Uresničevanje in poglabljanje sistema
V posebni predvolilni izdaji Nsk smo brali, da ste kandidat za pred-sednika izvršnega sveta naš* občinske skupščine v novem mandatu. Poverjeno vam je pooblastilo za predlog sestave bodočega izvršnega sveta. Čestilamo vam k tej zaupnici in dovolite, da vas poprosimo za kratko izjavo.
Pred katerimi nalogami ste bili, ko je bil opravljen kandida-cijski postopek?
—  Sredi iztekajočega se man-data sem bil izvoljen za predsed-nika izvršnega sveta naše skupš-čine. To je svojstvena prednost, še posebno, ker je moč na osnovi dosedanjih izkušenj, novega sta-tuta naše občine ter osnutka za-kona o državni upravi točneje opredeliti vlogo in področja dela izvršnega sveta skupščine.
Glede na odgovornost izvrš-nega sveta za stanje na vseh po-dročjih družbenega dela v občini
—  kot je to poudarjeno v ustavi
—   želimo   predvsem   delovno opredeliti:
—¦ odgovornost izvršnega sveta občinski skupščini,
—  povezovanje in sodelova-nje s skupščinami SIS, posebno s tistimi, ki so del skupščinslkega sistema,
—  odnose med izvršnim sve-tom in  samoupravnimi organi,
—  sodelovanje        izvršnega sveta z družbenopolitičnimi or-ganizacijami.
Vsebina dela na teh področjih pa izhaja predvsem iz družbe-nega načrta občine in iz vsako-
letnih smernic. Izvršni svet je od-govoren za njihovo uresničeva-nje. Seveda pa te svoje vloge ne more opravljati brez vsestranske uskladitve stališč v Ljubljani.
Gre torej za celovit sistem na podlagi delovnih programov. Ste znotraj tega že videli tudJ posa-mezne člane izvršnega sveta?
— V osnutku zakona o dr-žavni upravi je določeno, da so funkcionarji, ki vodijo upravne organe, praviloma člani izvrš-nega sveta. Sodim, da to določilo razumemo tako, da se predstoj-
niki upravnih organov imenujejo izmed članov izvršnega sveta. Skupščina še ni sklepala o številu podpredsednikov in članov izvršnega sveta. Po novem sta-tutu to ugotovi s sklepom o izvo-litvi izvršnega sveta. Seveda pa se redno dogovarjamo tako s pred-sedstvom skupščine kot z druž-benopolitičnimi organizacijami. A znova poudarjam: gre za po-dročja delovanja in zato naj še ne imenujem nikogar. Spomnil pa bi na 218. člen našega statuta, po katerem ne morejo biti člani izvršnega sveta predsednik ali član organov uprav-Ijanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organi-zacijah in skupnostih, predsednik ali član izvršilnih organov upravljanja v teh organizacijah in skupnostih, in-dividualni poslovodni organ organi-zacije združenega dela, druge sa-moupravne organizacije združenega dela, druge samoupravne organiza-cije in skupnosti, predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa takšne organizacije in skupnosti kot tudi ne oseba, katere funkcije v or-ganizacijah združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupno-sti je nezdružljiva, kot to določa zakon.
(Nadaljevanje na 2. strani)
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM, DRUŽ-BENOPOLITIČNIM ORGANIZACIJAM, DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM IN DRUŠTVOM V ORGANIZACI-JAH ZDRUŽENEGA DELA IN KRAJEVNIH SKUPNO-STIH, AKTIVISTOM SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOV-NEGA LJUDSTVA IN SINDIKATOV, VOLILNIM KOMI-SIJAM IN ODBOROM IN VSEM DRUGIM, KI SO PRI-ZADEVNO IN USTVARJALNO PRISPEVALI K VISO-KEMU USPEHU NA VOLITVAH 9. IN 12. MARCA
SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJE
OBČINSKA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Kot delovno telo mora izvršni svet ukrepati. Pri lem mora biti dosleden, vodijo pa ga sprejeti načrti. Vedno jih mora imeti na mizi zaradi uresničevanja in do-polnjevanja. Gre za usklajevanje družbenih odnosov in za čim-boljše rezultate tako izvršnega sveta kot vseh nas.
To pa vodi tudi mene kot tnan-datorja, da bomo skupaj in do zadnjega vztrajali pri izbiri kan-didatov za člane IS.
Veija pa ugotoviti: V sedanjem
mandatu smo se sistemsko kon-solidirali. Treba je bilo sprejeti kratkoročni, srednjeročni in dol-goročni načrt, treba je bilouskla-diti vse samoupravne akte od sta-tuta do zadnjega poslovnika. Te-žišče našega bodočega dela je sedaj na uresničevanju in poglab-Ijanju tega. S tega vidika moramo videti tudi sestavo izvršnega sveta.
Tovarišu Kavčiču iskrena hvala za izjavo in mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.     /apisal: A.M.