35. Stnffla. I umu. i hMi. * Mnvh IM. ILIIII. itir. .Slovenski Narod* velja V L|*»llMft nt đom dostavljen: i ▼ upravništvu prejeman: ćelo Mo naprej • • • • K 24-— I ce!o teto naprej . , . • K 22-— po! leta *M • • • • . 12*— IpolIeU „ •••.. 11*— cetrt leta m .....6*— I četrt leU . • • • • . 5*50 na mesec m > • • • m 2*— I na ccscc . • • • • • 1*90 Dopisi naj se frankira'o. Rokoplsl se ne vračaV*. Crednićtro i Kaaliova allca *t. * iv pritličju levoj teittoa ftL 34. t**a|a vsak Aaa sv«6*r !■>■—il n*4«lfft Im prasalk«. Inseraii veljajo: peterostopna petit vrsta xa enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trik rat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari ■ Fasamcft&a tievilka velja 10 viaarjav. ———. Ka pismena naročita brez »itetiobne vposlatve naročnine se nt ozira. ft!fsr&*ii» aikarna" tatefoa šL SS. .Slovenski Narod" vtl|S fO pofttlt za Avstro-Ogrsko: * za NemČljo: ce!o leto skupa] naprej • K 25*— I ćelo leto naprej . . • K 30 — ffL1^. - " ' ' * l%Vi I m Ameriko in vse druge dežde: cciri ieia m m • • • o «jtr i na mesec » » » • • 2*30 ■ odo leto naprej • . . . K 35.— Vprašanjera glede instratov se naj priloži 2* odgovor dopisnica ali znamka. Cprftvntftve (spodaj, dvorile ievo), KaaUova ulica it 5, telefon st 85. Uspehi naših čet v Karpatih. — Operacije v Bukovini napređujejo. — Naše čete so prodrle do Sereta. — Odbit franeoski napad pri Sonainu. — Netnški letalci bombardiraj© Verdun. — Rusi so se umaknili od Mazurskih jezer. — Nentci so vjeli v Prusiji 28.000 Rusov. USPEŠNE NAŠE OPERACIJE V KARPATIH. — V BUKOVINI JE NAŠA ARMADA PRODRLA DO SERETA. i Dunaj, 12. iebniarja. (Kor. urad.) Položaj v ruski Poljski in v zapadni GaHciJ! je neirpremenjen. Boli na karpatski fronti šc po-vsoa« trajajo. V nspadu pridobivalo zavezniki korak za. korakom na prosicru IvkJjub srdi temu sovražnemu odoorti ;,: dasi so Rusi dohiH OjačenJ-2, ki so jih pritegnHi iz vseh strani. Operacne v Bukovini napredti^e-]o ugodno. V neprestanih vsakdaniih bo»ih pridoblva'o naše skozi gorske doline prodlrajoče kolone domaća tla. Dosegli smo crto reke Seret. Namestnik načelnika generalne-ga Inaba pl. H 6 i 2 r, fmi. CESAR VILJEM V VZHODNI PRUSU!. — VZKODNO OD MAZURSKIH JEZER SO SE RUSI UMAK-NILL — OOROAIEN PLEN. Berolin, 12. februarja. e Rasi umak-nili v severni smeri v pripravljene pozicije. (Preiaz Tackolka veže Munkaco s Srn jem.) DOJI ZA DUKLO. Vojni porcčevalcc -Beriiner Ta-gcblaita< poroča dne 10. februarja: Pcskus racčilih %r'askui 5ct, prodreti naše pozicije v okolici Dukle, je bil odbit. Sedaj steji skrajpo zahedno krilo ruskih čet v Karpatih na niej-nih vrbovih. Zdi se, da je ruska rnoc zlcniljeiia. Zadnji čas so se Rusi omejili na odvraćanje avstro-ogrske protiofenzive z artiljerijskim ognjem, fzgube Rusov ua tem deiu ironte v Karpatih se dado preračunati tako-ie: Pri naskoku na Lipno dne 2S. ja- ; nuarja, so izgubili Rusi 1600 vjetih, med njimi dva podpolkovnika, in naj-manj ravno toliko mrtvih in ranjenih, skupa] nad 3000 rnož. Odbiti napad na hrib Kastclik v noči ra 4. februarja, ]e stal Ruse nad 1000 neranje-nih vjetnikov in !500 mrtvih in ranjenih. Od 48. sibirske divizije se je vrnlo Ie 500 do 600 mo/. Podobne so bile ruske izgube bolj proti vzhodu v Tieposrednji bli/ini prelaza Dukle, takn da so Rusi vsega skupaj izgubili 10.000 mož. V vzhodnjih Karpatih cdpor ruskih čet vedno bolj popušča. Zavez-r.iki pridobivalo vedno več tal. Tuđi za prelazem Uzsok je bilo iznova 1 vjetih več sto ruskih vojakov. Vjet- niki pravijo, da so pri nekem ruskem polku v tej pokrajini zaradi upora ustreliii vsakega desetega vojaka, neki drug ruski polk pa so v plom-biranih vagonih poslali v Lvov. Pred Duklo se vrši na obeh straneh prelaza liiid boj. Rusi se trudijo, držati cesto v preiazu in zvezno cesto s so-sednjimi prelazi, artiljerijska premoč avstro - ogrskih čet pa je tu posebno močna. Težke havbice so preko vr-hov zažgale od Rusov zasedene kra-ie. Avstro - ogrske pozicije leže ruskim pczicnam ob vrbovih nasproti. V gozdovih je prav mnogo divjih prašičev, pa tuđi volkov. Vjeti Rusi pripovedujejo o silnih izgubah, ki so jih imeli v zadnjih bGjih..tudi se pegosto zgodi, da po tri čini ne dobe gorke hrane. 2e šest tednov baje tuđi nišo dobili mezde. Mnogo vjetih Rusov je imelo pod vo-jaškim piaščem civilno obleko.. Fran Ivlolnar poroča: Naše pozicije pri prolazu Dukli se nahajajo ze na galiških tleh. Po-veljnik je izjavil, da njegov zbor bije ravno najljutejše boje. Na ćeli crti smo dosegli uspehe. Na enem krilu je boj rekaj popusti!, na desnem krilu ie bil silneisi. Naši artiljeriji se je po- | srečilo, zasigurati si premoč. Desno krilo smo z vsemi sredstvi siino utr-diii. Naše baterije streljaio iz utrje-nih pozicij r.a zbirajoče se Ruse, in sicer na podiagi telefonično sporoče-nih podatk^v poizvedovalnih čet. Preko naših glav švigajo naše topovske krogle na te sovražne pozicije. Ruska artiljerija je na več kra-jih pomanikljiva. Do večera se Rusom na severu naših pozicij ni posrećilo, pridobiti ludi samo en meter prostora. V BUKOVINI. Iz Bistrice poroča »Az Esu dne 11. februarja: Naše čete so po izpraznitvi Su-čave in Radavca s strani Rusov. da-nes zasedle mesto Sereth. Vjele so več tisec Rusov. »Neues Wiener Tagblatt< poroča: Položaj naših Čet, ki operirajo v Bukovini, je sijaien. Iz Seletirta preko prelaza Szurdvn prodirajoče čete $0 dospele v Berhometh ob Scretu. v>DaiIy Telegraph< poroča iz. Černovic: Avstro - ogrske čete zelo pritiskaio na umikajoče se ruske čete. Rusi upajo kliub temu, da se jim bo posrećilo, držati Černovice. ?>Budapesti Hirlap« poroča iz Bistrice: Naše čete imajo zasedeno dolino Sučave do Radavca. Drug del naših čet nadaljuje zasledovanje. Po izpovedbah sem dospelih vjetnikov, poveljuje umikajoči se ruski vojski general Laurentijev. Vjeti ruski vojak! so večinoma od pešpolkov št. 1.36. in 2S4. Iz Černovic je dospelo v Bistrico poročilo, da so Rusi na kakih 400 vozovih poslali zlasti mnogo obleke na Rusko. • • • Rusi izprazmli Kolomeo. »Az Est« poroča, da so Rusi iz-praznili Kolomeo. DRUGA RUSKA OBRAMBNA CRTA. Berolinska »Nationalzeitung« prinaša sporočilo zanesljivega poro-čevalca, ki pravi: Rusko armadno vodstvo je najelo tisoče delavcev, da pripravijo v velikem obsegu drugo obrambno Crto. Zlasti trdnjavi Brest - Litowsk in Kovno ojačujejo dan in noč. Tuđi Ivangorod mečno utrjujejo. Pri Brest - Litowsku pri-pravljajo poplave za slučaj oblega-n>a. Prihajanje civilnega prebival-stva v trdnjavo je prepovedano. Ljudstvo je vsled teh del silno vzne-mirjeno, ker domneva, da se bodo Rusi v kratkem na ćeli Crti umaknili. Iz Przemvsla. Pismo iz Przemvsla, ki ie je prinese! s seboj neki letalec, pravi, da so prirediti dne 4. februaria v Prze-myslu dobrodelen koncert v korist vdovam in sirotam pri obrambi trd-njave padlega mostva. Končal se je koncert s >Trdnjavskim maršem -, komponiranem od štetnika Edvarda Stockerja in poklonjenim poveljniku generalu infanterije Kusmaneku. Petrolejski vrelci. Ruska vlada je na pritisk angle-ških, fran:oskih in belgijskih kapita-listov zaukazala generalu Ivanovu, da ščiti gališke petrolejske vrelce. Franeoski spisal Pierre de Cou-1 e v a i n. iBaije.) I Jacqnes je bil navezan na dn-hodke nedotakijivega kapitala po stoinpetdesettisoč frankov, ki mu ga je bila zapustila ena njegovih starih tet — njegov strah v otroških letih — »za smotke in kruh^, kakor je stalo v testamentu. Tedaj je Jacques spoznal ubo-štvo in mnogo trpel. Trpel je kakor Ičlovek, ki je svoj živ dan hodil po mehkih preprogah, naenkrat pa mora napraviti dolgo pot, bosonog, po mrzlem, ostrem kamenju. Jacqueso-ve noge se nišo utrdile ter so neprestano krvavele. Revščina ie težila njegovo srce in njegov ponos, stara-to mu je lice, zadušila ogenj v očeh, ga napravila trdega in otožnega ter skrajno nesrečnega. Marki je trpel tako radi svoje matere kakor radi sebe. Markiza si ljubezni svojega rnoža ni dolgo ohranila, materinstvo je bilo njena opora in nieno edino veselje. Vnema, s katero se mu Je posvetila, je v Jacquesovem srcu vzbudila sinovsko Ijubezen, ki je bila brez dvoma njegovo najglobokejSe čuvstvo. l Misel. da pogresa njegova mati razkošnost, katere je bila vajena, je neprestano mučila njep;ove£a duha. Vsak dan se je čudil njeni udanosti. V skremnem stanovanju v rue de Bellechasse se mu je zdela še večja in majestetičneiša. Naravnost čudil se je, kako more živeti v tem skrom-nem okviru. Kadar je prišla v Pariz, je redoma obedoval pri nji, zvečer med šesto in sedmo pa je prihajal k niej. da ii zaigra in ji pripoveduje dnevne novice. Bil ie za oba užitka poln trenutek. Kadar ga je kaj težilo, se je vsedel pred njene noge, ji položi! svojo glavo na kolena in srdito mo!čal. Ni ga vpraševala, a čisto tiho mu je govorila o njegovih upih v prihadnjosti, o vzrokih. zakaj veruje v povzdigo njihove hiše, o svojem zaupanju do Boga, vse to s takim prepričanjem, da se ji je vselej po-srečilo mladeničevi duši udahniti po-gum in zaupanje. Ko je uredil zadeve svojega očeta, je Jacques sprva zapustil Pariz z namenom, da se tja ne povrne več kakor k večjemu radi matere. Blodil je na slepo srečo in brez glave nekoliko po svetu, domotožje pa ga je skoro privedlo v krog njegovih znancev nazaj. Nišo mu radi tega preveC zamerili. Bil Je v sorodu s polovico faubourga in nosil slavno ime; to je veljalo nekaj. Mogel bi bil šest mesecev v letu preživeti na naj-lepših franeoskih gradovih in hoditi na lov v na}o41tenejitb dmibab; to- I ■*>». -'- da skleni! je, da ne sprejme nikake gostoljubnosti kakor one svojih so-rodnikov in nekaterih zelo intimnih prijateljev. Sprva ]? tuđi upal. da debi v svojih krogih bo&ato ne vesto: toda imeti je hotel veliko premo^enje in velika premoženja so redka v fau-bourgu. Nato se je vrgel na Amerikanke — slednjič so mu te med tuj-karni še rxajbolje ugaiale. Dejal si je, taka žena kakor baronica de Ke-radieu bo svojo vlogo prav dobro iz-pomila in je govoril 0 svoji želji z markizo Taller, Bostončanko, ki je imela že več franeosko-amerikan-skih zakonov na vesti. Nekaj mesecev pozneje ga je predstavila v Cannes neki miss Ellis, zelo dražestni siroti, ki je imela kakih deset milijonov in je iskala moža z naslovom. Mlada deklica je bila takoj očarana po osebi in nasto-pu gospoda d' Anguilhon. Razutneia je, da jo hoče snubiti in odločena, će ga sprejme, je hotela, da si priđob njeno roko. Amerikanka je velike preveč praktična, kakor da bi je bil, sama darežljivost, nje] se mora vs< obrestovati. Staviti smeš, da si ceh na onern svetu stvar tako uredi, d; za svoj denar še nekaj več dobi Mis* Ellis je pričela z gospodom d* An guilhoo velikanski flirt Zahtevala je da jo spremtja zćml sem, zdaj tja. Od trcootka, ko Je spoznala pravoga marki)*, ga ie hotela kanti hi se ž . nikn JopiHti P»«fla si Je doMŠeti 1 cvetlice, se kazala muhasto in nesta-novitno. dajala danes upe, naslednji dan pa jih zopet jemala. Jacquesu se je to obnašanje zdelo strasno navad-no in žaljivo za njegovo dostojanstvo. Kmalu 31 je dal umetU da ni za to ustvarjen. da služi ženi za igračo, bodisi katerikeli. In nekega lepega drje je cbrnil hrbet miss Ellis in njenim rnili;onom. Mora! se je hudo opeci, ker ni mogel priti do končnega sklepa glede svoje bodočnosti. Jacques je imel v bodočnosti upanje na dedščino po stricu, mate-rinem bratu, ki ni imel otrok. Grof dc Froissv bi bil mogel ublažiti položaj svojega nećaka, toda hotel je, da poskusi, kaj je pomankanje in spozna vrednost denarja. ki je Anguilhoni nišo nikdar poznali. Grofica de Froissy, Jacquesova kumica in najbolja prijateljica njegove matere, mu je na svojo odgovor-lost dala od časa do časa par tisoč rankov, da jih porabi za potovanja. >ila je to srečna ideja. V fujini se je mlađemu možu boštvo zdelo lažje. Hotelsko življe* je je ustvarjak) v njem iluzijo, da so jegove razmere le trenotne. Videl je grpt, Tnrčijo in Rusijo in dobil živo esdje za potovanje. Prisiljen, da ostane v zatišju. Je acQ«es začel strastno čitati. Knjige >o gft seznanile z novimi ideiami, ki 50 ga presenetfle. vznemirite ta vskadife njegovo živo zanimanje. Hignvo obzorje se ie rasfirilo in faubourg Saint-Germain, katerega je smatral za škrinjo zaveže, se mu je zazdel kakor neznatna in temna kapelica. Nijeden izmed njegovih mladih sovrstnikov v aristokraciji ni bil tako ekskluziven in nespravljiv kakor on. Vse, kar se je godilo zunaj njegovega sveta, ni vzbujalo niti njegove radovednosti, niti njegovega zanimanja. Politika mu je bila zoper-na. Poznal je jedva prezidentovd ime, za imena ministrov sploh nikdati vedel ni. Od trenotka, ko njegovi stan ni bil več na krmilu, mogla je ladja Francije pluti skozi največje nevarnosti. ne da ga je kaj skrbelo. Če se je navzlic temu površno se-znanil s političnim življenjem, zgodilo se je to potom »Figara« in »Gau-lois«. ki prinašata za boljšo družbo vsak dan nekaj sodobne zgodovine, literature in vede. Od moderne družbe je poznal Ie visoko buržoazijo in še to samo na videz. Sovražil 30 Je iz srca. Misel, da imajo ti ljudje gradove, plemenite konje in dirkalne bleve, Je vzbujala v njem podobne občutke, kakor jih občutijo veliki otroci, kadar jim mali pobero njihove igračcKadar jevoperi v najlepših lo-žah zagledal z demanti obsejane že« ne bankiriev y prekrasnih oblekah, — še prekrasnih —. se je zaničljivo nasmehniL kakor da hoče reci »ne fre se za to« in pri pogleda na sinove te slavne buržoazije, ki so kar gnjili od same eleganče, je občutil mdobno zadoščenie. 1 . . ■ S"»n 2.____________________________________________________»aiAJVgNSig nakOO-, *«c i« ftbraarja i»it 35 stcn * Laži rvskeca Itsta. Iz našega vojnega tiskovne?« stana poročajo: «Novo)e Vrem a« Je poročalo, da gonijo naSe čete, kadar postaja njihov položaj ncvzdržljiv, ruske vojne vjetnike v prvo vrsto, nadejajoč se, da Rusi potem ne bođo streljali. Ta trditev ruskesa hujskača Je seveda izmišljena ter se nahaja v di-rektnem nasprotju z načinom boja naših čet, ki ga tuđi nasprotniki pri-znavajo. Trditev »N. Vr.« služi men-da Ie svrhi, skriti pred svetom dej-stvo, da gonijo Rusi svoje lastne vojake s strelnimi puškami k napada. Iz ruske dumft. Petrosrad, 12. februar ja. (Kor. urad.) S carskim ukazom je bilo za-sedanje Rosudarstvene durne odgođeno. Koncem seje je duma sprejeia te-lc resolucijc: 1. Vlada naj čirnnajpreje ukrene vse potrebno, da poinagj pokra^i-pam, ki so trpele vsled vojne. 2. Vlada naj izdela dopolnilni zakonski nacrt glede pokojnin in podpor za otroke in vdove v vojni padlih vojakov tu glede /višanja pokojnin za sirote v vojni padlih bor-cev. katerim sirotani so umrle tuđi matere. 3. Vcjaški rezervisti, ki oprav-Ijajo policijske službe, rai se pokliče« jo pod zastave in naj se nadomestć z vojaki, ki nišo sro^obr.t /a službo v fronti, pač za policijsko slu>,bo. 4. V ministrstvu zunani'h del naj se osnu'e komisiia. ki naj preišee kršenja mednarodne^a prava in vojrrh obiČaicv s strani sovrožnika in škodo, ki jo s tem trpi država, javne naprave in družbe ter privatne osebe. • ZAVKNEN FRANC0SK1 NAPAO PRI SONAINU. — NEM5KI LETAL- CI COMBARD1RAJO VERDUN. BerofH, 12. fehruarja. (Kor. ur.) Poročilo \VoIffovcia urada; Veliki glavni stan, ćne 12. februarla. Zapadno bojice. Po ćalt-šem odmoru so se ob o?"rež:ij včeraj zopet pojavi'e sovražre ladie. Nad Ostendo so fovražni letalci tpetafi tom! e. ki pa ntso povzroćile vojaške škode. Na ostali fronti so se vršili artl-Herijski boji. Z!asti mnogo municije Je ?tv vražnik pora^ii proti naši poziciji v Charrrcagn!. Zatetežle vrednega uspeha ra s tem nf ćosese! nik'er. Pri Sonainu je sovražnlk tući posfrusil s pc^otni^i nacadom, ki pa je til odfciu Pri tem smo vjeli 120 rnož. Včera* sporočeno *tevr!o vjetnf-kov v Argonu se ;e zvišaio za 1 častnika m 119 mož. Severnozanadno od Vcrdu^a «5tRO osvojili več sovražnih strel^kih jarko v, Od franeoske strani Izvršeni protisunek, pri čemer so se poflužil! ženevske zastave, na smo odthl z znatrinri izsu'rarni za sovražnika. Na trd-vavo Vcrd in so neirSki letalci vr-li kakiti 103 fcomb. Na Sude!kOT)fu v Voirezih se !e Fra^cozom ro^ ročilo za esti raajben predjarek pri naši poziciji. Vrhovno aroiadno vodstvo. • NOVI COJI O3 FLANDRSK1 OBALI. Iz Sluisa porečajo: Od srede preteklega tedna divja boj zipet v polnem obsegu. Zbsti prve tri dni 50 Neinci silno trpcli vsled strdjanja engleskih ladij. Angleške krigle so v Mariakerku. VVe^tendu in Middel-kerku poškodovaie mno^o hiš in ubile mnogo civilnih ljudi. Civ Ino prefcivalstvo je zopet zhc7ai0 v Ost-ende in Thcurnnt. Medtem, ko so eavezniki prodirali iz St Ceorge^a ter napadli Nemce, ki stoje vzbodno od Lcmbartzyda,so oberem prodTa-ii tndi proti VVcstcndu, kamnr so H prei opetcvano dospc'e prednje čete, kljub večdnevnemu boju pa kraja še riso zosedle. Zavezniki cc silno tru-cijo, vzeti Westende in MidJeikerke. Pred Mariakerkrm in Ostendom pa Jih črka še silen boj. Angleske ladie so zadnje dni rnetovano prispele prej Zcebru^e. Nemške cbrežne baterije so nato vsakekrat oddale nekaj strelov. pra-vega bombardiranja pa angieško brođovjc ni pričelo. Vsakrkrat je nemška pehota zasedla svoje zako-pc. Tuđi v zraku se vrši boj z vso Ijurostjo. Večkrat na dan so pr'pliili sovražni zrakoplovi ter metali na Zecbriigge bombe. Nemci so s topovi streijali na letala. Casih ie bilo nad mestom 5 ali 6 letal Ponoći raz-svetljujejo iz Zeebriigga nebo z re-flektcrji. Sevela je prsbivalstvo zelo vzncnrrjeno. Tuđi »e čutiti silno po-nanjkanje. Kruha ni dobiti, ra^en če i^a da prm?ka voja^ka oMast. V ne-deTo je bilo v zahjdnii Belgiji mirno, v ponedelj'ek pa so bile anglcšNe ladie zapet wed m&ttom m uaOi m*omd leta! Ie bi) Ko!) energteen. k*km hd*t poprej. Tuđi pri Vpresn te vrle Hat* boji, fronte pa se nišo izprtmenile. Že 14 tednov se taktika ni niČ izpre-mcnila. Podne vi artiljerijski boj. ponoći napadi na Jarke s slreUaniem pušk in boj bajonetov. Zocetn* obstrellevMle Rehasa. Amsterdam. 13. februar ja. »Times^ javljalo iz Pariza: Nemci so načeli z nova obsireljevati Reims. Tuđi Pont a Mousson }e moral zopet dvakrat prestari hudi artiljerijski ogeni. • . • Dva ncfn^ka letalca nttđ Delfortom. Nad BelfiTt sta priptula včeraj dva nemsku letalca Eden se je kma-!u vrnil, drugi se je nrib!i?al in vgel dve bembi, katerib ena je pogodovala neko prazno h!Šo. Letala so Francozi bre?uspešno obstrelievali. Ko se ie dvijmilo neko fran^osko ie-talo. je tuđi drugo nemško leialo lz-gimlo. * Nova fce'fcfiska vo;ska» Tz severne Tnnrcske r>orofa?o, c*a nove belgijske vojske, ki jo vež-hajo za fronto, ne bodo poslali pred ^pomladio v fronto. Nova bclgi^ka voj^Va je re^tavHe^n ir v*eb n?o*e-ntenih mrskih od \%—30. leta in števifnih rro5tovo!*cev. Mnog> Jih je rrcko ruandske in Angiijc pribežalo \z Belgije. Francija pokfve tvrt nesposobne v vo'^^ko službo. Rer!in5ki fisti pornča;o: Tranco-ska vcina uprava bo pokl:ca!a «edai 2 letnikov 1 pl0—1915. tuđi one. ki se bi'i pri naborih spoznan: ^a nespo-so>ne. ali kot nesposobni iz aktivne s'užbe odpuščrni. v voja^ko flu?lo. Unorabila jih bo pri pc^mo^ni službi, rer upa, da bc na ta način postalo ve'->o število za fronto s^esobnih vojpkov, ki 5O do?*^af vršili po-mefre službe prostih. Podobno od-rrd>o je nr:?akovati tuđi za ietnike 1905 do 1909. Varnortne nar^nve holandskHi rarntkov. Amsterdam. 12. ferruana. (Kcr. urad.) Kakor javliaro listi, nos'io peštni parn:ki p2rcbrc*dne družbe »Zeelard* vir'ro oiraceva svnja imena z ve'iJcimi črkarrt. R mn;ki so Z5?craJ nreolcskari v hchndskih bar-vah rdere - be!o - modro. Uradno Drečavo o đoživrajih antrle^kesra narnika »Laertes* vodi k^misMa, ki io je odred1! r>ove:'n:k rnornarične sekcije v Am?terdirnu. An?;?eška ladja IzcuMlena. \z Rotterdama poroćajo: »Times* naznsmajo z dche'm tipkom: »Andeška ladia s posadko vred iz-eubliena! SreČala ie podmorski črln!« V teVstu lista pa ni naiti porocima. Na brže je cenznra prcprečila, da bi bl!o pcročflo prišlo v ist Iz te-era se sklepa, da se Ie trr-e'ententi nriDetila zepet nesreča, o ! iteri pa hoće sedaj §e molčatL • Podmorsko hrodovje N^mčije. London. 13. februar ja, 'Kor. ur) V zhcrricf p?>*!ancev ie naz^a*^il momari^V! min:ster, lord Churchill. da se naba'a v arteških luknh ^7 konfisciranih ;n 73 zadržanih sovražnih tnjovskih ladii. katere bo poraMla vla^a za sebe afi pa za privatno trgovino. Ob izbruhj vojne ie irnela Nem-či?a 2S s'otovh porjmnrskJ?i čolnov, ift nh ie rr?dih. ozirrnn iih ^arnera-^•ala graditi. M,r6 temi ie bi 1 r,a Norve^kn. 1 Z3 4v5tri;o. KrTko jih ima sedaj, teea lord Churchill ne ve. PofccMii H |ffh radi. Berc?inr.!ci listi poroča!^: Anir'e-?k! Irrd Beresford naznnnja, da bo vnra^a' vlado v narlsmentn. ali ne nrmcr3va v borioče nostopnti z vse-mi Nemci, ki iih zabtijo Angbfi pri napadih na morju ali v z^aku. kakor s pcrno^kimi rnnarii, 07mma pirati rer vh kot m^r'Ve ncdolžnih žen in otrok javno pobesitL Angle&ka rrožn}«. London, 1?. februarja. (Kor. m\) V poslanski zbornici je sporočil mi-nistrski prcdsednt'k Asqiiitht da se bavi vlnda z nacrtom, da t ozirotn na flagrantno kršenje vojnih običa-jev prično s strofjim nastopem proti nem^ki trgovini. Asr uith una, da bo mo^el v kratkern sporočitu v tmn da bo opstojala angleška akcifcL Usođa vjetfti zdravalkor. Kakor poroćajo iz Pariza, tlOfi franeoska vlada na stalitCi, 4a at -Zctpavsilu ia aasitciao OM&fe^a aateli na tmefo smatrati ta vofn« vfetnfka, temveč da Jih Je tako! od posla ti v domovinsko državo. Vsled tega bo-dete menda Namčija ia Trancifa od-pustfli U vjetnillva vaa tanitetni per-sonaL • • • ANOLUA D1PLOMAT1CNO - Pl-NANCNI REPRCZENTANT TR1PE- LENTENTC »I^okalanzeiifer« port^a preko ženeve: Cdvard Orey je dosegel pogodbo Tranccsko, da *rne Angiija v gotovih slučajih sklepati z nevtral-nimi država mi tuđi v imenu Pranco-ske. ne da bi vpraŠala franeoske vlade dopolnilne pogodbe diplomatično-finančnega značaja. Enako pogotibo je sklenila Anglija tuđi z Rusijo. Bofl v Idžfioeapađnl AfrikL B«rl!n» \2. februarja. (Kor. ur.) Iz Južnozapadne Afrike se uradno poroča: Major Rittcr je napadcl začetkom februarja Anjrleže. ki %,t ?e hili utrdili na severnem brej?u rekc Oranje pri KakamaŠu. Vrgcl jih ie preko reke ter iim uniČil vse čt")!re. Wo!ffov urad pristavlja, da je iz tega peročila razvidno, da so bile v iadn ih dneh ražsirjene anc'eške vesti o nemškem porazu v teh krajih neresnične. • . • TURSKA VOJNA. Sul.aa voilVh E&ipcanom manifest Carigrad. 12. febrnarja. (Kor. u.) Agencc Telegr. »Milli^ javlja: Sultan je izcal na Egipčane r.aslednii manifest; »Mojim sinovom v Csriptti' Vi ve?te, kako !e vdrla AngJi'a v Fgipt in kako zarirbrno je spravila upravo dežele v svoje roke. Vedno rr.e Ie žalostilo, ko sem mori! gledati, kako trpite pod angleško tirani;o in priča-kcrval cem rgodneca trenutka, da ji napravim konec. ZjthvaTjujem se V^errofrofnemu^ ki mi je dal ^rečno j»ri!o7nost, da sem rno^el adposlati ero 5vr>iih cessir^kih srmid, ki raj osvobedi va.io lepo drželo, murli-man5ko ded^o posest. Svest sem si. da se bo m^ji cesar^ki armjdi z bo7-k> rornoć'o pcsrečiln. vas osvobndti tujega vpliva fn rujega vme?avanja ter vam vrniti mpet \fz*o avtonoTni-jo in slebrdo. Prepričan s:m, da bo pafri;otizcm moje sinove v Egiptu narrtil, ede^ežiti «t* te csvobcdH-e vr'^e z vso vn:mo, katere so zmožni. Mebmcd R e Sa i« Frsncoska vojaška w\$\Ut v Ejr'rta. Iz Kahsre poročajo • SemkaJ Je prisnela franeoska vojaska misija, f:rtrri načehi'e polkovnik Maccrps. Trt. neoska m;s!ia ima r?a!ogo rovzro-čiti tuđi v Egiptu sodelovanje francr> skih in anele^kih si1, kakor se to godi na drugih bojiščih. • IZ NtVTRTLNIH 0R?AV. Za rcevtralnost It2!\ie. MHan, 12. februar ja. V sredo ?e 'e vršilo tu socijalistično zborovanle, Katerega se je udeJežic več ticoč "scb. Sprejcta je bila resolacija, ki iahteva najstrožjo ncvtralnost i tati je. Nov polk itamansklh prostovoljcev sa Francijo. Iz Rf*ra roroča:o: V Avijarncnn šestavliijo nov garibaldin^kf polk. Priiaviio se je fc ^no prostovnlicev. ki odidejo na bojišče, da nadomestijo izgube Garibeldijevih Čet, • • Grška »nevtralnost«. Graška »Tagesnost« priobcuie poroči!o iz Soluna, iz katerejja izha-ja, da im*io Grke o dclrnostih ne-vtralnc države jako čudne pojme. Prancoske ladijc smejo brez vsakega protesta izkrcavati vojni materijal za Srbijo in gr$ke oi ?asti jim pređo pri tem še na roko. Franccska križarka *Du Chavat^ je ostala proH vsem mednarednim pravi'om več kakor 24 ur v pristanišču, ter je izkrcala za Srbijo Stiri velike topove. Z železni-^kimi T.iradniki, ki so avstrijski podaniku ie napravila Grška kratek proces: da bi ne mogli izpovedati, kako s!už;jo grske železnice srbski vojni upravi, jih je kratketnalo odpustila. — Po poročilih. kt prihafajo iz Srbije, vladalo tam jako neugodne raz-mere. V taborih. kjer se nahajajo vojni vjetniki in tuđi v krajih, kjer so bolniSnice. so izbruhnile razne kužne bolesni in v samem Skoplju, kjer Je već tt»oč vojnih vjetnikov. Je do-seda) umrlo 16 avstrijskih vojakov ter tuđi 3 zdravnik'u M to Jih tdravi* li. V Bito'ju $0 pokonali en sam dan 16 na kužnih bo crnih umrlih srhskih in avstrijskih volakov. — Srbi pa »t pri tem It hvali o, da io *eda) tope« m v»ak Mpid šobrm pr^ravUtni. • ^ • štt crSkena f eneralitec• iUttw disciplinirao. Atene, 12. februarja. (Kor. ur.) »Afencc dv Athenes« Javlja: Sef ?e-neralnega Štaba ie pisal nekemu častnika pismo, katero vsebuje stavke« ki bi se dali razlaza ti kot Kraja vladi. Ker Je to pismo publiciral. je bil šef feneralnejja štaba provizorno prostavljen v raxmer]e neaktivnosti. • • • K«l cafiteva Japonska od ICtshke? London, 12. februarja. (Kor. or.) »Time?« javlja Jo iz Pekinga: Japcn-ska zanteva od Kitalske, da ne sme nobenega dela kitajskega obrežja in nobenega kitajskega otoka odstopiti kaki ruji državi ali dati v najem. Nadalje zahteva za-se izkliučno pravico do rudokopov v zapadni Mongoliji, brez dovoljenja Japonske se ne sme graditi nobena žeieznfca, nadale po-daijšanje zakupnesra roka za Port Arthur in že!ezni«ko ko^ce^ijo San-tung - Mukden in Kirin - Kangkung za 99 let. Japonci hočeio, da se j:m prizna pravica, da smejo v vzhcdni Mongoliji in v južni Marsdžuriji na kupovati zemljlšča in se baviti s polje-de'stvom. Japonska zahteva prenos nem^kih priviieffijev v Šanturgu na Japonsko in koncesijo za železnico iz Čifua ali Lungkava v Veitsieu. K\-taiska ne sme dati v Fukienu brez dovoljenja Japonske nobeni drugi državi koncesije za kopanje rude, za zgradbo žcieznic in pr:stani§č. Končno zahteva o Japonci skupno kontrolo s Kitajsko nad železnimi rudniki Tavehu in nad premegovni-kom v Pingsiang v dolini reke Jangtse. Kakor ratrjujefo »Times*, .ie Japanska o teh svoj:h zahtevah nre-tekli rresec obvcsiHa Angliio, Rusi-jo, Francijo in Združene države. špansko - mekfjfcanskf Incident. London, 12. februar ja. (Kor. ur.) Ameriški zuranjj urad je dobil na-sledrjo brzojavko ;Meksikanski pred-sednik Carranza je španskemu poslaniku ukazat, da mora de/elo tekom 24 ur zapustiti. Spanski poslanik }e takoi odpotoval v \ eraeruz* * Od VarSave do Brrezin. Krakovski sCzas- priobčaje po-roČHo kore?pondenta kijevskega dnevniVa »KHevske Mysli,% ki popisuje pot iz Varšave v Brzezine sredi meseca oktobra. Dopisnik pravi: Glavna bitka se Ie vrš'la nedn-!eč od Dom?movic. k^ldfi deset vrst od Novela Mjasta, Tu pričajo naši in nemški zakopi o artil]er«jskem bo-f'j, ki je divj^l v tem oremlju. Pre-bivalstvo je z vsem svojim imetiem pobegnilo v grozdove, kjer je bivalo več dni pod milim nebom. NI mogo-če brez bridkosti pogledati nekdaj cvetoče vaši Zlote. ki je sedaj v res-nici Ie kun rarvalin. PnJeč naokofi je videti Člove?ka bivališča požgana, vse !e jrrmade razvalin. Le tupaf^m štrli kvisku rstanek kake koče, ža-losten dimnik. OhranHa se je naibrž po kakem prav po^ebnem slučaju ediro ena koča fn ekrog nje se igra korica etrnk. Morebiti je prav radi teh otrok požar prizanesel tej krčici. Večina prebivalstva ie pobeg-nila na vse strani sveta. Oni, ki so ola«e po tkh in )ih h;tro tvDaio v kolate ** tk Wi obeiajo Cc* — Od kod in kam? I — Iz Skierniewic v R. 1 Pripovedujejo, da so bili vsi žt I ranjeni in ozdravljcni. Gredo k svo. 1 jim starim polkom, drugi pa na po 1 zicije. i — Bil sem že dvakrat ranjen — j pripoveduje bradat voiak z redrir i sv. Jurja. — Prvo rano sem dobil v 1 vojni z Japonsko, drugo sedaj. j — Jaz pa sem se podviral v te» 1 vojni in sem bil dvakrat ranjen, tako« i v začetku pod Orlovim, pa senj I ozdravel, a sem bil potem v bitki pr' 1 Varšavi, k?er sem bil znova ranjen i a sedaj sem zopet zdrav. I — Tebe imajo očividno krogle I rade, — se sali njegov tovariš. — 1 gredo rate, kakor muhe na med. 1 — Ko bi me ne imele rade, bi ne ] ietele name. i Vse naokoli se ie veselo za- | smejalo in vojak je prstav'l: i — Kdor je b:l dvakrat že ranjen. I mu tretfič ne odide. 1 N'hče ni odgovori! na to pripom- 1 bo. kakor bi ie ne bil slišal nihče, Kvečfemu morda kaki trite so se zmenili za ta ncokusen dostavek. Razdelili smo med vrjake čigra- i rete in časnike. Kakor otroci so se vescHi teh nepričakovanih darov. Pred večerom smo dospeli v Rrzezine, ki so od začetka novenv j bra na do dane* žc kakih dvajsetkrat 1 prešle Netncem in Rusom iz rok v | roke. .] Mislili smo, da je ta kraj po ve- j čini poljsko-židovski, in bili smo ze- j !o presenečeni, ko smo zagledali j mesto z lepimi hišami, katerih neka- j rere so bile poškodovane po Šrap- \ nef'h, ki 50 od časa do časa udarjali v rnesto. Od preb'valstva, ki ie £telo Zft.ftOO duš, je ostala v mestu komaj ! tretiina. Dru^i so pobeen*li na vse mogoče strani, bo^vekam. Zivlienje v Rrzezini te popolno-nia zamrlo. Mesto platnar;ev in kro-jačev, ki je gojilo živahne zveze s komaj 27 vrst oddaljenim Lodžen% se je na mah izpremenilo v vojaski tabor. Vojasko življenje sedaj kipi tu kakor v orromnem kotlu. Neprestano se čuie grom naših in sovražnih topov. Bitka se vrsi v oddalienosti 6 ali 7 vrst od Brzezin in zaradi topovskih strelov se stre* sajo in šklepetajo stekla v oknih. To-da Ijudje in konji so se že navadi!? teea grmenja, ki sploh več ne dela vtiska nanje. Uo nasstalisča sccijologi e. Vojna je moTda največji zgodo-vinski in socijalni problem, A ta problem se v svoji velikosd nf še ni-koli tako pokaza!, kakor v sedanji vojni. Kje so tišti dobri stari čaši. ko je pruski kralj Friderik II. dejal: Ražen vojakov ne sme nihče v dežeii vedeti in občutiti, da je vojna. Reklo se je, da pomeni sedanja vojna bankerot vseh prizadevanj za trajni mir in ćelo da pomeni bankerot mednarodnega prava. To pa je ravno tako. kakor če bi kdo spričo nastopa kake epidemije rekel. da pomeni ta epidemija bankerot medicinske vede. Ravno epidemije in drugi ćele narode pretresujoči dogodki. pripravijo človeka do tega, da napne vso svojo inteligenco v namen, da premaga nastalo zlo. Ali Je vojna zakon narave in naravna posledica bi-jološkega načela o boju za obstanek? Ne! Res je sicer. da je tako življenje vsakega posameznika kakor tuđi življenje vecjih skupin, narodov in dr-žav. neprestan boj, ali vojne ni pri-merjati s tem vsakdanjim bojem za obstanek. Vojna je, kot socijalen po-jav. apel na silo v slučaju interesnih nasprotstev. Dokier ni na svetu pravnih institucij, ki bedo imele pravico, cdločevati pri interesnih na-sprotstvih in tuđi moč, dati svojim razsodbam vetjavo, dotlej se bodo vedno primerile vojne* Pri primitivnih narodih vidimo še dandanes, da poravnavalo nastale diferenec z me-čem. Krvna osveta pri Albancih, naj jo naš pravni čut še tako obsoja, }e vendar le posledica tega, da tam ni nobene resnične oblasti, ki bi Štitila pravico in kaznovala krivico. Nad državami ni nobene oblasti, ki bi med njimi razsojala. Vsaka dr-žava je sama zase naJviSja oblast in če priđe s kako drugo državo v tako nasprotje, da se ne moreta 1 lepa porazumeti, potem jima ne preostane nič drugega, kakor da križata meče. Veliki belgijsko-franeoski pesnik Maeterlinck je spisal čudovito !cpo io globokoumno knjigo, ki se zdaj že prelaga na slovenski jezik. »Življenje čebeU je naslov tej knjigi. V nje] je popisano življenje in delovanje ČebeJ in Je dokazano, da izvira Čudovito de!o čehe! iz !Jubezni živečega rodu do prihodnjega rodu. Vse življenje, vse delovanje in nehftn.'e čebe! ima ^amo namen, zagotoviti zmago pri-hodnjostt, tuđi sedanja voltu Je đdo in žr-tev m prihodnkoL 35 **** SLOVENSKI NAHUP*. «ae 13 febnuija |t»i6._____________________________ Stran 8. farodno-napredno ieistto v službi milosrčnosti. (Dalje.) V Leonišču. Na sto in sto ranjencev se je razšlo iz Leonišča v Ljubljani po sir-ni Avstriji in Ogrski. S solzami v očeh pripovedujejo o naravnost ču-deznih ozaravljenjih, ki so se izvršila v tej bolnici. Sami so žive priče občudovanja vrednc zdravniške umetnosti. Na tisoce hvaležnih src bije širom širne naše domovine za vse one, katerih pomoč je resila življenje ljubljenemu očetu, soprogu ali sinu. S solznimi ocrni si šepečejo ime :>Leonišče« in sto in sto rok se sklepa v molitvi za srečo onih, ki so ohranili drago življenje. Najtežji slučaii prihajajo v Leo-nišče, dostikrat ćelo obupni in če je le malo upanja, da se resi ranjencu življenje, se to brez dvoma zgodi v I Leonišču. Gotovo gre pri tem največja za-Muga zdravnikom, pred vsem pol-kovnemu zdravniku, \išjemu medici-nalnemu svetniku dr. S 1 a j m e r j u. Kar so izvršili zdravniki, mora za-čuvati strežba. Najboljši zdravnik ne more deseci povoljnih uspehov, če ga ne podpirajo oni, ki strežejo ra-rnenirn. Dame v Leonišču, ki imajo goto- Ivo v prvi vrsri največ dela z ranjenici, moralo opozoriti zdravnika na razne pojave pri ranjencu, one skrbe, da se izvrši vse po zdravnikovih na-vcdilili, sploh jim je prepuščena skrb za ranjenca od trenutka, ko zapusti operacijsko dvorano pa do trenutka, ko zapusti zavod. Zdravnik se pač prepriča o napredovanju zdrav-Ijenja. skrb za nemoteno zđravljenje pa imajo dame. Koliko olajšanje za ranjenca samega in za zdravnika. če inu stoje ob strani izkušene dame, da izvršujejo njegova navodila! Kar ie v človeški moči, vse se zgodi v Leonišču za ranjence. Silno veliko je delo. neprestano prihajajo ranjenci in če je le količkaj mogoče, morajo ranjenci, katerim se je stanje zbelišalo. zapustiti zavod, da napra-vijo prostora drugim nesrečnim. Pri tem se zdravljenje v Leonišču ne omejuje na ono zdravljenje, ki je sicer običajno v vojaških bolnicah. V soglasiu s težavnostjo slučajev je ludi kompliciranost zdravljenja. Leo-r.isče ni navadna voiaska bolnica za ranjerice, marveč sanatorij, ne samo urejen kot tak, marveč tuđi tako oskrbovan. Vsa ta skrb pezi zopet na ramah dam, ki so žrtvovale svoje moči za ta zavod. V praviinem urnevanju največie važnotsi tega zavoda je soproga de-zelnega predsednika kranjskega ekscelenca barcnica 5chwarzo-v a stopila v vrsto onih dam, ki so si izbrale Leonisče za svoj delokrog. Z nio vreći ćelujejo na tem zavodu še arugt darne Rdečega križa. Omtnim tu go. Re;j pl. Lasc li anovo in gdč. Frido S c h i 11 e r j e v o. Izrecno naglašam, -da sem se čutil primeranega imenovati imena te«: Jam na tem mestu, dasiravno bi njihovih !men v strogi konsekvenci naslova ne smei imenovati, toda delo teh dam fe tako odlično in tako po-žrtvovalno, da ne bi zagrešil samo velike netaktnosti, marveč bi bil kriv največie nehvaležnosti, Če bi bil iz-pustil imena teh dam samo iz malenkosti? e era ozira konsekventnosti. Izmed dam, ki spadajo v okvir mojih popisov omenim pred vsem mećicinalnega svetnika soprog#go. Vero dr. Š 1 a j m e r j e v o , ki je vse svoje moči in ves svoj čas posvetiia skrbi za ranjene vojake. Z njo si de-le zasluge za ranjence dvornega svetnika soproga ga. Marija dr. Z u -p a n č e v a . ga. Marijana K u m p o-v a in ga. Helena Schiifrerje-v a, gospem pa pomagata še gospo-iični Milena Zamidova in Nada J 1 a i m e r j e v a. (Dalje pribodnjič.) Poljuđnarsz&raua o novem poravnatom ređu. Dr. Albin Smola, odvetnik v Ljubljani. (Dalje.) V. Organi poravnalnega postopanja. Organi poravnalnega postopanja so: 1. poravnalno sodišče; 2. porav-nalni komisar; 3. poravnalni upravnik: 4. eventualni sosvet upnikov; 5. zbor upnikcv. 1. Poravnalno sodišče. Vodstvo postopanja leži v rokah poravnalnega sodišča in poravnalnega komisarja. V delokrog poravnalnega sodišča spadajo med drugimi sledeče funkcije: poravnalno sodišče odloca o poravnalnem predlogu, ;rnenu]e poravnalnega komisarja in upravnika, njemu je pridržana odo-britcv poravnave. | Poravnalno sodiiče nadzoruje 1 poslovanje poravnalnega komisarja, rešuje pritožbe proti poslovanju poravnalnega komisarja in more tega tuđi iz važnih vzrokov odstaviti. 2. Poravnalni komisar. Neposredno vodstvo vsega postopanja je v rokah poravnalnega komisarja. Ta vodi postopanje, je upravičen k vsem odredbara in skle-pom, ki nišo pridržani poravnahiemu sodisču in nadzoruje upravnikovo poslovanje. .?. Poravnalni upravnik. a) Kvalifikacija uprav-n i ka. Za upravnika se mora imenovati neoporočeno zanesljiva in v opravilih izvedena oseba. Vsakega, bodisi moškega ali ženskega spola, ki ima zgoraj označena svojstva, postavi lahko sodišče za upravnika. Le v dveh slueajih odreka postava osebam, ki bi imele drugace potrebno kvalifikacijo, možnost biti upravnik. Kot upravnika se ne srne posta-vati neoporečno zanesljiva in v ka in ne njegovega konkurenta. V prvem slučaju je bistveno me-rodajen ozir na upnike, v drugem na dolžnika. b) Kdo postavi upravnika? Upavnika postavi sodišče urado-ma. Upniki nimajo nikake ingerence na izbor osebe. Pač pa smejo upnki kakor tuđi dolžnlk tekom 8 dni po postavitvi upravnika predlagati, da se postavi drug upravnik. Take pred-loge je treba utemeljiti. c) Delokrog upravnika. Delokrog upravnika ie mnogo tesneiši kot oni kcnkurznega upravnika. Ta ornejitev temelji na eni strani v dejstvu, da ostane v bistvu dolž-nik upravičen razpolagati s svojim premoženjem, ria drugi strani pa v tem da se preskrbi pri poravnalnem postopanfu v nasprotju s konkurz-nim le nekak pregled čez premoženje dolžnikovo, da se pa premoženja ne spravi v -denar. d) I n f o r m a e i j a o z a porav-n a v o b i s t v e n i h t o č k a h. Upravnikova dolžnost je, da se informira o gospedarskern položaju dolžnikovem, o vzrokih njegovega premoženjskega propada, o izterlji-vosti terjatev. Pretehtati mora, ali Je dolžnikova poravnalna ponudba sprejemljiva ter primerna dolžniko-vemu premoženiu in gospodarskemu položaju. Informirati se mora o vself onih okolnostih, ki pridejo v poštev, da se moreio ur-niki odločiti, ali sprei-mejo. ali odklonijo poravnalno po-nudbo. c) Nadzoro valna i n upravna oblast upravnika. Upravnik mora, kot smo zgoraj razložili, dolžnikov obrat nadzorova-ti, udeleževati se mora v postavno, odnosno sodno določenih iiejah uprave, skrbeti mora za to, d; na-daljuie dolžnik svoj obrat in da ^e ne zmanjšuje premoženje dolžnikr o. Ako ravna doižnik proti s^ dnim ali postavnim predpisom, ga mora upravnik naznaniti sodnemu :omi-sarju. f) Odgovornost upravnika. Upravnik mora povrniti udele-žencem ono škodo, ki jim nastane vs!ed tega, ker ni vestno izpolnjeval svojih dolžnosti. g) Zahtevki upravnika. Upravniku pristoja povračilo iz-datkov in trudu primerna nagrada. O upravnikovih zahtevkih odlo-za upravni komisar. Proti sklepu pristoja dolžniku in upravniku pritožba na poravnalno sodišče. 4. Sosvet upnikov. Pri obratih velikega obsegra lahko odredi komisar, da stoji upravniku sosvet upnikov na strani. Sosvet sestoji iz treh do petih jdov. Ni potreba, da bi bili udi so-šveta ravno upniki. Ako se pa imenuje upnika. tedaj srne mesto odklo-nlti !e iz važnih vzrokov. O tem. ali e odklonitev upravičena, odločuje poravnalno sodišče. Ravno tako prekliče tuđi lahko poravnalno sodišče poklič v sosvet. Upnike imenuje komisar. Upniki imajo v tem oziru le predlagalno pravico. 5. Zbor upnikov. Zbor upnikov priđe do veljave sele pri poravnalnem naroku, kjer glasuje o tem, ali se sprejme poravnalna ponudba ali ne. (D«lj* prlbodajie.) Dnevne vesti. tx> v torek. dne 1& fchmria 1915 <* • šestih zvečer v mestni dvorani. Dnevni red javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Dopolniina volitev v policijski odsek. IV. Financnega od-seka poročila: 1. o prošnji Marije Klopčarjeve za odškodnino za mest-ni obeini v cestne namene odstoplje-ni svet; 2. o prošnji Frana Krapeša za doplačilo na dogovorjeno odškodnino za izpraznjevanje greznic pri topničarski vojašnici; 3. o ponudbi tvrdke J. J. Nagias za nakup mestne stavbne parcele št. 136/19 kat. obč. Kapucinsko predm. na svetu bivšega vojaškega oskrbovališča.V. Stavbne-ga odseka poročili: 1. o poročilu mestnega stavbnega urada o resolu-ciji obč. svetovalca Štefeta glede ureditve javnih stranišč in pisoar je v; 2. o poročilu mestnega stavbnega urada o samostalnem predlogu obč. svetovalca Šerjaka glede naprave pisoarja na Ribjem trgu. VI. šol^kega odseka poročili: 1. o izvolitvi na-mestnika zastopnika mestne občine v c. kr. deželni šolski svet; 2. o poročilu ravnateljstva mestnega dekli-skega liceja o porabi dotacije za šol-sko leto 1914. VII. Obrtnega odseka poročilo o prošnjah društva komisi-jonarjev in društva ljubljanskih po-streščkov za zvisanje tarifov. — Dnevni red tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. IH. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o prizi-vih bivšega bolskega bluge v Spodnji šiški Josipa Koviča proti odlokom mestnega magistrata z dne 13. decembra 1914 in 9. januar ja 1915 glede njegovega odpusta iz službe; 2. o prošnjah dveh magistratnih uradni-kov za stalno nameščenje, odnosno napredovanje v službi; 3. o prošnji neke magistratne uradnice za caljši hciniški dopust in bolniško podroro. IV. Direktorija mestnega užitninske-gra zakupa poročili: 1. o letnem računu mestnega užitninskega zakupa za leto 1914; 2. o proračunu mestnega užiminskega zakupa za L polletje 1915. V. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije. — Ker je za točko IV. 3. đnevnega reda v smislu § 57. obč. reda potrebna feva-iticlrana večina, vabljo se vsi p. n. gg. občinski svetovalci, da se te ££je zanesijlvo udeleže. — Ossbna vest. V stalni pokoj je stopil deželni šolski nadzornik g. dvorni svetmk Fran Levec. vitez reda železne krone III. vrste. Naučni minister mu je ob tej priliki izreke! svoje polno priznanje za doigoletno, neumorno in izvrstno delovanje v šolskonadzorstveni službi. Odlične-g2. šoinika, ki vživa v vseh krogrili največie simpatije in ki si je za šol-stvo in slovstvo pridobil nevenljivih zaslu?, bo učiteljstvo pač težko po-greSalo. — Dr, Janko Sernec t. Tedaj je res, da je podlegel dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, na južnem bojišču v vjetnisUm v Cačkuru koleri! Dr. Janko Sernec js bil ncliaj posebne-ga; bilo je v njem toliko idcalnosti v poglcdovanju življenja in v udejstvo-vanju svojega delovanja kot zdravnik in človek, da so vsem njegovim prijateljem in tuđi znancem stopile bolzc v oči, ko so izvedeli o njegovi smrti. Veliko slovensko srce je ne-halo biti. V našem, mladine bornera življenju, se malo izreja mladih lr.ož, v katerih popolnoma prevagajo nravne vrednosti. Dr. Janko Sernec nam je delal čast, in veliko čast. Kako ga je vendar škoda! Bil je izboren zdravnik; bolnik je zatipljivo gledal v usmiljene, ljudomile oči tega zdravnika. In imel je odprte roke za vsako revo. Med pokanjem ptišk in topov je nosil ranjence iz fronte, da jih hitreje resi. Dr. Janko Sernec ni še izgubil vere v napredek člove-štva do tje, da bodo tuđi mase prišle v dobro prehrambo in duševnej-še, lepše življenje. i\\lad še in poln idealov, poln upanja, da si njegov mali narod pridobi varnost življenja, je moral iti s sveta. Kakor je Ijubil svojce iskreno, njegov zadnii pozdrav je pa gotovo veljal svoji iskreno ljubljeni domovini. Vsa štajerska slovenska mladina je izgrubila z dr. Jankom Serncem svojega vodnika, moža, katerega je gledala z vso lju-beznijo, katero ji je isti vrača! stote-rokrat. Ni ga Nemca. Sernčevega znanca, na Spodnjem Štajerskem, ki bi bi! kdaj le nejevoljen nad dr. Jankom Serncem. Ta mož je imel vse sposobnosti, da spravi in pomiri na-sprotne narodne stranke v deželi. Dr. Prelog, dr. Vošnjak in zdaj dr. Janko Sernec — triie medicinci, ki so z vso plemenito dušo sodelovali na slovenskem Štajerskem v razvo-Jih tamošnjega Stovenstva. Težko hor r. ~ c$al? mln»ši rotaki ua Slovenskem štajerjn. Dr. Janko Ser-nec se ne da lahko nadotnestiti. — »Voina je življenic ki brez smrti biti ne more.« Naši družbi ie vzela ta smrt z dr. Jankom Serncem čio-veka, ki bo dolf o v najlepiem spo- I mim vaeh.ki to ponati tega Miailkov (ostružkov) in pepela sme iste tuđi na surove kovine v lastnem obratu nodelati ali tuđi za-se pode-lati pustiti v tuj'h innzernsVih obra-tih; prodati jih ne sme bre? dovo'je-nja c. kr. trsrovmskejra ministrstva. 5. fmetnikom obratov za izdelovanje Železa in iekla Te v te namete pre-pu*čena ona količ:na v njihovi no-sestvi se nahajajočih zalog aUimlni-ja, ki odgrovarja njihovi potrebi do konca aprila 1915. I. 6. Od zahtevanih kovin in zlitin vštevši staro gradivo in odpoćke smejo posestniki pndelati one količine, katere so potrebne za popravila v svrho vzdrževanja last-nega obrata a'i tujih obratov. Ta vporaba je pa samo takrat dopustna. ako je nadomestilo z drugo tvarino nemogoče in ako se po teh popravi-lih preostalo, za posestnika ne več porabno staro gradivo da na razpo-Ia?o vojaški upravi proti primerni odškodnini. če znaša njegova teža najmanj 20 kg. Pod istimi pokoji je tuđi dovolena prodala označenih tvarin, katere so v take namene potrebne. — Oirejitev svo^odnega nase-IJsvana odvetnlkov. Panos ie izšla cesarska naredba, ki r^'bla^ča ju- stičnega ministra, da lahko začasno zapre okro^je kakega nadsodiŠfta sa priseljevanje odvetnikov tx drufili okrožij. Da se kršenje te prepovedi prepreci, te iustični mtnister odredit, da se smejo v cfcrožju tega nadso-dt^ča vpisati v odvetniško listo samo taki odvetniŠki kandidati, ki so to službo opravljali določen min mal« ni Čas v tem okrožiu. Kot teriteri-jalna enota se ni doiočilo okrožje od-vetniSke zbornice, marveč okrožje nadsodilča in se je s tem dalekosež-nost te omejitve zmanjšala. V okoli-rc\. učiteljica Marija Komar je »mennvana za sup-lentinjo na ljudski soli v Premu, — Kf>nej satnesua. Ljubiianske srednie $o!e so zaključile danes svr> ?e rrvo pni!e£*s. Poro:a sr nam. da učni uspeht. ki so fin dosegli naši učni zavoji v prvi polovici *oh!i*ntsko se vr^i v porede-Ijck, dne 15. t. m. nb 6 uri zvečer v ^T^vaJ^^i dc7elnetz:a muzeia. — Vhod iz PVK> ei«ove ce«te. Vab:mo V5e p. t ude k najštevilncjsi udc-ležbi. — DtJetno *oćWb v LinM'tnl ie ra7jfhsilo po predlogu Andrija Zajca kot imfte'la protnknfirane fr-me Zaiec 6c Horn v Llubljani porav-ravno nostrpanle. Ravno tako je razglasio poravravno rostopanje nad premo7eniern L F. Ooldsteina, optika v UuhPani. — Cc^a ¥ LHbflanf — «L Neki »opazovalec« piše »Edinosti«: IJabDaiti ▼ Čast moram fconatatfraK, da se v Ljubljani ne vidi dveh stvari, ki so tu v Trstu v preohilici BeraČev in pijancev v Dubtjani ni! Glede beračev smo pa v Trstu tako preskrbljeni, kakor menda v nobenrm drugem mestu. Glavne ulice, kakor so Stadion in Carducct — kar mrgole raznih starih in mladih beračev. Kakor drugim, se tuđi meni smilijo ti rcveži in ravno zato želim, da bi občina na kak način skrbela za vsa resnično revna bitja. Ako Ljubljana. Zagreb in druga manjša mesta skrbe, da se na tilicah ne ustavljajo berači, hi veliki Trst v tem lahko bil zgled drugim. — Zdravstveno stanje mestne ofcćlre ljubiianske. V času od 31. ja-nuarta do 6 rebruarja se je rodilo 27 otrok, umrlo pa je 19 oseb. med nji-mi ^ drmačinovr Umrli so: 3 za le-girjem. vsi vojaci. 2 za jetiko, vsled mrtvouda 1 in vsled nezgode 2. Prijavljenih Ie 5 slučajev iegarja, vsi vo'aki. 1 slučaj grize in 2 slučaja difterije. Kake !• z tovom med vo!no? Pi*e se nam: Lov se seveda med vojno zanemar a. Vzrok temu je jasen. Večina lovcev te vpoklicanih, kar )-*h Je pa ostalo doma, jih po ve-čini ne navdaja oni strasrn; lovski juh. kaKor drupa leta. Za na^e kraje je to povsem dobro. Na ta način *e divfačina zopet mu'o opomorc, saj zadnja leta Je bilo ori nas po večmi ze skoro vse zatrto. A zanimivo je, cia se tuđi našim vpoktieanim lovcem nudi ce!o na bojnem polju prilika za t^v na divjačino. Neki konjanik iz Postojne, ki ie na rusko polskem bnji^^u, mi piše med drugim s'edeČe: »Pred kratkim sem ubil v treh dneh H> za'cev in 2 divja kunca. Na takem lovu je že veselje, pa ne i nas doma, kjer je treba zaičn.ana z lucjo iskati po jarkih. Navadno naredimo taVo. da vzamemo 6 do 8 ^onjačev hrez psov in na§ nadporočntk in jaz se postavjva v gozd, kakor se navad-no napravi. Vzameva vedno male kratke »tribe« pa ni nikoli brez niČ. Ker sva samo dva strelca, nam seve-da veliko uide ob straneh, pa kakor Je bilo zadnjič, sem imel že tako srečo. da ne zlepa take. Pa ne misli, da mogoče stre'jamo z vojaškimi karabini; imamo Jovske pu^ke. kakor doma. Ne daleč od tu ie revir ruske-sra cara: tam kar mrgoli ielenov in divjih prašičev. Skoda, da nismo slučajno tam nastanjeni, bi se dalo kaj »podrt«. Zajci so se začeli že počasi pariti, bo treba kmalu prenebati z njimi. ker dobijo slabo meso. Toliko o lovu.« — Tuđi pri nas upajmo, da se bo rred Časom vojne zaredilo preče j srn in zajcev. Na ta način bo po-stal lov zabavnejši. kakor do sedaj. ko je bilo treba z veliko težavo po-iskati kakega zatčka. x. Občlnske voHtv© ▼ Laškem tr-v&. Upravno ^odišče je na pritožbo v 3. razredu podičile nem^ke stranke dne 10. februnrja t. 1. razsodilo, da Je po^to^ek c. kr. okrajnega fclavarstva v C^'iu, ki je na reklamacijo dr. KoT^ka Crtala vpnkojeno učiteljico okolifke ljudske šo!e Pani Rever-sebitz iz volilnega imenika, pomanik-liiv zavoli tega, ker ni uradno do-frna^o, )e bila ta učiteljica že pred vo!itvijo vpoko'ena in se preselila v Uubtfano. l.e kot aktivna učiteliica bi smela vsekako voliti. kot vpoko-iena pa bi mnrnla stanovati v La-*kem trgu. Prttožbo zastopal je dr. Forejrsrer, slavensko stranko pa dr. f.apajne. Pri volitvah 8. februarla 1914 so cfoHH slovenski kand'datje ^7. Hf>. 85 in R4 rlasov. namestn^ka W» in P\ nem^ki pa 83. 82 in 81, na-rrestniVa *2 in £0. Ce bi ^e rrerirni Klas rri^tcval Nemcem, imel bi no en slovenski odbornik in namestnik enako srlasov kakor nem?ki. Ker Je štajerska nsme*tniia v uradnem listu razglasila, da se začasa voiske ne vr*ijo nobene občinske volitve, se bodo menda tuđi poizvedbe in nova odločba o reklamaciji v pred-sto!ečem slučaju odložile na nednlo-Ccn čas. Njih uspeh bi bil za vpraS-Ijivo volilko hrezdvomno neugoden. Ijmac rrof Attctns senijor štajerske grofovske rodbine teta imena in brat štajerskert deželnega irlavar-ja je včeraj 71 let star v Gradcu umri. Grof l*nac Attems je bil m. dr. lastnik spodnještajerskih vclenose-stev Brezice, Podčetrtek in Olimie. Bil )e tuđi dedni član gosposke zbornice. ZastrvrjFa iiliv PontabUa na Koro^kem I9letna hči ondotneira že-lezni^kefi tdravnika dr. Moschitza. V TrbUo u Koro&kem Ie bilo mno£o snega in se je pod njegovo težo dne 11. t. m. podrlo poslopje, v katerem %o bili vojaški konji in nekaj vojakov. Civilno prebivalstvo in vo-jaki so hiteli na pomoč. Konjem se ni niČ hudega zgodilo, pač pa so bili ne-kateri vojaki tako poškodovani, da so jih morali spraviti v bolnico. Samotnor, V kra u Obrije pri Oorici so našli oficirskega slugo Franc Prefrnhofer iz Kindberga oa Štaierskem ustreljenega. Ubetel in v|et, V Trstu so vjeli kneza Vladimirja Ja k zatvornicam ttr ga docela pokvarilo. Čoln visi poln vode pri za-tvornicah. streha pa se je nasrnila in kaže svoja rebra, kakor okostnjak. V mestni klavnici se je zaklalo od 1. do 8. februarja 110 volov, 5 bikov. 29 krav. 20? praš'ča, 100 telet, 21 koštrunov in 8 kozličev. Vpeljalo se )e 14.-9 kg mesa tn zak'ane živine 1 govedo, 6 rrašičev, 56 telet in 4 kozliči. Dalnlška đružfca mllnov v Pras! Je Imela svoj četrti redni cbčni zbor. Cisti dobiček družbe je dosegel po znatnih amortizacijah visino kron 373.^06*32 in je bilo sklenjeno. od-Stevši statutaričnih dotacij in izvanredne rezervne p!ačati 8% dividendo. Ostanek od K 10.Q99*09 se prevede na novi račun. Kuponi za trgovsko ieto 1913/14 se bodo od 12. t. m. nadalje vnovčili pri blagajnah Ce^ke tndustrijalne banke, njenih podružni-cah in ekspoziturah s K 32*—. Koncert tamburaške In vokalne družbe »Ivanuš« v kavarni »Central«, jutri y nedeTjo ob 4. popoldne, ob delavnikih ob 7. zvečer. Književnost. — Zbirka odločb k občinskemu TOfTinemu redu za Kranjsko« Priredi! dr. Bogrumil Senekovič, c, kr. okr. komisar. V Ljubljani 1915. Ponatis iz »Slovenskega Pravnika« 1. 1915. Št. I. Založilo in izdalo društvo »Pravnik« v Ljubljani. — Ta knjižica obse-Ra odločbe deželne vlade in uprav-nejra sodisča o dvomljivih slučajih. ki so nastali pri razlazi občinskega vo-lilnega reda. Zbirka, kt ima skoraj k vsakemu § obč. vol. reda kratek po-snetek dotične odločbe. bo torej sta-len in dober pripomoček osobito vo-Hinim komisi am in volilnim upravi-čencem. Knjižica se dobi tuđi v »Narodni knjigarni« po 50 vinarjev izvod. — Nalbo?! zanitnlv !n najboltši slovenski ilustrovani tednik so »Te-denske slike«, ki priobčujejo vsak te-den mnogo zanimivih sjik z bojišč in o drugih dogodkih. priobčujejo tuđi slike padlih junakov. ki so žrtvovali kri in življenje za domovino. List »Tcdenske slike« priobčuje tirdi pesmi, povesti, jako zanimiv lep detektivski roman itd. Priporočamo vsem, da si naroče list »Tedenske slikej«. Izhaja v Ljubljani ter stane četrtletno 2 K 50 v. Posamczne šte-vilke se pa dobe tuđi po trafikah in knjigarnah po 20 v irvod. Kupujte tn zahtevajte povsod ilustrovani list »Tedenske slike«! — Zbirka domaćih zdravil kakor Jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Sedmi pomnoženi natis. Založila Oortčar ćt Leskoviek v Celju. Cena 1 K. Te po-Ijudne in dobre knjige kroži že 15.000 iivodov po slovenski domovini. Da Je bil potreben sedaj že sedmi natis, priča najbolje, kako je s to poljudno in lahko razumljivo knjigo občinstvu ustreženo. Erzoiavna poročib. Italijanl v TrlpolItanUL Rim, 11. februarja. (Kor. arađ.) »•Agenzia Stefani« poroča iz Tripoli-sa: Iz Bungeima poroča polkovnik (jianinazzi: Ko so se 8. t. m. zjutraj pasli ve!blodi njegove kolone brez nadzorstva. je kakih 1000 mož z 90 konjeniki napadto posadko 300 mož eno uro od Bungeima. Posađka se je hrabro branila, on pa je poslal več eritrejskih in libijskih oddelkov na pomoč ter nekaj topov. Boj je bil zelo liut in ie trajal do večera. Končno so italijanski oddelki pognali sovražnika več kilometrov nazaj. Na italijanski strani so bili 3 Častniki mrtvi, eden je bil ranjen. Padlo Je 29 mož in 56 jih Je bilo ranjenih, Kitajska In Japonska. Berclin, 11. februarja. »Vcss!-sehe Ztg.* poroča iz Petrograda: Po. ročila s Kitajske pravijo, da je japon-ska nota diplomatične kroge zelo vz-nemirila. Zatrjujc se. da je Kitaska pripravljena k trgovskopolitičnim koncesijom, brani pa se odločno spre-jeti japon.ske zahteve. ki omejujejo kitaisko notranjo svobodo. Japanski poslanik ie zahteval odgovor do 15» februarja, Kitaj^k? protest orotl Kusm Curih, 11. februarja. (Kor. urad.) *Neue Zuricher Ztg.« poroča iz Pe~ trojjrada: Odgovor Rusije na protest Kitaske zaradi rusko - mongolske pogodbe o žeteznicah ?n brzojavnih napravah v Moneo'iji smatraio v Pekingu za nepcvoTjen. Kita]ska vlada je izročila drug protest. Razne stunrL • V Petrogradu ni kolere. Fuski dopisni urad dementira vesti o koleri v Pctrogradu, kjer da se dosedai ni pripetil niti eden slučaj. * Snežna lavina je zasula na na5sfeldski poti v dolini Oastein, kakor poročajo iz Solnograda, tri de-lavce. Rešilna elela so v počnem tiru. • Mesto Brno za gališke begun-ce zaprto. Kakor Praga, tako se je sedaj tirdi mesto Brno za gališKe be-gunce zaprlo. Od 1. t. m, ne smeio tia nikaki novi begunci več. * Podraženje piva na Nemškem. Društvo pivovaren v Berolinu in v okolici naznanja, da poviša s 17. ie-bruarjem ceno za I liier piva v ste-klenicah m sodčkih za 2 pfeniga. • Vojni stroški Rusije. V rusk? dumi je izjavil državni kontrolor Ka-ritonov, da znašajo vojni stroški Rusije do 1./14. januarja 3020 mlliionov rubljev. Dnevno izda ruska vojna uprava za armado 14 milijonov rubljev (35 milijonov kron). * Njegova Magnificenca — ci. kr. poreinik. Rektor Ivovske tehnike prof. dr. Huber se je prostovoljno priglasil za vojaka ter je bil te dni povisan za poročnika. Prof. Huber je menda edini visokošolski rektor na svetu, ki še služi kot poroČnik v armadi. • Delavsk! nemiri na Španskenu V Ccniccru na Španskem so rudarji začeli stavkati. Nekateri delavci se stavki nišo pridružili in so hoteli iti na delo, toda njih stavkujoči tovarili so iih napodili s kamni. Žandarmerija je hotela napraviti mir, a delavci so se ustavili in so tri orožnike ubili. Kakih dvajset delavcev je bilo težko ranjenih, mnogo lahko poško-dovanih in mnogo seveda aretiranih, Za vzdrževanje miru je prišel v Cenicero vecn oddelek vojaštva. c NI se dal vjeti! Med vjetim! ru^imi vojaki. ki so bili pripeljani v Moz.laborz na Ogrskem, je bil tuđi židovski vojak, ki je znal dobro nem-ski. Eden naših oficirjev ga je nekoliko podraSil. češ, če ga ni sram, da se je pustil vjeti. Židovski vojak pa je odločno ugovarjal, češ, da se ni dal vjeti. Kako ste pa potem sem prišli? ga je vprašal častnik in 2iMd je odgo-voril: »Nič jesti nismo imeli, in sneg je patfal. in tuđi streljali ste na nas — arrpak udal se jaz nisem.« * Živ Ha ?n pijace. Kakor izkazuje statistični bkaz za NemČijo, je bilo tam v letu 1912. za kuhanje žganja porabtjenih 2.730.000 ton kromnirja. 366.000 ton žita in drugih užitnih stvari, ki vsebufelo moko, 407.OO0 hektolitrov jabolk in hrušk. 224.000 hektolitrov češenj fn sliv. Za varenje piva se je porabilo v tem leta 15.755.000 dvojnih centov Ječmena v vrednosti 378 milijonov kron, 126.000 dvojnih centov pšenice in 161.000 dvojnih centov sladkorja. Te števil-ke kažejo, koliko živi] se ie porabilo zm izdelovanje pijač. Jfajbolsa žensk. Izmed kreposti žensk je najple-Tienitej^a gotovo n;e uslužnost pri ncsrrjah, nezgodrh. bo'eznih in trp-ljcnjih, in zato je naibolj?a Ženska ->na. ki vć raiprej romigati v domaći rodovlni. ako m^Ž ali otroci nenado* ma. cbok aii u i orUUaicaiem. »re> pihom. prenaporom itd. oakopl]ejo kako tolezen. Ako gre torej za revinaMCne bo-lečine. ran;tve, imuiča'-. rmečka-nine, vratne bofečine ali glavobot bodo pač skoro vse ženske sefle po Pelicrjevem bolečinc tolažečem raft-l?nskrm esenčneni fluidu z zirmko »D7afhrdt. k" fa imain vedro doma. koristno irvetJeti kako p?Se o ten znana pesnica Pavet Marija Lacro-ma pl. Cfer Schmitzhansen: »Uso-)am *e Vam povedafi, kako dobro mi je Vai, od baronice Tretafti ixn> fieni fluid t znamko »riviflaid« storii za mojo obratno nevralfila Sprcl* mite irmetj vt^krfa krvila ito jaf> rellerjev »Clfafluid« Je papri ženskah Jako priljuMjen tuđi za tepo-lik> proti peganu lisam, ogrcem in za nefovalo tas. proti izpadanju in prhljaju. Dela zdravo lasišče. belo mehko ni čisto kožo na obraza in rokah in povsod bkazttjc osvelujoč iq pofivijaloč tt^tnek. i N*roe »e si 12 »tekl*n»c za 6 K Stubicau Elsa trg št 238 (Hrvatsko). To izborno domaće zJravilo smo po-skusili sami in je našim bratcem mo-remo priporočiti najtopleje, kakor tuđi Felierjevo milo odvajajoče ra- I barbarske kroglice z znamko »Clsa I kroglice«« 6 SkatUic franko za 4 K I 40 vinarjev. I • • • ^BaT« i 35. ttcv. .Si OVENSKI- NAROD* dne 13. februarja 1915. Stran 5. • Hrvatsko rseučlIiSCe vofaS* ! sfca. Med hrvatsko vlado in voja-škimi oblastmi je bil zaključen dogovor, v zmislu katerega se preuredi zagrebSko vseučiliško poslopje v vo-iašnico. Predavanja pa s tem ne pre-nehaio. temveč se bodo nadaljevala v raznih vseučiliščnih institutih in v poslopju glasbenega zavoda. j • Davek na mačke ]e uveđta ! mestna občina v Gorlitzu. Za vsako ! mačko je treba vsako leto plačati 10 mark.Proste tega davkaso samo take i mačke, ki so potrebne v obrtnih in poljedelskih podietjih. Proti temu davku so glasovali socijalni demo-kratje. Ce mačke, ki nimajo mark, lovi tuđi konjač, ni povedano. Vse-kakor ne bo ta lov tako lahek kakor j na pse. • Izpolnll Je obljubo. Znana pariška virtuozinia na goslih se je malo pred vojno poročila in živela v srečnem zakonu s svojim možem. Kr> se je začela vojna, je moral tuđi njen mož Rćmv pod zastavo. Pri slovesu ji je rekel: Ce bi me zade!a sovražna krogla in bi jaz umri, ti bom to srorocil sam, še pre^ino bos dobila uradno obvestilo. Rćmy je od*le in je redno poročnl svoji ženi, kako se mu godi. Pred kratkim je iena vzela gosli v roke, ća bi za-»grala, a ko je nastavila lok, sta po-čili dve struni, in sicer P in C, ki se pc francoski imenireta Re in Mi. Ženo je spreletela slutnja, da je Re-my padel in res je že drugi dar elo-bita brzojavko, da Je njen mož mrtev. j • Preskrba s kruhom na Nem- \ iketn. Iz Berolina poročaip: Posve- j tovanja o ureditvi priskrbe s kru- \ bom v Berofinu so končana. Mestna ; oprava je določila, da se dne 22. t. m. j prično izdaafi posebni 1 -stki za kruh. Vsaka oseba debi na rro omejeno, za ; teden dni vellavno karto, ki jo j tspravičuje. da dobi na teden dva ki- i logramu kruha. Karta ima odrezke \ za dobavo manišh rmožin kruha po | 25, 50, ino in 250 gramov. Za uredi- l tev preskrbe se je osnovalo 170 ko- | mifij. V gostilnah dajati kruh go- j stom. Je prepovedano. post lahko prinese kruh sabo. Hoteli in rerzijor.i doNvajo dnevne karte po številu policijsko prijavljenih oseb. Predsed-stvo shoda nemških mest, ki bo imelo te dni sejo v Berolirm. bo najbrže j nasvetovalo uredi tev krušnega vpra- j sanja za vsa mesta, ki štejejo več j kakor 25.000 prebivalcev. j • Ka] b? storll. ako bi fcil vladar? ] Ameriški list *Arnencan« v Chika^u |e stavil na svoje čitatelie to-le vpra-šanje: »Kaj bi Vi storili v tej krizi, ako bi bili nemški cesar, angleški ! kralj, predsednik franeoske republi- j ke ali ruski car?« Neki Francoz — Charles Carrć — je poslal na to ! vprašanje ta-le odgovor: »Ako bi bil '. predsednik Francoske, bi se potrudil j za mir in bi sklenil prijateljstvo z >■ Ncmčno. Vsi boji, ki jih sedaj bije | inoja draga domovina, se ne vrše ra- j di Alzacije in Lotaringije, marveč j zgo! za nadvlado Angiije. Ako bi hil jaz nemški cesar, bi ponudil mir ; rranciii. nadalieval pa bi vojno prr>-ti Argieški, dokler le-ta ne zaprosi za mir. Ako hi bil ruski car. bi poča-kal na odločilno bitko, potern hi pa porudil mir ali pa prosil zanj. Če hi bil pa angleški kralj, potem bi ne ve-del, kaj bi storil.« • Brez zamaška. Na Franco-skem bojisču so dobili alžirski voja-ki povelje, naj z jjurisem zavzemo nemško pozicijo. Temnopolti vojaki so se ognje vi to zapodili nroti nemški ' poziciji, a sredi pota jih je pozdravilo strahovito streljanie iz nemskih ptišk. »Ležite na tla, hitro!* je velel zanovednik in v trenotku je vse vo- j jaštvo ležalo na trebuhu. To *=e pra- * vi, ne vse. Sredi bojnega polja je stal sam samcat, velik in močan i alžirski vojak v svotih širokih hla- j čah. »Lezi na trehuh!« je zavpil za- ; povednik. videč, kako so začele svijati krogle ekrog stojećega vojaka. — vNe morem.« je odgovoril vojak. — Takoj lezi, kaj ne vidiš, da na te ! streljajo?« se je razhudil zapoved-nik. — »Ne morem,« je zopet rekel vojak. — »Zaka] ne?« je besno vpra-Šal zapovednik. — »Zato,* je dejal vojak, »ker imam v žepu steklcnico vina, pa nohenega zamaška. • Lakoničen mož. »Frankf. Ztg.« poroča: Mlad kmetovalec iz Badena je od začetka vojne na Fianderskem. V prvih treh mesecih vojne je svoji ženi dvakrat piša!. Prvo pismo se glasi: =Ljuba žennf £e sem živ i" ra-vojček sem tuđi dobil; če fant ni pri-den, ga nabij. Pozdrav!« Urutfo pismo se je glasilo: »Ljuba Berta! Jaz sem še v edno živ in se temu sam čudim; če fant še ni priden. ga zopet nabij. Pozdrav!* Pred nekaj dnevi je žena debila fotografijo, predstav-Ijajočo ranjence iz neke bolnice. Med ranjenci je spoznala svojega moža, ki je imel na prs:h železni križ. Na drugi strani fotografije je bilo zapisano: »Ljuba Berta! Bil sem ranjen, pa je zopet vse dobro: jutri grem na-prej. Ce iant ni pridem pa mu uše&a navi). Pozdrav!« žena ma je na to pisala, naj ji vendar sporočt, kalio da je dobi) železni križ. Lakonični mož je odgivoril: »Z železnim križem Je bilo prav priprosto. Major me ft po* klical iz vrste in narednik mi je krii pripel. Ce fant ni priden, pa mu daj s palico. Pozdrav!« * Kako se pripravila kromplr? Nemški listi objavliajo te-le recepte za pripravljanje krompirja: Krom-pirjeva joha. Zreži na drobno korenje, nekaj šparglov, gob in zelja in pari v surovem maslu pn zakritem loncu in ne prcvročem ognju. Pride-ni vrele voKJe ter olupljcn in razrezan krompir. Stvar naj vre dve uri, potem zrnes osoli, prideni nekoliko mesne juhe in daj na mizo. Za vsak funt krompirja vzemi 1 Mter vode. Kisei krompir. Skuhaj mehko olupijen in razrezan krompir s čebu-lo, poprovimi zrni. z nekoliko naglja, prideni par lovorovih pereš in posušenih gobe (kakih 10 gramov na I funt krompirja). Temu prideni nekoliko razpuščene masti, peteriilja in olupljeno in razrezano kislo kumar-co. ki se je nekoliko razgre!a v kišu. Pečen krompir. Neolupljcn krmnpir odrgni in očisti s čedno cunjo in ga deni v vročo peč ali na žer-Javico. Pridno ga obraćaj, da se ne osmodi. Ko je krompir mehak in dobi olup rumenkastorjavo barvo, ga serviraj na servijeti in daj zraven suro-vega masla in soli. * Oprcičen ororflec. V Bukare-štu se je vršil minofi teden pred po-rotnim sod;$čem zanimiv proces. Obložen je bil prejšnji uradn^k ro-munske razredne Ioterije C. Stoene-scu. Ta je bil v svoii službi začetkom prav priden in je hitro prišel naprej. Lansko leto pa je Stoenescu začel svojo službo zanemarjati. Generalni ravnatelj Baumgarten ga je zaradi tega oštel. To je Stoenescuta tako vjezilo, dt je popusti svojo službo, ki mu je nesla 275 frankov me^ečno. Izstonil ie, ne da bi hil poravna! predulem v znesku L^ki K. Cez nekaj časa se ie zopet oglasil pri generalnem ravnatelju in je za-hteval, naj se mu posehe plača, ker je prisostvova! srečkanju razredne Ioterije. Ravnatelj mu je odgovori!, da je bila njegova uradna dolžnost prisostvovati srečkanju in da nima ničesar dobiti za to delo. Stoenescu si je nato od prijatelja izposodil revolver, je še! v urad in ie generalne-ga ravnatelja Baumeartnerja ustre-jil. Porotniki 50 morilca oprostili! Temu pripeminja »Btikarcster Tag-blatt*: »Ce kdo na Romunskem ukrade kos kruha, priđe v ječo, če pa malcpriden človck, ki je po lastni krivdi izgubil službo, svojega pred-postavljenca umori in če ta predpo-stavljen slučajno ni Romun, ne zade-ne morilca nohena kazen. * Zelezn'ški »revizor«. Ruski listi peročajo, kakor čitamo v »N. W. Journalu«, to!e veselo zgodbo: V ne-kem ruskem msstecu je telefonira! neki Popov i/ srosfilr»e Oiadin zclez-ni^kemu posta^enačelnikn, raj njemu, senatorju Popovu in Članu revi-zifske komisije, in megovi soprogi preskrbi voz 1. razreda. Zvečer je sprejel načelnik gospoda sena >ria z največjo ponižnostjo. ga spremi! v vasfon ter mu z največjo vju nostjo ne^el ćelo ogromno prtljalo *er je lastnoTočno razmestil v v upeju. »Njegova ekscelenca*' }e h :a na-ravnost očarana vsled vljuđn ti po-stajenačelnika ter mu glasno :zraža-la svojo zadovoljnost. Gospod senator je povrhu se obljubi! načelniku, da R'a bo posebno priporocil gospodu ždezniškemu ministru. Ker se ie »senatorju« ta stvar tako sijajno po-srečila. je sklenil *voio vlojjo igrati že nekaj dni. I kazat ie. nai se brzojavi vsem postajenačelnikom, da ga pozdravilo in sprejmo na kolodvoru. kakor se spodobi senatorin in člana revizijske komisije. In res so par dni spreJemaK Popova na vseh postaiah i vsenri pređpisanimi Častnti. Mnogo uradnikov ma |e irročilo lepa dtrila* ćelo denar, ker so si vsi hoteli pridobiti njegovo naklonjenost. Sele v Tafei so stvar razknli m Popova aretirali. Njegova »gospa ^oproga« se |e izkazala kat telegrafistinja iz Udese. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za »Podružnico Rdečega križa v Lhibfiairi« c!r. Fran Župane, odvet-nik v Ljubljani iz kazenske porav-nave 40 K. SrČna kvala! ^^mfnli K$r Ahteaa 10 stran1« Izdajatef1 In odgovorni nrednlk: Valentin KnpUar. Lastnina fn tlsk »Narodne tlskame« | fa«t»roail I GleichfnberJki I I lm ii U:\M\m vielet I M.f.fiL tesala iRkntisPraiuIflMiLrctfmf ratu I Sexlfa I Fevsod raxnošllf,s I 15. h. do 30. f-1 f«rititpt73 iralcrs S'rdRi^rf. ■ ~~odpr~ v lični vo:nopoštni škatlji Na mnogostransko pobudo z bojiiča dobavljamo kot Ijubezenska darila Va *teklenice Odola v lični kovinski SVttlji, ki se že kot popolnoma *a odposlatev opremljeno vojnopoltno pismo pripravljena dobiva po v$eh lekarnah, drogerijah, parfumerijah ti. za originalno ceno kron 1*20*). ♦) Kov'nastd \oinor»ostr»a škatila se međ vofno dobavlja brezplačno. Da s« lalje jcmlje seboj, svio zato Izbnli polovično staklenico. Nattm hrabrim vo'akrai sa boiUu Iskaieto dobroto ako ptl po&r&ttab l^nezea-sMh darilc prldeneta 1-1 ika« tVlci ray«Tih prlitnih sodaasklh mlseralalh pastilf. 3 tem sa odvraa)o mnoge tetka obclt-lostt lopll ta v kali laira ia nastali kaial, tulpavost lo xa-slsiaaja. 400 / jEofNSTvcn n^B| naJbolJb \ / u svoJoi UbEbH0QAVNA "^^^ I AHALfTfČNOJ pgijBiTO NUl POROOfSml I KAKVOĆI BH9H rtćfi I HefeonHoflfoo ntooio. Ym*m mti mmmm WK*% Src«# amm *m trn •■ ^ sL^ls;y-MWi Meb0 U b. rof.i 79)9 ( 23 si. svzh. de2 „ 9. iv. ! 731 4 ! 11 si. jug 13. T. i|.| 731 8 j 10! si. jjzah. . Sredn>» včeraišna 'em^ra'nn 1 fi^, norm. —C5. Fadavina v 24 urah mm 7o*8. lipo mio iraie obstojećc \z dvth so^, kuhinje pred-srvhe. jedilne »hrarnbc in priuklin, 80 aida sa na|. > Kje, povc tipravniltro »Stav. j Narada«. 422 ! Redka prilika. £epa moderna oprava sa apecerijsko trgovino ** ra-!i preselit ve poC€nl 425 proda. — p s^n^ vra- žaoja na poštni preda! §t, 121. ^kdi^l^E^^l^hijai^sl^ki^^l ^k^^I ^^^h ^E^^s^ Restfluruclla" \nli\im ulica 9 z vrtom, kegliU59mitd.se da z majevfm terminom BV~ v najem. i 3 zlati nauki > ■ i ! g» zdravje želođeal Kđor s .FLORIAN-on, se krepča, Zmera* dober tek ima! Ce želodec ^ođni'a, \ Pij .FLORlANA-a« pa nela! i Ni otožen. tif bolait. Ta, ki viiva V J Postavoo varotaDO. Proti » ibImWi ii gnjili zob ttfcOTM tf«lv|« tf«kro omu ' Melusine ustna in zobna voda a* w*m mmwm* te odstraa|«l« Deltlaa lekaraa Milana Lensteka ^mT ■IHHBmmmV ■■BIHVm Hmam^^ml m^Bmv^r M pA« Tim* Jfldrnca JiM1e|wga Mtla. T ftl tekanrf Mtra)« sdravila t««l Oa«t MrilMiktania Irt. tdcsaicc ckr. totatet ttffVM li •■• ■•• MijajBt i LfvMJaai. sm^i« nifiBa, jml npfvaffa iwwi | 0Ma* fr99p9v VwtarwM? w *l*|a neprHeteo taM ii on Zi Mata RauflMvR, Iv. mHi ••itai I Važno za vo|aifce ! oblasti In trgovce I Zahte Jfte pon lćbt (oferte) o pletenih vofaSkh in špoitn«h ovijalnih gamaS. Na žeijo 2-4 pare k t vjorec po povzet|a ali dnnatske reference. 420 miar Karam, imai i, kiMmbbij« i. prirodna vina bela io rH#&i K 40— do fC 6O—. pristna 50% sllvovka '** fraalaovaa K 140—, nnsten vinski feslh K 2S— z* 1OO litrov nrodaja J. SraV ▼agaa. Ptn!, Štajersko. 419 Mlekarska ipi 80 proda ic proste roke vsled bo-Irtni. se^tojrča iz: Pasterja sa ml cico, hladilmka, «e'ike množine transportntli in prenašaln'h vrčev, vse v dobrern stanju, rralo rabljeno, skoraj novo, se Dcd ugodnimi pokoji odda. Naslov pove upravništvo »Slor. Karoda«. §75 *^^* ^ai^^^^^H^BB^^B^^^^iP^^^^^^^^^^^^^^^^^^^t^^^ ^^^ M. Schnbert preje Bilma & Kasch, Ljnbljana5 Židovska nL 5. priDoroča veliko zalogo tkanin 111 giace-rokavic, modno blago sa gospode in dame. razno vrstne fino parlnme, ročna đela in matorilal9 kirnrgliso predmete. 413 Moderna predtiskarija. Izdelovan'e preoblečenihgnmftov. Teodor Kom (poprel Henrik Kom) poKiifalet streB in \\mv mljalet streiof odo?, ter instalater ioDoiefloi liilaoi Pou cesta !i. l Priporoča se si. občinstvti sa trvrSe-vanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, francosklm bi tuzemskim škriliem z KboHfintiiiĐ Orriliera (Efenif)DainthfscM t izbočno in ploščnato opeko, lesno- cementno in streSno opeko. Vsa stavbtnska In gatanterijska kte-rarska dela v criznano solidni izvršitvt BiSaa o kihiBjska mn. Psstririjcn usni Poprave točno to ceno. ProraCnni brezplačno in poSt. prosto* Vabilo otčnemu zboru iiOJI tlffloi pogretaiii driitia JKarijine bratovsčinc* v tjnbljaai, kateri bode zboroval v neđeljo, 21 svečana dop. ob 10. ttri v mali dvorani JHestnega doma" M tsmno JoiefoToa trga. Dnevni redi 1. Poročilo redscdfiika. 2. Čitanje zapisnika laaskega ob* čoctra tbora tn tega odobriter. 3 Poročilo blagajnika in odobrenje letotb racu nov. 4 Poroćilo precIeđnikoT račtnioT. 5. Naknadno odohreBJe obtaega tbo- rm elede »Vojoega posojila«. 6l Voliter druitvenega odbora ia tegm namestnikoT ter treh pregte- dotalcev račaoov. 7. Poeamani natvod elanov dniitvn. Za sla£a). H M bil občiri «ber neskiep-Cen, sktife se čez pol ure ktsneie na istem prostora in s istim dncrnim radom, nt fkde mi sitvilo zbororakev V Ljabljani, 19. januarjn 1915. K »mm aborovui}« vabi im etnj molke ćlamt k polnoltevilai odtkibi m Preminula |e đanes ?n konfala 4hlgo pot srolega flvfjenfa v 89. leto svoje starost«, previđen^ s sv sakramenti za umi'a j oče, naSa preljuba mati, stara mati. prababtca in taSta, gospa Elizabeta 3(ercn roj. £ngek TtOTa vmtelka imtao iotosmiee lm Mirna mooiatmloo. Pogreb nenozatme poko niče bode ▼ neđelfO, dne !*. t m. ob pol 4. uri potedne iz bise 2a(ostif Cerkvena ulica St &» Tiaovako predme^tre, na polcooalis^e k Sv. Križu. Pn poroča mo jo v blaf spomtn, 487 V LJUBLJANI, dne 13. febroarfa Mii Pnvlfmi lanvi roj mmpmm, hč\ Vinimi Mjmr rof mmfmm, Ammj W ^^>^w^i^a^ ^g.^ ^^B^mm^ammM ^^im^mm^mj ^a%^a^Bfe^H^aai ■ ** I a^^^^^^_ mi^t^kamlftđafla^amjmK aV^^mflmflm^k MnKmmmm&T TU}. ■•••■♦ ^Bvmi vvyv roj hotvb^ ■■■v*fww aiiOTw» hmm Itrta. m>t%o moroau - mmtt, rraat, enkav, fvtšm^k. aUoti* saatra. Viko, I ii m Pnvttaa Mmmicm, trmiki in vnmkin • Vnplmi vdova Bar** roi Hrtom, Marila vdova mmT.o psi JMMfM, snebt. A^riaaA aaa^am. jat. mmvlo aolamv. M^m^m iteamnmnmj ma^iim^a mmmmammmmr mmmmimv ^^mmm ^^^^^^^^^ ^m^^m^^^^m^ m^^mmmjmmm? mmmmm>mw*9 m^"^w~~^^^m^- ^*"*5* ^•^P*mJ©mjmjmi W^WWWtmfm*f Stran g._______________ .SLOVENSKI NAROD* dne 13. februarja »9»5.___________ 35. štev. Zlata verižica na obrok*! ®60 araamov trtka B IM*^, ■mmčm E 4*—. Fr?t vrate •rotora* ara s 3 srebrn mi pokrov ci K 14—. Dobavlja se na vse strani. Kdor bi rad eeno 1 kupi), naj piše takoi. R. UGBNn, maloga llatBlM Bftctava (Imftoaavra;) 2tt. x 2 velikima sobama in kuhinjo so K" odda sa takoi. ~9S Vpraša se pr< SokllftVi EOB- fnina ulica št 12. 418 _ __ Ženiina ponudba) gospodičnom 03ir. gro scem vdo-jam frgraV5%egra $ianv 3 ne^aj iisoz ^ron premoren?a. ^em pozestnik m ijoera-5en irgovsc 3 Tvešantm b'.agom, vo-jasZins prosi, dobroircen 44 let j Siar, kaiclifc bzvam v lecem in \ prometnem %ra?u ^codnjs Stafers^s \ in sem udovsc ye čcy t l*io. Oirok \ nimam, premojenfe moje ;c pa vrsdno \ 14em! Z^i^fnrPn li^jlph al1 pa dcnar na*ai- Zdraralskl lxkmx o vrst-?]aluVt»H U^jiUU nem učinku, zraven pa še na tisoče zahv. pišem na -sled. JE£\x$n&9 I^>i3^ prsi dobite ob rabi med #1* ^>^w Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnjc jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne oblcke zoper trganje, pletilni materijal za R stroje itd na drobno in na debelo. || Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejSa 3 prilika za dober laslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno fl Ker* delam brex agentov, ao oan« vallka itlžf«. 11-50 Velika zaloga 15*50 tiaifinoičih frnA^hiih i« nMri tt«Sk*U ^MtA4«21i čevljev za danee, ^oapoele) !■■ e>ire>fce)» 5. Vilrtorija Stcnia ^^" *^s JvtKcv trj 3« Mf mm^9 *** uflteljem. uirt^jicam la WJBSBE£3tBmmW &ri uradnikom 15*Ai i>opybi A. KUMST Zid««aka ulica Stav. A. Velika zaloga obu val •aataaaa ta^eHia aa aaaMN aaanoae ta otroka |« vmdmm aa taa«ro. ?ukrtia W9t\U se iz¥r§«jejo točno ta s# aizki ceai. Vm mere se shranjafejo in uzBMiajej«. * Pri znnsnjin ntročilib nij se bligtvoli viarce pMUd. 40 BaiTcflj zalsia navadBlIi fo najtlitiiin otroških voztčkov ta aavadne do na^flnejie ■L-^ zime«' ^^p^ fiS.Pakič "^^**'^^^ M'ia J B8WEfJEĐL ^^^^^^H D&tinovljeao IS4o. ^kSBbm! QParno barvarstvo|| ter kemično Čišćenje in snaženje oblek. L Apretura sukna. J ■ Po!]2Di nasip • Ozfca ellca St. i g f I Sprejemališče f Sdenburgova ulica št. 3. II Postrežba točna. Solidne cene. LJ |xx| x |x x| A. Aonola Ljubljana, DunojsKa testa St. 13 Iitoraa sal»f« namiznih in na-1 stropnih Uveiiljk riajaovejše vrste pm nlzklk ccaah. ; /đfa?p, rdefelitne olroke j 72 hočete imeti? | ] Potem jim dajte uživati izboljšano, aro- , * matično ribfe Ql|e iz 1^kame pri zlatem 1 orlu, Vsak otrok uživa z lati koto to ribje j olje iz katerega je popolnoma odstranjen 1 zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 180. i Zoper kaSolf, zasllze- ; aost ia preala!oa|e i ! je v tem času za otroke najboljše pre- 1 izkušen in mnogostransko priporočen I lipatceT aaiu — 1 stcklenica 1 kroao. I Zaloga vseh (u- in inozemskih 1 specialitet ter preizkušenih do-! mačih idraviL ! Izborna toaletna sredstva „Ada11. i nm srb Hm mm\t\t ; 4M4aU1« m te« sdrmila n 1 ftlam« TaaH toataiikih MMmfBa I { taipilHla te Zkrat uhihtk strati. 1 ■_______________ -..„„„-] Unu pri ditn vli \ Franc Furlan 1 ushaik Fisckiigm Hm kl]o6avnlčarstvo la \ zaloga štedUalko? ! se nabaja: 10 ' fimbroizv trg štev. 9. 1 1 ■• • ! I Sden&nrsova uL i mm slarse peftei E Sopki, venci s trakov> in napisi se I ■ izdelujco po na\ni±llh. cenah. Delo I ■ okusno vezano. Velika zaloga krasnih i 9 suhin vencev. I 9 Priporoča se 2 odličnim spoštovanjem I I Viktor BaJL I ■ I B Naslov za brzojavi: I ■ Viktor Bajt, cvetlični salom Ljubljana- I se takoi spreime pri 37a O. Feiilch-Fpankheim Kongresni trg štev« 13- ki je obenem tuđi šivilja, stara 25 let, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi pri- inerne služite kot kuharica, kjer bi tuđi lahko šivala ali pa v kako trgovino k Šivanju ; ali kaj primernega. Naslov v upravništvu .Slo- ; venskega Naroda". 396 se proda v Soinbllaal na lapem prostore pH Sv« Jakoba, Eožca ulica iU 13. Frlpratr&a i |e sa vsako obrt. 411 Poizvedbe pri lastaikih g. EdarSjI LeTCt vdovi po c. kr. rr.erod^orin-ku, Režna ulica št. 13 fn g. Etilasel Ma;ceu, nosestnik. „»fostllna pri ritMču" na Đolenjskl ggsII š!« 4. I. nadstropje, levo. 410 Uradno dovo5-ena, že 2G let obsto-{e5a nafstarejša liubllaBska pojfoSoielie stasonesi !a ižl v udobnost cenj. občinstva 2opet v središču mesta, 5 Frlporoća ia namožća ie Tjo!'že :: a iskajoce yie vrslž kakor privatno irgovsko Su ^ostilntSUo osobne Izbira razllfinili slnieb, ziasti za žens i9 Vestna In kolikor možno hitra postrežaa zagotoviiens. Pn TnaniflT forašaniih se nrosf ra orfanunf mamir*- Oblastueno konces. zasebna posredovalnica za s: nakup in prodajo zemljžšč in posesfev :: VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec 40$ Ljubljana, Trnovski pristan 14. Prodajalci ali kupci naj se ohrnejo na zgov*ai imeno-tano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zem« ljiš&a na izbero. — Tajnost zajamčena, — INaznanilo. i VTjuđno naznaojain slav. občinstvu, đa sem prevzela Sfaro, M dobro znano p Irestavracijo „pri Lipi". | Pričakujoč obilnoga obtska se blagohotno priporočam cenj S gostom iz mesta in okolice, prizadevaje si vedno točno postreči z « |na]boljšim vinom In oknaniml ledili. 412 ™ Z naj odlične šim spoštovanjem se priporoča ^ JULIJA ALBERT, restavraterka, 1 Ljubljana, Židovska ulica štev. 15. i ^^^m^m ^^^^^^^^^^v^a^B^aapHBBV ^BBaaaBBaar ■^^^aaBBBBBBaaBBBBBBBMaBBBB>^^i^^^^^>^^i^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^nn^E*u*!l*t'''' ^■■a^BUBj ^^■■■■^^^^■■■a^K^^^^hE^BbaAA^a^p^alu^J CPSJS m| Zahtevajte cenik! Si I^Žf^^^^^^^^^^lfes. S Zahtcvajte cenik! ^ n === Moji patentirani ===== 93 r Li aa aa aa m ^ h sponiiusiu prsiani - U a« tedalaal i« *•!««■ t«i* vdelanl v zlato ali »rebro W U « ■•jotoaaatn*]«! oblifcl. Poleg vojneg« spornim *o U 3 ' kir ..jbolj ppinMrnl x« raxn. darila. U 3 Dalja ia vdatavam Satena pratane („zlato za M 3 *ate*a«) v zlato ali arabro. U 3 aalmUl« mmI 8«/. sa »ia« kili. U 1 LUD. ČERME, lovellr In trgovec, H 3______ Ljaajiaaa, WoHbva ulica. Q ^a^Baa^aHBaaal^pnaaP^ ^^^^^^^BaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaVaaBaHBaa^BF aaBa>'^BBBaBBBaMaBBBjBBHajavaBjBaBBBjaaBvfr ^■■jBaBBaaaaHBaiB^r '^aaaapHaBaaaaBBaaaaar 3 5 ftc»-_______________________________________________.SLOVENSKI NA*OP», —t 13 jebfatja I91i.____________________ Stran 7. Billrothov papir kot preisknleno varatvo proti mriiu priporoč* za izđelke vojaških spod. oblek v vseh množinah *• Marija Ti čar. trgovina s papirjem, Ljubljana, Sv. PettMi oesta II. 23. 51 n iTS—gg- I^==i s njj B^^^šfc^^^A^B^'^^^Hff^^^^M ttJko *° prepnčunia, da oblika ' Wj I « ! \HT ' A ' X15y V| *€v|»* nc &m« biti poliubna, \J W Jja / 1^fi^*'1 ftim*«^ t ■ emve^ ©blikl noge ponolnoma I/ %(/M8|Žr k B5\\ V/ V '(£# V JI rrtlaSodcna- CloveSke noge ntso ^L ■HR ■■£"£'-&': jW&^W /S3 *e P^5^™05*' UDoStpvatijc dolž- 1 lail OLUUlllZl \U obuvala, LjnM'ana, Sclenbargova alica $t. 4. ^i —i— . i« mi — ■■ ii |. u—! ,■ ■ i..j[7 ■ ■■■■■] „^ „„„»M^snzsszsizsizfmsr} c I s Tovaraa oliial lan, tti iii tatu = I ! BRATA IK EBERLI jlteltenajflfcmtta ^fflž inpoJilštvena plete:i i Proda;alnicai liilhlhni Oslavnicai g i Miklošičcva ulica št. 6. { ilullailu Igriška u!ica štcv. 6 § j nasprotf horela „Union**, ■ ai»i«ii«=r- ElctctTTrna sila N igiar,zaggtz?gt?gTfliiiaainiMiiiig»igtagggaigigg!!fiBaiggyS | Dobro izurjena Q I se sprejme lakoj oziroma s 1. marcem. | ■ ske^ra Nareda-1 pod „Samostalna iU 180 395". Ej X5C T L'vl I II? 1 KX ^i ir u puiiiMia j. I OflOlaS ^* 2 Ljubljana, Kongresni trg št. 12. ^2 « g Bf • V» | ■ IV« S ?r luflllfflffS?! ^^» -^ ^"^ nn 4%Min f i*» i 1 IfPtjiiL^iiipii^il ] IVU ia *Ps'n9 ^ 7'edUa0 sobe, saloos Is nosiios^t on juu sobe. Preproda, issfor'l, c!ođbros! na vztij! p2 juu iimn&tl madrod, otroSkl vozlškl Ud. vv pW___________________________________ ^X5C nrnetni In trgovski vrtnsr Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 pnpi.roća flavncrnu obćms-tvu svoje bogato opren Ijeno vrtnarstvo, kakor tuđi oku-no :: itdrlanp vencc, ^ople ^n trakove, :: Dalje ima na ra^po'ago :: ja izposoi^vanie :: | ab mrtvašUih ođrlh \ drevesue cveti:ce, i Hafeor tuđi najli- I cvellice za dvorane ; » in balkone s Imam tud« v^alcovrstuc sadtkc do oaitlahmcj §ih cvetlic io £Clcn»ad«. Sprejemam tuđi naro- ćila za na deielo. V^a naročita se i*vrloje^i> sn« «¥k«f L aiMiian, nniaW ml1 wn at urade, i JP^ J ihtoi Ćcnie, ^^T^"^*^^*y fram I« liiaiavaldi ^^■■■•^^ ltf«ai#f||i tuaipiiij L|«al!aaa ltltikvfffi lUia U CenrVi franko. Ccntlrt franko. I Biiov papir I ' u unizio njunono ■ za izđclovanje cunj za v čcvljc in raz lične ga spod-njega perila I TONIJAGER LJUBLJANA Židovska ulica 5. ^d^ ^Q|^K3BBQK^^^2Ea2E^^IB^Esk2B^SgJH^H^HIBB^BC^Bfl f^—-*** >»»^> ^^ "X" ^^^ XX" ^| Pekarija, J sSa&čičarna in kavarna i Jad. Zalaznlk Stari trg štev. 21. : Filial«: I Glavni trg St 6, J Kolodvorska ulica št. 6. medni nteliiB : za gospode : LJnbl'ana, Franca Jožefa cesta 3. Voja&ke in uradniške i uniforme: j. po meri ^^ v najkrajšem času. LHIKUKH I Ljabljtat. Mestii tri 15 I I pnpofo^a 5v»j» veliko isWt I I PtpttnU te t«¥fyitfHCOg m mUtm I Nobena hiša brez koledari a! Vslad Toj«ih raamer {• M—talm velika množina koledarčkov. Bictr* (litrki) sa odtrgati Ojremil sem hVoke lično Kdor mi posije 20 vlBa (poitn« znarrk« »€ sprejema jo) ^obi ftčen koledarček franko« Za K t 80 poS* liem 10 koledarjev »n za K 10, 100 koledariev. Na z*htero se ¥ti&ae tuđi 402 anala reklamna firma Posebno priporočlp^o sa trgovce, Dobijo se tuđi vojni kartoni in Billrothov papir. 3v. $onac, Ijubljana, Šelcnburgova ulica. ■zri —"'"'' ii. _ i "ss> fEl ——js^ fol ssi rz Preselitev. -I Ča«t mi je ^la«uemo občinstvu, osobito pa mojim eeojentm - odjemalcem vljuJno narnaniti. da sem svoio delikatesno in špecerijsko trgovino z Dunajske ceste (Hribarjeva hiša) premestil v SoDno ulico št. 7 (hiša ir. pirea). Zahvatiujem se za dosedanjo naklonjenost in prosim oadaijn^ga Ziupanja in zvestobe navzhc srdili konkurenci. Z Vbem spoštovanjem 3*^3 JANSO STUPICA, delikatesna in specerijsta trgovina Ljubljana« Sodna ulica št. 7« alfonz BREZNIK ' IbiTsTu tnioTfni te bpsrCTiiBkB kbfirjn ti bMatmjei. ftiikaiaii atep iap ^benp sn^a, itna ia nmki&i. Ljubljana, Rongresnl trg št. 15 Cnaaproti nmtke c«rkve). Ovrekl «d K 13-— aapr^ ObrokJ »4 E l»— aapn|' [Ivan Jax & sin ^jy~^J I v Ljubljani, Dunajska cesta 15 f§f|H^|||p I ■ priporeča svojo bogato zalogo v ■ voznih koiec. Sivalni Mi I B ^ % «^ sa rođblao Ia obrt. H I v vseh ven kosti ^^BBi^^HV ^H Liii'ia Fr. Ševčlk aaogiia u. ?. I puškar I prfporoča svoj© veliko zalOfJO raznovrstnib 280 pnsk In samokresom I la*tm#>tfa Isielka, ^akor tuđi belgiUkih, ftulskUi m ćeikib strogo I pTClBtaiOBill p«Akt ka kltere lamćim «a dobet »irel r'osebno pnpo- I I oć»fD Ukko trocevko m pmlke Bock 6 Kruppovimi cevmi &m hret- I I dimni smodnik — Priputo^am tuđi I veliko zalogo vseh lovskih potrebščin I WV po najnttjlfc cenah. -^a| I I ropravlto ki ■inlko m ltfri«l«It toteo Ui UHosllfvti I I a^gpjgipj^i pjfi ■aA^s^aM^Jaj MM^9||| In B#MntalO M^SftS* I Stran *-_____________________________________ »SLOVENSKI NAROD«, dne 18. tetomarja 1315. 35. štcv Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer I CeitralauB«aJt.-fch«tiJ«aim.-2t^nl*. M Hi M. Plin tlft (l li JttOnU ilKfalil »eliKki kapital in rescrte 65,000.000 kron. I ■ papirjev m posolila nanie. 15 bamh vređnostnih papirjev — Promeseza vsa 2rebanja. UaUćiU in aakazila v Amerlko In i* Amerike. 1 I Ustme.a in •!•»••«,• »«J*.s«ll» I« »••«•« • fNb w Mm »W*. aaa««Ja*Mi ^•••.h.ljah v»«fc*«r bre.pl.6.«. aWP-*r*o!a»k«: Prometna »«**a L^Mjana. - Telefoa »tev. 41 I Ker sed»l ne dafemp«t*vatL Mdttataam* trgovcem, wo*ask. oblastvom, fcolnleaa* perilo trikoi. Srai« enostr. p*tf1oft kctattt «fctll 80 ca «#*f» K 11*M Srajce tfvestr. podloga pol pestr. efcaH 86 «■ ielgc I ?i*— Blate \ ^E | I II i UliVifli i Kožuhowina i lmlmllin UUoSKe eblekiti! m oU a mladenke. 1 HigSenitno perli« 1b drag« aotrebiftlB« ta ■•m«l«a«lMi 1 E^" Pošilja na izbipo tuđi na deželo. "•• i ki je do sedai složila sa sobarico, vesča sloven. in nemšk je?ika ter vseh cr° spodinUlrih d^\. razun kuhanja, 4eH ▼StopiU V sln£b« v boljšohiso. naj-rsie v L ubijani. Ponude na upr^u. »Sloir. Naroda« pod „Dtkle/397". ^a ;; ;: <» Na|cert«jso dežnike in solnčnike domaćega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčniko? Jos. Vldmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — PreSernova ulica 4. |vse>i de2ela izposluje inženir 362 i ItS.« CrflEBLiafMiAL^JS^* oblastveno avtor. !n zapnseženi catsntni odvetnik | na Dunaju Vln Hariahilferstrasse St. 37. _____ | Na^bolJ ualmlr la nalboliH dov. Dastrovanl tedoilK sgi ki pnobčujcjo vsak teden mnogo UUllBllvill Slik Z bOflSČ in o drugih važnih aktualnih rfomačih in tunh dogodkih, ter Obilo zanimivcga Ct va: pesmi, povesti, fako »aaiiaiv, Isp detektivski roman, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslova, tthniKe in sploh vseti strok poljudnega znanstva 55 »tedenske SLIKE« so nepolitičen iu nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvećen te zabavi in pouku »TEDENSKE SLIKE« bi na} imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostitna, kavama, brivnica, vsako druStvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLlKE« povsod in pridobivajte naioČnikov »TEDENSKE SLIKE« stanejo Čctrt leta K 2\50, pol leta K 5'— in ceio leto K 10*—. Naročniki dobe kot nagrade velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča, in ASkerca ter tud« tepe zanimive kniige. Naročite si »TEDENSKE SLiKE« takoj! Novi naročniki dobe še vse leto^nje števHkc. T-„-^r- a t„r- L Pošljitc nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 stevilko »TEDENSKE SLIKE« brez« plačno in poštnine prosto na ogled. 3s4 Upravništvo lista „TEDENSKE SLIRE" LiaMaaa, rraa&ikanslM uUcm 10 L I Ljubljana, Prešernova ulica št 3. ^TsujTTeojsi slo*s7-eaa.s3sa. la.ra.33.ilxi.ica.I Denarnega prometa koncem leta 1914......K 740,000.000*— Vlog koncem junija 1914 n*.d.........M 44400.000-— Rezervnega /aklarta.............w 1*330.000*— 41/ 0/ II brez odbitka. HranUnilnica je paplUnio Tama in tto# pod kotrolo Om fah dmtmlmm vlada. Hranilidcft poMJ« n« x«nljW* fa podofi« pr^i S'/«% obrastlm te lujimnj */«% «mortis«c4e. Za wćev*nje fana vpeljane Uine dom«6« braniInlke. 8S> ***•_____________________________________________________.SUJVCNSKI NAKUO', ««e 1» fcbrotj« 1916, Stran 9. Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki. (Kratice: p. = polk; komp. = kompanija (stotnija); r. =» ranjen; m. =* mrtev; v = vjet.) (Iz seznamka izgub št 107 z dne , 19. januarja 1915.) Ačko Ivan, peh. polk št. 47, ranjen; : Anžel Konrad, 47. pešpolka, ranjen; j Auer Franc, 47. pešpolka, ranjen; Babič Franc, 47. pešpolka, ranjen; Barča Anton, 47. pešpolka, ranjen; Bavčar Engelbert, 47. pešp., ranjen; Benedičič Jakob, iz Orahova, vjet v Glasovu, gub. Viatka, Rusija; Benolič Kajetan, 47. pešpolka, ranj.; Bernhart Franc, 47. pešp., ranjen; Bevc Anton, 47. pešpolk, mrtev; Bezget Franc, 47. pešp., ranjen; F31aš Jakob, 47. pešp., ranjen; Blažnič Franc, 47. pešp., ranjen; Blasnik Maks, 47. pešp., ranjeni Blas Josip, 47. pešp., ranjen; Bodesnik Frar.c, 47. pešp., mrtev; Bračko Franc, 47. pešp., mrtev; Brajnik Emil, 47. pešp., ranjen; Brenče Marko, 47. pešp., ranjen; Breznik Franc, 47. pešp., ranjen; Breznik; Franc, 47. pešp., ranjen; Brodnjak Bogomil, 47. pešp., mrtev; Brunčak Franc, 47. pešp., ranjen; Brunčic Alojzij, 47. pešp., ranjen; Celifoga Friderik, 47. pešp., ranjen; Cepe btefan, 47. pešp., ranjen; Cervenek Ivan, 47. pešp., ranjen; Cotič Fran. 47. pešp., ranjen; Danko Ivan, 47. pešp., mrtev; Danko Mihael, 47. pešp., ranjen; Debelak Matevž. 27. pešp.. iz Sp. Idrije. vjet v Glasovu, gub. Vjatka: Debenjak Ivan. 47. pešp., 7. stot.. iz goriške okolice, vjet v Atkarsku, gub. Saratov v Rusiji; Dečko Fran, enoletni prost., 47. pešpolk, ranjen; Dsskovič Andrei. 47. pešp.. ranjen; Divjak Fran, 47. pešp., ranjen; Dobler Peter, 47. pešp., ranjen; Dorič Alojzij, 47. pešp-, ranjen; Drevs Jožei, 47. pešp., ranjen; Drozg Ivan, 47. pešp- ranjen; \ Eilec Anton, 47. pešp.. ranjen; Eilee Fran, 47. pešp., ranjen; ( Erhart Leopold. 47. pešp., ranjen; Fabian Alojzli, 47. pešp., ranjen; Fekonja Ivan, 47. pešp.. ranjen; Fer cal Fran, 47. pešp., ranjen; Ferk Alojzij. 47. pešp., ranjen; Fink Ivan, 47. pešp., ranjen; Fukal Adolf. 47. pešp.. ranjen; Furiani Jakob. 47. pesp., ranjen; Garber Alcizij, 47. pešp., mrtev; Gingl Ivan, 47. pešp„ ranjen; GoIIe Fran, 47. pešp.. ranjen; Golob Aloizij. 47. pešp., mrtev; Golob Jožef, 47. pe_šp.. mrtev; Gordin Anton, 4/. pešp., ranjen; Gradišnik Karl. 47. pešp.. ranjen; Gravnar Oton. 47. pešp.. 10. sto:., iz Pcdgore, vjet v Atkarsku, gub. Saratov, Rusija; Grobelnik Fran, 47. pešp., mrtev; Oulič Peter, 47. pešp., mrtev; Hafner Karl, 47. pešp., ran'en; Haložan Ivan. 47. pešp., ranjen; Hojnik Jožef. 47. pešp., ranjen; Holz Maievž. 47. pešp., ranjen; Ipavec SHvester, 47. pešp., ranjen; Jagodic Simou, enolet. prostovoliec, 47. pešpolka. ranjen; Jakob Josip, 47. pešp.. ranjen; i Jankovič Franc, iz logaškega okraja, ! vjet v Atkarsku, gub. Saratov, Rusija; Jarčič Anton, 47. pešp., mrtev; Jaunik Ivan, 47. pešp., ranjen; Jaušnik Ivan, 47. pešp.. ranjen; Javernik Leopold, 47. pešp.. mrtev; Jelovića Jo^ip, 47. pešp., ranjen; Jug Ivan, 47. pešp., ranjen; Juretič Anton. 47. pešp.. ranjen; Juriševič Mihael. 47. pešp., ranjen; Justinek Josip. 47. pešp., ranjen; Kainar Ivan, 47. pešp., mrtev; i Kalan Josip, 47. pešp.. ranjen; ! Kančič Ivan, pode. iz Tolminau vjet v Atkarsku, gub. Saratov, Rusija; Ka plan Ivan, 47. pešp., ranjen; Kappel Franc, 47. pešp., ranjen; Kargl Ludvik, 47. pešp., ranjen; Karner Ivan, 47. pešp.. mrtev; Karničnik Jurij, 47. pešp.. ranjen; Katala Mihael. 47. pešp., ranjen; Keršlanko Anton, 47. pešp.. ranjen; Kinkela Rudolf. 47. pešp., ranjen; Kirbiš Josip, 47. pešp., ranjen; Klep Ivan. 47. pešp., ranjen; Kmetič Josip, 47. pešp„ ranjen; Kober Martin, 47. pešp., ranjen; Kokelj Anton, 47. pešp.. ranjen; Kolarič Jernej, 47. pešp., ranjen; Kolar Josip, 47. pešp., ranjen; Kolenc Rudolf, 47. pešp., ranjen; Konrad Kristijan, 47. pešp.. ranjen; Konrad Josip, 47. pešp., ranjen; Konrad Štetan. 47. pešp., mrtev; Koren Josip. 47. pešp., mrtev; Koren Viktor, iz Trsta, vjet v Nišu; Korošec Anton, 47. pešp., ranjen; Korošec Vincencij, 47. pešp., ranjen; Kosel Anton, 47. pešp., mrtev; Kocbeck Franc II., 47. pešp., mrtev; Kocbek Mihael. 47. pešp., ranjen; Krainc Josip, 47. pešp., mrtev; Krainz Jakob, 47. pešp., ranjen; Krainz Josip, 47. pešp., ranjen; Krainc Ernst 47. dcSd- ranjen; Krainc Josip, 47. pešp., ranku; Krainc Oašpcr, 47. pešp., mrtev; Kralj Tomaž, 47. pešp., ranjen; Krastnik Alojzij, 47. pešp., ranjen; Krebs Jakob, 47. pešp., ranjen; Kresnik Ludvik, 47. pešp., ranjen; Krošel Aloizij, 47. pešp., ranjen; Kummer Avgust, 47. pesp., mrtev; Kummer Viktor, 47. pešp., ranjen; i Kumpič Jakob, 47. pešp., ranjen; ! Kurbiš Aloizij, 47. pešp., ranjen; i Kurbus Juri, 47. pešp., ranjen; Lederhas Josip, 47. pešp., ranjen; Lev:at Franc, 47. pešp., ranjen; Le^at Friderik, 47. pešp., ranjen; Leitgeb Alojzij, 47. pešp., ranjen; Lepej Franc, 47. pešp., ranjen; Lesjak, 47. pešp., ranjen; Lešnik Ivan, 47. pešp., ranjen; Letnik Anton, 47. pešp., ranjen; Lctnik han, 47. pesp., ranjen; Lilleg Josip, 47. pešp., ranjen; List Avgusr, 47. pešp., ranjen; Livko Alojzij, 47. pešp., ranjen; Lončar Peter, 47. pešp., ranjen; Lopič Avgust, 47. pef,p., mrtev; Lopič Ivan, 47. pešp., mrtev; Lorbcr Franc, 47. pešp., ranjen; Lorber Ivan, 47. pefp., ranjen; Lukas Anton, 47. pešp., ranjen; Lukas Juri, 47. pešp., mrtev; Lukas Ivan, 47. pešp., ranjen; Maje Ivan, 47. pešpolk, ranjen; Makarovič Ivan, 47. pešpolk, r.; Makovic Avgust, 47. pešpolk, m.; Maričnik Aiojzij, 47. pešpolk, r.; Marke Franc iz Letinja, vjet v Ser-dobsku, gub. Saratov; Marko Peter, 47. pešpolk, m.; Maček Karol, 47. pešpolk, m.; Maurič Ferdinand, 47. pešpolk, r.; Mauser Ferdinand. 47. pešpolk, m.; Mauser Jožef, 47. pešpolk, r.; Majhenie Franc, 47. pešpolk, m.; Metak Leopold, 47. pešpolk, r.; Merlak Izidor. 47. pešpolk, r.; Mesarič Jakob, 47. pešpolk, r.; Milkovič Jožef. 47. pešpolk, r.; Miloh Anton, 47. pešpolk, r.; Mladenič Jožef, 47. pešpolk, r.; Mladenič Vincenc, 47. pešpolk, m.; Mohorko Mihael, 47. pešpolk, m.; Murseč Ivan. 47. pešpolk, r.; Nagode Matevž iz litijskega okraja, vjet v Glasovu, gubernija Vjatka, Rusija; Navodnik Ivan, 47. pešpolk, r.; Nerat Ivan, 47. pešpolk, r.; Oblak Ivan, 47. pešpolk. r.; Oienik Ivan. 47. pešpolk. r.; Ornik Feiiks, 47. pešpoik. m.; Oswald Franc, 47. pešpolk, r.; Osuald Ivan. 47. pešpclk, m.; Oswald Martin. 47. pešpolk. r.; Pančur Franc, 3. črnov. p„ 2. st, r.; Papež Franc. 47. pešpolk. r.; Pavalec Vincenc, 47. pešpolk, r.; Pavletič Tvari. 47. pešpolk, r,; Pecar Ivan, 47. pešpolk, r.; Pehar Anton, 47. pešpolk, r.; Pehar Franc. 47. pešpolk. r.; Peitler Jožef, 47. pešpolk, r.; Peitler Jožef, 47. pešpclk, r.; Peitler Karol, 47. pešpolk, m.; Perko, 47. pešpolk, r.: Perkovič Aloizij, 47. pešooik, m.; Petrič Friderik. 47. pešpolk, r.; PečnLk Ivan. 47. pešpolk, r.; Pfeifer Anton, 47. pešpolk, r.; Piavec Jakob. 47. pešpolk. r.; Pichler Aloizij. 47. pešppr>lk, r.; Pichler Anton, 47. pešpolk. m.; Pichler Franc, 47. pešpolk, r.; Pirker Franc. 47. pešpolk, r.; Pirove Ivan iz Poreč na K roškem, vjet v Serdobsku, gubemia Saratov, Rusija: Plećko Tomaž, 47. pešpolk. r.; PliberŠek Ivan, 47. pešpolk. r.; vjet v Kungursku, gvtberniia Perm. Rusija; Počivalnik Herman. 47. pešnolk, r.; Podbrcžnik Ivan. 10. pešpolk, m.; Polajesenik Franc, 47. pešpolk, m.; Polančič Leonold, 47. pešpolk, r.; Pole Aloisij. 47. pešprik, r.; Porjxračix J^kob, 47. pešpolk, r.; Postružnik Franc, 47. pešpolk, r.; Potisk Ivan, 47. pcšpolk, r.; Potočnik J?kob. 47. pešpolk. m.; Povoden Rudolf, 47. pešpolk, r.; Primožič Jožef. 47. pešnolk, ranjen; Pšeničnik 'Rudclf. 47. pešpnlk. m.; Pucher Mihael. 47. pešpolk, m.; Rainer Franc. 47. pešpolk, m.; R'anftl Jožef. 47. nešpolk, r.; Rebernak Ivan. 47. pešpolk, r.; Repnik Florijan, 47. pešpolk, r.; Rober Ivan. 47. pešpolk, r.; Robič Avgust, 47. pešpolk, r.; Roiko Anton, 47. pešpolk, r.; Rokavec Ferdinand, 47. pešpolk, m.; Rošker Konrad, 47. pešpolk, r.; Rošker Peter, 47. pešpolk, r,; Ribič Marim, 3. sam*., 4 «tot^ vjet v Atkarsku, gabernija Saratov, Rusija; Rijavec Ivan, 47. pešpolk, t.; Ruhs Ivan, 47. pespolk, nu; Rukl Jakob, 47. pešpolk, r.; Rumpler Franc, 47. pešpolk, r.; Rupp Ivan, 47. pešpolk, r.; Rupp Ivan, 47. pešpolk, r.; Sadravec Franc, 47. pešpolk, r.; Sagadin Anton. 47. pešpolk, r.; Sauie Ivan, 47. pešpolk, r.; Šitko Jožef vjet v Perejaslavu, gu-bernija Vladimir, Rušila; Škrinjar Ivan iz Trsta, vjet v Atkar* sku, gubernija Saratov, Rusija; Šega Jernej, 47. pešpolk, r.; Semlič Franc, 47. pešpolk, r.; Senekovič Franc, 47. pešpolk, r.; Serbelj Mati ja, 47. pešpoi»vm r.; Seršen Ivan, 47. pešpolk. r.; Simcič Ivan, prostov. 47. pešp., r.; Simčič Peter, 47. pešpolk. r.; Simonič Ivan, 47. pašpolk. r.; Sivšek Anton, 47. pešpolk, r.; Skerbinek Blaž, 47. pešpofe, r.; Skofič Franc, *7. pešpoik, r.; 5kofič Karol, -47. re.?polk, r.; Slamic Jožef, 47. pešpolk, r.; Slokar Kristjan iz Lokavca pri Gorici, vjet v Glasovu, gubernija Vjatka, Rusija; Sluga Ivan, 47. pešpolk, r.; Sako Franc, 47. pešpotk, r.; Sorko Franc, 47. pešpolk, r.; Soršek Franc iz Medvod, vjet v Glasovu, gubernija Vjatka, Rusija; Soršek Jožef, 47. pespolk, r.; Šproger Ivan, 47. pešpolk, r.; Stegne Vaclav, 47. pespolk, r.; Stramec Franc, 47. pešnolk, r.; Šunko Franc, 47. pešpolk, r.; Superl Konrad. 47. pešnolk^ r.\ Svaroš Arno, 47. pešpolk, r.; Takova Ivan, 47. pešpolk, m.; Temel Jožef, 47. pešpolk, r.; Temel Karol, 47. pešpolk, r.; Tepec Peter, 47. pešpolk, r.; Terp Anton. 47. pešpolk, r.: Tomažič Ignac, 47. pešpolk, r.; Tomažič Lenpold, 47. pešpolk, r.; Tramolič Jožef, 47. pešpofK. r.; Trampuš Avgust, 47. pešpolk, r.; Tuglaučnik Karol, 47. pešpolk, r.; Ph! Jožef, 47. pespolk, r.; Valentan Martin, 47. pešp.. ranjen; Verbfač Ferdinand, 47. pešpolk, r.; Vičuinik Anton, 47. pešpoftk, r.; Vidovi.: Anton, 47. pešpolk, r.; VIhar Ivan, 47. pespolk, r.; Vcdušek Rudolf, 47. pešpolk. r.; Vcgrinec Matija, 47. pešpolk, m.; Vclk Avgust. 47. pešpolk, r.; Vrencur Jakob, 47. pešpolk, m.; Vabšek. 47. pešpolk, r.; Verdnik Anton. 47. pešp., mrtev; Vračko Jožef. 47. pešpolk. r.; 7amut Juri. 47. pešpolk, r.; Zihser Ivan, 47. pešpolk. r.; Zorman Martin. 47. pešpolk, r. Darila. XVI. zaznamek prispevkov, ki so jih vposlali c. kr. deželnemu predsedstvu naslednji darovalci. a) V prid društva Rdeči križ: Okrajno glavarstvo Kranj na obrestih od glavnice in od nabrane-ga dennria podružnice Rdečega križa 364 K 56 v; donesek iz žrebanja oljnate slike, ki jo je daroval gospod dvorni svetnik v p. dr. vitez pl. Rii-linsc, 400 K; Franc Klinar. učitelj v p.. ^ K; del popusta od plače uradnikov deželne vlade 85 K 47 v; \25. Uživa najboljši sloves, koder posluh I Lt . . . . . *• vclikosti draga vzaierua zavartvaliica ?aa$e države 2 vseskftri slovansko-narodno opravo. ------- I Zlasti je ugodno zavarovinie na do-_____________________ v - .- ^^ ___________________ Pozor I Sprejema tuđi zavarovanja I živetje in smrt z manjšajočimi se *• •^•■»■"« •"*•■ proti vlomski tatvini pod zeio ugod- I 11 vpuMi. imraiH mmn i ijtfjn ^SLj^ru "srm ban-1 fimnski Hici ne?. 12. nimi *>*>»■ - a**™«* •*»•*>«*• I ^^^^■^^■^^■^H*i*^*^*i*M*^*Hltf*HrBI*K*^*^*^*^*BMr^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*H*B*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^*^* Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani I " Delnlžka gl»wilca 8,000.000 fcron. ti 2:"30 S*tPi*iai*jeV2l tlllC3 ŽtCifa 2a BegerwnTfon«l okroglo 1,000.000 fcron, I I Poslovalnica I. e. kp. avstrijske državne razredne loterije. I I Podružnice v SpSjetu. Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju. IKlKiS^MNMl^iH: A.% „oi„Ka3HI8 * .*•*•* srfke' '*atate v^«"™ | Vloie proM dvsmssečnl odpovedi ae obrestnjejo po 53|„. ^T 1^ lw a pap«.,« »«eh vrs« po iJcevECm km-Eiž. s | M^r^^l III I I II *j i I I ITTTTn~"*^t^BTT*¥gnTT^ I^JflT11T1W■ r—lTTnriiTin ~n mw i—ibiii u' ' t Gritzner imu stroj n&«bolj tppeicn in prakt-čon, lepa oprema, "^3feS 4«^ lah©k tek. Fe ktiT9u:ta pre', nili er, do':!or ne OSlCt2^9 ic posknsite 0ritxaerievi2i s'jo'cv. primern^ darila za rodbino in obrt. Ljublfana, Sv. Petra nasip St. 7 blizu franćiilianskeaa mosta, lovo sa vario. lOietna ga?3nc:!a! Vse gospodinje navdušeno hvalijo i staro renomirano domovinsko znamko j ki se dohiva le v or^i^ilaih zavitkih z varstveno ! znamko .j^itajskl dečko*4 (Cbineseabub) v vseh proda- I jalnah te stroke 421 ] Zastcpmk za Kranjsko: GBU^NilER & Co., ! Lji2^l?an^. Scdna ulica št« 3. J __________________"_________________________\ Št. 1811. * 417 V smislu deželne^a zakona s 17. dne i iniia 1870 Št 21 dež. zak. o varstvu zcmljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroŠčev in drugih smrdljivih mrčesov, se rssroča vsem pGsestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišć v ozemlju mestne občine ljublianske, da jim ie do 15» aprila ietos svoje sadno in olep^evalno drevje, grmovje, se^i, lesene vrtne plotove in hišne 6tene na vrtih, na poljih in na travnikih očistiti zapredenih gosenic. mrčesnih iajec in zapredkov (l'čin) in sežgatt, ali kakor si bodi pokončati nabrana go-senična gnezća in ja;ca. Prav tsko je gosenice, ako se spomladi prk?5e*o na drevju, ^rrr^via in rastlfnah. kakor tuđi zapred-^e pokončati kakor hitro mOgOČ*, a naj* Sare do 15, maja. Kacar se drevje, ki so ga napadte gosentce. poseka, ali kad^r se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekaio, tedaj se tako drevje oziroma take veje ne srnejo pustiti v tem stanu ležati, ampak rnorajo se gosenice obrati od njih ali pa drevje in veje prečej sežgatt. Dalie moraio gori imenrvane osebe hrošče d* kler letajo, od svojega sadrena io lepotnega drevja, lepotnega grmovja in dre^ored »vf potem od drevja ob gczdnih robeh v istih slučajih, kjer je tega treba zaradi blizine, vsak dan, zlasti ob ranih urah ctresati in pokon^evati ali obračati kmetnstvu na korist. Na pol-u se morajo crvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobrati in takoj pokončati. Če se bcd^ kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do doloce-nega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu naloži na korist občinske blagajne globa od 2 do 20 K, in Če bi se to ponovilo, do 40 K ; kdor bi ne mogel plaćati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. f&Sesfnl magistrat ljubljanski, dne 3. februar ja 1915. I\SANATORHJM • EMONAj r R3RODfsD^NlCA tJLiJLJBLUANA *:omenskloa ulica