Poštnina plačana v gotovfnL
Leto XIII., štev. 213
Ljubljana, torek 13. septembra 1932
lipravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241.
Cena i Din
Naročnina ana&t mesečno Din 25.—, za Inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana,. Knafljeva ulica 5. Telefon fit 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova uL 8. Tel. št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Francoski odgovor Nemčiji
Francija odklanja nemške zahteve, Anglija se strinja s francoskim stališčem
Berlin, 12. sept. č. Včeraj je francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet izročil zunanjemu ministru Neurathu odgovor francoske vlada na nemško noto glede ob-orožrtvenil. zahtev Nemčije.
Francoska vlada je o svojem odgovoru obvestila vse zavezniške vlade, med drugimi tudi jugoslovensko, češkoslovaško, rumunsko in poljsko.
Francoski odgovor na nemško noto nato naglasa, da so nemški očitki Franciji za-stra.n razorožitve popolnoma neupravičeni, ker je Francija doprinesla, že velike žrtve razoroži t veni ideji in ni francoska delegacija v Ženevi Imela pred seboj drugega namena, kakor pospešiti splošno razorožitev v tistih mejah, ki dopuščajo varnost prizadetih drža/v.
Enakopravnost, ki jo ■zahteva Nemčija bj pomenila potrebo dodatka versagskl mirovni pogodbi in zato zahteva rešitev te ga problema sporazum držav-podpisnic; vkljub temu je francoska vlada pripravlje-
na famonjati misli pod pogojem, da se odločitev prepusti raaorožitveni konferenci
V	vprašanju Reiohswehna francoska vlada ne more pristati na zope-t.no oborožitev Nemčije ln tudi ne na lzpremembo statutov Reichsvehra, ker bi to pomenilo pove čanje oborožene sile Nemčije in bj utegnilo povzročiti novp tekmovanje v oborože vanju.
London, 12. septembra. AA. Iz zanesljivega vira se doznava, da so v angleških uradnih krogih zadovoljni s francosko no to nemški viadi, češ da je strpna in da pušča odprta vrata praktičnemu sporazumu pod pogojem, da se Berlin v svojih zahtevah pokaže smernega
V	istih krogih zatrjujejo, da j® Maodo nald v neprestanih stikih iz zunamjiim ministrstvom zastran te zadeve, ker bi na vsak način hotel rešiti raz-orožitveno konferenco to doseči možnost preliminarnih razgovorov med velesilami in Nemčijo.
Reichstag razpuščen
Katastrofalen poraz Papenove vlade v parlamentu - Papen razpustil parlament, ko se Je glasovanje pričelo
Znatno zbližanje v Stresi
Francoska posredovalna akcija je dovedla do precejšnjega zbližanja, vendar pa je do sporazuma še daleč
alij, ki se lahko izvažajo, izmed katerih je trenutno s preferenenimi pogodbami kritih 10 malijonov stotov. Delegat Nemčije je zahteval, naj bi bile tudi nasprotne postavke finančnega značaja, če bi bil skupni fond določen tudi za podporo valute. Delegacija agrarnih držav so se sestale, da bi proučile vprašanje nasprotnih postavk.
V finančnem pododboru 60 izjavili delegati držav dolžnic, ki so v stiski, da so mnenja, da bi bla ukinitev deviznih omejitev bistveni pogoj za finančno ravnovesje, to je za novo ureditev njihovih inozemskih dolgov. Približno enako se glaseči odgovor delegatov dnžav-upnic kaže, da ureditev inozemskih dolgov pri državah upnicah ne spada v pristojnost konference, vendar pa te države priznavajo, da bi
Stresa. 12. sept. č. Danes dopoldne so zastopniki držav uvoznic konferirali z zastopniki vzhodno evropskih agrarnih držav o nemškem, francoskem to italijanskem predlogu. Nemška in francoska delegacija sta sestavili posredovalen predlog, ki naj bi zbližal stališči obeh držav s stališčem Italije. Nemška delegacija vztraja pri svojem prvotnem načrtu, vendar pa ga je v toliko formulirala, da soglaša z italijanskim predlogom, -po katerem naj bri one države, ki nočejo pristati na carinske ugodnosti agrarnim državam, sklenile pogodbo, da bodo nudile agrarnim državam primerno finančno podporo. Francija se zavzema za to, da bi se vse države wvoz-rrce obvezale, da bedo prevzele določeno ko':čino žita agrarnih držav ter da bodo vsaj za del tega uvoza priznale preferenč-ne ugodnosti. Popoldne so se razprave na-daiieva'e v obeh delavnih komisijah.
Stresa, 12. septembra, g. Mešani pododbor držav uvoznic in izvoznic je sprejel nemški predlog, pc katerem so Nemčija, Avstrija, Francija, Italija. Švica in češkoslovaški _ pripravljene skleniti bilateralne preferenčne pogodbe z drža ve mi-uvozni-cami s tem. da bi ostale interesirane države prispevale v 6kupen lord za gospodarsko obnovo agrarnih držav. Delegati Francije, Italije in Nemčije so se sestali v ožjem odboru, da hi proučili koordiniranje teh svojih predlogov. Pododbor je vzel kot podlago za razpravo povprečno 40 do 45 milijonov stotov za celoto cere-
Berlln, 12. septembra, r. Čeravno je P ap eno v a vlada še včeraj v poluradni Objavi zanikala vse vesti, da se hoče s takojšnjim razpustom državnega zbora izogniti razpravi o svoji deklaraciji in o svojem delovne,.n programu, je bil državni zbor danes razpuščen. Razpust se je ilzvršil v okolnostih in na način, ki je vzbudili v vseh političnih krog.ih, pa tudi med diplomati, veliko presenečenje. Vlada je skoro polnošte-Viiilno s predsednikom Papeoom na čelu prisostvovala današnji seji državnega zbora. Splošno se je mislilo, da bo Papen takoj v začetku podal napovedano izjavo svoje vlade in obrazložil svoj program. To pa se ni zgodilo. Papen ni zahteval besede in mu je zaradi tega predsednik tudi ni dal, marveč je prešeil takoj na dnevni red in dal, ko ni telo nobenega ugovora proti temu, takoj na glasovanje predlog o ukinitvi nekaterih zasilnih odredb ter predlog o nezaupnici vladi.
Še predno pa se je pričelo glasovanje, je vstal državni kancelar Papen ter izročil predsedniku državnega zbora dekret o razpustu. Takoj nato je vlada korporativno zapustila zbornico. Predsednik glasovanja ni prekinil, marveč je šele po glasovanju, s katerim je bila vladi z ogromno večino izražena nezaupnica, pregledal spis, ki mu ga je izročil med glasovanjem kancelar Papen in videl, da je to razpustilni dekret.
Zbornica je sprejela odtok o razpusti* z viharnimi protesti in se v znak protesta ni razšla, marveč je zasedala dalje ter sklenila, da bodo zastopniki vseh
o prilikah za delo — kotfkor že niso stopile v veljavo — preden državni zbor ne bo odločil glede ukinitve teh odredb. Govornik je še ugotovil, da ie stavil ta predlog iz razloga, ker mora sklepati, da se bo komunistični poskus, da bi že danes izsilili glasovanje, ponesrečil.
Med neznosno napetostjo je nato zbornica zopet čakala, kaj bo prišlo. Državnozbor-ski predsednik Goring je izrecno vprašal, ali kdo ugovarja predlogu poslanca Torgler-ja. Nihče ni priskočil vladi na pomoč, dokler se ni povzpel na govorniško estrado — med glasnimi protesti levice — narodno socialistični poslanec dr. Frick. ki je predlagal, nai se seja za pol ure prekine, kar je bilo z glasovi centruma in narodnih socialistov sprejeto med silnim ropotom komunistov.
Med pavzo je vladala v zbornici že atmosfera razpusta. Slišalo se je, da je državni kancelar von Papen, ko ie videl situacijo in spoznal, da so ga zavezniki pustili na cedilu.
dar jima ni dal besede, kakor tudi ne državnemu kancelanju, ki je prosil za besedo, ker se je glasovanje že pričelo. Po končanem glasovanju bi bil državni kan-eelar dobil besedo. Von Papen mu je izročil dekret o razpustu zbornice med glasovanjem, vendar pa smatra, da ta dekret, ki je podpisan od državnega kancelarja in državne vlade, ki sta dobila nezaupnico, ni več aktualen. (Burno odobravanje pri narodnih socialistih.)
Goring je nato prečital dekret o razpustu m izjav.il še enkrat, da takšen dekret ni pravno velfiaven, ker je podpisan od državne vlade, kateri je ogromna večina nemškega ljudskega zastopstva odrekla zaupanje in za katero j© v nemškem državnem zboru samo 3-2 poslancev Predsednik je izjavil dalje, da bo o tem dejstvu obvestil državnega predsednika to ga v teh okoliščinah prosil, naj prekliče de-
^K^unui, ua	i,a»CMiiAj [.Tunini 11 a KUUU, t b- +	----VJrr-
v vsej naglici poslal v svoj urad po dekret	° izpustu. Goring j-e izvajal dalje, da
„	\t__i_x______i____:__• • _ . _,_ ga ta dekret Tin n-T*Seiin<v+n	S_ ac _ _ »
bilo po izboljšanju gospodarskih' razmer | zbor™^ni'h frakc'i odžIi k predsedniku mogoče podpreti valutni položaj s poseb- republilke ter mu obrazložili svoje Sla-
nim stabilizacijskim fondom, prav poseb no s skupnim fondom, ki ga je priporočila francoska delegacija. Madžarski delegat Teleki je očital državam upnicam, da imajo premalo razumevanja za položaj zadolženih držav, ki zahteva posebna sredstva za sanacijo, in izrazil bojazen, da bo to izčrpalo davkoplačevalce v srednji in vzhodni Evropi ter imelo revolucionarne posledice v socialnem pogledu. Zastopnik Nemčije je izjavil, da njegova država, ki se sama smatra za državo dolžnico, ne more sodelovati v ukrepih za finančno sanacijo.
Miroljubnost grške zunanje politike
Predsednik narodne stranke poudarja voljo iskrenega sodelovanja Društvom narodov in z vsemi sosedi
Atene, 12. septembra- AA. Atenska agencija poroča: Voditelj narodne stranke Cal-daris je na shodiu svoje stranke v Patrasu med drugim izjavili o zunanji politiki Grčije naslednje: Trdno smo odlločenj delati za zagotovitev miru, ki je naši državii potreben za njeno gospodarsko obnovo. Do Društva narodov bo naša stranka zmerom vodila politiko brezpogojne iskrenosti in stvarnega sodelovanja na vseh mnogovrstnih poljih njegove delavnosti, ker smo prepričani, da lahko samo takšna polivka mali državi, kakršna je Grčija, zagotovi podporo tako velikega mednarodnega čiraite-lia, kakor je Društvo narodov. Kar se tiče naših sosedov, balkanskih držav in Turčije, si bo-mo prizadevali, da še bolij raz-
vijemo duha najožjega sodelovanja, ki na srečo že obstoji, in da v tem duhu rešimo še odprta vprašanja. Naša stranka je prepričana, da se mnogoštevilni interesi Grčije na Balkanu ter nasproti Turčijii lahko najbolje zaščitijo s politiko zmerno-sti in iskrenosti. Kar se tiče naših odnošajev do velesil, smatra naša stranka, da Grčija kot mala država ne sme imeti drugtih ambicij, kakor da s temi silami sodeluje za ohranitev miru na bližnjem vzhodu. Grčiija želi odpraviti vse nesporazume, ki bi even-truelno še obstoj alfi v zrvezi z njenim zadržanjem v evropski politiki. Grčija ne zahteva ničesar drugega, kakor da se jI prizna vloga koristnega činitelija za evropski mir.
Žalovanje za Zwirkom
Praga, 12. sept. h. Danes dopoldne so truplo včeraj ponesrečenega poljskega letalca Zwirka iz vasi Trličko z vojaškimi častmi prepeljali v poljski Tešin. Tjakaj je prispela tudi že Zwirkova vdova. V znak žalosti so vsa večja mesta razobesila zastave in so bili odpovedani vsi koncerti in zabave. Zwirko je bil šele 35 let star in je imel za seboj veliko letalsko karije-ro. Med vojno se je boril v poljskih legijah v Rusiji, kjer je navezal tesne stike s češkoslovaškimi legijonarji. Ponesrečeni letalec je zapustil vdovo in dveletnega sina.
Izginula letalska družina
Pariz, 12. septembra. AA. Iz Kopenhag-na poročajo, da se je moralo vodno letalo, s katerim leti znapa letalska rodbina Hutchinson iz Amerike v Evropo, spustiti blizu gronlandske obale. Neka angleška ladja, ki je sprejela radiogTafskii klic z vodnega letala, je takoj odhitela na na-značeni kraj, pa letala ni našla. Kakor znano, se na tem vodnem letalu nahajajo gospod in gospa Hutchinson z dvema deklicama, od katerih je ena stara 8, ena pa 6 let Razen teh se na letalu nahajajo še štirie člani posadke.
Kopenhagen, 12. septembra, g. Po izginuli letalski družini Hutchinson ni nobenega sledu. Vsa poizvedovanja so bila zaman. Zaradi neurja so morali iskanje začasno ustaviti. Tudi, če so se ponesrečenci rešili na kak otoo;č, ni upanja, da bi dol-
Trgovinska pogajanja z Grčijo končana
Beograd, 12. septembra. AA. Pogajanja za skenitev novega trgovinskega sporazuma z Grčijo, ki so se pričela 16. avgusta med našo in grško delegacijo, so konča-na. Podpis sporazuma je predviden za 15 septembra v Atenah. Našo delegacijo so tvorili S. Obnadovič kot predsednik, A Mihajlovič kot delegat in B. Djordjevič kot ekspert, grško delegacijo pa G. Argy ropulos kot predsednik. Rose ti, Teodopo pulos in Karamanos kot delegatje in Pje-rakos kot ekspert Na/sa delegacija j« davi pripotovala v Beograd.
Nemčija bojkotira razorožitvena pogajanja
Ženeva, 12. sept. s. Obnova tehničnih razorožitvenih pogajanj v Ženevi se je izjalovila. Odbor za razorožitvene izdatke se je sestal danes, da bi nadaljeval v juliju prekinjena tehnična dela. Pri otvoritvi seje se je ugotovilo, da nemškega zastopnika ni bilo in da je manjkalo tudi več delegatov ostalih držav. Prvi predlog je bil, da naj se delo kljub odsotnosti teh članov nadaljuje, čemur pa je ugovarjala Italija, tako da je bilo končno sklenjeno, da se bo odbor zopet sestal 15. septembra.
Napredovanje
Beograd, 12. septembra p. S kraljevim ukazom sta napredovala v višjo skupino predmetni učitelj državne trgovske akade-
..... .. -	. mi je v Mariboru Fran škof in predmetni
go vzdrzah. ker um gotovo primanjkuj učitell na srednji tehniški šoli v Ljublja-hrane in pitne vode.	ni Janko Lenarčič.
lišče. Ker pa je predsednik Hitnderaburg že dopoldne odklonil sprejem zastopnikov narodnih socialistov, centruma in bavarske ljudske stranke, češ da hoče najiprvo počakati, kako stališče bo zavzel sedaj državni zbor napram vladi, je malo verjetno, da hi sedaj, ko je dekret o razpustu že objavljan, ugodil želji zbornice in sprejel deputacijo razpuščenega državnega zbora.
V političnih krogih z izjemo nemških nacionakev so nad načinom, kako je Papen izvršil razpust državnega zbora, skoraj ogorčeni in napovedujejo Papenovi vladi najostrejšo borbo.
Po ustavi bi se morale nove volitve vršiti že v prihodnjih 60 dnevih tako, da bi bil skrajni termin zanje v nedeljo 8. novembra. Ker se mora novo izvoljeni zbor po ustavi sestati najkasneje 39 dni pozneje, bi bil no-vi državni zbor sklican prve dni decembra. Danes razpuščeni državni zbor je imel vsega samo dve seji in je bil od novih volitev v funkciji 43 dni.
Dramatična seja parlamenta
Berlin, 12. sept. g. Senzacionalni dogodki današnje nadvse dramatične seje državnega zbora so se odigrali takole:
Pred zasedenimi tribunami in diplomatskimi ložami ter v navzočnosti skoraj V6eh članov vlade, je otvoril predsednik državnega zbora Goring ob 15. uri 6ejo. Po ureditvi neznatnih formalnosti je dal besedo komuni stičnemu poslancu Torglerju o poslovnem redu. Komunisti so pripravili izvrsten načrt, da bi preprečili namero vlade, ki je hotela razpustiti državni zbor, predno bi bilo prišlo do kakršnegakoli glasovanja.
Poslanec Torgler je izvajal: Današnji dnevni red je bil določen že pred 14 dnevi. Med tem je izšla zasilna odredba z dne 4. septembra, ki daje posedujočim nečastna ogromna darila, prinaša pa za delavce najhujše obremenitve. Komunistična frakcija je mnenja, da usoda delavskega razreda ne more trpeti, da bi potekel samo en dan, ne da bi se zavzelo stališče o predlogih za ukinitev omenjenih zasilnih odredb. Usoda delavnih ljudi se ne more vezati na namero vlade, da ie treba državni zbor razpustiti, kakor tudi ne za parlamentarna koalicijska pogajanja za rešitev demokracije parlamenta. Govornik je predlagal, naj se dnevni red spremeni in reši kot prva točka brez debate predlog za ukinitev zasilne odredbe z dne 4 septembra kakor tudi predlog ca nezaupnico proti Papenovi vladi. Ker pa zadostuje po poslovnem redu ugovor posameznika, da bi ta predlog propadel in je bil takšen ugovor v svetu najstarejših tudi napovedan, je predlagal poslanec Komer, naj se v primeru ugovora seia začasno zaključi in skliče ob 16. uri nova seja. na katere dnevni red nai bi prišlo od komunistov zaželeno glasovanje.
V zadregi ie sedai zbornica čakala dogodkov. ki bodo sledili. V svetu najstarejših ie nemški nacionalec Oberforen napovedal, da bo proti predlogu, ki so ga že tamkaj stavili komunisti, ugovarjal tudi v plenumu. Po Torglerjevem govoru se dolgo ni nihče ganil, dokler ni vzel besede socialno demokratski poslanec Loebe, in sicer glede predloga, da nai se kot drugi predmet današnjega dnevnega reda obravnava predlog, s katerim se naproša državna vlada, nai ne uveljavi odredbe državnega predsednika za poživitev gospodarstva kakor tudi ne odredbe
o razpustu. V splošnem razburjenju je poteklo novih 30 minut, nakar je bila seja zop-3t otvorjena.
Papenov razpustitveni dekret
Ko je državnozborski predsednik Goring otvoril sejo, ie z dvignjenim glasom in z velikim poudarkom ugotovil, da proti komunističnemu predlogu ni bilo nobenega ugovora in da se bo v zbornici pričelo glasovanje. Med to Goringevo izjavo je prišel v dvorano državni kancelar Papen, oči vidno razburjen. t ominozno rdečo mapo, v kateri je bil dekret o razpustu. Papen se je vsedel na svoje mesto in pokril mapo s polo papirja, kar pa je zbornica takoi onazila. Z levice so začeli padati medklici in splošno ie vladal dvorani velik nemir. Državnozborski predsednik Goring je govoril dalje, da naj oni, ki glasujejo za komunistični predlog, odgovori: da. oni. ki glasuje proti, r>a nai odgovori: ne. V tem hipu se je dvignil državni kancelar ter stopil k državnoiborsfeemu predsedniku, da bi mu izročil rdečo mapo. ki je na Goring s kratko gesto nj hotel sprejeti. Dr-žavni kancelar von Papen je nato položil mano z dekretom o razpustu na mizo in med splošnim razburjenjem zapustil dr oran o.
Državnozborski predsednik Goring je ugotovil po odhodu državnega kancelaria. ki so mu sledili tudi ministri in ostali člani vlade, da je še prei, preden ie stopil državni kancelar k njemu, izrecno ugotovil, da se je glasovanje že pričelo. Sedaj se bo tudi končalo, potem pa bo odredil dalje. Situacija je torei takšna:
$13 poslancev proti vladi
Po poslovnem redu, se je glasovanje Se pričelo in skorai ni bilo utemelienega razloga, da bi se bilo moralo prekiniti zaradi preeitanja dekreta o razpustu. Na vladnf 6trani se bodo sklicevali na to. da je bil razpust zbornice z izročitvijo rdeče mape že izvršen. Kljub temu se predsednik in zbornica zaradi sličnih pomislekov nista dala motiti in se ie glasovanje o komunističnem predlogu tudi zaključilo. Rezultat glas^. vania je bi! 513 za. 32 proti in 50 poslancev se je glasovania vzdržalo Predloe za nesw-upnico in predlog za nkinitev zasilne odredbe sta bila torej sprejeta. Glasovanja se brez dvoma n'so udeležili poslanci centruma.
Goering oporeka pravno-veljavnost razpusta
Predsednik parlamenta Goring je izjavil nato, da sta se k poslovnem redu javila k besedi poslanca Oberforen to Torgler, ven-
ga ta dekret ni presenetil, ker je že'pri sprejemu državnozborskega predsedstva izjavil nemško-na<rijonalni podpredsednik državnega zbora Graf državnemu predsedniku, da so njegovi prijatelji! proti parlamentarnemu režima. Kljub tej izjavi hoče Goring dalje delovati strogo po ustavi in čuvati pravice nemškega ljudskega zastopstva, Predsednik državnega zbora je nato predlagal, naj bi se jutri vršila nova seja z dnevnim redom, ki naj bi Jo šele določil svet najstarejših. S tem je bila spominska seja državnega zbora zaključena.
Stališče vlade
Na konferenci tiska so bile podane * vladne strani izjave, da smatra vla<Ja da-našnje dogodke za zahrbten napad. Državni kancelar se je takoj po zopetni otvoritvi zbornice javil k besedi, ki pa Je nI do-bil. Državna vlada ima po poslovnem redu pravico dobiti besedo tudi izven dnevnega reda. Državni kancelar Js opetovar.o prosil za besedo, ki pa mu je predsednik držav, nega zbora nI hotel dati, tako da J« končno izročil dekret o razpustu, s čemer j« smatrati, da Je bi! državni zbor razpuščen. Glasovanje, ki se Je vriilo pozneje, Je ne-veljavno in ne bo moglo vplivati na držav, no vlado v njenih sklepih.
Možnost obsednega stanja
V berlinskih političnih krogih vlada zaradi današnjih dogodkov v parlamentu sil. no razburjenje, če se bo državni zbor jutri zopet sestal, bo vlada brez dvoma uvedla svoje nasprotne ukrepe. Zvečer se ž® prav resno govori o proglasitvi oosednega stanja, fcj bi bilo, če bo svet najstarejših sklepal še danes, uveljavljeno še danes.
Po seji državnega zbora se je vršila -pri predsedniku Goringu konferenca med zastopniki narodnih socialistov in centruma, na kateri so zastopniki centruma izražali mnenje, da o pr a vomočnosti razpusta državnega zbora ne more biti nobenega dvoma Kot rezultat tega razgovora je bila odpovedana seja sveta najstarejših in je bil opuščen tudi načrt ponovnega sestanka dr« žavnega zbora. Pri tem pa si je predsed« nik Goring pridržal, da bo dal to ustavno« pravno sporno vprašanje razčistiti med pravniki in ni izključeno, da se bo z zac devo ba-vilo še državno sodišče. Gotovo ja toliko, da do takšne ustavnopravne odlo* čltve ne bo nove seje državnega zbora. Menijo pa, da bo v tej dobi sklican odbor državnega zbora za čuvanje pravic Mudskeg* zastopstva, ki se bo najbrž sestal že v pri hodnj-ih dnevih.
Mirovna manifestacija ob Marni
Odkritje ameriškega spomenika junakom, padlim v bitki na Marni Dva važna govora Herriota in Boncourja
Pariz, 12. septembra. AA. Včeraj se je vršila v Meauxu svečana proslava oisem-naistletnice zmage na Marni, ki je odtočila svetovno vojno.
Na banketu, ki ga je priredfl domačinn in inozemskim gostom zunanji minister Paul Boocour, je smel govor, v katerem je orisal pomen zmage na Marni in naglasi!, da pos<lej nobeni državi ne bo treba, če se bo vzajemno jamčila varnost, vzdrževati več kakor samo najipotr&bneijiše bojne sile, da se zagotovi nedotakljivost meja.
PoipoMne je biJa v navzočnosti predsednika republike, članov viade, ameriškega poslanika m zastopnika Velike Britanije posvetitev spomenika, ki ga ;e podaril ameriški narod francoski vladi v znak občudovanja francoske zmage.
V govoru, ki ga je imel ob predaji spomenika v znamenijene razdružljivega prijateljstva med Zedim. državami in Francijo, je veleposlanik NVaiker Edoe parafraziral maksimo, ki so si jo osvojili Američani, da je namreč narod prav tako gospodar na svojem ozemlju, kakor je premogar gospodar v svoji hišici. Glavna pravica vsakega naroda, je rekel Edge, je v tem, da je zavarovan pred nevarnostmi sovražnih vpadov.
Nato je povzel besedo predsednik francoske vlade Herriot, ki je poveličeval fran-cosko-ameriško prijateljstvo in naglasi! vo-fjo francoskega naroda, da ohrani mir. Predsednik vlade je zlasti na glasil!, da sta politična svoboda in mir dva izraza za isto idejo. Zato je toliko naših rojakov
padilo, ko so s svojim« prsmi zagradili pot sovražnemu vpadu, da rešijo ti dve dobrini. Ne Američani ne Franizoci niso bili izmed tistih, ki bi se j>vm bila vojna zdela kot neka vrsta privilegiranega športa. Mir je najgloblja strast slehernega Francoza. Mir je alfa in ornega vseh naših dejanj in zato zahtevamo, da ga propovedujejo povsod na naših tleh. Ta mir pa ie samo iiz-raz naše skromne želje, da bi mogli živeti v miru doma, in nas pušča dovolj hladnokrvne, da pormdimo roko v spravo tistim, ki so se ogorčeno boriJi proti nam.
Hud potres v Indiji
Amb°ina, 12. septembra, AA. V nizozemska Indi ji je bil tako hud potres, kakor ga ne pomnijo že od leta 1898. Potres je porušil 60 hiš v Kampongu. mnogo hiš pa so morali izprazniti, ker se bo'e, da ne bi zaradi potresa naraslo morje in poplavilo vso okolico. Človeških žrtev po dosedanjih poročilih ni
De Valera ne odneha
Dublin, 12. sept č. De Valera ie ime! včera/j ropet velik govor, v kateiem se je baviil z odnošajl Irske do Anglije. V svojem govoru je naglasil, da Irska ne more popuščati v tej nekrvav; vojnn zoper angleško nadoblast, vendar pa Je še vedno pripravljena pristati na to. da se predloži ta spor posebnemu nevtralnemu razsodišču Irska pa si pridržuie pravico, da svobodno izbere sodnike, ki jo bodo zastopali v tem razsodišču. Ob konen »voneera *ovo» ra je De Valera podčrtal, da ta borba t mogočno angleško velesilo nI lahka to d« se je treba pripraviti Se na velike žrtve.
Bilanca nedeljske ljubljanske manifestacije
Politična in narodna manifestacija, ki jo je v nedeljo doživela Ljubljana, bo brez dvoma ostala v lepem in trajnem spominu vsem, ki so se je udeležili. Ne samo zaradii svoje mogočne zunanje slilke, marveč v enaki meri ali še boli zaradi duha. ki je vladal na njej. Z zadoščenjem in navdušenem je navdala odlične politične voditelje in politične delavce, ki so prihiteli na njo tudi iz ^ najbolj oddaljen3h jugosiovenskih pokrajin, pred vsem iz ponosne naše državne prestolnice. Navdušila in okrepila pa je tudi one tisoče zavednih Slovencev, ki so se v znamenju jugo-slovenske misli zbrali iz Ljubljane in neštetih krajev ožje domovine.
Koliko ljudi se je prav za prav udeležilo nedel^ke manifestacije, je težko ugotoviti. Prostrana uni črnska dvorana. ki jo štejejo med največje v državi, je bila z balkoni vr°d ^ zadnjega kota napolnjena, ko je predsednik ljubljanske sresike organizacije JRKD otvoril zborovanje. Velike množice, ki niso mogle več v dvorano, so ostale v stranskih prostorih Ln zunaj na cesti, kjer so bili povsod postavljeni zvočniki, da so ljudje lahko tudi izven dvorane poslušali govor. Zaradi silne so-parice in vročine, ki je ob taki množici in ob izredno topli jesenski nedelji za jelo zborovalno dvorano, so se mnogi poslušalci selili iz dvorane pred zvočnike v stranskih prostorih in na prostem, a na njihova mesta so prihajali vedno novi, ki so želeli odlične politične voditeltie tudi videti, ne samo slišati. Zato ni bilo dvoma, da je bilo zborovanje po svoji udeležbi med največjimi, kar jih je kdai bilo v Ljubljani.
Morda še bolj pomemben pa je nedeljski zbor po govornikih, ki so na njem poročali o problemih naše državne in nacionalne politike, in po ljudskih zastopnikih, ki so se zbrali ne le Iz slovenskih pokrajin, temveč tudi iz vseh ostalih naših banovin. Govorili so možje, ki spadajo med voditelje naše državne politike in so bili tudi že dolgo poprej odlični in vplivni politični vodje. Njihovi govori so mogli in morali našo javnost potrditi v prepričanju. da so to res možje, ki so naredili križ čez preteklost in ki hočejo sedaj vse svoje velike sposobnosti in bogate izkušnje posvetiti novi politični liniji, ki edina jamči prospeh državne in narodne celote in s tem tudi prospeh vseh njunih delov. G. Uzunovič je bil nekdaj med prvimi voditelji bivše radikalne stranke. G. dr. Kumanudi je igra! enako vlogo v nekdanji demokratski stranki. G. dr. Kramer, Pucelj, Demetrovič so bili izraziti reprezen-
tanci bivših političnih srtramk. Vseh njih govori v nedeljo pa so manifestirali in demonstrirali enotno voljo in enotna
naziranja teh markantnih politikov. Pokazali so. da streme vsi k istemu skupnemu cilju, k politični in gospodarski konsolidaciji in okrepitvi jugosloven-skega naroda in njegove države. Iz pomembnih njihovih izvajanj pa so mogli poslušalci posneti še več; iz njih se je manifestiralo, da so naši vodilni politiki enotnega mišljenja tudi glede poti, ki jo je treba ubrati, in glede taktike, ki jo je treba izbrati. Dragocena je bila ta komstatacija za našo javnost, ker je tako nazorno in jasno postavila na laž govorice, ki iih gotovi krogi s prozorno tendenco širijo tudi pri nas in ki vedo povedati o baje vladajoči neskladnosti volje in naziranj med odločujočimi politiki.
V Ljubljano so se potrudili najvišji predstavniki naše demokracije. Dali so s tem nedeljski manifestaciji še poseben sijaj, ob enem pa posvedočili, kako velik pomen polagajo na to, da se novi politični pokret čim" bolj vsidra, okrepi in razširi tudi med Slovenci. Gotovo je njihova navzočnost mnogo koristila temu stremljenju. Oni sami pa so iz-nova mogli ugotoviti, kako zelo je med nami vkoreninjena ju gosi o venska državna in narodna misel in kako trdna je naša volja, se boriti za to misel in delati v njenem duhu preko vseh dnevnih nevšečnosti in preko vseh morečih skrbi in nadlog. V zadoščenje jim mora biti to spoznanje, a ob enem tudi v vzpodbudo za pravilno presojanje in čim večje vpoštevanje naših posebnih teženj in potreb.
S predstavniki državne politike je prišlo v našo sredo tudi častno število narodnih poslancev, izvoljenih zastopnikov ljudstva v vseh naših pokrajinah. Izpričali so s tem, kako zelo cenijo in vpoštevajo Slovenijo in Slovence, izpričali pa tudi. kako si žele, nas in naše razmere natančneje spoznati. Sami pa so se lahko na lastne oči prepričali, da so neresnične in tendenciozno izmišljene govorice, ki se na enak način širijo med njimi o nas, kakor med nami o njih. Videli so, da Slovenci ne stojimo in nočemo stati ob strani, ko se preraja naše državno življenje, ampak da hočemo aktivno in pozitivno sodelovati z voljo, da se pri tem zgodovinskem procesu uveljavimo čim bolj.
Tako je bilanca prekrasne nedeljske manifestacije v vsakem oziru ne le nad vse zadovoljiva, marveč visoko aktivna in nad pričakovanje razveseljiva.
Županska zveza
Ljubljana, 12. septembra.
Žnpanska zveza v Ljubljani je zborovala danes v posvetovalnici mestnega magistrata r Ljubljani. Odboru je poročal pred-sedndk župan g. B a b n t k o dosedanjem delu zveze z ugotovitvijo, da se delo Županske zveze še dokaj ugodno razvija, p£ bi bilo želeti glede na važna vprašanja, ki so na dnevnem redu, da hi se občine še bolj oklenile svoje organizacije ter incija-tivsno sodelovale pri zvezi
Tajnik g. dr. Fux je podal .poročilo o finančnem položaju občin zlasti glede na ipredipise trošaninskega zakona Ln glede na razne obremenitve občin po številnih zakonih. Na podlagi tega poročila in na podlagi razprave, ki se je razvila po tem poročilu, je bUa sprejeta naslednja resolucija:
>Odbor županske zveze v Ljubljani nigo-tavlja, da de .postal finančni položaj veči-ne občin dravske banovine zaradi hude gospodarske krize nevzdržen. Glede na manjše dohodke iz raznih občinskih doklad in trošarin občine ne morajo vršiti svojih dolžnosti v obsegu, kakor jim to predpisuje razni zakoni, še manj (pa morejo vršiti svoje gospodarske, socialne in prosvetne naloge.
Glede .na predpise novega trošaninskega zakona o trošarini na; vino se bodo ti dohodki v novem proračunskem letu 1S33. še bolj zma-njšali, zavoljo česar bodo občine prišle v nevzdržen finančni položaj, tako da sploh ne bodo mogle vršiti svojih poslov ali pa bodo morale znatno povišati sedanje doklade, kar je glede na današnjo gospodarsko krizo nemogoče.
Zato pozivamo vlado in narodno skupščino:
1.)	da izvršil najkasneje do 1. decembra 1932. pregled trošarinskega zakona glede trošarine na vino in na žganje z upoštevanjem koristi vseh prizadetih činitetjev;
2.)	da izvrši pregled zakona o -narodnih šolah in ukine predpise o plačevanju stanarine in kurjave po občinah učiteljstvu, katero breme naj prevzame država kakor celotno plačo učiteljstva;
3.)	da izvrši pregled zakona o notranja opravi to ukine predpise zakona o prispevkih občin za vzdrževanje državnih poslopij za sreska načelstva in policijo ter druge tozadevne izdatke občin.
Izjaviti moramo, ako se predlogom naših občin ne ugodil, da odklanjajo župani vso odgovornost za nastale posledice.«
Nar. poslanec Ivan Lončar med svojimi volilci
Anton Lafovfei
Herbarij oveaelih idej
v mednarodne
Amerika nima več zaupanja
konference
Vodilni finančni in gospodarski krogi so sestavili poseben odbor, ki naj mimo vseh mednarodnih konferenc uredi vprašanje vojnih dolgov
Ta odbor je ustanovil tudi svoj poseben urad, ki bo takoj začel poslovati. Naloga tega urada bo, da sestavii točne podatke o višini vojnih dolgov, o dosed^-ujih odplači lih ter o finančnem položaju držav-dolžniic Ko bodo ti podatki zbrani, se bo odbor se stal k plenarni seji, proučil položaj in skušal najti način, kako bi se to vprašanje končnoveljavno uredilo i.n spravilo s sveta V vodilnih ameriških finančnih in gospodarskih krogih so prepričani, da bi ureditev tega problema zelo povoljno vplivala na razvoj gospodarskih prilik in da je zlasti, kar se tiče Amerike, baš negotovost glede vojnih dolgov v veliki meri kriva se dan je tako občutne gospodarske krize.
Newyork, 12. sept. č. Vodilni zastopniki velebank. veleindustrije, veleposestnikov in glavnih delavskih organizacij Severne Amerike so sestavili poseben odbor z nalogo, naj prouči vprašanje vojnih dolgov in sestavj primeren predlog za ureditev tega problema. Odbor šteje 76 članov. Za predsednika je bil izvoljen generalni ravnatelj Motors Sloana. S prve seje tega odbora je bil izdan komunike, ki naglaša, da je vprašanje vojnih dolgov, ki tol.iko vznemirja vso svetovno javnost, mogoče rešiti samo na komercijalni osnovi. Zedinjene države ne morejo več čakati, da bi se to vprašanje reševalo na raznih mednarodnih konferencah, ki dosedaj niso rodile skoro niJ kakih pozitivnih rezultatov.
Kraljevska rodbina na Gornjem Jadranu
Sušak, 12. sept. n. Prihod kraljevske rodbine na gornji Jadran je izzval med vsem prebivalstvom veliko veselje in vsi smatrajo bivanje Nj. Vel. kraljice in kraljevičev v Novem za posebno odlikovanje. Pred kraljevskim dvorcem se neprestano zbirajo velike množice in čim se pojavi kak član kraljevske rodbine, mu prirede navdušene ovacije. Z vseh strani prihajajo prošnje raznih občin, društev in korpora-cij. ki se žele pokloniti Nj. Vel. kraljici in kraljevičem ter jim izročiti razne darove. Za prihodnjo nedeljo se pripravljajo velike svečanosti, pri katerih se bo ves narod gornjega Jadrana poklonil vladarskemu domu. S Sušaka bo krenil poseben parnik, na katerem se bodo spotoma zbrale razne delegacije, kakor Sokolstva, Jadranske Straže, zastopniki raznih občin, zlasti iz onih krajev Gornjega Primorja. kjer se kraljeva rodbina ob priliki svojega prihoda z Bleda ni ustavila.
Včeraj je vladalo na Gornjem Jadranu idealno lepo vreme. Ob 9.30 je odplula kraljeva rodbina na admiralski jahti »Vila* r.a izlet po morju. Nj. Vel. kraljica in kraljeviči s spremstvom so se odoeljali v Senj in nato v Bačko ter skozi Podgorski preliv na Rab od koder so »e okrog 6. zvečer vrnili v Novi. Povsod, kjer so izvedeli v\ prihod visokih gostov, so se zbrale velike množice, ki so prirejale Nj. Vel. kraljici in kraljevičem navdušene ovacije.
Silen požar na Slovaškem
KoSice, 12. septembra s. V vzhodno slovaški občini Kamenici je izbruhnil davi silen požar, ki je uničil 27 stanovanjskih hi$ z vsemi gospodarskimi poslopji in vso le-toSnjo letino. Ker v vasi ni bilo mnogo ▼rde, so bila reševalna dela zelo otežko-čena. 70 rodbin je brez strehe, Škode je <io 5 milijonov K«.
Indski nacionalisti odklonili ponudbo angleške vlade
London, 12. septembra, AA. Iz Bom-bava poročajo, da sta predstavnika indske-ga podkralja polkovnik I<mey in sir Ra-tnasvani stopila v stike z Gandhijevima zastopnikoma go. Naidu in Patelom. Pod kraljeva zastopnika sta sporočila, da je vlada pripravljena ponovno sodelovati z zastopniki indskega kongresa, če kongre-sisti brez odloga opustijo gibanje za držav! iansko nepokorščino in pa bojkot angleških proizvodov. V tem primeru bi vlada izpustila na svobodo okrog 5000 aretira nce v ter bi ublažila izredne odredbe za mir in red v državi. V nasprotnem primeru pa bo vlada prisiljena, da vse bistvene predpise teh strogih odredb uzakoni. Gandhiiieva zastonnika sta £e pokazala ne-pooustljiva in tako so 6e pogajanja prekinila.
Smrt znamenitega učenjaka
Anvers, 12. septembra AA. Znameniti radiolog dr. Alfred Morlet je danes umrl na posledicah operacije, Izvršene zaradi ran, ki so mu jih povzročile radijev« ema-nacije. Operacija je bila izredno nevarna in težka in »o jo izvršili že meseca junija. Nekaj ur pred smrtjo je dobil brzojavko iz Pariza, ki ga je obvestila, da ga je francoska vlada povzdignila v viteza legije časti.
Iz prometne shižbe
Beograd, 12. septembra p. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni: Pran Dragar, prometni uradnik, z Jesenic v Trbovlje in Martin Razinger iz Zagorja na Jesenice, blagajničarka Frančiška šegula. Verhrvec iz Ptuja v Maribor in Izidor Klopčar z Vrhnike na Verd in Leopold Martinčič z Verda na Vrhniko.
Poljane, 8. septembra. Ka<cor smo že poročali, je v torek obiskal narodni poslanec g. Iv. Lončar Poljansko dolino, da stopi v stike z volilcd ter izve težnje, potrebe in skrbi, ki tare jo dolino v teh gospodarsko težkih časih. Imel je tri večje sestanke v Oselici. Drav za prav na Savodnjera tik državne meje. v Gorenji vasi in v Poljanah. Vsi trije sestanki so bili z ozirom na delavnik deHro obiskani; udeleženci so iznesli in priporočili poslancu svoje potrebe, za katere se naj z vso vnemo zavzame na merodajnih mestih.
Na Savodnjem, kjer je bil prvi sestanek, je pozdravil g. poslanca in se mu zahvalil za obisk župan Janko Jezeršek. Ogledal si ie tudi dom agilnega Sokola tam na skral-ni meji države. Med Zdravo klici navzočih je zapustil g. poslanec ta sicer tako oddaljeni, a nad vse zavedni kraj z obljubo, da ga zopet kmalu obišče s prireditvijo večjega shoda.
Proti večeru ie bil sestanek v Gorenfl vasi v obč. uradu. Poslanca je presrano pozdravil župan g. Fr. Jelovčan ter mu pred-očil v jedrnatih besedah potrebe tukajšnjih volilcev in obče doline, katere naj g. poslanec z vso vnemo zastopa in skura po možnosti realizirati.
Zadnji sestanek se je vršil v Poljanah že močno v večeru. Kakor prejšnja, tako ie bil tudi ta dobro obiskan. Tu ga je pozdravil g. Alojzrij Grošelj, posestnik * Dobju, in mu razložil potrebe kraja ter ga nrosil za razčiščenje raznih govoric med ljudstvom o tem in onem. Na vsa ta in od drugih navzočih stavljena vprašanja je dajal g. poslanec točna pojasnila. Zagotovil je, da bo vedno pripravljen se zavzeti za kraj in posameznika v potrebi in pomagati kolikor bo v njegovi moč?
Gosp. poslanec se je spotoma oglasil tudi pri nekaterih posameznikih, med drugimi pri županu g. Pavlu Dolinarju v Zmin-cu in ~ri starem naprednjaku Nacetu Ča-dižu. Prihodnji teden bo na enak informativen način obiskal Selško dolino, v teku leseni pa bo priredi! več večjih shodov.
Kongres agronomov
Beograd, 12. septembra, AA. Letna skupščina in kongres Društva jugosiovenskih agronomov se bosta letos vršila 22 in 23. septembra v Beogradu. Na kongresu bodo razen drugih strokovnih poročil po dami tudi referati o reorganizaciji agronomske službe ter o povečanju proizvodnje krme. Po kongresu se bodo udeleženci razdelili v štiri skupine, ki bodo napravile zlete v te-le smeri: prva skupina Beograd, Smederevo. Negotin. Zaječar, Niš; druga skupina Beograd, Skoplje, (kjer se bodo udeležili kongresa glavne zveze srbskih zeorljoradniških zadrug): tretja skupina Beograd, Ljubičevo, Smederevo in četrta skupina Beograd, Arangjelovac, Valievo. čačak. Sarajevo. Dubrovnik, Split. Na teh potovanjih bo vsaka izmed skupiin imela večie število konferenc z zastopniki poljedelstva, na katerih se bodo predvajali tudi filmi iz poljedelstva. Prometno ministrstvo je udeležencem odobrilo popust na želemici. in sicer državnim uradnikom četrtinisko, banovinskim in zasebnim pa polovično.
Slava art. polka kraljeve garde
Beograd, 12. septembra p. Na zelo svečan način je danes proslavil artiljerijski polk kraljeve garde svojo polkovno slavo. V zastopstvu Nj. Vel. kralja je prisostvoval svečane sti general Ječmenič, navzoča pa je bila tudi številna generaliteta in ad-miraliteta ter zastopniki najodličnejših nacionalnih organizacij. Po cerkvenem opravilu je imel poveljnik polka polkovnik Cedomir Petrovič nagovor na vojake, v katerem je očrtal pomen pclkovni slave in pozval vojake k zvestemu izpolnjevanju vojaških dolžnosti. General Ječmen o vič ja nato prečital čestitke Nj. Vel. kralja. xar 1e bilo sprejeto z dolgotrajnimi ovacijami. Brzojavno je čestital polku tudi povelj.k kraljeve garde general Peter živkovič.
Najbolj popularna ln po mišljenju naših ljudi tudi najbolj tehtna argumenta v korist teze, da je pouk nemščine na naših srednjih šolah neobhodno potreben, sta pač ideji o malosti našega naroda in pa o gospodarskih nujnostih. Obe te ideji izvirata iz čisto mehanističnega naziranja s -svetu in obe ne jemljeta v račun gibljivosti in izpremenljivosti človeškega duha, sposobnega najti vedno nova pota in vedno nove rešitve za trenotne potrebe žitja. Ni nobenega družabnega stanja, katerega človeški duh ne bi bil sposoben izpremeniti v temeljih. Zato je ideja neizpremenlji-vosti družabnih zakonov, ideja ki je jedro mehanističnega svetovnega nazora, globoko pogrešna. Toda navzlic pogrešno-sti je enako globoko ukoreninjena v širokih plasteh inteligence in povzroča, da inteligenca ostaja pasivna nasproti raznim družabnim pojavom, kojih škodljivost sicer opaža, vendar se ne okorajži do rešilnih dejanj. Misli pač, da je nasproti naravnemu zakonu vsak napor brezuspešen.
Isto mehanistično naziranje je vzrok, da ima naša inteligenca nenavaden respekt pred vsem obstoječim. Vse karkoli se pred njenimi očmi nekaj časa godi, zraste v njenih očeh v vzvišeno plan nedotakljive pravice. Posledica takšnih nagnenj je slepo oboževanje in češčenje tradicije. In baš v tej konservativni ravnini se gibljejo argumenti, ki so jih posamezni anketniki iznašali bolj iz svojih osebnih vidikov. (Glej članka v »Jutru« 4. in 9. t m.) Te ar<m-mente, ki niso tako splošno razširjeni kakor ideja o naši narodni malosti in gospodarski nujnosti, pa hočem vseeno navesti kod kuriozen dokument za idejni svet neke naše inteligence nekako 15 let po prevratu in torej 15 let po pričetku naše narodne svobode.
Nekaj profesorjev se je sklicevalo na to, da so naše javne knjižnice polne nemških knjig in da moramo zato, da te knjige ne bodo ostale neporabljene in zaprašene na svojih policah, vsi Slovenci znati še naprej nemško.
Neki drugi profesor je smatral, da se morajo vsi naši srednješolci že zato učiti nemščine, da bodo lahko študirali domačo zgodovino. Da bo pa med tem naraščajem mogoče komaj 2—3% teh, ki se bodo zanimali za domačo zgodovino, to je temu profesorju očitno postranska stvar.
Zopet drugi profesor je meni, da moramo nemško znati zaradi naših Korošcev. Kako si je to mislil, ni dobro razumljivo. Mogoče je računal tako pesimistično, da bodo v kratkem vsi naši koroški Slovenci toliko germanizirani, da se bomo mogli sporazumeti ž njimi samo še s pomočjo nemščine.
Neki profesor, svojčas tudi prosvetni šef, je vrgel na tehtnico v korist znanja nemščine argument, pred katerim je treba globoko upogniti koleno, namreč, da vendar k nam neprestano prihajajo nemški agenti; in kako bodo ti poslovali, če ne bo vsa naša srednješolska inteligenca obvladala nemščine!
Da zaključim zbirko teh za muzej zrelih profesorskih idej, naj preidem na argument odličnega Slovenskega literata. Ta je prepričan, da on piše dobro slovenščino samo zaradi tega, ker zna nemško, in zato svetuje, da naj bi vsakdo porabil isto presenetljivo medicino za zboljšanje svojega mogoče slabokrvnega slovenskega sloga
Bivši naš prosvetni šef pa potrebo nemščine utemeljuje kar naravnost z našo preteklostjo. Ker so se naši predniki učili nemško in ker so s tem znanjem v nemški cesarski Avstriji živeli primerno do konca svojih dni, je z istim znanjem verjetno tudi naši mladini v Jugoslaviji zasigurana udobna bodočnost do blaženega konca.
Neki duhovnik vprašuje: ker se je starejši rod moral intenzivno vzgajati v nemški srednji šoli, je-li radi tega postal odpadniški? Ce hočemo biti pravični moramo priznati, da je baš ta šola bila tista, ki je zaradi nje mnogo naših talentiranih ljudi zaplavalo v nemšlrutarske vode in po njih končno v nemško morje. A oni, ki politično niso odpadli od svojega slovenskega rodu, so bili v vsem ostalem svojem mišljenju zasužnjeni izrazito nemškemu duhu in vanj čisto enostransko usmerjeni. Bili so torej vseeno odpadniki, ne sicer politični, pač pa s tem, da so usmerjenost svojega duha prilagodili čisto tujemu duhu, ki gotovo ni v skladu s tem, kakršno smer bi bilo zavzelo slovensko duhovno življenje, da mu je usoda dala biti svobodnim ves ta-čas, ko se je začelo razvijati.
Končno se morem dotekniti ideje, ki dela videz hladnega in realnega gledanja na stvari, ki pa je v svojem jedru globoko
Ljubljančan ponesrečil v triglavski steni
Mojstrana, 11. septembra.
Iz Moistrane so nam sporočili, da se }e v nedeljo dopoldne med 9. in 10. uro primerila nesreča v severni steni Triglava. Skupina štirih turistov, med katerimi^ je bil Josip Marinko iz Ljubljane, stanujoč v Prisojni ulici .7 uslužben pa v trgovski stroki, je plezala slovensko smer. Marinko je bil zadnji. Nenadno se je sprožila večja skala in ga spodnesla več metrov globoko. Ker pa ga je imel soplezalec na vrvi je bil padec ublažen, vendar je Marinko dobil precej hude poškodbe na temenu. na ušesu, na nosu, čelu in ramenih
Tovariši so ga z velikim naporom spravili iz stene na Kredarico, odkoder sta ga danes prenesla v Krmo reševalca Lojze Rekar iz Rndovne in Cvetek iz Srednje vasi. Skozi Krmo so ranjenca peljali z avtom, ki je ob 17. pasiral Mojstrano in prepeljal ranjenca v Liubliano.
Ogromen požar v skladišču Našičke
Nova Gradiška, 12. sept. n. V pretekli noči je nastal v skladišču znane lesne industrije Našičke industrijske družbe ogromen požar ki je ogražal vso okolico Ker so v skladišču nakopičene ogromne množine lesa, se je ogenj širil silno naglo m je zavzel take dimenzije, da je b;lo videti svet ogromnih plamenov 50 km daleč. Les, ki je že dolgo časa ležal, je bil popolnoma izsušen, tako da na gašenje skoro ni bilo misliti. Na pomoč so prihitela gasilna društva od blizu in daleč, omejiti pa so se
nemoralna in zaradi tega nujno škodljiva našemu narodnemu duhovnemu življenju in to tembolj, ker se zdi preprostemu človeku enostavna in sprejemljiva.
Eden izmed anketnikov, — tudi on je bil nekdaj prosvetni šef — je omenil v anketi, da se naše knjižnice kar naprej izpopol-nujejo z nemškimi knjigami in sicer zakaj: »Iz preprostega razloga, ker jih občinstvo zahteva.« Isto idejo je izrazil neki duhovnik, češ, dajte mladini priliko, da se nauči jezikov, ki je po njih »povpraševanje«.
Ker je občeznaro, da je duhovni nivo tem slabši, v čim širše plasti v narodu greste, da je estetični čut tem plitvejši, čim večja množina ljudi pride v poštev, da ima duhovno življenje v mnogoti izrazito tendenco se nivelizirati navzdol, je s tako idejo, da naj se v duhovnih rečeh udam »povpraševanju«, obenem rečeno, da naj prepustim vodstvo duhovnega življenja najnižjim instinktom množice. Inteligenca naj se po takem mišljenju odreče vsaki volji do vodstva svojega naroda in odreče vsaki tozadevni odgovornosti.
Roinen Rolan je napisal knjigo o Gan-diju in o Gandijevem mišljenju. Med mnogimi zanimivimi mislimi Gandija me je posebno frapirala njegova izpoved o verstvu. On je izjavil, da stojijo on in njegovi soverniki na stališču, da nečejo nabirati med tujimi verami nobenih proselitev za svojo vero, da pa enako zahtevajo od drugih veroizpovedani, da pustijo Gandijeve vernike v miru in da mednje ne prihajajo z nobeno versko propagando. Nehote mi je pri tem vstala paralela s katoličan-stvom, koliko napora baš ono dela s svojimi misijoni, da bi v vseh narodih pridobilo ljudi za svojo vero.
Jeli Gandijevo stališče boljše, ali je bolj-e katoliško? Gandijevo dela videz popolnega respektiranja sosedovega mišljenja in se zdi perfektno liberalno. In vendar! če pogledate to stvar natančnejše, razodeva Gandijevo stališče le velik hlad in mrzlo desinteresiranost na sosedu. Ni si mogoče misliti človeka, ki ima gorko srce za bliž-nika, da ne bi mu skušal tudi v verskem svetu pomagati, če vidi, da je njegov sosed zajet v očividno zmoto. Kristusov altru-istični nauk: »Pojdite in učite vse narode« je globoko preobrazil življenje vseh onih narodov, ki so prišli s krščanstvom v do-tiko.
A ideja, da se ravnaš samo po »povpraševanju«, je v prav bližnjem sorodstvu z Gandijevo desinteresiranost jo za verskega soseda. Ideja teh dveh anketnikov je v kričečem nasprotju z altruizmom, s tem krščanskim jedrom evropske kulture in civilizacije. Zelo me je zato presenetilo, jo slišati iz ust duhovnika. Vendar oba ta anketnika izpovedujeta le to, kar naš praktični človek, v kolikor pride v stik z duhovnim življenjem, mnogokrat izvaja, ne da bi se zavedal, kako ponižuje s tem oni svoj poklic, ki mu nalaga vzvišenejše dolžnosti, kot biti goli pridobitnik.
Mislim pri tem n. pr. na naše knjigo-tržce. če gremo po izložbah naših knjigarn, imamo med njimi podjetja, ki so bila ustvarjena baš za to, da se z njihovo pomočjo dvigne naša duhovnost. Pa poglejte izložbe nekaterih izmed njih. One kažejo, da se mnoga podjetja ravnajo očitno samo po mehanično trgovskem principu povpraševanja, zakaj pri nekaterih naletite v izložbah komaj na dvoje do troje slovenskih knjig; vse drugo je tujejezično, a po večini nemško.
Prav isto velja za mnoge naše knjižnice. In če se oziram ie na podjetja, ki preskrbujejo široke čitajoče plasti s štivom, ne morem prezreti važne vloge naših kavarn. Tudi v tem, kakšne liste imajo te kavarne naročene in v kakšnem številu, se točno zrcali materialistično mišljenje naših dveh slednjeimenovanih anketnikov. Vsi ti naši zavodi, knjigarne, knjižnice, kavarne, kojih mnogi so osnovani, kot že rečeno, baš s tendenco povzdiga slovenske kulture, ne kažejo razumevanja za to, da pripadajo tudi njim narodnostnomoralne naloge, naloge vodstva. To se pravi, da ne sme edina direktiva za njihovo poslovanje biti zgolj princip »povpraševanja in ponudbe«, temveč, da jih zadene tudi breme in odgovornost, biti voditelj, posredovati in propagirati dobro štivo tudi proti vulgarnemu okusu. Njihova pozicija v našem narodnem življanju bo toliko časa inferiorna, dokler se ne bodo zavedali svojih vzvišenih moralnih obveznosti. Slovenci bomo trpeli ne samo moralno, temveč tudi materielno škodo in izgubo, dokler bo v našem trgovstvu razširjeno mišljenje, da se narodne dolžnosti tičejo samo nekaterih stanov ta da je trgovstvo samo, v kolikor se njegovih poslov tiče, popolnoma izvzeto iz narodnostne morale.
morala zgolj na lokaliziranje požara. Delo je bilo skrajno težavno in nevarno. Šele okrog 4. zjutraj se je posrečilo zajeziti nadaljnje širjenje požara, ki je traja! nato šs vse dopo'dne in še sedaj zvečer švigajo iz gorečih skladovnic lesa ogromni plameni. Vendar pa so z odstranitvijo ogroženega lesa preprečili, da bi se požar znova razširil. Skoda znaša po dosedanii cenitvi 5 do 6 milijonov in je povečini krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, še ni znano, verjetno pa je, da je zakrivila to katastrofo neprevidnost.
Kongres za zgodovino medicine
Bukarešta, 12. septembra AA. Rador peroča: Pod pokroviteljstvom in v navzočnosti kralja Karla se je danes tu pričel mednarodni kongres za zgodovino medicine. Kongresa se udeležujejo delegacije 28 držav, med njimi je zastopanih 43 univerz.
Vre^mka nanoved
Zaprebška vremenska napoved r.a danes:
Pretežno vedro z visoko oblačnostjo, začasno Še toplo, mestoma vetrovno. Situacija včerajšnjega dne: Velika barometrska drepre-sija ere preko severne Evrope, na iusu na io spremlja sekundarna depresija, ki gre pr^-ko Sredozemskega morja, dočim ie na jugovzhodu kontinenta relativno 8e vedno višii pritisk. Pritisk je v splošnem nadel za O.o do 3 mm. nekoliko boli v ozadin. mani v Primorju. Temperature so padle samo v srednji Hrvatski, povsod drugod pa so porasle. zlasti v fTorniem Primoriu
Dnnajska vreinPn-iUa napoved za torek: Oblačno, neka' Mf»<inei5e vreme 7 maihntm unaniem za dež. Zapadni zrak ho zopet od-jenjaL
Slovenska Ljubljana je jugoslouensba
Nepozabna politična in narodna manifestacija na zbora JRKD ■■ Po svojih odposlancih je bila zastopana vsa Slovenija - Pomembni govori naših voditeljev - Navdušene ovacije za kralja, državo in politiko narodne sloge
Ljubljana, 11. septembra, je Ljubljana kopala v blagi luči zlate ! stopana vsa Slovenija, po gostih pa tu- gova tri naročila so se prav gotovo etaže, odkoder se je nudil zares očar-Ljubljana od nekdaj uživa zasluženi jeseni.	^ vsa jugrosiavija. Kar jih ni utegnilo kreoko zasidrala v srca. n tem ie mo?ln liiv r^cri^ ™	—
Ljubljana, 11. septembra.
Ljubljana od nekdaj uživa zasluženi sloves zaradi svoje krepke narodne zavednosti. Ali takšne nedelje, kakršna je bila današnja, so tudi v njeni politični zgodovini redko zapisane. V mnogih krajih države so se že v teku letošnjega leta vršile velike manifestacije za novo vsedržavno stranko. Toda po zatrdilu mnogih odličnih gostov, ki so doslej imeli priliko prisostvovati narodnim zborom po Jugoslaviji, je bil današnji blesteči ljubljanski praznik krona vseh dosedanjih. Ko je danes Ljubljana s številnimi predstavniki slovenskega podeželja imela v svoji sredi člane vlade in Narodnega predstavništva, kakor jih enako število še ni bilo pri nas, in so ji ti izpregovorili iz bratskega srca, se je znova sprožilo tisto močno navdušenje, s katerim je slovenski volilec lani 8. novembra pokazal vso ljubezen do vladarja in Jugoslavije. V teku govorov se je to navdušenje stopnjevalo tako presenetljivo iskreno in žarko, da so odlični gostje kakor vsi nešteti poslušalci odnesli s seboj novo vero; da bodo sloga in medsebojna ljubezen, volja do dela in požrtvovalnost za domovino pomagale prebroditi težke čase in utrditi nova pota v takšno bodočnost, kakršno naš narod zasluži.
Ljubljana je goste sprejela Se vsa okrašena, živahna in radostna zaradi tako lepih uspehov, ki jih je žela letošnja revija slovenskega gospodarstva in kulture na velesejmu. Bila je prav srečna ideja, da je manifestacijsko zborovanje v Ljubljani padlo na zaključno nedeljo letošnje jesenske velesejmske razstave. Tako se je dokaz sadov naše lastne tvornosti in podjetnosti mogočno strnil s ponovno dvignjenim navdušenjem in verovanjem v uspehe nadaljnjega, jekleno vztrajnega prizadevanja združenih sil.
Sprejem na kolodvora
Jutranji beograjski brzovlak, s katerim so se pripeljali člani vlade in Narodnega predstavništva, se je zakasnil za pol ure. Medtem se je na peronu glavnega kolodvora zgostila k sprejemu velika množica naših najvidnejših predstavnikov, zastopnikov vseh slojev in domala tudi vseh večjih slovenskih krajev. Prišli so: gg. ministra dr. Kramer in Mohorič, ki sta bila že v Ljubljani, s senatorji in številnimi slovenskimi poslanci, ban dr. Marušič s podbanom dr. Pirkmajerjem, župan dr. Puc s podžupanom Jarcem in mnogimi občinskimi svetniki, starosta gasilcev Josip Turk, policijski upravnik Kerševan, tajnik Zbornice za TOI dr. Pless, predsednik Zveze obrtnikov Josip Rebek, predsednik in ravnatelj OUZD Ivan Tavčar in dr. Joža Bohinjec, načelnik v p. Ivo Sancin, predsednik konzorcija >Jutra« Adolf Ribnikar in glavni urednik Stanko Virant, predsednik NSZ Rudolf Ju-van. predstavniki ljubljanske sreske in krajevnih organizacij JRKD direktor Jug, dr. Cepuder, dr. Pestotnik, Likozar in drugi. Prispeli so tudi še mnogi župani in zastopniki z dežele, tako celo iz najoddaljenejših, obmejnih občin. In prav odkritosrčno radostjo moramo beležiti, da so prišli k sprejemu in so se nato udeležili zborovanja tudi nekateri naši drugi ugledni javni delavci, ki so doslej vso dobo mirno stali ob strani političnega gibanja.
Ko je prispel brzovlak, se je vsa množica zgrnila k zadnjim trem vagonom. Čim se je pojavil predsednik glavnega odbora JRKD, popularni in preizkušeni politik Nikola Uzunovic, je gostom v pozdrav zadonelo živahno vzklikanje. K predsednikom vred so prispeli: predsednik Narodne skupščine dr. Kosta K u m a n u d i, minister za promet inž. Laza Radivojevic, minister za kmetijstvo Juraj Demetrovic, minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj, dalje podpredsednik glavnega odbora JRKD narodni poslanec Milovan Lazarevič, skupščinski tajnik narodni poslanec dr. Dra-goljub Jevremovič (Preševo), narodni poslanci dr. Milan M e t i k o š fGlina), Kosta Aleksič (Valjevo), Milutin J e 1 i č C Andrijevica), Dragutin Perko (Prelog), Oto Gavrilovič (Odžaci), Aleksander Dodic (Trste-nik), Aleksander Bukvič (Skoplje), Stamenko Stošic (Kriva Palanka), Mustafa Mulatič (iz Bosne), Andri-ja Kujundžič (Prizren), Živojin Stevanovič (Niška Morava) in Jo-vica Kandič (Gradište). Prispeli so tudi številni novinarji.
je Ljubljana kopala v blagi luči zlate jeseni.
V unionski dvorani
Prostrana unionska dvorana se je medtem prav naglo polnila. Zlasti mnogi deželani, ki so prišli iz oddaljenih krajev, niso hoteli biti prikrajšani in so večinoma zavili s kolodvora naravnost v Union. Ko so se ob desetih pripeljali odlični gostje z Bellevuea, jih je
stopana vsa Slovenija, po gostih pa tu di vsa Jugoslavija. Kar jih ni utegnilo priti v Ljubljano, so lahko po radiu dojeli veličino tega zbora, na katerem je prekipevalo navdušenje od vsega pričet-ka do veličastnega zaključka z narodno himno.
Brzojavno sta se opravičila narodni poslanec celjskega sreza g. Ivan Pre-koršek, ki je bil zadržan zaradi skupščine CMD v Slov. Bistrici, narodni poslanec Ivan Urek, ki je imel shode v svojem srezu, in narodni poslanec dr. Bogumii Vošnjak, ki je prav tako zboroval v svojem srezu. Pismeno so pozdravili zborovanje vrhniški župan mgr. Stanko Hočevar in mnogi drugi politični delavci in funkcionarji.
Govorniki
Ob prihodu vlaka. Predsednik Uzunovic in dr. Kumanudi izstopata iz vagona.
Zborovanje je par minut po desetih otvoril predsednik ljubljanskega sreske-ga odbora JRKD direktor Anton Jug. Njegov predlog, da bodi župan dr. P u c predsednik tega zbora, ki je lahko v ponos beli Ljubljani in vsej Sloveniji, je bil sprejet z vsem odobravanjem. In ko je nato povzel župan dr. Puc besedo in po vrsti pozdravljal odlične goste, pričenši z g. Uzunovicem, zborovalci nikakor niso štedili z vzkliki in ploskanjem, da tako še vsakemu gostu posamič izrazijo svoje simpatije. Čim pa so
Na kolodvoru. Od leve na desno gg. Pucelj, dr. Pirkmajer, dr. Kumanudi, Nikola Uzunovic, inž. Radivojevič, dr. Kramer, dr. Marušič, dr. Puc.
Vso to družbo je že od Beograda spremljal predsednik naše banovinske organizacije senator dr. Janko Rajar, nekateri zastopniki ljubljanske JRKD so jim šli nasproti do Zidanega mosta, na ljubljanskem kolodvoru pa jim je v kratkem nagovoru izrekel dobrodošlico podpredsednik ljubljanske sreske organizacije dr. Cepuder.
Takoj nato so gostje zasedli pripravljene avtomobile in se popeljali na Bel-levue k zajtrku, kjer so s terase uživali mičen razgled na Ljubljano in okolico. Vreme je bilo ves dan prav ugodno; nebo se je sicer zjutraj pooblačilo, vendar je probijalo toliko solnca, da se
gova tri naročila so se prav gotovo krepko zasidrala v srca, o tem je moglo pričati dolgotrajno odobravanje. Jugosiovenski pozdrav iz belega Zagreba je prinesel minister Juraj Demetrovic. Njegov vsebinsko bogati govor, s katerim je zarezal v živo in kot minister važnega gospodarskega resora kakor na dlani predočil današnje stanje in prizadevanje vlade za izboljšanje gospodarskega stanja v državi, je bil nad vse dobrodošel. Zlasti proti koncu je minister Demetrovic potegnil vse zborovalce s seboj, da so mu priredili celo manifestacijo priznanja. Krajši, a zelo lep idejni govor je imel minister prometa inž. Lazar Radivojevic. Nato je minister Mohorič s svojo izbrano in preudarno besedo povedal toliko zanimivega in poučnega, da so se mu zborovalci zahvalili kar najprisrčnejše.
Nameravalo je govoriti še osem poslancev, ki pa so se zaradi pozne ure odrekli besedi in je predsednik dr. Puc na ljubezniv način tolmačil njihovo zadovoljstvo, da so priče tako lepe manifestacije v ljubljeni Ljubljani. Izprego-vorila sta nato le še dva govornika. Senator dr. Ravnihar je z lepo besedo bodril k optimizmu in ponovno vzdramil zahvalo množice gg. Uzunoviču in ostalim odličnim gostom, da so pripomogli k takemu zmagoslavju jugoslovenske ideje v Ljubljani. Ko pa se je dvignil poslednji govornik župnik Janko B a r-1 e, se je sprostil pravcati orkan ovacij, Sam ves ginjen in presenečen, je govornik moral potrpeti precej časa, da je sploh prišel do besede. Kratek je bil, jedrnat — in zadostovalo je. Zadostovalo, da so njegove domoljubne besede kakor pečat na vse, kar se je lepega, prisrčnega, bodrilnega in poučnega izreklo na današnjem, vsebinsko tolikanj bogatem zboru. G. Uzunovic je župniku Barletu toplo segel v roko v zahvalo in ob tem prizoru so po zraku zavihrali robci in klobuki.
V zaključnem govoru se je predsednik dr. Puc še enkrat zahvalil bratom iz Srbije in Hrvatske. Spomnil se je junaškega vladarja in vsa množica je strumno vzravnana poslušala vdanostno brzojavko, ki jo je predsednik namenil v Beograd. Zaorilo je vzklikanje vladarju, dvignil se je po dvorani cel gozd rok kakor k prisegi. Nadzornik Rus iz Kranja je tedaj tik pod odrom razprostrl roke in začel dirigirati — po vsej dvorani je zadonela krepko intonirana državna himna: Bože pravde... Bilo je kakor iz globine src prihajajoča molitev, ki je zaključila mogočno zborovanje.
Na nebotičniku
V	najlepšem redu je nato množica, na moč razgibana in radostna, začela prazniti dvorano. Ali na Miklošičevi cesti so se ovacije ponovile čim so se pojavili gg. ministri, senatorji in poslanci, nekateri izmed njih tudi v narodnih no-fiah.
V	spremstvu ljubljanskih predstavnikov se je vsa družba odličnih gostov peš podala po Frančiškanski ulici k nebotičniku, da si z najvišje ljubljanske stavbe ogleda Ljubljano. Zastopnik Ljubljanske gradbene družbe g. Kregar je poskrbel, da se je vsa številna družba v redu z liftom dvignila v najvišje
Na terasi hotela Bellevue. Od leve na desno bo gg. Uranovi č, dr. Kumanudi, d^ Rajar, dr. Puc, dr. Kramer, Ribnikar in dr. Floj.
vsa prešinjena pozdravila z ovacijami večtisočglava množica. V dvorani glava pri glavi, nabito polne vse galerije, velike gruče so se zbrale tudi na terasi za odprtimi okni, a sto in sto jih je ostalo na cesti, kjer pa so vendarle lahko sledili poteku zborovanja ker je mogočen zvočnik z verande prenašal vse govore. Ljubljanski radio je namreč prenašal ves potek zborovanja. Zato so se pred zvočniki na velesejmu in drugih javnih prostorih neprestano zbirale velike množice, dočim so tisoči poslušali pomembne govore ob radijskih aparatih sirom Slovenije in ostale Jugoslavije.
Na odru, okrašenem s široko troboj-ko in kraljevo sliko, so zasedli sprednjo mizo gg. ministri z gg. Uzunovicem in dr. Kramerjem v sredini, v njihovi družbi sta bila tudi gg. ban dr. Marušič in senator dr. Rajar. Zadaj so zasedli klopi podpredsednik senata dr. Fran Novak in senatorji Ivan Hribar, dr. Gustav Gregorin, dr. Valentin Rožič, dr. Miroslav Ploj in dr. Vladimir Ravnihar, dalje poleg tovarišev, ki so prispeli iz Beograda naši domači poslanci: Rasto Pustoslemšek, Anton Cerer, Milan Mravlje, Albin Koman, Anton Krejči, Ivan Lončar, Anton Kline, Alojzij Dr-melj, Lovro Petovar, Anton Hajdinjak in dr. Stane Rape, nadalje že zgoraj imenovani predstavniki korporacij in društev. Pogled po dvorani je bil osvajajoč. Zastopani so bili vsi sloji in vsi naši večji kraji od Bohinja do Brežic, od Žirov do Prekmurja. Maribor je zastopal župan dr. Lipold, iz Celja je prispel podžupan dr. Kalan, iz Novega mesta župan dr. Režek, iz gorenjske metropole župan Pire, iz Murske Sobote župan Koder, z Jesenic župan Zabkar, iz Logatca župan Tavzes. In koliko še drugih vrlih slovenskih mož! Prišla so tudi dekleta in žene. Tako lahko rečemo. da ie bila na današnjem zboru za-
etaže, odkoder se je nudil zares očarljiv razgled po vsej ljubljanski pokrajini, vse tam gori od Kamniških planin, pa daleč doli na Dolenjsko, tjakaj proti Ljubljanskemu polju in Zasavju. Gostje niso mogli zadrževati glasnega divlje-nja in g. Uzunovic je ministru dr. Kramerju ponovno poudaril: »To je slovenska podjetnost: pred dvema letoma še prazna gmajna, danes najvišja palača v državi.«
Vsa družba se je na vrhu nebotičnika tudi slikala, nato pa se podala k skupnemu kosilu na vrtu restavracije Zvezde.
Skupno kosilo v „Zvczdiu
Skupno kosilo v »Zvezdi« se je razvilo v neprisiljen tovariški in prijateljski sestanek, h kateremu so se zbrali poleg voditeljev naše državne politike ter senatorjev in narodnih poslancev tudi mnogoštevilni ljubljanski in drugi slovenski javni delavci. Vrsto prisrčnih zdravic je otvoril kot domačin ljubljanski poslanec minister dr. Kramer, za njim pa so govorli narodni poslanci, ki so se na dopoldanskem shodu zaradi potekajočega časa odrekli besedi. V toplih izrazih so omenjali današnjo manifestacijo in izražali svoje simpatije do Slovencev in Ljubljane podpredsednik poslanskega kluba JRKD Milovan Lazarevič, južnosrbski poslanec Stošic, hrvatski poslanec iz Medjimurja Perko, muslimanski poslanec iz Bosne Mulatič in poslanec G a v r i 1 o-vič iz Vojvodine. Napitnice sta zaključila ban dr. Drago Marušič in senator Ivan Hribar.
Sprejemi pri ministrih
Kakor smo že poročali, je banovinsko tajništvo JRKD naprosilo gg. ministre, ki so prispeli na današnjo manifestacijo v Ljubljano, da bi pri tej priliki sprejemali deputacije in stranke, ki bi jim želele sporočiti kake prošnje in želje. Vsi gg. ministri so se ljubeznivo odzvali tej prošnji in tako so popoldne v sobah banovinskega tajništva JRKD v Kazini sprejemali minister dr. Albert Kramer, minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj, prometni minister inž. Laza Radivojevic, kmetijski minister g. Juraj D e-metrovič in minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič. V teku dveh ur se je javilo gg. ministrom in je bilo sprejetih okrog 400 oseb, deloma posamič, deloma v deputacijah. številne deputacije so se v zadevah njunih resorov oglasile zlasti pri kmetijskem ministru g. Demetroviču in prometnem ministru inž. Radivojeviču.
Na sokolski svečanosti v šiški
Predsednik stranke, g. Nikola Uzunovic in predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi sta se v spremstvu gg. bana in ljubljanskega župana ter narodnih poslancev in senatorjev po kosilu najprej napotila na velesejem, ki so si ga vsi ogledali. Od tam so odšli v Šiško, kjer je, kakor poročamo na drugem mestu, šišenski Sokol otvoril svoj novi, ponosni dom. Ko so gg. ministri zaključili sprejemanje strank v Kazim, so se tudi oni odpeljali v šišenski sokolski dom. Prisostvovali so javnemu nastopu in se izražali o njem, zlasti pa o praktični m lepi sokolski stavbi kar najbolj pohvalno.
V Kamnika
Dočim so minister dr. Kramer, ljubljanski župan dr. Puc, mariborski župan dr. Lipold, celjski podžupan dr. Kalan ter večina slovenskih senatorjev in narodnih poslancev ostali na lepi sokolski prireditvi, so se gostje z juga z gg. predsednikom Uzunovicem in dr. Kumanudi jem, gg. ministri, banem in podbanom na čelu odpeljali na izlet v Kamnik, kjer so si ogledali mesto in njegovo kopališče ter prisostvovali v parku velikemu promenadnemu koncertu. Spremljali so jih tudi podpredsednik senata g. dr. Novak ter poslanci Hajdinjak, Petovar in kamniški domačin Cerer.
Predsednik TJranovič ln minister Kramer zapuščata palačo nebotičnika
Slovo
Po povratku iz Kamnika so se dragi nam gostje vnovič oglasili na velesejmu in se tam sestali s tovariši in prijatelji, ki so bili ostali v Ljubljani. Pre-
zborovaloi opazili zadaj na odra tudi mestnega župnika Barleta, so mu priredili take ovacije, da je moral predsednik dr. Puc privesti popularnega narodnega svečenika k sprednji mizi y družbo ministrov.
Tako spontano vzraslo navdušenje se je le še stopnjevalo, ko se je dvignil prvi govornik, ljubljanski narodni poslanec minister dr. Albert Kramer. Več minut je trajalo vzklikanje in ploskanje, da so bili ginjeni ne samo zborovalci sami, marveč je tudi vse odlične goste vidno prevzel tako mogočen dokaz ljubezni in zaupanja, ki ju uživa naS narodni vodja. Govor ministra dr. Kramerja je, kakor vedno, šel iz srca y srce.
Ko pa je dr. Kramer zaklju® fn se je pred zborovalci dvignila visoka, častitljiva pojava Nikole Uzunoviča, ko so začele blesteče govorniške figure in učinkovite geste tega znamenitega retorja vžigati, je bila vsa množica kakor elektrizirana. Stavek za stavkom je osvajal, poudarek za poudarkom je izzival mestoma sila dolgotrajno pritrjevanje. Svetlih oči in trepetajočih žilic v obrazu so sledili poslušalci izvajanjem predsednika vsedržavne stranke in ko je zaključil, ni bilo odobravanja ne koa-ca ne kraja. Trikrat se je moral dvigniti g. Uzunovic in še in še se niso polegle ovacije. Naslednji govornik je bil predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi. Seveda je bil tudi on deležen prisrčnih dokazov simpatije. Njegov glas je rahel, toda njegova mirna, dostojanstvena pojava in njegova lepa izvajanja so takisto našla naj-prisrčnejši odmev v srcih vseh pozornih poslušalcev.
Sledil je govor ministra Ivana Pn c-
1 j a. Toplo pozdravljen je s sočno, krep- ___________.
ko domačo besedo — kolikor se je sa- j Narodni poslanci z ministri in predsednikom Izunovičoin v zadnjem nadstropju uebo-mo še dalo — dvignil razpoloženje. Nje- 1	nantir^
hitro je minil čas. Le neradi so se dvigali prijatelji iz srbskih pokrajin, ko je bilo treba oditi na kolodvor. Z večernim beograjskim brzovlakom so se predsednik Uzunovic in Kumanudi, ministri Pucelj, Radivojevič in Mohorič ter večina hrvatskih in srbskih narodnih poslancev zopet odpeljali proti Beogradu. Na kolodvoru so se k slovesu zbrali minister dr. Kramer, ban dr. Marušič in podban dr. Pirkmajer, župan dr. Puc, skoro vri senatorji in poslanci iz dravske banovine ter veliko število drugih političnih delavcev iz Ljubljane. Prijateljske živahne razgovore je prekinil brzec, ki se je neslišno začel pomikati v jesensko noč. Spremljali so ga
V unionski dvorani, ki fe bila kljub sopa-Tiei in vročini napolnjena z vsemi sosednimi prostori vred, je otvoril zborovanje predsednik »reškega odbora za mesto Ljubljano ravnatelj Anton Jug. Dejal je med drugim:
Naša bela Ljubljana ie že dolgo želela •meti v svoji sredi tako politično zborovanje, kakor se bo vršilo danes. Dokaz za te moje besede je današnja prekrasna udeležba. Prihiteli ste semkaj, prežeti ljubezni do države in vladarja, da manifestirate za veliko jugoslovensko idejo, za državo in za našega vladarja. (Navdušene ovacije kralju). Na drugi strani ste prihiteli semkaj, da dokažete svoje prepričanje, da bomo prebrodili sedanjo gospodarsko krizo le v eni. mogočni, edinstveni jugoslovenski fronti vsedržavne stranke. Otvarjam to lepo zborovanje v imenu sreskega odbora JRKD z iskrenim pozdravom vsem vam ln predlagam za predsednika g. dr Dinka Puca. ljubljanskega župana. (Navdušeno odobra-vanjp.)
Župan dr. P u e Je prevzel predsedstvo
ter otvoril zborovanje V toplih besedah je pozdravil gg. predsednika Uzunoviča in dr. Kumanudija, gg. ministre dr- Kramerja, Radivojeviča, Puclja, Demetroviča in Moho-rča, gg. bana dr. Marušiča in podbana Pirk-majerja, vse navzoče gg. senatorje in narodne poslance iz dravske banovine in ostalih banovin. Vsem so zborovalci priredili navdušene ovacije, posebno pa gg. predsednikoma in ministrom. Enako iskreno 'e pozdravil zborovalce. ki so prišli na rnani-festacijslri zbor iz Ljubljane, iz okolice in iz vseh pokrajin Slovenije. Nato je podal takoj besedo ljubljanskemu poslancu, ministru g. dr. Albertu Kramerju.
Ko se je splošno priljubljeni voditelj dvignil za govorniško mizo, sta zagrmela _ po dvorani silen aplavz in gromko vzklikanje: Živel dr- Kramer! Šele, ko se je aplavz po več minutah polegel, je mogel g. minister spregovoriti. Dejal je med drugim:
»Današnji manifestacijski zbor je prav posebnega pomena. To vidimo že iz tega, da ste se vi, dragi ljubljanski _ prijatelji, zbrali v tako ogromnem številu in da stojijo z vami ramo ob rami odposlanci vseh srezov naše banovine.. Vidimo jo tudi tz dejstva, da pozdravljamo v naši sredini predsednika glavnega odbora naše stranke g. Nikolo Uzunoviča (Dolgotrajno ploskanje in vzklikanje g. Uzunoviču), da pozdravljamo v naši sredini predsednika našega parlamenta g. dr. Kosto Kumanudija (dolgotrajno vzklikanje), da vidimo pri tej mizi zbrane odlične člane naše vlade (Vihamo ploskanje), moje tovariše ministre Ivana Puclja, inž. Lazo Radivojeviča, Juraja Demetroviča in Ivana Mohoriča. Vidite pomen našega današnjega zbora, ki mu ga pripisuie vsa država, tudi iz dejstva, da so vse važnejše pokrajine naše države poslale svoje predstavnike med nas. senatorje in narodne poslance, ki hočejo skupno z nami manifestilrati za našo skupno veliko idejo. Danes je
manifestacijski zbor m veliko idejo jugoslovensko,
za idejo močne, enotne domovine Jugoslavije. za idejo močnega in enotnega jugo-slovenskega naroda . Toda ta današnji nag manifestacijski zbor ima preko mej naše bele Ljubljane, preko mej naše dravske banovine še poseben pomen. On je manifestacija treznega, zavednega slovenskega dela našega naroda za enotno, mogočno, vse-državno politično organizacijo, za mogočno .Tngoslovensko kmečko radikalno demokracijo. To ie manifestacija našega prepričanja. da moramo zbrati vse pozitivne elemente v naši državi, sredstvo, preko katerega in potom katerega bo mogoče, da ju-goslovenska demokracija prevzame v popolni zavesti svoje odgovornosti na sebe zgodovinsko nalogo utrditi in na vekov ^veke očuvati temeljne osnove našega državnega in nacionalnega življenja.
Dan G. januarja 1829 je
akt državniške modrosti
patriotizma ftn globoke narodne zavesti enega samega človeka (Živel kralj! Viharne ovacije), našega vrhovnega narodnega voditelja. poglavarja naše države kralja Aleksandra. (Ponovne navdušene ovacije.) On je takrat i državniškim mečem presekal nnšo žalostno preteklost in omogočil našemu narodu, da si poišče novih poti za svoje politično, *ospodarsko in kulturno ozdravljenje.
Drugi akt, katerega obletnico smo pred par dnevi slavili, akt nove ustave kraljevine Jugoslavije, je ustvaril možnost, da ono, kar je bilo prej na ramah odgovornost našega kralia. prevzame tudi narod na svoja ramena. Na podlagi te ustave je bila 'zr voljena Naraodna skupščina, ki se je znašla pred težkimi, smemo reči, pred najtežjimi problemi, kakršne ie imel po vojni katerikoli jugoslovenski parlament
Narodni poslanci, za katere je oddalo svoje glasove tako ogromno število zavednih jugoslovenskih volilcev, med katere se s ponosom štejemo tudi volilci dravske banovine, se s polno upravičenostjo smatrajo za pooblaščence naroda, a se tU(ji v polni meri zavedajo naložene jim dolžnosti in odgovornosti. Toda z volitvami 8. novembra to delo ni bilo dokončano. Ako hočemo, da ostanejo zmagovita ona velika načela, ki tvorijo danes osnovo celokupne naše nr.eionalne in državne politike, tedaj moramo ustvariti instrument te politike, mogočno politično organizacijo, ki bo dru-
prisrčni pozdravi, dokler se ni Izgubil v labirintu ljubljanskega kolodvora.
Odlični gostje so pred odhodom zagotavljali, da je bila današnja ljubljanska manifestacija ena najlepših, kar jih kdo od njih pozna, da jim ostane v neizbrisnem spominu in da jim je dala nove vzpodbude in nove energije za nadaljevanje tako uspešno začetega dela za preporod našega državnega in narodnega življenja.
©
To je v glavnih Obrisih slika v političnem in narodnem pogledu pomembne nedelje. Govore na manifestacijskem zborovanju prinašamo v naslednjem v obširnih izvlečkih po stenografskem zapisniku.
žila naš narod od severa do Juga, od
vzhoda do zahoda, v eno
mogočno narodno vojsko,
pripravljeno vse storiti, da pride naša država iz teh težkih časov v stanje gospodarske obnove, v stanje kulturnega in socialnega napredka. To je velik pomen naše vsedržavne politične organizacije, ki hoče imeti svoje pristaše od Triglava do Djevdjelijs. To je velik pomen JRKD, v kateri naj se združijo vse pozitivne sile Slovencev, Hrvatov in Srbov v medsebojnem razumevanju in medsebojnem spoštovanju, na osnovi onega jugoslovenskega načela, ki ni fraza, načela narodnega in državnega edinstva. ker samo to načelo nam daje vsem Slovencem, Srbom in Hrvatom pravico, da pri enakih dolžnostih do države zahtevamo od te države, naše mile domovine, tudi enake pravi-ee, načela, ki daje tudi nam Slovencem, najmanjšemu delu velikega jugoslovenskega naroda, vse ono, kar s polno pravico zase zahtevamo.
Načelo narodnega in drSavnega edinstva
— naj mi ne zamerijo oni nasprotniki, ki mislijo, da jugoslovenska narodna in državna misel pomeni neko nevarnost za slovensko stvar — načelo narodnega in državnega edinstva nam edino garantira, da ostanejo očuvane vse dobrine naše slovenske kulture in da ostane možnost nadaljnjega napredka vse one pridobitve, ki jih je slovenski del našega naroda po zlomu avstro-ogrske monarhije mogel dobiti za sebe: od na ?• redka našega šolstva do univerza in dr zadnje slovenske knjige. (Klici: Tako je! Doigo pritrjevanje.) Jugosio/enska politika in i.ačflc narodnega in državnega edinstva za Slovence ni greh nap-atn posebnim dMž-T!')stim do našega plemena- Naspre*nr>, la politika ie za nas edini spas. da o*uvnmo svoje pleme, vse posehuosii ▼ velikem sklopu jugoslovenskega naroda, katerega neod-deljiv del se moramo »aml s?he občutiti, da lahko z njim delimo ne samo dolžnosti, marveč tudi pravice.
V	današnjih časih, ko
vihar gospodarske krize trese tudi temelje gospodarskega ravnotežja v naši domovini, ie v marsikaterem oziru težko govoriti o političnih in strankarskih vprašanjih. Toda verujte mi, da bomo mi težave sedanjega časa lažje prebrodili, krizo hi nesrečo lažje in prej premagali. ako bomo imeli v veliki narodni vci-ski vsedržavne jugoslovenske stranke sredstvo skupnega napora in skupne prilike v boju za gospodarsko obnovo. (Tako ie! Viharno pritrjevanje.) Naša vlada in Narodna skupščina, se od začetka zavedata svoje prve in glavne dolžnosti v sedanjih časih. _Oni. ki mislijo, da je v Jugoslariji koncentrirana vsa modrost, da imamo ravno mi rešilni recept. ki bi nas napravil za izjemo med evropskimi narodi, nam omogočil mirno in zadovoljno življenje v sredi tako groznega ata-n?a. ki je najbolj podobno pravi gospodarski vojni, vsi ti ge grdo varajo. Tudi Jugoslavija je država, kakor vse druge države, tudi naš narod s svojo gospodarsko konfiguracijo ima notranje težkoče, morda bolj komplicirane kakor marsikatera druga država, in pri najboljši volii so dostikrat sredstva in možnost omejena. Eno pa stoji: da se nikdar noben parlament, nobeno Narodno predstavništvo ni s toliko skrbjo, s takim stvarnim, dobro namernim in tako premišljenim opazovanjem ni posvetilo kaki stvari, kakor se je sedanjo Narodno predstavništvo lotilo največjega posla sedanjesra časa, borbe »oper gospodarske nezgode.
Naša država je po svoji ogromni večini
država kmečkega gospodarstva Od dobrobit? našega kmetovalca je odvisna usoda vseh ostalih stanov v naš; državi
(Pritrjevanje: Tako je!) Ako naš kmet ne bo več odjemalec našega obrtnika, naše industrije in trgovine, potem nobena Čarovnija ne reši našega celoknpnega gospodarstva pred propadom. Zato boste razumeli, da tudi jaz kot ljubljanski poslanec r, vso vnemo sodelujem pri reševanju prvobitnega in elementarnega problema našega državnega in narodnega eospodarstva, r»ri delu za povzdigo gospodarstva naših širokih liudskih plasti, našega kmečkega naroda. (Dolgotrajno odobravanie.) Zavedam se, da s tem opravljam tudi delo za dobrobit našega obrtnika in industrijca, našega delavca in našega ?avne<Ta in zasebnega nameščenca. (Viharno pritrjevanje.)
Toda naša državna politika nI stanovska, ni interesna politika enega stana. Program naše stranke, ki ga je osvojila tudi Narodna skupščina in ki ga skuša izvajati kraljevska vlada, }e
program narodne solidarnosti, program nujnosti, skladnosti interesov raznih gtanov in stanovskih skupin našega naroda. Z enako pravico, s kater« kmečki poslanci našega naroda od mene zahtevajo raznbmevanje in interese širokih slojev kmečkega prebivalstva, i isto pravico smemo tudi mL zastopniki mest obrtniških, industrijskih in delavskih krogov, Javnih in privatnih nameščencev, zahtevati primerne obiire in upoštevanje onih elementarnih in najprimitivnejših interesov, brez katerih upoštevanja zlasti naša dravska banovina ne more obstojati.
V	predstoječem Jesenskem _ zasedanju
Narodne sknpščine
bodo vsi ti problemi postavljeni na dnevni red. Če smem v svojem in v imenu svojih ministrskih, senatorskih in poslanskih
tovarišev datj obljubo, potem je ta, da bomo tudi v bodoče vse svoje sile. vse svoje sposobnosti in vso svojo voljo posvetili gospodarskim vprašanjem, ki so istočasno tudi socialna in kulturna vprašanja našega naroda. (Viharno pritrjevanje.)
Še eno stvar naj omenim. V razvoju razmer v naši državi se je pokazala
nnjna potreba decentralizacije.
Pokazalo se je. da je koristno, z državnega vidika potrebno in povsem v duhu jugoslovenskega programa, ako država zadrži za sebe vse ono, kar je njej. njeni eksistenci 'n njeni enotnosti in obrambni moči potrebno, a vse ono. kar se tiče posebnih lokalnih interesov, občin ali pokrajin, da izroči rokam in odločitvam faktorjev iz dotičnih krajev. (Navdušeno, dolgotrajno odobravanje in pritrjevanje) Centralistični sistem, ki je v vsakem najmanjšem vprašanju poznal kot zadnjo instanco samo ministra, ki je tudi probleme železniških čuvajev in služiteljev posameznih uradov in probleme poslednje komisije na deželi v zadnji instanci izročal v reševanje^ ministru, ta sistem je zapisan svoji usodi.
V imenu in na osnovi jugoslovenske ideje, ideje narodnega in državnega edinstva se sedaj Narodno predstavništvo in vlada pripravljata, da izvršita širokopotezno reorganizacijo celokupnega našega državnega ustroja, da velik del onih nalog, ki po do sedaj bile reševane v ministrstvih, prepusti v odločitev lokalnim faktorjem.
Dekoneentracija in decentralizacija naše uprave
t direktnim sodelovanjem ljudstva potom izvoljenih banovinskih svetov, je ena od prvih velikih nalog, ki jih bo jugoslovenska politika izvedla do kraja, ko smo 12 let morali poslušati avtonomistične fraze gotove gospode, ki ie, kadar se je posadila na ministrske stolčke, bila najbolj centralistična, kar smo jih doživeli. (Tako je!)
Tu pred vami se spominjam naših zborovanj in manifestacij v prejšnjih časih in s ponosom pred našimi dragimi gosti, ored predsednikom našega glavnega odbora ugotavljam, da je naša Ljubljana, da je
nacionalni element t Sloveniji vedno visoko dvigal zastavo jugoslovenske ideje.
Prosim vas, da smem v vašem in svojem imenu reči, da v najtežjih časih, v časih, ko so nam skrbi vsakdanjega življenja jemale veselje do vsega, t najtežjih časih, ki jih sedaj preživljamo, nismo nikdar izgubili iz duše in srca one velike nacionalne stvari, onega globokega prepričanja, da je rešitev nas samih in našega slovenskega ljudstva, našega gospodarstva, našega javnega in privatnega nameščenca, našega delavca, našega obrtnika, našega trgovca in industrijca in kmeta t sodelovanja z brati Hrvati in Srbi. t okviru enotne in velike jugoslovenske politike. (Viharno pritrjevanje in dolgotrajno odobravanje.)
Vi ste mi dostikrat že pritrjevali, če sem pred vami govoril, da če ima kak del na-
Ko se je poleglo navdušeno odobravanje za govorom ministra dr. Kramerja, je dr. Puc podal besedo predsedniku nove vsedržavne stranke g. Nikoli Uzunoviču. Tudi ta je mo*-al čakati dolgo časa da je lahko začel govoriti, ker mu je zbrana množica priredila nad vse iskrene in navdušene ovacije. Izvajal je nato:
•Oragi bratje! Prva beseda naj mi bo bratska zahvala v svojem imenu in v imenu svojih tovariešv za tako krasen in diven »prejem. Ko vas vidim v tej ogromni dvorani, ki pa ni mogla sprejeti vas vseh, no najdem besede, ki bi mogla orisati prave občutke, ki nas prevzemajo, ko vidimo to veličastno sliko pred svojimi očmi. Iz globine svoje duše vam kličem: Hvala vam vsem to vsem "ašim doma; hvala vsej lepi dravski banovini!
Tu v vaši sredi ni potreben noben govor. Želel bi samo, da bi bil tu fotograf ali slikar, ki bi naslikal ne samo vaše ogromno število, marveč bi naslikal tudi vaše vedre obraze, raz katere odsevata vaša radost pa tudi vaš odločnost, da vztrajate na peti, aa katero vas je povedel anifest našega kralja. (Velike ovacije.) Pokazati bi hotel to sliko vsej naši mili domovini, da^ bi povsod videli, da so vse govorice in intrige, da je naša ideja neustvarljiva na tem vašem današnjem krasnem zborovanju poteptane
v	prah. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Poleg te zahvale pa mi dovolite, da vam prinesem tudi pozdrave iz vseh krajev naše lepe domovine Prinašam vam pozdrav iz vseh naših banovin in iz našega Beograda. (Kllct; Živel Beograd!) Prinašam pozdrave iz onega Beograda, ki je toliko pretrpel, na ko-jega stolpih se danes vije naša državna trobojka, na čegar utrdbah se danes dviga dvoglavi beli orel m širi svoja krila, da objame vse brate sirom naše lepe domovine.
MoJ etarf ta dragi prijatelj minister Ar. Kramer vam je obrazložil
programska načela JRKD.
Vi, Člani našo stramke, ki kažete toliko volje, razumevanja, odločnosti in energije,
vi	razvijate ki izvajate ta program bolj sistematično, razumno ta odločno, kakor kjerkoli drugod v naši državi. Minister dr. Kramer jo tako izčrpno razložil ta osnovna nadela, da je drugim govornikom le malo ostalo. Ni pa dvoma, da bi se vsak izmed rsjih zadržal na osnovnem načelu jugoslovenskega manifesta ta na tem, da je ta politika, zasnovana na tem velikem aktu, sprejeta od naroda 8. novembra v tako velikem številu, kakor ga še ne pomnijo.
Dva »ti pol milijona naših državljanov se Je Izjavilo za ta program, ki že sam nalaga edinetvo stranke. Zato o tem, af| se naj ta stranka formira Ni »i bo uspela, sploh ne more biti govora, ker so bili volilci o tem prepričani ie takrat ko so oddali svoje glasove.
Čuvanje in jačanje državnega In narodnega edinstva je najvišji cilj, je vodilna ideja velikega kralja viteza, kralja bojevnika, kralja zmagovalca, ki nikdar ni ostal na pol poti in ki se ni nikdar vračal brez zmage. (Dolgotrajne ovacije kralju.) To so načela in program, to je stranka dveh in pol milijona volilcev.
Nedvomno je dejstvo, da ni človeka v državi, ki bi ne bil prepričan, da tako, kakor je bilo pred 6. januarjem, ni bilo dobro. Ce Je tc konstatacijo potrdilo nad
roda, da Ima
slovenski del interes na močni jugoslovenski fronti
v tej državi, (Tako je!), oni del našega naroda, ki je na zun^i najbolj izpostavljen raznim apetitom, intrigam in grožnjam, in ki je po svoji notranji konstrukciji in konfiguraciji najbolj navezan na razumevanje in podporo celokupne države, za svoj Spodarski, socialni in kulturni napredek Prijatelji, ki so prišli med nas iz ost3lib delov naše države, zato lahko razumejo, da smo mi prvi dovršili organizacijo nove stranke. Razumejo tudi lahko, da smo mi 8 novembra stali v prvi vrsti onih, ki so dali svoje glasove za novo Narodno predstavništvo. Ne morejo se temu čuditi, nekaj pohvale in priznanja pa vendar zahtevamo od njih za to, da smo Slovenci prvi izvršili organizacijo naše stranke od krajevnega pa do banovinskega odbora in da čakamo z razvito zastavo, da pomagamo in se bijemo v borbi za cčuvanje naše državne m nacionalne ideje, za rešitev našega gospodarskega življenja, za napredek naše kulture. (Viharno pritrjevanje.)
Vse svoje drage sodelavce, s katerimi skupno smo slavili že marsi-kako lepo zmago, a utrpeli tudi že marsi-kak težak poraz in neuspeh, ne da bi kdaj obupavali, vse vas, dragi prijatelji, pozivam, da krepko stojimo v fronti, v katero smo se sami postavili; da se krepko borimo v tej veliki armadi, in da se pokažemo pogumne vojščake za našo sveto in veliko stvar. Naša zmaga ne bo samo zmaga ideje kot take, marveč bo zmaga in spas tudi vsega onega, kar nas Slovence v teh težkih časih še posebno teži in skrbi.
Naše sodelovanje v veliki vfledržavni stranki
nam Je garancija, da bodo Interesi naše dravske banovine v okviru državne in nacionalne politike očuvani in pospeševani in da bomo v skupnem naporu z brati Hrvati in Srbi zmagovito premagali ono težko krizo, ki danes ogroža življenje in eksistenco mnogega našega človeka.
Pozivaj«č vas torej na z\esto sotrud-ništvo, pozivajoč vas, da preko vseh dnevnih brig in težav ne pozabite ideje, ki nam prinaša »pas in daje možnost zmage, vas prisrčno pozdravljam in želim mnogo uspeha, in mnogo »reče v velikem naš®ta državnem poslu, v velikem poslu organizacije naše vsedržavne jugoslovenske stranke, živeli!«
Govoru ministra Kramerja je sledilo več-minutno gromevito odobravanje, ki je bilo dokaz, kako so njegove, vsake demagogije in vsakega laskanja proste besede segle v srce zbranim množicam. Vedno na novo so se ponavljale ovacije priljubljenemu voditelju, združene z manifestacijami za kralja, državo in novo vsedržavno stranko.
dva tn pol milijona volilcev, potem
sedanja opozicija,
če sploh obstoja, nima izgledov za obstoj Sicer pa ne vem, ali jo lahko imenujemo opozicijo, saj se ni pojavila z nikakim programom in načelom; a če jo tretiramo kot opozicijo, jo smemo blago in bratsko, tako kakor je to potrebno med brati v veliki zajednici, zlasti pa danes v teh težkih časih gospodarske krize. Zlasti v teh dneh
Z gromkim navdušenjem je pozdravila množica predsednika Narodne skupščine g. dr. Kosto Kumanudija, ko mu je predsedujoči podelil besedo. In z veliko pozornostjo so ga vsi poslušali, ko je nato izvajal:
Bratje in prijatelji! Prišli smo v Ljubljano, da še bolj poudarimo akcijo za novo politično organizacijo, ki si je postavila za nalogo, da uredi in ozdravi naše politične in gospodarske odnošaje ter jib postavi na čim širšo podlago. Nadaljujemo to akcijo prav tukaj, v tem aktivnem središču zdrave nacionalne delavnosti, v Ljubljani. Prišli smo semkaj zlasti tudi zaradi tega, ker je ta vaš odkriti in vedri duh v veliki meri vplival, da se prav na vaših tleh vidijo še bolje in še popolneje nego drugod uspehi začete akcije, ker vas je vaše zdravo razumevanje političnega življenja usmerilo, da ste takoj iskreno in z vnemo sprejeli pebudo najboljših sinov iz cele države za ustvaritev našega novega velikega pokreta. Vi ste tukaj med prvimi tudi najjasneje uvideli, da je nova politična organizacija v današnjih časih neobhodna državna in narodna potreba. To ste razumeli in niste iskali drugih poti, temveč ste takoj pristopili k delu in ste svojo misel tudi uresničili. Zato vam tudi ni potrebno sedaj razlagati, kako je treba delati za organizacijo, ker ste jo že izvedli. Govoriti hočem samo o njenih ciljih in namenih.
Nova politična organizacija v naši državi, kakor jo zamišljamo, ima pred seboj dva glavna cilja.
Prvi cilj Je, da smotreno ta dosledno
Izpopolnimo nago državno in narodno ureditev
na neizpremenljlvih osnovah, na katerih je zgrajena in ki so: edinstve ter nerazdelji-vost državne celote ter jugoslovenska narodna misel, (živahno odobravanje.) Mi smo tolikokrat že povedali, da smatramo to kot dogmo, kot sveto resnico, kot svoj najbolj vzvišeni ideal, da o tem ne samo ne dopuščamo nohet»e diskusije, temveč hogemo voditi borbo na življenje in «mrt z vsakim neprijateljem ter nasprotnikom tega osnovnega načela.
Zakaj smo mi tako trdovratnt tako ne-pomirljivi. tako sektaški poborniki in bojevniki te dogme in tega ideala? Vi ste prav v teh krajih naše države mogli dobro
je treba pozabiti nfi razlike v prO£V>-
sti, na vse, kar nas je delilo. Treba je, da složni stojimo za velikim nosilcem jugoslovenske i^e in da, kakor je rekel minister dr. lffimer, nadalje vztrajamo na poti vsedržavne in nacionalne politike. Združiti se moramo brez ozira na tridesetletno pripadnost bivšim strankam. Čast tem strankam in priznanje njihovim zaslug? m, toda prilike so se izpremenile. časi se spreminjajo. Kdor se ne strinja z nirai, n?*j napravi Svojo stranko, toda brez plemenske in verske razlike. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Ne dopuščamo, da bi se zOpet p' javile stare plemenske in verske borbe. Mi nočemo nikomur ubijati njegovih plemenskih osebnosti, nikogar pa tudi ne deliti po veri in plemenu, marveč samo po programu.
Ko že govorimo o tem, vam moram povedati, da mi je bilo zelo prijetno, ko ste tako
prisrčno pozdravffi župnika Barleta,
našega poslanskega tovariša. (Ovacije župniku Barletu.) Ko ste ga s svojim zaupanjem pozvali, da je zastopal vaše interese v Narodm skupščini, je delal to z vso vnemo. Ko pa so ga pozvali, da se vrne v službo cerkve in oltarja, se je on vrnil, toda vrnil se je. da služi cerkvi kot cerkvi. ne pa kot političnemu instrumentu. (Viharno pritrjevanje.) On pa tudi sedaj zvesto vrši svojo dolžnost do naroda in države. (Nove ovacije g. Barletu.) V današnji dobi, ko je človeštvo izkušeno pc raznih krizah, je potrebno, da ostanemo
na temelju krščanske morale. Spoštujemo vse priznane vere in Jih cenimo, stojimo oa na stališču, da je 8an»o veri in cerkvi koristno, če se ne vmešavata v politične in strankarske zadeve. Politika veri ne pomaga, ona samo škoduje.
Prijatelj dT. Kramer je v svojem govora sprožil še eno misel o tem, da ima baš
SSovenBa prav posoben Interes
na tem, da podpira vsedržavno politiko ,n organizacijo, Ki je instrument te politike. Državna politika, ki se ie pričela 6. januarja, garantira miren gospod a r^-ii napredek in razvoj vseh krajev naše drage domovine, zlasti ta d 5 onih, ki jih je postavila zgodovina na zelo ek sponi rano rr.es t o. Toda ta efcM>om'ranost ne sime nikogar vznemirjati. Ni se treba plašiti orovokacij in groženj. Danes, v dobi Društva narodov, v dobi mi.rotvonrih paktov, ni mesta za izrivajoče akcije. Ce pa bi bdasj le prišio do tega. potem ima minister Kramer najbolj prav, ko nagtaša, da je treba negovati jugoslovensko idejo in podpirati vsedržavno Jugoslovensko stranko, ki garantira, da bodo tudi ord od Dievdieltfe t enakim navdušenjem kakor Slovenci branili interese in meje krajev na severo-zapadnem koncu naše države. Bližina mej naj vas ne straši. Božja previdnost deli pravico in bo tod?, nas vse ščiitfla. Mi smo mirea narod, iskreni pristaši miru m ne zahtevamo rrič drugega, kakor mir, da se moremo nemoteno gespodarsko in kulturno razvijati. Ce pa bi n-as kdo napadel, mora računati s tem. da bo naletel na odpor ln na nezlomljivo in nepremagljivo irtonto milijonov iskrenih in prepričanih Jugoslovenov.«
Frenetično ploskanje ta dolgotrajno vzSdfkanje ie dokazoval, da je govornik: govoril vsem iz srca. Zupan dr. Puc se rrm je zahvalil z besedami: »Misfen. da se ne moremo lepše zahvaliti, kakor $ tem, da mu zagotovimo, da smo biii, ssno in bomo vedno njegovih misli.« Te besede so izzvale nov val navdušenega pritrjevanja m nove ovacije Jugoslaviji, kraHru m novo rniku.
občutitt da je to resnično prava pot, ker ste se v težkih izkušnjah oreteklcsti pod tujo oblastjo in v urejenih razmerah v svobodi prepričali, da more Jugoslavija obstojati in se vzdržati samo, če je enotna celota. V današnjih razmerah, kakršne vladajo po vsem svetu, pomeni v»ak separatizem anarhijo, vsak federalizem osjabljenje ter propadanje. Samo ako smo čvrsto in nerazdvojeno zvezani drug z drugim, da tvorimo vsi neras-deljivo skupnost bosta naš narod in naša država dovolj močna, da se postavita v bran in premagata vse težkoče na znotraj in na. zunaj. (Burno odobravanje.) Skozi stislie, ki so se po vojni neprestano kopičile, morejo preiti samo države in narodi, ki znajo obvarovati v*o svojo sik) neizrabljeno ter svojo narodno in državno zavest neziomljeno. Naž položaj je težji kakor položaj drugih narodov, ker smo obdani od neprijateljev, ki ne upajo samo, temveč tudi aktivno pripravljajo ter željno pričakujejo razpada naše celotnosti in razbitja naše skupnosti. Njihove težnje in njihovo akcijo podpirajo ter krepe
naši nasprotniki doma, nekateri samo nt&tcvestno, nekateri pa žal tudi zavestno, ker ne ljubijo in nočejo te države. Toda eni in drugi se bodo prevarili. Naša čvrsta volja Je, da ohranimo državo in narod v skupnosti, kateri je podlago postavila septemberska ustava. Ta naša volja je močnejša kakor vse mahina-cije, slepila in razširjenja lažnjivih glasov od strani zunanjih in notranjih neprijateljev, zavestnih in nezavestnih. (Burno odobravanje.)
Naša nova organizacija napoveduje na teh osnovnih načelih vsem ki n€ priznavajo ali pa rušijo državno ter narodno edinstvo. vojno brez kompromisa. Toda ta vojna za načela In Ideje se ne more voditi brez discipline, brez dobre organizacije, brez vojskovodij in brez bojevnikov. Zato ustvarjamo to stranko, zato se zbiramo m uvrščamo v bojne vrste okoli zastave, na kateri je z zlatimi črkami zapisano: Za državno in narodno edinstvo, za eno nedeljivo Jugoslavijo!
Drugi cilj, ki ga imamo pred otari Je ta, da pri ustvarjanju nove stranke izključimo Iz političnega življenja strankarsko tesnosrčnost m nestrpnost, da razširimo vidike in damo razmah vsem
Poročilo ministra
dr« Alberta Kramerja
Za Slovence je edina rešitev v jugoslovenski politiki — Tudi v sedanjih težkih časih ne pozabljamo na vodilne ideje — Politika gospodarske in socialne solidarnosti
Govor predsednika
Nikole Uzunoviča
Slovenci v državni politiki in v novi stranki — Cerkev in politika — Jugoslavija je miroljubna, a z v?emi raec-mi se bo uprla vsakemu napadu
Govor predsednika
dr. Koste ICutiiaftfidifa
Glavni cilji novega političnega pokreta — Separatizem in federalizem pamenjata propast
> JUTRO« St. 213
Toreli, 13. IX. 193S
ljudem, ki hočejo posvetiti svoje znanje, svojo strokovno sposobnost in svoje izkušnje ne samo političnim, temveč tudi gospodarskim in tehničnim ter vsem drugim važnim vprašanjem narodnega življenja. Vsakdanjega strankarskega prerekanja so danes ljudje, ki jih pritiskajo nadloge vsake vrste, siti in presiti, mi pričakujemo s koprnenjem navodil in pomoči, da pridejo na pot ozdravljenja, napredka in blagostanja. Naše stare politične stranke v svojih medsebojnih desetletnih borbah s politično ozkosrčnimi in v mnogem pogledu zastarelimi programi, ki so bili izdelani za drugačne čase, niso bile zmožne nuditi narodu niti navodil, niti pomoči za vse, kar ga pritiska in izčrpava v sirovi borbi za gmotni obstcj. Mi pa hočemo delati predvsem v tej smeri, da se vsak naš pristaš postavi v službo naroda, se briga za njegove skrbi ter deli njegovo trpljenje. Na
te način bo postala
stranka pravična narodna organizacija, ki' bo odgovarjala namenom in potrebam »vojega časa. Na teh širokih osnovah smo si zamislili svoje delo.
Ali bomo do skrajnosti uspeli ter dosegli prvi in drugi cilj. je odvisno od tega, koliko bo narod s svojimi silami podpiral ta pokret. Naš narod se zaveda, da imamo pred očmi samo ono, kar more služiti v prid njemu ter okrepitvi in napredku naše drage Jugoslavije, čemur je najboljši dokaz odziv, ki ga dobivamo povsod, po vseh pokrajinah države. Ljubljana, lepa jugoslovenska in narodna Ljubljana, koraka po tem potu med prvimi naprej, živela Ljubljana!«
Jasne in odločne izjave uglednega parlamentarnega voditelja so izzvale dolgotrajno viharno pritrjevanje in odobravanje.
Govor ministra
Ivana Puclja
Troje naročil ztoorovalcem
politična
Četrt! referent je bil minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pu-celj. Ko mu je predsednik dal besedo, so zborovalci priredili g. ministru dolgotrajne ovacije. Izvajal je med drugim:
Za danes je sklicala ljubljanska sre-ska organizacija JiRKD svoje manifesta-cijsko zborovanje. Kadar pa kliče Ljubljana, ki je kulturno in gospodarsko središče vseh nas Slovencev, se_ vselej odzovemo tudi vsi mi s podeželja in prihajamo skupno z Ljubljano manifestirat ali demonstrirat. Zato je moja prva naloga, da vas vse pozdravim
v imena slovenskega podeželja,
tistega narodnega m zavednega podeželja, ki je vedno rado šlo v vseh važnih vprašanjih roko v roki z našim centrom, z Ljubljano.
Ko je prišel poziv Nj. Vel. kralja, da prenehajo stare grde strankarske borbe, da pozabimo vse. kar nas je razdvajalo, in se zberemo pod praporom kralja na skupno delo, se je odzvalo tudi naše podeželsko ljudstvo in je stopilo v to novo fronto. Ni to morda samo sporazum nekaterih političnih voditeljev, morda nekaterih bivših vodstev. Ne, to je
sklep velike večine našega naroda
ki ve, da je ono, kar je bilo pred 6. januarjem, škodljivo in da je treba to pozabiti in kreniti na nova pota.
Rad bi porabil današnjo priliko in vas opozoril na tri stvari s prošnjo, da jih ponesete s seboj s tega lepega zborovanja na svoje domove in jih sporočite onim, ki niso mogli priti semkaj.
Prvo. na kar vas opozarjam je to: Vsaka človeška akcija je sestavljena_ iz dveh delov, iz pozitivnega, konstruktivnega, ustvarjajočega dela in iz zabavljanja, ki mu včasih pravimo kritika. Tako je tudi danes. Mi vsi, ki smo se zbrali v okrilju JRDK,
hočemo pozitivno ustvarjajoče delo
na korist nam, našim potomcem, našemu naroda in naši državi. (Viharno odobravanje.) Oni drugi del pa, ki noče z nami, ki je ostal zunaj, ta hoče samo zabavljati in zanikati. (Tako je!) Ne verjemite, da stoje ob strani morda zaradi programa aH načel; strah jih je odgovornosti za pozitivno ustvarjajoče, narod in državo rešujoče delo. (Viharno pritrjevanje.) Nikomur ne priznavam pravice kritike in zabavljanja, dokler ni pokazal, da je zmožen ustvariti nekaj boljšega in koristnejšega. Neprestana zabavljanja pa morate poslušati ravno iz ust onih, ki niso znali ničesar storiti, kadarkoli so bili poklicani na delo. Doma pa povejte to-le: Dvajset javnih delavcev iz drugih banovin je prihitelo v Ljubljano, da se vam predstavijo in da vam pokažejo svojo nepokolebljivo voljo, korakati do cilja. V tem imate dokaz, da so prigovori, ki jih slišite, da ne more biti nič iz tega, da nikoli nič ne bo, saj so voditelji sami needini med seboj, saj so različnega mišljenja, da se nikoli ne bodo zedinili, — da je
vse to hudobna laž.
Danes stojimo pred vami zastopniki iz vseh krajev države; ljudje, ki smo tudi v preteklosti bili celi možje in ki smo pripadali pred 6. januarjem različn'm tabo-
JRKD je popolnoma nova
formacija
rom z raznimi programi in načeli, toda smo pozabili svojo prejšnjo pripadnost zato, da služimo dobri in zdravi stvari na korist države, kralja in naroda. (Navdušene ovacije.) Po današnjem 11. septembru ne more več biti v Sloveniji ljudi, ki bi nasedali lažem, da ne bo nič iz tega in da smo mi med seboj nesložni, da nočemo tega, kar vam priporočamo.
To je moje prvo naročilo in prosim, da ga ne pozabite. Drugo pa je to:
JRKD se je organizirala za del«, se je organizirala za ustvarjanje in je nastala zato, da reši dobrine, za katere so se prednamci stoletja borili na kulturnem in bojnem polju in za kar je padlo na milijone človeških življenj. Zato je njen obstoj, njeno delovanje težavno, mučno in težko. Ne samo da to rešimo, nego da popravimo tudi to, kar so škodljive politične metode od začetka obstoja naše države p.-1, do 6. januarja zlega ustvarile. Tako delo je težko in odgovornosti polno, je ne-nvaležno. Zato je
zabavljanje tem bolj hvaležno, toda vi, ki ste zdravi v dušah in prepričani, da samo ta pot vodi v boljšo bodočnost, n« smete nasedati takemu zabavljanju, ne gledati z malimi očmi gotovih dogodkov in stvari. Kjerkoli se boste borili za našo politiko, se boste borili pošteno. Svetovna gospodarska kriza pritiska vse, zlasti kmečki stan. Trudimo se in iščemo izhoda z dobro, močno in pošteno voljo. Zato ni lepo, da zabavljajo tisti, ki še v dobrih časih nič boljšega niso znali napraviti. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Mi pa smo močni v volji, v veri in zaupanju v samega sebe, v svoje delo. Ker srno močni in ker čutimo v ideji moč, zato smo tudi velikodušni, dobri in odpustljivi.
Zapomnite si kot moje tretje naročilo to, da smo mi
čisto nova politična formacija. Naj nikogar ne moti, da je bil g. Uzunovič radikal, dr. Kramer demokrat, jaz kmeti-jec, da so drugi gospodje pripadali drugim strankam. Mi hočemo in moramo priboriti zmago ideji, programu in načelom JRKD. (Tako je!) Naša politika ni politika maščevanja, ni politika preganjanja nasprotnika, nego je politika odprtih vrat, skozi katera vabimo k sodelovanju vse in vsakogar. Obžalujem pa s tega mesta, da imamo še mnogo zapeljancev in, kar je hujše, tudi še mnogo zapeljivcev na slovenskih tleh, ki jemljejo jasen pogled našemu zdravemu narodu, mu ubijajo optimizem. Toda mi nikomur ne zapiramo vrat
Vsakdo je dobrodošel.
Delajte v tem pravcu. Vsak je pozvan.
Imejte prijateljstvo in lep sprejem za za-peljance, na drugi strani pa budno oko im trdo pest za zapeljivce. (Burno odobravanje.) V borbi ni pardona, pa če tudi gre na nož.
To bi bila moja naročila, ki se mi je zdelo potrebno, da vam jih dam na pot, in v spomin n.a slovesni trenotek, ko je zbran cvet slovenskega naroda v teh dvoranah. »Živeli!«
Kako je g. minister govoril poslušalcem iz srca, je pričalo odobravanje, ki je ponovno prekinilo njegov govor in ki se je ob zaključku stopnjevalo v viharen aplavz vse dvorane.
Jura! Demetrovič
Toplo pozdravljen je bil naslednji govornik, kmetijski minister g. Juraj De-metrovič, saj je naši javncsti že star ln dober znanec. Razvijal "je naslednje misli:
Semkaj, na to vašo sijajno manifestacijo me je dovedlo srce. Hotel sem priti zato, da v.am izrečem pozdrave jugosloven-skega Zagreba (Vzkliki: Živel Zagreb!), z legitimacijo izvoljenega narodnega poslanca mesta Zagreba. Hotel sem vam povedati, da tako, kakor vi čutite, čutijo tudi naši prijatelji v Zagrebu, in da tako, kakor čuti narod tukaj v Sloveniji, čuti tudi narod v hrvatskih krajih. Imel sem priliko, da to vidim najbolje v poslednjih dneh, ko sem hodil po Hrvatskem Zagorju. kjer je povsod prihajal narod na velika zborovanja, da manifestira za kralja in državo.
Prišel pa sem tudi zato. da doprinesem svoje za našo stranko. Mi vsi hočemo, čim bolje izvesti organizacijo naše stranke. Iti pa hočemo še dalje. Nismo nacijo-nalni in jugoslovenskega mišljenja samo zaradi tega, da ustvarimo veliko, močno, vsedržavno jugosiovensko stranko, temveč zato, da sprožimo
velik jugoslovenski narodni pokret.
Vsa naša politika ima namen, da se ves naš narod zedini v enem duhu, eni misli in eni volji. V preteklih političnih časih smo se združevali v okviru političnih strank kot radikali, demokrati, seljaki, kot katoliki, pravoslavni itd. Videli pa smo, da je namesto zedinjenja nastalo razedi-njenje. Sedaj hočemo iti po drugi, novi poti, da se združimo kot Jugosloveni.
Naša naloga je sedaj, da ta pokret oja-čamo in pospešimo. Storili bomo to. ako bo vsak prinesel vanj iskrenost, dobrona-mernost in vso delavnost Morda je uprav zgodovinski slučaj, da se to godi v času, ko je preteklo
sto let skupnih naporov za združitev Jugoslovenov. Pred sto leti
se je pričel takozvani ilirski pokret. Da se ta ni razvil, so bile krive premočne nasprotne sile. Bilo je treba sto let žrtev, da smo mogli ustvariti naše zedinjenje. Mislim, da je Previdnost tako hotela, da to delo uprav sedaj po stoletnih naporih organiziramo in da dovedemo do uspeha takrat započeto stremljenje.
Mi negujemo slogo, skupnost duha, na drugi strani pa vidimo težnje, ki nočejo tega novega, kar ustvarjamo, temveč hočejo povratek k staremu. Mi hočemo biti ze d in j eni.
Na drugi strani se hočejo
vrniti k starim strankam.
Vsa naša politika pred 6. januarjem je bila usmerjena samo na to, da bi se ohranile posamezne 9tranke, in s tem namenom so sklepale tudi med seboj razne koalicije. To je narod uvidel in zato tega noče več. Na to pot se ne bo več vrnil. Po-vratka k staremu ne more biti več po 6. januar ju že zaradi tega ne, ker ie narod odobril novo pot državne politike.
Hrvatski intelektualci, dobri patrijoti, so 50 let vodili politiko v tem smislu, da naj narod čaka, dokler ne pride svobodna Hrvatska, ko bo lahko vse storiti zanj. Dotlej pa za nfrod niso ničesar delali. Tedaj je prišla mlajša generacija, prežeta z realizmom, ki je rekla, da je treba voditi realno politiko malega človeka. Ta generacija je prinesla hrvatsko-srbsko koalicijo, katere politika je zainteresirala ves hrvatski narod, ker je videl, da gre za njegove življenjske interese.
Kot minister za kmetijstvo poznam najbolje težkoče, ki pritiskajo danes na široke plasti našega kmečkega ljudstva. Hočem samo dopolniti, kar je že dejal moj tovariš in prijatelj dr. Kramer, da sta
od napredka našega kmeta odvisna bodočnost vse države in vsega naroda.
Naša državna politika je šla za tem, da dokaže velikim industrijskim državam, kako je samo v njihovem interesu, ako omo-
gočijo boljše cene kmetskim proizvodom,
ker bi potem mogel postati kmet boljši konzument in bi mogel v večji meri kupovati industrijske proizvode drugih držav. Nekateri rezultati v tej smeri so bili že doseženi in sedanje mednarodne konference že razpravljajo o teh vprašanjih. Ce bo kmet prodajal za boljše cene svoje proizvode, bo imel možnost, da si nabavlja industrijske proizvode, kar bo imelo za posledico, da bo delala industrija in da bo delavec zaslužil. Ako bo pa zaslužek teh, v glavnem mestnih ljudi, večji, bo tudi mestno prebivalstvo postalo boljši konzument kmetskih proizvodov. To je naša konstruktivna politika, ki jo moramo voditi.
Dočim se mi trudimo v tej smeri, vidimo na drugi strani največje protivnike, defetiste. brezglave intelektualce, ki hočejo s svojim defetizmom prevarati narod ter zanesti med njega zmešnjavo. Ako bi nastala zmešnjava med narodom, potem je njegov propad gotov. Vzemimo za zgled največjo vojsko: če v njej ni duha zaupanja v zmago, mora propasti. To velja tu-
di ol celokupne narode. Samo narod, ki I
veruje vase in ki stopa brez bojazni v veliko borbo v svetu, kjer stoji država proti državi, si more izvojevati zmago. Širjenje defetizma zato ni več politična borba ene skupine proti drugi, ampak je delo proti državi. (Živahno odobravanje.) Treba je pokazati pest vsem, ki s svojim defetistič-nim delom povzročajo škodo, kajti nikdar ni bilo bolj potrebno kakor sedaj, da uživa država ves ugled, ker je od tega odvisen njen gospodarski in finančni prospeh. Kdor zbuja nezaupanje v državo, škoduje ne samo njej. ampak tudi vsemu narodu in vsakemu posamezniku.
Ta današnja manifestacija in vse dosedanje, kakor tudi vse naše delo, nam morajo služiti za to. da pokažemo vsemu svetu, da 'je Jugoslavija enotna in da hoče ostati nerazdeljena. Bilo bi nedostojno naših zanamcev in onih naših velikih ljudi, ki so žrtvovali vse za naše zedinjenje, če bi hoteli kaj drugega.
Ko je g. Demetrovič končal, so mu priredili zborovale! v zahvalo za njegova odkrita izvajanja navdušene ovacije.
Minister inž. Radivojevic
šesti govornik je bfl prometni minister g. inž. Laza Radivojevič. Prvič je kot politični vodja nastopil pred slovensko javnostjo, a sprejet je bil. z iskrenim pozdravljanjem. Rekel je med drugim:
»Bratje in prijatelji! Iz vsega srca se iskreno radujem. da mi je dana prilika prisostvovati političnemu zborovanju v Sloveniji, na zborovanju v njenem kulturnem in gospodarskem središču, v njenem srcu, v prelepi beli Ljubljani. Ta manifestacij-ski zbor. priča o visoki zavednosti teh krajev in je istočasno najmočnejša propaganda za vso državno in nacionalno politiko in mogočen demanti onih demagoških fraz in prišepeta\>ani, ki se širijo med našim ljudstvom, da bi oslabile naš ugled. To početje, ki ima za cilj, da demoralizira ljudske množice, da onemogoči pozitivno delo, da nas razdvaja in da kompromitira delo na nacionalni in politični konsolidaciji, je
zloe'n nad državo
Kolikor bolj celokupna sedanja družba in ž njo celokupni naš narod v teh težkih dneh preživljata hudo krizo, v toliko bolj je potrebno združenje vseh naših energij in vseh naših pozitivnih sil, vseh naših življenjskih sposobnosti, da s složnimi močmi uredimo naše prilike.
Najvažnejši instrument za ureditev naših notranjih odnošajev, je organizacija velike politične zajednice, te naše stranke, ki ima istočasno za cilj, da bo šola, a obenem tudi garancija nove državne poli-
Stoletja so bite potrebne velike borbe fn velike žrtve, da je francoski narod dobil režim, ki je odgovarjal njegovim tradicijam in njegovim potrebam. Prav tako je tudi pri nas. Vse to trpljenje, vse te borbe, vse te naše notranje trzavice, so samo dokaz življenjske sposobnosti našega na-
roda. Vse to govori za to, da se
poraja nekaj novega; noben porod pa ni brez bolečin. Ce so ti dnevi veliki in težki in če upoštevamo še vse borbe, ki se vodijo na gospodarskem polju, potem vidimo, da je potrebno pred vsem zaupanje v nas same, da je potrebna samozavest. Na vsakem bojnem polju zmaga oni, ki ostane zadnji na bojišču. (Viharno pritrjevanje.) V teh težkih dnevih ljute gospodarske vojne, moramo zastaviti vse svoje sile, da bomo^ vzdržali s čim manjšimi izgubami. Za izlečenje gospodarske krize ni boljšega sredstva od dobre državne in nacionalne politike. Naš narod, ki je pokazal že toliko moči in sposobnosti in ki je dal toliko žrtev za ustvaritev te države, bo tudi sedaj pokazal moč, da svojo državo okrepi in doseže v njej čim večji napredek. (Viharno pritrjevanje.)
Nikdar oblast ni bila težja
kakor je danes. Nikdar se niso reševali tako težavni im tako usodni problemi. Toda kdor ima za seboj' razumevanje, kdor se more naslanjati na pravilno pojmovanje in na dobro razpoloženje širokih narodnih mas, temu je ta težka naloga mnogo lažja rn njegova odgovornost veliko bolj znosna. Baš zaradi tega je ustvarjanje velike ju^ o slo venske fronte, vsedržav-ne jugosloven.;ke stranke tolike važnosti. Ce bomo povsod našli tako razumevanje, tako slogo in tako bratsko razpoloženje, kakor ga vidimo tu pri vas, potem bomo vse težave lahko prebrodili in lažje premagali vse težkoče, nego katerikoli drugi narod.«
S svojim programatičnlm govorom si Je minister Radivojevič pridobil srca vse množice, ki mu je z velikim ln dolgotrajnim aplavzom izrazila svojo zahvalo in svoje odobravanje.
inister Ivan Mohorič
Tudi ministra za trgovino ki industrijo g. Ivana Mohori-ča, ki je zaključil vrsto ministrskih govornikov, so zborovale! pozdravili nad vse prisrčno. Iz njegovega, v prvi vrsti gospodarskemu problemu posvečenega govora posnemamo:
»Cela vrsta mojih predgovonrikov, najboljših duhov v naši državi, nam je na tej veliki manifestaciji v Ljubljani obširno obrazložila naše parlamentarno delo ter delo za organizacijo in formiranje velike državne stranke, ki naj bo jamstvo, da smotreno rešimo težavna vprašanja v zadovoljstvo in korist vseh, v dobro nareda in blagor naše ljubljene domovine. Navedli so tudi neprilike, katerim smo danes izpostavljeni vsi, ki stojimo v javnem življenju. Vsem tem lepim programatičnim govorom ne bi imel mnego dodati, vendar pa zahteva moj položaj, da pristavim še par besed.
Ko se je v srečni Ameriki, ki smo Jo pred par leti vsi zavidali, začela ustavljati produkcija, je nastala
panika po vsem Svetu
ln tudi bogata Anglija, ki obvladuje tretjino produkcije sveta, je prelomila stoletno tradicijo svobodne trgovine in začela vpe-ljavati zaščitne carine, ko je videla, kako narašča število brezposelnih na njenem ozemlju v milijone. Spoznala je, da so potrebni nujni gospodarski in socialni ukrepi, o katerih prej ta ponosna in bogata država ni hotela ničesar čuti. Ljudje na starem evropskem kontinentu so v početku gospodarske in, finančne krize mislili, da je najbolje, ako se ena država od druge osvobodi na podlagi takozvane autarkije in da vsaka država sama izdeluje vse, kar potrebuje. V Jugoslaviji smo spoznali, da je pogrešna ta pot, toda nismo se mogli izogniti posledicam svetovne krize. Nastopil je katastrofalen padec cen industrijskih sircvin in poljedelskih proizvodov. Posle-d ca je bila, da je tudi naš narodni dohodek padel za poiovico. Postavljeni smo bili pred tež^o preizkušnjo, ko je bilo treba pokazati, kdo je značaj in pravi patri-
jot ne samo s praznimi gesn ln besedami.
Treba je bik» p:; kazati, da znamo pretrpeti In doprinesti tudi žrtve, da ohranimo, kar nam je v«e sveto, kar nam je najdražje in kar so nam priborili padli junaki na bojnih poljanah.
Naloga je bila dvojna, reSLtl zunanja ln notranja vprašanja. Na zunaj je bilo treba urediti odnošaje s sosednimi državami tako, da obdržimo kar največ trga za naše izvoznike, kmete in producente. Notranji problem je bil v tem, da se je morala javna uprava prilagoditi poslabšanim r&z-meram
zmanjšanega narodnega dohodka. Pre-okret v gospodarstvu je na3tx>pH poreko noči, toda javno gospodarstvo se ni moglo pre^o noči prilagoditi vsem neprilikam.
Narodna skupščina, ki se je sestala po velikem ljudskem plebiscitu 8. novembra, se je zavedala, kaj je njeno delo in kaj je treba storiti, da pridemo iz tega kočljivega položaja. Njeno delo se nadaljuje in stremi za tem, da čim lažje prenesemo udarce svetovne gospodarske krize in da jih naše gospodarstvo čim manj občuti. Treba je, da našo javno upravo preuredimo tako, da ne bo imela nepotrebnega bi-rokratizma in da bo izvrševala svoje posle pravočasno ter ekspeditivno.
Ko se boste vrnili domov, povejte vsakomur, da je
izhod iz sedanjega položaja v tem, da podpiramo drug drugega v delu in v vseh težkočah, ker bomo samo s skupnim delem in s skupnimi napori našli izhod iz sedanjih težavnih razmer. Naša današnja manifestacija nam je jamstvo, da smo složni in da imate vsi razumevanje za izvrševanje važnih nalog, ki smo pred nje postavljeni. S tem nam, ki stojimo v javnem življenju, omogočate mirno, smotreno in vztrajno delo. Danes je doba velikih poslov in zato js treba vztrajnosti, zaradi česar želim, da bi vsi skupno z nami, ramo ob rami, vztrajali v svojih prizadevanjih za boljšo bodočnost naše skupne domovine.«
Zaključek manifestacije
Ko se je polegel aplavz, s katerim se je zbrana množica zahvalila ministru Moho-riču za njegova izvajanja, je sporočil predsednik dr. Puc, da so se zaradi poznega časa odrekli besedi nadaljnji prijavljeni govorniki, narodni poslanci iz južnih in vzhodnih banovin. Poudaril je, da jemljemo z veseljem in zahvalo na znanje pozdrave, ki nam jih prinašajo in jih je prosil, naj poneso tudi oni v svoje okraje tople pozdrave Ljubljane in Slovencev.
Senator dr. Ravnihar
Simpatično pozdravljen je povzel besedo še senator dr. Vladimir Ravnihar. Izvajal je:
»Po tako tehtnih, temeljitih govorih tn po izvajanjih, ki so prišla iz tako kompe-tetnih ust je težko najti še kako misel, ki ne bi biia izrečena. Naj se omejim le na resume iin naj ugotovim predvsem: Veliko zanimanje, ki ga uživa današnji zbor, zanimanje, ki so nam __ ga dokazali dragi gostje iz Beograda, na čelu jim predsednik naše stranke Nikola Uzunovič, in zanimanje, ki ste ga pokazali vi, dragi rojaki, s tako častno udeležbo, mi je dokaz, da ni mesta za kako malodušnost.
Ne priznamo malodušnosti niti v gospodarskem niti v političnem ozi-
ra. Zgodovina se od prvih časov, ko se je človeštvo zavedlo svoje socialnosti, vedno ponavlja. Nič novega ni pod božjim solncem. Tudi gospodarskih depresij zaznamuje zgodovina človeštva mnogo, pa še vselej je človeštvo našlo svoj izhod in prišli so zopet časi blagostanja, gospodarskega razmaha in prosperitete. Zato je optimizem tudi danes na mestu. Ne samo, da ne smemo zatreti vsakega optimizma in dati mesta pesimizmu, naravnost gojiti moramo nade v boljšo bodočnost. To je
sveta dolžnost vse današnje generacije, ki nosi odgovornost za lepšo bodočnost našega naroda — in odgovornost nosimo vsi, ne samo ministri,-poslanci in senatorii. vsak poedinec je prav *ako odgovoren. Ta odgovornost pa nam nalaga dolžnost sodelovanja.
Vztrajno in smotreno delo na gospodarskem polju, čegar uspehi bodo prišli v korist celoti in poedincem, pa je tudi nosi-telj našega političnega uspeha.
Delovanje naših nasprotnikov
nas ne moti. S tem nasprotstvom smo morali računati. Kdor je bil mnenja, da se bodo nasprotniki skrili kakor ščurki ob zori dneva, ta je mislil napačno. V naših nasprotnikih je še mnogo žilavosti in mnogo latentniih sil nakopičenih iz prejšnjih ča-
sov. To borbo moramo sprejeti brez obotavljanja s trdno voljo, da dosežemo zmago. Toda naš namen ni materielno in moralno uničevanje nasprotnikov, nas namen mora biti pridobivanje njihovih duš s končnim ciljem, podrediti njihovo napačno miselnost miselnosti jugoslovenske ideje. Naša borba mora biti vzgojna, udariti pa moramo tam, kjer vidimo nespravlji-vost in kjer naš nasprotnik prekorači zakonite in moralne meje.
Da dosežemo vse te svoje cilje, sta nam potrebni harmonija in sloga.
Ne mislim na slogo med Srbi, Hrvati in Slovenci. To je premagano stališče. O tem ne more biti prav nobenega dvoma več. da smo eno. Tu ni več diskusije. Toda zavedati se moramo misli, kr nas zbira v veliko državno stranko, da smo ena homogena celota v tej stranki. Na današnjem zboru vidite složni nastop bivših radikalov, bivših demokratov, bivših zemljorad-nikov itd., pa nihče več ne vpraša, kaj si bil pred 6. januarjem. Čim nam je ta datum prinesel odrešenje iz prejšnjega kaotičnega stanja, eno veliko državno misel, mora biti vsa miselnost obrnjena k tej vzvišeni ideji. Mi smo eno, z enim edinim nacijonalnim programom, z eno edino mogočno idejo, ki more in je sposobna voditi našo mlado državo do velike in sijajne bodočnosti naše domovine. Živ da Jugoslavija! Živel kralj Aleksander/«
Župnik Janko Barle
S ploskanjem in pritrjevanjem sc se zbo-rovalci zahvalili g. senatorju nakar je izzvala pravi vihar ovacij izjava predsednika dr. Puca, da daje besedo bivšemu narodnemu poslancu župniku g. Janku Bar-letu. Dolgo se je moral g. župnik zahvaljevati za pozdrave, preden je mogel spregovoriti. Rekel je:
»-Dragi bratje in prijatelji! Duša mi prekipeva radosti in veselja. To, kar sem davno sanjal v svoji duši, kar je polnilo moje srce, se je zgodilo in danes vidim uresničen pred svojimi očmi svoj davni sen. Bratje z juga so prišli, Srbi in Hrvati, da podajo roko Slovencem, da bodo v slogi in edinstvu delali za močno in srečno Jugoslavijo. (Viharno odobravanje in pritrjevanje.) Mi smo že tukaj zborovali, a na teh zborih se ni govorilo, kako bi delali skupno za. dobro države in naroda, nego so se delali načrti, kako bi brat proti bratu koval orožje, da ga uniči. To ni bil duh od zgoraj, temveč duh od spodaj. (Viharno vzklikanje in pritrjevanje.) Danes pa lahko z veselim pogledom gledamo v lepšo in boljšo bodočnost Edinstvo, sloga, in bratstvo so moč, ki vse premaga. (Navdušeno pritrjlevanje.) Veselim se danes Dalje na prihodnji strani.
Nadučitelj Fran Megla f
Maribor, 12. septembra.
V zadnjem času je smrt kar zaporedoma ugrabila več naših najstarejših zglednih šolnikov in zasluženih prosvetnih delavcev. Za Trobejem in Srečkom Majce-nom je šel sedaj v večnost tudi upokojeni nadučitelj g. Fran Megla. Preminil je vče-čaj pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji, ju-
tri ob 17. pa bo položen k večnemu počitka na tamkajšnjem pokopališču.
G. Fran Megla je bil rojen v Cvetkor-cih pri Sv. Lenartu 5. septembra leta 1862. maturiral pa je na mariborskem učiteljišču leta 1881. Služboval je pri Sv. Tomažu pri Ormožu, pri Sv. Bolfenku na Kogu, pri Sv. Janžu na Dravskem polju, v Svetinjah p.i Ormožu, od leta 1902. do 1925. pa je bil šolski upravitelj pri Sv. Lenartu. Po vseh teh krajih si je postavil neminljive spomenike s svojim vzornim delovanjem v šoli in s svojimi zaslugami za splošno prosveto m gospodarsko izobrazbo ljudstva. Bil je vedno vnet in požrtvovalen narodnjak ter je bil zaradi svojega kremenitega na-rodnjatšva suspendiran in tudi drugače
fjreganjan vsa vojna leta. Velikemu rodo-jubu in zglednemu ljudskemu vzgojitelja časten spomin, rodbini pa iskreno sožalje.
801etnica delavnega moža
Ljubljana, 12. septembra Zdrav hi 53 dopolni danes 80 let g. Mirko Filipan, ki je služboval 34 let kot fi-
nančni oficijal, sedaj pa tudi že vrši dolgo vrsto let službo pri Zbornici za TOI. Jubilant je po rodu iz vasi Jakopovca v be-lovarskem srezu, kjer je bil njegov oče občinski predstojnik. Šolal se je v vojaški graničarski šoli v Belovaru in v kadetnicah v Dubrovniku, Zadru in Gradcu. V kadetnici je bil sošolec pokojnega maršala Svetozara Boroeviča. Kot častniški namestnik in častnik je služboval pri 22. dalmatinski polkovniji. Udeležil se je vseh bitk v Bosni 1878, potem pa je bil kot invalid odpuščen. Upokojen je bil kot oficijal finančne direkcije v Ljubljani leta 1907.
G. Filipanu, ki je v svoji visoki starosti še vedno delaven in tako dobro ohranjen, da bo težko našel primere med vrstniki, želimo še mnogo srečnih let
t
tega trenutka, ko gledam m nntjoriton
K »hodu jugoslovansko misel med nami. a j živi jugoslovenska misel! Naj živi ju-goslovenski narod! Naj živi jugoslovenski kralji Naj živi lepa naša Jugoslavija!«
Vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju
Navdušeno so se zborovale! pridružili vzklikom g. Barleta, obenem pa priredili nove viharne ovacije narodnemu svečeniku. Ko je mogel predsednik dr. Puc končno spregovoriti in je prečita! brzojavko, namenjeno vrhovnemu voditelju Jugoslavije Nj. Vel. kralju Aleksandru, se je sprostil nov val manifestacij za kralja, dr-žavo in jugoelovensko misel.
Zaključna beseda dr. Puca
Nepozabno manifestacijo je zaključil predsednik dr. Puc z besedami:
»Dragi rojaki! Mislim, da je prav, ako m koncu poudarim, da ste videli vsi, ki
Bakarsko pismo
Rakar, v septembru.
Zaradi svoje lepe lege, ki je med naj-idealnejšimi gornjega Jadrana, in svoje pomorske akademije, kjer se je izza prevrata izšolalo mnogo Slovencev, je Rakar dokaj znan v naši slovenski javnosti. Letos je bil poset letoviščarjev tod zelo zadovoljiv, med njimi so bili številni Slovenci. V posebno dobrem in toplem spominu je ostal trboveljski mladinski pevski zbor. Ljubke naše pesmice lahko čuješ, posebno ona »Mi smo lovci...« se je zasidrala v otroška grla bakarske mladine. Na cesti ali plaži lahko še vsak čas naletiš na inozemske »globetroterje« v gumastih aK pjatnenlh čolnih, kolesih, _ avtih. Iz zaledja prihajo na nedeljski oddih večje družbe, »Jadranska Plovidba« pa organizira redne izlete po našem Primorju. Občina pričenja graditi moderno plažo v podnožju lepega borovega gozda pod Ko-štreno. Dohodno pot že izkopavajo. Zaradi hladnih izvirov sladke vode na enem obrežju zaliva, je dana kopalcem menda edinstvena priložnost, da si izberejo temperaturo kopeli sami. Isto je s solnčanjem. Noči »o hladne, spanec trden. Vse te odlike bodo kmalu z uspešno reklamo pripomogle Bakru do prvovrstnega imena.
Za tujca je posebno privlačen lov na tunje. Velike tunere so postavljene tako rekoč v sredo mesta. V bližini je Bakarac « celjsko kolonijo, ob Kraljeviči je dom Franje Tavčarjeve, kopališča kakor Omi-šalj, Martinščica so stalna domovanja slovenskih kolonij in manjših družb. Slovenci so zaradi svoje »pojoče« govorice, humorja in poštenosti in ne naj zadnje zaradi zanimanja za ceneno izvrstno vino splošno priljubljeni. Tukajšnje piJebival-stvo je obzirno in ustrežljivo.
Letošnji vročinski val seveda tudi nam ni prizanese!. Brez kaplje dežja smo že do malega ves mesec. Trtje je napadla peronospera, trava se je usušila, povrtni-fia je slabe kakovosti. Prvovrstno grozdje 6e prodajajo od 4 dinarjev dalje, breskve po 8 Din. Trg je dobro založen s pridelki iz Bodulije (Krka). Sezona za tunji lov se je razvila ob začetku septembra. Ribiči v Bakarcu, Srškici, Grabrovi in Šilu so prve da A potegnili z mrežami nad 50.000 kg tun. Na Sušaku so jih prodajali po 8 do 14 Din kg. Ker bo trajala sezona še ves september in oktober, je upati letos na bogato ribjo letino.
Šport je v vseh obmorskih mestih močno razvit. Igrišča za nogomet so večinoma po skalovitih bregovih na debelo posuta z ostrim kamenjem in tapecirana z živo skalo. Zaradi majhnega obsega, ki ne doseza predpisane velikosti, igrajo z devetimi igrači. Vstopnine ni, klubi se vzdržujejo s članarino in darili. V Bakru sta dva kluba: ASK navtične akademije in »Gradjanski«.
Z velikimi napori so oblastva pogozdila z boriči bregove, ki se dvigajo iznad Bakra proti Gorskemu kotaru. S še večjo težavo je bila navzdol zgrajena železnica. Kaže pa, da bo postal lep borov nasad plen ognja. Lokomotiva, ki je brez zaščitne mreže na dimniku, je že parkrat povzročila gozdne požare, ki so jih le s težavo omejili. Zgorelo je pa kljub temu nad 2000 dragocenih dreves. Oblastva naj bi pravočasno ukrenila potrebne mere, kajti Bakar brez zelenih bregov bi utrpel polovico svoje mikavne lepote.
Kako je bflo v Kraljeviči
Jutranji vlak nas je pripeljal čez Hrvatsko in Dolenjsko v Ljubljano. Dolga je bila vožnja in otroci so polegali po klopeh pa tudi po svojih kovčegih. Premalo prostora so imeli, da bi se vsi pošteno raztegnili, zato so bolj zaspani revčki dra-mili drug drugega, naj že ta ali oni vendar vstame, da pridejo slednjič tudi oni na vrsto.
A glej! — Zadnje postaje pred ciljem — 'to ti je bilo vrvenje! Vsi so se poslavljali drug od drugega — bilo je kakor malo preseljevanje narodov. »Zdravo, zbogom, adi-jo, pa kaj piši«.. in svojim učiteljicam so moleli svoje umazane ročice v slovo, zraven pa se jecljaje opravičevali zaradi morebitne kakšne nerodnosti na letovanju. Vse je bilo takrat odpuščeno. Spomnili smo se hitro »e prelepih solnčnih dni, ko je bilo nebo čisto, brez oblačka, ko se je morje prelivalo v nepopisnih barvah. Spomnili smo se tudi tužnega dneva, ko je tisto zlato solmce sijalo v zadnji pozdrav milemu bratcu kolonistu, ki nas je za vedno zapustil.
Dosti nas je bilo, le malo je manjkalo do 100. Voditeljica, glava družine, je bila prva na nogah in zadnja v postelji. Zjutraj, komaj se je zbudil dan in je solnce polagoma lezlo kvišku, morje pa enakomerno pljuskalo ob obali, je že premišljevala, kaj in kako bi se dalo kuhati in gospodinjiti, da bi zadovoljila vso svojo družino. Da, kako je že bilo?
Med 6. m 7. uro vstaja življenje — ropo-tanje, tekanje, regljanje in klepetanje se čuje izza polodprtih vrat; naši mali in veliki hite v umivalnico, da se osvežijo in očistijo. Točno ob 7. uri zapoje zvonec in vsi urnih nog v obednico k zajtrku! Vse se vrši mirno m v redu; saj naša voditeljica ima pridne pomogaoice. Tu je tudi nadzorstvena učiteljica in še nadvse Ijubeznjiva ga. Karnarjeva iz Celovca, ki je s svojim soprogom prineljala našo slovensko deco, 12 po številu, iz daljnega, tužnega Korotana. Kako ljubki so bili ti otroci in srečni med nami, saj si niso mogli misliti, da bodo tako dobrodošli. Go^ spod Karnar, pravi prijatelj otrok, je bil vedno med njimi in kolikokrat je že pritisnil na svoj aparat, da nam bi ohranil spominke na prelepe dni.
Pripravljanje skodelic in nalivam je kave
»te prfttteB u to TcMistm AoroTBnjf
od daleč in blizu, da ni bila na današnjem shodu nobena beseda namenjena sporom med brati, temveč, da je bila vsaka beseda izrečena v dobro naroda, v blagor in korist domovine ter v čast našega ljubljenega kralja. Zahvaljujem se vsem, ki ste prišli na to manifestacijsko zborovanje, zlasti pa se moram zahvaliti gostom iz Srbije in Hrvatske, ki so morali doprinesti veliko žrtev, kajti pot iz okolice Niša ali Skoplja do Ljubljane ni majhna. Kadarkoli se bodo zopet vrnili med nas, da bodo sprejeti z ljubeznijo, vedno nam bodo dobrodošli.«	1
Kakor pobožna moBtev »o se dvigali k
nebu mogočni -akordi naše državne himne, ki jo je pela vsa dvorana in ki je pač najlepše zaključila zborovanje, posvečeno narodu in državi.
Ura je šla že na eno, ko se je začela dvorana prazniti.
za zajtrk se vrši z naglico skoraj kakor v kinu. Vsak se nasiti in zadovoljni vstajajo naši kolonisti izza miz, da gredo na delo, ki jih le razvedri, jim krepi živce in jači telo — igranje, kopanje, ležanje na solncu in v senci, — vse to jih utrudi, da zvečer ležejo v posteljo kakor delavci po težkem delu. Ob 10. uri kliče najmlajše kolonist svoje sobrate in sestrice k dopoldanski južini. Vsi se postavijo v vrsto in nestrpno čakajo, da se jim namaže velik kos kruha s surovim maslom ali marmelado. Pridni jedci dobe tudi po dva kosa, dokler zaloga traja, Včasi dobe tudi sadje.
Kmalu nato »o povabljeni v vodo. To je življenje, pljuskanje in vrišč! Preveč bi bilo pisanja, ko bi hoteli omeniti vse te podrobnosti pri kopanju. Našim mamicam bi se svetile oči, ko bi videle to svojo deco. Starejši kolonisti, in takih je bilo tudi nekaj, dijaki in dijakinje od 16. do 20. leta, smejo plavati čez mrežo; seveda se ojunači tedaj tudi mlajši rod in smuk za njimi; a že pocinglja naša voditeljica, ki
(Nedeljsko pismo staršem o novodobni šoli)
Te dni so se spet v mostu ta na deželi odprla vrata šolskih delavnic, fci Jih je ponekod do zadnjega prostorčka zasadila naša madelbuidma mladima. Za starše pomeni začetek novega šolskega leta nove skrbi, prav ta^o pa se zavedamo mi učitelja in vzgojitelji, ki smo sedaj prevzeli mladino v svoje moke, da je tudi za nas spet napočil čas resnega dela. Učitelji Im vzgojitelji se dianes truidlmo, da bi iz šole napravili institucijo, iz katere maj M izšla mladina, vzgojena im navdušena za delo, za samo-stojneo ustvarjamde, mladina, ki ma<j bi z odprtimi očimi motrila ter sd osvajala življenje in svet, ta kd bo usposobljena aa to, ra v bližnji bodočnosti sodeluje pri ustvarjanju kulturnih dobrim, ki dih zahteva sodobnost.	S
Katera sredstva skušamo (V ta namen uporabljati ?
Prvič sii pa-feadevamo, da bi te dosedanje šole napravili pravo delovno šolo. To besedo ste gotovo že slišali. Kaj hočemo z njo povedati? Poizkusil jo bom pojasniti prav po domače.
Predvsem hoče dellovma šola fanfcraizfoo vaših otrok izpopolniti ta razširiti s tem, da uvaja v pouk tudi ročno delo ta sicer v nižjih razredih kot učno načelo, v višjih razredih pa kot poseben predmet. To najbrž nekaterim med vami ne bo ugajalo ta bodo celo ugovarjali, češ: tega se bodo dečki že naučili pri mojstru, v tovarni ta na .kmečkem domu, za vse to pa je še časa dovolj. Zdaj, v šoli, naj bi se le duševno izobraževali. Ali je temu res vse tako? Tu d® vendar treba marsikaj pomislMti ta dobro preudairiti. Tudd mi nismo za to, da bi se dečki že v šoli učili naravnost kaj rokodelskega. Tuidii mi smo povsem vašega ■mnenja, da se morajo dečki tega učiti samo v delavnici pri rokodelskem mojstru. Toda: ali m.l tu>d! v tem primeru v njihovo korist, če si dečki že v šoli pridobe nekoliko ročne spretnosti, če se jim v roki in prstih vzbudi čut za kako obliko, če se njiihovo oko že zgodaj bistri za pravilno gledanje ta dojemanje raznih stvari, v presojanju mer? Vsi veste, da je naš položaj dames tako težak, da se bomo mog,M prebijati skozi žMjenje le tedaj, če bomo v produkcijd potrebnega blaga lahko tekmovali z drugimi narodi V ta namen pa je neobhodno potrebno, da si vzgajamo spretne im bistroumne delavce, 'ki jih bomo lahko z mirno vestjo sprejemali tudi v take službe, ki so še danes pridržane tujim elementom. Z izobrazbo z ročni spretnosti pa se ne vzgajata le roka ta oko, z mjo se faobraauje im oblikude tudd duh. Najvišja duševno sposobnost je stvariteljica sposobnost, zmožnost, iz kake brezoblične snovi napraviti nekaj, kar ima zmisel ita pomen. kar predstavlja obliko za kako misel ali idejo. Glejte, to oblikovalno silo hočemo v otroku vzgajati, sposobnost namreč, da uvidi ta doume zmiiisel ta pomen kake stvari, da spozna, kakšno obliko mora imeti kaka stvar, da lahko služi svojemu namenu To hočemo gojiti v tesni zvezi s šolskim poukom, ne da bi vtihotapljald v šolo, kar ne spada tja, ne da b,j se ukvarjali s stvarmi, ki čakajo na dečke kot poznejše rokodelske vajence, ali pa da bd se kot nepoklicna vtikali v take zadeve.
V pojmu »delovna šola? pa tiči še nekaj drugega. Kad neki? To je posebno važno ta zato vas prosim, da mi sledite še dalja
česa se otrok nauči, naj bi se učil z lastnim delom, z nauorom lastnih sil, ne pa tako, da kakor škorec le ponavlja besede, ki se mu tako rekoč polagajo na jezik, ali ki stoje v kaki kmdigl Pouk v delovni šoli je urejen tako, da mora otrok sam napenjat} svoje možgame, da mora sam misliti, marsikatero siivar sam dognati ta jo tudi sam upodobit! ali kakorkoli izoblikovati. S to samodelavnostjo pa rastejo duševne sile otrok, njihov drah se lepo razvija, njihova delovna sila se stotmjuje. Tako naij iz nijtflh postanejo ljudje, k1 se bodo pozneje lahko .prebili skozi življenje, ki bodo samostojni im si bodo. lahko ustvarili lastno ognjišče.
Na mnogih šolah Je učencem n<a razpolago tudi šolski wt. ki ga obdelujejo pod učiteljevim vodstvom učenci sami. Kaj smemo od tega pričakovati?
Najprej spet nekaj, kar spada k Meji delovme šole. Otroci nad hi o življenju rastlin ne siliš ali samo govoriti in pripovedovati ta ne čltali le Sz knjig, marveč nad bi vse to doživljali. Kako je treba proravl-ti zemljo, kako se rastlina razvija, kaj jI koristi m škoduie, kako dozoreva tesra s9 dečki v delovni šoli uče z resniičniim delom ta smotremim opazovanjem ma vrtu samem.
sedi na škafi, z bronastim zvoncem ▼ roki in prikliče svoje »frakeljčke« nazaj k obali. Po kopanju utihne za nekaj časa to vrvenje; vsak si izbere ugoden prostorček v parku pred Domom ter se solnči. Bliža se poldanska ura. Naše nadzorovalne dame hite v obednico, kjer se že razpostav-Ijajo krožniki po mizah. Že prinesejo velikanske lonce in sklede in z materinsko skrbjo razdele okusna jedila, ki so jih pripravile znane ljubljanske kuharice Micka in Marjanca. — Ko je vse pripravljeno, že spet zapoje zvonec in vse pridirka h kosilu. Krožniki so nakopičeni in vendar izgine vse v male želodčke kakor v sodčke brez dna. V obedmici ima vsak kolonist svoj določeni prostor; veliki in mali, vsi se morajo ukloniti hišnemu redu.
In večer v koloniji? Prav za prav je kratek in prijeten. Po večerji se deca še nekoliko časa igra, prepeva in telovadi, potem pa: »Lahko noč« — in vsak izgine v svojo posteljo. Tam v daljavi se vzdigu-je mesec in vrže cekinčke in zlate niti na morsko gladino. Vse je utihnilo, te valčki šepečejo in nas zazibljejo v mirno spanje.
Da ni bilo naši mladini življenje nreveč enolično, so odpluli s pa mikom na Rab, v Malinsko, Krk, Baško. Crikvenico in drugam. Trboveljska šolska mladina s svojim učiteljem Suligojem nam je zapela nekoč pred Domom. Prišlo je tudi polno odličnih gostov iz Kraljeviče z županom na čelu, da čuje glasove rudarskih otrok. Naša skrbna gospodarica ga. Gašperlinova jih mi pozabila pogostiti, tako da so ti mali pevci odšli zadovoljni m veselih src, obenem pa so odnesli okroglo 500 Din prostovoljnih prispevkov. Lep soomin so nam nadalje pustile ljubeznive Čehinje, ki so s svojo društveno predsednico »Ednote češkoslovaških žen« iz Prage gostovale v juliju v Kraljeviči. Z njimi smo imeli tri sestanke »s pevskimi točkami.
Tako so minile lepe počitnice. Zapustiti smo morali ta krasni Dom Franje Tavčar-jeev, ki bo v zimi sameval ob morski obali, mi pa se ga bomo doma prisrčno spominjali.	A. Celnarjeva.
Katere naloge imajo deli rastline, korenina, steblo, deblo, listi, crvetl ita plodovi, vse to spoznavajo otroci te življenja rastline same. K temu se še pridruži vse .polno spoznanj iz pr.trodoalovja o vplivu sonca in dežja, vremena ta zraka, vetra, vlage in suše, izhlapevanja vode, topline am še mnogo drugega. Im iz življenja z rastlino, iz stalnega ta ljubezni polnega opazovanja njenih potreb maj bi se kot najlepši sad razvila ljubezen do priirode, uividevmost v njeno zakonitost ta hvaležnost do stvarnika, ki je ljudem podaril toliko lepega ta čudovitega.
Ali še more todo po tem pojasnita fav&tt, da je pouk na prostem ali da so učni lz-prehodi s šolsko mladnmo v prosto naravo izguba ali potrata časa? Učni izprehod ni odmor med učnim časom, marveč je za otroka navodilo k smotrenemu opazovanju ta sistematično uvajanje v resnični svet Za učitelja pa pomeni skrbno pripravljen, pravilno izveden ta vestno izrabljen nčrni izprehod zvišano odgovornost ta naporno duševno delo. Učna izprehod je zunanji znak delovme šole.
Tretje, s čimer ee hočemo odslej ukrrar-j®ti v zmiislu delovme šole ta kar utegne zanimati zlasti starše letošnjih šolskih mo-vitaoev, je elementarno čitanje in pisanje. Prvi pouk v čitanju ta pisanju več ne ustreza zahtevam novih izsledkov d.ušeslovja. Zato hočemo tudi tukaj ubirati nova pota. Tudii tukaj hočemo dajati otroku od počet-ka vsega, kar lahko najde sam. Otroci maj bi se kot začetniki učili čitati po zakonih, ki jih je odkrila psihologija, torej ma pri-roden način ta tako, da se kolikor moči sa-imotvoTmo udejstvujejo. čitanje poučujemo v delovni šolo ločeno od pisanja ta pričenjamo s .prvim, šele nekoliko pozneje se vadita pisanje ita čitanje vzporedmo. Kot izhodišče za prvo čitanje mam služijo dames velike tiskane črke Pri prvem pouku v pisanju postopamo zelo oprezno. Najprej uporabljamo povsem mehke pripomočke, barvast ta navaden, toda mehak svinčnik, da se s tem onemogoči pritiskanje, fci pokvari vsako pisavo. Zato odklanjamo tud4 obiičajno tabliioo ta kamenček, ker sta neprimerni pisalni pripravi; doslej smo ju pač vedno uporabljali iz razlogov štedmde. Ko si otroci pridobe nekaj spretnosti v »slrikanjm« besed ta mjfihov.ih zveft, pride na vrsto črnilo, vendar ne takoj tudi pero; to bi bilo pretežko Najprej uporabljamo še takozvaml pluitnik ta šele potem, ko se tudi tukaj doseže meka spretnost, damo otrokom v roke pero Tako napredujemo iprav počasi, da otroci začetne težkoče temeljito premagajo in da položimo trden temelj. V tistih elementarnih razredih, kjer se otrocj uvajajo v prvo čitanje ta pisanje v smislu delovme šole, se uporablja kot >začetnica<c Fleretova »Naša prva knjiga«. To mi začetnica v dosedanjem zrni slu, temveč prava mladinska knjiga ta prva Čitanka, fei vzbuja s svojo vtsebimo na vsaki strani radost, veselje ta zanimanje otrok ter nudi deci umetniško dovršene ta vendar docela otroške slike, M po njih malčki tako sitao hrepene
Priznati je treba, da so nekatere požrtvovalne šolske Občim e storile vse, da se pouk lahko vrši v gori opnsamem modernem zmi-slu. Posamezne šole so dobile šolske de lavmice s primerno opremo ta % vsem potrebnim orodjem. Kjer takih delavnic ni, se dela v razredu samem z napreprostejšim orodjem ta materijalom, ki ai ga lahko nabavi vsak učenec. Najvišje načelo pa mora biti, da otroci izdelujejo le take stvari, ki podpirajo ta pospešujejo pouk, ki so torej z mjiiml v neposredni zvezi. Utegne pa kdo ugovarjati, češ saj danes še sploh nimamo dovolj formalno usposobljenega učiteljstva za rakotvorni ipouk. Kako naj se potem vsak učitelj ukvarja tudi z ročnim delom v svojem razredu? Da se učnteljstvo uivede v metodo ta najelementamejše tehnike ročnega dela, se prirejajo v naši banofdmd leto za letom počitniški tečaj.l, ki jih vodita dva priznana strokovnjaka na tem področju, ravnatelja Dragotta Humek v Mariboru ta Alojzij Novak v Ljubljani Iz teh tečajev je do sedaj Izšlo že preko 600 navdušenih pionirjev ročnega dela. Za one, ki še niso imeli prilike, da bi se pripravljali za ta pourk v posebnih tečadih, velja geslo: »Samopomoč!« Razen samoukov pa imamo še precej dobrih ddiletantov, ki sc se v praksi že prav dobro obnes.ll Naš! najmlajši tovariši pa so si pridobili potrebno tehmiiko v ročnem delu ta usposobljenost za rokotvornl pouk sploh že na učiteljišču, kjer se v tej stroki danes lizobrazuje tudi naš učltertjskl naraščaj Pri mnogih šolah je na razpolago tudi lepo urejen šolski vrt
■ vran orodjem, mladi vrtnertu lahke
preizkušajo svojo umetnost ta marljivost Kjer je šola tako urejena ta tudi preskrb ljena z vsemi potrebnimi učili in učnimi pripomočki in kjer deluje spretno ta navdušeno učiiteljstvo v duhu ta po načelih de lovne šole, tam se staršem ni treba bati za bodočo usodo svojih otrok
Im če danes nimajo povsod prav« delovne šole, je treba pomisliti, da so temu krive razne zunanje ta notranje ovire na naših šolah ta da se sploh nove Ideje vedne le počasi uresničujejo. Kar se hoče uveija viti čez moč, navadno hitro zopet propade, kar je trajne vrednosti, raste ta se razvija počasi. Priznati pa je treba, da tiče tod? v našem dosedanjem šolskem življenju al" v tako zvani »šoli učilnic k že lepi kos delovne šole.
Ali s tem naše vrgoflme namere niso H-črpane. V mislih imamo še nekaj drugega ta morda večjega.
Vsi poznate stiske ta težave, M danef ves svet tlačijo Im pritiskajo k tlom. Ali majmamj tako velika je tudi naša duševna stiska Na obširnem ta prelepem ozemlju naše države, kjer so se zrušile prejšnje državne oblike, naj bi nastala nova narodna zajednica. Možnost našega življenja je odvisna od tega, ali se nam bo posrečilo ves naš narod strniti v tako zajedmiico, ne samo Ivo krvi, nego tudi po usodi im volji To Je naloga, M .potrebuje časa im ki z? to presega sile enega rodu. Tu moramo svo je made staviti tudi na orne, ki pridejo z;r mami, torej ma našo mladino. Ako pa hočemo, da se naša mladima kdaj trdmo strne v narodno zajedmaoo, jo moramo k temu (vzgajati. Iz tega sledi, da morajo že šolsk otroci v svojem razredu zrasti v nekako de lovno ta življenjsko zajedndco, da mora tudi vsaka šola s svojimi učitelji ta učene: postati strnjena zajednica, kd vzgaja dniha
da val spadamo Skupaj, da celota same
lahko uspeva, ako se jd vsak poedimec voljno podredi ta jd stavi na razpolago svoje sile ta svoje stremljenje, da tako tudi šolska razred kot »občin a< lahko proč vi ita in da bo notranje trdno povezan. Tako naj bi šola postala nekaka država v malem, nekaka velika družina, v kteri se goje ta razvijajo čednosti včlenitve ta podreditve, medsebojnega pomaganja in čuta odgovornosti, da bodo te čednosti naši dečki in deklice, ko dorastejo v zrele može in žene izvajali tudi v življenju občine in države
Taka zajedmica pa ne more nastati, ne da bi jd pristopili tudi vi, 6taršj šoloobveznih otrok. Tudi vi morate z nami sodelovati na bosta šola in dom prežeta z istim vzgojnim duhom. In zato vas bodo učitelji med šolskim letom večkrat povabili v šolo, da slišite, katere vzgojne ideje nas prešinjajo, da si tudi vi te ideje osvojite ter jih gojite Zato boste, kakor rečeno, zdaj pa zdaj na-naprošend, da se potrudite v šolo. Tu vam bodo posamezni učitelji pripovedovali c svojem delu ter vam podrobno obrazložili kaj ta kako se v novodobni šoli prav za prav dela Potem se bo nudila najlepša pri lika tudi vam, da se lahko sami z učitelji 6vojih otrok posvetujete ter jim predložite svoje želje ta izkušnje.
Ni še to vse, kar bi vam rad povedal o novodobni šoli, ali naj to za začetek šolskega leta zadostuje.
Za zdaj bi si todsi jaz želel nekaj Jm sicer tole: Da bi novodobna šola imela pri vas vedmo večjo zaslombo in da bi štela med vami vedmo več resničnih prijateljev ta zagovornikov. Ako vam je, spoštovani starši, pri srcu bodoča sreča vaših otrok, podpirajte učitelje ta učiteljice, ki utirajo nove pota vzgoji ta pouku, ter jim popolnoma zaupajte	—en_
Novo šolsko leto
KULTURNI PREGLED
Nemški kritik Gerhard Krause ▼ Ljubljani. Danes bo prispel r Ljubljano prizna ni nemški 'kritik Gerhard KrauSe, ki potuje v študijske namene po Jugoslaviji. G. Krause bo ostal v Ljubljani dva dna in bo med drugim govoril ▼ našem radiu o raznih zanimivih vprašanjih. Ob svojem po-setiu namerava bližje spoznati naše kulturno udejstvovanje, obenem pa propagira az-menjavo kulturnih dobrin raznih narodov. V tem pogledu ga podpira tudi Društvo narodov. Razveseljivo je, da to pot prihaja tudi v Ljubljano; doslej se ie namreč zanimal predvsem za kulturno življenje Zagreba in Beograda.
Ob zaključku ljubljanskih predstav pod milim nebom. Z reprizaml »Sna kresne noči«, »iMascotte« ta »Slehernika« so se zaključile letošnje predstave pod milim nebom. Vse dni septembrersklh predstav je bilo vreme izredno naklonjeno, kar je pripomoglo k uspehu. Tudi zadnje tri predstave dve v Tivoliju, ena pred nunsko cerkvijo, so bdle dobro obiskane: dokaz, da je naše občinstvo dovzetno za predstave na prostem. Ta, v naših razmerah še nesudomačena »atrakcija« je privabila tudi številne posetmike, ki jih redno gledališče doslej še mi moglo zajeti. Pokazalo se je, dia so take predstave dobra, učinkovita propaganda za samo gledališče. Dosedanje predstave so dale prirediteljem in sodelujočim marsikako izkušnjo, ki bo koristila aranžmanu ta kvaliteti .iger. Po vsem tem smemo samo upati, da bo letno gledališče v Ljubljani ostalo stalna naprava, fci se bo razvijala docela po svojih potrebah m možnostih ter bo pomembna izpopolnitev našega gledališkega življenja, obenem pa učinkovita tujsko - prometna vaba Želeti bi bilo, da bi se obiskovanje teh predstav smotremo organiziralo zlasti v podeželskih mestih in trgih. Vsekakor pa lahko kulturni kronist z zadoščenjem zabeleži velik moralni in menda tudi primeren materialni uspeh septemberskih iger pod milim nebom. Ta uspeh bodi vzpodbuda k nadaljnjemu delu in im izpopolnjevanju!
Izjava g Hinka Smrekarja. Naš s<>trud-nik, akad. slikar g. Hinko Smrekar nas prosi, da objavimo ta-le njegov odgovor na neke opazke v zvezi s člankom o razstavi »Žena v slovenski umetnosti«, ki je izšel prejšnji teden v »Jutru«: Z ozirom na izziv iz ust g. prof. O. GlobocnJka, da se »bo vprašalo, kakšna, priznanja imam iz inozemstva«, sem primoran, da objavm kot odgovor tu iz slučajne zbirke dve, in
S'Tria vedetta dltalia z dne 21. sept. 1927
(o priliki mednarodne razstave na Reki): Eden izmed najinteiigentnejših slovenskih umetnikov je H. Smrekar. Njegove karikature in njegove humOristične vinjete so zelo interesantne. Po svojem g.obokem občutju, ki jih preveva in po dehkatni obdelavi se ta njegova plemenita dela v mnogem približujejo klasični satirični umetnosti neapolitanskega radirarja Josipa Ki bere, imenovanega Spegn°letto, ucen-ca Ca-
raIa Prof ' Walter Klenim z umetn. akade miije v Weimaru, eden najuglednejših nemških grafikov in slikarjev, pise:
» S pomočjo Tvoje fotografije se sedaj Tebe natanko spominjam! Predvsem Ti moram reči .da sem nad fotogabjam. Tvojih risb zares perpleksen imaš bajno znanje in nezaslišano domišljijo! Ti £ uprav likovni Savonarolla nase dobe. ki vse z nezaslišano silnostjo bioa n smesi, ta to v taki obliki, s takim obvladanjem sredstev, da ne ostane najvišjam zahtevam nobena želja več. živo žekm nale... Zelo lep je tudi ^asrnjiacin insa nja, kd spominja starih mojstrov a je pri tem spet vendarle moderen... « ^ en S Si ta dva primera zadostujeta. Zeto nerad^e javno »baham«. a i™ sem moral prinesti »dokaz resnice«^ ^^
Isidora Sekutlčeva o cibanu«. Najuglednejša
fina esejistka ga. dr. fe'dora Sekubceva je oh i a vila v najnovejšem zvezku »^rpstcega književnega glLniki« daljše poročilo o Zu-pančičevem ^Cicibanu« (z ilustraciiami N Pirnata, v izdanju Umetniške propagande) Uvodoma omenja svoj tatimni doživljaj kako io je na nekom koncertu, čigar pro-grama ^ii podala, pretresla .slovenska pesem »Uspavanka«. »Pesma je bila slove-načka, a 1 pesma I arija izuzetno lepe. Ud-nekud mi je doprlo do ušiju ime cuvenog slovenačkog kompozltora Lajovica, i mislim da sam pravilno vezala kmnpozicijuo kojoj je reč za ime Lajovica. O tekstu sam bila uverena da je narodni, jer je bio ona blagoslovljena reč. Iz koje lepota i bol biju kao plamen iz zapaljene luči ... Do samog današnjeg dana sam bila tvrdo uverena da ponavljam reči slovenačkog puka. A na da-
našnji dan, kad, nsput }oš prelomih Župan-čičevu knjigu dečjih pesama Ciciban, oči moje, po magnetskoj nekoj sili u kojoj nedokučno dejstvuje i telesno i duhovno, oči moje padoše tačno na srednju od tri storfe jedne LTspavanke. Ja videh »- . . Krilo se je utrudilo . . .« i saznah, i vezah, što je rodno: jedrno i celo. Dakle, Oton Župančič! Utoliko bolje!« Nato ga. Seku-ličeva karakterizira Zupančičevo mladinsko poezijo in jo primerja z neko angleško zbirko. »Niz Župančičevih pesama jeste poezija naša, s lav enaka. Oiia ima toliko obeležja naše prave poezije, i prave naše poezije, kao da nije reč o zbirci isključivo dečjih pesmica . . .« O risbah Nikolaja Pirnata sodi, da je ilustrator »s ukusom i s pravom osetljivošču za dečje gledanje, dao crteže uz knjigu«. Ob koncu sklepa, da »Ciciban« »ulazi čoveku u glavu i u dušu kao divni šum slovenačkih gorskih potoka.« — V isti številki SK Glasnika je izšla tudi ocena srbsko-hrv. verzije »Cicibana«, ki jo je priredil Stanko Tomašič, izdala pa —• v enaki opremi kot slovenski izvirnik — Umetniška propaganda.
Novo zal°žništvo v Beogradu. V prestolnici se je osnovalo novo zalo "moštvo z imenom »Stožer« (po enako imenovanem mesečniku). Njegova prva knjiga bo prevod romana Maksima Gorkega »Gospodar«, na-dalnjd avtorji pa so V. S tajski, Tokunaga Haoshi, Lidija Sejifulina, Ana SegheTS, Pan-ferov, Milo Urban, St. K. Neumamn, Up-tom Sinclair rn Jack London.
Emilu Zolaju je ob tridesetletnici njegove smrti posvečena septembn&ka številka beograjske revije »Stožer«.
Repertoarji
Ljubljanska drama bo otvorila noro sezono v soboto 17. t m. s premijero Kreftov« izvirne zgodovinske drame »Celjski grofje< v režiji profesorja Šesta.
Razpisan je gledališki abonma za noro se-rono v Ljubljani. Abonenti bodo imeli v sezoni 21 dramskih in 19 opernih predstav, skupno 40 predstav. Za nastopajočo sezono je uveden stalen abonma v sredo, ki bo imel predstave samo v sredah, in pa abonmaji A, B, C in D. Opozarjamo na veliko ugodnost, ki jo nudijo abonmajske cene stalnim abo-nentom, saj 90 skoro za 50°/« nižje kakor pa dnevne cene. Abonma se plača v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Uprava spoznava velike izdatke, ki jih imajo pred vsem starši s šoloobveznimi otroki in je zato odločila, da se priglasi sprejemajo že v treh dneh, navzlic temu pa posamezniki lahko plačajo prvi obrok šele 1. oktobra. Prijave za abonma se sprejemajo v veži dramskega gledališča do petka dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure.
Razpored mariborskega gledališkega abott. maja. Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1*932-33 abonma, ki se bo zaključil začetekom maja 1933 in ki obsega 12 dramskih in 8 glasbenih predstav ter znači velik popust napram večernim cenam. Plačuje se v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, prve dni vsakega mesteca. Cene za vsak mesečni obrok so: ložni sedeži 58. 38, 31 in 24 Din. (za uradnike 49, 32, 27, 20 Din); parterni sedeži 48, 38, 31 Din (za uradnike 41. 32. 29 Din); balkonski sedeži 48, 38, 29, 23 Din (za uradnike 41, 32, 24, 18 Din); sralerijskii sedeži 24, 19. 13 Din (za uradnike 19. 14, 9 Din), uobe se tudi bloki, ki omogočajo obisk poljubnih 12 dramskih m 8 glasbenih predstav (izvzete so predstave, ki imajo označbo »Izven< na plakatih). Cene blokov so nekoliko višje kot navadni abonma. Prislase sprejema blagajna dnevno od 9. do pol 13. in od 15. do 17. (ob nedeljah in praznikih samo donoldne) do 9obote 24. t. m. Za lanske abonente ostanejo dosedanji prostori rezervirani do sobote 17. t. m. Uprava prosi vse interesente, da se čim prej abonirajo. Abonma je neprenosljiv na drugo osebo in med sezono neodpoved Ijiv.
Repertoarni načrt mariborskega gledališča: Drama: Asch. Bog osvete; Cankar. Za narodov blagor: Capek. Tolovaj: DehmeL Clovekoljubci: Goethe. Ifigenija: Golar. Dve nevesti; Goldoni, Radovedne žene; Kreft, Celjski * grofje; Krleža, Gospoda Glembaje-vi; Lengyel. Antonija; MiloSevič. JubHei; Moliere, Scapinove zvijače; NestroV. Utoiv ljenea; Ogrizovid. Hasanaginica; Ostrovskl, Nevihta; Raymund, Planinski krali in od-Ijudmež; Shakespeare. Ukročena trmoglavka; Szaniawski. Mornar: Vojnovič. Dama s solnč-nico — Opera: Foerster. Gorenjski slavček; Gounod. Faust; Parma. Ksenija. Stara pesem: Offenbach, Hoffmanove pripovedke; Thomas, Misrnon. — Opereta: BenatzkV. Pri belem konjičku: Lehar, Friderika: Strauss J., Beneška noč; Strauss 0-, VelFkov čar; Suppč. Boccaceno; Tiardovid. Mala Floramye. Ponovili se bodo dobro U6peli komadi zadnjih sezon, uprizorile pa tudi markatne novitete, nekai otroških predstav in burk.
Maši kraji in ljudje
Velik tabor narodno
obrambnih delavcev
Sijajno uspela glavna skupščina Ciril-Metodove družbe v Slovenski Bistrici — Zanimanje za družbo se zopet dviga — Gmotno stanje zadovoljuje
Maribor, 12. septembra.
Letos m je izbrala naša najstarejša in
najdejavnejša narodno obrambna organizacija za kraj svoje letne velike skupščine prijazno Slovensko Bistrdoo, nekdaj narodnostno najbolj vroča tla. Tamkajšnja agilna podružnica CMD slavi letos 40 letnico svojega plodovitega obstoja, Ze v soboto zvečer se je mesto pripravilo na sprejem dragih gostov; žgal se je mogočen kres, vse mesto pa se je odelo v cvetje, zelenje in zastave.
Sprejem in zaupni sestanek.
Ko so v nedeljo dopoldne prispeli mnogoštevilni gostje, jih je sprejela pred kolodvorom velika množica in jih navdušeno pozdravljala. V6e od Ljubljane do Slovenske Bistrice in pa od drugih strani je pobiral jutranji vlak preizkušene rodoljube, ki so pohiteli v velikem številu v belo mesto pod pohorskimi goricami in lesovi, da se snidejo s štajerskimi, predvsem obmejnimi tovariši, da se porazgovore o usodi in življenju trpečih bratov in se okrepe v odkriti besedi za nadaljnje delo. Najmočnejša delegacija je prispela iz Litije; vdova po pokojnem ustanovitelju CMD ga. Svetčeva je vodila 15 zvestih sodelavk in sodelavcev. Ko so gostje izstopili iz vagon o v, jim je izrekel presrčno dobrodošlico odvetnik g. doktor Pučnik, obkrožen od Sokolov, gasilcev in mnogoštevilnega občinstva. Za pozdrav se je zahvalil prvomestnik CMD univ. prof. dr. Rado Kušej, nakar je krenil sprevod z godbo na čelu pod slavolokom in med gostim špalirjem mladine, kri je pozdravljala z državnimi trobojnicami v ročicah, pred mestno hišo. Tu je z okna spregovoril v pozdrav soustanovitelj in prvi predsednik slovenjehistriške podružnice CMD, velezaslužni narodni borec im odvetnik g. dr. Urban Lemež. Po kratkem ogledu mesta so se udeleženci 6kupšč;ne zbrali v dvorani Okrajne hranilnice, kjer se je pod vodstvom g. dr. Kušeja vršil zaupni shod Obravnavale in razčistile 60 se mnogoštevilne važne zadeve, tieoče se dosedanjega in bodočega dela druižbe. Shod je bil po triurnih živahnih razpravah ob pol 13. končan, nakar so med krajšim odmorom napolnili dvorano tudi ostali, pozneje došlii člani in prijatelji naše preizkušene šolske dražbe.
43. velika skupščina.
Ko so člani akademskega pevskega zbora zapeli rodni grud/i in svojemu narodu posvečeno pesem, je prvomestnik g. dr. Kušej otvoril 43. veliko skupščino in najprej pozdravil gg. zastopnika bana »reškega načelnika za Maribor — desni breg dr. Makarja, župana dr. Jagodica, dr. Leme-ža, cel iskega župana dr. Gorioana in dr. Jura Hrašovea. ministra v p. dr. Kukovca. zastopnika Mariborske sokolske župe dr. Kovači ča, zastopnika sodišča dr. Dob roška ter g-ospe Tavčarjevo, Svetčevo, Šentjurče-vo. Bevkovo, Tenentejevo in vse ostale, zlasti delegate iz obmeVrih krajev. Nato je podal poročilo o položaju v družbi in o njenem delovanju v preteklem letu. Podčrtal je velike naloge in potrebe družbe, ki si z vsemi močmi in neprecenljivo požrtvovalnostjo svtojih članov in članic
v 92 podružnicah
prizadeva ohraniti slehernega našega človeka na skrajnih narodnostnih mejah, kjer ječi v nepopisnem trpljenju tretjina našega naroda brez upanja, da ji kaj skoro zašije soln.ee svobode. Edina tolažba, edino upanje smo ji še mi, ki imamo sveto dolžnost, da jih bodrimo in jim z vsemi sredstvi pomagamo, da bodo mogli vztrajati v tujem morju. Ohraniti jim moramo dragoceno rodno grudo, slovensko besedo, pesem in narodne običaje, ki bodo ostali trajna vez med njimi in nami. Zato pa se mora vse slovensko ljudstvo okleniti Družbe sv. Cirila in Metoda, ker le s složnim in skupnim nastopom bo mogoSe izvršiti stavljene naloge Odprta so vrata v družbene vrste slehernemu našemu i?o-v-eku brez razlike vere in prepričanja za delo v obrambo slovenske krvi in jezika. Ljubezen do rodnih bratov onstran državnih mej mora združiti vse Slovence *<n zadušiti vsa škodljiva nasprots^va.
Počaščenje pokojnih.
Potem, ko so se za pozdrave zahvalili in želeli skupščini najlepše uspehe v imenu zadržanega bana dr. Makar, v imenu Celja dr. Goričan. za Slovensko Bistrico dr. Jagodic in za mariborsko sokolsko župo dr. Kovačič. so ziborovalci stoje počastili spomin v preteklem poslovnem letu umrlih pokroviteljev gg. Kollmanna, Sajovica, Slanca, Jurce, Jelačina st., dr. Jesenka in Pavlina ter članov, sodelavcev in odbornikov oz. odbornic podružnic gg. dr. Slavi-ka. Lapajnefa. Oseta ml., Ambrožičeve, Caharije, Krefta. Nadila, Porekarja, Borov-nika, Konška. Marinca, Fajdigove, Peter-nela in inž. Novaka.
Izčrpno tajniško poročilo
js podal družbeni tajnik g inž. Janko Mačkovšek. V uvodu je navedel vzroke, ki so napotili slovenske rodoljube, da so 1885 ustanovili to našo velepomembno narodno šolsko družbo. S posebn m veseljem je ugotovil, da je dobila družba lepo število novih idealnih bor **v\ ki so se združili v akademski podružnici CMD in ki so se z veliko ljubezniio in -dealnim navdušenjem poprijeli propagiranja naše misli in našega hotenja: obraniti slednjega našega človeka do skrajnih mej našega ogroženega narodnega ozemlja Družba je ostala vedno dosledna v boju za zmanjšanje ogroženega ozemlja med našo narodnostno in našo aktivno mejo na minimum Družba je zadela na srdit odpor naših narodnih nasprotnikov kar je popolnoma razumljivo. Ni pa razumljivo, da je zadela dražba na silno nasprotovanje odo med lastnimi roiaki. in «"cer že takoj po svoji ustanovitvi. — Podpredsednik CM družbe, pokojni notar Luka Svetec
je bil v času priprav za prvi slovenski katoliški shod po sklepu družbenega odbora pripravljen nastopiti na tem shodu kot govornik, za kar ga je pripravljalni odbor shoda naprosil; ko pa je v odboru razvijal 6voje nazore o slovenskem obrambnem delu. je bil odklonjen in ni sme! nastopiti na slovesnem zborovanju. Na tem shodu je bilo tudi objavljeno stališče do CMD in njenega dela: Dražba naj se odvede od svojega pravega namena pomagati ogroženim rojakom z ustanavljanjem slovenskih šol; namesto za te naj CMD v Ljubljani potroši svoje skromne novce za katoliško učiteljsko semenišče in katoliško gimnazijo. Na istem shodu se ni ustreglo zahtevi koroškega župnika Gregorja Einspielerja. ko je hotel uve'javiti oster protest proti krivicam v pogledu šolstva koroških Slovencev, temveč ie obveljal sklep, da naj Slovenci brezpogojno podpirajo nemško katoliško univerzo v Salzburgu,
Družba se od svoje poti in idej ni premaknila in se danes jasno vidi, kako prav in potrebno je bilo njeno delo. Preokret v mišljenju, ki je nastal pri delu nekdanjih idejnih nasprotnikov kmalu po balkanskih vojnah, je prišel za mnoge predele naše domovine prepozno, ker se prebojna sila narodne ideje v najširših plasteh našega naroda ni mogla več povsod pravočasno uveljaviti, zlasti ne v severnem obmejnem pasu. — Nato je govornik posvetil dvoje obširnih poglavij
razmeram na Koroškem in v Italiji. Opisal je vse ogromno, sistematično in brutalno raznarodovalno delo, ki ne dosega svoiega zaželenega cilja pri starejši, pač pa deloma že pri mlajši generaciji. Razložil je tudi obupne razmere v šolstvu našega neosvobojenega naroda ob Soči in Dravi, kjer so vse slovenske šole ukinjene (532 brez Zadra), dočim v naši državi močno naraščajo državne osnovne šole z nemškim jezikom. Tudi v venskem pogledu je obupno. V zadniem času dobivamo dnevno mnogoštevilne dokaze, da se jc pričela borba proti našemu Jeziku y katoliških cerkvah onstran Snežnika, in to v popolnem soglasju in z aktivnim sodelovanjem najvišjih cerkvenih oblastev.
Navzoči so zaklicali vsem tamkajšnjim žrtvam »Slava«, vsem rojakom, ki prenašajo bridko gorje onkraj mej, pa krepki, bratski: »Zdravo«!
Blagajniško poročilo ravnatelja g. dT. Kersnika je bdilo zelo razveseljivo glede na težko krizo, ki je druga društva in organizacije prizadela še rn.no-tj0 bolj. Dohodkov je bil« lani 1,332.796 dinarjev, izdatkov 691.857 Din. Društveno premoženje znaša ob koncu leta 1931 skupno s pokojninskim skladom 2.306.478 dinarjev in se je pomnožilo od predlanskega leta za 803.708 Din, to pa v glavnem po zaslugi oporoke p°k. dr. Pimata. Na predlog nadzornikov gg. Rodeta in dr. Ravniharja. ki sta našla vse knjige in denarno poslovanje v najlepšem redu, je bil računski zaključek soglasno odobren. Prav tako je bil soglasno sprejet proračun za 1932, ki predvideva za: slovensko šolstvo, prosveto in razne kulturne namene 350.000 Din, podpore obmejnim 5o'am za knjige, učila, božienice itd. 180.000 Din, popravila pri posestvih 40.000 Din, pokojninski sklad 40.000 Din in za razne stroške 1.50.000 Din skupaj torej 760.000 Din.
Govorilo ie še več govornikov 'm govornic. med dragimi ga. Franja Tavčarjeva, dr. Lašič in dr. Kovačič. ki so dali dražbinemu vodstvu nekaj stvarnih, dobrodošlih nasvetov za še živahnejše delovanje te naše najstarejše šolske in narodno obrambne organizacije.
Odbor.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji stari odbor: prvomestnik g, dr. Rado Kušej, vodstveni člani gg. dr .Ernest Dereani, dr. Janko Kersnitk. Avgust Ludvik, inž. Janko Mačkovšek. Nilka Potočnikova, narodni poslanec Ivan Prekoršek, Viktor Robr-mann. Franja Tavčarjeva, Ivan Tomažič, Miro Senekovič in Fran Jamšek, kooptira-na pa sta bila v odbor s svetovalno pravico na predlog ge. Tavčarjeve zastopnika mladine in akademike podružnice CMD gg. Iskra in Urš:č, V nadzorstvo so prišli S«, senator dr. Vladimir Ravniibar, Matija Rode, Albert Sič, Jakob Zupančič in Ev-gen Lovšin; v razsodišče, ki pa ni imelo doslej nobenega opravka, gg. Matija Ma-rinček. dr. Ferdo Lašič. Franc Pahernik, dr. Fran Tekavčič in dr. Janko Žirovnik Na predlog g. dr. Mejaka iz Konjiiic je bri izvoljen za predelavo pravil do prihodnje velike skupščine naslednji petčlanski odbor: gg. dr. Kuišei. inž. Mačkovšek, doktor Lašič," dr. Senekovič in Iskra.
Brzojavni pozdrav.
Prečitani so bili nato brzojavni pozdravi, ki so jih poslali skupščini podban gospod Pirkmajer, najmlajša podružnica CMD v Splitu po g. Sergiju Gorupu, mariborski župan g. dr. Lipold. prosvetni šef banske uprave g. Mazi in ljubljanski župan g. dr. Puc. Na predlog prvome-stnika so zborovalci z navdušenjem sklenili od-poslati Nj. Vel. kralju vdanostno braoiav-ko, nakar je bila sijajno uspela skupščina ob 14. zakljuečna.
Po skupnem obedu v isti dvorani so odšli skupščinarji na grob velikega rodoljuba in narodnega prvoboritelja dr. Josipa Vo-šnjaka pri Sv. Venčeslu, popoldne in večer pa so preživeli v prijateljskem razpoloženju z domačini na animiranem družabnem sestanku.
Družba sv. Cirila tn Metoda, ki je danes edina vseslovenska narodna obrambna organizacija, mora objeti kot ljubeča mati vse one, ki se v stiski obračajo k njej, ker jim hočejo tuje sile oropati dušo. V njene vrste mora vstopiti ne le vsak Slovenec, ki liubi svojo zemljo in »voj iezik, temveč tudi vsak iskren Jugosloven. Treba bo še mnogo volje, dela žrtvovanja m propagande!
Gradha nove uradne palače
Maribor, 12. septembra.
Dopoldne so se pričela dela za carinsko pošto ob Aleksandrovi cesti. Z naglico rušijo železniško svetilničarijo in kopljejo tudi že temelje. Za enkrat je pri rušenju in izkopavanju temeljev zaposlenih 60 delavcev, čim pa bo to delo končano, bo zaposlenih pri gradnji nad 100 delavcev. Načrt za carinske objekte, katerih gradnjo je prevzela tvrdka inž. Dukič iz Ljubljane, je bil napravljen že pred štirimi leti. Kot prvo etapo bodo letos zgradili carinsko pošto.
Stavba bo dolga 45 ln široka 41 m, visoka pa dve nadstropji. V kleti bo poleg drugih sbramb veliko rezervno skladišče za neocarinjene pakete, v pritličju bo poleg rednega nkladiš.a prostor za neocarinjene pakete in skladišče za brzovozno blago. Dohod k carinskim uradom bo z vogala na Aleksandrovi cesti ter bodo tu uradi zvezani z modernim posebnim prostorom za potnike, ki bodo imeli direktni izstop in vstep na kolodvoru. V pritličju bodo uradi carinskih oddelkov mariborske pošte in uradi obmejne policije, v prvem nadstropju velika dvorana za carinjenje poštnilj paketov, zvezana s skladiščem, v pritličju z dvigalom ter pisarna carinske pošte in še nekateri uradi cbmejne policije. V prvem nadstropju bo veliko moderno trisobno stanovanje, v drugem bodo sama stanovanja, in sicer eno štirisobno, eno trisobno, eno dvosobno in tri sobe za samce, slednjič še velika sušilnica za perilo. Pričakovati je, da se v bližnji bodočnosti uresniči še ostali del načrta in bo v tej novi zgradbi tudi kolodvorska pošta imela svoje prostore.
Prava dobrota za ljudi, ki so podvrženi nadlogam črevesja in trpe na motnjah prebave, zapeki, hemeroidih in njih posledicah, kakor tudi na glavobolu, omotičnih napadih itd. je Saxlehnerjeva HU-NYADI JANOS naravna grenčica. Že 70 let se je vedno izborno obnesla, bila na klinikah in po zdravnikih sijajno preizkušena in priporočana pri daljših pivskih kurah zoper nabiranje maščobe, kronična obolenja ženskih spolnih organov, zastajanja krvi, izpuščaje na koži itd. Neprekosljiv učinek! Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah.	-
Prenos Pavla Šumana v domači kraj
Satčava, 12. septembra.
V sredo se je preselil v svojo ožjo domovino gost, ki je užival od 22. julija leta 1926. svoj večni mir in pokoj na našem majhnem gorskem pokopališču.
Šuman Pavle, žal nam je, da si nas zapustil, kajti vsakdo, ki je obiskal naše lepe Solčavske planine, je pri pose tu naše idilične cerkve s sočutjem obstal pred tvojim preranim grobom, ki so ga krasile planinske cvetke« tvoje ljubljenke. Planine so ti prezgodaj vzele življenje. Preveč si jih ljubil, nisi vedel, kako trde in neizprosne so in prav ena najneizprosnejših. Mrzla gora, ti je pokazala vso krutost svojih čeri in prepadov. Bodi ti v bližini tvojih žalujočih roditeljev tam v Ljubljani žemljica lažja, kakor ti je bila tukaj v tem zadnem kotičku naše Slovenije pod težko skalo, ki ti je zakrivala ffrob.

Vsa Ljubljana govori z navdušenjem, da je slavna
(ililta Alpar
pevka, kakršne doslej še nismo slišali!
Njen prvi zvočni film, čarobna opereta
ČE SRCE
je bila aplavdirana, občinstvo je bilo očarano od Gittinega krasnega petja.
Ne zamudite tega divnega sporeda
Najnovejši UFA zvočni tednik! Predstave ob 4., %8 in 3410 zv.
Elitni kino Matica
Telefon 2124

Bled in vzpenjača na Pokljuko
Gospodarska kriza, o kateri se toliko govori in piše, ima poleg svojih slabih strani tudi kakšno dobro stran. Opozarja nas na one naše pogreške v gospodarstvu, katerih v boljših časih nismo niti opazili, ki so pa vendar v večji ali manjši meri vplivale na uspehe našega gospodarstva, tako javnega kakor privatnega. Opozarja nas predvsem na marsikaj zamujenega, ki bi v mnogem oziru olajšalo sedanje hudo gospodarsko stanje, če bi se bilo izvršilo.
O sedanjem težavnem položaju našega najlepšega kopališča Bleda se danes mnogo govori. Podjetni Blejčani so ustvarili z ogromnimi žrtvami naprave, ki lahko tekmujejo z najodličnejšimi kopališči inozemstva, ker so računali z nadaljnjim brzim napredkom Bleda, ki bi omogočil, če ne amortizacijo, pa vsaj četudi še tako nizko obrestovanje vloženega kapitala.
To 1» ni in ne bo mogoče, dokler se Bledu ne da možnost podaljšanja sezone. V dobrih dveh mesecih ni mogoče kriti ogromnih režijskih stroškov, še manj pa visoke obresti za investirani kapital.
Ker Je Bled glavni nosilec tujskega prometa v dravaki banovini, ki je naravnost odvisna od dohodkov te gospodarske panoge, je pač treba resno premisliti, ali naj se ta glavni vir dohodkov, naš Bled, prepusti svoji usodi ali pa naj se nri pomaga na noge. Recimo, da bi sedanji podjetniki propadli in da bi prišla podjetja v druge roke. To dejstvo bi bilo samo na sebi slaba reklama za kopališče, obenem pa bi se
drugi podjetnik tudi n« lotfl dela s istim
veseljem kakor prvi, ki je ustvaril, kar ima, v ljubezni do svojega podjetja in do kraja, pri katerega napredku je od vsega početka sodeloval.
Med tem ko prvi podjetnik baš glede na to ljubezen, ki ga veže s podjetjem, premalo računa, računa drugi podjetnik navadno preveč. To pa ni vselej v korist podjetju.
Zato je dolžnost nas vseh, predvsem pa
odločilnih in zainteresiranih činiteljev, da se Bledu pomaga. Pomagano bi mu pa bilo s podaljšanjem sezone, katere prvi pogoj je vzpenjača na Pokljuko. Zimski šport na Pokljuki bi brezpogojno mogel tekmovati s prvimi zimskosportnimi kraji Švice, izhodišče bi pa imel na Bledu, če bi se omogočilo zvezati Bled s Pokljuko tako, da bi se moglo v nekaj minutah doseči eno in drugo.
O potrebi te vzpenjače se Je bilo že dovolj pisalo in govorilo, toda naposled je v času, ko bi bUa izvršitev še mogoča, zmagala malodušnost. Res je, da bi se vzpenjača sama na sebi ne izplačala in da bi neposredno ne donašala bogve kakih dobičkov, toda koristi, katere bi prinašala vzpenjača splošnosti in predvsem tujsko-prometnemu središču Bledu, bi bile največjega pomena. Zato bi se gotovo dala najti pot, ki bi vodila do uresničenja te tujsko-prometne potrebe in obenem do olajšanja* krize ali, če odkrito govorimo, do rešitve Bleda. Napačno bi pa bilo in lahko usodno za tujski promet naše banovine, če se enaki problemi, kakor je vzpenjača na Pokljuko, prepuste pozabljenju.
Sirov uboj v Halozah
Gruškovje, 11. septembra.
Lep šolnini dan na praznik 8. t. m. je izvabil mnogo ljudi v vinotoče, ki jih je v ptujskem srezu vse polno. V nekem vino-toču v Gruškovju v Halozah se je zbrala večja družba mož in fantov. Med njimi je bil tudi 451etni Pernek Jožef, posestnik iz Gruškcvja. Pilo se je vse popoldne. Ko pa je vino zlezlo vsem v glavo, je prišlo seveda do prepira.
Okoli polnoči se Je družba razkropila tn se je Pernek napotil domov. Kmalu je prišel za njim Fideršek Anton, posestniški sin iz Sedlaška, in ga je udaril z nekim topim predmetom po glavi tako močno, da je Pernek obležal v obcestnem jarku, kjer so ga našli pozneje ostali gostje. Hoteli so mu priskočiti na pomoč, pa so v svojo grozo opazili, da je Pernek že mrtev. Ubijalec je po dejanju pobegnil in se proti jutru pojavil v Ptuju, kjer se je hotel, kakor sam

Sedat /e tkrafni taa, da vzamete Aspirin-tablete.
Proti prehlada, revmatizma in bolečinam
Aspirin tablete
pristno samo ▼ originalnih omotih.
•Odobreno od Mlni«t>r«Cvs SocI|itn« r "»**-tik« I narodnog idravlja S. Br. 8104 o4 16. S. 1932.
trdi. prijaviti sodišču. Orožniški narednik g. Lončar iz Podlehnika je JF^derška v mestu izsledil, ga aretiral in privedsl v ptujske sodne zapore. Fideršek je zločin prk-znal in izjavil, ia je Perneka udaril le z neko palico Ubijalec napravlja vtisk abnormalnega človeka.
Pokojni Pernek zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otrok. Truplo pokojnega je bilo preneseno v mrtvašnico k Sv. Trojici v Halozah, kjer se je naslednjega dne sestala sodna komisija. Pri raztelesenju je sodna komisija ugotovila, da je imel Pernek razen velike rane na glavi tudi druge telesne poškedbe in zlasti hude notranje poškodbe. Imel je več zlomljenih reber. Smrt je nastopila zaradi pretresa možganov in hudih notranjih poškodb. Komisija domneva, da je moralo biti več napadalcev ,ki so pokojnega neusmiljeno pretepali.
številni poboji in uboji v našem srezu imajo svoj izvor v alkoholu, ki ga vinotoči Iztočijo ogromne mnržine. Vinotočev je pri nas mnogo preveč. Treba bo najti kak izhod, da se tem žalostnim dogodkom napravi konec. Treba bi bilo tudi pomnožiti orežniške postaje.
Napad z dvema mesarskima nožema
Naskok mesarskega pomočnika na veselo družbo v gostiln!
Zalog, 12. septembra.
Ves Zalog le pod vtisom brutalnega zločina, ki je bil izvršen v nedeljo zvečer v Požari e vi gostilni v Zalogu. Mezarski pomočnik France Mazovec, ki mu je sekun-diral tudi neki Janez Čeme, imenovan Bolte. je z nožem oklal in nevarno ranil šest domačih fantov.
Požarjeva gostilna je od nekdaj n« dobrem glasu. V nedeljo zvečer je bila v njej zbrana večja dražba izletnikov in domačinov, zlasti okoliških fantov iz Zaloga in Kašlja. Med njimi so bili tudi 181etni brivski vajenec Henrik Taurer iz Spodnjega Kašlia, 201etni delavec Jože Irt iz Zaloga, 261etni delavec Ivan Prošek, 231etnl delavec Karel Šumberger iz Zaloga in 211etni France Pamgeršič iz Spodnjega Kašlja. Sedeli so za mizo pri vinu in se tudi zavrteli z dekleti.
Njim nasproti je sedel Mazovec s Čer-netom. Mirno je opazoval fante, kako plešejo, okrog pol 21. pa je nenadoma vstal in prekucnil dolgo mizo, s katere so popadali kozarci in litri ter se je vino razlilo Ze naslednji hip je planil in sta se v njegovih rokah zabliskala dva mesarska noža. Vrgel se je med fante in začel besno otepavati z nožema na levo in desno. Fantje so se mu sicer postavili v bran, toda naleteli so slabo. Mazovec je suval okrog sebe in po vrsti onesposobil za borbo več i&ntov. Morda bi še naprej divjal in ni izključeno, da bi borba zahtevala kako smrtno žrtev na licu mesta, da se ni oju-načil eden izmed gostov in ga oplazil s stolom po roki ter mu izbi! en nož.
Nato je planil Mazovec iz dvorane, na
dvorišču je naletel še na enega, ki je be-žul pred njim in ga večkrat sunil z nožem. Za njim so se pognali vsi gostje iz gostilne. V divjem begu jo je Mazovec ybral proti približno 50 korakov oddaljenemu kolodvoru. Čez tir se ni upal, ker se je bal, da ga napadalci zaslede, pač pa se je zatekel v prometno pisarno, kjer je tamo-Snjega prometnega uradnika Ladislava Z. prosil, naj ga za božjo voljo zaščiti pred preganjalci. Uradnik je zaklenil vrata in tako begunca rešil gotove smrti, kajti razjarjeni gosti bi ga bili gotovo Irnčali. V smrtnem strahu se je zdaj Mazovec skril pod mizo in trepetal kakor bilka na vodi.
O zločinskem napadu so bili med tem obveščeni tudi orožniki in je prišel na kolodvor orožniški komandir narednik g. Suš-nik iz Vevč s tremi orožniki, ki je množico razgnal. Mazovca pa aretiral.
Ranjene fante so prepeljali na kolodvor, kjer so jih za silo obvezali železničarji, o napadu pa je bila obveščena tudi že reševalna postaja. V njen avto so naložili vseh pet ranjencev, ki so bili nemudno prepeljani v bolnico. Najhujše poškodbe je dobil Karel Šumberger. ki ima osem sunkov v glavo, pleča in hrbet. Irt je dvakrat ranjen v levo roko, enkrat pa v glavo. Prošek je dobil dva sunka v pleča in ima ranjena pljuča, Taufer je dobil snnek v desno stran pljuč, dočim je bil Pangeršič lažje ranjen na roki. Šumbergerjevo stanje je najbolj resno,
Mazovca so orožnik še v nedeljo ponoči prepeljali v Ljubljano, danes pa je bil aretiran tudi Janez Čeme, ki je med pretepom udrihal s stoli.
Skrajno drzen vlom v Beogradu
V palači Jugoslovenske banke izropana blagajna Društva borsfclti
rudnikov
Beograd, 12. septembra.
Einako spretni vlomilci, kakoT so bili oni, ki so nedavno v Zagrebu izropah Di-skontno banko, so se pojavili sedaj v Beogradu ter tudi tam po opravljenem delu izetinili brez sledu. Tudi v Beogradu so si izbrali čas od sobote popoldne na nedeljo. Oba predrzna vloma sta si zelo podobna po izvedbi sami in po okoliščinah, kajti tudi v Beogradu je bilo vlomljeno v naj-prometnejši ulici. Torišče zločina v Beogradu je palača Jugoslovenske banke v Ko-larečevi ulici št 1. Bančnih prostorov vlomilci niso obiskali, temveč so se najbrž ze v soboto proti večeru vtihotapili v pos.op-je ter potem ob ugodni priliki vdrli v prostore Društva borskih rudnikov, ki se nahajajo v tretjem nadstropju velike palače.
Vlom so opazili uslužbenci šele v nedeljo zjutraj. Glavna vrata v društvene prostore so bila odprta, v predsobi pa je našel sluga odprte predale pisalnih miz in razmetane razne spise. Ko je stopil v dru-«o sobo, je uvidel, da je odprta tudi velika blagajna, v katero je društveni blagajnik zaklepal gotovino m vrednostne papirje. Policija je preiskala vso hišo, a ni našla nobenih sledov za zločinci. Velika železna blagajna je bila izdolbena na način, ki priča, da so bili na delu profesionalni vlomilci. Odtisi prstov se nikjer ne poznajo in tudi drugače se vidi, da so bih na delu pravi vlomilski strokovnjaki, ki pa niso prišli na svoj račun v toliki meri, kakor so pričakovali. V blagajni so našli namreč samo 14.000 Din ▼ naši valuti, 1265 francoskih in 110 švicarskih frankov ter nekaj zlatnine. Razne vrednostnice so pustili, ker jih ne bi mogli vnovčiti brez nevarnosti. Vlomilcev je bilo gotovo več, ker sta najmanj dva imela samo z blagajno precej dela.	...
Vlom je bil izvršen ▼ kratkem pasu dobre ure. kajti blagajnik društva se je mudil v uradu do pol 8. zvečer, takoj po 9. uri pa je vratar zaklenil glavna vrat* palače ter se prej še prepričal, da ni bilo nikogar na hodnikih. Do 9. ure je bilo T
hiši prav živahno, ker so v veliki palači razni uradni prostori in tudi nekaj privatnih stanovanj. Policija sklepa, da so vlomilci samozavestno hodili po stopnjicah iz nadstropja v nadstropje in potem, ko se Je odstranil blagajnik Društva borskih rudnikov, spretno odprli vrata in začeli svoje delo. Par se jih je ukvarjalo z blagajno, drugi pa so stražili po hodnikih in stopnjicah in vsi so se morali izgubiti iz poslopja še pred 9. uro. Da bi ostali čez noč skriti v palači, ni mogoče, ker je vratar izjavil, da se natančno spominja kdo vse je v nedeljo zjutraj zapustil palačo. Zasledovanje to delalo policiii še velike preglavice.
Huda nezgoda s kolesom
Novo mesto, 11. septembra.
Iz dve uri oddaljenih Stopič sta se davi popeljala s kolesom proti Novemu mestu k začetku šolskega pouka brata petošolec in sedmošolec Josip in Rihard Erker, sinova šolskega upravitelja v Stopičah. Rihard je vodil kolo, dočim je mlajši Josip sedel na vezalnem drogu. Pri kamnolomu Pogan jc i h se cesta strmo spušča proti Got-ni vasi. Ko sta privozila izza ovinka, sta v oddaljenosti 100 metrov opazila neko kmetico na cesti. Rihard je dajal glasne signale, toda ženica je bila vsa zmedena, začela se je ozirati in je skakala z leve na desno. Rihard je zmanjšal brzino, ali nesrečna žena je skočila baš pred kolo, ki jo je podrlo, na tla pa sta treščila tudi oba dijaka. Nesrečna žena je obležala nezavestna s poškodbami na glavi in z zlomljeno desno kliučnico. Od dijakov sa je mlajši razbil čeljust, dočim je starejši dobil le neznatne poškodbe.
Nezavestni ženi so priskočili na pomoč vaščani. nakar ?e bila prepeljana v bolnico, kjer se vse dopoldne ni zavedla. Kolikor smo dognali, ie ponesrečenka 551etna po-sestnica Marija šušteršjčeva iz Lakomni-ce, občina Šmihel-Stopiče.

©»usače vesti
• Pravniški kongres v Dubrovniku.
Kongres se otvorj v petek 7. oktobra ob 10. dopoldne. Udeleženci te dravske banovine se odpeljejo iz Ljubljane, odnosno iz Maribora v sredo 5. oktobra z opoldanskimi vlaki preko Zagreba ali preko Karlovca. Natančnejši odhod se bo ipravoča&no naznanil. Iz Zagreba se odpeljejo nato z brzi m vozom ob 21.15 ln dospejo v Split v četrtek 6. oktobra ob 7.35. Parnik Dubro-vačke plovidbe > Kralj Aleksander« bo vozil posebej za udeležence kongresa ob 8.40 (prihod v Dubrovnik ob 17.45). Kongi^s sam bo v petek in soboto, a v nedeljo 9. oktobra se namerava prirediti skupen izlet vseb udeležencev v Kotor, ki pa ne bo obvezen-Železniška uprava je dovolila 75-odstotni popust, Jadranska in Dubrovačka iplovidba pa 50 odstotni popust. Parnik iz Splita v Dubrovnik stane: cela karta II. razreda 192 Din. Ob zadostnem številu udeležencev 4z LJubljane, odnosno Maribora bo poskrb-Ijeno za posebne vozove. Ker je v Dubrovniku nemogoče dobiti skup,na brezplačna ležišča, bodo udeleženci vezani na hotele. Sobe je dobiti od 40 Din dalje Morda se bo tovarišem .iz Dubrovnika posrečilo dobiti 'tudi cenejša stanovanja od 30 Din dalje. Ker oskrbi sobe >Putnik<r, kateremu se jamči za plačilo, se vsak udeleženec kongresa, ki reflektira, da mu odbor poskrbi stanovanje, vljudno napreza da v,pošlje poleg kongresnega prispevka še 150 Din, kateri znesek se bo v Dubrovniku (posebej poračunal. Ob povratku bo odšel parnik jz Dubrovnika v pondeljc-k zjutraj. Kongresni prispevek znaša: vn ■pripadnike svobodnih poklicev 100. za n1l* hove rodbinske člane 80, za ostale privnii-tke 60, njihove rodbinske člane 50 Di.n. Seveda mora biti ipopolnoina poravnana tudi članarina za vsa pretekla ln tekoče leto. Prijave za udeležba se sprejemajo samo še do 20. t. m. Društvo >Pravnik«.
♦ Društvo prijateljev gradiščanskih Hrvatov. V Zagrebu se je v nedeljo vršila ob lepi udeležbi ustanovna skupščina Društva Prijateljev gradiščanskih Hrvatov. Referent profesor Matz je poročal o položaju gradiščanskih Hrvatov ter izrazil željo, da bi se skupščinarji z vnemo oklenili novega društva, kateremu je svrha prosvetni napredek gradiščanskih Hrvatov. Za predsednika novega društva je bil izvoljen Rudolf Herzeg, za tajnika ipa dr. >Ivan Esih. Kakor znano, živi v >Burgenlandu« približno 50.000 Hrvatov. V mesecu avgustu prihodnjega leta se bo vršila proslava 400-letnioe naselitve Hrvatov v tamkajšnjih kraljih.
PESEM, POLJUB. DEKLE!
♦	Posvečenje zastave Jugoslovenske rad-ničke zajednice. Na bivšem šolskem stadionu v Beogradu se je preteklo nedeljo vršilo posvečenje modre zastave Jugoslovenske radničke zajednice. Slovesnosti se Oe udeležilo mnogo delavcev in lepo število gostov. Posvečenje zastave je izvršil ameriški pravoslavni škof Mardarije. Na svečanosti so bile prirejene velike ovacije kralju in kraljevskemu domu.
♦	Sestanek šolskih upraviteljev. Tovariše šolske upravitelje iz logaškega sreza obveščam, da se bo vršil uipraviteljskj sestanek v soboto 17. t. m. in ne 18, t. m., kakor je balo pomotno napisano v okrožnici. Vse ostalo ostane v veljavi. Doljak Valentin.
♦	Javna zahvala. Nj. Sv. patrijarh srb-sk; Tarnava je poklonil skladu za zgradbo pravoslavne cerkve sv. bratov Ciril in Metoda v Ljubljani znesek 10.000 dinarjev (,po vrhu poprej poklonjenega zneska 2000 dinarjev). Za ta ponovni velikodušni dar,-s katerim je patrijarh pokazal posebno naklonjenost do pravoslavnih vernikov v Ljubljani, se m<u upravni odbor srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani najtopleje zahvaljuje. Primeru cerkvenega poglavarja nalj sledijo pravoslavni verniki ln prijatelja pravoslaja.
♦	Odvetniški izpit pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani je napravil s prav dobrim uspehom g. dr. Lado Vavpetič iz Ljubljane, čestitamo!
♦	Iz železniške službe. Premeščeni so uradniki VIII. .položajne skupine: Auseo Adolf z Rakeka za šefa postaje Črnomelj, Drašlar Jožef z Jesenic za šefa postaje Bistrica - Bohinjsko jezero, Eržen Anton Iz čakovca za šefa postaje Brezovica, Po-gjorevc Štefan fz Velenja v kurilnico Maribor, Toporiš Ivan z Brezovice za šefa postaje Zalog, Lah Andrej iz Kranja za šefa postaje Medvode. Dragar Franc iz Pesnice v Trbovlje, Ranzinger Martin Iz Zagorja na Jesenice; IX. položajne skupine: Ogorevc Frančišek iz Maribora v strojni oddelek generalne direkcije, Dolenc Jožef iz Tezna v Videm - Krško. Zaverš-nik Feliks iz Črnomlja za šefa postaje Vuhred-Marenberg, štefula-Vrhovc Frančiška, blagajničarka iz Ptuja v Maribor, glavni kolodvor; X. položajne skupine: Demšar Janko iz Beograda h gradbenemu oddelku direkcije Ljubljana, Kloipčar Izi-gor z Vrhnike na Verd, Martinčič Leopold z Verda na Vrhniko, Kolšek Vinko od .strojnega oddelka generalne direkcije v kurilnico Maribor; Caf Ivan iz Trbovelj
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 12. septembra 1932.
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najmižjo temperaturo.
Ljubljana, 7, 758.8, 21.0, 80, mirno, 7, —,
__Ljubljana 13, 758.2, 27.0, 50, W4, 3, —,
_. Maribor 7, 757.4, 19.0, 70, SW2, 7, _, _
Zagreb 7, 758.3, 23.0, 60, NW2, 10, Beograd 7, 758.8, 23.0, 60, SW2. 10, — Sarajevo 7, 761.5, 18.0, 70, mirno, jasno, ____Skopljee 7, 7€1.4, 18.0, 80, mirno 3,
__Sipilit 7, 7-60.0, 25.0, 60. mirno. 3, —,
Kumbor 7. 759.8, 23.0, 90, ESE1, 9,
Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 27.0, najnižja 21.0. 27.0, 21.0. Maribor 25.0. 18 o' Zagreb 22.0. Beo.srrad 21.0. Sarajevo 14.0. Skoplje 31.0, 14.0. Spl.it 31.0, 23.0. Kumbor 22.0.
Solne e vzhaja ob 5.34, zahaja o-b 18.20
Luna vzhaja ob 17.35. zahaja ob 2.24.
v Zagorje; Zvaničniki 'II. kategorije: Ber-gant Lovrenc iz Ljubljane v Kamnik, Ko-larič Alojzij iz Maribora v Velenje, 'Lešnik Janez iz Maribora na Pragersko, Ple-teršek Jožef s Pragerskega v Maribor glavni kolodvor. Ostavko je podal dnevni-čar Pleša Jožef, postaja Bled-jezero. Služba jo prestala uradniku X. položajne sku pine Hartmanu Maksu, postaja Ruše.
♦	Sprejem v prometno službo. Na mnogoštevilne prošnje, naj se doseže izpre-memba odnosno izpopolnitev delov zakona o državnem prometnem osobju v tem smislu, da bi se mogle tudi ženske uradnice vzeti v službo državnih prometnih ustanov v centrali ter inženjerji - arhitekti, te>le-fonistke in telegrafistke to strojepiske zunaj centrale in kot blagajničarke, je izdal prometni minister na predlog komisije za razlago obstoječih zakonov in pravil v re-soru prometnega ministrstva to-le odredbo: Vsa železniška služba je izvršnega značaja in ni razloga za izpremambo čl. 5 zakona o državnem prometnem osobju.
♦	Uradniškim pripravnikom. Glede na izraženo željo, naj bi se pri uradniških pripravnikih izvajal čl. 2-48 zakona o državnem prometnem osobju, to je, da bi imeli večje prejemke od tistih, ki jih odreja novi zakon rz I. 1931, je prometni minister na predlog komisije za razlago obstoječih zakonov in pravilnikov izdal pojasnilo, da se čl. 248 zakona o državnem prometnem osobju ne more nanašati na uradnike, ki so bili po zakgnu i® 1. 1932 v prvi kategoriji devete skupine, v drugi kategoriji pete skupine in v tretji kategoriji če, trte skupine, nego da se ima pri njih izvajati čl. 240 zakona o državnem promet nem osobju, ki dzrečno uravnava njihov položaj. Razlog, da se pri teh nameščencih ne morejo upoštevati ugodnosti in prehodne odredbe čl. 248 omenjenega zakona, je v tem, ker se s to odredbo uravnava položaj uradništva iz čl. 22 istega zakona (AA)
♦	Služba cestarja. Kr. uprava dravske banovine razpisuje službo banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti II reda št. 120 Kandiija - Laze - Gaber za progo od km 0.00 do km 6.100 Prošnje je vložiti najkasneje do 30. septembra 1932 pri sre-skem cestnem odboru v Črnomlju.
♦	Brzojav v Braslovčah. Z odlokom prometnega ministra se dovoli uvedba brzojavne službe pri pogodbeni državni pošti in brzcijavu v Braslovčah.
♦	češkoslovaški slikar v Hercegovini. Preteklo soboto je z lastnim avtomobilom prispel v Mostar znani češkoslovaški akademski slikar Svoboda, ki ostane tamkaj nekoliko dni ter bo slikal starodavni most in druge zanimive partije. Ob koncu septembra odpotuje Svoboda v Ameriko, odkoder se prihodnjo pomlad vrne na naš jug.
♦	Poroka. V nedeljo 11. t. m. sta se vzela na Brezjah tehnični oficijal g. Mlakar Zeljko in gdč. Berta Buchilovska. Oba sta delovna člana Sokola na Taboru. Bile srečno!
♦	Blegaš In ne BlegoS. Prejeli smo: Ponovno je čitati v novinah ime najvišjega vršaca Poljanske doline z napačnim imenom Blegoš in ne Blegaš, kar je po ljudski govorici tega kraja edino .pravilno. P.isava lastnih Imen gora, voda, vasi se ravna vedno po izgovoru ljudstva v dotičnem kraju. Kot učitelj v Polojanski dolini sem imel priliko sto in stokrat v šoli od otrok slišati to ime. ga čitati v spisnih vajih, ki se je dosledno glasilo in pisalo Blegaš, pTi začetnikih tudi Bligaš, a nikdar ne Blegoš aili Bligoš Napaka je prešla zgolj po starih specijalnih kartah tudi v naše nove. Pravilno pa je zapi-sano to ime na markacijskj deski SPD v Poljanah, kakor tudi v našem najnovejšem Poučnem slovarju. L P.
♦	Veliko židovska slavje v Novem Sadu se bo vršilo v nedeljo ob pri.li.ki svečane otvoritve Društvenega doma, ki ga je zgradilo Društvo židovskega zavetišča za obnemogle in sirote. Spored je prav obsežen. Službo božjo bo opravil vrhovni rabin izak Alikalay, vršila se bo slavnostna seja, nato otvoritev novega doma, banket, športne prireditve in večerna zabava. Za udeležence svečanosti velja polovična vožnja na osnovi legitimacij, ki se dobe pri »Putniku« Ugodnost velja o-d 15. do 20. t. m. Novi dom je impozant-na palača, tudi znotraj moderno opremljena in ima zaenkrat 40 postelj
♦	Z življenjem je plačal nedovoljeno pot preko državne meje nad Mežico te dni spet neki nesrečnež, ki se ni ustavil na klice obmejne straže, temveč spustil v beg. Graničarji so streljali za njim in ga zadeli v srce. Truplo nesrečneža so prenesli v Mežico in komisija je ugotovila, da je tragična žrtev nedovoljenega pota preko meje Ignac Japelj, doma iz Zavodne v slovenjgraškem okraju. V njegovi obleki so našli okrog 1500 Din in več živinskih potnih listov. Nesrečni Japelj, ki je zapustil pet otrok, je bil živinski prekupčevalec i,n je večkrat na skrivaj spravljal živino tudii preko meje. Zaradi tega je bil enkrat že kaznovan. Najbrž je storil nesrečno smrt baš pri takih prepovedanih kupčijskih poslih.
♦	Grob slovenskega vojaka v Južnotlrol-skih planinah. Na Talbon.i nad Predazizom so te dni pastirji našli ostanke dveh avstrijskih vojakov. Pri enem so našli lezi-timacijsko znamko, glasečo se na ime Vincenc Peterski (morda Pletersfci) iz Artič na štajerskem. Ostanke so pokopali na vojaškem pokopališču pri Predazzu.
♦	Novi grobovi. Na Jernejevi cesti 47 v šiški je po daljšem bolehanju umrl ugledni mesar in posestnik g. Franc Golob. Pogreb bo jutri ob 17. k Sv. Križu. _ V -Ime-nem pri Podčetrtku je umrl trgovec gosp. Janko Peternel in ga bodo danes ob 17. spremili k večnemu počitku. _ V Novem Sadu je dohitela nenadna smrt gosp. Oskarja Rebolja, ki je biil narednik pri letalskem polku, doma pa iz Kranja in star šele 25 let. Truplo tragično preminulega mladeniča bodo prepeljali v Kranj, kjer bo pogreb danes ob 17. — V Novem imeštu je umrla gospa Marija Les j ako v a, soproga kamnoseškega mojstra in posestnika. Pogreb bo jutri ob 16. na šmihelsko
pokopališče. _ V Laškem bodo danes ob
17. pokopali nenadno umrlega g. Edvarda K r u š i č a, uradnika OUZD. — Umrl je na Dunaju »II., Schdnbrunnerstrasse 260, v 71. letu starosti g. Avgust T a u z h e r, višji finančni svetnik v p. Kot konceptni uradni je služboval pri davčnih oblasbvih v Ljubljani, Kamniku, in Črnomlju, nazadnje pa kot direktor finančne okrajne direkcije v Mariboru. Ob prevratu se je preselili aa Dunaj. Po roda je bil Radovljdčan 1
in je kaj rad prihajal na oddih t Bvoj
rojstni kraj. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Psi raztrgali starčka. 75-letni starček Ivan Peitl iz Velike Kiklnde je pred štirinajstimi dnevi izginil brez sledu. Iskali so ga brez uspeha, dokler ni pes posestnika Molnarja v Idjošu prinesel domov Peitlove roke. Kakor vse kaže, so nesrečnika raztrgali psi in ga delno požrli.
♦	Napad na stavbenika. Ko se je 8. t. m. vračal sta/vb en ik g. Marko Štuhec iz Ormoža, so ga na javni cesti v bližini Velike Nedelje napadli napadli neznanci, ki so oddali nanj več strelov, od katerih so ga trije zadeli. Razven tega ama g. štuhec tudi po vsem telesu več poškodb z nožem. G. štuhec je bil prepeljan v bolnico v Ormož.
♦	Smrtna obsodba v Ohridu. Okrožna sodišče v Ohridu je obsodilo na smrt Božo Paunoviča. ki je ubil orožnika Mitra Bu-oo v,i ča ter mu vzel tisoč dinarjev, iki jih je pokojnik nosil pri sebi.
♦	Lipovo cvetje na Dolenjskem. Prejeli smo: V »Jutru« je nedavno izšel pod zgornjim naslovom članek, ki dolži prekupčevalce kočevskega sr*»za, da so v nabavnih cenah preveč tlačili nabiralce cvetja c tem se čutijo prizadeti tudi trgovci kočevskega sreza, ki vsako leto nakupujejo razne kmetijske pridelke, ker se jim s tem posredno očita nereelnost. V kolikor so mišljeni v dopisu neupravičeni prekupčevalci, je postranska stvar. Dejansko so trgovci pokupili vsako leto vse cvetje ln so plačevali nabiralcem konkurenčne cene. pogosto višje od cen, doseženih pri veletr govcih, torej višje od povprečnih tržnih cen. Posledica tega je bila često izisaiba in ne dobiček, zlasti pa ne prekomeren dobiček. ' V početku letošnj esezome za lipovo cvetje so plačevali 'trgovci nabiralcem po
10	do 1,2 Din za kg cvetja, v zadntiem času pa najnižje po 8 Din, med tem ko so prejeli od veletrgovcev za kg blaga, zbalira-nega in postavljenega na vagon, po 10 tlo
11	Din ne glede na izdatni kalo in na režijske stroške. Po informacijah so plačevali tvrdka »Jugofarmacija«, odnosno nle-ni zastopniki nabiralcem za kg cvetja po 6 do 9 Di,n, torej manj kakor trgovci. Iz navedenega je jasno, da so prejela nabiralci lipovega cvetja od trgovcev večie vsote kakor pa z neposredno prodajo vele-trgovcem, kar je naposled razumljivo, ker mora veletrgovec za zbiranje blaea v majhnih količinah kriti svode večje režijske stroške za posebnega odposlanca.
PESEM, POLJUB, DEKLE!
♦	Prvi vtis je najtrajnejšj in pri njem odločujejo tudi zobje. K simpatični pojavi spadajo na vsak način dobro negovani zobje. Pri negi zob ne morete biti brez Odola, ki ima dvojne prijetne učinke. Samo O dol daje prijeten vonj ust ter desin-fioira usta in zobovje. Odol ima veliko antiseptično moč.
♦	Jugo - Lutz peči, Ljubljana, šiška.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
♦	Zdrave, bele zobe brez zobnega kamna ohrani »Diana« zobna pasta. Cena normalni tubi 5 Din, dvojni 8 Din.
Iz Ljubljane
u_ Porodica generala Bogoljuba S. 11 i -
ca, 15. ov. meseca u 10 časova u Pravo-slavnoj crkvi davače 40-to dnevni parastos svojo j pokojnoj neprežaljenoj kčerkj Rad-mili - Cici. Neutešeni roditelji i mnogo-brojna rodbina.
u— Tajništvo JRKD za mesto Ljubljana vabi ljubljanske vol i le e, ki se doslej še niso politično organizirali, da prijavijo svoj pristop sreskemu tajništvu JRKD, Kazina II. nadstropOe, da jih to prideli posameznim krajevnim organizacijam po bivališču priglašen ca.
u— Steg planlnk kraljice Alenčlce v Ljubljani bo imel v nedeljo 18. t. m. redni občni zbor ob 10. dopoldne. Kraj bo še objavljen Vabljene vse članice, starši in prijatelji skavtizma. Udeležite se polno-številno in v krojih! Stegovka.
u_ Vsa moška in fantovska oblačila nabavite najceneje pri konfekciji Frande, Gradišče 2, Ljubljana
Iz Maribora
a_ Stanovanjski najemniki in najemniki poslovnih lokalov! V vašem interesu je, da se v čim večjem številu udeležite občnega zbora društva najemnikov stanovanj in po slovnih lokalov za Maribor in okolico, ki bo v petek 16. t. m. ob pol 20. v veliki ka-zinsk.i dvorani, Slomškov trg. Na dnevnem redu so poročila pripravljalnega odbora, čitanje in odobritev pravil, volitev upravnega odbora, določitev članarine in slučajnosti. Pripravljalni odbor opozarja vse najemnike, da se bodo na občnem zboru sprejemali člani novega dništva, ki bc takoj po ustanovitvi pričelo živahno delovati za interese vseh najemnikov. Zate pridite vsi brez razlike v petek zvečer na ustanovni občni zbor!
a— Praktični učiteljski Izpit na državnem učiteljišču v Mariboru se prične 7. novembra ob 8. zjutraij. Kandidati naj se prijavijo v nedeljo 6. novembra dopoldne med 11. in 12. v ravnateljevd pisarni. Prošnje za pripust k izpitom naj predlože uradnim potom, tako da pridejo izpitni komisiji v roke najkasneje do 28. oktobra.
a— Dvodnevni tečaj aa konzerviranje sadja ta zelenjave bo na banovnnrski vinarski in sadjarski šola v Mariboru 23. in 24. t m. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsaki dan otd 8.—12. in od 14.—18. Udeležbo je prijaviti z dopisnico do 22 t m. ravnateljstvu šole. Za nabavo potrebščin ter obrabo aparatov in strojev prispevajo udeleženke 10 Din.
a— Nebesni pojav. Preteklo nedeljo oi> 19.40 se je na vzhodni strani mesta v višini, približno 2000 metrov naenkrat mogočno zažarel nebesni obok. Razločno je bilo videti, fcako sta trčila skupaj dtva meteorja m se združila. Oipazilti pa je bilo tudii rasrfočno iskre, ki so se izgub H e v nočno temo. Tako lepega in mogočnega nebesnega pojava se niti stari Mariborčani ne spominjajo.
a— Zvezdni štafetifl tek, ki ga pri red? SokoDska župa Maribor v zakJimček pro-sSave lOOletnice Tyrševega rojstva v ne-deMo IS. L m_ ho s&vaz. ki na bo zani-
mala le sokolskih ln športnih krogov, ampak gotovo tudi širše občinstvo. Štafete bodo pritekle v Maribor iz skrajnih točk župnega ozemlja in sicer iz Šalovec (pri Hodošu) v Pretomurj.u, iz Sredrišča, iz Zreč v Dravinjski dolini Ln iz Črne v Mežiški dolini. To bo v Jugoslaviji prvi tek, ki bo izveden na tolike razdalje iz Šalovec čez 90 km, iz Črne bliizu 110 km). Zato bo stek tekačev, ki je določen na otroškem igrišču na iužni strani novega parka (severni konec Gosposke ulice), privabil brez dvoma mnogo gledalcev.
a— Posestne spremembe. Prodali so: Matija in Marija Zadravec hišo v Alijaževi uliici Vilvdi P&trovičev.i za 138.000 Din; Ivan in Marjeta Šoštarič hišo v Koserjevi ulici Francu Hubru za 300.000 Din, Marija Bo-žičeva potlovico stanovanjske hiše v Tat-tenbachovl ulici o dve teku dr. Lašiču za 240.000 Dim, posestnika Josip in Erika Le-skovar hišo z vrtom v Vrbanovi ulici Antonu Požarjiu za 200.000 Din, Rupert in Marija Schwinger hišo št 1 na Pristanu posestnici Zofiji Mencingerjevi za 78.000 Din, Leopold in Vincenc Stauss hišo na Korolški cesti Štefanu in Marij® Glasze-r za 90.000 Din; Dragotin Gilčvert pa je kupil na iavni dražbi od Josipa Hofcapfla hišo v Alijaževi ulici za 43.200 Din.
a— Dobrodelno tombolo priredi Slovensko žensko društvo prihodnjo nedelijo v prid Domu kraljice Marije na Pohorju. — Glavni dobitki so razstavljeni pri tvrdki Wesiak na Aleksandrovi cesti.
a— Nočni požar. V noči na nedeljo je izbruhnil požar v kolarski delavnici in v gospodarskem poslopju posestnika Antona šterna v Račah. Poleg gospodarskega po slopja je zgorelo tudi več motorjev, žaga i. t. d. Na kraj požara so prihetil gasilci iz Rač, Podove, Hotinje vasi in Frama. Ogenj so kmalu lokalizirali. škoda znaša okrog 60.000 Din. Kako je požar nastal, ni znano.
Iz Celja
e— Napredovanje aktivnih ta rezervnih oficirjev v Celju. Z ukazom Ni VeL kralja sta napredovala majorja gg. Josip Krasnik itn Jaroslav šoto!a v Celim za poidlpolkov-nika. Izmed rezervnih oficirjev so napredovali naslednji gg.: Janko Briščelk, Matko Šmid in Voiteh Knop za pehotne ka-petane I. razreda, dr. Slavimir Vrhove za sanitetnega kapetana II. razreda, Alojz Ka-lišnik za inženjerskega poročnika, dr. Alojz M'lakar im Bogoimir Skaibroe pa za pehotna poročnika
e_ Ekspozitura OUZD v Celju uvede 15.
t. m. zimski delovni čas, in sicer: 1.) Ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih se bo uradovalo redno od 8. do 13. in od 16. do 18. 2.) Ob sobotah se bo uradovalo od 8. do 12., popoldne pa bo vršil samo en nameščenec dežurno službo od 12. do 13. ln od 16. do 17. 3.) V ambulato-riju OUZD v Celju bo vršila poleg rednih ordinacijskih ur bolničarka redno vsak dan razen ob sobotah tudi dežurno službo, in sicer: od 8. do 9. in od 16. do 18., ob sobotah pa samo od 8. do 9. 4.) Ob nedeljah in praznikih bo delo počivalo, za nujne primere pa bo vršil samo en nameščenec dežurno službo od 9. do 11. Za sprejemanje strank je od-reSen čas od 8. do 13., ostali čas pa za interno uradovanje.
t— Realna gimnazija v Celju Je Imela
včeraj otvoritveno službo boži'«, danes pa «e začne redmi pouik. Na gimnazijo se ie letto-^ vpiisa'o 761 učencev im učenk, napram 745 v lanskem šolskem lete Prvi razred šteije letos 180 učencev in učenk. 31 mani kakor lani.
e— Celjski delovni trg. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju je bilo stanje •brezposelnosti od 1. do 10. t. m. naslednje: iz prejšnjega tedna je ostalo 857 brezposelnih (762 moških in 95 žensk), od 1. do 10 t. m. je bilo na novo prijavljenih 8-5 brezposelnih (61 moških in 24 žensk), delo je bilo ponujeno za 50 oseb (29 moških in 21 žensk), posredovanj je bilo izvršenih za 34 oseb (19 moških in 15 žensk), odpotovali so 3, odpadlo pa je 125 moških. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 780 brezposelnih (676 moških in 104 ženske), število brezposelnih je v prvi tretjini septembra torej zopet padlo.
e— Žrtve napadov ta nesreč. V Kame-
niku Dri Šmarju sta dva fanta napadla 22-letnega posestnikove-ga sina Karla Pogelj-ška in ga z nožem večkrat zaboidla v prša. Pogelijšek je dobil smrtno nevarne po-škodlbe. — Včerai Okrog pol 4 zjutraj je v cinlkarni v Gaberju neki stroi zgrabil 40!etnega delavca Miho Žehra s Teharja za levo roko itn mu zmečkal prste. — Na športnem igrišču pri »Skalni kleti« ie neki fant v nedeljo 11. t m. brcnil 221etnega Feliksa Vrečka, delavca iz Celija, med noge in ga občutno poškodoval. — Pri Sv. Lovrencu pod Prožinom si je 24&etni posestnikov sin Franc Štor pri padcu izpahni! desno roko v ramenu. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici.
e_ Mestni kino bo predvajal danes ob
20.30 sijajno zvočno dramo »Noči na Bo-sporu«.
Iz Škofje Loke
51— Zaključni izpiti na banovinski mlekarski šoli v Škof ji Loki so se vršili v petek. Vseh 13 gojencev je pokazalo lep napredek in so mlekarji gg. predavateljem izvrstno odgovarjali. Direktor šole inž. Srečko šabec je priredil ob zaključku šolskega leta članom izprajševalne komisije običajno zakusko, mlekarji pa so se zbrali na večer v Domu, kamor jih je povabil Sokol. V imenu laškega Sokola se je poslovil prisrčno od mlekarskih dijakov društveni podstarosta br. Zahrastnik, za dijake pa je odgovoril br. Emil Kovanstic i2 Kruševca. Zla- ti je izrekel zahvalo Sokolu za gostoljubnost in vodstvu šole za razumevanje za sokolsko vzgojo. Pevski zbor je zapel na poslovilnem večeru več pesmi. Vsi mlekarji so dobili v dar sokolsko Spomenico. Novo šolsko leto na mlekarski šoli se prične čez 10 dnL
šl— Nov železniški most delajo na progi nedaleč od škofjeloškega kolodvora proti Retečam. Železne šine so že zabili v tla in jih povezali z močnimi trami, tako da je spodnje ogrodje izdelano. V kratkem bo most popolnoma gotov. Na tem delu proge vozijo vsi vlaki s_hitrostjo človeškega lcOEfllcA-
Iz Kamnika
ka— Prvo slovensko pevsko drnštv® »L4ra« v Kamniku naznanja, da vest o preložitvi proslave društvene 50-letnice ne ustreza resnici. Proslava bo nepreklicno 15. in 16. oktobra letes.
ka— Kje naj bo avtobusno postajališče? Avtobus- ki vozi turiste iz Kamnika ijroti Stahovici, je v veliki negotovosti,. kje naj po otvoritvi novega postajališča Kamnik — mesto čaka na potnike. Na glavni postaji izstopi le malo ljudi, na klancu pred izhodom iz novega postajališča je za avtobus premalo prostora, v mestu čakati aa potnike pa je tudi nepraktično. Turisti bodo pač morali izstopiti na prvi pos*^^ ali pa se potruditi peš v mesto. Vsem ^^ bi bilo ustreženo, ako bi avtobus čakal aa klancu na desni strani. Promet bi za tir stih pet minut ne bil prav nič oviran.
Iz Novega mesta
n— Na Trški gori je bilo te dni mnogo izletnikov, ki jih je privabilo dobro vino, ki se je točilo po 8 do 10 Din liter. Mnogi izletniki so ostali tudi čez noč na gori. Na povratku z gore pa je postal 22-letni Franc Gazvoda, čevljarski pomočnik iz Podgrada, žrtev sirovega napada. Neki neznanec, ki je že prej v gostilni motil njegovo družbo, ga je pričakal ter ga z vozno vago močno udaril po glavi. Napadeni se je zatekel v bolnišnico usmiljenih bratov, napadalca pa iščejo orožniki.
Iz Laškega
1— Člani trboveljske sekcije UROIR so
imeli 8. t m. v hotelu Savinji ožji sestanek, na katerem je bilo sklenjeno razširjenje te sekcije na ves la-ski srez. Zadevni občni zboT bo 2. oktobra v Sokolskem docnu v Trbovljah ob 9., na kar se že danes opozarjajo rezervnii oficirji in bojevniki. Na omenjenem sestanku je zastopal ljubljanski pododbor tajnik u-druženja g. Primožič.
1— Gostilnioarska zadruga v Laškem je imela 6. t. m. v hotelu »Savinja« izredni zbor. V glavnem je šlo za prilagoditev pravil novemu obrtnemu zakonu. Poleg teg« sta se izvolila v smislu določb n<>vega zakone 5-članski razsodiščni odbor in 3-clai> sk: nadzorstveni odbor.
Iz Pttsla
j— Iz same objestnosti sta ga napadfa. Pred dnevi je bil 56-lefcni prevžitkar Pepelnik Lovrenc iz Plajnskega v nekem vi-notoču v Vildomu, kjer je ostal do kaka 21. ure. V tem času sta prišla v vinotoS tudi posestnikova sinova Mohorko Rudolf od Sv. Bolfenka v Halozah in Skela Rudolf iz Janškega vrha. Zadrževala sta sa v vinotoču do odhoda Pepelnika. Pepelnik, ki je bil že precej vinjen, je kmalu zapustil vino toč. Takoj za njim pa sta tudi
Iz Ljutomera
1}— Ljutomerski s reški kmetijski odbor
se je 7. t m. na novo konstituiral. Za načelnika je bil soglasno izvoljen g. Jakob Zemljič, narodni poslanec za srez Ljutomer. Tajniške in blagajniške posle prevzame zopet sreski kmetijski referent g. inž. Jakob žnidarič. Na seji so se obravnavale razne važne gospodarske zadeve ljutomerskega sreza, predvsem vprašanje preskrbe krme za živino. Zaradi dolgotrajne suše trpi naš srez najhuje in bi po izjavi sre-skega referenta potrebovali nad 200 vagonov krme za nakup. Narodni poslanec g. Zemljič je dal na seji potrebna pojasnila, da je v zv-":zi s poslanci sosednih srezcv že pri banski upravi kakor tudi pri ministrstvih ukreLiil potrebna korake za nabavo cenejših krmil, prostih prevoznine. Ugotovilo se je, da so živinorejci primorani poklati večino svoje boljše živine doma ter meso prodati za vsako, tudi najnižjo ceno, ker je nakup krme predrag v razmerju s prodajno ceno živine. G. poslanec je bil naprošen, da pri zavodu -sa pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu deseže večji kontingent za izvoz živine v Avstrijo, in to iz naših srezov, ki so po suši najhuje prizadeti. Ta kontingent bi se naj nanašal v prvi vrsti na govejo živino, ker svinj zaradi pomanjkanja koruze ne bo mnogo. Sadna letina je v nekaterih delih sreza obilna, a kupčija s sadjem je zelo slaba. Zato naj se nekvalificirani prekupčevalci onemogočijo in naj prevzamejo nakup sadja strokovni ljudje. Za rodovniška društva Ljutomer, štrigovo in Križevce se bo vršila razstava goveje živine ob koncu septembra. Razstavi se je dovolila primerna podpora. Društvu jahačev in dirkačev se je dovolila subvencija v znesku 1000 Din, za cepljenje svinj pa 5000 Din. Dovolile so se tudi razne podpore za nakup plemenskih bikev v srezu.
Smrtna nesreča motociklista
Maribor, 12. septembra.
Ko sta v nedeljo drvela na motornem kolesu iz Maribora proti Rušam 33-letni kleparski pomečnik Oton Srebrnjak, zaposlen pri tvrdki Somrak v Cvetlični ulici, doma pa iz Vrhnike, in njegov tovariš, pač nista slutila, da Ju bo doletela tako huda nesreča. Blizu Rotove gostilne v Bistrici pri Rušah je Srebrnjakov tovariš izgubil oblast nad motorjem. Oba vozača sta z motorjem vred padla v jarek, kjer je Srebrnjak nezavesten obležal pod motorjem, njegov tovariš je bil pa samo lažje poškodovan. Srebrajaka so prenesli v bližnjo hišo, kjer je ves dan ležal v nezavesti. Ker se je proti večeru njegovo stanje poslabšalo, so telefonično obvestili mariborske reševalce in so nezavestnega Sre-brnjaka prepeljali v mariborsko bolnico. Davi pa je nesrečnež podlegel hudim poškodbam.
Žrtev zverinskega umora
Celje, 12. septembra
Ivan Čelih, hlapec pri gostilničarju in posestniku Zadelu v Levcu pri Celju, ki ga je v noči na petek neznan storilec v spanju y!k podu napadel s sekiro, mu s tremi udarci razklal črepinjo in ga oropal, jo v nedeljo 11. t. m. ob pol 13. v celjski bolnici podlegel strašnim poškodbam. Orožništvo je takoj no zločinu uvedlo obširno preiskavo in je že izvršilo več aretacij- " *"" ~	~ ---—*

Gospodars
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od S. t. m zaznamuje ponovno četudi ne baš znatno povečanje zl^te in devizne podlage za 2,6 na £»09.4 milijona Din (v zadnji četrtini avgusta se je podlaga povečala za 35.7 milijona Din). Tudi devize, ki se ne vštejejo v podlago so narasle za 1.6 na 84.5 milijona Din.
Stanje nikljastega in srebrnega kovanega denarja v blagajnah se je povečalo za 02 ba 157.2 milijona Din. Ce od te vsote odbije-mo kovani nikljasti denar, vidimo, da ima Narodna banka še za preko 100 milijonov Din novih srebrnih norcev, ki jih še ni stavila v promet.
Posojila na menice so pnovno narasla, m •icer za 14.3 na 2074.7 milijona Din, lom-bardna posojila pa eo se povečala za 0.4 na 356.4 milijona Din. Končno je med aktivaml izkazano še povečanje starega dolga države za 0.4 na 1809.1 milijona Din, kar je posledica obremenitve države na tem računu za obresti blagajniških bonov Narodne banke.
Na pasivni strani je izkazano povečanje obtoka bankovcev za 32 na 4868.3 milijona Din. To povečanje je v zvezi s prirastkom posojil, kakor tudi z nazadovanjem žirovnih vlog. V primeri s stanjem na dan 8. sept. pret. leta je letos naš obtok bankovcev za 203 milijone Din manjši.
Obveznosti na pokaz so se v prvi četrtini septembra zmanjšale za 20 na 696.8 milijona Din, in sicer predvsem zaradi padca privatnih žirovnih vlog, dočim so se obveznosti na pokaz po »raznih računih«, ki vsebujejo žirovne vloge državnih gospodarskih podjetij ponovno povečale za 28.3 na navadno višino 336 milij. Din. Ta postavka se normalno giblje med 20 in 100 milij. Din. Od kod izvirajo ta znatna dobroimetja državnih do-broimetji ni znano. Menda gre, kakor smo le pri obravnavi zadnjega izkaza omenili, za kreditno transakcijo kakega državnega podjetja. K tej domnevi nas navaja tudi naraščanje podlage, ki se je v zadnjih 14 dnevih povečala za skoro 40 milijonov Din. V fcvezi z novim plasiranjem blagajniških bonov se je postavka »obveznosti z rokom« povečala za 19.8 na 1447.8 milijona Din.
Stanje na dan 8 t m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti 6tanju od 31. avg.): aktiva: podlaga 5009.4 (+2.6), od tega v zlatu 1762.9 (—), v valutah 1.6 ( + 1.1), v devizah 244.9 ( + 1-5); devize, ki se ne vštejejo v podlago 84.3 (+1.6); kovani denar 157.1 (+0.2); posojila na menice 2074.7 ( + 144.3); lombard 8564 (+0.4); stari državni dolg 1809.1 (+ 0.4); začasni avans gl. drž. blagajne 600.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 4868.3 (+32.0); obveznosti na pokaz 695.8 (—20.0), od tega nasproti državi 13.3 (+8-4), po žirovnih računih 345.8 (—56.7), po raznih računih 336.6 (+28.3); obveznosti z rokom 1447.8 (+19.7).
Zaključek velesejma
Letošnja jesenska velesejmska prireditev »-Ljubljana v jesenic je navzlic težkim časom, v katerih živimo prav lepo uspela ki je privaMa na sejmišče ogromno število obiskovalcev. Vsekakor je hil poset večja, kakor bi bili glede na vse okoll.no-sri upravičeni pričakovali. Uspeh prireditve je potk a zal, da so imeli vodilni možie našega velesejma prav, da se niso ustrašili trdih časov, v katerih žnivimo. Naš ve-lesejtm je. postaj že tako tradicionalna ustanova, da ga nikakor ne moremo več pogrevati, tudi za jesenske prireditve, ki so s svojimi specialnimi razstavami posebno priltjuibldetne, in ki niso pomembne samo za naš gospodarski razvoj temveč tudi za kulturni napredek.
Letošnja *L/jwfo®aaia v jeseni« }e bi!a že 19. velika prireditev našega vetessejtna. Vršila se je pod pokroviteljstvom Nj. VeL kralja ki pod častnim predsedstvom ministra za trgovino In industrijo g. Ivana Mohoriča.
Kupčijski uspeha razstavljavcev velesejtm-skega dela prireditve so bnfli povprečno prav zadovoljni. Razstavljalo je 274 tvrdk, od tega 25 inozemskih (Av®triija 13, Amerika 3, Nemčija 5, Madžarska 3, Švica l).
Zanimanje javnotsti za prireditev je bilo zelo živahno. Posetnikov je Mo po statistiki velesejimske uprave okrog 100.000 iz vseh delov države in iz inozemstva (ČSR, Avstrija, Italija, Nemčija, Poljska, švdca, Indija, Amerika).
Xffl. mednarodni vzorčni vetesejm v Ljublsjaal se bo vršil prihodnje leto od 3. do 12. Junija.
Neznani predmeti našega izvoza
O gibanju našega izvoza glavnih izvoznih predmetov v prvem letošnjem polletju smo že obširneje poročali. Zanimive pa so tudi druge postavke našega izvoza, ki v skupnem pregledu niso pomembnejše; ker jih pa nikoli ne omenjamo, jih tudi ne poznamo. V naslednjem hočemo navesti le nekaj primerov, ki so posebno značilni, če upoštevamo znane težkoče pri uvozu v druge države.
V	skupini »železo< vidimo, da smo tudi še letos izvažali naše znane kose in srpe, ln sicer za 1.300.000 Din. Plemenitega jekla smo letos izvozili za 0.9 milijona Din, fero-mangana za 38. ferosilicija pa za 1.8 milijona Din. Elektrod za električne peči (Jesenice) smo prodali v inozemstvu za 3.8 m;lijona Din (lani v prvem polletju za 2.7). Izvoz umetnega škrivljevca je znašal 2.7 milijona Din izvoz cigaretnega papirja 4.4 milijona Din, izvoz celuloze pa za 2.8 milijona Din. Kopit za čevlje smo izvozili za 334.000 D»n, pohištva (upognjenega) pa za 0.5 milijona Din. V tej zvezi naj omenimo še naš izvoz zobotrebcev, ki smo jih letos prodali le za četrt milijona (23000 kg), največ v Italijo. Avstrijo in Češkoslovaško.
Tudi nekaj usnja smo izvozili, in sicer blank-usnja za 1.9 milijona Din in usnja za podplate za 05 milijona Din. Izvoz ženskih klobukov je bil manjši in je znašal 0.7 milijona Din (lani v prvem polletju 2.5 milij. Din).
Izvoz prave svile (sirove) pa se je celo dvignil, in rfcer na 5.5 milijona Din (lani v prvem polletju 1.8). Lanenih čipk smo »prodali v inozemstvo za 200-000 Din.
V	skupini kemičnih proizvodov smo poleg umetnih gnojil, sode in ekstraktov za strojenje izvozili za 2.7 milij. Din metilnega alkohola. za 0.6 milij. Din acetona, za 0.2 milijona Din formaldehida, za 1.6 milij. Din trikloretilena, za 1.6 milij. Din 6oli ocetne
kisline ln za 2.5 milijona Din lepil za mr-zarje in čevljarje.
Piva smo izvozili za 0-3 milij. Din, bučnega olja za 2.1 milij. Din, svežih rib za 7.2 milij. Din in slanih rib za 1.0 milij Din.
Gospodarske vesti
= V Švico pobegli kapital. K vprašanju, v kakšnem ,.b«"g'j se je m jd krizo zatekel v Švico mednaroiLr kapital in v kakšni zvezi je ta dotok kapica z naraščanjem zlatih rezerv švicarske Narodne banke, objavlja Švicarski kreditni zavod v ?/D]on> mesečnem poročilu prav zanimive podatke. Najprej ugotavlja, da se je zWA zaklad švicarske Narodne banke od počitka leta li)3!. do sred«? tekočega leta povečat od 650 n_a ogromno ^šoto 2.600 milijonov lrankov. I itcčasno so ži-rovna dobroimetja kreditnih bank pri Narodni banki naraslia od 150 aa 1200 milijonov frankov. V splošnem se smatra, da so vse te spremembe, ki so se pokazale v stanju švicarske Narodne banke posledica dotoka iz raznih držav pobeglega kapitala. Na tej predpostavki izražajo mnogi bojazen, kako bo Švica te ogromne količine kapitala zopet vrnila, ko se bodo gospodarske in finančne razmere v EA-ropi zboljšale. Poročilo Švicarskega kreditnega zavoda pa je mnenja, da obseg tega dotoka kapitala vendar ni tako velik, kakor se splošno domneva. Ze proti koncu leta 1930. in v prvem polletju 1931. se je zateklo v Švico mnogo tujega kapitala, kar pa takrat ni povzročilo niti povečanja zlatega zaklada Narodne banke niti žirovnih naložb. Ti dve postavki sta pričeli naraščati šele sredi leta 1931. Od tedaj pa je bilo švicarskim kreditnim bankam že zop^t odtegnjeno precej naložb. V prvem polletju tekočega leta so švicarske velebanke izplačale skoro 1.400 milijonov frankov vlog, večinoma vlog inozemcev. Kam je šel ta denar je težko presoditi. Iz dejstva, da se Je v istem času obtok bankovcev povečal od 900 na 1.600 milijonov frankov, se da sklepati, da predstavlja povišek obtoka v višini 700 milijonov frankov tesavriran denar. V inozemstvo je v prvem letošnjem polletju menda zopet odteklo kakih 600 milijonov frankov. Silno povečanje zlatih rezerv švicarske Narodne banke je po mnenju Švicarskega kreditnega zavoda bolj posledica okol-nosti, da so švicarski zavodi odpovedali v raznih državah plasirana kratkoročna Mi srednjeročna posojila in da so ta sredstva zopet spravili v Švico- Zato se ni bati, da bi nadaljnji odtok začasno v Švici naloženega tujega kapitala izzval težkoče pni švicarski Narodni banki. — Kakor je podoba je vračanje splošnega zaupanja v bodoči razvoi gospodarske konjunkture pospešilo v zadnj;& tednih odtok tujega kapitala iz Švice, kar se kaže tudi v mednarodni oslabitvi švicarskega franka.
= Nov trgovinski sporazum z Grčijo ho podpisan te dni. Ob otvoritvi mednarodnega velesejma v Solunu sta dnevnika »Makedonl-ka Nea« in »Tahidromos« na uvodnih mestih prinesla članek, ki ga je za to priliko napisal naš minister za trgovino g. Ivan Mohorič. Članek se nanaša na gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo. Spričo ogromnih težkoč, ki po vsem svetu ovirajo izvozno trgovino, podčrtava minister Mohorič razveseljivo deistvo. da bodo pigoslovensk1-in grški delegati v Atenah dovršili nov začasni trgovinski sporazum, ki bo podpisan že te dni. S tem novim trgovinskim sporazumom bo podana možnost za čim večjo prodajo grških proizvodov v Jugoslaviji, obenem pa bodo odpravljene nekatere težkoče. ki 30 zadnji čas ovirale naš izvoz v Grčijo. Članek našega ministra za trgovino ie v solunskih gospodarskih krogih vzbudil veliko pozornrst.
= Kreugerjev kunkurz. Uprava konknrz-ne mase Kreugerjeve zapuščine je predložila seznam dolgov in terjatev, ki je pokazal, da znaša vrednost Kreugerjeve zapuščine komaj 98 milijonov švedskih kron, docim znašajo dolgovi 1170 milijonov kron. V tej zadnji vsoti pa niso upoštevane obveznosti zaradi poroštev. Imovina znaša torej komaj 8.2°/o dolgov. Med pasivami je največji znesek 602 milijona kron, ki jih terja švedska vžigalična družba, potem pa sledi dolg v višini 330 milijonov nasproti družbi Kreuger & Toll, ki je prav tako v konkurzu. Tudi uprava konkurzne mase družbe Kreuger & Toll je predložila bilanco, ki izkazuje 780 milijonov kron, dočim se imovina ceni le na 509 milijonov.
= Dobave. Prometno-komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 300 komadov signalnih šip. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku). Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 600 kg strojne masti, 1400 kg strojnega olja, 1400 kg cilin-derskega olja, 700 ka vulkanskega olja in 200 kg tovotne masti, glede dobave 1 vrtalnega olja in 100 m konopnih cevi. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave ognjegas-nega materijala. Komanda pomorskega arze-nala Tivat sprejema do 3. oktobra ponudbe glede dobave mornariških čepic in perila. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 6. oktobra pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 6000 kg modre galice; 24. oktobra pa pri upravi policije v Zagrebu glede dobave 450 komadov plaščev za policijsko stražo. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOL)
= Dobava žiril Czdrob, testenine, krompir, zelje, čebula, mast, olje, kis, kava. čaj, sladkor, cikorija itd.) se bo vršila potom javnih licitacij, in sicer 21. t. m. pri 36. pešadij-skem polku v Varaždinu, 22. t. m. pri 53. pešadijskem polku v Karlovcu, 23. t. m. pri 8- konjeniškem polku v Čakovcu in 24. t. m. pri Intendanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.)
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20 t. m. ponudbe glede dobave posteljnega ptv rila, odej in brisač ter glede dobave matic, žičnikov, barborundum-plošč itd. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 14. t m. ponudbe glede dobave 200 plošč pločevine. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave jermen. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 108 kg gob za filtriranje vode in 520 kg klobučevine v ploščah, do 28. t. m. glede dobave usnja, jermen in potrebščin za šivanje transmisijskib jermen ter glede dobave lesa, do 29- t. m. gled« dobave crinkovega belila, svinčenega minija, barv, emajl-laka, kita. šelaka. pločevine, cevi, medenine, raznih kovin itd. do 30. t. m. glede dobave jadrenine, platna, bombažnih brisač, kokosovih preprog, orodnega jekla, jeklene žice, jekla, jeklenega motvoza Ud.
Dne 17. t. m. se bo vršila pri upravi zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Beogradu licitacija glede dobave 52 komadov železnih polic. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). Dne 17- t. m. se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave mesa za čas od 1. oktobra t L do 31. marca 1933. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi).
Hmelj
+" Žalec. 12. sept. Brez posebnega ponujanja in tudi brez vidnega zanimanja trgovine je potekel današnji dan skoro brez vsake kupčije. Kljub navidezni neinteresirano-sti se vendar loteva trgovine nerazpoloženje, ker ne more zaradi nenavadno suhega vremena prevzemati še izdatnih količin nakup-ljenega blaga, z nakupovanjem pod dnevno ceno pa nima vidnega uspeha.
+ Žalec, 10. sept. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča: Zaradi nastalega in še trajajočega ohlajenja v hmeljski kupčiji so se cene za nekoliko znižale kar Je povzročilo, da ponudba presega povpraševanje. Glede na dejstvo, da pričakovana množina pridelka 15.000—17-000 starih stotov ni dosežena in glede na odlično kakovost našega blaga, pričakujejo hmeljarji izboljšanje kupčije. Nekateri nakupovalci razveljavljajo sedaj pravilno sestavljene prodajne pogodbe, sklicujoč se na mnenje, da se vsaka pogodba lahko razveljavi v 48. urah Hmeljarsko društvo opozarja, da takšnih usanc hmelj, kup-čiia ne pozna in jih tndi poznati ne sme. Prodano — je prodano!
Borze
12. sept.
Na ljubljanski borzi 6ta se dane« devizi Newyork in Sombor zopet okrepili. Čvrstej-so tudi vse druge devize. Dviganje deviznih tečajev, ki ga opažamo že nekaj časa, je posledica mednarodne oslabitve švicarskega franka. Ker prodafa Narodna banka devizo Curih nadalje po starem tečaju so se morale sorazmerno dvigniti druge devize.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes trgovala nespremenjeno no 196 in 197. Od dolarskih papirjev je imelo promet le 7®/o Seligmanovo posojilo Dri hip. banke po 43.
Devize.
Ljubljana: Amsterdam 2306.79 — 2318.15.
Berlin 1364.03 _ 1374.S3, Bruselj 797.35 _ 800.29, Curih 1108.35 — 1113.85, London 200.42 — 202.02, Newyork ček 5626.31 — 5754.57, Pariz 225.07 _ 226.19, Praga 169.90 — 170.76, Trst 294.57 — 296.97.
Zagreb. Amsterdam 2306.99 — 2318-35. Berlin 1364.03 — 1374.83. Bruselj 796.35 do 800.29. London 200.42—202.02, Milan 294.57 do 296.97, New-York kabel 5748.31—5776.57, New-York ček 5726.31—5754.57, Pariz 225.07 do 226.19, Praga 169.90 — 170.76, Curih 1108.35.
Curih. Pariz 20.3050, London 18.0850,
Newyork 518.50, Bruselj 71.85, Milan 26.62, Madrid 41.70, Amsterdam 208.20, Berlin 123.2250. Stockholm 92.80, Oslo 90.80. Koben-haven 93.80. Sofiia 3.73. Praga 15.33, Varšava 58.05, Bukarešta 3.06.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda
195—198. 6 •/« begluške 34 den., 8°/e Blair 45.50—45.75, 7% Blair 43125—43.50; bančne vrednote: Narodna banka 4250 den.
Beograd. Vojna škoda 192.50 zaklj., veliki komadi 195.50 zaklj., 7%> investicijsko 51.50, 50 zaklj, 4°/« agrarne 24—25.50. 6% begluške 35. 34-75 zaklj.. 8fl/o Blair 45 zaklj., 7•/• Blair 41.75—42.50, 7»/• Drž. hip. banka 44.25 do 45, Narodna banka 4150 zaklj., Priv. agrarna banka 217, 216 zaklj.
Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 15, Staats-eisenbahngesel. 18.25. Ruše 12, Trbovlje 24.20, Alpina-Mont 13.05, Sederana 28-50.
Blagovna tržišča
LES
"+ Ljubljanska borza (12. t m.) Tendenca r.a les slaba- Zaključeni so bili 4 vagoni re-meljnov.
ŽITO.
'+ Chicago, 12. sept. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 64.75, za maj 64.375: komza: za dec. 39, za marc 42; oves: za marc 18.25, za maj 21.95; rž: za marc 34 875.
+ Winnipeg. 12. sept. Začetni tečaji: Plenica: za sept. 54.25. za dec. 56, za jan. 60.75.
+ Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca za žito mirna. — Zaključkov nI bilo. Nudi se pšenica, slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, okolica Sombor, 79 ke po 195—200. potiska, 80 kg po 205—207.50; moka: baška franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 810 — 315. banatska, po 330 — S40; koruza (slovenska postaja, plačljivo ▼ W clneh): baška. po mlevski voznini po 160 do 162-50 pri navadni voznini do 1© do 167.50.
+ Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca nespremenjena. Premet 82 vag. Tše-nioa: baška. nova okol. Sombor. okoL Novi Sad, srednjebaška, 76 kg 120—125; gornjebaška, nova. 76 kg 124—126; baška, potisk« in ladja Tisa, nova. 76 kg 126—128; gornjebaška in pariteta Vršac. nova. 76 kg 120 do 122.50; sremska 122.5—125. Oves: baški in sremski 92.50-97-50. Ječmen: baški !n sremski. 64/65 kg 90—95 Komza: baška 100—102, okol. Sombor 101—103 banatska 95 — 98, sremska 101 — 103, okoL Šid 102 <io 101 Moka: baška, banatska »0< in »0gg< 215—225; »2< 195-205; >5< 175—185; »6« 155—165; »7< 135-145; >8« 70—80. Otrobi: baški 52.50—55.
+ Budimpeštanska terminska borza (12. t m.) Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica: za okt. 12.75—12-76, za mare 14.11 do 14.12; ri: za okt. 8.13—8.15, za marc B.44—9.45; koruza: za maj 9.08—9.10.
P O
T
Nedeljski drobiž
V Budimpešti je v nedeljo zasedal protestni odber za tekme Mitropa, ki je v daljši debati zavrnil protest Slavije zoper neodigTano revanžno tekmo za srednjeevropski pokal v Turinu, obenem pa je ponovno proglasil FC Bologno za zmagovalca letošnjih tekem za srednjeevropski pokal. — V Dubrovniku se je vršil plavalni dvomateh med Dubrovnikom in Trstom, na katerem so Dubrovčani dosegli nekaj lepih zmag nad debrimi Tržačani. Tako je na 50 m prosto z lahkoto zmagal Matič s 26.2 in v štafeti 3X100 m štafeta Dubrovnika (Samardžič, Ciganovlč, Matič) 8 4:46.4. Končno so Dubrovčani odločili wa-terpolo tekmo z 9:1 (6:1) v svojo korist. Končno stanje je bilo 24:20 za Dubrovnik. — Jadranovci iz Splita so šli plavat v šl» benik, kjer so seveda zmagali v vseh točkah. Rezultate je treba sprejeti z rezervo, ker je plavališče v šibeniku dolgo samo 4S.5 m. Tako je plaval na 100 m hrbtno Gazzari 1:13.2, na 100 m prosto Senjano-vič 58.8 in na 100 m prsno Midžor 1:20. šibeniški klub je še mlad in ni mogel nuditi prave konkurence.
Teniški turnir Avstrija : Jugoslavija
Zagreb, 12. septembra n. Teniški turnir Avstrija : Jugoslavija se je danes ves dan nadaljeval. Po današnjih tekmah je stanje 2:2. Turnir se bo jutri zaključil. Za odločitev vlada v športnih krogih veliko zanimanje. Obe reprezentanci sta dokaz izenačeni in bo zmaga enega ali drugega zelo pičla.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje lz seje u. o. od 7. t. m.)
SZNS v Ljubljani naj sporoči LNP do 27. t. m, kateri od pozvanih klubov ni do 25. t. m. poravnal dolžno takso. — Pozivata se SK Ilirija (za igr. Kcšaka) in ASK Primorje odnosno g. Uršič, da vrneta do 2. X. LNP predujmni znesek za potne stroške v Beograd, ki sta ju prejela ia poziv JNS. — Na znanje se vzame dopis in cenik športne obutve tvrdke brata Na-glič, žiri.
Razpored odigravanja prvenstvenih tekem I. razreda LNP.
25. IX.: Primorje : čakovec, Rapid : Svodoba.
2. X.: Svoboda : Primorje, Celje : Železničar, Maribor : Rapid, čakovec : Ilirija.
9. X.: Ilirija : Maribor, Rapid : železničar, čakovec : Celje.
16. X.: Svoboda : železničar, Celje : Primcrje, Rapid : Ilirija, čakovec : Maribor.
23. X: Hirija : Svoboda, Celje : Maribor, železničar : Primorje, čakovec : Rapid.
30. X.: Primorje : Rapid, Celje : Ilirija, železničar : Maribor, čakovec : Svoboda.
6. XI.: Primorje : Ilirija, Celje : Rapid. Maribor : Svoboda, čakovec : železničar.
33. XI.: Primorje : Maribor, Celje : Svoboda, železničar : Ilirija.
Igra se na igrišču in sedežu prvoimeno-vanega kluba. — Tajnik I.
Medklubski odbor LNP v Celju je
imel v ne del1 jo 11. t. m dopoldne v restavracija »Evropi« občni zbor, ki se ga je udeležilo po zastopnikih vseh šest nogo-metrih klubov celjskega okrožja. Občnemu zboru je prisostvoval tudi g. Kuret iz Ljubljane kot delegat LNP. Predsednik M O g. Svetek je v svojem poročilu ugotovil, da je bil celjski nogomet nekoč tehnično na vššjii stopnji,^ kakor je zdaj. V zadnjem času se opažajo nedostatki. ki jih je treba odpraviti. V celjskem MO so bil prej zaetopaaii samo SSK Celje, SK
Atletfk, SK Olimp Gaberje in SK Šoštanj, letos pa sta se pridružila nova kluba SK Jugoslavija iz Celja in SK Laško. Klubi ne bodo sprejemali igralcev drugih klubov, preden ne bodo igralci dobili odpustn'c od 6vojiih prejšnjih klubov. Za celjsko nogometno okrožje je ustanovljen poseben poškodbend fond za dgm'loe. Po kratkih poročilih tajnika g. Mahkovoa in blagajnika g. Patidasoha >e delegait LNP gospod Kuret omenil, da si LNP želi z3oge in ve-likopoteznejšega delovanja y našem nogometu, ki se v zadnjem času širi zlasti v provinci. Dne 30. t. m. bo prenehal dogovor med LNP in zavarovalnico »Vardar-jem« glede zavarovanja igralcev za pri-mer smrti aLi trajne invalidnosti, z Novam letom pa bo stopil v aikerjo poskodbeni fond. V mediklubsiki odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: Wagner (SSK Celje). Že rove (SK Jugoslavija), Konig (SK At-letiik), Mahkovec (SK Olimp). Regner (SK Laško) in Krell (SK Šoštanj). Sest članov bo imenoval še LNP, ki so mu bili pred» ktganii za imenovanje naslednji gg.: doktor Ivič (SSK Celje), Jegrišnik (SK Jugoslavija), Patidaseh (SK Atletik), Svetek (SK Olimp), Wimmer (SK Laško) in Sa-lekar (SK Šoštanj). Pri žrebanju za »letošnje prvenstvene nogometne tekme II. razreda v celjskem okrožju so bili izžrebani našledri<ii pari: SK Atleftik : SK Šoštanj: SK Laško : SK Šoštanj; SK Olimp : SK Jugoslavija; SK Laško : SK Jugoslavijo; SK Laško : SK Olimp; SK Atletik : SK Jugoslavija: SK Laško : SK Atletik; SK Atletik : SK 01:mp; SK Jugoslavija : SK Šoštanj; SK Olimp : SK Šoštanj. Vse tekme se bodo vršile v Celju.
Razpis medklubske dirke Vič—Vrhnika—Rakek—Vrhnika. Kolesarsko in mo-to cikli stično društvo »Sava« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 18. septembra t. 1. medklubske kolesarske dirke na progi Vič—Vrhnika—Rakek m obratno do Vrhnike kjer je oilj. — 1. Glavna medklub-ska dirka: Vič—Planina—Rakek in obratno do Vrhnike (3 darila, 3 kolajne). 2. Mediklubska juniorska dirka: Vič—Planina in obratno do Vrhnike (3 darila, 3 kolajne). 3. Dirka novincev: Vič—Logatec rn obratno do Vrhnike (3 darila, 3 kolajne). 4. Seniorska dirka: Vič—Vrhnika 2 darili, 2 kolajni). Vsak prvo plasirani dirkač »Save« in pododbora «Ljubljani« dobi še posebno darilo, brez ozira na to, v kateri skupini je vozil. Start dirkačev bo na Viču pri km 3 (gostilna Pirnat) točno ob pol 14. s ciljem na Vrhniki na Glavnem trgu Izlet kolesarjev bo z Viča od gostilne Pirnat točno ob pol 14.; za člane in športnike bo na startu na razpolago za vožnjo tja in nazaj avtobus, ki bo odpeljal ob 14. Po dirkah bo prosta zabava r gostilni Jurca s pestrim programom: kot n. pr. polževa dirka, dirka s kolesom v vre5i itd.
ASK Primorfe (nogometna sekcija) Mika. Jug I. in IT., Svetic. Hassl, Zemlja k. Sočan, Pišek II., Slapar, Jež, Senica, Uršič naj se danes zanesljivo še enkra-t fotografirajo v Kolodvorski ulici ▼ dresu. Dres je že pri fotografu! Trener.
SK Ilirija. Plenarna <*eja upravnega odbora bo danes, v torek ob 20.30 v kavarni HJmona, 1. nadstr. Dnevni red: referati •-•ekclj. Predsedstvo prosi za točno udeležbo.
ŽSK Hermes (uprava igriSča). Danes ob 19.30 seja nafielstva ▼ lokalu. — (Nogometna sekcija.) Pozivajo se vsi igralci ta redne vsakodnevne treninge. Posebno se vabijo KHngenstein, Primar I, Burja, Mi-'cluS. Danes naj r>rinesejo igralci, ki eo igrali na Rakovniku, opremo na igriSče.
SK Jadra«. Danes ob 19.30 pri Svetičn. Gerbičeva ulica, sestanek razsodišča o zadevi Kerna. Ob 20. redna seja u. o, na ka-
tero se vabi naslednje igralce: Marvin Pele, Zaje, Podbevlek, Oven I, H, III, Plantan, Lipovšek, Kosmač, Kotar, Janež I, Kranjc, Kalčič I, n, Rokave, Prezl, Kocjan, Frelih, Kisi n, Logar II, Brcar :n Zupančič I, H.
Sokol..
Pokrajinske izbirne tekme v igri odbojki
Pod vodstvom načelništva sokolsbe irv-pe Ljubljana so se vršile v četrtek 8. septembra t L na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola pokrajinske izbirne tekme v igri x>dt>ojka« med župemi: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto. TekmovaJo je med seboj 5 vrst članov, 5 vrst naraščajnikov, 3 vrste članic in 4 vrste naražčajnic. župa Kranj se je udeležila tekme samo po vrsti članov, ostale žuj>e so tekmovale z vsemi štirimi oddelki, razen župe Novo mesto, ki ni poslala članic.
Začetek tekme je bil točno' ob 8. zjutraj in se Je pričelo tekmovati na treh igriščih hkrati, že na predvečer tekme je sodniški »bor na svojesm sestanku pripravil vse potrebno za hiter in gladek potek tekme. Vsaka vrsta vsakega oddelka je tekmovala z vsako vrsto in uspeh se je zanamovai po točkah. Končni uspeh pri posameznih oddelkih je naslednji:
člani:
L župa Maribor . , , 4 točke IL župa Ljubljana , . 3 točke IIL župa Kranj ... 2 točki IV. župa Celje ... 1 točka V. župa Novo mesto . . 0 točke članice:
L župa Maribor ... 2 točki H. žUtpa. Ljubljana . . 1 točka UL župa Celje .... 0 točke Naraščajniki: L župa Maribor ... 3 točke IL župa Celje .... 2 točki IK. žujpa. Ljubljana . . 1 točka IV. župa Novo mesto . O točke Naraščajnice: L žnpa Ljubljana . . 3 toCkp IL župa Maribor , . 2 točkF-'
KL Celje .....i točfia
IV. Novo mesto ... 0 točke
Tekma se je končala ob 13.15. Zanimanje fie bfflo za to tekmo precej veliko. Kakor že gornji rezultati jpovedo, je zmagala vrsta članov, članic in naraščajnikov iz župe Mari-bor, naraščajnice pa iz župe Ljubljana. Boj za prvo mesto je bil pri vseh oddelkih precej oster. Mnogo napredka v tej igri so pokazale poleg vrst iz ljubljanske žujpe tudi župi Kranj in Celje, če se bodo še mak) bolj izurili in v igro bolj poglobili, potem bo prihodnje leto boj za zmago mnogo huj&i kakor pa je Ml letos.
Prvi sokolski sodniki za odbojko. V Mariboru eo se vršile koncem avgusta skušnje za savezne sodnike v odbojki, ki je, •kakor znano, obvezno predpisana igra v sokolskih jedinicah. Izpitov se je to pot udeležilo 19 bratov in 6 sester, ki so jih vai dovršili S tem je število saveznih sodnikov za odbojko naraslo na 35 oseb. Izpitni komisiji je predsedoval br. Jeras iz saveznega tehničnega vodstva.
Glasovanje občinstva na umetniški razstavi
Posetailki letošnje razstave na velesejma so s kuponi vstopnic glasovali za najboljša razstavljena dela in je bila to torej nekakšna ljudska sodba o razstavljenih umetninah. Serveda pa pri takem glasovanja nikoli ne gre brez trikov obstoječih večinoma v tem, da kupifio poedinei po več vstopnic in lahko torej oddajo več glasovnic. Rezultat pa je vzlic temu zanimiv. Največ gilasov so dobila naslednja dela: I. Vavpotlčer portret Krofta - šink je dobil 522 glasov drugi njegov portret >Modra vaza« 397, tretji portret ge. generalove Po-povičeve 394, Mara Kralj -Jeraj >011y< 382, Božidar Jakac >Portret gdč. š.« 291, Tone Kralj >IV. generacija« 280, Olaf Globočnik »Gorenjka« 268, Prane Tratnik »Moja mrle 232, Božidar Jakac »Portret ge. dr. M. 220, Tone Kralj »Moj dom« 203, Tine Kos »Mlada mati« 164, Franc Tratnik »Delavska mati« 155, Fran Škodi ar »Portret ge. Š.< 120 Ln Ivan Vavpotič »Portret gdč. Bonač« 115 glasov. Druge razstavljene slike so dobile pod 100 glasov.
Pri žrebanju za nagrado srečnemu obiskovalcu umetniške razstave je bila včera j izžrebana št. 5134 jn velesejmski upravi je predložil kupon s to številko upokojeni JetnifikI paznik iz Ljubljane g. Franc Hu-mar, ki je dobil lep portret Fr. Pavlovca,
razstavljen pod št. 90,
-
Radio
Izvleček iz programov
Torek 13. septembra
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza — 18: Otroški kotiček. _ 18.30: Plošče. _ 19: Poljska in njeni šlagerji. — 19.30: Glavni pojmi o spektralni analizi. — 20: Esperant-sko predavanje. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Cas. poročila, plošče.
Sreda 14 septembra
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12 45-Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza — 18: Salonski kvintet. _ 19: Slavnostne predstave v Marienburgu. — 19.30: Literarna ura. _ 20: Samospevi prof. Mirka Puglja: Francoska moderna pesem. — 20.45: Salonski kvintet. - 22: Cas, poročila, koncert iz kavarne Zvezda.
BEOGRAD 12.05: Radio-orkester _ 17« Narodna glasba. _ 19.30: Jugosiovenska gias]>a. — 20.30: Simfoničen koncert. -21.30: Opera »Cavalleria rusticana« na plo-fčah. - ZAGREB 12-30: Plošče. - 20.30: Večer Griegove glasbe. - 22: Lahka eod-
~	Prenos zvočnega filma. —
PRAGA 1930: Prenos Smetanove opere >Tajnost< iz eledališča. — BRNO 19.30: Prenos opere iz Prage. _ VARŠAVA 18.20: Plesna glasba- — 20: Zborovski koncert. — 20.50: Violinske skladbe — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11 30: Godalni kvartet — 16.30: Koncertna ura. — 19.10: Pravljične spevoigre. — 20: Koncert dunajskega simf.
orkestra. _ 21.30: Prenos iz Berlina. —
BERLIN 19.10: Orkester — 2130: Pevsk« koncert. — Plesna glasba. - KONIGSBERG 19.30: Plesni večer. — 21.30: Prenos iz Berlina. — Plesna elasba
Na poti proti severnemu tečaju
Dr. Kurt WoIken, član ruske odprave, ki bo v letošnjem polarnem letu preži mila na Novi zemlji v svrho važnih znanstvenih raziskav, je pravkar poslal prvo poročilo o pripravah za to ekspedicijo.
To ekspedicijo so do dne, ko je prišlo Wolkenovo poročilo, še sestavljali v Arh-angelsku in bi morala odpotovati vsak dan. štela bo poleg dr. Wolkena še 4 ruske znanstvenike pod vodstvom profesorja dr. Jermolajeva. Z motorno ladjo »Be-luhija« se popelje najprvo do južnega otoka Nove zemlje, kjer se ji priključi še neki Samojed z nekoliko psi. Nato se odpravi na severni otok nekako do 76. vzporednika in bo na zapadni obali zgradila obrežno postajo z veliko lesenjačo in radijsko postajo. Tu bodo prezimili trije mož-
je. Jermolajev, W51ken 1n še en ruski raziskovalec pa prezimijo sredi celinskega ledov j a v šotoru.
Ekspedicija bo imela važne meteorohv gične naloge, poleg tega bo merila debelino celinskega ledovja, kakor Wegenerje-va ekspedicija na Gronlandu. Z nekaterimi drugimi polarnimi postajami oo prvič v Arktidi proučevala gibanje anormalnih zvočnih valov med polarno nočjo, kar nam utegne pojasniti značaj stratosfer v višini 40 do 50 km.
Ekspedicija ima okoli 35 psov za svoje sani in še posebne propelerske sanL Ker ima dovolj konserv in je na otoku tudi mnogo medvedov in ptic, v vodi pa silno dosti rib, je problem prehrane ugodno rešen.
Jutrišnji lunin mrk
Jutri, 14. septembra ob 20 uri 18 minut do 23. ure 43 minut bo stopil naš zvesti nebesni spremljevalec v jedro zemeljskega senčnega stožca in se bo skoraj popolnoma zamračil. Okrog 22. ostaneta od tega senčnega jedra nepokrita samo še 2 odstotka lunine površine, tako da lahko praktično govorimo o popolnem luninem mrku, nebesnemu pojavu, ki se ponavlja vsakih 18 let in 10 do 11 dni, kar so vedeli že stari Kaldejci. šele 1. 1950. se bo ta pojav ponovil.
že pred pričetkom prave potopitve v eenčno jedro se bo mesečev sijaj malo zameglil, in sicer zaradi tega, ker se bo meseca že ob 15.50 dotaknila zemeljska pol-senca. Občutljivo oko bo to zameglitev
Bodoča angleška kraljica
opazilo seveda nekoliko pozneje. Ko izstopi luna iz senčnega jedra, bo isto tako še nekaj časa kalna zaradi zemeljske polsen-ce, ki bo prenehala učinkovati šele proti 1. uri zjutraj. Zamračena površina se bo kazala v nežnem bakrenem siju, ki ni nič drugega nego svetlobni odsev, ki ga meče zemlja na mesecev.
Zveneči mraz
Miss Mary Waller, lektorica za naravoslovne vede na londonski ženski medicinski šoli, si je kupila nekega dne pri nekem sladoledarju kos sadnega ledu in je opazila, da je zvonec sladoledarjevega kolesa pričel vsakokrat zvoniti, če se ga je mož dotaknil s kosom ledu. To pojav ji je dal pobudo za poskuse v laboratoriju in tu je dognala, da prične kos zledenelega ogljikovega dioksida, iz katerega sestoji v glavnem sadni led, vedno zveneti, če se ga človek dotakne s kakšnim kovinskim predmetom. Zvok je včasih prijeten, včju-sih neprijeten, podoben otrokovemu ječanju ali zvoku kontrabasa ali kristalno čist itd., kakršna je pač kovina. Ta pojav razlaga znanstvenica s tem, da nastajajo energije, ki povzročajo te zvočne valove, ob dotiku ledenega kosa s toplejšo kovino. Temperatura zmrznjenega ogljikovega dioksida je znašala minus 80 stcup. Celzija. Najprimernejše kovine za povzročanje zvckov so jeklo, med in srebro.
Princesa Elizabeta
se pelje v spremstvu svojega deda kralja Jurija V. in babice kraljice Mary iz škotskega gradu Balmorala prvič v ondotno cerkev
Prošnja Gorgutova odbita
Porrrilostrtvena ikomfisija, ki deluje ▼ francoskem juističnem ministrstvu, je proučila in zavrnila prošnjo morilca Gongu-lova ra. pomilostitev. Pač pa sta bila povabljena morilčeva zagovornika k predsedniku Lebnmu v gradič Rambouillet kjer bosta lafh.ko .govorila v prilog svojemu klijen+u. Nobenega dvoma pa ni, da ie usoda Gorgulova že zapečatena m da bo morilec v nekaj dneh cjiljotiniiran.
Konec plemenita skih naslovov
Madridska poštna uprava je razglasila, da bo v prihodnje zavračali a vse pismene pošiljke dn zavoje, ki bodo opremljeni s pJemen.ifcaškimd naslovti.
Najmočnejši dirkalni avto za ženske
je vozilo »Super«. Z njim bo prihodnje dni tekmovala na Brooklandskem dirkališču
pri Londonu Angležinja mrs. Wisdoar
V nedeljo je predsednik francoske republike odkril v Meauxu spomenik bitke na Mami, ki ga je Amerika poklonila Franciji za njene žrtve v svetovni vojni
Smrt prof. Wahrmunda
V	Pragi je umrl 72 letni prof. Ludvvig Wa!hrmund, član učiteljskega zbora na nemškem vseučilišču.
Pokojnik, odličen veščak v cerkvemo-pravnih vprašanjih, ni bil znan samo ožjemu krogu učenjakov, marveč «i je pridobil sloves predvsem zaradi neke politične afere. Nastopil je proti papeževi buli >Una*n sanctam«, s čemer je mobiliziral proti sebi kršesnsko-socialno stranko m zlasti kaitolišlci Sčhulverein. V njegovi zadevi je interveniral v dunajskem parlamentu celo tedanji poslanec, predsednik T. G. Masarvk. Ob tisti priliki se je raz-vtila v dunajski zbornici velika debata o svoibodii pouka. Zadnja leta je živel prof. Wahrmund v pokoju, njegova smrt pa je zopet oživela spomin na nekdanje butne čase kulturnega boja v pokojni Avstriji.
Ljubosumnost med častnfki
V	Galacu se je te dni odigrala krvava drama ljubosumnosti. Na mestni promenadi sta se srečala v poldnevnem času kapertan Sandru rn major Gogulescu. San-dru je nenadoma potegnil revolver in oddal na majorja, ki je šel pred njim, več strelov, ki so ga pogodili v hrbet. Hudo ranjeni Gogulescu se je vrgel na napadalca, a Sandru je kljub temu streljal še dalje nanj, dokler nii izdihnil. V ozadju teoa nanada tiči neka ljuba vna zadeva.
ni ostal niti en mož neranjen. Takoj po eksploziji so našteli okoli 50 mrličev.
Nesreča se je primerila takoj po odhodu ladje iz pristanišča Delavci so stali na krovu gosto drug poleg drugega. Nenadoma jih je ovil črn steber dima. Trenutek tišine, obupni kriki... Tragedija se je dovršila.
Detonacija Je bila tako mcčna, da se je
zmedi poskakalo v morje, od koder so jih pozneje potegnili v čolne in ladje, izčrpane in ranjene. Niti eden med potniki ni odnesel zdrave kože.
Eksplozija je ena največjih katastrof svoje vrste v Newyorku. Okcli 90 oseb še vedno pogrešajo, okoli trideset se jih bori s smrtjo. »Observation« je bila ladja starega tipa in je lahko sprejela 250 potnikov.
Poslednji nemški vojni ujetnik -
Poljak Zvvirko zmagovalec v letošnjem evropskem krožnem poletu se je v nedeljo smrtno ponesrečil na poletu iz Varšave v Prago. Blizu Tešina je zašel v vihar, ki je treščil letalo na tla. Zwirko in spremljevalec sta se pri padcu ubila
Trenchcoat- in
Hubertus plašči
za jesen in zimo, precizni domači izdelki pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana Spomenik bitke na Marni
Konec letošnjega maja se je vrnil domov v Endingen poslednji nemški vojni ujetnik Oskar Daubmann. Bil je 16 let odsoten iz domovine. Svojci in znanci so ga imeli že za mrtvega. Zato so se nemalo začudili, ko se je mož nekega dne pojavil med živimi. In še več. Daubmann je pripovedoval fantastične stvari o svojem ujetništvu in trdil, da so ga francoske oblasti zaradi poskušenega bega iz ujetni-škega taborišča obsodile na dvanajst let prisilnega dela v Afriki, od koder se mu je letos posrečHo pobegniti v domovino.
Ko se je v Nemčiji razvedelo za Datib-mannov povratek, so se takoj našli ljudje, ki so začeli glasno zahtevati, naj se stvar preišče in ugotovi, če govori Daubmann resnico ali ne. Mnogi poznavalci razmer so namreč že takoj od začetka dvomili, da-li so Daubmann ovi podatki verodostojni. Slednjič so nemške oblasti zaslišale Daub-manna in sestavile obširen porotokol z vsemi njegovimi navedbami. Poslali so zapisnik francoski vladi v Pariz s prošnjo, naj jim pojasni nekatere Daubmanncve navedbe.
Francoske oblasti »o preiskale zadevo ter odgovorile, da je Daubmannovo ime v Franciji in njenih kolonijah docela nepoznano. Francija nima nikjer nobenega vojnega ujetnika, ki bi moral odsedeti kazen zaradi pobega. Daubmannovi podatki so torej v hudi opreki s tem, kar uradno ugotavlja francoska vlada. Niti v Amiensu, m ti v Avignonu, kjer se je po Daubman-novUi podatkih zadrževal transport njegovega oddelka, ne vedo nič o tej aferi.
Pa tudi druge Daubmannove trditve so sporne. Sam pravi, da je bil v taborišču Constantine jetnik s številko 102, zapisan pod imenom Guise. Francoska vlada pa je pojasnila nemškemu poslaniku v Parizu, da je to ime popolnoma neznano alžirski upravi. Poleg tega so zanimive tudi neke postranske informacije. Daubmann n. pr. trdi, da se je v okolici Tunisa hranil s kokosovimi orehi, ki jih je sam natrgal. A nemški konzulat v Tuni<*u izjavlja, da v teh krajih vobče ne uspeva ta sadež.
Daubmann je tudi trdil, da se je vozil iz Afrike v Evropo z neko italijansko ladjo. Imena ni hotel navesti, češ da je dal kapitanu častno besedo, da ga ne bo izdal. Ta okoliščina je močno sumljiva. Sredi junija je prejel Daubmann razglednico s
Trockij gre na Češkoslovaško
Poročali smo že, da je praška vlada pod posebnimi pogoji dovolila Trockemu prihod v kopališče Pieštar.y, kamor se bo bivši komisar odpeljal še ta teden skozi Turčijo, Bolgarijo in Madžarsko. Slednja je stavila pogoj, da se mora voziiti Trockij skozi njeno ozemlje v se pari rane m kupeju. Ne bo se smel niti prikazati pri oknu. Na vožnji bodo spremljali Trocke-ga detektivi vseh držav, skozi katere se bo vozriL Na madžarski obmejni postaji Szob bo Trockij izstopil ter presedel v avto pieštan&ke kopališke direkcije. Nastanil se bo v hotelu »Roval«, kjer so zanj in njegovega tajnika, edinega spremljevalca, rezervirali dve sobi. Med kopališkimi gosti se Trockij ne bo smel pojaviti. Celo jed mu bodo prinašali v sobo, kjer ga bo obiskoval tudi zdravnik dr. Vereš. V kopališče se bo moral nekdanji sovjetski mogotec voziti le v zaprtem avtomobilu. Zanimivo je vedeti, da je ravnatelj hotela »Roval«, kjer bo stanoval Trockij, bivši kaipetan carske garde knez Ljubomirski. Pravijo, da je Trockij hudo bolan. Hoditi more le z bergliami in upa doseči 6voje ozdravljenje edino le v češkoslovaškem kopališču, kjeT bo plačal dnevni pavšal 320 Kč.
Molilson v Londonu
Letalec Mollison. ki je nedavno preletel Ocean z vzhoda proti zapadu. se je te dni vrnil v London, kjer ga je sprejela več tisočglava množica. Mollison je izjavil, da še nii opustil svojega načrta, da bi preletel Atlantik tudi v nasprotni smeri
sliko ladje, o kateri trdi, da ga je prepeljala na evropsko kopnino. Ime ladje pa je bilo prečrtano in šele kemična preiskava je dognala, da mora to biti samo ladja »Girgenti«. Ladja s tem imenom pa vobče n: križarila po Sredozemskem morju v času, ko se je Daubmann vozil v domovino.
Iz vsega tega se vidi, da je Daubman-nova zadeva hudo dvomljiva. Če pa je tudi kaj resnice na tem, da je bil Daubmann kot vojni ujetnik v Afriki, je gotovo, da je njegov opis pretiran in da so hoteli i z te laži nemški sovražniki Francije kovati političen kapital.
Voditeljem republike
V Zweibriickenu (Palacija) so odkrili spomenik trem velikim nosilcem republikanske misli v Nemčiji: pokojnemu predsedniku Ebertu, ministra Rathenauu in Era-bergerju
ANEKDOTA
Znameniti cerkveni slikar Gebhard je bil zaprosil nekega pruskega finančnega ministra za državno podporo da bi poslikal neko cerkev v Diisseldorfu. Zato bi ove-kovečil njegovo glavo v sliki.
»Kako pa!« je rekel minister, »kako hočete uporabiti mojo grdo glavo v biblični sliki!?«
»Za farizeja ekscelenca, za farizeja!«
Vsak dan ena
On: Kar ie res, je res: Ta pevka ima lep poln sopran.
Ona: Prosim te, da mi ne govoriš več o njenih polnih oblikah 1
in
Eksplozija na ameriški ladji
Na ameriSkem transportnem parniku »Observation«, ki je konec prešlega tedna vozil 165 delavcev na Rikers Island, se je primerila strašna katastrofa. V oddelku za stroje se je razpočil kotel in nastala je eksplozija, ki je tako pretresla ladjo, da
slišala več kilometrov daleč. Voda je brizgnila iz kotla na krov in strahovito oparila potnike, ki so se valjali v smrtnih krčih po tleh. Takoj nato se -e ladja nagnila na stran in se začela potapljati. Nastala je divja panika, mnogo delavcev je v
East River pri New Torku, kjer se je primerila katastrofa
Iz življenja
železniška katastrofa — ameriška zabava
sveta
Kje leži Atlantida?
Skoraj 2000 knjig in nešteto razprav se bavi s skrivnostnim otokom, ki je po Platonovem pripovedovanju izginil v globine morja, a doslej še niso mogli dognati, kje naj bi ležal. Filologi in arheologi, geologi, geografi in etnologi so se bavili z vsemi pripomočki svojih znanosti s tem problemom a ga niso rešili; še manj pa so ga rešili neštevilni fantasti, ki se mučijo z njim brez vsake znanstvene podlage. Najboljši odgovor je dal še nemara tisti poslušalec, ki je pri neki diskusiji o problemu Atlantide na pariški Sorbonni namestu kakšne diskusijske opazke vrgel v debato — bombo s plinom za solzenje, ko Je hotel neki »strokovnjak« dokazovati, da je Platonova Atlantida enostavno otok Korzika...
Elektrika v človeškem telesu
Angleški major Rajrcnond Phittp Je izum fl pripravo, ki ji je dal ime radio-psiho-meter in ki spreminja človeška izžarevanja v električno energijo. V glavnem sestoji iz okrogle bakrene plošče, v kateri nastanejo toki s samim dotikom rok. Pri poskusih je bilo mogoče z dotikom te plošče spraviti v obrat majhen otroški vlak, sprožiti zvonilrio pripravo itd. Tehniki pa dvomijo, da ne bi bil za vsem tem kakšen izumiteljev trik.
Tragična smrt letalca
Na prireditvi nekega ameriškega mesta so predvajali aranžerji kot poglavitno atrakcijo — železniško katastrofo. 55.000 ljudi je prisostvovalo tej komedijantski tragediji. Strojevodji uničenju namenjenih lokomotiv sta skočila z vlaka par sekund pred
trčenjem
MIcbsl Z6vaco:
141
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Pri sredi ograde je bila odprtina, skozi katero so delavci odvažali izkopano prst. Po dnevi je bila zaprta z leso, zvečer so jo pa popolnoma zadelali. Saetta se je postavil pred to leso, tako da ga je moral vsak videti. Zgodilo se je, kakor je pričakoval. Neki plemič je z notranje strani pristopil k izhodu in osorno vprašal:
»Kaj želite, vrli mož?«
Sateta se ga ni ustrašil.
»Rad bi govoril z gospodom častnikom, ki je na službi Nekaj silno važnega imam povedati.«
Plemič ga je premeril od glave do nog. Nato je odprl leso in stopil vemkaj, rekoč:
»Službujoči častnik sem jaz.«
»Saj sem vedel,« se je nasmehnil Saetta.
Odvedel je častnika v stran in mu jel hlastno nekaj dopovedovati.
Komaj je bil Saetta obrnil križu hrbet m odhitel navkreber, se
vzdignila iz bližnjega jarka človeška postava. Ta postava je bil menih Perfekt Goulard. Nekaj trenutkov je spremljal Saetto z očmi ter gledal za Jehamom in Perretto, ki sta bila pravkar izginila, nato je pa krenil nizdol proti križu. Opotekal se je, da ga je bilo kar grdo gledati, in v nameček je zdajci tudi odprl usta iin z vreščečim glasom zapel.
OnkraO poti, nasproti jarka, te katerega je bil vsrtal pijanec, in komaj dva koraka od kraja, kjer je bil Jehan govoril s Saetto, je stal košat hrast. Malone tik zraven hrasta je štrlela velika skala. Ob znožju skale je ležal v senci hrasta mož. Saetta, ki se mu je mudilo, je bil planil mimo njega, ne da bi ga bil opazil. Ta mož je bil vitez de Pardaillan.
Pardaillan je počasi vstal, kakor prej Perfekt Goulard. Njegov obraz je bil čudno hladen in naježen; posiljena mirnost je pri njem vselej pričala o notranjem razburjenju. Pogledal je za menihom, ki se je bližal križu, in pomislil:
»Ko je šel tod mimo, je bil videti pijan. Poznam ga itn se mu nisem začudil. Ko se je pa mahoma skril, in ko je spet vstal iz svoje luknje, bi bil človek po njegovih gibih in njegovem obrazu stavil, da je popolnoma trezen... In zdaj je spet strahovito pijan: opoteka se in kriči, da ga je groza poslušati... Kaj pomeni ta komedija?«
Ozrl se je proti Montmartru: Saetta se je že bližal kapelici.
»Tak to je Saetta?« je zamrmral. »Signor Guido Lupini! Slutil sem, tako mi smrti božje! Škoda, da nisem ubogal prve misli, ki mi je rekla, naj stopim za njim in ga nekolikanj povprašam, česa išče!«
Nekaj trenutkov je globoko zamišljen strmel proti kapelici, ne da bi jo videl.
»Ali sem res tako nesrečen?« se je vpraševal. »AR je mogoče, da sem našel sina samo zato, da sipo znam v njem navadnega tatu? Ne, ni mogooe! A vendar: sam sem ga slišal, na svoja ušesa, prav ta mah ... Kdo bi bil slutil, da mi bo tolikanj hudo!«
Spet je nekoliko pomisli, a nato se je otresel:
»Pha, ne prenaglimo se. Fant je bistre glave. Tisto malce, kar sem mu povedal o njegovem taiko zvanem očetu, je zadoščalo, da mu ne zaupa več. Saj sem videl! Kdo ve, ali niso imele njegove besed samo namena, zapeljati lopova, da se pokaže v pravi luči?
Nu počakajmo, vicfeH bomo.«
Godrnjaje je pogledal za Saetto, ki je prav tisti mah zav3 okoli ograde pri kapelici.
»Zdi se mi, da vem, kaj srtri nepridiprava. A ne pozabimo meniha. Rad bi videl, ali se bo zgodilo, kar slutim.«
Oprl se je na komolce in jel opazovati Perfekta Goularda, ki se je trudoma spuščal po bregu nizdol in rjovel, kakor da bi mu šlo za večno zveličanje. Kakor Pardaillan, tako tudi Periekt Goulard ni bil preslišal niti besedice razgovora med Jehanom in Saetto. Ko je zlezel i-z jarka, v katerem je bil skrit, si je dejal:
»Saetta ga je šel ovadit Sullyjevim ljudem... O tem ni dvoma! A maščevanje, ki ga kuha stari norec, je njegova stvar. Meni to nič mar. Preteto mar mi je pa tega, da postaja Favstii sin zelo nevaren. Po tem takem je treba, da izgine — in boljše prilike si ni moči želeti... Ko se vrne iz samostana, ga morajo takoj prijeti. To minuto obvestim Concinija. Nemogoče je, da bi mu ušel, poseb" če me bo ubogal..
Tako sklenivši, je začel prepevati. Krenil je po cesti, ki je vodila mimo Perrettine hiše in Porcheronskega gradu proti vratom Sv. Honorija.
Petdeset korakov še ni bil napravil, ko se je pokazal na cesti drugi menih; živa duša ne bi bila mogla povedati, odkod se je vzel. Pardaillan ga je takoj opazil in zamrmra!
»Saj sem vedel!...
Perfekt Goulard je opazil meniha. Opotekel se je proti jemu, se zaletel vanj, se obupno ujel za njegovo haljo, omahoval nekaj trenutkov, dokler ni našel ravnotežja, in ga hotel nato poljubiti. Menih se je branil; pahnil ga je od sebe in mu prisolil tako krepko brco v zadnjo plat, da je pijanec daleč odletel in obležal sredi ceste, kakor je bil dolg in širok, vreščeč kakor zaklano prase.
Iz življenja na deželi
BREŽICE. Naše mesto Je zapustil z družino dosedanji sreski načelnik vladni svetnik g. dr. Alojzij Gregorin, ki je postavljen za načelnika sreza logaškega. G. vladni svetnik si je s sotprogo v teku 12-letnega tukajšnjega službovanja pridobil mnogo prijateljev, ln ju bodo brežiška družba in narodna društva, katerih vneta podpornika sta vedno bila, hudo pogrešala. Na novem službenem mestu jiima želimo mnogo zadovoljstva. Istočasno pozdravljamo ▼ naši sredi novega sreskega načelmika g. Mirka Brezigarja, ki je te dnd nastopil službo. _ V zadnjnh tednih se je vršilo v našem srezu polno shodov JRKD, ki jih je priredil tukajšnji sreski odbor s sodelovanjem narodnega poslanca g. Ureka Ivana. Tako so se vršili shodi v nedeljo 4. t. m. v Dobovi, v Kapelah in na Bizelj-Gkam, na praznik 8. t. m. v Brežicah in na Vidmu, v nedeljo 11. t m. shoda v Rajhen-btirgu in na Blanoi. Na vseh shodih je poročal g. poslanec o današnjem političnem iin gospodarskem položaju ter je obenem očrtal priprave narodnih poslancev v zakonodajnih odborih, da se omili sedanje hudo gospodarsko stanuje. O organizatorič-®em delu je govoril na shodih podpredsednik sreskega odbora JRKD g. dr. Drnovšek Janko, Na shodih, ki so bili vsi lepo obiskani, je bila poslancu g. Ureku in vsej parlamentarni delegaciji dravske banovine iz. irečena zaupnica,
GUŠTANJ. Krajevni cdbor Rdečega križa se bavi sedaj z načrtom higijeničnega kepališča, ki bi v poletni dobi služilo prebivalstvu za kopanje, a pozimi bi se gojil tam zimski šport. Prostor za kopališče leži dobrih 5 minut iz trga ob Suhi. Občinski odbor da zemljišče brezplačno Rdečemu križu na razpelago na ta način, da dd sedanjemu lastnika v zameno občinsko zemljo drugod. Kopališče bo stalo okrog 20.000 Din. — Krajevni odbor JRKD v Guštanju sklicuje za soboto 17. t. m. veliko manefistacijsko zborovanje v Sokol-skem domu ob 20. Na zborovanju bodo poročali minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič, poslanec g. inž. Paher-nik in drugi poslanci. Ob tej priliki si bo g. minister ogledal tovarno in se seznanil z industrijskimi razmerami v našem srezu.
POLJ<5ANE. Naš Sokol je imel prejšnjo nedeljo svoj drugi telovadni nastop, ki so ga posetiia v lepem številu tudi sosedna društva. Medtem *ko je lani društvo še potrebovalo več ali manj tuje pomeči, se je letos pokazal že tolik napredek, da je moglo izvesti nastop skoro popolnoma samostojno. Samo orodje še nimamo in smo zato iz srca hvaležni vrsti iz SI. Bistrice, ki je nastopila z lepimi vajami na drogu. Udeležili so se nastopa tudi četaši našega okrožja ter so se prav dobro odrezali. Tudi vsi domači oddelki, od katerih so nekateri nastepali z izbranimi točkami, so izvajali svoje vaje res skladno, česar pri tako mladih društvih ne vidimo vedno. Vso čast pridnim vaditeljem, ki so v vročem poletju v počitnicah vežbali na vso moč Po nastopu se je vršila prijateljska t ekma v odoojki med bistriškim in našim moški mnaraščajem ji so naši podlegli. Ves nastop je prav lepo potekel, le pri zadnji točki (vaje z reketi) je malo motila nevihta in se je morala ta točka nadaljevati v dvorani. Pri klavirju sta sodelovala s. žitnikova in br. Živko, ki je nastopa! tudi s svojim pevskim zborem. Mlademu delavnemu sokolskemu društvu, ki se pod starosto postajsnačelnikom br. Fr. Lovrečam prav lepo razvija, želimo Se mnogo uspphov.
SOLČAVA. Tudi pri nas v domovini planinskih strelcev se je začelo zanimanje za el.relski šport, predvsem na pobudo vodnika 3. veda naše obmejne straže, simpatičnega g. Marka Markiča. žal nam prekratek čas ni dopuščal, da bi se že letos ude-
ležili nagradnega tekmovanja v Ljubljani, upamo pa, da prihodnje leto pošljemo na tekme skupino naših starih »ravbšicev«, ki so jih vzgojile naše prekrasne in divje planine, škoda, da se ietos niso mogli postaviti. Prvi občni zbor se je vršil 4. t. m.. drugi pa 8. t. m., na katerem so bili izvoljeni za predsednika narednik g. Marko Marklč, za podpredsednika g. šolski upravitelj Drago Cepič, za tajnika gostilničar g. Grčar Gustav, za blagajnika zvaničnik finančne kontrole g. Kozoglav Anton, za odbornike pa gg.: trgovec Ivkovič Filip, gostilničar Matko Nastran, gostilničarjev sin Poličnik Anton in občiaski tajnik Pod-brežnik Peter. Družina šteje glede na naš redko obljudeni kraj že precejšnje število članov, ampak orva strelska vaja bo to Število še podvojila.
Vse šolske knjige In potrebščine
Ima v zalogi knjigama Tiskovne Zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13.
mqomm zmiopuik
a protokolirano firmo bi sprejel vodstvo poslov zaupnega značaja za račun večjih domačih ali inozemskih trgovsko-industrij-skih podjetij v svojstvu zaupnika, šefa podružnice, upravitelja konsignacijskega skladišča ali podobno. Razpolaga z večjo kavcijo. Zainteresirani naj se obrnejo pismeno na Jugoslovensko Rudolf MpsSe a. d. Beograd, pošt. pret. 409 pod šifro >255«.
11105
le
gostilniške ln vrtne,
11456
v lepi ln ceneni izdelavi, vrtne naslonjače s platnom po Din 45.—, razne lesene potrebščine za kuhinjo in dom nudi Stolarna in strugama v SodražicL — Zahtevajte cenike.
(Nemški dekliški dom)
GBAZ, KlosterwIesgasse 34
Odlični uspehi pri pouku. Prijetno rodbinsko življenje. Zmerne cene. 11219 Plačati zamorete v Jugoslaviji v dinarjih
Zahvala
Vsem, ki so nam ob težki izgubi našega nenadomestljivega, prerano umrlega soproga, očeta, starega očeta, brata itd., gospoda
olenca
poslovodje Mizarske zadruge v Trnovem In hišnega posestnika
izkazali srčno sočutje in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja, zlasti pa članom Mizarske zadruge, ki so ga v tako častnem številu spremili k večnemu počitku.
Ljubljf!«^, dne 13. septembra 1932.
Žalujoči ostali.

Si|«S
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga in mama, gospa


Marija
soproga kamnoseškega mojstra ln posestnika
dne 12. septembra po kratkem trpljenju v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 14. septembra oh 18. uri popoldne na šmihelsko pokopališče. Novo mesto, dne 12. septembra 1932.
Žalujoča rodbina LISJAK in ostalo sorodstvo.
Brea posebnega	_
	j.:	■-k -'Vtv^fi*:,'-^' "' - -.T«. .. .	-.j:': .^.»"V: - <	' »'.t •.:-t, . .■ ■ ■ -r. 3f
				
(ŠJurei&itia
se uporablja v več kulturnih državah splošno za pranje in ribanje.
oko
Čudovito poceni in dobre 291
Za kurjenje z vsakovrstnim
kurilnim materijalom. Dobiva se v vsaki trgovini z leleznlno.
Izdeluje:
Vojvodinska fivnica d. d. Novi Sad.
Razburljivo, silno napeta knji ga. Naroča se pri upravi »Jutra«.

Vsem, ki so nam ob priliki prebridke izgube našega iskreno ljubljenega sina, soproga, brata, svaka, strica, gospoda
^cfees* ho/earda
je sijajen roman, Id ga morete čitati le s pritajenim dihanjem. Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45. Naroča se pri upravi »Jutra«.
Potrtim srcem naznanjamo, da je naš dobri soprog in skrbni oče, tast in stari oče, gospod
Fran Megla
8oL upravitelj v pokoju
Ob svoji 70-letnici dne 11. t m. ob 6. url popoldne po dolgi bolezni, boguvdano preminil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 13. septembra 1932 ob 5. uri popoldne.
Sv. Lenart pri VeL Nedelji, dne 12. septembra 1932.
MARIJA MEGLA roj. BABIC, soproga; MILAN, šol. uprav., sin; OLGA, »TOVANKA, JELICA, GIZELA, hčerke; RUDOLF RAKUŠA, profesor; JOVO RELIC, šef žel. stanlce; FRAN TO ERŽEN JAK, šol. uprav., zeti; KRISTA, sinaha, ter vnuki in vnukinje. 11516
•	tfm&Z&š
oCenea
tattca
mesarja in posestnika v Novem mestu
stali ob strani in nas tolažili, vsem, ki so nam na katerikoli način
izrekli sožalje, se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke, darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo blagega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Vsem skupaj srčna hvala!	11411
Ljubljana-Novo mesto, dne 12. septembra 1932.
žalujoči ostali
Zahvala
Za vse dokaze sožalja, ki so nam došli ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta itd., gospoda
Srečka Majcena
izrekamo vsem tem potom našo globoko zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo prečast. g. patru Pavlu za ganljive besede ob odprtem grobu, zdravnikoma gg. dr. Koprivniku in dr. Pavliču, stanovskim tovarišem, predvsem pa g. nadučitelju Hrenu za prisrčno slovo od pokojnega. Nadalje radvanjskemu županu g. Vizo-višeku ter vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli, da spremijo ranjkega do groba.
Končno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja ln vencev.
V Mariboru, dne 11. sept. 1932.
ubit	Žalujoči ostali.
z deHkateso v Laškem se pod ugodnimi pogoji odda v najem. Ozira ae samo na agilne, zmožne in dobre delavce, katerim je uspeh zasiguran. Pekarna je dobro vpeljana. Več pove lastnik Jos. Herlah, Laško pri
Celju.	11518
Javljamo tužno vest, da Je nenadoma preminil gospod
Edvard Krušic
uradnik OUZD
Pogreb bo v torek 13. t. m. ob 17. izpred kolodvora v Laškem.
Marlbor-Laško-Gradec, dne 12. sept. 1932.
KruSič-Weltzebach.
Globoko užaloščeni naznanjamo, da se je naš nepozabni, iskreno ljubljeni sin, brat, stric ozir. svak, gospod
Oskar Rebolj
narednik letalskega polka
na letališču v Novem Sadu smrtno ponesrečil, komaj 25 let star.
Truplo predragega pokejnika prepeljemo v Kranj, kjer se vrši pogreb v torek popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Dobrega Oskarja priporočamo v blag spomin in molitev
Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. V Kranju, dne 12. septembra 1932.
Žalujoče rodbine: REBOLJEVA, JEMCEVA in BEDENKOVA.	11512
3 >JOTT10« St. 213
12
Torek, 13. IX. 1932
'	t .	-j
Cen« malim oglasom
ženttvrn ki dopisovanja; vsaka beseda Din 2*— ter enkratna prt-Stojbina ta Ufro atl ta dajanja naslova Din 5L—Oglasi trgovskega trn reklamnega enačaja: vsaka beseda Dm L—*. Po Din L— ta besedo ea tsračonajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrika »Kam pa kame, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«. »Posest«, •Lokali«, movanja oddam, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije»Živali«, »Obrt« tn »Les« ter pod rubrikama •Trgovski potniki« »Zašlo-tekc, te ea t oglasom mmdi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali služba, plača ta
Za odgovor
v znamkah
■ vsako besedo 50 par. Prt vseh oglasih, ki ee zaračunajo po Din ista besedo, sa zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ca iifro ah sa dajanja naslova.- f* ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo. Enkratna pristojbina ta iifro ali za dajanje naslova prt oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaia Din 1—,
NajmanjU znesek pri oglatih po 50 par ta besedo, je Din 10.—>
trt oglatih po i Din ta besedo pa Dm 15.—«, V ta pristojbine ta male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ¥ pismu obenem t naročilom.
Službo dpbi
Tiaka keaoda SO par: sa dajanj« urim a« ta ii h* pa 8 Dia. (1)
Izurjeno sobarico
t d o Ivami spričevali spre j -nen sa odliftno hišo v Beogradu. Ponudbe e sliko na Gogala, Bled, Grad 161.	_34353-1
Postrežnico
m od 8. do 4. dnevno, m pranj« vsakih 14 tei, iščem. Naslov pove odasmi oddelek »Jutra«. ^	37319-1
Plačilni natakar
s tečjo karrcšjo, dobi dobro s 1 n i h o v lokal« z drnavmm promeitom 4000 Dim. Za rtogn 2 % od im-taise. Pomradfoe n« oglasni oddelffe »Jutra« pod šifro »Takoj služba«. 3T32H-J
Šiviljo za pletenine in učenko
■a plletefflje sprejme M. Mubovec, pletilja, Šoštanj 37350-tl
Graščin, kuharico
■srfektno, iščem za na 5eielo. Oferte s »pričevali na naslov: Grofica An« Klenem. Nuštair, Srem.
37331-1
Pletiljo ln navijalko
»nlme, dobro izurjeni sprejmem takoj na Smartinski cesti 24.	373.38-1
Učenka
te je dovršila 3 meSfan. Sol« im se je že učila v tatvini, želi nadaljevati učenje, kjer bn imela vso csfcTbo v hiši. Ponudbe na naslov: F. Peterlim, Rob na Dolenjskem. 37280-44
Avtodelavnice!
T večji mehanični delav-mrA iščem meM.0 za vajenca, z mehčane ko šolo. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Priden vajenec«.	37176-14
Frizersko učenko
samo iz Ljubljane, sprejme salon Gompec v Ljub-kjaoi, Dunajska cesta 31.
37353-44
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; sa da jen je naslova ali aa Šifro pa 3 Din. (2)
Obratovodja
Terairan v parnem ln elektr. obratu. z vseimi izpiti. išče namestitev v industriji, Ponudbe pod »Kavcija v gotovini« na oglasni oddelek »Jutra«.
34939-5
Absolventka
dr?, dvora-zr. trg. šol« i enoletno prakso. vajena ■rseh pisarniških del, išče naimešče>nja. Ponudbe na oglasna oddelek »J iitra* pod »Vestna«. 34926-2
Gospodična
Sol jSi-h staršev, vešča nemščine, želi vstopiti v slu3(bo kot začetnica v pisarni sli k -tr j k >n. — Ponudbe na >giasnd >i ie-lek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj«.	34955-2
Gospodična
■smoima nemščine i® šivanja, išče službo. Gre k otrokom sli v pomoč gospodinji. Naslov v o-glas. oddelka] »Jutra c. 37285-2
Maserka
ffcče stalne abonente. Masira b^lme gospode. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dunaj«.	37361-2
Dve mladi dekleti
pri Ara in pošteni, zmožni nekoliko kuhe im vseh domačih del, iščete kjerkoli zapos lenje. Miri Sajovic. p. Slov. Javoraik. Rorov-Vje 132.	37-270-2
Plačilna natakarica
staja 36 lat, spretna in poštena, x snamjem nemškega jezika, z*ti sLužbo plemeniti. Reflektira 1« na boljši lokal. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »P!a/Salna natakarica« 37303-2
Dekle
redms ki gnafino, Tajen« kuba/tfi im opraivljaiti vsa gospodinjska dela, z gospodinjskim tečajnim, želi po daljSem času premeniti sbiižbo v mesto. Ponudlbe n« oglasni oddelek Jutra ood značko »Redoljubna«.
37-87-2
Krojaški pomočnik
vajen finega dela, išče mest« pri boljšem mojstru Gre v mesto ali na deželo. Nasiov pore oglasni oddelek »Jutra«. 37363-2
Stroj, ključavničar šofer
zfmočen vseh pcfpnrvtfl ta
vojaščine prost, ieii stalno alnužbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37279-2
Samo še tri dni
tra.ja vpisovaavje t Dopisno trgovsko aolio t Ljubljana, Prašafeova nI. 8/1. Uradne are od 8. de 12. in od 2. do 6.	293-4
Instrukcije
daj® nčitdjska atefaurijeoit-h po 5 Din od are. Ponudbe na oglasni oddeJek »Ju-t.ra« pod zmai&o »Iu-struiklK>rira«.	37386-4
Kot sobarica
jrfi slil&nio iščem službo. — Znam posipraivl jati fime sobe. šivati, vezati belo perilo, kuhati bolj&o hrano im vsa hišna dela. — Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva«.
37276-2
Mladenič
90 let star, iišfe mesto sluge ali kaj slnčnega. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten im vestem«.	37308-2
Strojnik
dobro irzveibam ki večč strojnih popravni, izučen strog, ključavničar fin stru-gar, specija.Lno urvedeu v tovarnah usnja. ®če odgovarjajoče mesto. Dopise na oglasni oddelek Jntra pod šifro »Dober stroinilk« 37344-2
Potniki
Kdior išče mesto potnika, plača na vaako besedo 50 par; m d*. janj« naslov« aii aa iifro 3 Dim. — Kdor sprejema potnik«, plača besed« po 1 Din: dajanj« naslova ali sa šifro pa 5 Din. (5)
Potnik
konfekcijske 6troke, z lepimi nastopom, se sprejme za obisk boljših strank Položiti je 5000 Dio kavcije. Ponudbe na podružnico »'Jutra« v Mariboru pod »Konfekcijski potnik« 34800-5
Oglasa trg. značaja po 1 Din beseda; s« dajanje naslova ali ta šifro 5 Dim. — Ogla« socialnega inačaja pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 8 Din. (8)
Knjige
Kurac, Fizika; Preaeij, Kemija; Jov&novič - I-vkrovič, Srbo-hrvateka čitanka 7-a U. raarod srednjih šo-1; Bezjak. Nean&ka vadnica II. dej; Stroj, Lšturgiika, kiinim. Pomud.be pod šifro »Taik o j« na ekspoziture »Jutra« v Šiški. S7347-8
Pouk
Beseda 1 Din; z» dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, pla-&ajo vsako besed« 50 parj za šifre ali za dajanje naslova 3 Din. (4)
Francoščino
in klavir
poučuje mSlteljica, diplomirana v Parizu. Informacije daije med 1. im 5. uro Wo4fo<va u!i«"a 10, dirugo sfajpnji&če, II. nadstropje.
37316-4
Dljak-petošolec
boljši
rodibini. Cenj. ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod »Vestem 4«.	37346-4
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aH
šifre pa 5 Dia. (9)
Radio-aparat
štirtcevni, skoraj nov — znamke »Radione« z zvočnikom ter araodmim aparatom Radione in polnilcem »Ingelen« prodam. Na slo-v v oglasnem oddelku Jutra 37303-9
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslera ali sa Uro pa S Din. (10)
Nove avtomobile »Renault«
osebne im tovorne, ekonomične, prvovrstne prodajamo iz zaloge s 15 % popustom. Zahtevajte ponudbo, oziroma obisk. — »Renault«, Ljubljana. Cesta na Rožnik štev. 19.
33686-10
Motorno kolo
popolnoma novo firme Terrot superford 500 ccm Jap motorjem ln zgoraj termi j enimi ventili. Mar-schal električna razsvetljava. Ponudbe na naslov Ludvik Plavšak, Sv. Jurij ob Taooru. 37055-10
Avto Pontiac
limuzina, t brezhibnem staivju poceni naprodaj. — Vzamem tudi hrami!, knjižico. NosJot pove oglasni oddelek »Jubtra-c. 3729'4-10
Prodam
Oglasi trg. raačaja pa 1 Dia beseda; ta dajanje naslov« ali sa šifro 9 Din. — Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 80 par: ca dajanja naslova ali sa K£n> pa S Din. (0)
Sliko (vel. Marijo) ln šivalni stroj
dobro oiiTamjem, prodam. Linhartova ni. 14, Novak.
3494Ž-6
Čevlji na obroke
»Tempo«, Maribor, Sloven §ka 18.	144
Ga. Orthaberjeva
zopet sprejema otroke za pouk v nemščini. Vpisovanje od 16. dalje na Go-sposvetski cesti. 12, dvorišče. Is<totam tudi tečaji za odiraš! e, za francoščino. ansrleščimo, nemščino in ruščino.	37281-4
Gramofon, plošče
od 20 Dim — kakor tudi
gramofone
od 300 Din prodaja »Sla-ger«, A Volbenk, Aleksandrova št 4 — prehod »Viktoria« palače. 254-6
Otroški voziček
skoraj nov, na peresih, naprodaj v Kolodvorski ulici 8.	37365-6
Usnje
čevljarske potrebščine kupite najbolje in najcenejše pri
Viktor Legan
trgovina ln tovarniška zaloga usnja, Ljubljana, Palača »Dunav«.
11515
Edgar Rice Burroughs:
Tarzan, kralj džungle
DRUGI DEL
Gomolje
hiadnt, tulipanov, kro-kusov itd. nudi Sever & Komp. Ljubljana. 37031-6
Otroški voziček
pleitem, moderen, prav dobro ohrani jem, prodam. — Na ogled med 1. in _ 2. ■uro na poljanskem nasipu št. ie^n-9.	37399-6
Posteljo
prodam. Naeliov pove ogl. oddelek »Jutra«. 3T7338-6
Mallnovec
priaten tn naraven, • čistim sladkorjem vkuhan. se lofti na malo tn veiiko » l^arnd dr. G. PieeoH. Ljubljana, Dunajska cesta 6.	22 6
tf^flfflffil
za besedo. Oglasi «o-eijalmega enačaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali za šifro S Din, oziroma 5 Din.	(M)
Kolo
t najboljšem stsojm za 050 Din naprodaj v delavnici v Gosposki uhici 10, druga vrata.	37348-1(1
55.
Plesalka je odrevenela od začudenja, videč, kako lahkotno se Je Tarzan ogibal smrtonosnih šap. In zdaj — o, Allah! — je planil E1 Adreji za hrbet in ga zgrabil za grivo, preden se je utegnil obrniti! Velika zver se je vzpela na zadnje noge! Tarzan je vedel, da bo to storila — bil je pripravljen!
Tri moška kolesa
skoraj nova po zelo nizki e-emd proda Rebolj, Vodovodna 68.	3737i!.M
Oglasi trg. enačaja po 1 Din beseda; ta dajanje naslova ali za šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 50 par: sa dajanje naslova ali ta iifro pa S Din. (7)
Ročni voz (cizo)
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po>d »Ročni voz«.
37342-7
Staro železno cev
okroglo aili oglato, 2—4 mim močno piočevimo, 3 do 4 m dolg», premera 30—60 cm, kupim takoj. Ponudbe na »glas. oddelek »Jutra« pod šifro »Cena«.
37356-7
Vsaka beseda 1 Din: sa lajanj« naslova ali sa iifrs pa 6 Din. fl«)
Do 25.000 Din
posojila Iščem proti veliko večji vrednosti premičnin. Obresti po dogovoru. Ponudbe poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod »Sigurnost«.	37221-16
5000 Din posojila
iščem proti vračilu v mesečnih obrokih im primernim obrestim. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zaja>mčein)oi.
37383-16
6000 Din posojila
v skrajmi sili išče gospa. Velika protivrednost, pozicija, Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »ZaajasJijiva oseba 36«.
37275-16
V najem
Vsaka beseda | Dim; m dajanja oaetova al
sa iifro pa S Din. (17)
Gostilno
dain takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Ju trat.	37354-17
Pridelki
Vsaka beseda 1 Dm. za dajanj« naslova ali la šifro pa 5 Din. (33)
Sveže ln suhe gobe
v vsaki minožiini kupuje Peter šetioa, Radeče.
336-33
Vsaka beseda t Dta; •a dajanj. Mala*. ail
m tiira pa 6 Dia. (a®)
Vsaka beseda X Dtn: aa dajanja oaatov* afl
aa fcfe* pa S Din. (20)
Lepa vogal, parcela
pod Rožnikom cca. 1000 kv. metrov naprodaj. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	37196-20
Vinograd
s prvovrstno trbo in lepo lego, krasnim razgledom, veliko zidanico, dobro vinsko posodo, dive e tiskalno ai, kletarsko orodje, s trgat-viijo ppodaim ia. Din 70.000 v gotovimi, na Štajerskem v bližimi Videm-Krško. Pomuidibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izbrana trta«. 37274-20
Nova hiša
r eetrtru Trbovelj naprodaj. Elektrika, vodovod in velik vrt. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
37334-20
Hišo s trg. lokali
do 400.000 Din,	im po-seetrvo do 250.000	Dim kupim. Posredovalci	so Izključeni. Izčrpne	ponudi) e pod šifro »Jelka«	na ogl. oddelek »Jutra«.	37339-20
Tiskarno in papir, trgovino
na prometni ulici ter v bližini šole, prodam zaradi oblteljsklh razmer. Ponudbe na ogl. odd, »Jutra« pod »TIskarna«.	34952-19
Vogalni lokal
Igriške in Gregorčičeve nI. oddam s 1. novembrom. Pojasnit!« fetota-m v brivskem saLoma. 37094-19
Brivski lokal
dobro idoč, v prometnem kraja oddam s 1. okt.o-hrr^m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37271-19
Dvosob. stanovanje
komfortno, v mestrni biši v mestu, zamenjam za trisobno. Pogoj: mesto im polnčma l(ga. ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Vrt 33«.	37301-21
Enosob. stanovanje
oddam v Zg. Šiški 217.
37333-31
Strojno pletilnico
z modernimi stroji prodam pcvoljmo im event, d rtoma tudi proti vlogam kake ljubljanske veHebamke. Nnjvrodaj so sledeči stroji: Rauebmaisrbime, Rim-iija-quardmaschine, R.lnderma-schine, Leisten masehime, Knopflochmasc.hine, Over-lochmaschine, Siwilmaschi-ne s 34 vreteni. Vprašanja n« naslov; Spitizer i Pollak. Zaigreb, Vimio<rrad«k» cesta Sa.'	37337-19
Dve gostilni
tri trgovske hiše in («ta-novanjske hiše na periferiji ter večstamovamjske hiše in ville po ugodni ce-tri naiprodaj. — Pojasnila daje Jančar, Sv. Prrtra cesta 27	37367-19
Trgovino
na prometnem kraju v mestu na Gorenjskem od-dam v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prilika«. 37135-19
Vsaka beseda l Din; za lajanj« naslova ali za iifro pa 5 Din. (15)
Bukova drva
prvorazredna, suha Im zdrava, kupim proti takojšnjemu plačilu. Oziram se samo na ponudbe z najnižjo ceno. Drvara C. Praznik, Zagreb, Draško-vičeva 52.	34948-16
Suha drva
(jrmr&tina bukova v po
lenih, žagama im cepljena ter mehka v kolobarjih ima redno v za.logi »Ar-bor« d. d., Dunajska cesta štev. 50, telefon 2516.
293-15
Bukovih cepanic
prodam 4 vagone. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3727845
Jesenove plohe
prvovrstne, cca 5 m' takoj kupim. Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Primerna cena«.
37357-16
Vrednote
-aRa beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali ia Šifro na 5 Dim. (35)
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvellr
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Dia; sa dajanj« naslora ali za Sifr« pa 6 Din. (12)
Spalnico
z 2 posteljama., 2 nočnima omaricama im dve veliki omari prodam na Sv. Petra cesti ž57, dvorišče.
37368-12
Stanovanje
Enonadstropno vilo
novo prodam za 200.000 Din na perlferl.1l mesta. Potreben kapital 50.000 Din. Naslov v ogl. odd. "»Jutra«.	37075-20
V »a ta beseda 1 Dka; sa dajanj« oaskrvs «* aa iifro pa 6 Din. (S*)
Dvosob. stanovanje
v katerem jo tudi predsoba, parketirana, s kopalnico, kletnimi prostori, lepim im velikim podstrešjem. p- laico in drvarnico (komfortno) takoj oddam v Zeleni jami, Prešernova ul. št. 15.	349-29-21
Stanovanje
3 »ob im pritiklin oddam s 1. novembrom na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« »4810-31
2 stanovanji
oddam v sredini mesta s 1. novembrom t. 1.. štlrlsobno ln trisobno komfortno stanovanje ter trgovski lokal. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
17146-21
Stanovanje
2 sob in kuihimje, g parketom ta elektirik-o oddam na Rimski cesti štev. 23, v bližimi tehnike. 34849-21
Enosob. stanovanje
odda takoj Tribuč, Glince — Tržaška ceeta štev. 6. telefon 2605. .37298-21
Stanovanje
2 sob, kulhimje jm pritiklin oddam s 1. oktobrom na Dunajski cesti štev. 90.
37370-31
Stanovanje
z diobro hramo takoj oddam. NasJov porve ogl«s<n1 oddelek »Jutna«. 37334-31
Stanovanja
i* IMMflfl | M—	
Vsaka boeeda	k SO par:
m dajanja •	aatov* aii
m KU S D	ta. (U«)
2 dijakinji (ka)
vzamem v vso ostrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37366-22
Dijaku višjih šol
veščemu framnoščime. ki bi poui6eva4 dijakinj U. razreda gimnazije, oddam mesečno sobo s parketom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »306«.
37306-32
Dvosob. stanovanje
»olnčno, s kopalnico m plinom, ne nad 1 km od univerze iščem s 1. oktobrom. event, takoj. — Jlenton. Aleksandrov® ee. sta št. 3/1.	37-201-21/a
Stanovanje
eno- ali dvosobno, s kopalnico in priftiikiima.mi, r okolici Bežigrada aii Sp. Šiške Ečem s 1. oktobrom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Komemaki«. 37331-31/a
Dijaške m obe
Vsaka beseda 60 par: sa dajanje našlo«« aH sa šifro 3 Din. (22)
Dijaki in dijakinje
ako si želite res čedmo sobico t elektriko io fimo domačo hrano, z vso oskrbo poceni, vprašajte za naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34S38-22
2, ozir. 4 dijakinje
iz boljše rodbine sprejmem na stanovanje z vso oskrbo v Selenbur-govl ulici v I. nadstr., po zelo ugodni ceni. — Natančen naslov v ogl. odd. »Jutra«.
37244-22
Dva dijaka
ali dijakinji sprejmem v lepo in zračno sobo. event. tudi z zajtrkom. Na razpolago tudi klavir im inštruktor do vključno VIII. sri.mnazije. — N. Loboda. Florijanska uiica št. 31/11 37220-22
Dijaka nlžješolca
sprejmem v vso oskrbo. Kopalnica, pomoč pri učenju. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
37133-22
Dijaka
srednješolca sprejmem v zračno sobo im na dobro dmroačo hramo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
37054-22
Dve dijakinj]
aH dva dijaka
rflžfil! razredov vzamem v lepo, sračmo, solmčmo sobo, ervent. s hrano. Mirje, Bogišičeva ulica 4, visoko pritličje, vila dir. Brej« 37366-22
Dijakinjo aR dijaka
r starosti do 14 let, v vso osksbe sprejme boljša obitelj za 660 Dim mesečno. Naslov pove oplas. oddelek »Jutra«. 37284-22
Inštruktorju
oddam lepo sobo. Najemnina delnima proti imstruk-ciiam. Naslov pove ogl. oddelek »Juitra«. 946778-22
Dva dijaka
sprejbnem v svetlo sobo z zajtrkom, event. vso brano v bližimi realke. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37316-22
Tri dijake
sprejmem v vso oskrtf M-edi meata, hlfrOT vseh šoL Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 373K1-22
Dijakinjo
kot sosrtanoivafiko k domači hčeirki sprejmem v centru mesta z vso oskrbo. Klaivjr n« raizpolago. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37336-22
Dijakinjo
raznedov sprejmem
v vso oskrbo k domači hčerki (prvošollki) poleg hi-coja. Levstikova ul. 2.
37335-22
Dva dijaka
sprejme1® v lepo im srimč-no sobo z vso oskrbo. — Novoitiny, Kmižeivniška 6/1.
37309-2-'
Boljšo dijakinjo
sprejmem. Klavir in nemška konvnrzacija. Naslov v oglasnem odelku Jutra.
37330-22
Dijakinjo aH dijaka
iz holjBi hi£e sprejmeta starejša zakone« v vestno oskrbo in lepo stanovanje. Aleksandrova cessta št. 4TV, vraffa 22.
37335-22
Dijaka
sprejme učiteljska diruSSna v vso osikrbo. Strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju, klavir im vrt. Naslov pove oglasmi oddelek »Jut/ra«.
373411-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem na stanovanj« z vso oskrbo v Trnoivem — VaJjavčerva ulica štev. 19 37343-22
Dijakinje
v lepo, veliko ta solnčno sobo ta dobro hrano v STedimi mesta. — Klavir. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37363-22
2 di jaka aH gospoda
sprejmem z vso oskrbo — aii samo na stanovanje po nizki ceni. Gradaška nJica it 8, pritličje. 37364-22
Dijakinjo
sprejmem v vestno oskrbo ali samo na sramovanje. Evemt. pomoč pni učenju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	37371-22
Sobo odda
Vaaka beseda SO par: aa dajanj« Milna a« m ttb« * Din. (23)
Dva dijaka
spreimem v sredini mesta na stanovanj« l vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37268-22
Dijake
spreimam v zračno stanovanj« z zaijtnkom. Miklošičeva cesta' št. 6/n. leve sfeopnj&ce desno. 33420-22
Gospod
ki si želi čedmo im rračno sobo z elektriko, parketom im zelo dobro hrano, »ploii vso oskrbo pod ceno, naj vpraša z« naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34S37-28
Sobico s hrano
oddam v sredini mesta solidni osebi. Naslov v ogl. oddelku »Juitra«. 37081-28
Lepo prazno sobo
zračno ta čistio, e posebnim vhodom, v centru mesta oddam boljišemu in solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37296-33
Sostanovalca
s dobro domačo hrano eprejmem k mlademu uradniku v zračno sobo. Naslov pove oglasmi oddelek »Jntra«.	37063-33
Opremljeno sobo
veliko, zračno im čisto, t poseb. vbodom, parketom in elektriko, med Zvezdo, obrtno šolo in univerzo, takoj oddam t zajtrkom eni ali dwema boljšima in stalnima osebama. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 37122-33
Opremljeno sobo
z vhodom s stopnjic takoj oddam gospodu na Poj jamskem nasipu št. 8/1 3736933
Prazno sobo
s ceintralno kmrj3<v9, na Mikjmšičevi cesti ugodno oddam. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 37296-23
V lepo sobo
prav poceni sprejmem eno osebo aii zakonca. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 37tS7-23
Prazno sobo
ervecut. s souporabo kuhinj« oddam v Šiški. Pod giozdom št. 4. 37290-23
Opremljeno sobo
v viii pri sv. Petru oddam gospodični. Jegličeva št. S, parter. 37300-23
2 gospodičnama
oddam takoj lepo opremljeno sobo. ervent. z dobro hrano. Mirje, Bogiševičeva uilica 4, visoko pritličje, vila dir. Brejc«. 37264-23
Prazno sobo
oddam v Vodrnia-oski ulici št. 14/1.	3731733
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, parketom, im elektriko oddam Naslov v oglasnem oddel-ku »Jntra«.	37310-23
Prazno sobo
naijiraj« v bližini trga — iščem za mirno ofort. Na-sloiv pove oglasni oddelek »J-uitra«.	37001
Opremljeno sobico
s poseb. vhodom in elektriko tabo-j oddam mirni osebi. Istotaim sprejmem sositamomalkio-dijiakiinjo. — Rimska cesta 3, pritličje.
37337-33
Lepo sobo
s shodom s stopnjiišča, v eenitru mesta oddam takoj 1 ali 2 gospodoma. Naslmv v oglaso pm oddelku »Juto«.	3733333
Sobo
v strogem cemtni «d*lara boljšemu goepodm. Naslov v oglasnem oddelkm Jutra 37383-33
Sobo
rraifirm ta »rvefilo oddam taikoj ali e 16. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Juto«. 37338-23
Ooremlfeno sobo
sotečmo, oddam enemu ali divema »olidmima gospodoma blizu glavnega kolodvora. Livarska ulica 6.
37349-33
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko s hramo ali brez. Na-slorv pove oglasni oddelek »Jutra«.	37355-23
^^ Velika izbira blaga za
damske plašče
finih kvalitet ugoden nakup
V
A. Zlender
Ljubljana, Mestni tre. 22
Opremljeno sobo
s prostim vhodom in elektriko, v centru mesta oddam. Naslov pove ogasnl oddelek »Jutra«. 37366-23
Sobe išče
Vsaka beseda SO parr m da jas j« naaloia a*
aa *i tr» t Dia. (3B-a)
)
Opremljeno sobico
na TržaSki cesti aii v bližini išče g>ospodn.č<na. Ponudbe s cemo na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »44«.	3?"3>7-2S/a
Živali
Vrabca beseda 1 Din: aa dajaajc naaloia alt sa iitro pa 6 Dia. (27)
Belosiv ti ček Belosiv papagajček
(Wellensiittig) j« odletel. Proti nagradi ga. je oddati na Bregu št." 20.'III.
37288-27
Zelena papiga
H govori, je ušla. Najditelj na/j jo blagovoli proti nagradi vrniti na naslov: I. Losar, /arnikova ulica št. 9/TL	37312-27
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28)
Koncertni klavir
BOsemdorfer, ter črn ilig-non klavir proda ali posodi na dom Zim«. VVoi-fova ulica 10/1. 37340-2*
Kratek klavir
ali plamimo. dobro obnaj njien kupim. Na&lov pove oglasmi oddelek »Jutra«.
Informacije
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova a£ sa šifro pa 5 Din. (31)
Izjava!
Podpiisa-n-l sponof am. da nisem piačmik za d»>jgov«, katere bi napravila .na moje ime moja žena Adela — Uršič Leopold, Maribor 37i53-31
Vsaka beseda 1 Din: >a dajanje naslova ali z« šifro pa 5 Din. (30)
Fotomaterijal
najboljši in najceneje dobite pri D. Rovšek v Kolodvorski ulici štev. 35/L Izvršuje po nizki ceni vsa amaterska dela. 33378-30
Zapestna ura
zlaita, domska, je bila izgubljena od Abaoljeve ceste, po Mestnem tirgu do dolenjskega mostu. Najditelj dobi leipo nagrado. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«.	37336-28
Dopisi
Vsaka beseda za dajanj« naslova za šifro pa o Din. (37) (
1 Din; I lova ali I
>ln r:<7 > I
Vsaka beaeda S Din : aa dajanj« assiata al
Ura pa S Dia. {M}
Adolla Pravnik-a
prosim za sedanji naslov pod šifro »Medvode« na oglasmi oddelek »Jutra«.
37.180-1
C. T. D.
Prosim. poSjšte takoj Štiri vzorce.	37309-24
C l as bila.
Dve sobi
lepo opremljeni, s skupnim vbodom, oddam na Sv. Pertra cesti štev. 44.
37359-28
Vsaka beseda 1 Dan: aa dajanje naslova aa s« Bfre pa 6 Dia. (36)
Sobo
novoopremijeno — z vso oskrbo in souporabo kopalnice oddam 2 gospodoma poleg Tabora — Vr-hovčefva št. 9/1, desno.
37392-28
Klavir
samo prvovrstnega kupfan takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Klavir«.	37282-36
37382-36
Poučavam klavir ln vijolino
Imam praznino za vaje. — Ceme zmerne. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.
37360-26
Gardo obliko nosu
odpravite z aparatom za oblikovanje nosu »Ortho-dor«, Id odstranjuj« obenem vso skažene kakor tudi zakrivi jemo, debelo, široko, dolgo, kratko, topo itd. obliko nosu, s čemer si olepšate im ople-menite izraz obličja. Or-thodor je urejen za vsako obliko in velikost nosa. Cena Dim 90.—. Preparate Schroder-Schen-ke razpošilja proti predplačilu (poštnima Din 6.—) ali povzetju (pošt. Din 12) depo za Jugoslavijo »Om-nia« oddelek 1/6, Zagreb, Draškovičeva 27. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik.	lfloO7.
DRVA IN s PREMOG
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
I
Občima Ljubljana K astmi pogrebni zavod
i
V	neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Golob Jraitc
mesar in posestnih
danes, dne 12. septembra 1932, po daljši mukapolni bolezni, boguvdano preminil Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 14. septembra 1932 ob 5. uri popoldne od doma žalosti, Jernejeva cesta št. 47, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 12. septembra 1932.
PAVLA GOLOB, soproga; FRANCI, sin; ANA, MARIJA, PAVLA, KOZA,
hčere in ostalo sorodstvo.	11519

Urejuje Davorin Kavljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoit ftibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeržek. Za inaerauU dei je odgovoren Alojz Novak. .Val s LJubljani.
f f
v l.