Poštnina plačana v gotovim L6tO LV.
V Ljubljani, v petek, dne 22. julija 1927 Št. 162. posamezna stevtika 2dh
NaroCmna
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoleino v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp. pcUl-vr»to mali oglasi po 130 In 2 D.veCfl ogla* nad 45 mm vlMn« po Din 2"30, vellld po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pri večjem 0 naroČilu popual
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKa In dneva po prazniku
Uredništvu /e v Kopitar/cvl ulici št. 6/J/l Rokopisi se ne vraCa/o, netranlclrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon it. 2050. upravnlštva št. 2328
Političen list sza sloven&tei narodi
Uprava /e vKopltarfevi ul.št.e * Četcovnt račun: LJubljana štev. JO.dO ln I0.34S za lnsera/e, Sara/evošt.7563, Zagreb št. 39.011. Vrafta ln Dunal št. 24.797
Stranka huvnbusa.
Fašizem je negacija demokracije in parlamentarizma. Je to ekstrem na nacionalistični desnici, kakor je na marksistični levici ekstrem boljševizem s svojo diktaturo proletari-jata. Kakor je resnica, da se ekstremi včasih dotikajo, tako je tudi res, da se boljševizem ln fašizem poslužujeta rada enakih ali podobnih inelod čeprav nji iu cilji gredo vsaksebi. I/, demokracije iu parlamentarizma se Mussolini prav tako norčuje, kakor iz nje'norce brije boljševizem. Kvkor le-tn ie tudi fašizem zanikanje ljudske ržave. In e imamo l- m male krožke, ki sejejo nezaupanje do demokracije, tako imamo tu bankirje, borzo, truste, zveze industrijcev, oficirje itd. itd., ki se. hočejo odtegniti uplivu države, organizirati kot država v državi in potem diktirali svojo voljo po nasilju.
Mi kot krščanska stranka obsojamo ene in druge, ker se oba pokreta protivita krščanskemu idealu o ustroju človeške družbe ter zato, ker oba temeljita na surovi sili, ki je krivična ter tepta pravičnost in ljubezen. Tembolj pa moramo obsojati poskuse, ki merijo na to, s pomočjo demokratičnih gesel pridobivati moč za realizacijo fašizma proti demokraciji. Oni, ki odkrito priznavajo svoj fašistični program, so sicer v zmoti, toda odkriti. Drugi način pa je potuhnjen ter značajen človek ne more spoštovati njegovih nosilcev.
In med to vrsto spada naša SDS. Ta danes poleg drugih svojih volivnih gesel naglaša tudi demokracijo. Si je po njej celo vzela svoje ime. Toda ostalo je vse pri starem. Tej stranki naslov demokracija tako pristoja. kakor bosemu in golemu cilinder. Obstoj te stranke pri nas pomeni od njenega početka dalje eno samo nepretrgano vrsto činov in dejanj, ki teptajo demokracijo ter uvajajo fašistične metode v naše javno življenje.
F 'ši em je negacija demokracije in parlamentarizma, radi tega tudi negacija svobodnih pari men; rnili volitev. In ravno ta stranka, ki danes toliko piše o volivnem terorju drug;h strank čeprav ravno pri nas ni sedaj niti sledu o k kem pritisku, kamoli o terorju, ravno ta stranka je k nam uvedla 1. 1923. in 192i-2") volivni te>or. o kakoršnem ae nam dot)<\; niti sanjalo ni. Vodieilji te stranke so se odkr to dal' proslavljati kot jugoslovanski ali slovensk Mussolini ji — gotovo ne iz simpatij do demokracije, ampak iz simpatij do fašističnih metod in ciljev. In te metode so se pri nas ludi uveljavljale. Uveljavljale so se v taki meri, da je pod vplivom tega fizičnega terorja stala ne le množica ljudstva, ampak so pod njim klonili celo posamezni predstavniki javnih oblasti. Kdor teh javnih organov pa se ni udal ierorju fašistov, je bil v nevarnosti, da ga reducirajo, brez penzije spodijo ali pa celo na javni cesti napadejo. Isto se je godilo z žup-ni kot predstavniki občinskih samouprav. Ne radi nerednosti v upravi, teh še do danes niso mogli dokazati nobenemu prizadetih županov, ampak radi strahovanja in maščevalnosti so odstavljali svobodno izvoljene župane, ki se niso uda j rili terorju jugoslovanskih fašistov. In ker je v masah ljudstva odpor proti fašizmu vedno bolj rastel, so hoteli ljudi ustrahovati s silo in krvjo. Sila se je res rabila, tekla je nedolžna kri, a ljudi ustrahovali niso. Saj na Slovenskem ne!
Vse fašistične metode niso nič pomagale. Edini rezultat tistih brezprimernih bojev, ki jih je ljudstvo bojevalo proti jugoslovanskemu fašizmu, je bil ta, da je stranka, ki je bila nositeljica teh metod, ostala v celi državi osamljena od ljudstva ter je izgubila vsako upanje, priti še kdaj v položaj strahovati ljudstvo s svojimi fašističnimi metodami. To ve tudi ljudstvo. Zato danes to stranko odkrito prezirajo celo tisti, ki so iz strahu pred njenimi metodami svoj čas šli ž njo.
Danes, ko so vse njene nasilne in fašistične metode propadle, se ta stranka zopet postavlja v pozo branivca demokracije in svobodnih volitev. In to je, kar v očeh javnosti njeno prejšnje in dosedanje delovanje dela še bolj ogabno. Človeka, ki svojo idejo, četudi je morda pogrešna in zmotna, pošteno in odkrito ter dosledno proglaša in brani, spoštujemo. Kdor pa svojo fašistično idejo skuša vsiliti s takšnimi sredstvi, kot se je to godilo pri nas, potem pa, ko propade, pa gre in se dela kakor da bi nikdar ne bil grešil — tak človek pa ljudskega spoštovanja ne zasluži. Tudi stranke, ki barantajo danes s fašizmom, jutri z demokracijo, vsak dan z nacionalizmom, vsak dan za drugo ceno in vsak dan z drugim kupcem — take stranke niso vredne spoštovanja. Ali je kumbug njihova demo-
Po smrti kralja Ferdinanda.
PREVOZ KRALJEVEGA TRUPLA V BUKAREŠT. - OPOROKA KRALJA FERDINANDA.
PISMO BRATIANUJU.
v Bukarešt, 21. julija. (Izv.) V Sina jo so zjutraj ob 9 prišli s posebnim vlakom vsi člani vlade. Kmalu po prihodu se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so sklenili, da se pogreb preloži od sobote na nedeljo, da se omogoči vsem napovedanim zastopnikom udeležba pri pogrebu. Kralja so položili na mrtvaški oder v gradu Peles. Patriarh je opravil kratke moli;ve. nakar i" ministrski predsed-n k Branam izrazil svo e sožalje jugoslovanski kraljici Mariji in imel kratek govor o osebnih in državniških krepostih pokojnega kralja. Pravosodni minister Popescu je nato pre-čital oporoko pokojnega kralja in njegovo pismo na Bratianua.
Ob 1. uri so krsto prenesli v poseben vlak, da jo prepeljejo v Bukarešt. Na vseh postajah do Cotrocenija bodo izkazali krsti zadnjo čast vse civilne in vojaške oblasti. Vlak se bo ustavil samo v Ploesti, na drugih postajah pa bo vlak vozil počasi mimo žalnih deputacij. V kraljevem gradu v Cotroceni bodo krsto položili na mrtvaški oder, kjer bo od 8 zjutraj do 10 zvečer dovoljen občinstvu obisk.
Vsi inozemski zastopniki so danes v posebni knjigi v kraljevi palači v ulici Kyselev pismeno izrazili sožalje kraljevi rodbini.
v Bukarešt, 21. julija. (Izv.) Vse opozicio-nalne stranke so sklenile, da se udeleže pogrebnih svečanosti. Ta sklep dokazuje, da so se tudi one stranke, ki so bile proti postavitvi regentskega sveta, sprijaznile s sedanjim položajem.
v Bukarešt 21. julija. (Izv.) Danes dopoldne so v S;naji odprli oporoko kralja Ferdinanda v prisotnosti vseh ministrov. Oporoka obstoja iz dveh d'3lov. Prvi del oporoke je bil napravljen 2 junija 1925 na Sinaji, ko je bil princ Karol še prestolonaslednik. Drugi del pa je bil spisan 11. julija 1926, ko se je princ Karol že odrekel prestolonasledstvu.
Prvi del oporoke obsega 12 strani. Kralj se zahvaljuje Bogu. da mu je dovolil, da je mogel tako dolgo delovati za svojo deželo. Zahvaljuje se svoji soprogi, ki mu je vedno zvesto stala ob strani. Njej zapušča gradova Cotroceni in Pelisor v Sinaji v do mrtno uživanje z vsemi stranskimi poslopji. Vzdrževanje teh poslopij pripada še naprej kralju. Princu Karlu zapušča p;>leg dolžnega deleža tudi posestvo na Sinaji, gradova Predeal in Peles in še celo vrsto posestev in gradov. Princu Nikolaju grad Prostem in eno palačo v Bukarešta, grški princesinji grad Sarlem in eno palačo v Bukarešta. Kraljici Mariji, ki ne more posedovati nepremičnin v Romuniji, je zapustil denarnih in efektnih vrednosti. Princezinji Ileani pa zapušča posestvo v Boeni in palačo v Bukareštu, 50 milijonov lejev, določenih za podporo častnikom in dvorskim nameščencem.
V drugem testamentu, ki je spisan kot dodaetk k prvemu dne 11. julija 1926, pravi kralj, da je moral proti koncu svojega življenja prestati še težke preizkušnje iu doživeti veliko bolest, ki mu jo je povzročil princ Karol. Zato anulira vse naklonitve, ki mu jih je zapustil v prvi oporoki in mu daje samo dolžni delež. Naklonitve, ki so bile naklonjene princu Karolu, uživa do polnoletnosti Mihaelova kraljica Marija. Pozneje postane vse to kraljeva last. Princu Karolu naj se izplača dolžni delež v denarju in efektih.
Prečitanje oporoke je napravilo na vse najgloblji vtis. Zatem je prečital pravosodni minister pismo na Bratianuja, katerega so smeli odpreti šele po kraljevi smrti. V tem pismu prosi kralj Bratianuja, naj ne dela nobenih težav novemu prestolonasledniku pri zasedbi kraljevega prestola.
v Bukarešt, 21. julija. (Izv.) Ob polpetih je dospel v Bukarešt posebni vlak s kraljevim truplom. Pri dohodu vlaka so oddali 101 strel iz topa. Zaigrala je vojaška godba, nakar so truplo v sprevodu prenesli v kraljevi grad skozi špalir vojaštva, v katerem so bili zastopani vsi romunski polki. Za krsto so šli člani kraljeve rodbine, člani r'egentskega sveta, člani vlade, vsi bivši predsedniki vlad, generali, v Bukarešti navzoči poslanci vladnih
kracija ali je bil humbug njihov nacionalistični fašizem — ali pa oboje.
Zalo naj se SDS nikar ue čudi, če je od vseh moralno mislečih ljudi že danes osamljena in zapuščena. Njena usoda so njeni grehi 1
stranic in cela vrsta visokih državnih dostojanstvenikov. Zastopniki opozicionalnih strank niso bili navzoči in general Averescu je šel v sprevodu samo kot bivši vladni predsednik.
POGREBNE SVEČANOSTI.
v Bukarešt. 21. julija. (Izv.) Program po-srn 'ii; s svečanosti y.a i .-doljo jo konfnoveljav-no do čen. Ob S zjutraj e bo v kraljevi palači Coiroc.ni vršila služba božja. Tej bodo prisostvovali kraljeva rodbina, zastopstva tujih vlad, regentski svet, vlada, diplomatski zbor, zastopniki armade, parlamenta, senata, kakor tudi zastopniki romunskih kulturnih in drugih društev. Po službi božji bo v slovo oddan 101 | strel iz topa. Krsto bodo nato naložili na to-I povsko lafeto, katero bo peljalo šest parov knj. Sprevod se bo pomikal iz kraljevske palače po Elizabetnem bulvarju proti severnemu kolodvoru. Od tu bodo odšli posebni vlaki v Cur-tesa Agnes, kjer bo truplo pokopano v samostanski kraljevi grobnici.
SOŽALJE SV. OČETA, v Rim, 21. julija. (Izv.) O smrti romunskega kralja je obvestil Vatikan romunski poslanik Pennescu. Papež je globoko ginjen takoj naročil tajniku Gasparriju, da izreče kraljevi rodbini in vladi sožalje. V Vatikanu je običajno, da sc za vsakim katoliškim monarhom vrši slovesen requiem, pri katerem so navzoči papež, diplomatski zbor, papeški dvor in rimski patriarh. Requiem se bo vršil v sikstinski kapeli. Dan še ni določen. Zadnji tak slovesni requieni se je vršil za portugalskim in belgijskim vladarjem. Ob smrti cesarja Franca Jožefa so slovesni requiem opustili.
KRALJ ALEKSANDER ODPOTOVAL K POGREBU, r Belgrad, 21. julija. (Izv.) Po poročilih z Bleda je davi kralj Aleksander s posebnim vlakom odpotoval v Bukarešto. Predsednik I vlade Vukičcvid, ki se je danes vrnil v Belgrad, se je popoldne odpeljal v Vinkovcc, da tamkaj počaka na kraljevi prihod in da kralju da v podpis med drugimi ukaz o prenosu kraljeve oblasti na vlado za časa kraljeve odsotnosti, in pa ukaz o imenovanju zastopnikov ministrov, ki odhajata v Bukarešt.
ZASTOPSTVO NAŠE VLADE PRI POGREBU.
r Belgrad, 21. julija. (Izv.) Nocoj je z br-zovlakom preko Suboticc odpotovala v Bukarešt naša delegacija, ki bo zastopala vlado pri pogrebnih svečanostih. \/ imenu vlade so odpotovali dr. Ninko Peric, dr. Aca Miovič, pomočnik zunanjega ministra Pavlovic, šef protokolov Adamovič in posebno zastopstvo 27. polka, čigar imejitelj je bil pokojni kralj. Poleg tega sta v imenu skupščine odpotovala j poslanca Šečerov in Ivanič. I
SOŽALJE NAŠE NARODNE SKUPŠČINE, r Belgrad, 21. julija. (Izv.) Predsednik narodne skupščine je danes ob 11 sklical sejo zastopnikov parlamentarnih klubov. Na tej seji je predsednik skupščine zastopnike obvestil o tem, da naj se pošlje posebna delegacija v Bukarešto, da položi venec na grob po-| kojnega romunskega kralja. Ker je v Belgradu zelo majhno število poslancev, se delegacija ne bi mogla sestavili iz vseh parlamentarnih skupin. Zalo se je določilo, da gresta v imenu | skupščine Momčilo Ivanič in dr. Slavko Šečerov. Poleg tega sta se poslala v imenu skupščine dva br/.ojava, prvi Nj. V. kraljici Mariji v Bukarešt, ki se glasi: »Narodna skupščina Vas prosi, da blagovoli Vaše Veličanstvo sprejeti sožalje v veliki boli, ki jo čuti Vaše Veličanstvo radi izgube svojega vzvišenega očeta kralja Ferdinanda I.< Druga brzojavka se je poslala senatu in predsedništvu narodne skupščine v Bukarešti: >V imenu narodne skupščine Vas prosim, da sprejmete izraz iskrenega sožalja ob veliki izgubi, ki je zadela prijateljski romunski narod ob smrti Njegovega vzvišenega Veličanstva kralja Ferdinanda I. Predsednik narodne skupščine Trif-kovič.<
PRINC KAROL. v Pariz, 21. julija. (Izv.) Vest o smrti romunskega kralja jc bila princu Karolu, ki stanuje v predmestju Neuilly, takoj sporočena. Princ sc je bil malo pred tem vrnil z neke avtomobilske vo/ovje. Princ se noče pokazati
iz svojega stanovanja. Romunski poslanik v Parizu je objavil, da misli princ tudi nadalje ostati v Parizu. V Parizu vobče nc mislijo na to, da bi obstojala nevarnost s strani princa Karola za mir v Romuniji. V levičarskem časopisju je izraženo mnenje, da se »vsegamo-gočnemu« Bratianuju kljub temu ne bo posrečilo za vedno izključiti Karola od prestolona-slcdstva. Dokler bo Bratianu uživaj podporo časopisja in dvora, sc princ Karol ne bo mogel vrniti. »Quotidien« in »Oeuvre« mislita, da se bo kljub vsem odredbam posrečilo tekom dveh ali treh let princu Karolu uveljaviti njegove zahteve po romunskem prestolu.
v Pariz, 21. julija. (Izv.) Romunski princ Karol je danes odposlal mi regentski svet brzojavko, v kateri prosi za dovoljenje, da se mu dovoli udeležiti se pogrebnih svečanosti za svojim umrlim očeiom. Pozno zvečer odgovor na to brzojavko še ni prišel. Iz okolice princa Karola se doznava, da je poslal to brzojavko na prigovarjanje ge. Lupescu.
ŽALOVANJE V FRANCIJI.
v Pariz, 21. julija. (Izv.) V imenu francoske vlade se bo udeležil pogreba romunskega kralja bivši vrhovni poveljnik romunskih čet in voditelj francoske posadke v Romuniji, general Berlhelot.
v Pariz, 21. julija. (Izv.) V soboto se bodo vršile v romunski ccrkvi svečanosti za pokojnim romunskim kraljem. Princ Karol sc teh svečanosti ne bo udeležil.
v Pariz, 21. julija. (Izv.) Briand je dane« poslal romunskemu zunanjemu ministru Titu-lescu sožalno brzojavko, v kateri v imenu Francije slavi zasluge umrlega kralja za Francijo. »Jaz osebno bom ohranil pokojnega v živem spominu in ne bom pozabil njegovega osebnega truda, ki ga je imel za zbližanje med Francijo in Romunijo.«
v Fraga, 21. julija. (Izv.) Predsednik republike kot vrhovni vojaški poveljnik je odredil, da vsi častniki v znak žalovanja za romunskim kraljem 14 dni nosijo žalne trakove. Na vseh vojaških poslopjih bodo do 23 julija izobešene črne zastave. Polkovni prapori bodo 14 dni nosili črne trakove. Vojni minister je izdal povelje, v katerem obvešča vse vojaštvo o smrti romunskega kralja.
ZASLUGE KRALJA FERDINANDA ZA DEMOKRACIJO.
Praga, 21. julija. >Prager Presse< piše v svojem uvodniku o pokojnem romunskem kralju:
Najznačilnejša lastnost pokojnega kralja je bila, da je vedno prisluškoval strujam v ljudstvu. Čutil se je eno s svojim narodom in nikoli ni hotel bili ovira za resnično napredna stremljenja. To se je najjasneje pokazalo v agrarnem vprašanju, ko se je pokojni kralj temu gibanju sam postavil na čelo. Ze med svetovno vojno je bil v svojem znamenitem govoru na armado izjavil, da se mora takoj po vojni izvršiti temeljita agrarna reforma. Kralj Ferdinand je svojo besedo držal. Agrarna reforma, ki se je izvršila v Romuniji s podporo krone, je ena najdalekosežnejših v Evropi. Milijone kmetov je napravila za samostojne posestnike. Kralj Ferdinand je pri tem dal dober zgled tudi s tem, da kronskih posestev ni odtegnil zaplembi, marveč jih je dal na razpolago za razlastitev.
Enak zmisel za zahteve modernega časa je dokazal kralj Ferdinand tudi v vprašanju splošne volivne pravice. Da se je v Romuniji pred nekaj leti uvedla splošna, tajna volivna pravica, je zahvaliti njegovi aktivni podpori. Kralj Ferdinand je bil pravi kmetski kralj, skromen in nesebičen človek. Zgodovina mv ne bo mogla odreči največjega priznanja: d' je bil kos svoji nalogi.
GLASOVI ČASOPISJA, v London, 21. julija. (Izv.) Večina angleških listov objavlja članke o kralju Ferdinandu. Nekateri listi se bavijo tudi z usodo princa Karola iu zahtevajo, da Francija prepreči njegov odhod v Romunijo. Liberalni listi pravijo, da imenovanje romunske vlade kot liberalno more zavesti v zmoto. Tn vlada nima ničesar skupnega s tem, kar se razume pod liberalizmom na zapadu.
v Kovno, 21. julija. (Izv.) Vladni listi demontirajo vesti o pojhjanjih med Poljsko in Litvansko glede Vilne.
v Pariz, 21. julija. (Izv.) V Pariz so prispeli svojci Lcvina, da ga pozdravijo pred njegovim povratkom s »Columbio« v Ameriko. Prišli so njegov oče, njegov brat in njegova hčerka.
Tudi demokratska stranka se cepi.
DAVIDOVIČ IN MARINKOVIČ VZTRAJATA VSAK NA SVOJEM. — OBE STRUJI SE BOSTA BORILI MED SEBOJ ZA MANDATE. — DAVIDOVIČ NADALJUJE SVOJO
AKCIJO PROTI VLADI.
r Belgrad, 21. julija. (Izv.) Nesoglasja med obema demokratskima strujama, to jc med Davidovičevo in Marinkovičevo skupino, dobiva vedno jasnejše oblike. Obe skupini vztrajata na svojih stališčih. Voja Marinkovič dela s pomočjo vlade in izpolnuje od vlade dane naloge, Davidovič pa misli o sebi, da je s svojimi ljudmi v opoziciji proti vladi. Njegovi prijatelji celo trdijo, da demokrati kot taki sploh niso v vladi. Jasno je, da so posledice tega spora za sedaj še nevidne, ker demokratski klub ni zbran in formalno nima tistega ugleda, kakor sicer in da bo do even-tuclnih močnejših posledic prišlo šele po volitvah.
Za sedaj se vrši borba med obema strujama pri mandatih. Vladni ljudje skušajo pri mandatih izriniti Davidovičeve pristaše in na ta način Davidovičevo moč v prihodnji skupščini reducirati na minimum. Na drugi strani pa dela Davidovič isto s svojimi prijatelji in postavlja protikandidate v istih okrajih, kjer kandidirajo izraziti Marinkovičevi pristaši. Na ta način gre tudi demokratski klub v volivni boj popolnoma razcepljen.
Poskusi za zbližanje so sicer imeli formalno uspeh, stvarno pa niso in najbrž tudi ne bodo imeli nobenega uspeha. Danes se je
tozadevno vršila seja izvršilnega odbora demokratske stranke. Dopoldne in popoldne se je razpravljalo o teh vprašanjih. Kakor smo zvedeli, sta Davidovič in Marinkovič vztrajala vsak na svojem stališču. Marinkovič je pri tej priliki podal izjavo in zahteval, da se skliče seja glavnega odbora demokratske stranke, na kateri bo razložil svoje stališče in zagovarjal svojo politiko. Izjavil je, da je v slučaju, če glavni odbor takšne politike ne odobri, pripravljen izvajati konsekvence. Tudi ostali govorniki so bili precej ostri. Do formalnega sklepa ni prišlo. Člani, ki so prisostvovali sejam, so izjavili, da je prišlo do sporazuma in da je zato odpadlo sklicanje seje glavnega odbora DS. Ta sporazum, pa je bil samo formalnega značaja, ker stvarno ne more vplivati več na politiko vlade.
Demokratska stranka bo šla v volitve še bolj razcepljena. Po volitvah se bo videlo, katera struja bo imela med demokrati večino. Davidovič sam s svojimi člani namerava voditi energično borbo. Jutri bo Ljuba Davidovič odpotoval v Skoplje, kjer bo imel shod in na katerem bo odgovoril na znano Vukičevičevo izjavo v Skoplju. Poleg tega bo napravil daljše potovanje po južni Srbiji, da agitira za svoje ljudi.
Ninčičeva borba za mandat.
r Belgrad, 21. julija. (Izv.) Včeraj je v Velikem Bečkereku propadel pri volitvah nosilec liste bivši zun. minister dr. Ninčič. Dr. Ninčič je izjavil, da je ta volitev nepravilna in da se je izvršila pod pritiskom policijskih organov. Zato je po prihodu obiskal Vukiče-viča in se pritožil nad postopanjem policijskih organov in ga prosil za pomoč. Na tem sestanku je prišlo do sporazuma. Po tem sporazumu bo nosilec liste v Velikem Bečkereku dr. Ninčič. V dveh njegovih okrajih bo kandidiral brat kmetijskega ministra Stankoviča.
Na ta način je prišlo do sporazuma in bivšemu zun. ministru pa je po dosedanjih izgledih zasiguran mandat.
SHODI NASTASA PETROVIČA.
Zagreb, 21. julija. (Izv.) Včeraj je imel Nastas Petrovič v Jagodini radikalni shod, kjer je napovedoval diktaturo, ki da se pripravlja. Proti njej se bo treba najostreje boriti.
AMERIKANCI V ZAGREBU.
Zagreb, 21. julija. (Izv.) Danes je prispelo sem okoli 100 naših amer. rojakov, poteg njih pa tudi več drugih Amerikancev, ki bodo obiskali najprvo Dalmacijo.
Zaprti ruski škofje za svobodo Cerkve.
Varšava, 21. julija. (Izv.) Osem ruskih škofov, ki so zaprti na soloveckem otoku v Belem morju, je naslovilo na sovjetsko vlado pismo. Uvodoma poudarjajo škofje, da ostanejo zvesti naukom patriarha Tihona. »Smrti se ne bojimo,« pišejo, »ker bi bila za nas samo odrešenje in konec muk na tem »otoku solz«. (Jetniki zelo trpijo radi mraza, lakote in nesnage v tem tečajnem podnebju). Naslavljajo prošnjo na vlado samo zato, da če mogoče ustavijo nadaljnje brezmiselno preganjanje svete Cerkve. Cerkev se ne briga za vladne posle, zahteva pa priznanje svoje neodvisnosti in prosto izvrševanje svojega poslanstva. Vlada naj prizna verskim občinam pravice kakor vsem drugim pravnim osebam in naj zopet vpostavi veronauk za šolarje, ki si želijo pouka v verskih resnicah. Končno naj
povrne vlada iz muzejev svetniške ostanke v one cerkve, kjer so svetniki počivali toliko stoletij. Škofi zahtevajo, naj dovoli vlada škofijske volitve, sklicanje vseruskega cerkvenega sabora ter izvolitev patriarha in članov sinode. Vlada naj ne vpliva na volitve in ne zahteva od duhovnikov kakih izjav politične vsebine. Cerkev pristane na državno kontrolo v zadevi imenovanja škofov in članov sinode. Toda dolžnost svete Cerkve je dvigniti svarilni glas zoper nesmiselno preganjanje. Država ne bo zatrla vere v ruskem ljudstvu in le ogroža lastni položaj. »To smo morali povedati,« poročajo junaški nadpastirji, »in vdano pričakujemo plačila v nebesih, katerega bomo deležni, če nas bodo po Gospodovi besedi zaradi Njega preganjali in zasramovali.«
Po dunajski revolti.
2ALNA SVEČANOST PO ŠTIRIH PADLIH POLICISTIH. — VSEH MRTVIH DOZDAJ 100. — MIRNA ŽALNA SEJA OBČINSKEGA SVETA. — SPORNO VPRAŠANJE MESTNE
STRAŽE. — ŠKODA.
v Dunaj, 21. julija. (Izvirno.) V spominski cerkvi na centralnem pokopališču so danes v navzočnosti dr. Hainischa, dr. Seipla in policijskega predsednika dr. Schoberja opravili pogrebne svečanosti za štirimi policijskimi uradniki in enim poročnikom avstrijske armade, ki jih je doletela smrt pri krvavih dogodkih na ulicah. Svečanost je imela popolnoma cerkven značaj in ni bilo nikakšnih govorov. Samo katoliški duhovnik je poudarjal, da so ti možje našli smrt pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. Zadnjo čast so izkazali žrtvam oddelki policije. V sprevodu je bilo nešteto vencev.
V soboto se bo vršil zopet velik skupen pogreb 30 žrtev, ki so med tem časom umrle zaradi težkih poškodb. Število mrtvih se je zdaj zvišalo na 100 oseb.
Tudi današnji dan je potekel popolnoma mirno. Vršila se jc seja dunajskega občinskega sveta in so se bali, da bo ob tej priliki prišlo do kakih nemirov. Seja je potekla popolnoma mirno že z ozirom na obolelost župana Seitza in ker je v tem težkem času povsod prevladovala volja, da se ne sme pripravljati novega razburjenja. Vse stranke so v predposvetovanjih dosegle sporazum in je bila današnja seja samo kratka žalna seja.
Dr. Seitz je imel kratek nagovor, v katerem je dal izraze težki bolesti zaradi nesreče, ki jc zadela mesto in izjavil, da sedanji trenutek ni primeren, da bi se govorilo o odgovornosti in delali očitki.
Vprašanje nove m#stne varnostne straže bo povzročalo še velike težkoče. Zvezni kancler v neki izjavi opozarja na to, da je bila ta straža postavljena samo za dni nevarnosti in da je mestni župan odredil to brez upravičenosti po ustavi in brez vsakega sklepa.
Dalje se ugotavlja, da je policija dala za 2000 mož na razpolago le 180 sabelj. Kako so straže oborožili, je dosedaj predsedstvu vlade še neznano. Ve pa se, da je nova straža dobila revolverje iz neke dunajske tovarne za orožje.
Krščansko socialni občinski svetniki so imeli sejo, na kateri so izrekli svoje obžalovanje nad smrtnimi žrtvami in se zahvalili dunajski policiji za njen trud ter obenem zahtevali, da se občinska varnostna straža zopet razpusti. Razen štirih smrtnih žrtev je bilo med policisti 430 ranjenih, med temi 170 težko. Večina lahko ranjenih je dobilo udarce od kamenja, težko ranjeni pa so bili zadeti od strelov iz revolverjev. Nemškega komunističnega poslanca iz rajha Picka niso izpustili iz zaporov, temveč so ga izročili deželnemu sodišču, ker je na sumu, da jc agitiral za organiziranje novih nemirov.
Po uradnih poročilih je bila sodna palača vredna 30 milijonov šilingov. Za zgraditev novega poslopja je potrebna vsota 20 milijonov šilingov. Ker je bilo vloženih tudi mnogo odškodninskih tožb proti državi, se bo škoda zaradi požiga zvišala še za veliko vsoto.
Aretacije komunistov.
v Dunaj, 21. julija. (Izv.) V zvezi z uradnimi preiskavami proti komunistom so danes odredili zopet nove aretacije. Pri tajniku komunistične stranke Koplinigu, ki je včeraj imel na pokopališču govor, ki jc povsod izzval ogorčenje, je policija izvedla hišno preiskavo in ga po daljšem zasliševanju aretirala. Pri hišni preiskavi so našli veliko obremenilnih pisem. Danes se je vršila hišna preiskava tudi v poslopju komunistične stranke iD na stanovanju tajnika Rdeče pomoči,
Italija bi rada dobila Palestino.
v Pariz, 21. julija. (Izv.) »Liberte« poroča iz Rima, da se je zadnji teden vršil razgovor med rimsko in londonsko vlado glede odsto-pitve mednarodnega mandata v Palestini Italiji. Opažati je, da angleška vlada tej odsto-pitvi ne bi nasprotovala, zadeva pa na velik odpor v zionističnih krogih, ki imajo, kakor znano, v Londonu velik vpliv.
Poljsko-baltska skupnost.
v Varšava, 21. julija. (Izv.) Vladi blizu stoječi listi pišejo, da se vrši med poljskimi poslaniki in zastopniki baltskih držav posvetovanje glede skupnih smernic v nastopanju napram Rusiji. Poljska ne bo nikdar sklenila kake posebne pogodbe z Rusijo, ker bi to zadelo na odpor pri baltskih državah. Poljska politika bo v skrbi za pomirjenje Evrope vedno imela pred očmi sklenitev locarnske pogodbe na vzhodu.
Ogorčenje proti lordu Rothermeru.
v Praga, 21. julija. (Izv.) Vse češkoslovaško časopisje odločno odklanja pismo sotrud-nika »Az Esta«, lorda Rothermera. »Venkov« piše, da nastopa lord tako arogantno, kot bi bil najmanj zastopnik angleške vlade. Češkoslovaški grozi z izgubo angleških simpatij. Samega sebe močno diskreditira, če govori o zatiranju ogrskih narodnih manjšin na Češkoslovaškem. Rothermere precenjuje moč svojega časopisnega koncema, s katerim hoče ugodno plasirati angleški kapital na Ogrskem. V bližnjem času bo njegove namene že mogoče razkrinkati. »Tribuna« poudarja, da so Ogri na Češkoslovaškem zadovoljni, kar dokazuje tudi to, da so še pred kratkim bili zastopani v vladni koaliciji.
Teror v Rusiji.
Varšava, 21. julija. (Izv.) Poljski listi poročajo, da so sovjetske oblasti zopet zaprle metropolita Sergeja, vodjo ruske pravoslavne cerkve, ki je šele pred kratkim dobil dovoljenje za bivanje v Moskvi. Oblasti so bile vznemirjene po veličastnem sprejemu škofa. Pri prvi metropolitovi maši je bilo navzočih do 50 tisoč ljudi! Po aretaciji so izbruhnile v Moskvi demonstracije. Večtisočglava množica se je zbrala pred Butirsko ječo s krikom: •-Prostost metropolitu!« Stražniki na konjih so ranili več ljudi. V Kijevu je sprejela Glavna politična uprava pismeni protest z več sto podpisi. Odposlanci, ki so ga izročili, so bili takoj zaprti, kakor tudi deset uglednih ljudi izmed podpisanih pod protestom.
Proti opoziciji v Rusiji.
v Moskva, 21. julija. (Izv.) Po večkratni odločitvi se bo končno sestal osrednji kontrolni odbor vseruske komunistične stranke. Zatem se bo vršila plenarna skupščina centralnega odbora, ki je določena za 26. julija. Ta zborovanja, ki so glavna zborovanja stranke, se bodo vršila v veliki dvorani v Kremlu. Pričakujejo da bodo sedaj končnoveljavno nastopili proti opozicionalni skupini Trockega ter Trockega in Zinovjeva izključili iz stranke. Časopisje že sedaj vodi v ta namen kampanjo in se zavzema za energičen nastop proti opoziciji, da bi se tako osrednjemu odboru olajšalo stališče.
Protikomurcjsiitna akcija na kitajskem.
v Moskva, 21. julija. (Izv.) Razcep med kitajsko komunistično stranko in revolucionarno vlado je po tukajšnjih poročilih postal popolen. Nacionalna stranka Kuomingtang je predlagala nankinški vladi, da prepove kitajskim dijakom študirati v šolah v Rusiji. Kitajska komunistična stranka je vse svoje delovanje začela nadaljevati na popolnoma ilegalen način. Dosedanji hankovski ministri pridejo vsak čas v Moskvo.
Bilančna seja Skodovih tovarn
v Praga, 21. julija. (Izv.) Danes se je vršila bilančna seja Škodovih podjetij. Seji je bil predložen računski zaključek za leto 1926. in bilanca za prvo polletje 1927. Upravni svet je predlagal dividendo 50 Kč, lani 40 Kč. Upravnemu svetu se da 10% tantiema. Bilanca tega največjega češkoslovaškega podjetja izkazuje čisti dobiček nad 39 in pol milijona Kč, Rezervni fond znaša 205 milijonov Kč iu jo pTi tem že odštet znesek, ki ga bo plačalo podjetje pri oddaji premoženja. Škodovn podjetja so največja na Češkoslovaškem, vštevši tudi velike banke. Zastopnikom časopisja je generalni ravnatelj Lovvenstein izjavil, da bo uspeh podjetja tudi v tem letu zadovoljiv. Podjetje zaposluje 17.000 delavcev in 4000 uradnikov.
SPOMENIK MICKIEWIC'ZU.
v Pariz, 21. julija. (Izv.) V Parizu bodo na Trgu Alma zgradili velik spomenik polj-
I, skemu pesniku Mickievaczu.
Bolečin
nlman nič I večl Seveda preje so me nadlegovale razne bolečine, glavobol, zob oboi, ' neuralglja, revmatlzem, sedaj pa je vse to brez sledu izginilo. Našel sem talisman, ter ga visoko cenim in spoštujem, to je
Aspirin*
tablete
prisine samo v originalnih Baye-rovlh omotih z modro-belo-rudečo varstveno znamko.
I
NENAVADEN INCIDENT V SPODNJI
ZBORNICI, v London, 21. julija. (Izv.) Pri današnjih razpravah o proračunu za Škotsko v spodnji zbornici je prišlo do burnih prizorov, ko je hotel predsednikov namestnik, konservativec, zabraniti govorniku delavske stranke govoriti o brezposelnosti v škotskih industrijskih krajih. Škotski govornik je poudarjal, da je kaj takega mogoče samo pod strankarskim pred-sedništvom kakega konservativca. Bil bi že zadnji čas, da dobi tudi Škotska po zgledu Irske samostojno upravo. Delavski govornik je poudarjal, da bodo Škoti nastopali dostojno samo toliko časa, dakler bodo to storili proti njim tudi konservativci. Razpoloženje v Škotski je že zrelo za to, da stopijo Škoti iz svojih kritij in in začno napad proti londonski vladi. Radi tega se predsednikov namestnik ni upal prekiniti njegovega govora in je govornik o svoji prejšnji temi govoril naprej.
OB SMRTNI POSTELJI NIKOLAJA
NIKOLAJEVIČA. vPariz, 21. julija. (Izv.) K velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču, ki je nevarno bolan, je prispel danes general Vrangel. Tukajšnji mo-narhistični krogi bodo razpravljali z generalom Vranglom o položaju, ki bi utegnil nastati zaradi smrti Nikolajeviča.
ŠPANSKA VLADA ZA LETALSTVO, v Pariz, 21. julija. (Izv.) Španska vlada je sklenila na predlog vrhovnega poveljstva za letalstvo zgraditi osem novih letalskih prista-jališč. Zgradili bodo tudi nove radio-postaje na Azorih, da se olajša zveza z Washingto-nom.
USPELA POLICIJSKA ZVIJAČA, v Praga, 21. julija. (Izv.) Bratislavski ko« munisti so organizirali veliko ljudsko zborovanje, da bi izrekli svoje simpatije dunajskemu delavstvu. Zborovanje pa je bilo prepovedano. Skupina komunistov je odšla pred sodno poslopje, kjer so zahtevali oprostitev Več komunistov in zahtevali tudi, da jih spuste v poslopje. Tej želji so takoj ustregli, odprli glavna vrata in spustili komuniste notri. Na dvorišču pa jih je pričakovala policija in vse takoj zaprla po celicah. Obtoženi bodo zaradi grožnje z javnim nasiljem.
V PALESTINI IZBRUHNIL VULKAN, v London, 21. julija. (Izv.) V Carhi, vzhodno od Mrtvega morja v Palestini v bližini vročih vrelcev, je začel delovati vulkan, ki so ga že dolga leta smatrali za popolnoma ugaslega. Iz žrela se vale veliki oblaki dima in pepela.
RADI PREVELIKE SREČE ZNOREL, v Carigrad, 21. julija. (Izv.) V neki tukaj« šnji banki je včeraj navaden mornar predložil srečko, s katero je zadel veliko vsoto. Ko so mu izročili 30.000 turških lir, je mornar zbesnel in začel divjati naokrog, dokler ga ni prijela policija. Velika sreča mu je omračila um.
Odmevi izza volitev za oblastne skupščine.
Svoječasno je tožil oblastni poslanec g. kaplan Matej Tomaž in iz Cerkelj ob Krki kandidata SKS Jožeta Hrovata iz Sv. Križa pri Kostanjevici in njegovega tovariša Josipa Stritarja, ker sta ga obdolžila, da je podkupljen, da se dela električna centrala na Krškem polju. Kot glavna priča je nastopil posestnik Franc Marolt iz Sv. Križa pri Kostanjevici, ki je potrdil, da je Jože Hrovat res to govoril, Stritar pa, da mu je pritrjeval.
V zadnjem času pa je govoril isti Hrovat, da je Marolt v tem procesu po krivem pričal. Seveda si Marolt tega ni pustil očitati in je vložil proti Hrovatu tožbo. Hrovat je skušal to dokazati, pa se mu ni posrečilo. Kot priča pa je sedaj nastopil Stritar, ki je hotel krivdo glede razširjenja žaljivk proti Tomnzinu prevzeti nase, pa mu sodišče ni verjelo in Hrovata obsodilo. Marolt je naš pristaš in ie s to obsodbo zopet dobil zadoščenje.
Zasedanje mariborske oblastne skupščine
SKUPŠČINA JE Z VELIKO VEČINO SPREJELA PRORAČUNSKI PREDLOG. - NESTVARNA IN DEMAGOŠKA KRITIKA OPOZICIJE. - SOCIALISTI POSTAVLJENI NA LAŽ.
Ob 8 je otvoril predsednik dr, Leskovar skupščinsko zborovanje, katerega prva točka je poročilo finančnega odseka. Načelnik finančnega odseka dr. V e b 1 e je podal sledeče poročilo:
POROČILO FINANČNEGA ODSEKA O PRORAČUNU.
Finančni odsek jc sklepal o tem proračunskem predlogu oblastnega odbora na svoji seji včeraj popoldn,.- ter je prišel z večino glasov do zaključka, da naj ;a proračuu spre me v tekni. Obenem je finančni odsek sklenil predlagati .••kup-ščini, da se sp o;me uredba o naje-ju posojila v znesku 10,009.000 Din, uredja o pobiran a ii)0/o doklade na lovske karte in finančna uredba.
Temeljna načela, na katerih je zgrajen preračun in ki jih jc na včerajšnjem zasedanju temeljito obrazložil oblastni odbornik in referent za finančne zadeve g. Marko K r a n j c so jasna in pravilna. Proračun vsebuje dva dela: Redno in izredno pokritje teh potrebščin. Pravilno je načelo, da se naj stroški oblastne uprave krijejo iz rednih dohodkov. To so namreč predvidoma redno se ponavljajoči izdatki naše oblastne samouprave, s katerimi je treba stalno računati. Zaradi tega niora biti tudi pokritje redno se ponavljajoče in sloneče na lastnih dohodkih. Posameznih številk glede tega poglavja ni treba ponavljati. Predvideni izdatki za stroške oblastne skupščine, oblastni odbor, oblastni osrednji urad ter oblastni šolski odbor so primerni in potrebni za redno poslovanje naše oblastne samouprave. Tudi proračun o oblastni imovini (zdravilišče Rogaška Slatina in Dobrna) se je moral obravnavati med rednim proračunom, ker zahtevajo to predpisi državnega računovodstva.
Istotako spadajo v redni proračun izdatki za ubožni zaklad ter obresti in amortizacija posojila 10,000.000 Din v znesku 118.725 Din 70 par. Tudi ta vsota je potrebna in primerna. V celoti znašajo redne potrebščine:
I.	Za splošne oblastno upravo . Din 1,142.500-—
II.	za oblastno imovino (Rogaška Slatina in Dobrna) . Din 14,625.590-—
III.	za zdravstvo in soc. skrbstvo Din 11.000-—
IV.	obresti in amortiz. posojila Din 118.725-70
Skupaj redne potrebščine . . Din 15,900.815-"0
Tem red ''m potrebščinam obdarjajoče r. d no pokritje in tozadevne finančne vire bo .i obravnaval pozneje, ko bom govori' o načinu pokritja sploh, rednega kakor tudi izrecnega.
Izredne potrebščine vsebujejo izdatke za oblastno poslopje, javna dela (gradbeni urad), podpore za cesto in mos'ove, kmetijstvo, regulacije in melioracije, za gradbe hudournikov, subvencije bolnicam in hiralnicam, izdatke za občo zaščito mladine in podpore občinam za siromašne stare in onemogle.
Izdatki za oblastno poslopje, nabavo pohištva ter adaptacijo prostorov so preračunani na . . . 1,700.000 Din izdatki za javna dela na ... . 1,971.510 Din izdatki za kmetijstvo in vode na . 3,760.0"0 Din izdatki za zdravstvo in soc. skrbstvo 1,800.000 Din nepredvideni izredni izdatki , ■ . 768.500 Din
Skupaj . . . lO.COO.OOO Din
Da so vse te postavke primerne in potrebne. O tem ni nikalešnega dvoina. l ahko trdimo, da so vse le postavke celo izredno nizke in da bi jih bilo treba že v bližnji bodočnosti primerno zvišati, ako bo to mogoče.
Glavni ugovor proti načinu budžetiranja in proti formalni strani tega proračuna je bil že v odseku, da so vsi tu predvideni izredni izdatki prav za prav le del rednih izdatkov, zaradi česar bi se morali kriti iz rednih dohodkov, t. j. konkretno iz doklad, ker drugih finančnih virov nimamo na razpolago. V tem ugovoru se vid; prikrita tendenca opozicije, da naj v sedanjih težkih časih nalagamo nova davčna bremena tudi tam, kjer to vsaj začasno še ni potrebno. — In vendar je bila opozicija tista, ki se je že od vsega po-četka postavila na stališče: Nobenih novih bremen! Je-li so stroški za gradbeni urad, osebni in stvarni izdatki v skupnem znesku 182.000 Din, redni ali izredni izdatek, o tem se da govoriti. Zagovarja sc lahko eno in drugo stališč^. Končno pa odloča vendar namen uredbodajalca, oziroma g. finančnega referenta in celega oblastnega odbora, ki jc hotel baš s skrbno izdelavo vseh teh poglavij o izrednih potrebščinah dati viden izraz sedenjemu težkemu gospodarskemu stanju, v katerem sc nahaja velik del mariborske oblasti in ki nujno terja takojšnje izredne odpomoči, ako hočemo zabraniti nadaljnje propadanje naših cest in mostov ter zdravstvenih zavodov — bolnic in hiralnic, in ako hočemo vsaj za silo zavarovati naše reke in potoke, da se ne bo delala še večja škoda na našem narodnem premoženju radi stalnih poplav.
Nikdo ne more ugovarjati, da ni treba popravljati naših cest in mostov, da ni treba dvigniti naših zdravstvenih zavodov, ne regulirati rek in potokov itd. Vse to je tako nujno potrebno, da je celo izredna pomoč v obliki izrednih izdatkov upravičena. Vsled teh izrednih izdatkov so naravno potrebni tudi višji osebni in stvarni izdatki za gradbeno stroko, tako, da je tudi izdatek za gradbeni urad stvarno in formelno utemeljen kot izredni izdatek.
Sedaj pa še nekaj opomb o načinu pokritja, ki je razvidno iz tega proračuna.
Sila razmer in razdelitev politične moči je odločila, da še nismo uspeli z izvedbo člena 320. fin. zakona. G. finančni minister nam je vrnil zadnji naš proračun z utemeljitvijo, da mora naša oblastna samouprava najprej poiskati lastna finančna sredstva za izgradbo in organizacijo lastne uprave ter za izvedbo najnujnejših upravnih nalog, nakar bo šele ministrski svet odločil, katere upravne panoge sc prenesejo na našo oblast seveda z istočasnim odstopom stalnih finančnih virov. S tem nam je začrtana pot, po kateri moramo iti, ako sploh hočemo izgradili našo samoupravno oblast. Z-ičeti je treba! Tudi mi moramo vendar enkrat začeti, ustvarjati finančno podlago za lastno samoupravo! Drugega izhoda ni, pa naj se še tako kriči! Obenem pa moramo neprestano zahtevati od centralne vlade, da izvrši vse tiste člene v finančnem zakonu, ki so bili sprejeti baš iz tega razloga, da se oblastne samouprave organizirajo in finančno podprejo. Proračun dohodkov vsebuje redne Ln izredne dohodke. Redni dohodki so:
25% doklada na pridobnino v znesku 300.000 Din, 100% doklada k državni pristojbini na lovske karte v znesku 50.000 Din, lOO'" doklada k davku na tantijemc v znesku 150.000 Din, dohodki
i	M a r i bo r , 21. julija.
iz zdravilišča Rogaška Slatina in Dobrna ter dohodki — obresti in redni prispevki iz ubožnega zaklada.
Proračunane doklade so primerne in v danih razmerah edini pripomoček, ako sploh hočemo imeti proračun. Te doklade so sorazmerno nizke in imajo to tendenco, da zadenejo gospodarsko liste sloje, ki jih ali prostovoljno plačajo aH pa gmotno prenesejo. S stališča tinančne pravičnosti je gotovo 25% doklada na pridobnino za letos upravičena, da sc tako vsai deloma omili člen 82. fin. zakona in davčna bremena pravično po-ruzdele.
Istotako pa jc tudi potrebno najeti" posojil v znesku 10,000X00 Din za kritje izrednih izdatkov, ker je pač iz gospodarskega stališča upravičeno, da se investicije krijejo z investicijskim posojilom. Taka posojila se odplačujejo v daljši dobi let, ker služijo njih koristi, ne samo enemu letu, marveč celi generaciji in gospodarskemu napredku sploh.
Referent predlaga, da skupščina predloženi proračun z vsemi uredbami vred sprejmi.
PRORAČUNSKA DEBATA.
Po ekspozeju referenta dr. Vcbleta se je pričela generalna proračunska debata. Javili so se k besedi govorniki opozicije; za radičevce je govoril dr, Odič, za demokrate dr. Earčevi*, za socialiste pa kar vsi trije poslanci; Ogrič, Petejan in Moderndorfcr.
Kritika opozicijskih govornikov ni bila stvarna, niti resna. Vsi govorniki so se v glavnem spravili samo na to, da je zastopstvo SLS krivo, da vlada dosedaj ni ničesar dala ter si mora oblastna skupščina pomagati za pokritje proračuna s posojili in davki. Soglašali so, da se morajo najti novi viri dohodkov, ki pa naj bi zopet obstojali v davkih, katere naj skupščina uvede, kot je to opozicija že pri prvem proračunu zahtevala. Bili so pa zopet proti posojilu, proti previsoki obremenitvi prebivalstva, tako da se nazadnje sami niso več spoznali, kaj naj zahtevajo. V debati so se zlasti socialistčni tovorniki posluževali svojih preizkušenih demagoških gesel, meneč, da bodo delovala na naše kmetske zastopnike, tako da je mestoma izgledalo, da govoriio na kikem socialističnem shodu. Pri tem so zašli tako daleč, da je moral veliki župen dr Schanbnch nekatere njihove trditve lavno nazvati kot neresnico.
Prvi se je javil k besedi
dr. Odič,
zastopnik radičevcev. Izjavil je, da je njegov klub glasoval za prvi proračun le zaradi tega. ker je mislil, da bo večina dosegla, da vlada svojo obljubo drži. Sedanii proračun mu je prevelik, na drugi strani pa zahteva topot za Medjimurje, večje postavk", kot so v proračunu. — Kot zastopnik socialistov je govoril najprej
posl. Grčar.
Po stari navadi je govoril na dolgo in široko o napakah in dolžnostih državne up-ave. Niegov govor bi spadal bolje v Belgrad kot v oblastno skupščino. Končno je prešel na kritiko proračuna ter zahteval, da se mora pred vsem upoštevali obrt, industrija in prosveta. V nadaljnem se je g. Grčar izkazal kot silno vnet zagovornik industrije; z neobičajnim ognjem je tudi zagovarjal upravne svetnike pred davkom na tantijemc ter izjavil, da bo s tem industrija ubila. Zahteval je tudi, da se potrebe bolnic krijejo iz tekočih sredstev, ne pa iz posoiila, kar bi pomenilo, da se jih naj pusti propadati dalje.
Dr. Baričevič
kot zastopnik demokratov je nastopil zelo samozavestno, češ. sedaj se izpolnjuje, kar smo že davno prorokovali. Med njegovim govorom je skušal celo delo na proračunu ironizirati. Zagovarjal je večje davke, končno pa se je zapletel v oster spopad z mediimurskimi radičevci, katere vodi njegov protikandidat pri Hržavnozbor-skih volitvah dr. Odič. Medjimurski demokrati in radičevci smatrajo sploh oblastno skupščino za tla, na katerih vojujejo medsebojne boje.
ODGOVOR DR. OGRIZKA.
Proti napadom opozicije je nastopil dr. Ogrizek ter jih v temperamentnem govoru zavrnil. Dr. Ogrizek je izvajal:
Že referent jc omenil, da se ni po naši krivdi stvar tako zasukala, da moro.no sedaj sklepati nov proračun. Tudi smo si že iz početka bili edini z opozicijo, da ne kaže ljudstvu nalagati novih bremen. Večina se je pri prvem proračunu držala določb finančnega zakona ter je proračun bil tako sestavljen, da bo samouprava izhajala po možnosti, katero ji daje državni proračun. Takrat se ni vedelo naprej, kakšno stališče bo zavzela vlada po novi konstelaciji, ki jc nastala v Belgradu. Belgrad nam je odstopil agende, moral bi nam odstopiti tudi vire, kot je to svoječasno delala dunajska vlada, ki je v proračunu upoštevala potrebe posameznih dežel. Danes država pobira deželne doklade, ki bi po zakonu morale preiti na samouprave. Moramo vztra-'ati na tem, da država stori svojo dolžnost, da dn samoupravi to, kar je njenega, aH pa mora davke tako znižati, da bo samouprava naložila svoje davke, ne da bi bilo prebivalstvo bolj obremenjeno, kakor je sedaj.
Opozicija, pred vsem demokrati nam očitajo, da tratimo dragocen čas. Tratimo ga po njihovi krivdi, zaradi njihovega prenapetega centralizma, ki je ustvaril tako nespametni zakon o samoupravah. Danes sami prihajajo do spoznanja, kako nespametno so ravnali. Mi moramo sedaj popravljati, kar ste demokrati pokvarili. Posojilo moramo najeti, ker moramo bolnicam pomagati. Bolnice so danes brez vseh sredstev, nahajajo se v izjemnem položaju in popolnoma umevno je, da jim moramo pomagati z izrednim: sredstvi. Čim se razmere urede, ne bo težko odplačati, kar sedaj za bolnice uporabimo. Ker so odnosi samouprave do centrale izjemni, se moramo posluževati tudi izjemnih sredstev, da potrebe samouprav pokrijemo.
Demokratski govorniki so kritiko vzeli neresno, kar dokazuje to, da nc ločijo oblastne imovine od oblastnih potrebščin. Mešajo zahteve in dohodke oblastnih kopališč z vrednostjo oblastne imovine. V proračunu izkazuje postavka o kopališčih 14 milijonov dohodkov in izdatkov, vrednost Rogaške Slatine same pa presega 70 milijonov. Tudi za nepredvidene degodk" le bilo potrebno določiti toliko vsoto, ker so naši kraji letos dovolj trpeli od raznih katastrof, pomoči pa ni bilo doseda.; od niUnrler„
Nedostojno nam je očitati kako korupcijo, kot skušajo nekatere opozicijske stranke; naj raje pometajo pred svojim pragom, je mnogo potrebne jšc! In naj povedo, kake vire imajo oni, odkod bi oni kritje dobili, ljudstvo in mi jim bomo zato hvaležni, Samo kričati je lahko, delati jc mnogo težje. Sedaj je treba upoštevati trenutne razmere in s po njih ravnati. Ko bo pa centralizem odpravljen, bomo pa sestavili drug proračun.
Govor dr. Ogrizka jc bil od večine navdušeno pozdravljen.
SOCIALISTI POSTAVLJENI NA LAŽ.
Moderndorier (soc.)
je kritiziral proračun predvsem s tega stališča, da se ne sme dajati podpora, ampak naj se vzdržujejo šole. Ko je pripomnil, da naše ljudstvo ni zop;.r šole, je padel mcdklic, da je pa zoper
slabe učitelje. Nato je bičal hirokratizem, kar pa : ni spadale k proračunu. Nastopil je ztper 25% doklado na pridobnino, a je dobil vprašanje, koliko je znašala občinska doklada v Mežici, kjer je morala oblast poseči vmes. Ker je hotel govoriti preko časa, ga je predsednik opozoril, nakar mu je tudi vzel besedo.
POSL. KORES (SLS)
jc zavračal socialiste in jih spraševal, kaj vendar hočejo, ko niso z nobenim proračunom zadovoljni. Če je velik, je prevelik, če je manjši, je premajhen; če sc hočejo naložiti davki, so proti, na drugi strani pa zahtevajo še cflo vrsto novih davkov. Poudaril je, da jc proračun gospodarska zadeva in ne gre, da se s političnega stališča kritizira, ampak z gospodarskega. Zelo pa se je čudil socialistom, da so vzeli v zaščito težko industrijo, ki je v smislu pisanja njihovih časopisov po § 82. krivično zaščitena; zdaj pa sami jav-jiajo mesto nje, da bo teh 25% na pridobnino uničilo industrijo v Sloveniji. Njegov govor je skupščina glasno odobravala. — Za njim jc govoril zopet socialist
Petejan,
ki pa je očital SLS, da je vsekakor preveč zaščitila industrijo, ker se sme naložiti le 25% doklada na pridobnino. Ko jc napadal kapitalizem, ki ga baje zagovarja SLS, so mu naši poslanci odgovorili z medklici o Kristanu in drugih, To je pa posl. Pctejana tako razburilo, da je začel razbijati po mizi in jc v vsej skupščini nastal vsesplošen hrup. Ponovil je znano neresnico, da je Vukičevič v delavnicah rekel; »Ako boste volili nas, vam bomo pomagali.« Ker je pa uvidel, da pri poslancih njegova izvajanja ne bodo upoštevana, ker so pač nestvarna, jc raje končal.
ODGOVOR VEL. ŽUPANA.
Na napade socialistov je reagiral vel. župan dr. S c h a u b a c h , ki jc izjavil sledeče: »Ni bil moj namen poseči v debato, ki se ne vrši na pričakovani višini. Izzvan pa sem po opazkah gg, oblast, poslancev MSderndorferja in P e -I t c j a n a. G. Moderndorfcr jc omenil brzojavko, ( naslovljeno na vel. župana ter izjavil, da je neki komisar ni predložil. Ugotavljam, da sem brzojavko osebno sprejel ter jo izročil referentu v na-daljno rešitev. Nc bom pa reševal brzojavke g. Moderndorferja morda kar brzojavno. — Ener-; gično moram protestirati tudi proti izjavi g. Pe-tejana, da je g. min. predsednik Vukičevič rekel delavcem drž. želez, delavnice: Če boste volili nas, boste dobili boljše plače. Bil sem ves čas pri min. predsedniku, ko je v delavnici sprejemal dcpulacije delavcev in moram ugotoviti, da je izjavil le to, da bo stopil v stik z železniškim in finančnim ministrom ter storil za delavce vse, kar se bo dalo napraviti. To pa, kar je rekel g. Petejan, je neresnica, ki jo odločno zavračam.«
Na to ugotovitev je nastal v zbornici velik hrušč, socialisti so se skušali osramočeni opravičiti, videli so, da so v svoji demagogiji zašli predaleč ter bili postavljeni na laž.
Za tem je nastopil pos!. SLS
g. Rozman,
ki je konstatiral, da nastopa opozicija tako samo zaradi bližajočih sc volitev. V borbi za mandate jc vsaka prilika za kritiziranje dobrodošla. — Poslanec
dr. Miihleisen
! je v imenu Nemcev izjavil, da bo glasoval za proračun.
Za njim sta govorila še poslanca SLS Blatnik in Hrastelj. G. Blatnik je zavračal pred vsem socialiste, ki so proti pomoči bolnicam. SLS se ne boji stopiti pred ljudstvo, ki zahteva, da se dela, dočim je opozicija proti delu. — G. Hrastelj pa jc demagogijo demokratov in zlasti socialistov pošteno osmešil.
Ker je bilo število prijavljenih govornikov za generalno debato izčrpano, je dal predsednik proračun na glasovanje. Sprejet je bil z veliko večino. Za so glasovali poslanci SLS in dr. Miihleisen.
PODROBNA DEBATA.
Ker je večina govornikov opirala svoje govore na posamezne postavke proračuna, je bila specialna debata zelo kratka. Govorniki so posamezne postavke ponovno podpirali ali jim ugovarjali. Postavke se pri podrobni debati niso nič spremenile.
Po končani specialni debati se je o vsaki postavki posebe glasovalo. Proračun je bil sprejet soglasno. Tu pa tam jc kak poslanec iz opozicije glasoval zoper kako postavko, tako posl. Grčar zoper takso na lovske karte. Proti najetju posojila so glasovali radičevci, SDS in socialisti. Večina zbornice je sprejela proračun s ploskanjem.
PREDLOGI.
Skupščinski tajnik Štabe j jc prečital slo deče predloge: Okrajnega zastopa v Vranskem zoper fuzioniranje z okrajem Celje. Dr. Schanbnch; Zgraditev ccste Petelnik—Ličenca—Žab-ljek. Brudcrman: Predlog za uvedbo carinskih tarifov pri blagovni pošti. Stabej-Ku-govnik: 1. Predlog glede orožnih vaj. 2. Oblastna skupščina prevzemi v last bivše deželne ccstc na ozemlju Koroške. Rajh-Ncudaucr-Hrastelj: Prošnja za pomoč za prizadete po toči. Schaubacn-Napotnik: Zgradba ceste Oplotnica—Slovenska Bistrica. Levstik in tovariši: Ohranitev šestih mest živinozdravnikov v področju mariborske oblasti. Posl. Moderndorfcr je vložil šest nujnih predlogov, katerim pa skupščina ni priznala nujnosti in so sc vrnili odseku.
S tem 3e je proračunska seja zaključila.
POPOLDANSKA SEJA.
Popoldne se jc seja pričela ob pol petih. Prvi je govoril poročevalec dr. Ogrizek, ki je izvajal;
Službena prngmalikn jc predmet mojega poročanji. Naš predlog je sličen ljubljanskemu, ker je potrebno, da sta obe pragmatiki kolikor mogoče enaki. Ko jc bila v Liubliani sorrieta. ie bilo
soglasno mnenje, da je zelo dobra. Držimo se načela: Pošteno delo, poštena plača. Glede stalnosti je jasno, da je glavno za uradnika, da je stalen. To je v obojestransko korist, ker stalen uradnik bo delaven. Uradništvo bo avtomatično napredovalo. Pri večji sposobnosti lahko uradnik nitreja napreduje, kot po letih. Skupine so tri: uradniki, poduradniki, sluge. Čuva se eksistenčni minimum. Plača gre po sposobnosti. V socialnem oziru pragmatika prvovrstna.
Generalna in specialna debata sta se zdn*. žili, ker načelno nima nihče ničesar proti pragmatiki razen socialistov, ki hočejo, da se prak-matika sestavi skupno z uradništvom. To je r danem slučaju nemogoče, ker uradništva še ni.
Pri specialni debati se je popravilo neka) paragrafov, da tako izostanejo kake poznejše nejasnosti, posebno v zadevi draginjskih doklad in pokojnin.
Pragmatika se je soglasno sprejela.
SKUPNI UREDBODAJNI ODBOR LJUBLJANSKE IN MARIBORSKE OBLASTNE SKUPŠČINE.
Nato jc skupščina razpravljala o predlogu oblastnega odbora o ustanovitvi skupnega uredbo-dajnega odbora mariborske in ljubljanske oblasti. Poročal je dr. Ogrizek. Po § 88. zakona o oblastni in okrajni samoupravi sc lahko snideta dve oblastni skupščini k skupnemu zasedanju, da razpravljata o skupnih zadevah. Oblastni odbor predlaga skupno sejo mariborske in oblastne skupščine, da razpravljata o poenostavljenju in izenačenju obojestranskih deželnih zakonov. Da sc delo obeh skupščin pospeši, naj sc izvoli, skupen odbor od vsake skupščine po pet, ki naj vsako vprašanje prouče in stavijo plenumu tozadevne predloge.
Proti temu predlogu je nastopil posl. Petovar (SDS), češ, da ni za to stvarne podlage, ker so zakoni obeh dežel različni in jih ni mogoče zena-čiti. Druge opozicionalne skupine niso nasprotovale, nakar jc bil predlog z vsemi glasovi proti dvema sprejet.
V	odbor so izvoljeni: dr. Schaubach, dr. Ogrizek, Vcblč, dr. Kcčkeš (SLS) in dr. Odič (radi-čcvec).
OBLASTNI DENARNI ZAVOD.
Dr. V c b 1 e je poročal o predlogu o usta« novitvi hipotekarnega zavoda za mariborsko oblast. Finančni odsek se je obširno bavil z vprašanjem, ali jc oblastni hipotekami zavod potreben in ali je sedaj primeren čas za ustanovitev. Odsek sc je priključil predlogu oblastnega odbora, ker je oblastni samoupravi nujno potreben denarni zavod, v katerega se bo stekal njen denar ter bo potom njega izvrševala finančne operacije. V oblasti jc mnogo krajev, kot n. pr. Prekmurje in Medjimurje, kjer so pupilarno varni zavodi nujno potrebni. Oblastna skupščina naj v principu sklene ustanovitev takega zavoda ter naj oblastni odbor pooblasti, da izdela do prihodnjega zasedanja statut. Predlog je bil soglasno sprejet.
ZAKLJUČEK.
Poslanec M5derndorfer je nato po«
novno urgiral, naj se njegovemu predlogu prizna nujnost in naj se skupščina ponovno sestane. — Predsednik je vztrajal, da gredo predlogi redno pot, zlasti ker so med njimi taki, ki sc tičejo državne uprave.
Nato je predsednik javil, da je zasedanje zaključeno.
SJ&odli SLS
Borovnica. V nedeljo 24. julija zjutraj po
sv. maši se bo vršil v dvorani Kat. prosvetnega društva javen političen shod SLS. Na shodu bo poročal poslanec našega okraja g. Fr. Smodej. Somišljeniki, udeležite se shoda vsi!
Shoda posl. Faleža. V nedeljo, 17. t m., sta bila zelo dobro obiskana volivna shoda SLS na lepem Pohorju v T i n j a h po rani sv. maši in v S v. V e n č e s 1 u po večernicah pred cerkvijo. Govoril je poslanec F a 1 e ž in okrajni tajnik. Zanimanje je bilo splošno in se je zbrano ljudstvo zahvalilo poslancu za poročilo in obljubilo, da gre s trdno voljo za zmago SLS v volivni boj.
Sv. Peter pod Sv. gorami. Pri nas se je v nedeljo, 17. t. m., vršil volivni shod, na katerem so govorili naš kandidat Jakob Vrečko, namestnik kandidata in oblastni poslanec g. dr. Ogrizek ter oblastni poslanec g. Ivan Turk. Izvajanja govornikov so bila s pritrjevanjem sprejeta. Mi vsi bomo 11. septembra oddali kroglice v prvo skrinjico za Slov. ljudsko stranko.
0 lini je pri Podčetrtku. V nedeljo, 17. t m., se je za našo župnijo vršil pri podružni cerkvi volivni shod SLS. Poročala sta kandidat g. Vrečko in oblastni poslanec g. dr. Ogrizek ob prav obilni udeležbi volivcev. Olim-čani bomo 11. septembra vsi kot en mož oddali svoje kroglice v prvo skrinjico.
V	Imenom se je v nedeljo 17. L m. vršil volivni shod SLS za župnijo Podčetrtek. Govorili so kandidat g. Vrečko, namestnik kandidata oblastni poslanec g. dr. Ogrizek in obl. poslanec g. Turk. SLS bo 11. septembra v Podčetrtku doživela sijajno zmago.
Anno Domini 1927.
Bilo je v Ptuju onstran Draves tik pred mo-stom. Pozvani so bili občinski možje, nepozvani so prišli drugi občani, predvsem ženski svet. Izvršila se je kazen nad cigansko tolpo, ki je v okolici izvrševala svojo tatinsko obrt; pod asistenco orožnikov je občinski brivec postrigel lase »na pisker« vsem moSkim, ženskam in otrokom cigansko družb« v javno opozorilo vsem mimoidočim. Tako se baje glasi neki stari patent. In padli so žametasti, črni kodri, tatovi so postali poštenjaki. Občani pn 90 sklenili enodušno, da bodo odslej nosili dolge lase in brado, da jih ne bi kdo zamenjal s cigani.
Strela ubila ženo.
Iz Metlike nam pišejo: Po dolgi suši se kar nf moglo spraviti na dež. Toda 17. t. m. je proti večeru naenkrat močno zagrmelo in vlila so je ploha. Tedaj pa so švigale strele, ki so zahtevale tudi svojo žrtev v osebi Ane Štofanič iz Rosnlnic, katero je ubila v veži. Tudi njenega sinn, ki ift hil poleg, je precej ožgata, a ni mu škodovala.
Zasedanje ljubljanske oblastne skupščine.
Včerajšnja seja ljubljanske oblastne skupščine le bila zelo zanimiva in živahna. Na dnevnem redu je bila odobritov pogodbe o nakupu elektrarne v Zagradcu in odobritev dogovora o prevzemu Kranjske hranilnice od strani ljubljanske oblastne skupščine. Celokupna skupščina je bila za to, da prevzame ljubljanska oblast elektrarno v Zagradcu. Zanimivejša je bila debata o prevzemu Kranjske hranilnice. Iti jo bila mestoma zelo ostra. Poslanca SDS sta namreč očitala klubu SLS nelojalnost, da je kršil pismeno obvezo s tem, kako se bo pri tej stvari postopalo. Dalje so očitali, da je prevzem Kranjske hran. juridično in moralično defekten. Bali so se nadalje, da so bo morala realka iz sedanjega poslopja izseliti. Poslanci večine so člane kluba SDS v svojih govorih sijajno zavrnili in celo prinesli na dan, kako so hodili neki gospodje SDS intervenirat k članom — Nemcem — Kranjske hranilnice, da bi se izjavili proli temu, da bi ljubljanska oblast prevzela Kranjsko hranilnico! Vihar ogorčenja je zajel zbornico spričo take dvolične igro SDS, ki drugače govori v skupščini, drugače pa izven skupščine in v svojem časopisju.
Ob 8. uri 15 minut je predsednik dr. Marko Natlačen otvoril sejo z dnevnim redom:
SOŽALJE NJ. VEL. KRALJICI MARIJI.
Pred prehodom na dnevni red je predsednik nagovoril skupščino:
Gospodje 1 Iz Bukarešte nam je doslo poročilo, tla je včeraj ob tričetrt na tri umrl Njegovo Veli-Sanstvo Ferdinand I., kralj Romunije. S smrtjo kralja Ferdinanda sta izgubila romunska država in romunski narod svojega vladarja, ki ju je s svojo izredno državniško modrostjo in dalekovidno-istjo privedel do nepričakovne veličine, izgubila sta v osebi Ferdinanda I. ustvaritelja današnje velike Romunije.
Našo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev družijo s kraljevino Romunijo in romunskim narodom vezi najboljšega prijateljstva. Te prijateljske vezi so tem tesnejše, ker je bit umrli veliki vladar oče Njenega Veličanstva naše kraljice Marije. Da zadostimo svojim srčnim potrebam in podamo tem povodom izraz svoje udanosti in ljubezni do Njenega Veličanstva kraljice Marije ter izrazimo svoje sočutje Njenemu Veličanstvu kraljici, odpošljem s pritrditvijo skupščine nastopno brzojavko:
»Njenemu Veličanstvu kraljici Srbov, Hrvatov in Slovencev, Bukarešt. Ljubljanska oblastna skup-ščina zbrana na svojem rednem zasedanju prosi Vaše Veličanstvo, da blagovolite povodom smrti Vašega velikega očeta sprejeti izraze najglobokej-Sega ' sožalja. Ob priliki tega tragičnega dogodka izrekamo sožalje slovenskega naroda prijateljskemu narodu romunskemu, spornimi kralja Ferdinanda I. pa kličemo »Slava . — (Vsa zbornica zakliče trikrat:
»Slavat!)	, ,
Nato je predsednik prebral novodosle
PREDLOGE OBLASTNEGA ODBORA.
Predlog ljubljanskega oblastnega odbora glede osnutka uredbe o posebnem prispevku za vzdrževanje samoupravnih cest in polov.
Predlog ljubljanskega oblastnega odbora v zadevi iirovske elektrarne. Ta predlog se glasi: »Ljubljanska oblastna skupščina je v svoji seji dne 22. aprila t. 1. pooblastila oblastni odbor, da prouči stroške za vzpostavitev obrata centrale električne in gospodarske družbe z omejeno zavezo v Žireh v sporazumu s finančnim odsekom skupščine ter izda jamstvo za posojilo v znesku 500.000 Din. — Po natančni proučitvi stroškov se je izkazalo, da za vpostavitev obrata električne centrale v Žireh jamstvo v znesku 500.000 Din ne bo zadostovalo, radi Eesar oblastni odbor predlaga, da se oblastni odbor pooblasti, da sme v zgorajšnji namen izdati jamstvo ta posojilo do 1 milijona dinarjev.
Predlog oblastnega odbora glede pooblastitve ta imenovanje upravnega in nadzorstvenega odbora v oblastnem denarnem zavodu.
Predlog prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani v zadevi premestitve smodnišnic na ljubljanskem polju.
PREDLOGI POSLANCEV SLS.
Predlog poslanca Gostinčarja in tov. v zadevi hodnika ob državni cesti Ljubljana—Št. Vid nad Ljubljano. — Predle« poslanca Ameia in tov. v sadevi uvrstitve okrajne ceste iz Podnarta do razpotja Kropa—Kamna gorica v okraju Radovljica med deželne ceste I. vrste. — Predlogi poslancev Mazrmca, Novaka in Pozniča radi poštnih razmer v kamniški okolici in radi regulacije potoka Nevljice v kamniškem okraju. — Predlog posl. Vršiča in tov. radi ureditve državne meje po evidenčnem uradu v občinah Oselica in Sorica. okraj Kranj in občinah okraja Logatec. — Predlog poslanca Pevca in tov. glede poprave občinske ceste Št. Lovrenc— Mačji dol— Primskovo in sprejetja iste med deželne ceste II. vrste. — Predlog poslanca Nemaniča, Jarca in tov. za nujno pomoč oškodovanim občinam Božjakovo, Drašice in drugim občinam v okraju Črnomelj. — Predlog poslanca Pevca in tov. glede podpore za preložitev klanca na občinski cesti Velika Loka—Čatež in sprejetja med deželne ceste II. vrste. Predlog poslanca Tratnika in tov. glede veljavnosti orožnega lista za tri leta. — Predlogi posl. Strnada in tov. radi spremembe odredbe velikega župana, da se dražb občinskih lovov ne udeleže saino člani Lovskega društva v Ljubljani, ampak tudi drugi interesenti; radi zgraditve deželne ceste II. vrste, ki bi vezala kolodvor Ortnek in Sv. Gregor; radi sprejema občinske ccste Mala Slevica, sodraška meja med deželne ceste II. vrste. — Predlog poslanca dr. česnika in tov. radi sprejema občinske ceste Vrbovec—Podlipa—Spodnji Lipovec in glede na-nravc kapnice v Drganjih selih, okraj Novo mesto.
Smola g. dr. Kramerja.
Poslanec dr. Kramer je mislil, da se bo znesel nad oblastnim odborom in je pred poročilom fin. odbora zahteval poročilo o proračunu in delu oblastnega odbora. Dr. Natlačen ga je dobro zavrnil, da je bil proračun objavljen v »Uradnem listu« in si ga dr. Kramer lahko tam ogleda. Kar je iskal, to je iztaknil.
PREVZEM ELEKTRARNE V ZAGRADCU.
Poročilo finančnega odseka je podal dr. Jurij 'Adiešič.
Pri zadnjem zasedanju se je napravil sklep, Ha se pregleda stanje električne centrale v Zagradcu in potrebno ukrene glede njene asanacije. Centrnla se ie od početka borila s fin. težkočami in je zašla v konkurz. Okrajno sodišče v Novem mestu je izdalo sklep, da se elektrarna proda iz proste roke. Zato na asanacijo ni bilo mogoče misliti kakor potom nakupa. Po cenitvi se je določila vrednost okrog 1 milijona, če se izvršijo še nekatera popravila. Na podlagi toga izvedeniškega mnenja je oblastni odbor, ker je to edina rešitev tega gospodarskega podjetja, storil ponudbo za en milijon dinarjev, ki je bila od upravitelja konkurzne mase tudi snreicta. 15. odnosno 16. iuliia smo elektrarno prevzeli in danes že obratuje. S tem bi bil napravljen prvi korak za elektrifikacijo Dolenjske, Ha bo ta deležna gospodarske povzdige, za kakršno ie ima OTr^^n zaluaM olr.ktranu na Zavrunici.
Finančni odsek je radi tega sklenil predlagati, da se nakup odobri in v ta namen dovoli najetje posojila t milijona dinarjev. Ta elektrarna naj se vodi kot trgovsko podjetje, ločeno od druge imovine pod trgovsko firmo Kranjske deželne elektrarne in sicer skupno z elektrarno na Završnici in naj tvori del njenega obrata, dočim se nepremičnina vpišo v zemljiško knjigo na ime ljubljanske oblasti. Ta uredba naj stopi v veljavo po odobritvi omenjenega posojila po fin. ministru.
Debata.
K tej stvari je najprej govoril posl. Zupančič v imenu kluba SKS, ki je izrazil svoje priznanje oblastnemu odboru in odobraval, da tudi naša Dolenjska dobi oblastno elektrarno. Tudi v imenu SDS je dr. Dinko Puc Izjavil, da bo glasoval za predlog. Pravi pa, da njemu kakor poprej dr. Kramerju »manjkajo informacije«. Zato je od predsednika dr. Natlačena tudi on dobil zasluženo lekcijo.
Nato izjavi poslanec Erjavec v imenu višnje-gorskega okraja, da zahvali oblastni odbor za to veliko delo in pravi: »Volivci višnjegorskega okraja brez razlike strank prav toplo pozdravljajo sanacijo električne centrale v Zagradcu. Vsi so se strinjali s tem korakom oblastnega odbora in zato mu izrekam na tem mestu svojo prav prisrčno zahvalo in želim v imenu svojih volivcev, da se ta centrala raztegne še na sosedne kraje.«
Za njim je dobil besedo poslanec Hinko Le-binger za stvarifo pojasnilo. Poslanec ostro zavrača očitke dr. Puca glede informacij. Dejal je: »Izjavljam tukaj ju ponavljam, da manjšina ne snie tako obče koristne koristne stvari kot je prevzem električne centrale v Zagradcu po odboru in za katero je tudi samo, ovirati. Pozdravljam v Imenu našega litijskega okraja ta prevzem in želim, da bi tudi litijski okraj od tukaj dobil električni tok. Posebno zahvalo pa sem dolžan g. poročevalcu dr. Adlešiču, ki se je res s polno vnemo zavzel za ta projekt, ga kar najvestneje preštudiral in privedel do srečne izvršitve.«
Ponovno so k predmetu govorili poslanci Zupančič, Zebal in dr. Kramer. Zadnja dva sta z vsemi močmi utemeljevala in razlagala, kako nista informirana in kako bi ju oblastni odbor moral poučiti.
Poslanec Josip Kastelic izvaja: ^Električna centrala v Zagradcu je prvi tozadevni zavod, ki se je ustanovil po vojni. Ustanovili so ga možje raznih političnih strank. Vsi smo se veselili pripravljalnih del in načrtov, ker smo upali, da bo zavod dobro uspeval. Pa prišla je nesreča za nesrečo ln zavod je prišel v konkurz. Pripomniti moram, da je naš okraj najbolj reven okraj v celi oblasti. Prav toplo se moramo zahvaliti oblastnemu odboru, ki je temu revnemu delu naše dežele tako pomagal in je ta zavod prevzel. Da je ta zavod potreben, kaže zanimanje litijskega in žužemberškega okraja. Naša dolina nima železnice. Če žrtvujemo za gospodarsko povzdigo teh krajev razmeroma majhno nakupno ceno 1 milijona dinarjev, smo storili s tem ne samo potrebno delo, ampak smo ustanovili tudi podjetje, ki bo po mojem prepričanju rentabilno. Naše ljudstvo je oblastnemu odboru hvaležno, da je sklenil ta nakup. S tem bo tudi naša Suhakrajina dobila potrebno razsvetljavo in električno moč za ustanovitev raznih podjetij.
POROČEVALEC.
Poročevalec dr. Adlešlč je nato kratko repli-ciral na ugovore opozicije, ter ugotovil, da če bi večina tako delala, kakor želi opozicija, bi nikoli ne prišlo do prevzema. Kar se pa tiče vsebine pogodbe, ki jo želi izvedeti gospod poslanec Zupančič, se glasi pogodba v glavnem takole: Ljubljanska oblast kupi od konkurznega sklada električne družbe v Zagradcu elektrarno v stanju, kakor se nahaja, za znesek milijon dinarjev. Prevzame elektrarno 15. julija t. 1. kakor stoji in leži z vsem. inventarjem. Tvrdka Stebi in Tujec, ki je vodila prisilno upravo, je podala izjavo, da je ves inventar last elektrarne in da tvrdka nima nikake terjatve. Prevzame se vse osobje. Bremena nima elektrona nobenega, niti nobenega servituta. Prepis sc izvrši bremen prosto. Napravil se bo natančen inventar kaj spada k elektrarni, zlasti kar se tiče orodja in drugega mate-riala, ki ga je pa prav za prav zelo malo.*
Nato je zbornica soglasno odobrila prevzem elektrarne in posojilo 1,000.000 Din, ki naj ga oblastni odbor najame v ta namen.
KRANJSKA HRANILNICA.
Nato je poročevalec finančnega odseka dr. Jurij Adiešič uvedel razpravo o prevzemu Kranjske hranilnice. Poslanec je z izbrano skrbnosijo podčrtal zgodovinsko važnost tega predmeta za vse oblastno gospodarstvo, ki bi bi moglo uspevati samo, če dobi oblast svoj denarni zavod in ima na razpolago sredstva, s katerimi more priskočiti na pomoč javnopravnim korporacijam. Naša samouprava bo dovoljevala dolgoročna posojila, ki se bodo lahko odplačevala tudi skozi dobo 60 let in proti kar mogoče majhnim obrestim. Tako bodo prišle javnopravne korporacije do možnosti, ds se bodo mogle lotiti melioracij, raznih investicij itd.
Ako bi mi pri tem delu morali čakati popolnoma na novo, kakor so začeli popolnoma na novo naši predniki pred nekaj desetletij, bi trajalo gotovo mnogo časa, preden bi prišel oblastni denarni zavod do tolikih sredstev, da bi se mogel lotiti ako potrebne restavracije naše pokrajine. Zato je bila srečna misel, da se stopi v dogovor s kakim e obstoječim denarnim zavodom in se tako čim preje dobe na razpolago potrebna sredstva. S tem korakom naše oblastne samoupravo se bo Raj deloma popravila napaka, ki se jc storila po vojni, da je prešla namreč Deželna banka kot za sebno podjetje v privatne roke.
Ko smo pri zadnjem zasedanju razpravljali o tej stvari, se ni imenoval noben denarni zavod. Oblastni odbor je imel torej tozadevno popolnoma proste roke in je stopil v dogovor z upravo Kranjske hranilnice. Kranjska hranilnica uživa na denarnem trgn velik ugled in kot star zavod je prišla v prvi vrsti v poštev, da se je obrnil oblastni odbor nanjo glede prevzema. _S tem namreč, da prevzame oblastni odbor, oziroma naša oblast Kranjsko hranilnico, ne dobi samo starega, dobro uvedenega denarnega zavoda z lepimi rezervami in s staro firmo, ampak dobi tudi, kar jc za našo oblast velike važnosti, gotove zgradbe, ki služijo javnim in kulturnim namenom naše oblasti. Poudarjam, da jc Kranjska hranilnica lastnica dramskega gledališča in lastnica realčnega poslopja. Naša oblast je že lastnica opernega gledališča. Prevzem Kranjske hranilnice jc torej nc samo velikega gospodarskega pomena ampak prav tako tudi ne malega kultnrnoga pomena. Dogovori, ki so so pričeli vršiti med našim oblastnim odborom in med Kranjsko hranilnico, po potekali ugodno in ko so končno dozoreli tako daleč, da je bila vsa stvar prilično jasna in gotova, je predsedstvo sklicalo v smislu skupščinskega sklepa pri zadnjem zasedanju sejo finančnega odseka. Ta seja se jc vršila fi. julija. Finančnemu odseku so je predložilo prav natančno poročilo o finančnem stanju Kranjske hranilnice. Oblastni odbor le namreč dal
natančno pregledati Kranjsko hranilnico po sodnem izvedencu, preden se je odločil do svojega sklepa, da bo predlagal prevzem tega zavoda. Tako je prišel oblastni odbor do popolnoma zanesljivih informacij o denarnem stanju tega zavoda. Predložilo se je članom finančnega odseka tudi poročilo o reviziji, izvršeni po sodnem Izvedencu. Finančni odsek je bil torej obveščen o vseh podrobnostih in je soglasno odobril, da se izvrši dogovor s Kranjsko hranilnico in prevzamejo vsa njena aiktiva in pasiva. Nato je takoj naslednji dan dne 7. julija Kranjska hranilnica sklenila, da se društvo Kranjska hranilnica razdruži ln da se vse premoženje s tvrdko vred tn z vsemi obveznostmi odstopi ljubljanski oblasti, zastopani po ljubljanskem odboru, v ta namen, da ustanovi ljubljanska oblast svoj lastni denarni zavod.
K besedi se je v. debati javil prvi dr. Kramer, ki je govoril na obče začudenje proti predlogu. Očital jo večini SLS, da je kršila pismeno dano obljubo, na kar so naši poslanci burno protestirali.
Inž. Zupančič se je izjavil za prevzem Kranjske hranilnice.
Dr. Dinko Puc je sekundiral dr. Kramerju in skušal stanje Kranjske hranilnice kolikor mogoče slabo slikati. Vmes je poskrbel, kot poslanec SDS, za splošen smeh, ko je govoril o nestran-karstvu v denarnih zavodih. Dotaknil se je vprašanja realke, nakar je prejel od govornikov SLS kasneje odgovor.
Nato je dobil besedo poslanec
dr. Anton Brccelj,
ki je izjavil: Kot načelnik kluba poslancev SLS si dovoljujem par pripomb k izvajanju gospodov poslancev dr. Kramerja in dr. Puca.
Odločno moram zavrniti očitek, ki je bil izrečen prav posebno poantirano, češ, da smo ravnali pri tej stvari nelojalno ali sploh drugače, kakor bi bilo pričakovati. V zadnjem zasedanju smo prišli k Vam, gospodje od manjšine, in smo Vam rekli: Oblastni odbor ima ta in ta predlog; ker ne želimo, da bi se že itak dolgotrajno zase-danjo še bolj zavleklo, smo prišli k Vam, da Vas poučimo o svojih namenih in Vam tudi povemo, kateri zavod imamo v mislih. S tem smo želeli preprečiti predolgo razpravo o ustanovitvi oblastnega denarnega zavoda. Dogovorili smo se, da Vas bomo obvestili o svojih pogajanjih; jaz sem Vam dal tudi tozadevno izjavo. To obvezo smo od svojo strani tudi točno izvršili.
Ko so bile vse informacije zaključene, ko je bilo treba stvar konkretizirati, takrat se je sestala seja finančnega odseka, kjer je naš oblastni predsednik, ki je vodil te stvari, podal točno poročilo o vsem, kar se je do takrat dogovarjalo. Konstatirati moramo, da sta zastopnika obeh manjšinskih klubov, ki sta bila pri seji navzoča, tudi glasovala za ta predlog. Ugotavljam torej, da je bilo postopanje od naše strani vseskozi lojalno.
Poslanec je nadaljeval po stenograf-skem zapisniku r »Na svojo veliko žalost pa moram ugotoviti, da se je, preden je prišlo do tega govora, baš gospod dr. Puc, član te skupščine, trudil in si prizadeval pri raznih članih Kranjske hranilnice, da bi preprečil to namero. (Ogorčeni vzkliki na desnici: »Škandal!« »Lepa reči« Predsednik zvoni.) To je sramota! (Odobravanje.) »Jutro«, čigar direktor je gospod poslanec dr. Kramer, je pisalo, da jc to velika pridobitev za ljubljansko oblast, čc bo imela oblast tako važen denarni zavori v svoji lasti, gospod dr. Puc si je pa prizadeval, da bi oblast do tega zavoda ne prišla. Ali je tako postopanje lojalno?!« Dalje je izjavil:
>Ne bom se spuščal v razne podrobnosti, o katerih se je danes tukaj govorilo, o realki in o drugih stvareh, ampak kot načelnik kluba poslancev SLS konstatiram, da se ne bomo dali učiti politične morale od ljudi, ki so zanesli v naše javno življenje naravnost perfidnost, verolomnost. (Ploskanje na desnici. Ugovori na levici.) Saj je vsem znan dr. Ravniharjev slučaj.« (Medklici poslanca dr. Kramerja. Velik nemir. Predsednik dr. Marko Natlačen: »Gospod poslanec dr. Kramer, Vi nimate besede. Pozivam Vas k redu.« Splošen hrup.) Predsednik je sejo prekinil. Po zopetni otvoritvi je dobil besedo
poslanec Anton Skubic.
Gospodje poslanci! V zadnji seji te skupščine ste slišali izjavo poslancev naprednega kluba, da hočejo z nami lojalno sodelovati v finančnem odboru. Gospodje, vsakemu je jasno, da takih stvari, kakor je nakup denarnega zavoda, ne gre predčasno obešati na veliki zvon. Lahko se je pa vsak poslanec vedno informiral, kako stvar stoji in kako daleč so že dozoreli dogovori,. Kot predsednik finančnega odseka moram ugotoviti, da je bila seja finančnega odseka, ki se je vršila 6. julija, sklicana že mnogo poprej in da je torej vsak član finančnega odseka lahko uredil svoje posle tako, da je bil tisti dan prost. Toda gospoda zastopnika naprednega kluba ni bilo in tudi svojega namestnika ni poslal. Samostojno demokratski klub je torej poslal svojega člana, ki niti član finančnega odseka ni. Jaz sem mislil, da je vsai namestnik, a niti namestnik ni bil. Zato, ker sem bil v zmoti in sem mislil, da je dotični gospod namestnik, sem ga pustil glasovati, in glasoval je za predlog oblastnega odbora. Gospodje so vzeli tedaj to stvar na znanje, so za predlog glasovali in so vse odobravali. — Poslanec nadaljuje po stenograf-skem zapisniku: »Slišali pa smo, tla so gospodje zvnaj delali proti temu, da bi sploh ljubljanska oblast prišla do tega zavoda. Nekdo izmed gospodov, ki jc intrigiral pri Nemcih, da bi tega zavoda ne izročili, je celo dejal, da sc bo dalo pozneje s tem zavodom drugače ukreniti in — da govorim po »Jntru« — da se bo dal ta zavod kam drugam pobasati. (Klici na desnici: »Saj to je!') Konšta-tirati hočem, da gospodje niso bili lojalni in da v fesnici niso odkrito mislili z nami sodelovati, da bi ta zavod dobila ljubljanska oblast.«
Govornik nato prečita izjavo g. B r i c 1 j a, ki je izšla v »Jutru« proti prevzemu »Kranjske hranilnice« po oblastnem odboru.
Poslanec je nadaljeval: »Gospodje od demokratskega kluba so v svojem srcu, konštatiram, v svojem srcu, proti temu, da bi mi prišli do tega donarnegA zovoda in sicer radi tega, ker so ti gospodje mislili, da bi se dalo ž njim lahko kaj drugega narediti. (Klici na desnici: »Tako je!«) Gospodje vedo, da je ta zavod dober, ker drugače ne bi izjavili, da bi bila kaka druga transakcija mogoča. Tudi gospod dr. Puc pravi, tla je on prepričan, da jc zavod dober, vendar bo pa glasoval proti temu, da bi gn sprejela oblastna skupščina oziroma oblaRtni odbor.
Tudi mi, gospodje, smo prepričani, tla je zavod dober in zato bomo s srccm in veseljem glasovali xa to, tla ga prevzame ljubljanska oblast.« (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.)
Posl. župnik Eppich.
G. župnik je na to poudaril, kako lojalno so ljubljanski Nemci pomagali oblastnemu odboru in pripomogli, da se io izvršil prevzem Kranjske hranilnice. Protestiral je proti nezakonitemu postopanju pri društvu »Kazino«, ki je bilo lastnikom po krivici vzeto, naj sc izposlujc ljubljanskim Nemcem dvorazredna Uuds-ka šola, kakršno so
imeli doslej. Prešel je nato na zadevo Kazine, rekoč: »Predvsem bi imenoval tu Kazino in se glede tega obračam tudi na gospoda dr. Kramerja, (Posl. dr. Kramer: »Bom precej odgovoril.«) To imetje je bilo po krivici odvzeto pravim lastnikom. Dajte ga torej nazaj prvotnemu lastniku in popravite s tem storjeno krivico. Če boste to storili, bom tudi jaz z veseljem glasoval za to, da ostane realka na svojem mestu.« (Poslanec dr. Kramer/ »Drugače pa ne!«)
Poslanec Lebinger
j'e podrobno popisal vse predpriprave za prevzem Krmijske hranilnice in ugotovil, da so zastopniki SDS postopali v tej zadevi skrajno nelojalno in v škodo oblastne samouprave. Posebno pozornost so vzbudile naslednje govornikove konstatacije: »Konstatirati moram, da je ta srečna ideja, ki se bo danes uresničila, največje delo, odkar posluje naša oblastna skupščina. Kar sa tiče realčnega poslopja, moram konstatirati, da bo oblastni odbor zadnji ki bo slovensko realko postavil na cesto. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.) Kar se tiče očitanja, da oblastni odbor ni dopustil, da bi se ofertalne licitacije udeležila Kranjska hranilnica, moram reči, da se mora država prisiliti, da vrši svoje dolžnosti. Država jo v prvi vrsti dolžna, da zgradi lastno poslopje za realko Vsi dobro vemo, da gospodje demokratje, ki so toliko let ved rili v Belgradu, niso za Slovenijo storili prav ničesar, ampak s0 celo že obstoječe naprave in ustanove demontirali, ali vsaj poskušali demontirati. (Pritrjevanje in ploskanje na desnici.)
^icsta moram konštatirati, da Nemci (posl. Ivan Mazovec: »So bolj pametni!«) vzlic vsemu pritisku s strani demokratske stranke, di bi pre-vzetje Kranjske hranilnice po oblastnem odbora preprečili, niso šli na to. Strah pred samostojno demokratsko stranko je minul, danes se te stranke ne boji nihče več, kar so tudi Nemci s svojim postopanjem dokazali. Konštatiram, da danes ne drže več metode, ki jih je vpeljal Pribičevič v Belgradu
Po govorih dr. Puca, dr. Kramerja in Sitarja je dobil zaključno besedo poročevalec odseka dr. Adiešič. Njegova izvajanja so bila višek dneva, zato jih prinašamo v obširnejšem izvlečku.
SDS JE SPRAVILA BIVŠO DEŽELNO BANKO IZ DEŽELNE IMOVINE V ZASEBNE ROKE.
Izvajanja gg. poslancev Sitarja in Puca se mi zde brez stvarne podlage, ker je skupščina obve-ščena o sklepu fin. odseka. V fin. odseku pa se je sklep napravil sporazumno. Jaz bi le vprašal, kako si gospodje predstavljajo taka pogajanja in sklepanja pogodb, če naj se vsak korak že vnaprej razglaša. Obžalujem le, da se g. dr. Kramar ni udeležil seje lin. odbora in obžalujem, da g. poslanec Zebal, ki se je je udeležil, ni gospodov informiral. Dalje obžalujem, da je dr. Kramar kupčijo označil kot moralično defektno. Dotični 3 miljoni, ki se bodo iz rezervnega zaklada razdelili, ne bodo prišli članom v dobro, ampak gredo v dobrodelne namene. Finančni odsek ni brez vsega pristal na te 3 milijone. Pogajanja so šla v smeri, da bi še ta razdelitev odpadla. Nasprotno se je zahtevalo od oblastnega odbora 10 milijonov Din in končno so se zedinili na vsoto 3 milijonov. Razdelila pa se bo ta vsota v smislu pravil Kranjske hranilnice, in sicer dajo Nemci 1,500.000 Din za ubožce, Slovenska ljudska stranka pa svoj dol za ustanovitov dijaških ustanov. Upam, da boste tudi vi, gospodje, dali na vas odpadajoči del v dobrolvorne namene, ako ste pa mnenja, naj gre ves znesek oblasti, bodo tudi vse ostale stranke zadovoljne. Kakor rečeno, jaz se le čudim, da je g. dr. Kramer kot predsednik kluba SDS, označil kupčijo kot moralni defekt. — Govornik nadaljuje: >Dežela Kranjska je imela svojo banko, ki je kazala lep razvoj do konca vojne. Jaz prej nisem izvajal, kako je prišla deželna banka iz imovine dežele Kranjske. Po prevratu so se politične struje kaj hitro menjavale in najdalje je vladala JDS. Ko je prišla 1. 1919 ali 1920 iia vlado SLS in je bil predsednik dr. Brejc, se je upravljala deželna banka kot deželna imovina, ko pa je zopet odstopila vlada in je postal njen predstavnik pristaš SDS, so se premenila pravila deželne banke in se je ustanovila Hipotečna banka kranjskih hranilnic. S tem aktom jc prišla deželna banka v privatne roke. Delnice so povečini t rokah privatnikov in je zakrivila ,TDS, ki torej nikakor ni upravičena nam očitati moralnega defekta.«: (Ploskanje in klici na levici: »Najmanj ta stranka!«)
JUTR0VSKA »NACIONALIZACIJA«.
»Govoriti moram še o takozvani nacionalizaciji. Vi vsi dobro veste, kako je padalo podjetje za podjetjem svoje dni v slovenske roke. Način pa, kako so prišla razna nemška podjetja v slovenske roke, nikakor ne bo prestal kritike slovenske zgodovine. Danes lahko rečemo, da način teh nacionalizacij no bo nesel v svet slovesa slovenskega imena. (Ploskanje in pritrjevanje.)
Zbiram zgodovino teh nacijonalizacij in reči moram, da leži na njih marsikaka senca.
Vi vsi veste, pod katerim režimom so se te nacijonalizacij e vršile. (Ploskanje.) Kranjska hranilnica je še danes imela svojih 19 Članov. Vsem je znan boj proti Kranjski hranilnici in reči moram, ako bi bila vsa podjetja, ki so bila v nemških rokah, na tak način nacionalizirana, kot je nacionaliziral oblastni odbor Kranjsko hranilnico, tako lojalno, tako korektno, potem iri no bilo omadeževano slovensko ime. (Živahno ploskanje na desnici in v sredini.) Povdarjam pa to samo zato, ker je izrekel g. poslanec dr. Kramer, da je imelo to nase postopanje moralen defekt. Poslanec, ki pripada stranki, ki je bila tolikokrat in tako udeležena pri takozvanih nacionalizacijah ni upravičen toga reči. (Ploskanje, hrup in nemir.)
Od iste strani se je slišal danes tudi očitek, ki je izrekel, da ne gre ustanavljati novih denarnih zavodov, ker imamo že toliko dobrih, upeljanih in obče priznanih starih zavodov in da ne gre ustanavljati nove konkurence. Tipično je, da so se pojavljali popolnoma isti ugovori od popolnoma iste strani v časih, ko se je ustanavljala bivša deželna banka. Čital sem stare zapisnike bivšega deželnega odbora in zato mislim, da je najbolje, ako odgovorim 7. izvajanji takratnega poročevalca (bere):
Leto 1889 se je napravilo hipotečno banko na Nižje Avstrijskem in Nižje Avstrijska je bogato založena z bankami. Tam je bil že isM čas velik hlpotekarem zavod »Bodenkreditanstalt«, ki obstoji od 1. 1863., potem še dva druga velika hipotekama zavoda iz leta 1868, oziroma leta 1872; torej to so bili trije močni hipotekami zavodi in potem je prišla leta 1889, deželna hipotekama banka in možje se niso vprašali: »Ist da Terrain vorhanden«, ampak gospodje so videli, da stvar ni tako nevarna, da jo za socialen napredek tak deželni zavod koristen in potreben.«
Ako jc bil za tako bogato deželo, kot je bila Nižje Avstrijsko, tak deželen zavod koristen in potreben, bo to tem bolj koristno in potrebno r Ljubljani, kjer je pretrpol slovenski narod radi raznih zasebnih bank in njihovih špekulacij ogromno škodo.
SAMO SDS PROTI KRANJSKI HRANILNICI.
Gospodje poslanci! Stvarno nisem našel dri* gih opazk, ki bi se izrekle proti ustanovitvi na-šega zavoda.
Odkritosrčno sem vesel, da so tudi zastopniki ostalih klubov kakor gospod inž . Zupančič in zastopnik socialistov poslanec Sitar enodušno izjavili, da je ta zavod nujno potreben in da je njega ustanovitev dobra. (Ploskanje, medklici: Čast jim!) Vodili so jih pri njihovih izvajanjih samo stvarni razlogi, ker se bo zavod razvijal v korist ljubljanske oblasti in bistveno pripomogel k restavraciji ljubljanskega oblastnega odbora Rajnki deželni odbornik dr. Evgen Lampe jo rekel, da je ravno ustanovitev deželne banke najbolj važna naloga deželnega odbora. Zavod je to, o katerem sem prepričan in ste z mano prepričani vsi gg. poslanci, dn je nujno potreben in zato priporočam, da sprejmete vsi ta sklep finančnega odseka.
Po teh besedah je predsednik odredil glasovanje in ugotovil, da je predlog z vsemi glasovi *>roti dvema sprejet. (Živahno ploskanje.)
STATUT KRANJSKE HRANILNICE.
Dr. Juro Adlešič je poročal: Zakon o oblastni samoupravi določa, da je upravna skupščina upravičena, da izdaja uredbe po svojih zavodih. Dovolil si bom samo povdariti glavne smernice tega pravilnika, ki so nas vodile in katerim je pritrdila tudi večina finančnega odseka.
Poročevalec nato tolmači vse važnejše členo statuta. Zavod se bo imenoval »Kranjska hranilnica«; njegov delokrog je zlasti dajanje posojil samoupravnim korporacijam.
V tem delovanju hranilnice je njen pravi pomen. Ona hoče s cenenimi in dolgoročnimi krediti vršiti potrebne melioracije in investicije v naši oblasti. Nizke obresti in dolgoročni krediti bodo pomagali vršiti uspešno nalogo naše hranilnice. Kranjska hranilnica je najvarnejši zavod v celi deželi. Po njenem statutu je izključena vsaka špekulacija, ki bi povzročila kako izgubo. Za kranjski hranilnico jamči odslej vsa ljubljanska oblast. Takega jamstva, kot ga bo imela oblastna hranilnica, gotovo nima noben zavod v Sloveniji. Kranjska hranilnica bo temelj za gospodarsko restavracijo dežele. Dajala bo javnopravnim korporacijam posojila, ki še lahko vrnejo najkasneje v 60 letih. To je doba dveh človeških generacij; namen te določbe je ta, da so vsote, ki jih je treba plačevati za amortizacijo, zelo nizke. Na ta način bo mogoče najnujnejšo melioracije in najnujnejša dela izvršiti takoj danes, odplačevanje pa prevaliti na dve gcneraciji. Sicer bi bila popravila, ki so danes pri nas nujno potrebna, skoro nemogoča. Kranjska hranilnica bo dajala tudi hipotekama posojila posameznikom. Dolžnik bo za celo dolgo dobo 30 let lahko popolnoma miren. Mirno bo lahko delal, mirno gospodaril in mirno melioriral in izbolj-šaval svoje posestvo. Ako bo točno plačeval pogojene anuitete, se mu ne bo treba bati gospodarskega preganjanja. Za to bo tudi mogoče trajno iz: boljšatije njegovega gospodarstva in baš v tem tiči velik pomen teh hipotekarnih posojil.
Govornik obširno razpravlja še o drugih panogah delokroga Kranjske hrunilnice in končno rezervnemu zakladu. Rezervni zaklad je oblastna imovina, ki se nc sme nikdar odtujiti svojemu namenu. Kranjska hranilnica tudi ne bo prišla več v nobene privatne roke.
Nadalje razlaga poročevalec upravo in nadzorstvo zaveda. Oblastna skupščina voli upravni in nadzorni odbor.
Govornik končno predlaga, da se statut sprejme, kakor je predložen. (Odobravanje in ploskanje na levici).
Razprava.
Kot prvi kontra govornik je nastopil dr. Kramer, ki se je opravičeval, da je v generalni debati govoril kontra češ, da je to storil le radi tega, ker podrobnosti predloga še ni poznal. — Oglasili so se k besedi še poslanec Sitar, poslanec Zupančič, Avsenek, Jarc. — Govornika opozicije Sitar in Zupančič sta pledirala za zastopstvo manjšine v vseh upravnih instancah oblastnega zavoda.
P<S?lanec Ivan Avsenek izjavi glede proporca sledeče: »Moje osebno mnenje je, da je proporc na mestu. Izvaja se lahko tudi, ako ga ni v zakonu. Toda glavna stvar je, da je proporc splošen, da se izvaja povsod v javnosti, ne pa samo v eni korpo-raciji. Če bi se bili držali v Sloveniji po vojni tega principa, da se v nobeni instituciji ne sme kršiti princip proporca, bi marsikake blamaie ne bili doživeli. Če hočemo torej proporc uvesti, za kar smo vsi, se moramo zavedati, da se proporc ne da izvesti z izolirano akcijo, ampak samo s splošno akcijo (Odobravanje.)
Paslanec profesor Evgen Jarc.
; Ko se je 1. 1909. vršila debata v bivšem Kranjskem deželnem zboru o ustanovitvi Kranjske deželne banke, so se čuli od narodno napredne strani glasovi kakor danes, da gospodje niso imeli dovolj časa, da bi bili predlog proučili. Reklo se je, da bo to strankarski zavod. Z veliko emfazo se je trdilo, da je ustanovitev deželne banke nevaren eksperiment, ki bo stal deželo še ogromne vEOte. Ironija usode je pa hotela, da je zavod, ki se je takrat ustanovil, sijajno uspeval in da so bili baš listi gospodje, ki so takrat govorili o velikih stiskali, v katere bo zašla dežela radi lega zavoda, prvi, ki so ta zavod spravili (Veselost na desnici.)
Gospodje, tudi danes čujemo razne ugovore proti lastnemu denarnemu zavodu, in sicer jih čujemo v zbornici in izven nje. En ugovor se glasi, ia je naš oblastni denarni zavod nekaj nepotrebnega in da bo delal drugim denarnim zavodom, hranilnicam itd. škodljivo konkurenco. (Medklic z levice: »Kdo to pravi?«) Tako piše »Slovenski Narod«. (Poslanec dr. Kramer: »Polemizirajte s »Slovenskim Narodom« v >Slovencu«l«) To je jako komodno stališče, na katero se postavljajo gospodje z levice. V svojih glasilih pišejo a, tukaj pa govorijo minus a. (Veselost.) To me spominja na dunajskega Schmocka, ki pravi: »Kann schreiben rechts, kann schreiben links.« Gospodje, v >Jutru< se je trdilo, da hoče SLS stranka nekaj pobasati. O tem poba-sanju danes ne bom dalje govoril, ker se je ta Btvar danes tukaj itak že temeljito razčistila. Kar se pa tiče sklicevanja na nevarnosti, ki prete od našega denarnega zavoda raznim mestnim hranilnicam, pa poudarjam, gospodje, da je bil skrajni čas, da je dobila naša oblast lasten denarni zavod. Naše občine so bile pri svojih investicijah navezane na dobro voljo raznih denarnih zavodov, prav tako naši cestni odbori in druge korporacije. Sedaj imamo denarni zavod, na katerega se bo naslonil ves naš administrativni aparat. Morebiti se nekateri gospodje samo radi tega vznemirjajo ob ustanovitvi oblastnega denarnega zavoda, ker jim bodo sedaj ušle nekatere dobre »kupčije«.
Mi pa vemo, da čaka naš denarni zavod posebna specialna naloga. To so komunalni krediti. Občina bo lahko dobila kredit za zgradbo šol, stanovanjskih hiš. občinskega poslopja itd. Če se bo kje n. pr. zidalo iupnišče po konkurenčni obravnavi, bo občina lahko dobila kredit na amortizacijo. Cestni odbori bodo gradili ceste, ustanvljale se bodo razne gospodarske ustanove, kakor drevesnice, vodovodi, stanovanjih e hiše itd. Za vse te namene se bo dobil pri tem denarnem zavodu najcenejši kredit na dolgo amortizacijsko dobo. Na ta način se bo lahko nadaljevala akcija za elektrifikacijo dežele, ustanavljale te bodo humanitarne in kulturne ustanove ild.
Prav tako bo tn zavod važen za gospodarski napredek našega kmeta in obrtnika, sploh za vsa dela, ki jih kratko imenujemo deželna kultura. Melioracijski napredek je danes kratkomalo zastal.
Z melioracijskimi krediti oblastnega denarnega zavoda pa se bo dalo začeti novo delo. Sem spada osuševanje, namakanje, regulacija rek in hudournikov, zboljšanje planin, preskrba s pitno vodo, kakor naprava kapnic, napajalni in vodovodov ter zboljšanje splošnega našega gospodarstva. Nadalje napravo vzornih hlevov, gnojtUlnih jam itd.
Kar se tiče hipotekarnega kredita sploh, bi omenil potrebo razdolžitve našega kmeta, ki so mora v teh težkih časih zadolževati pri bankah proti oderuškim obrestim. Razdolžiti našega kmeta bo ena prvih nalog našega oblastnega denarnega zavoda.
Ako gospodje od opozicije zahtevajo, da jih moramo a priori pritegniti v upravni odbor, jim odgovorim na to sledeče: Ako delamo mi sami, delamo to zato, ker zaupamo v svoje zmožnosti in poštenje. Nihče nas ne more siliti, da bi mi morali imeti brezpogojno zaupanje do gospodov nasprotnih strank, kajti baš Kranjska hranilnica nam je dokaz, da so pri pripravah od gotove strani ni postopalo lojalno. Zato je potrebna gotova doba, da se take stvari znivelizirajo in izravnajo. Prepričan sem, da v upravnem odboru ne bodo samo pristaši SLS, ampak tudi pristaši drugih strank, katerih delo bo lojalno. — Naša stavba s tem delom še ni dograjeno, pač pa smo položili temeljni kamen in na ter" bimo sridili naprej.«
Sklepčno besedo je dobil poročevalec dr.
Adlešič, ki je sprejel nekatere i spremembo
Statuta, druge pa odklonil.
Pri glasovanju je bila večina členov štatuta sprejeta soglasno, le členi, glede katerih je* opozicija stavila izpreminjevalne predloge, z večino glasov. Tudi resolucija prof. .larca, da se pravilnik o oblastnem denarnem zavodu v stilističnem oziru popravi in predela, je bila sprejeta soglasno.
Taksa na kinematografske predstave.
Po glasovanju se je prešlo na razpravo o poročilu finančnega odseka glede uredbe o pobiranju taks od kinematografskih predstav.
Prvi je dobil besedo odsekovni poročevalec prof. Jarc, ki prosi, da se pravilnik sprejme. Seli, da bi ta akcija pomenila prvi korak za propagando prosvetnega filma nasproti kriminalnim in nemoralnim lilmoni.
Za posl. Jarcem je govoril dr. Kramer, ki je izjavil, da bo glasoval za uredbo razen čl. 4.
Posl. Hinko Lebinger je pojasnil čl. 4. Ta člen pravilno poudarja namen, da kinopodjetnik gleda na to, da bo predvajal čim več kulturnih filmov. S to določbo bomo podprli kinopodjetnike. Predlaga, da skupščina sprejme pravilnik v celoti.
Nato se je vršilo glasovanje. Pravilnik je bil soglasno sprejet, nakar je predsednik sejo zaključil.
Prihodnja seja bo danes ob 8 dopoldne. Na dnevnem redu so poročila: 1. predsedstva, 2. odseka za javna dela, in 3. finančnega odseka.
Včeraj popoldne sta imela sejo fin. odsek za javna dela.
©jeei>ne movice
ir Izid občinskih volitev. Boh. Bistrica : Sporazumna lista SLS SKS NRS 219 gla-<sov, SDS 35 glasov, Delavsko kmetski blok (komunisti) 61 glasov. Mandati so se razdelili sledeče: SLS 12, SKS 5, NRS 1, SDS 3, komunisti 4. — Koroška Bela: SLS 184 glasov in 9 odbornikov, SDS 92 glasov in 4 odbornike, Združene soc. stranke 249 glasov in 12 odbornikov.
ir Promocija. Na dunajski univerzi pro-movira danes 22. t. m. za doktorja glasbe g. kaplan Anton D o 1 i n a r, pevovodja »Ljubljane«. Iskreno čestitamo!
•fc Umrl je včeraj zjutraj v Savljah pri Ljubljani g. H v a s t i j a Ignacij, posestnik in gostilničar, star komaj 3Š let Bil je nad tri leta v ruskem ujetništvu, kjer si je nakopal bolezen, kateri je po dolgotrajnem bolehanju tudi podlegel kot žrtev svetovne vojne. Ranjki je bil mirnega značaja in zelo priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Sodeloval je tudi pri gasilnem društvu kot funkcijonar in bil večletni cerkveni pevec. Pogreb se vrši v soboto popoldne ob petih. Zapušča ženo in 4 otroke v starosti 4 do 16 let. N. v m. p.!
^r Udeležencem treznostnega tabora na Trsatu je dovolila Jadranska plovitba na Su-šaku na vseh parobrodih v vseh razredih polovično vožnjo in sicer tudi za izlete v Hrvatsko Primorje, Dalmacijo in sosednje otoke. Na ta način bo marsikomu, ki si sicer ne more privoščiti večjega izleta in daljšega bivanja ob našem Jadranu, omogočeno navžiti se ob tej priliki prirodne lepote na morju oz. njegovem obrežju. Izkaznica se dobi pri »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
ir V6a prosvetna in orlovska društva prosi »Sveta vojska« v Ljubljani, naj zanesljivo pošljejo na treznostni tabor, ki se vrši v dneh od 6. do 8. avgusta t. 1. na Trsatu, vsaj enega zastopnika. Treznostni pokret se mora poglobiti in razširiti do sleherne gorske koče! Ta treznostni tabor naj postane mejnik intenzivne protialkoholne akcije, ki je med nami žal nujno potrebna!
ir Žalna svečanost za f Pavlom Šumanom v planinah. V Kamniški Bistrici bo v nedeljo, 24. t. m., ob štirih zjutraj sv. maša za lansko leto ponesrečenega medicinca Pavla Šuma-n a. Ob 10 bo blagoslovitev Šumanovega križa pod Mrzlo goro (četrt ure od Frischaufovega doma na Okrešlju). Starši so postavili idealnemu svojemu sinu primeren spomenik blizu mesta, kjer se je ponesrečil. Ob obletnici smrti bo blagoslovljen in odkrit. Izletniki iz Ljubljane, ki prenočijo v Kamniški Bistrici, pridejo po sv. maši lahko še pravočasno na Okre-šelj. Kakor se čuje, bo udeležba na skromni spominski svečanosti iz vrst planincev precejšnja.
*	Halley-jev komet se ne bliža zemlji, pač pa se bliža dan žrebanja loterije Kat. del. prosvetnega društva na Jesenicah. Še par dni, pa bo mesec avgust tu in v avgustu bo žrebanje. Natančen datum še objavimo. Kdor je prejel srečke in jih še ni plačal, naj to stori čimpreje, mnogo pisarije nam tako prihrani. Kdor pa je srečke prejel pomotoma dvakrat, naj pa blagohotno oprosti. Mogoče pa tudi te sprejme. Ako pa jih ne misli obdržati in jih ne more nikomur oddati, prosimo naj jih vrne. Dobitki so, kakor že znano, vredni 106 tisoč dinarjev. Zato poslužite se priložnosti še te dneve ter naročajte srečke, kajti kmalu bo prepozno in marsikomu bo žal, da ni poslušal našega glasu. — Loterijski odbor Kat. del. prosv. društva na Jesenicah.
ir Gostovanje Ljudskega odra določeno za 24. t. m. v Št. Vidu pri Stični se preloži na poznejši čas radi nujnega zadržka pri društvenem domu.
*	Stalna higienska razstava v Ljubljani pod Tivolijem je do nadaljnjega odprta ob delavnikih od 14. do 18. ure in ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Med mnogimi razstavnimi predmeti vzbujajo pozornost obiskovalcev zlasti preparati in opisi ženskih bolezni, raka, golše, slepiča, od-deelk za jetiko, oddelek za spolno bolezni itd. Vslopnina 2 Din. — Kdor si želi naročiti edino slovensko poljudno pisano zdravstveno revijo »Zdravje«, naj lo javi vratarju razstave.
List izhaja sredi vsakega meseca, je ilustrovan in tiskan na finem trpežnem papirju. Celoletna naročnina 30 Din. — Istotam je možno kupiti knjižico »Prva pomoč«, tiskano na 32 straneh žepne oblike. Cena tri dinarje.
k Javna zahvala. Podpisani pomožni odbor za poškodovane po toči se vdano zahvaljuje za plemeniti dar v znesku 5000 Din, ki ga je ljubljanski oblastni odbor blagovolil podeliti naši občini kot podporo bednemu ljudstvu. — Pomožni odbor Rateče-Planica za po-I škodovane po toči.
ir Nekaj statistike iz gimnazije v M. So-1 boti. Po izkazu ob koncu šolskega leta je obiskovalo gimnazijo 277 (96.52% slovenskih in 10 (3.48%) madžarskih otrok. Zastopane so bile tri veroizpovedi in sicer je bilo katoličanov 197 (68.64%), evangeličanov 79 (27.53 odstofkn) in judov 11 (3.83%).
ir Občutna Škoda. Iz Vidma pri Krškem nam poročajo: Iz vseh krajev Slovenije čitamo poročila o izborni letošnji letini in o ugodnem j vremenu. Pri nas na Vidmu pa letos silno trpimo radi prehude suše. Letina je dobro kazala, koruza je visoka, krompir je kazal lepo, istotako fižol, a pri nas že ni bilo kaplje dežja nad tri tedne. Koruza ter fižol se su-četa radi vročine, krompirjeva cima je že suha, otave pa sploh ne bo. Po Leskovcu, Krškem in v Rajhenburgu imajo dež, mimo nas se popeljejo vsi oblaki in suša bo oškodovala našo župnijo tako občutno, da bomo stradali ljudje na zimo kruha, živina pa krme.
ir Župnim uradom lavant. škofije. V nekaterih župnijah se je priglasilo izredno veliko udeležencev za romanje na Brezje. Drugod pa, kamor smo tudi poslali izkaznice, pa menda ne. Ako je kje že naprej mogoče dognati, da se ne bo nihče zglasil, naj se nam izkaznice že preje vrnejo, da moremo prigla-šencem drugod ustreči. — Odbor.
*	Dunajska vremenska napoved za 22. t. m.: lepo, temperatura se zviša, proti večeru pooblačitev.
*	Izpiti na poštno telegrafski šoli. S 15. julijem je v poštno-telegrafski šoli v Belgradu napravilo izmed 93 kandidatov končni izpit 87 dijakov. Med njimi je tudi devet Slovencev in to Anton Miklavec, Brezje (z odliko), Danica Gostinčar, Zidani most, Edvard Aleš, Maribor, Ervin Vilhar, Ljubljana, Leon Bernik, Ljubljana, Maša Pšeničnik, Zidani most (z odliko), Ivan Javornik, Kranj, Janko Engel-man, Kranj, Stanko Antončič, Maribor.
ir Zahvala. Društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani je darovala tovarna testenin »Pekatete« na Viču 500 Din. Zahvaljujemo se vodstvu tem potom za dar in priporočamo izdelke »Pekatete«. — Josip Kobal, blagajnik.
*	Na vile se je nasadil. Na Martinjem vrhu pri Selcih je pri nakladanju sena v skedenj padel z lestve posestnik Valentin Markelj in se nasadil na vile ter se težko poškodoval. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
KUŠAKOVICA KAL0D0NT najboljša pasta za zobo •k Vrednostne papirje vseh vrst, pred- in povojne, tu- in inozemske, delnice, bančne za-dolžnice, državna, deželna in mestna posojila, železniške prioritete, obligacije, založnice, rente, srečke itd. kupuje in plača najbolje Efektna banka M. Jankole, Ljubljana, Kongresni trg 9.
Ljubljana Somišljenikom SLS v Llubilani!
V soboto, dne 23. julija, poteče reklama-eijski rok za občinske volitve v Ljubljani. So. mišljeniki! Zglasite se še tekom današnjega dne v tajništvu SLS za Ljubljano in se prepričajte, ali ste v volivnem imeniku za občinske volitve. Naj ne bo nikogar med nami, ki bi ne bil vpisan v volivnem imeniku. Zavedajte se:
vsak glas je potreben za zmago!
• • •
O Peter Primšar f. Somišljenike VII. vol. oluvja vabi odbor na obiluo udeležbo pri pogrebu, ki se bo vršil jutri v soboto ob pol-
petih popoldne tz hiše žalosti, Soteska 8 (polog realke). Stebru naše stranke blag spomini
O Državni nameščenci! Zadela nas je bridka izguba s smrtjo g. P e t r a P r i m š a r -j a, ki je v četrtek popoldne podlegel dolgotrajni zavratui bolezni. Vsakdo je poznal njegovo dobrodušnost in prijaznost ter njegovo kolegijalnost. Posebno dobro znan in priljubljen je bil pokojnik v pevskih krogih. Obilni njegovi prijatelji so ga tudi v zadnji njegovi bolezni pridno obiskovali in so se čudOi iz-reani njegovi potrpežljivosti, s katero je prenašal bolečine brez kake pritožbe. Nepozab« ljene ostanejo njegove zasluge za stanovski! zavest in za stan. organizacijo. Obilna udelež-oa pri njegovem pogrebu naj priča o tem, da vemo ceniti njegove zasluge! Sveti naj mu večna luč!
O Moški zbor »Ljubljano« se zbere jutri ob četrt na 5 popoldne k pogrebu njenega dolgoletnega zvestega člana g. P. Primšarja, da se s pesmijo poslovi od pokojnika. Pogreb se vrši iz Soetske št. 8 (poleg realke).
O Mestno kopališče na Ljubljanici je edina možnost, da se človek v vročih poletnih dneh malo ohladi. Naj nam bo dovoljeno, da napišemo par pripomb vsakodnevnega kopalca. Kopališče je vedno tako polrfo, da ob eni že ni dobiti kabine. Nujna potreba je, da se postavi dovoljno število kabin, saj se izvrstno rentirajo. Nadalje je nujna potreba, da se takoj onemogoči levoobrežnim zastonjkarjeni, da hodijo po cele ure »brezplačno« trenirat skoke, nogomet in kravljanje med mirne in samo ohladila željne kopalce. Ravno ti »tuji gostje« uganjajo take pobalinske burke, da resni ljudje ne morejo zdržati v tej preobjestni družbi. Toliko na naslov, kateremu tiče: prosimo za red; mi plačamo vstopnino in kabino, če jo dobimo, zato zahtevamo dostojno obnašanje neplačujočih vrinkarjev. Čolni, ki pre-peljavajo ljudi od levega brega in nazaj so tako prenapolnjeni, da bi bilo dobro, da se policija malo pobriga za varnost vozečih se kopalcev. Prenapolnjenost je nevarna vsako mur — razven žepu čolnarjev.
O Popravila poslopij in ulic. Spričo lepo sezone se je pričelo v Ljubljani na mnogih krajih splošno popravljanje poslopij. Med drugim se sedaj popravlja in beli zvonik stolnice, dalje pa tudi velika palača »Filipov dvorec« na Cankarjevem nabrežju. — Na Knafljevi cesti so že pričeli s polaganjem cementne podlage za tlakovanje z asfaltom. Kongresni frg se prekopava ves in bodo na njem izvršena obširna tlakovalna dela.
O Načelstvo Stavbne zadruge »Hera« vabi svoje gg. člane na sestanek, ki se vrši dne 23. julija t. 1. ob sedmih zvečer v salonu pri »Levu«, da poda poročilo o razvoju gospodarskih razmer »Here«, ki so došle v normalni tir.
O Tatvina piščancev. Posestniku Antonu Ložarju na Viču je bilo v noči od 19. na 20. julija ukradenih dvanajst piščancev, vrednih 120 Din. Tatvino je izvršil najbrže tat, ki že dalj časa strahuje lastnike perutnine po Viču in Rožni dolini.
Maribor
□	Iz državno službe. Referent oddelka za obrt, trgovino in industrijo pri velikem županstvu v Mariboru sekcijski svetnik dr. Ra-taj je bil pomaknjen v 4., intendant narodnega gledališča dr. Brenčič pa v 6. skupino I. kategorije. — Uradnik tukajšnje carinarnice Dragotin Paljaga je prestavljen v Ljubljano.
□	Državna podpora za žično želcznicn Maribor—Pohorje? Iz zasebnega vira se javlja dosedaj nepotrjena vest, da je država naklonila za zgradbo žične železnice Maribor—Pohorje 30.000 Din.
□	Klic iz Pobrežja. Na našo notico pod tem naslovom smo prejeli od mariborskega vel. župana tole pojasnilo: Na prošnjo gospoda Rozmanita se je tukajšnji rečni organ podal takoj na lice mesta, da si ogleda položaj in da se dogovori s posestnikom glede zasilnega
j zavarovanja obrežja. V letošnjem rednem kreditu za lo zavarovalno delo ni sredstev na razpolago, ker krediti niti ne zadostujejo za najnujnejša gradbena dela, ki so potrebna v zavarovanje vasi, in ne samo zemljišč. V Pobrežju je za sedaj moči obrežje zavarovati samo zasilno in tudi to le s pomočjo ogroženih interesentov. Tozadevno je hidrotehnlčni
i oddelek te oblasti potrebno že ukrenil. Torej ni res, da bi faktorji, ki imajo besedo pri regulaciji Drave, za stvar ne bili brigali.
□	Ustanovitev nemško ligo za Zvezo narodov v Mariboru. Kakor smo že poročali, se je v sredo zvečer vršil v Mariboru ustanovni občni zbor nemške lige za Zvezo narodov v Sloveniji. V odbor so bili izvoljeni: predsednik dr. Kamilo Morocutti, zdravnik v Št. Ilju v Slov. goricah, I. podpreds. obl. poslanec, duh. svetnik Jožef Eppich, župnik iz Kočevja, II. podpreds. obl. posl. dr. Lothar Mtilileisen, odvetnik v Mariboru, I. tajnik dr. Leon Scheu-chenbauer, kemik v Mariboru, II. tajnik Mar-quis dr. Leo Bonzani, odventiški koncipient v Mariboru; I. blagajnik Franc Storrh. proku-rist, II. blagajnik Hans Sckniiederer. V širši odbor so izvolili 30 članov.
□	Najdeni dokumenti. Na cesti med SI Bistrico in Poljčanami so bili najdeni dokn menti Franca Dolinšck. Dobi jih na maribor. skem policijskem komisarijatu.
Podpirajte naše dijake.
Prizori s krvavih dni na Dunaju.
Goreča policijska stražnica v Lichtenlelsgasse.	Izgorola porotna dvorana Justične palače.
Spori
! IIIII —— II lllill MlllllilllTTiMBraKHiBaMBMBMMMMi
Ape§ na javnost.
Kolesarske dirke ?Save« se vršijo v nedeljo, dne 24. julija 1927 na progi Ljubljana—Planina in obratno. Start in cilj Tržaška cesta km 2.200 (gostilna Kramar). Začetek ob 15. uri. 1. Glavna društvena dirka 90 km. 2. Dirka novincev 10 km. 3. Damska dirka 4 km. 4. Invalidska dirka 4 km. 5. Seniorska dirka 4 km. 6. Zvezna dirka 20 km. Po končanih dirkah se vrši srečkanje za 10 lepih dobitkov. Skupni odhod z godbo >Gradašca< iz Sv. ,akoba trga ob pol 14. uri.
LEVIČAR ALI DESNIČAR V TENISU.
Večkrat vidiš borivce, • ki sučejo sabljo ali meč z isto spretnostjo z desnico in z levico. Francoski prvak v borenju Gaudin je zgled za to. Od nogometaša pričakujemo in zahtevamo, da se pri brcanju žoge poslužuje leve noge prav tako kot desne. V tenisu je pa igravcev, ki operirajo z raketom z desnico tako kot z levico, kaj malo. Sicer je tudi v tem športu nekaj slovitih levičarjev, n. pr. Laurentz, Avstralec Brookes, Ameri-kanec Mac Loughlin, a to so res pravi levičarji, ki igrajo samo z levico in ne obenem tudi z desnico in ki se poslužujejo levice tudi sicer. Ali je kakšen vzrok za to? Zdi se, kot bi raket med igro ne prenesel menjavanja iz ene roke v drugo; pa tudi žoga je prehitra. Tudi se igravec, ki je na eno roko treniran, ne more navaditi na drugo. Velja torej, da sem v tenisu ali desničar ali levičar in da to tudi ostanem; dalje da menjavanje raketa iz roke v roko ne prinaša posebne koristi, vsaj doslej ne.
O OLIMPIADI IN NJENEM STADIONU.
Organizacijski odbor 9. olimpiade je imel v preteklem mesecu dosti sitnega dela. Poleg pripravljalnih del in izvedb iger je bilo treba rešiti številna vprašanja sportno-političnega značaja, ki so zmeraj nevarna za športni uspeh iger. Odbor je moral zastaviti vse svoje sile, da vsled spora med Mednarodnim olimpijskim odborom in nekaterimi športnimi zvezami ni prišlo do abstinence od olimpijskih iger in s tem do velikega oškodovanja vse prireditve. Upajo, da se bo našel primeren izhod iz vseh težkoč in da bodo slednjič vendarle v:e športne panoge v Amsterdamu zastopane.
Pripravljalna dela vseh oddelkov Nizozemskega olimpijskega odbora izborno napredujejo. V ■tadionu jc izgotovljcna sedaj tudi že Maratonska začeli to z zgradbo pod to tribuno se
Strahovito razdejano poslopje »Reichsposte«.
Težka in bridka je življenska pot slovenskih umetnikov. Najmanj, kar morejo za svoje naporno in požrtvovalno delo od svojih rojakov zahtevati, je — če že ne zadostna niateiijalna — pa vsaj zadostna moralna opora: priznanje za pošteni trud.
Nekaj izmed njih je z retorično, peresno in deloma z organizatorično spretnostjo zavzelo Na. rodno Galerijo in vlada v njej z diktatorsko gesto, v dnevnikih in revijah pa s strujarsko eksklu/.iv-nostjo. Vsaka pritožba prizadetih umetnikov je po njih mnenju nedopustna, pa naj so mnenja teh strokovnjakov in njih prija'eljev-Jiletantov še take nepravilna, krivična in strujarsko omejena.
Letos so si nadeli nalogo, da vprizore v Pragi reprezentančno slovensko umetnostno razstava I segajočo od bratov Šubicev do danes. Niso se pa držali tega programa, temveč so a priorl izključili in pri vabljenju prezrli celo vrsto do sedaj od vse javnosti priznanih resnih ume nikov. S tem si la-ste pravico, da nastopajo kot nezmotljivi in ne-ovržni vrhovni forum vse slovenske oblikujoče ume nosti. Te pravice jim pa po dosedanjih dokazih njihovih sposobnosti ne moremo priznati.
Zato podpisani najodločnejše protestiramo v imenu vseh prizadetih umetnikov proti temu netaktnemu početju in apeliramo na našo javnost, katere last je Narod. Galerija, da zajezi nadaljevanje takega samolastnega, za razvoj siovenske oblikujoče umetnosti pogubnega ravnanja Za 25 nevahl,jenih slov. oblikujočih umetnikov: Ivan Franke, Maksim Gaspari, Fran Klcmcnfifc Hinko Smrekar, Saša Sanici.
PROGRAMI:
Zagreb 310. Breslau 322.6. Praga 348 f<,
Stuttgart 379.7, Frankfurt a. M 428.6, Brno 441.2, Rim 449, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunai 517.2, Varšava 1111.
Petek, 22. julija.
ZaCTob: 20.30 koncertni večer. — Breslain 22.30 plesna godba. — Praga: 13.30 in 16 45 borzna poročila, 21 koncert, 22—22.15 časovni signal, časnikarska in spgrtna poročila, 22.20 reproducira-na glasba. — Frankfurt: 20 prenos iz glasben« r«/>
stave, prenos iz Kasela: zabavna glasba _ Brno:
18.20 predavanje: orclvideje in kaktnice, 19 koncert. — Rim: 21 10 odlomki iz operete. — Lan-genberg: 20 koncert, 21 spevoigra. — Berlin: 20.3(1 orkestralni koncert. — Varšava: 18 koncert 20.30 večerni koncuii,
Množica preganja policiste s kamenjem.
(To sliko je snel reporter z življenjsko nevarnostjo.)
Po oddani salvi napreduje policija proti demonstrantom.
nahajajočih prostorov in dragih tribun. Prcraču-njeni čas ni bil samo dosežen, temveč so ga celo skrajšali, tako da bo v bodočem letu vse o pravem času dogotovljeno. Isto upajo tudi glede udeležbe. Iz posameznih dežel prihajajoča poročila pravijo, da zanimanje za igre raste. Tudi uspeh umetniškega turnirja, ki jih je v začetku zelo skrbel, se jim zdi sedaj zajamčen.
Prostor, kjer se bodo vršile olimpijske igre, leži v južnem delu Amsterdama in pokriva 16 ha; z avtoparki in z vežbališči vred pa celo 52 ha. V 20 minutah te pripelje ccstna železnica iz sredine mesta v najposrednejšo bližino stadiona. Največji avtopark z lastnimi delavnicami in po-pravljalnicami ima prostora za 40C0 zasebnih avtomobilov. Poleg stadiona samega so v načrtu tudi plavalnica, borilnica, dvorane za boks in rokoborbo, prostor za kriket. Posebej bodo napravili teniški stadion z desetimi vežbališči. Zgradili bodo tudi posebno poštno poslopje in veliko razstavno poslopje za umetniški turnir.
Od stavbnika I. Wilsa napravljeni načrt glavnega posolpja jamči prostor za 40.000 gledavcev. 20.000 je sedežev, in od teh zopet polovica, 10.000, pokritih. Vse poslopje bo 260 m dolgo in
170 m široko. Preden so z gradbo sploh pričeti mogli, so morali zabiti v mehka močvirna tla 4500 kolov, 13 do 17 metrov dolgih; to so že jambori. Vrhu tega so morali nasuti ves prostor 2 metra na debelo s peskom, za kar so porabili okoli 1 milijon kubičnih metrov morskega peska. V sredi športnega prostora jc nogometišče z mednarodnimi dimenzijami. Okoli njega gre 400 in dolgo in 8 m široko tckališče, in okoli tega kolesarsko dirkališče; to dirkališče in glavno poslopje sla iz žc-lczobetona. Nekak žleb loči dirkališče od gledavcev. To zato, da padajo dežniki in podobni predmeti na dirkališče; mreža pa varuje glcdavce pred vsako nezgodo. Pri cilju bo tribuna za udeležnike. Tudi za časnikarstvo bo izborno preskrbljeno; o tem smo že pisali. Tribuna za časnikarje ima 600 sedežev, velika dvorana za oddajo poročil ima 45 telefonskih kabin. Čeprav jc stadion iz žclezo-betona, bodo zgradili okoli vse naprave šc zid, iz rdeče hoiandske opeke, V eni obeh pokritih tribun je nastanjena kraljičina loža in pa loža ofi-ciclnih gostov, pid drugo so Maratonska vrata. Tu stoji tudi 45 m visoki Maratonrki stolp, iz katerega sc bo za časa iger dvigal steber dima. Kakor v stari Olimpiji«
Odličen nemški turist smrtno ponesrečil na Prisoiniku.
Kakor vsako leto tako je zahtevala tudi letošnja turistovska sezona v naših divjih planinah svojo žrtev. Topot se je ponesrečil odličen sin našega sosednega naroda državni pravdnik iz Hal-berstadta pri Magdeburgu, provinca Sachsen —in propagator za naše planine — Dr. Friderik Kroeber, star 49 let. Imenovani je prišel iz Nemčije v Jugoslavijo, da prouči naše planinske razmere. Kot agilen turist je bil že na Matterhornu, Monte Rossi itd. Kot prijatelj dr. Kugyja, znanega propagatorja za naše planine, se je napotil letos v naše prelepe planine. 6. julija t. 1. se je včlanil'pri osrednjem odboru SPD v Ljubljani.
V	sredo, 13. t. m. je odšel na Triglav in Razor, odtam pa črez Kranjsko goro na Prisojnik. Hodil je vedno sam, ker mu je to najbolj prijalo. V Ljubljano bi se moral vrniti v torek, 19. t. m. Kot dober znanec in gost je stanoval pri rodbini gospe dr. Bretljeve, lastnice tvrdke I. L Naglas v Ljubljani. Do danes so pri imenovani rodbini izvedeli le od posameznih turistov, da so videli dr. Kroeberja v triglavskem pogorju. Za vzrok zamude črez torek ni vedel nihče. V torek zjutraj sta se napol ila iz Ljubljane v pogorje Prisojnika dva člana SPD: Tone Banovec in Milan Šporn, ki sta zagledala ponesrečenca le slučajno za takozvanim Stolpom na Prisojnilm. Truplo pokojnega leži razbito v višini 2000 m, kar je dokaz, da je prispel dr. Kroeber do vrha. Šel'je po novi slovenski poti, zgrajeni od Kranjskogorske podružnice SPD. V žico in kline je baje večkrat udarila strela, tako, da je vsa varovala zrahljala in deloma porušila. Le n-ya način se da razložiti težka nesreča tako izvezenega turista. Dr. Kroeber se je ponesrečil najbrže v torek. Pri sebi je imel še pismo gospe Helene dr. Bretljeve s svojim naslovom in tako je bilo omogočeno najditeljima hitro identificirati ponesrečenca. O nesreči je bilo obveščeno včeraj SPD bi pa državno pravdništvo v Halberstadtu. Truplo ponesrečenega bodo danes prenesli v Kranjsko goro. Pogreb se bo vršil po določilih rodbine. Odlični gost-turist. in propagator naših planin zapušča v Halberstadtu Sedanstrasse 42 — ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Zal nam je, da smo izgubili Slovenci odličnega prijatelja in propagatorja naših planin, nemška turistika pa enega svojih najboljših članov.
Strašna toča na Štajerskem.
V	torek, 19. julija je okoli 7. zvečer zadivjala strašna toča nad lepimi vinorodnimi kraji od Ljutomera do Gornje Radgone. Debela toča, ki je gosto padala brez vsakega dežja, je tekom 5 minut oklestila vinograde, ki so se letos tako bujno razvijali, da stoje sedaj po večini v vseh vinogradih gole trte, celo brez listja. Še drugi dan je bilo belo od toče po vinorodnih bregih. Prebivalstvo, ki živi od vinogradništva, je hudo prizadeto. Da se mu odpomore iu olajša druga gospodarska bremena, so poslanci ljutomerskega okraja vložili na velikega župana in Oblastno skupščino poseben predlog za gospodarsko odpomoč težko prizadetih.
V	torek bolj proti večeru je prihrumela nad Ormož ter okolico silna nevihta. Ko je ponehal dež, se je usula toča, ki je padla tako na gosto, da jo je še ležala vse polno v sredo zjutraj po grapah in kotanjah. Tako hude toče kakor zadnji torek že ni bilo v teh krajih od leta 1909 ne.
Nikdo ni poročal v časopisje, da je obiskala Marenberg in okolico v torek prejšnjega tedna huda toča. Neurje je posebno krog podružne cerkve sv. Martina popolnoma pobilo ter uničilo poljske pridelke in posebno še hmelj. Hmelj iz Dravske doline se lahko meri z onim v Savinjski dolini in je
2e nekaj let sem glavni vir dohodkov. Posebno letos je obetal hmelj izvanredno bogato žetev in bi bil lahko marsikateri marnberški kmet. poplačal s hmeljskim izkupičkom svojo dolgove. Posledice zadnje toče pa sedaj po enem tednu najbolj občutimo ml hmeljarji, ker je od toče okleščeni hmelj malodane popolnoma usahnil. Prve dni po nesreči smo še upali, da se bodo poškodovani nasadi obrasli, a vročina je popalila še to, kar je preostalo po toči. Hmeljska žetev v marnberški okolici je uničena in bodo občutili nasadi posledice še drugo leto.
Toča v Beli Krajini.
Kakor znano, je v ponedeljek, 18. t m. zvečer toča pobila v občinah, ki so spodaj naštete, vinograde in uničila kmetovalcem vse nado na sicer lepo obetajočo jesensko trgatev. Poslanec Nemanič, ki se mudi na zasedanju oblastne skupščine v Ljubljani in poslanec Jarc sta skupno s tovariši na prvi plenarni seji stavila predlog za nujno pomoč težko prizadetim krajem. Predlog se glasi:
Dne 17. julija kakor tudi 18. julija t. 1. je zadela velika nesreča občine Božakovo, Drašiče, Semič, Kot in druge, ko je grozna toča uničila od 60—70% najlepših vinogradov kakor tudi polja. Ker je ondotno prebivalstvo že itak v zelo težkem gospodarskem položaju in ker jo tudi suša zelo veliko že prej prizadela poljskim pridelkom, je ljudstvo že popolnoma pričelo obupavali. Oblastna skupščina se naproša, da takoj odredi, da se prizadetim čimpreje nudi večja državna podpora, kakor tudi posreduje odpis zemljiškega davka.
!9. Prosvetni dan za Gorenjsko
14. in 15 avgusta o priliki praznovanja 30 letnice Kat. dol. prosvetnega društva na Jescnicah.
Nodclja, 14. avgusta: Dopoldne ob 8. sv. maša za umrle člane na Savi. — Ob 10. Slavnostni občni zbor K. d. p. d. in otvoritev razstave v Kat. del. prosv. domu na Savi. — Zvečer ob 8. zvečer: Koncert godbe K. d. p. d. na društvenem prostoru. — Ob pol 9. Slavnostna akademija s slavnostnim govorom:
Veliki Šmaren, 15. avgusta: Dopoldne ob 9. Zbiranje 1; sprevodu pred kolodvorom na Jesenicah — ob pol 10.: Sprevod okoli Jesenic — ob 10.: Sv. maša na prostem na društvenem prostoru z cerkvenim govorom. — Ob 11. : Prosvetni tabor istotam.
Popoldne ob 2. uri litanije v cerkvi na Jesenicah. — Ob pol 4. uri: Javni nastop triglavskega orlovskega okrožja s prosto zabavo: koncertne točke godbe in petje. — Zvečer ob 9. uri: zaključna filmska predstava: »Bela sestra« v Domu.
Prijavnice in natančni sporedi so odposlani na vsa društva. Prosi se, da se prijavnice najhitreje izpolnijo in vrnejo pripravljalnemu odboru na Jesenicah.
14. in 15. avgusta na Jcscnicc!
Neka! o lovskem zakonu.
Iz laškega okraja nam poročajo iz kmetskih krogov in pozivajo narodne in oblastne poslance, da pri sestavi novega lovskega zakona vpoštevajo želje kmetskega stanu, ki trpi največ radi škode, katero mu povzroča divjačina.
Po divjačini oškodovani kmetje navajajo slučaje, iz katerih je razvidno, da so odnesle lisice v eni občini 61 kokoši. Kje pa je škoda, katero povzročajo po poljih jazbeci, divje svinje, srne in fazani. Pri enem samem posestniku so oglodali zajci 265 sadnih- drevesc.
Pri novem lovskem zakonu bi se morale predvsem upoštevati težnje kmetskega stanu in bi moral imeti posestnik pravico, da pobije sam divja-čino\ ki mu uničuje polje in sadonosnik.
Ker j« sedanji lovski zakon tako okoren ter pristranski, prosijo kmetje, da spravi oblastna skupščina načrt novega lovskega zakona čim prejo v pretres in da se bodo ob tej priliki predvsem upoštevale želje in zahteve kmeta. Škoda, katero povzroča divjačina po poljih in sadonosnikih, prekorači vsako leto denarno svoto, katoro dobivajo občine od posameznih najemnikov lova.
Umestno bi bilo, da bi imelo občine oziroma njih odbori pravico soodločbe pri lovskih zadevali
Velika tatvina.
Posestnik Leopold Poglavc iz Dol. Straže, občina Prečna je prišel dne 11. julija pozno zvečer iz gostilne domov ter položil svojo listnico, v kateri je imel 10.000 Din na mizo, na to pa mirno zaspal. Ko se je zjutraj prebudil, ni bilo več no listnice, ne denarja na mizi. Tat se je splazil skozi okno v hišo in tam tatvino izvršil. Prihodnji večer je bil Poglavc zopet v isli gostilni ter pripovedoval tamkaj pivcem, da je naročil policijskega psa iz Ljubljane, ki bo pokazal tatu. Drugo jutro pa je našel oškodovanec pred veznimi vrati 4000 Din, katero mu je gotovo tat iz strahu pred policijskem psom nazaj pred vrata podvrgel. Kljub temu pa ima Poglavc še 6000 Din škode. Te tatvine je nujno sumljiv nek delavec, katerega je orožništvo aretiralo ter oddalo okrožnemu sodišču v Novem mestu.
Ujel se ie.
Orožništvo v Višnji gori je aretiralo 3 cigane radi suma tatvine. Eden izmed teh ciganov se je izdajal za Mihaela Levakoviča. Ko so te cigane pripeljali k okrožnemu sodišču v Novo mesto, je novomeško orožništvo ugotovilo, da se piše domnevni Mihael Levakovič pravilno Pavel Brajdič s ciganskim imenom »Ilinec, katerega že dolgo zasledujejo radi težkih tatvin in vlomov. Pavel Brajdič je sibio nevaren tat ter je šele pred enim letom prestal radi hudodelstva latvine 8 letno težijo ječo. Upamo, da bo zopet nekaj časa na varnem.
Jesenice
Nabor. Pri nas mora biti vedno kaj posebnega; tako jc bil tudi vojaški nabor zadnjo soboto edini svoje vrste. Naborniki-godbeniki vseh treh tukajšniih godb so se združili v eno samo popolno godbo ter s to zarana uprizorili budnico po jeseniških ccslah in ulicah. Nato so se pa na meji občine zbrali ter korporativno z godbo na čelu odkorakali pred naborno komisijo v meščansko šolo. Okoli poldne pa so se zopet vrnili z godbo. Sličnega vojaškega nabora najbrže ni bilo nikjer drugje v državi.
Za časa dunajskih nemirov se je tudi na Jesenicah poznalo, da nekaj ni v redu v sosedni državi. Vsa prenočišča so bila polna potnikov, ki so bili namenjeni preko avstrijske meje. Vlaki niso prihajali iz Avstrije in tudi proti Podbrdu brzovlaki niso vozili. Belgrajski brzovlaki pa so vozili le od Jesenic brez monakovskih vagonov. V ponedeljek ob 11. uri zvečer jc pa že pripeljal brzovlak iz Trsta ter dalje v Avstrijo, dasi sc jc tam promet otvoril šele o polnoči.
Delo za spomenik padlim Jeseničanom dobro napreduje. Upati je, da bo v septembru kapelica dogotovljena in blagoslovljena. Delo vrši domačin, zidarski mojster g. Novak.
Novo )mesto
Nezqoda radi strele. Dne 18. julija t. 1. zvečei je udarila strela v hlev cerkvenika na Golobinjeku, občina Mirna peč, ter ubila v hlevu 2 vola, hleva pa ni užgala. Posetnik volov trpi radi tega občutno škodo. Ker ni izpustil krvi ubitim živalim, mu pristojna oblast iz higijenskih razlogov ni dovolila prodaje mesa. Ubita vola jo oddal nato konjaču Prizadeti ie splošnem neugodno situiran ter vsled te nesreče dvojno prizadet.
Črnomelj
Sokolski tlel. V nedeljo 17. t. m. je priredil naš Sokol svoj zlet. Z ozirom na širno reklamo in dejstvo, da je bila angažirana vojaška godba iz Karlovca (— ne vemo, kaj je bil tako tehten vzrok
bojkotirati domačo mestno godbo! —), smo pričakovali ne samo velike udeležbe, temveč tudi sijajnega uspeha v vsakem oziru. če pa povemo, da jo kljub sodelovanju sokolstva iz Kariovca, Novega mesta in bližje okolico korakalo v sprevodu ločno 27 članov poieg ostalega običajnega drobiža, nam telovadbe in kar je sledilo, ni potreba omenjati.
Metlika
Srebrna sv. maia. Letošnje leto kar mrgoli raznih srebrnih jubilejev v naši župniji, a eden najlepših jr bil gotovo pretečeno nedeljo v prijazni vasici Radoviči. Jubilant je bil dobro znani vzgojni vodja iz škof. zavoda v Šl. Vidu, g. Martin Štular, kateremu je. tekla zibelka v te) vasici, kjer so lani okrasili svojo vas z novo povečano kapelo, v kateri je bil ta dan tudi žegnanje Karmelske Matere božje. G. dekan J. Pavlovčič je z njemu ognjevito navdušenostjo zarisal pomen duhovnika. Nato je daroval srebrno sv. mašo gosp. jubilant ob asistenci domačih duhovnikov. Vesejo je bilo razpoloženje tudi v krogu sorodnikov, posebno bratov g. jubilanta. Želimo mu, da čil in zdrav dočaka žc 25 let in obhaja zopet v Rado-vičih zlato sv. mašo. Bog ga živi!
Nagla smrt jc zadela pretečeni teden Ano Sodeč iz Radovič, ko jc bila zjutraj na paši. Kar nagloma sc jc zgrudila na tla, zadeta najbrž od kapi.
Ptuj
© Rudne iilc. Radi izvršitve na veliko zasnovanega načrta cksploatacije obrobnega ptujskega gričevja, so bodo te dni sešli v našem mestu strokovnjaki in podali svoje mnenje na podlagi dosedanjih preiskav. Med gospodarskimi krogi vlada veliko zanimanje, udeležili se bodo tudi slovenski denarni zavodi, kakor tudi nekateri privatniki.
© Reorijanisacija Mestno flodba in filcdaliila v novi sezoni. Po mestu se trdovratno širijo govorice, da bo Menoni vrnil polovico poneverjenega denarja, da se ž njim preuredi in spopolni m cM na godba in zadosUio podpre ogroženo gledališče.
Slovenska krajina
Zborovanje poStnih nameščencev. V nedeljo popoldne sc je vršilo v poštnem poslopju v Murski Soboti zborovanje poštnih nameščencev v Prekmurju. Zbralo sc je krog 20 poštnih uslužbencev. Zborovanje jc vodil g. Čampa iz Ljubljane. Govoril je o važnosti organizacije. Razpravljalo sc je o raznih krajevnih poštnih zadevah.
Dom sv. Frančiška v Črensovcih. Z gradbe-benim delom v pravem pomenu besede sc še ni začelo, vendar pa sc delajo precejšnje predpriprave. Stavbišče jc žc kupljeno. Vcleposcstvo v Beltincih je dalo na razpolago zemljo, kjer sc bo delala opeka. Hranilnica v Črensovcih pa jc nakazala odboru 10.000 Din podpore. Ako bo šlo tako naprej, pride dom drugo leto pod streho.
Dopisi
Selce. Pevski krožek (cerkveni zbor) Vič pri Ljubljani priredi v nedeljo dne 24. julija 1927 ob treh popoldne v dvorani Krekovega doma v Selcih pevski koncert. Prijatelji lepega petja vabljeni!
Knjige in revije
»Planinski vestnik«. Izšla jc 7. številka t« naše edine, krasno urejcvanc planinske revije. Kakor v vsaki številki, prinaša iudi v tej dobro posneto, res lepo planinsko sliko »Iz Jalovčevc stene«, kar pač hvali Jugoslovansko tiskarno, ki jo je izdelala. Zadnja številka prinaša sledečo zanimivo vsebino: Dr. Jos. C. Oblak: Iz neznanega slovenskega Štajerja. — Dr. H. Tuma: Rodica. — Dr. K. J.: Nova pot skozi Prcdosclj. — Andrija M. Ristič: Noč na Staroj Planini. — Dr. Jos. C. Oblak: Skicc s pota. — Dr. Gizela Tarczay: Pismo iz Madjarske. — Jožef Zazula; Ali z vodnikom ali brez vodnika, — Dr. M.: Pomlad na Karavankah (pesem). — »Planinski vestnik« izhaja 12krat na leto in stane v tuzemstvu za celo leto 40 Din za inozemstvo pa 60 Din. — Naroča sc pri Osrednjem odboru SPD v Ljubljani.
Seierna bolest i njeno moderno letenje. napisal dr. M. Besarovič, kopališki zdravnik. Razpravlja o bistvu, vzrokih, znakih in lečenju lo bolezni. Izdala jo je knjigarna Walter Ileinisch v Karlovih Varih ter stane 12 Kč (20 Din).
Voisvedovanfa
Našel se je zlat peresnik z zlatim nalivalnim peresom. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri našem upravništvu, ki mu pove najditeljev naslov.
Nikolaj L j e s k o v :
Začarani romar.
23
Osmo poglavje.
Zgodba Ivana Severjaniča nas je tako zanimala, da smo hoteli varovati doslednost pri njenem nadalj-Zato smo ga prosili, naj nam najprej
njem razvoju.	_ .	.
pove, s kakimi nenavadnimi sredstvi se je rešil svojih ščetin in pobegnil iz ujetništva. Razpredel nam je o tem sledečo povest:
—	Izgubil sem vsako upanje, da se bom kedaj vrnil domov in videl svoj rojstni kraj. Niti sanjati nisem smel o tem. Še moje hrepenenje je začelo pojemati. Živel sem brezčutno kakor lipov bog, na nič nisem mislil. Le tu in tam sem se spomnil: kako pa to, da je pri nas doma v cerkvi molil prav ta otec II ja, ki je vedno prosil, naj mu dajo kak star časopis za zavijanje, kako to, da je molil vselej pri maši za vse »plavajoče in potujoče, trpeče in ujete«? Vedno sem si mislil, ko sem to poslušal: čemu to? Saj nimamo zdaj vojne, da bi molili za ujetnike? Zdaj pa sem razumel, zakaj to molijo, nisem pa razumel, zakaj meni vse te molitve nič ne koristijo. Kratko rečeno: nisem sicer izgubil vere, a vendar sem dvomil in tudi sam nehal moliti.
—	Kaj bi molil, — sem si mislil, — če prav nič ne koristi.
Nekoč pa sem čul neko šumenje. Začel sem opazovali in videl, da so tatari nekam nemimi. Rekel sem:
—	Kaj je?
—	Nič, — so mi rekli. — Tz tvojih krnjev sta pri-
fiyfj muli.1 Imata priporočilne liste od Belega
carja2 in gresta, da proširita čim dlje svojo vero.
1 Duhovnik (tatarski). • Tako zovejo ruskega carja azijatL
Pridrvel sem ven in vprašal:
—	Kje sta?
Pokazali so mi neko j u r t o ,3 in sem šel tja, kamor so mi pokazali. Prišel sem in videl, da se je zbralo tam mnogo ših-zadov, malo-zadov, imžmov4 in dervišev. Vsi so sedeli po turško na preprogah. Sredi njih pa sta stala dva neznana človeka. Imela sta sicer popotno obleko, a vendar se je videlo, da sta duhovnika. Stala sta sredi te sodrge in oznanjala tatarom božjo besedo.
Ko sem ju zagledal, se mi je srce stopilo od veselja, da vidim Ruse. Vrgel sem se pred njima na tla in zaihtel. Misijonarja sta se tudi razveselila, da sem pokleknil, in sta vzkliknila:
—	No, kaj? kaj? ali vidite? Glejte, kako učinkuje božja milost! Eden izmed vas jo je že našel pri Bogu in se hoče izneveriti Mohamedu.
A tatari so odgovorili, češ, da tu ne učinkuje ni-kaka milost: to je vaš Ivan, Rus, vašega rodu, pri nas je samo v ujetništvu.
Misijonarja sta bila jako nevoljna radi tega. Nista sploh verjela, da sem Rus. Tedaj sem se oglasil tudi jaz:
—	Ne, — sem rekel, — saj sem res Rus. Duhovna očeta, — sem rekel, — usmilita se, pomagajta mi odtod! Enajst let že ginevam tukaj v ujetništvu. Poglejta, kako so me pokvečili: ne morem hoditi.
A misijonarja se niti najmanj nista pobrigala za moje besede. Obrnila sta sc strani in zopet začela svoj posel: pridigalo sta, kakor da bi mene sploh ne bilo.
Mislil sem si: No, zavolj tega še ne smem godrnjati. Sta pač uradni osebi. Nemara se nc spodobi zanja, da bi drugače ravnala z menoj vpričo tatarov. Šel sem torej proč, a pozneje sem pazil na čas. ko sta
*	Nomadski šotor.
*	ImAm = turški župnik.
bila sama v posebnem šotoru, pohitel sem tja in jima vse povedal popolnoma odkritosrčno, kako trpim tukaj najgorjo usodo in da ju prosim pomoči.
—	Le postrašita jih, očeta-dobrotnika, — sem rekel — z našim batjuško Belim Carjem. Povejta jim, da ne dovoljuje car azijatom držati v ujetništvu njegove podanike s silo, Ali pa jim dajta rajši zame odkupnino, pa pojdem v vajino službo. Saj sem se dobro navadil medtem, ko tu živini, tatarskega jezika in vama bom lahko v pomoč.
A ona sta odgovorila:
—	Kaj ti pride na misel, sine.1 Nimava denarja, da bi plačala odkupnino in ne smeva tudi krivovercev strasti. Saj je to ljudstvo itak nezvesto in zahrbtno. Politika zahteva, da sva z njimi vedno vljudna.
—	Kaj, — sem rekel, — mar naj pri njih zavolj te politike vse svoje življenje zapravim?
—	Zakaj pa ne? — sta mi rekla, — mar ni vseeno, sine, kje človek življenje zapravi? Moli rajši. Božje usmiljenje je neskončno. Morda te končno Bog reši.
—	Saj sem molil, — sem jima rekel, — a zdaj ne morem več, izgubil sem vsako upanje.
—	Obupati pa ne smeš, — sta mi rekla, — ker je to velik greh.
—	Saj ne obupavam, — rečem, — toda... ali je prav?
—	Meni je zelo hudo, ker mi nočeta vidva, rojaka in Rusa. prav nič pomagati.
—	Ne, ne, — mi odgovorita, — nikar naju ne mešaj, čado,1 v to svojo zadevo. Midva sva Kristusova služabnika, pri Kristu pa ni niti pogana niti židn. Vsi, ki verujejo, so nam tudi rojaki. Za nas so vsi, vsi enaki.
1 Cerkvcno-slovanski zvalnik, ki jo značilen za jezik duhovnih os^b.
1 Doto (cerkv.-slov.),
= 111 = 111
<u .O
.2.	43
" - O	S
® 03 «1	.22. > S O
N «5 U	1»
< >z
&
65
.. M
■ ~ a)
U
.2. ►j
S
S Q
a
M o co
uj
o > M
>M
g
ra	5
g
"S
o	-t
tn s
3	3
>•/!	n
£	tr-
>§	%
a	-s s
H o	=
•o a	*
C3
tU 3	>
tO .O	—
C3
K °	S
■ o	o
* «	8
0	u	ul
g 'c	...
>	v
n n	=
ti S	5
>N	.-S
1	O	"5
£
■8*
'M £ g
9 K
hJ N
N
c M S
C-l N
C*. 01 >
-J H
•H
<1 o
K 60
■n	«
K	rs
2	#
«	;
Š J
O)
C/1 4)
v co
> s N
^ ©J
a, «
i. — -s >
S ~ d
sž > s 'S g *
►J B " . s
§£•§ I
3 < M Ž
=U1=UI
Gospodarstvo
Tranzit skozi našo državo.
Zaradi svoje lege kakor tudi radi izpreme-njenih političnih in carinskih meja je tranzit skozi našo državo znaten. Pa je tudi tranzitna trgovina velikega pomena za vsako državo, ker v veliki meri pripomore k izboljšanju plačilne bilance. Saj prinaša drž. železnicam samo na voznini ogromne dohodke.
Zato navajamo v naslednjem pravkar objavljene podatke o tranzitu skozi našo državo iz statistike glavnega ravnateljstva carin za lansko leto.
Leta 1922. je znašal uvoz v tranzitu (istotoliko izvoz) 598.096 ton, leta 1923. je narastel že na 957 tisoč 725 ton, nato L 1924. na 1,412.879 ton, leta 1925. že na 1,833.947 in lani je znašal 1,997.173 ton.
Po posameznih predmetih in državah se je tranzitni promet razdelil sledeče (vsi podatki v tisoč ton):
Žita: 203 ton (mišljen vedno samo uvoz, saj je izvoz istotolik): uvoz: Madžarska 113, Romunija 52; izvoz: Italija 100, Avstrija 07, Madžarska 18. Riž : 00; uvoz: Italija 40, Vz. Indija 12; izvoz: Madžarska 19, Češkoslovaška 12 in Avstrija 11; Zelenjava: 60; uvoz: Madžarska 30, Italija 19; izvoz: Italija 31, Češkoslovaška 9; sadje: 6; uvoz: Italija 5; izvoz Avstrija 2; Madžarska 1.7; južno sadje: 72; uvoz: Italija 60, Anglija 6; izvoz Madžarska 25; Češkoslovaška 24, Avstrija 17; kolonij a lno blago: 24; uvoz: Italija 7, Brazilija 4.8, hol. Indija 4.6; izvoz: Avstrija 13, Češkoslovaška 7; rastline za industrijo: 60; uvoz: Italija 25, hol. Indija 11, Bolgarija 6; izvoz: Češkoslovaška 36; Avstrija 14; mleko, jajca: 13; uvoz: Bolgarija 13; izvoz: Avstrija 12; gozdarski produkti: 74; uvoz: Avstrija 45, Madžarska 11, Češkoslovaška 9; izvoz: Italija 64, Madžarska 7; mlinski in drugi produkti (tudi sladkor) 274; uvoz: Češkoslovaška 170, Madžarska 70; izvoz: Italija 238 Avstrija 17; pijače : 46; uvoz: Italija 28; izvoz: Avstrija 21, Češkoslovaška 12 in Italija 11; zemlja i n k a m e n : 24; uvoz: Italija 11; izvoz: Italija 11, Avstrija 10; rude: 34; uvoz: Španija 12, Grška 5, Anglija 5; izvoz: Češkoslovaška 15, Avstrija 13, Italija 6; premog: 293; uvoz: Madžarska 174, Češkoslovaška 88, Avstrija 12; izvoz: Italija 233, Bolgarija 43, Romunija 16; mineralna olja: 255; Ro-
munija 180, Italija 33, Unija 15, Rusija 10, Avstrija 10; Avstrija 108, Madžarska 58, Češkoslovaška 52, Nemčija 22; neorg. kem. produkti: 35; uvoz: Italija 26; izvoz: Češkoslovaška 14, Avstrija 13; umetna gnojila: 99; uvoz: Italija 59, Francija 12, Unija 12; izvoz: Madžarska 64, Češkoslovaška 31; papir in produkti: 57; uvoz: Avstrija 47, Češkoslovaška 9; izvoz: Italija 54; produkti iz lesa : 10; uvoz: Avstrija 5; izvoz: Italija 8, Avstrija 1; steklo in produkti: 16; uvoz: Češkoslovaška 14; izvoz: Italija 14.5; jeklo in produkti: 142; uvoz: Avstrija 74, Češkoslovaška 53, Nemčija 8; izvoz: Italija 87; Romunija 87, Bolgarija 26; stroji in instrumenti (razen električnih): 16; uvoz: Avstrija 5, Češkoslovaška 2.9, Unija 2.8, Nemčija 2.7; izvoz: Bolgarija 5, Italija 4, Romunija 2.5?
Največji tranzitni promet izkazujejo linije: Italija—Avstrija ter Italija—Češkoslovaška, potem Madžarska—Italija; dosti gre bolg. in romunskih produktov skozi našo državo. Z gotovostjo lahko sklepamo, da se največ tranzitnega prometa razvija skozi Slovenijo: čez 1,000.000 ton blaga se prevozi skozi Slovenijo.
* * *
VI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, 20. julija 1927. Pri lepem poletnem vremenu, ki ga tuintam prekinja pohleven dež. se rastlina povoljno dalje razvija. Vendar se opazuje, da so cvetni nastavki pri goldingu redkejši kot v minulem letu. Novih škodljivcev na hmelju ni videti.	Društveno vodstvo.
Nova tvornica pletenin. Pred nedavnim smo v članku »Razvoj tekstilne industrije« omenili, da se v Subotici ustanavlja nova velika tvornica pletenin. Kakor sedaj poročajo, je to podjetje ustanovila neka nemška tvrdka iz Chemnitza na Saškem.
Električna centrala v Velenju. Iz Belgrada poročajo, da je ravnateljstvo drž. rudnikov odobrilo zgradbo električne centrale pri drž. rudniku v Velenju. Predračun je okoli 12 milijonov Din.
Ladjedelnica v Kraljeviči zopet dela. Železniško ministrstvo je zopet obnovilo delo v kralje-viški ladjedelnici. Ministrstvo samo vodi nadzorstvo nad delom.
Statistika zunanje trgovine za 1026. ki jo je izdala gen. direkcija carin, je izšla in stane 150 dinarjev; dobi se pri vseh glavnih carinarnicah ter v knjigarni G. Kona in Cvijanoviča v Belgradu.
Stabilizacija valute v Mehiki. Iz Newyorka poročajo, da namerava Mehika pripraviti fond 5 milijonov pezov (pezo je približno pol dolarja), ki
bi služil za stabilizacijo valute. Načrt je potegniti iz prometa srebrni denar, ga pretopiti in ga prodati v blokih ter kupiti zlato.
Nov mednarodni kartel. Člani bivše Mednarodno zvoze evropskih tvornic za steklenice so sklenili obnoviti to zvezo, ki je 1. 1921. razpadla. Sedež zveze bo v DUsseldorfu.
Izvedba sklepov svetovnogospodarske konference. Iz Ženeve poročajo: Te dni je dokončalo izredno zborovanje gospodarskega odbora Društva Narodov. Sklenjeno je bilo, da bo izvedba sklepov svetovne gospodarske konference prepuščena gospodarski organizaciji Društva Narodov, ki se bo formirala v jeseni, vendar se bodo pripravljalna dela že sedaj izvršila. Anketa o stališču posameznih vlad glede carin in trg. pogodb je že končana. Ustanovil se bo komite strokovnjakov za poenotenje car. sistemov. Nadalje je uvedena anketa o položaju inozemskih dražb v raznih državah. — Dne 17. oktobra se bo vršila v Ženevi tudi mednarodna diplomatska konferenca glede ukinjenja uvoznih in izvoznih prepovedi.
Iz nemškega kmetijstva. Te dni se je vršilo v Fuldi zborovanje živinorejcev iz Hessenske. Ugotovili so, da je v Nemčiji mleka v izobilju. Težnja živinorejcev je gojiti krave, ki bi dajale do 3000 1 mleka na leto s 3% maščobe. Da bo mogoča borba z inozemsko predvsem holandsko konkurenco, so sklenili vpeljati po holandskem vzgledu standard maslo z imenom »Hessische Markenbutter« in bodo to kontrolirali na posebni kontrolni postaji v Frank-furtu. Temu sporazumu je pristopilo nad 1000 najvažnejših dobaviteljev masla. Konstatirano je bilo nadalje na zborovanju, da se dobijo že krave, ki dajejo 8400, 8600. 8900 in celo 9000 1 mleka na leto s 3.9%—4% maščobe.
I&orssa
Dne 21. julija.
DENAR
Danes sta se učvrstila Dunaj in Berlin, dočim je bilo povpraševanje po Londonu po nižjem kurzu kot včeraj (danes 276.20—276.25); lira je beležila nižje kurze kot včeraj: povpraševanje je bilo po 308.50; ponudba pa od 309.25 do 308.75; zaključek po 308.60; vendar je bil promet znatnejši kot včeraj; največ ga je bilo v devizah: Praga in Curih; Narodna banka je dajala Prago. Curih in Berlin. V Curihu se je povrnil Bukarešt na stari kurz.
Ljubljana. (V oklepajih zaključki.) Devize: Amsterdam 2283 bi., Berlin 13 508-13.538 (13.52 —13.53), Budimpešta 9.93 bi.. Curih 10.93—10.965 (10.95), Dunaj 7.995—8.025 (8.01), London 275.90 —276.70 (276.30), Nevvvork 56.70—56.90 (56.80), Praga 168.20—169 (168.60), Trst 307.60—309.60 (308.60).
Zagreb. Berlin 13.515—13.545, Italija 307.97 —309.97, London 275.90—276.70, Newyork 56.70— 56.90, Praga 168.20-169, Dunaj 7.991—8.021, Curih 10.935—10.965.
Curih. Belgrad 9.1325, Berlin 123.35. Budimpešta 90.50, Italija 28.235, London 25.215, Newyork
519.378, Pariz 20.885, Praga 15.40, Dunaj 78.10, Bukarešt 3.15, Sofija 3.76, Varšava 58.
Trst. Belgrad 82.40—32.80, London 89.275— 89.305, Pariz 71.90—72.20, Newyork 18.36—18.39, Curih 352—356, Dunaj 260.50, Albanija 356-35.9.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.495, Kodanj 189.96, London 34.50, Milan 38.63, Newyork 710.45, Pariz 27.825, Varšava 79.40. Valute: dolarji 710.40, francoski frank 28.05, lira 38.90, dinar 12.56, češkoslovaška krona 21.0650.
Praga. Devize: Lira 168.87, Zagreb 50.85, Pariz 132.35, London 164, Newyork 33.80.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana, 7% invest. posoj. 84 den., vojna od« škodnina 343 den., Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 147—150, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Stavbna 55 den., šešir 104 den,
Zagreb. 7% invest. posoj. 84—84.75. agrari 50—50.50, vojna odškodnina 343.50, sept. 347—848, Narodna banka 4.710-4.725, Hrv. esk. 94 zaklj., Kred. 92 zaklj., Hipobanka 56 zaklj., Jugobanka 91 zaklj., Praštediona 855 bi., Ljublj. kreditna 149 zaklj., Srpska 130—131, Kat. banka 32—33, Šeče-rana 476—482.50, Slavonija 16—18, Trbovlje 455 —475, Vevče 131—140, Danica 145 zaklj., Drava 525 zaklj.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 77.50, Alpine 40.10, Trbovlje 56, Leykam 12, Jugobanka 6.80, Hipobanka 40.10, Mundus 171.50.
Trst. Adria 165, Assicurazioni generali 8.455, Trž. Lloyd 735, Riunione adriatica di Sicurta A. B. 1.790, Split cement 180, Tripcovich 280, Cosulich 158, Dalmatia 115, Oceania 105.
BLAGO:
Ljubljana. Les: Živahnejše povpraševanje
je za sledeče vrste blaga: Hrastovi trami od 2.50 m dolžine od 25X23 naprej, I.. II.. trami po noti kupca fko vag. naklad, post. 250—250, z;.kij 1 vagon 250: zaključki: 1 vag. tramov, 3 vagoni brzojavnih drogov. Tendenca je čvrsta za tramiče. —
Dež. pridelki: Pšenica bačka 78 kg, 2% brez dopl., slov. post., ml. tar. prompt plač. 30 dni, 337.50—340. pšenica ban. 78 kg, 2%, brez dopl., si. post., ml. tar., dobava jul.-avg. po izbiri kupca 30 dni 340—342.50, pšenica stara, 75-76 kg, 2%, slov. post., ml. tar. plač. 30 dni. 335; koruza bačka, slov. post., plač. 30 dni, 235—237.50, koruza ban., slov. I>ost., plač. 30 dni, 232.50—235, ničlarica bačka iz stare pšenice, odjem celega vagona brez užitnine, plačilo po prejemu 505; vse samo ponudba; tendenca je nadalje čvrsta; zaključkov ni bilo.
Novi Sad. Pšenica bačka 77—78 kg 287.50— 290, bačka 79—80 kg 290—292.50, ječmen sremski 68- 69 kg 240, oves bački 182.50—185; fižol bački, beli 3.4% primesi 225, koruza bačka 187.50—190, koruza sremska, razpoložljiva do 30. t. m. 185, koruza sremska. bela 201; moka bačka 0 g 435—440, bačka 2 405—410, bačka 5 370—375. bačka 6 330— 340, bačka 6% 295—300, bačka 7 270—275; otrobi bački v juta vrečah 155—160; tendenca mirna; promet: 8 vag. pšenice, 1 vag. ječmena, 6 vag. koruze, 1 vag. fižola, 12 vag. moke in 1 vag. otrobov, skupaj 49 vag.
Prosfes/isžžte 1	
DOPISNIKE Izvežbane, išče informacijski zavod za mesto in deželo. —. Ponudbe na poštni predal 183, Ljubljana.	STANOVANJE s 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami oddam s 1. septembrom. Naslov v upravi lista pod št. 5656.
	\j6foprocfa? I
□BP- SPRETNO -TML frizerko ra dame sprejme takoj Sveta Štefanovič, frize-urka, Vel. Gradište, Srbija. Plača po dogovoru.	
	Vsakovrstno zlato hupuic po najvišjih cenah ^erne, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Vrt. pomočnika veščega v gojenju cvetlic, zelenjave in sadnega drevja, išče večja tvrdka. — Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj in	Maline JsMe ljana — Knezova ulica.
	KjSESBB
zahtevkov na upravo lista pod: »Vrtnarski pomočnik« štev. 5642.	Več 100 kg letošnje pšenične SLAME se proda. — Kje, pove uprava lista pod št, 5657.
Učenca ^T^t pisano šolsko izobrazbo, sprejme delikatesna in specerijska trgovina FR. KHAM, Ljubljana. 5515	
	Večja množina lepega, prvovrstnega BUKOVJA se proda na korenu. — Sprava do železnice samo 3 km. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 5668.
Elektromonterja samostojnega - sprejmemo. - Ponudbe z zahtevo plače na Vojnovič & Cie., Ljubljana — Vič. 5676	
5/užbe isče/o 1	Prodam po nizki ceni več vagonov suhih bukovih in hrastovih DRV (odpadkov od žage) ozir. zamenjam za vino ali koruzo. Proda se tudi več vag. bukovih desk. Jernej Pogorele, p. Struge, Dolenjsko.
OSKRENIK, oženj., brez otrok, absolvent Vino-rejske in kmetijske šole, Izvežb. v hmelju in vseh kmetijskih panogah, z večletno prakso, trezen, želi spremeniti službo. Ponudbe pod »zvest in marljiv« 5636 na upravo,	
	Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov hrastovih odpadkov za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju. 4005
1 Posestva	
PRODAM enonadstr. hišo s korpo-racijsko pravico v Kamniku. Primerna za pen-zijonista ali obrtnika. — Pojasnila daje Karel Šinkovec, Ljubljana, Blei-weisova cesta 9. 5658	
	2 oleandra močno cvetoča, prodam. - Domžale 17. 5677
Iščemo
tovar.objeht za industrijo
ki proizvaja predmet iz lesa. Objekt naj ima vsaj 1000 kvadr. metrov pokritih prostorov ter vsaj 3 orale zemljišča z industrijskim tirom. Prednost imajo objekti blizu hrastovih gozdov kakor tudi, da so blizu kake obstoječe industrije, ki da na razpolago elektr. moč. — Sprejemajo se tudi ponudbe že obstoječih industrij, ki bi hotele upe-ljati še eno lukrativno produkcijo, za katero ni potreben nikak kapital, ker bi se isti donesel v obrat kakor tudi prvovrstni stroji — Podrobne ponudbe naj se pošljejo upravi lista pod št. 5621.
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela. dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4
PšeniCno moho
najbolj&ih mlinov nudi najoe neje veletrgovinu žita in mlevskih izdelkov
A. VOLK. Lluliltano
Realiem ■•«am st.. 24
= 111 = 111 = 111 = 111
Inserirajte v
»Slovencu4! iii=iii=iii=ifi—
Ne
samo ceno,
temveč tudi kakODOSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
Kniigooeznlca K. T. D., črtalnlca in toornlca po-sioonih Knjig o Ljubljani, Kopiiariena »»lica Sten. 6/11.
t
Preminul nam je danes ob 18. uri naš nenadomestljivi, srčno ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče in tast, gospod
Peter Primšar
poštni poduradnik.
Pogreb se bo vršil v petek 22. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Soteska 8, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 20 julija 1927,
ŽALUJOČI OSTALI.

-v-,.; v, vvt^jfi'/
1 m B B Ti W "> "« *». '
Kdo da več
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakenr časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga ie dosegla reklama, nai bo uverien da ie temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame Zato ie neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češčt večie škode.
laiucj^dSfeiui^MfirBBiiBnieEaiitttUK;
kupuje vsako množino, tudi cele vagone tvrdka
„ALKO", družba 25 o.
oddelek za brezalkoholne pijače
Ljubljana, Kolizej
iščem spretno sobarico,
pošteno dekle, katera se razume na vsa hišna opravila. Plača 300—350 Din. Dobro postopanje ž njo ji je zagotovljeno. Naslov se poizve v upravi lista pod štev. 5659.
Vila Pod Rožnikom
iz proste roke naprodaj. - Pojasnila daje:
Lastnik EDVARD FANTIH!
Ljubljana, Pod Rožnikom — vila Carmen.
f
MESTNI ODBOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE V LJUBLJANI naznanja tužno vest, da je danes ob 18. uri umrl naš zvesti somišljenik in agilni predsednik naše organizacije za dvorski okraj, gospod
Peter Primšar
poštni poduradnik.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek dne 22. t m. ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Soteska št. 8, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ohranimo ga v trajnem spominu.
Ljubljana, dne 20. julija 1927.
Dr, Josip Jerič,
načelnik.

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, brat, stric, svak, gospod
Hvastfa Sgnacij
posestnik in gostilničar
danes dne 21. julija, po dolgotrajni in mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti, v starosti 40 let, popolnoma vdan v voljo božjo, izdihnil svojo dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto dne 23. julija ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Savlje št. 11, na pokopališče v Stožicah.
Priporočamo ga v blag spomini
Savlje, dne 21. julija 1927.
HVASTJA FRANJA, soproga. — IGNAC, FRANCKA, DANICA, IDICA, otroci. — VSE OSTALO SORODSTVO.
Cenj. čitateljem se priporočajo naslednje tvrdke:
Ivan Križnar
kroveo Ljubljana, Hrenova ul. 9
IVAN JAV0RNIK
mesar
Ljubljana, Domobranska c. 7
Stojnica poleg Zma|sltega mostu
Blaž Jančar
pleshar
Llubltona, Brca
Deželna lekarna pri .Mar. Pomagal'
Mr. ph. M. Leustek
Ljubljana. Resljeva cesta 1
K. Pečenko
trprovlna vseh vral usnja ln fovljurskili potrebščin
Liubliana, Sv. Petra cesta 32
PRISTOU & BR1CEL1
črkoslikarja, Liubliana
Resljeva cesta 2 Telel. 2908 Ustan. 1903
tapetnlk Ljubljana Krekov trp 7
KOVACIC & JAPELJ
trgovina s spec. Kolonij. In materij, blagom UinUANA, Kongresni trg 19
Stanko Kezcle
splošno kletarstvo Ljubljana Bohoričeva ulica št. 3
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Ceft.
Izdajatelj: dr. Fr. Knlovec.
Urednik; Franc Tenedla*.