O
(5LR5IL0
pioioioioioic^^^^^10—Pr^S:
SlOVmSKKR
DFLRVSTVfi
a
jTL;:
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
SE£SiSE£E£E£Es
Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1-50 četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 0-10
Štev. 30. sa sa ss> V LJUBLJANI, dnč 25. junija 1909. ©a® Leto IV.
Socialnodemokraška ljubezen do Slovencev.
Mednarodna socialna demokracija že leta in leta* snubi slovensko delavstvo. Prilizuje in hlini se slovenskemu delavcu pa se baha, kako da je tudi slovenski narodnosti pravična.
Naš list je svojčas iz izrekov socialnode-mokraških ustanoviteljev dokazal, kako kruto so sovražili Slovane socialnodemokraški ustanovitelji. A tudi sedanji socialnodemokraški voditelji nič ne zaostajajo za njimi.
(Priznani sedanji voditelj avstrijske socialne demokracije je dr. Adler. Poslušajo ga vsi. Ponižna njegova slugi sta tudi oba slovenska Kristana in mladi socialnodemokraški doktorčki s Tumo vred. Kar on reče, to je kakor pribito. Vsi ga ubogajo, vsi se mu klanjajo, govore in pišejo pa plešejo, kakor jim gode dunajski rdeči orel.
'V državnem zboru je rdeči orel pokazal svojo ljubezen Slovencem. Mož se je drznil trditi, da delamo Slovenci krivico drugim narodom.
To si dobro zapomnimo. Krivic je tekom stoletij pretrpel slovenski rod nešteto. Mejo
našo nam vedno krčijo Nemci in Italijani. Niti šolskega pouka v slovenščini ne privoščijo nežni slovenski deci.
(Pa se ti upa rdeči orel, nadvodja avstrijske socialne demokracije, trditi, da delamo Slovenci krivico drugim narodom.
Zato pa, Slovenci, našemu rodu krivični in sovražni socialni demokraciji boj na celi črti!
Tobačno delavstvo.
Obisk. Pretečene dni je obiskal in mudil se v tobačni1 tovarni g. j. dr. Hugo Kasper, nad-ravnateljski svetnik.
ZAHVALA.
Povodom svojega avanzma je daroval gospod Alojzij Grilc »Podpornemu društvu« za delavce in delavke v ljubljanski tobačni tovarni 5 K, za koje velikodušno darilo se mu podpisani odbor najprisrčneje zahvaljuje ter mu častitamo!
Za odbor:
Alojzij Čatar
t. č. predsednik.
Ivana Kocmur
t. č. tajnica.
Josip Savenz
t. č. blagajnik.
ZAHVALA.
Tem potom bodi izrečena zahvala, ki so se udeležili sv. maše na Rožniku dne 20. junija ob 8. uri, kakor tudi g. tajniku Ignaciju Elsnerju, ki je s tem pokazal, da je res prijatelj delavstva, dalje tudi pevkam, ki so brezplačno popevale pri cerkvenem opravilu.
Z lastnimi močmi.
NA II. SLOVENSKI PROTIALKOHOLNI SHOD!
Rojaki! Slovenci!
Alkohol (nezmerno uživanje) je eden naj-hujšrh narodnih sovražnikov.
On ugonablja leto za letom milijone in milijone s trdimi žulji pridobljenega narodnega premoženja. Vsa prizadevanja, da bi gospodarsko dvignili naš narod, ne morejo imeti pravega uspeha, ako se poprej vsaj deloma ne odpomore temu velikemu zlu, ki je v največ slučajih glavni vzrok revščine in gospodarskega propada med našim ljudstvom.
Uničuje fizične sile našega ljudstva, de a telo manj odporno proti kalem bolezni, vpliva skrajno škodljivo zlasti tudi na mlado pokole-nje in jemlje našemu ljudstvu moči, ki so mu tako potrebne v njegovem boju za obstanek.
Alkohol zmanjšuje ali tudi uničuje duševne sile in zmožnosti, povzroča slaboumnost pri otrokih, pripravlja za blaznico.
Alkohol ovira razvoj naše kulture, povzroča, da se gubi dragoceni čas, kvari značaje, uničuje premoženje.
'Boj zoper alkoholizem mora torej biti bistven del našega narodnega programa, boj zoper alkoholizem mora stati v vsakem programu našega narodnega obrambnega dela.
iV nedeljo, dnč 4. julija se bo priredil v Ljubljani protialkoholen shod, kjer bomo pregledali uspehe našega dosedanjega delovanja ter si začrtali pot za prihodnjost.
Vsi, katerim je na srcu kulturni in gospodarski razvoj našega naroda in njegova bodočnost, so na shod iskreno vabljeni.
Tekom dneva se vrše zanimiva in vrlo aktualna predavanja, zvečer pa brezalkoholna veselica.
Na delo “torej za narodov blagor, na delo, da prisveti našemu narodu — zlata doba!
L Česnik:
Krojač Jaka.
To je bil original; takega originala nisem 2kpa srečal v življenju. Majhen je bil in bled, da si mislil, če si ga srečal ponoči: »Mrtveca |biam pred seboj.« Noge je imel suhe, roke tan-in dolge, da so mu segale skoro do kolen. Usta so bila široka, pod nosom in po špičasti '•Tudi so mu rastle zelo redke kosmatine, ki jih ki bril nikoli. Vrat je imel tenak in nežen kot gospodična. Tak je bil krojač Jalka na zunaj! ^rce je pa imel čudno in možgane menda še b°lj. Včasih je bil krotak kot jagnje in žena je 7: dum storila, kar je hotela, včasih je pa kričal' in jo tepel, kot bi znorel. To se je godilo gotovo vsak teden, ko se je napil pri »Lahu« m prikolovratil domov po ipolnoči. Drugi dan <je bil zopet krotak in je prosil ženo odpuščanja. Jokal je in pokleknil pred njo, zatrjeval ji svojo bubezen in zvestobo.
»Nikoli več ne pojdem. Doma ostanem in yes denar ti dam. Za otroke bom skrbel in jih bnel rad. Ali mi odpustiš, Ančilka?«
. »Vstani in ne uganjaj burk! Opravi se, pozajtrkuj in pojdi k maši!«
fako ,mu je žena govorila in jo je ubogal, jo je imel rad. Na poseben način se je z njo seznanil. Bila je kuharica in v Tivoli sta
se srečala, ko sta opazovala, kako je Gašper-ček preobračal kozolce. In Jaka se je tako zaljubil v Anči-ko, da mu je srce drhtelo kot otroku, če po dolgem zopet vidi svojo mater. Zvedel je, da je starejša kot on im doma z Iga. Prfbližati se ji pa ni upal. Tako se je zgodilo, da je izginila, in Jaka ni vedel kam. Srce mu je hotelo počiti od žalosti. Iskal je in poizvedoval, cele noči ni spal. Tako je prišel do zaključka, da jo je Ančika pobrala k svojim sta-rišem na Ig. Jalka si je vzel toliko korajže in je šel na Ig. Petkrat je bil zastonj gori, šele šestič je zadel z njo in njenim očetom v gostilni. Pol leta potem jo je vzel. Ančika se je branila, ker ji Jaka ni ugajal. A Jaka se je lizal toliko časa, da je rekla: »Da!« Rad je torej imel krojač svojo ženo im ubogal jo je, če ni bil pijan. Sel je po Florijanski ulici in pri sv. Jakobu je zvonilo k maši. Tedaj ga je srečal prijatelj Avguštin, ki so mu pravili baron.
»Dobro jutro, baron Avguštin!«
»Dobro jutro, Jaka! Ali greš na pol litra?«
»Moram v cerkev.«
»Pojdi, pojdi! Ali te ni sram, da te baba komandira. Z mano pojdi, ti pravim!«
»Ne smem!«
»Z mano pojdi! Imel boš veselejšo mašo.«
Jaka se je dal pregovoriti in krenila sta k »Zlati kaplji«. In tam je bil Jaka do večera
(brez maše in kosila. Če ga je prišla iskat žena, je začel kleti in govoriti o »glavi družine«.
Po polnoči se je privlekel domov, če^ ga ni shranil policaj radi kričanja za eno noč. No, to se je redko zgodilo; a vendar se je. Po hiši je vpil, da je spravil vse pokonci. Penzijonist je prilezel iz svoje sobe in se začel jeziti, dim-nikarica je prikolovratila s svetilko in vojska je bila po celo uro, dokler ni prišel Ančki na pomoč študent Lakota, ki je stanoval pri krojaču. Zagrabil je Jako za rolke in ga vlekel v sobo. A komedije še ni bilo konec. Ko je Jaka že ležal v postelji, se mu je ljubilo razgrajati in začel je pretepati ženo. Otroci so vpili in jokali. Lakota je moral znova ostati in miriti.
Tako se je nadaljevala ta komedija skozi Jeta. Jaka je imel že pet otrok, a vsi so bili bolehni. Najmlajši fantek je bil slaboumen. Krojač se ni zavedal svoje odgovornosti pred Bogom in pred ljudmi in je nosil družini celo žganja. Nič ni pomagalo svarenje in groženje žene. Zastrupil je sebe, ženo in otroke z alkoholom. A vse je imel rad. Zato je jokal cele noči, ko mu je škrlatinka pobrala starejše štiri ih je ostal le slaboumni Franček. Na žalost je pil in znorel. Ali je prišel iz norišnice ali ne, mi ni znano. Najbrže je umrl. Žena in Franček pa stradata radi pijanega Jake.
Razpored:
Ob 8. uri tiha sveta maša v frančiškanski cerkvi.
0'b pol 9. uri kratek občni zbor družbe treznosti.
Ob 9. uri začetek kongresa.
Nagovori oficielnih zastopnikov.
Predavanja:
1. Ing. chem. Jos. Turk: Vpliv alkohola na .človeško telo.
2. Dr. P. Gvillon Rant:	Pijančevanje	in
ljudska nravnost.
3. Okrajni sodnik Fr. Milčinski:	Pijanec pred sodiščem.
4. Slavko1 Ravnikar: Alkoholizem in narodno gospodarstvo.
5. Dr. Avgust Levičnik: Alkoholizem in jetika.
5. Dr. Fran Gosti: Alkoholizem in blaznost.
! 7. Janez Ev. Kalan: Principi in praktično flelo.
Zvečer ob pol 8. uri ravnotam: BREZALKOHOLNA VESELICA.
Program:
1. Dr. Lenard: Šaljiv govor.
■ 2. Pevanje kupletov.
3. Govor. Govori zastopnik dijaštva cand. iur. A. Veble.
4. Komičen prizor: »Krčmar in pijanec za abstinenco«.
5. Govor. Govori delavec Matija Mikelj.
6. Pevarije kupletov.
Med poedinimi točkami petje in tambura-,n'je, ki je oskrbi iz posebne prijaznosti »Katol. društvo za delavke.
Prodajali se bodo šopki, razglednice, tiskovine in znaki društva »Abstinent«, jedila in (brezalkoholne pijače.
Obenem:
PROTIALKOHOLNA RAZSTAVA.
Brezalkoholne pijače, tiskovine in slike.
To je program.
Delavci in delavke! Da pridete gotovo na ,shod! Mnogoštevilna udeležba od strani delavstva naj bo Vaša častna zadeva! S tem pokažete, da ste resnično zavedni, resnično krščanski in da Imate misel za napredek in po-/vzdigo Vašega stanu. Zakaj pijančevanje je nazadovanje v vsakem oziru: verskem, nravnem an gmotnem. Pijančevanje vodi nazaj in navzdol. Naše geslo pa mora biti: Naprej in navzgor! Ni dvoma, da pijančevanje tudi v delavskih krogih in delavskih družinah provzroča premnoga zla. Zato pa morate vi tovariši, ki se zbirate okolu »Naše Moči«, ki imate smisel ,za kaj višjega in boljšega, napovejte najodloč-nejšii 'boj! Treznost — to bo povzdiga gmotna in moralna, delavskega stanu. Treznost, — to jbo res »Naša moč«. Na 'shodu bo govoril tudi zastopnik delavstva, tovariš iz Kamne gorice. Ne boste ga pustili na cedilu, da bi govoril le .zastopnikom drugih stanov; Vam, svojim tovarišem, želi govoriti. Zato pa mnogoštevilno .skupaj!
Prijatelji, da se torej vidimo na shodu!
Za odbor »Abstinenta«:
Dr. J. E. Krek, predsednik.
Janez Ev. Kalan, tajnik.
Promet Krščanskega gospodarskega društva v Idriji. Marec: Prejemki: za blago 8968 (kron 47 vin., deleži vplačani 11 K, vpisnine 6 K, vzdignjeni naloženi denar 1000 K, skupaj 9985 K 47 vin. Izdatki: za blago 6843 K 39 vin., voznina 463 K, užitnina 87 K 41 vin., davki 7 K 70 vin., upravni stroški 940 K 21 vin., skupaj 8341 K 71 vin. April: Prejemki: za blago 10.012 K 74 vin., deleži vplačani 24 K, vpisnine 4 K, vzdignjeni naloženi denar 2000 K, skupaj 12.040 K 74 vin. Izdatki: za blago 10.604 K 59 vin., voznina 195 K 43 vin., užitnina 200 K 63 vin., davki 300 K, inventar premični 324 K 49 vin., upravni stroški 191 K 60 vin., skupaj 11.866 K 74 vi'n. Maj: Prejemki: za blago 10.352 K 17 vin., deleži vplačani 17 K, vpisnine 2 K, vzdignjeni naloženi denar 1000 K, skupaj 11.371 K 17 vin. Izdatki: 'za blago 11.778 K 12 vin., voznina 502 K 69 vin., užitnina 90 K 76 vin., upravni 'stroški 191 K 84 vin., skupaj 12.563 K 41 vin.
Kropa. Dolgo časa je že, odkar je bil zadnji glas od nas v »Naši Moči«. Res je, da imamo tu le malo naročnikov, a nimamo tudi .nobenega dopisnika. Danes pa sporočim nekaj, kar bo gotovo vse naročnike »Naše Moči« veselilo. Pričeli smo se zopet malo bolj gibati. V nedeljo, dnč 20. t. m. je priredilo Delavsko društvo sestanek takoj po deseti sv. maši. Na sestanku je govoril tovariš Mikelj iz Kamne
gorice. Govoril je o delavski organizaciji, o potrebi pravega združevanja in navduševal delavce za pristop v gorenjsko politično delavsko organizacijo, ki ima predvsem namen, buditi v delavstvu politično zavest in delovati v dosego delavskih političnih pravic. Toplo je priporočal tudi »Našo Moč«, ki je edino delavsko glasilo, 'ki se neustrašeno bori za delavske pravice. Ako si ga en sam ne mure naročiti, naj si ga dva skupno nabavita. Načelnik zadruge g. Val. Solar toplo priporoča delavsko organizacijo, ker le po njej je mogoče delavstvu do zboljšanja. K besedi se oglasi gosp. Val. Gašperšič, ki v 'iskrenih besedah priporoča delavstvu pristop v gorenjsko delavsko politično društvo in vabi na naročbo »Naše Moči«. Društveni predsednik se zahvali govornikom in želi, da bi se še večkrat shajali k tako poučnim sestankom. Bog živi!
Občni zbor »Slov. delavskega stavbenega društva v Ljubljani« vršil se bode dne 30. t. m. ob 6. oziroma pol 7. uri zvečer v prostorih »Prvega ljubljanskega delavskega konsumnega društva« v Ljubljani, Kongresni trg št. 2.
Naše »Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo praznuje vsako leto svojega društvenega patrona sv. Aatona. Ker se je na čast 'tem.u svetniku sezidala lansko leto krasna cerkev na Viču, kjer bo društvo v kratkem otvo-rilo svojo prodajalno za obilne viške člane, priredilo je letos praznovanje svojega zaščitnika na Viču. Vikar Luka Smolnikar je imel za člane cerkven govor in daroval sv. mašo. Po cerkvenem opravilu je bil pa sestanek na vrtu pri Merčniku, kjer je dež. odbornik dr. Pegan razvedril člane s svojim poljudnim govorom. Sestanek in še posebno cerkveno opravilo je bilo nepričakovano dobro obiskano.
Procesija sv. Rešnjega Telesa na Viču se ■je letos prvikrat in zelo slovesno opravila. Rožna dolina je bila vsa okinčana, občani so .tekmovali med seboj kdo bo bolj ozaljšai svojo hišo. Pokazalo je tudi naše »Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo«, da ni samo delavsko ampak tudi krščansko. 26 moških članov z Viča in Gline se je s svečami in društvenimi znaki udeležilo procesije, kar je napravilo na vse dobre občane najboljši vtis. Ni bilo pa všeč rdečkarjem, ki love naše ljudi v svoj konsum, češ, da je nestrankarski. Rdečkarje menda najbolj boli, ker je čuti, da na Viču za njihov konsum skoraj ne bo več dobiti članov ■in se boje, da bi se ne uresničil pregovor, ki pravi »V tretje gre rado«! Kam, to pa že vemo. — Nas zelo veseli, da 'se otvori na Viču Glincah podružnica našega konsumnega društva. Skrbi naj se tudi, da otvori društvo podružnico tudi v Vodmatu, kjer je glede na število naših somišljenikov tudi potrebna.
Medvoško in goričansko delavstvo pozor!
Dnč 11. julija dopoldne priredi delavstvo romanje na Šmarno Goro. Cerkveno opravilo bo imel duhovni svetnik Brence. Po cerkvenem opravilu na Šmarni Gori delavski shod! Udeležite se v obilnem številu našega slavlja!
Krvoses kapitalizem.
Idrija. Zdaj zadnji čas se jako malo oglašajo dopisniki iz našega kraja. Marsikateri bi umislil, da je vse v najboljšem redu, a žalibog, da je ravno nasprotno. Lahko trdim, da je veliko delavcev v našem mestu. — ali take nezadovoljnosti pa ni nikjer, kakor tu. Ce prideš s tovarišem skupaj, bodisi pri delu, na cesti ali v gostilni, vsak toži o svojem pičlem zaslužku, pri katerem ne more eksistirati, da bi svojo družino pošteno preživel. Nekdo mi je pravil, da je dobil samo 28 kron zaslužka, torej kako se mora izhajati pri današnjih razmerah, to ve vsakdo. Stokanja je polno, a človek ne ve, kje bi iskal vzrok. Od ene strani se proti uradništvu vedno zabavlja in kaže nezadovoljnost, a če pride kak uradnik h kaki seji, n. pr. občinski, v katerem zastopu sede tudi delavci, in se ogreva za stvar, ki je v škodo delavcu, tedaj pa tisti, ki bi imeli zastopati interese delavstva in ga ščititi, da se ga ne izžema, so pa zanj, mu pa kličejo živijo in ča-stitajo. Skratka rečeno, odkar imajo liberalno-rdeči vlado v rokah, bi imel biti že paradiž, pa koliko je še rudarjev v Idriji, ko delajo tako-zvane sujšne, mi smo zmerom na tem, da naj bo delavni čas le 8 ur. Velikokrat torej ne vem, alibi take ljudi pomiloval ali.se jim smejal. Prepričan sem pa, ko bi bolj skupno nastopali za svoje koristi, bi se dalo kaj zboljšati, ali dokler ima delavstvo tako kurjo slepoto, da ne izprevidi, kako se ga vodi za nos, toliko časa o tem še govora ni.	Delavec.
Sava. V žičkariii je mojster F, ki je postal absoluten vladar v svojem oddelku. Ne zado-
stuje, da podi iz tvornice stare izkušene delavce in sprejema nove neizkušene. Cuje se tudi, da mu tudi vodja žičkarije in mojstri niso po volji in sicer, ker hoče vse sam komandirati, a ničesar ne zna. Škodo dela tovarni, a akordnim delavcem tudi. Novi neizkušeni delavci narede prav malo in še, kar narede, je slabo. Avšusa imajo po njegovi krivdi več tisoč kilogramov.’ Seveda tega ne vidi ne on, ne delovodja, a bojimo se, da ga zapazi gospod ravnatelj sam. V oddelku smo taki možje, dasi smo vsi rdeči, da si nihče ne upa ziniti ne bev ne raev. Če zakriči »po obračun zofort«, pa gremo. Tako smo na Savi tako korajžni rdeči! Sicer naj pa bo naš mož hvaležen, da mu daje tvornica za škodo, ki ji jo po svoji nesposobnosti povzroča, tako lepo plačo.
Iz Goričan. Neradi se poslužujemo v obrambo svojih pravic časopisju. Izkušeni v boju za naša prava, neustrašeni in pogumni rajši sami obravnamo z onimi, ki ne delajo tako, kakor bi morali z nami. Nič radi tudi ne razpostavimo v ogled bravcem »Naše Moči« našega strojevodjo Miha Čanmana, ki je bil včasih, saj trdil je tako, prijatelj delavcev, seveda ob zadnji stavki je pa stopil med najhujše stavkokaze, ki si je vse prizadeval, da bi zlomil stavko, kar se mu pa seveda ni posrečilo. Zdaj je pa zato na vse poštene delavce tako nevoljen, da ne pogleda s prijaznim očesom nobenega poštenega delavca. Pred dobrimi tremi tedni se je pripetil vse graje vreden slučaj, vsled katerega bi bila morala nastopiti tovarna sama z najstrožjo kaznijo proti krivcu v smislu tvorniškega reda, ki določa, da se mora vsak takoj odpustiti, ki se stepe v tvorniei. Pozivamo ravnateljna, naj se drži nasproti Čarmanu tega določila, ako hoče imeti mir v tvor-nici. Zgodilo se je takole. Pošteni delavec Jožef Peternel je prišel k Čarmanu in ga je nekaj vprašal. Čarman pa ne da mu odgovori, porine Peternela s tako silo od sebe, da je Peternel padel in si zvil pri padcu nogo. Le malo je manjkalo, da ni prijel reveža še popirni stroj, ki bi ga bil lahko popolnoma raztrgal. Delavce, ki smo to videli, nas je pretresla groza-, ker ga je hotel udariti 'še z drogom. Doma je moral biti Peternel zato tri tedne in še zdaj težko dela. Čarman je dobil za to 24-urni zapor. Ravnateljna opozarjamo, naj se drži glede na Čarmana tvorniškega reda, če hoče mir v tovarni. Tudi strokovno društvo naj nastopi, ker naše delavstvo ne trpi, da bi se tako pometalo ž njim!
Med brati in sestrami.
Kranjska Gora. Ali je zaničljivo biti1 socijalist? Na to vprašanje odgovori nam razsodba c. kr. okrajnega sodišča v Kranjski Gori, potrjena od c. kr. deželnega kot vzklicnega sodišča v Ljubljani, ki sta obsodili nekega delavca zaradi prestopka zoper varnost časti, zato, ker je imenoval nekega človeka »socijalista«. Te sodbe so karakteristične v marsikaterem .oziru, posebno pa še v tem, da vgotovljata. da je socijalist biti ne kaj zaničljivega, ali da se vsaj splošno med ljudstvom kot tako smatra. Naši rdeči oratci potem vendarle niso tako nedolžni in vpoštevanja vredni ljudje, če je že njih ime »socijalist« samo na sebi zaničljivo in razžaljivo.
Sava. Našim socialnim demokratom tiči globoko v želodcu naš vrli gerent Čebul. Zato ga pa napada »Naprej« kar v vsaki številki. Zadnji »Naprej« ni drugega dobil, se je pa spravil na veselice. Gerent dela pravično. Dovoljenje za veselice daje brezplačno vsem društvom. Ali Vas ni res nič sram? Saj ste dobili brezplačno dovoljenje za veselico. Zdaj pa kričite, da ne gospodari prav. Bili so časi na Jesenicah, ko le ene stranke nismo dobili brezplačnega dovoljenja za veselice. Takrat ste bili rdeči petelini seveda tihi. A pridejo še časi, ko o tem še govorimo na Jesenicah. Zapomni sl to, Kristan, kdaj si dal to tiskat v svoj listič. Zadnji »Naprej« tudi javka, da se dobi po gostilnah premalo »Naprej«, pač pa »Naša Moč« in »Domoljub«. Rdeči bratci, zapomnite si, da Jesenice še niso vaše, le mirujte, da še >z teh gostiln ne izfrči »Naprej«, kjer ga iimajo. Saj (se znamo tudi mi ogibati gostiln! Poznamo gostilničarje, ki so zatrjevali, da lahko brez Slovencev iti »klerikalcev« izhajajo, a danes ni ne duha ne sluha o njih. Vrišč bo, ko navedemo gostilne, ki imajo in ki nimajo »Naše Moči«. 9 .zadnjih volitvah v bratovsko skladnico se tudi bahate po »Napreju«, da niso izvoljeni mojstri,, a vzroka ne poveste. Če sodite, da zato, ker bodo mojstri izstopili od bratovske škladnice. ,zato niso voljeni. Ko bi ne bilo tega, bi jih -volili tudi rdeči, saj vas poznamo po perju.
Preddelavci so pa izvoljeni. Včasih bi bilo prav, da resnico poročate »Napreju«. Od naše strani se prav nič agitiralo ni. Sklenili smo nalašč, da prepustimo odbor rdečim, a ste sami pri volitvah v načelstvo agitirali za dva naša. V načelstvu sta zdaj dva naša, dva rdeča, trije rdeči so pa v nadzorstvu, ker na zaupnem shodu ni hotel prevzeti mesta nobeden naš. Pravite, da 'se je že vse izpremenilo, ko se dejansko še ni nič. Tudi v starem načelstvu je bil ivoditelj rdečih, naš pa en sam. Mi smo že veliko pisali in grajflli načelstvo bratovske sklad-nice, tudi na občnih zborih odločno nastopali. Glede na bratovske skladnice smo za skupen nastop, alko hočemo, da se kaj izboljša, zato nismo hoteli pri volitvah 'strankarsko nastopiti -in tudi o vaši nasilnosti ničesar pisati. Ako bi -bilo nam kaj zato, 'bi bilo nekaj vaših sfrčalo, ko so bili že izvoljeni. Ne zažigajte, kjer že gori Če imate res kaj moči in resne volje do dela, delajte, a ne vpijte, kako ste napredovali.
Prometna zveza.
Proračun avstrijskega železniškega ministrstva. Gotovo je, da so proračuni notranjega, inaučnega in justičnega ministrstva v političnem -oziru mnogo bolj zanimivi kot pa proračun železniškega ministrstva; resnica pa je, da je proračun železniškega ministrstva v gospodarskem oziru mnogo bolj zanimiv kakor so _ drugi proračuni. S tem, da je država podržavila v Industrijskih krajih Češke, Moravske in c-lezi-je ■več privatnih železnic, je ustvarila mnogo ugodnosti, posebno še-zato, ker so se preje menjale j železnice druga za drugo, ena državna in druga \ zopet privatna. S tem pa je država ustvarila nov pogoj trgovini in industriji. Obenem pa se je avstrijska polovica dobro zavarovala ; proti ogrski polovici, ki se že dolgo posebno jvneto briga za železnice. Skoro gotovo pa je, da južna želznica ne bo še tako kmalu podržavljena vsled svojih svojih velikih zahtev. Pa država tudi neobhodno ine potrebuje južne železnice. Saj ima država prav dobro zvezo JDunaj-Trst, v kratkem pa se otvori nova državna proga Dunaj-Gradec čez Aspang. Tako ima država paralelno z južno železnico svoje železnice in zato južna železnica državi ni ravno neobhodno potrebna. Ako pogledamo v račune železniškega ministrstva, uvidimo, da Iona država v svojih železnicah do konca leta 1907 čez tri in pol miljarde kron investiranega kapitala; pred kratkim pa je podržavila državno Železniško družbo in severno železnico, zato pa se je povišal investicijski kapital na pet jmiilijard kron, ki s eobrestuje po 3‘01%. Proračunsko poročilo pa pravi, da se obrestujejo pruske železnice s 7’48%, saške s 4-24% in bavarske s 3-45%. V tehničnem oziru so našim železnicam najbolj podobne bavarske železnice, ki tudi v obrestovalnem oziru iskazujejo skoro isti uspeli kot avstrijske. Avstrijske železnice so večinoma zidane v takih krajih, kjer tre bilo pri stavbi, kakor tudi sedaj pri vzdrževanju, treba mnogo denarja. Visoko gorovje, vode in druge zapreke, ki jih je bilo treba premagati, so veljale mnogo denarja. Zato je tudi -umevno, da dobiček pri takih železnicah nikdar ni tako visok, kot pa pri železnicah, ki so zidane po ravninah. Pet milijard vložnega kapitala pa pomenja za državo obenem tudi ravno toliko državnega dolga. Ker pa država plačuje za svoj dolg 4% obresti, državne železnice pa izkazujejo le 301% obrestovanje investicij-tjk skega kapitala, zato mlora primanjkljaj, ki zna-letno okrog 50 milijonov kron, plačati drsava iz državnih dohodkov, ki so davki. To pa Kotovo ni pravično, da morajo tisti, ki se malo prav -nič ne vozijo, plačevati za železnice, ko bi bilo vendar pravično, da bi plačavali več *Jsti, ki se vozijo, ali ki rabijo železnice za predan je blaga, in bi na ta način pokrili primanj-fjlaj. Gotovo je tudj bolj pravično, da 'tisti,
J se vozi, več plača, -kot da -bi se krajšale 'Plače železniškim uslužbencem, ali pa bi se O^dno in vedno zaviralo njihovo izboljšanje, braniti bi -se dalo morda v administrativnem ®Zlru. Zalibog tudi tu ni mogoče. Proge, kakor ^i železniška poslopja na novo podržavljenih °ziroma že starih državnih železnicah so take, r!a 1'h ie treba izboljšati. Postaje v nekaterih krajih že davno več ne zadostujejo svojim namenom. Prihranki pri osobju pa niso samo gospodarskega pomena za železnico, ampak tudi socialno-poiitrčnega. Tisoč ljudi, ki imajo svoj -kruh pri železnicah, morajo biti brezdvomno in brezpogojno primerno plačani. Gotovo je, da Pri današnjih razmerah, ko se od posameznega uslužbenca zahteva toliko pazljivosti in napora ‘vij ; .IT!ore opravljati dobr-o le tisti svojo 7 ,	,	, ,-'e zato tudi primemo odškodovan,
o je tudi umevno, da je ta postavka v prora-
čunu železniškega ministrstva od leta do leta -višja in nikakor ni mogoče, da bi se ustavilo ,to zvišavanje. Splošna slika železniške politike je danes ta: zvišanje železniških tarifov, ne pa hranjenje pri osobju in neobhodno potrebnih napravah. Mnogo bi se dalo prihraniti tudi pri tem, da se opusti zastarelo birokratično poslovanje od zgoraj, in se marsikaj opusti, kar danes v tem počasnem poslovanju stane milijone. ,Ce'lo poslovanje naj se uredi -bolj preprosto in pe tako 'komplicirano kot doslej. Tudi naj se -vsaka stvar ne vrši tako centralistično, ampak Stvar naj se uredi .bolj federalistično. Treba bi bilo urediti glede poslovanja vse po načelu: 2elezniško ministrstvo vlada, upravlja pa ne. Se nekaj moramo tu odločno povdarjati. Železniški tarifi naj se tako urede, da ubogi ljudje ne bodo preveč trpeli. Železniški tarifi naj se zvišajo pri višjih razredih in pa pri stvareh, ki nimajo izključnega pomena zal ljudstvo. To .smo bili dolžni povedati, ker vedno- nam je v prvi vrsti na tem, da je železniško osobje dostojno plačano, a to, kako dobiti denar, -naj ne gre na kožo revežev, ampak tisti naj plačajo, !ki imajo različne kaprice.
Zidani most. dne 14. julija 1909. Cenjena »Naša Moč«! Sprejmi to veliko novico v svo-jc predale: Lepo je bilo pri obhodu ob Telovem -v Sir j eh pri Zidanem mostu. Kaj takega je le pri nas mogoče, ker tukaj imamo rdečo so--.ciolnodemokraško godbo in ta godba se je najela, d'a je povzdigovala čast Najsvetejšemu. Obnašanje tbli godcev pri procesiji je bilo še jprecej vzorno, in nič bi ne imeli mi' zoper to, ako bi ta godba imela res krščanske misli in da bi spoštovali r-dečkarji Tega, ki so ga spremljali v svetem zakramentu. To bi nas še veselilo in bi nas navdajalo z upanjem v boljšo bodočnost, ali žalibog tega ne moremo upati -od teh l-judi, ker so že s svojo pametjo skregani in tako je bil njih namen pri procesiji, za plačilo Boga spremljati, potem pa po vsem, kar je krščanskega, po župnikih, po cerkvah in po vseh Obredih krščanske svete vere in zoper -Boga samega udrihati. Gospodu župniku v Sir-jeh pa priporočamo, le še tako dalje naj vabijo -in podpirajo te bogotajce, ako pa je bil Bog s to godbo počasten, naj gospod župnik sami presodijo. Mi mislimo, da to ni bila čast 'Bogu, ampak ravno nasprotno, in gospoda župnika bi ■radi vpraašli, 'ali je gospod župnik plačal to rdečo godbo, in če jo je plačal, naj jim prepove -gospod, da ne bodo nas ti nerazsodneži zdaj -sramotili in nam naprej metali, da mli rabimo rdečih, oni pa ne rabijo od klerikalcev nič. Mi smo izvojevali, da se je pri nas ustanovilo krščansko železniško društvo z velikim trudom, gospod župnik ga ‘bodo pa po rdečih rogovile-žih uničili. Nič ni pomagalo opominijevanje gospodu župniku, gospo-d župnik so storili to svoje, za kar jim tudi odgovornost pripuščamo.— .Krščanski železničarji.
Razmere starejših penzionistov in provizionistov c. kr. državnih železnic. V torek, dne 18. majnika, je bila deputacija starejših penzionistov in provizionistov v železniškem ministrstvu, ki je prosila za zvišanje starih ■penzij in provizij. Deputacij-o je sprejel sekčni načelnik dr. Viktor Roli. V iskrenih besedah je razložila deputacija žalosten položaj starih pen-zioni-stov 'in provizionistov, ki so že nebrojno-krat prosili izboljšanja svdjega položaja in prosila tozadevnih informacij. Gospod sekčni načelnik je odgovoril, da je stvar z ozirom na vedno večje število starih penzionistov in provizionistov v drugih državnih podjetjih kakor tudi na slabo državno denarno stanje težavna, vendar ne brezupna, ker je tem revežem ministrstvo naklonjeno in bo vse storilo, da se jim stanje izboljša. Deputacija se je še sklicevala na to, da so penzionisti in provizionisti v .drugih državnih službah še po starem načinu V mnogo boljšem položaju, kot pa ravno pri državni železnici. Gospod sekčnii načelnik je še -enkrat zagotovil deputaciji, da se bo vse storilo za izboljšanje. Deputacija se je še oglasila pri različnih državnih poslancih in jih prosila, naj v proračunskem odseku delujejo za izboljšanje, kar so tudi obljubili, posebno še poročevalec za državne železnice poslanec dr. Silvester.
Ljubljanski krščanski socialci in socialkel
, Agitirajte za shod. ki bo v nedeljo 4. julija ob 10. uri dopoldne v gostilni g. Potivavnika na Sv. Petra cesti. — Poročata deželna odbornika dr. Lampe in dr. Pegan.
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
EgiF?lFgili?ltt3lE?](>?lfu3]|I3lfu3)fu3l(uJ|fu3lfL3|fu3lCTltu3lfuIl
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
a
Dobroznana deželna lekarna
pri
„Mariji pomagaj
Ljubljana, Resljeva cesta št. 1
poleg jubilejnega mostu
Mr. Ph. Milan Leusteka
priporoča:
Antiseptična Melousine-ustna in zobna
voda............................—-50
Tannochinin-tinktura	za	lase	....	— '50
Železnato China-vino,	velika	steklenica	1-20
Želodec krepčujoče vino, velika steklenica ...............................— 80
.	- 50
.	—21
.	-MO
a	—-35
Planinski zeliščni sok, steklenica . Odvajalne krogljice, škatljica . . Želodčna esenca, steklenica	.	.
Melousine-mazilo in milo za lica
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
®®0®®®®®®0®®®(c3(c3tč3(c3tc3
HAMBURG • AMERIKA - LffllE.
z najnovejšimi leta '905 in 1906
zgrajenimi velikanskimi parniki •• Rmerlka"	ton
Jaiserin Aupusta-Victorir ‘s&fisresfii
Pojasnila daje zastopnik: z 8-12000 tonami 383 26—1
Fr. Mg, Ljubljana
Kolodvorske ul. St. 28 Odhod iz Ljubljane vsaki ponde-ljek torek in četrtek v tednu.
A. Lukič
,*s
fr*
□
c«
P*
□
O*?
Ljubljana
Pred škofijo 19.
R. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
svoio ven
domačega izdelka.
3aaoaaaaaaaaaaix3a^^
SL.OBČIHSTVU SE VbJPDHO PRIPOROCH
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
IVANA TONICH
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
aaaaaaaaaaaa
šaJl
Angleško skladišče oblek
0. Bernatouic
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice.  Cene jako nizke.
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano deset zapovedi la zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo,
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika
Fr. Seuntg, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kalserin Auguste Vlktorla nosi 25.000 ton Amerika...	.	„	24.000	,
President Lincoln . .	„	20.000	.
Presldent Grant ...	,	20.000	,
Vožnja LIubljana-Hamburg traja	z na novo uvedenimi
direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo IVa dneva ter ima potnik pravico poraba brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger; naprej.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trsovino s kloliuki in čeolji
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645'15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4'
01-2 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago
Velika zaloga. Nizke cene!
I Radi velike zaloge znotno Znižane Cene!!!
jA	Ugodna prilika za nakupi vezenin,
r®	pričetih in izvršenih žen. ročnih del. idrijskih
čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove in druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
F. MerŠOl Ljubljana, Mestni trg štev.
Velika zaloga. Nizke cene
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor-povečavanje,reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
•:	interierjev	itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v ::	največji množini.	::
Mr & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov-ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in =
novosti v
konfekciji za dame.
Ustanovljeno leta
18(2.
Milko Krap eš urar
Podružnica	| *	V1*	Podružnica
Resljeva centa št. 2 V j,lllDll3ni Reslleva ce,t? št’ 2 prej g. Joi. Černe.	J J	prei	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur. verižic, stenskih in nihalnili ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava .taro zlato In .rebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— Glavr.o za-
stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in Igre.
Pozor, slovenska delavska druStunl
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovini:	:.
3anl<e Č«$nil{
(pri Češniku)
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska In moška oblačila.
Postrežba poštena ln zanesljiva. Cene najnižje.
|ooo| |ooo| joooj [ooo| joooj [oooj |ooo| [ooo| |ooo| |ooo|
jeio podporno društvo v Ljubiji
Kongresni trgst.19 reg. zadruga z om. por. Kongresni tri! šl.19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po H3U%, to je: daje za 200 kron 9 kron
 	50	vinarjev na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje ====== prekinilo.	■-=	=
Rentni davek plača hranilnica sama. NajsigurnejSa prilika za Sledenje. Kanonik R. Kalan 1. r., Kanonik JI. Sušnik 1. r.,
predsednik.	podpredsednik.
jooo| joooj joooj jo o oj joooj joooj [oooj |ooo| joooj joooj
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana. Prešernove ulice 7, Ljubljana #
 : priporoča = . .
Izvrstno marčno pivo stoklonioah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, Izborni med-pitanec
koji sc dobiva v steklenicah, Skatljah in Škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Perlesova Mia.
■■
Prva slovenska
z=z modna trgovina
Engelbert Skušek
V *	>/-%	i	-"-'IV	-
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
Na drobno!
A. Šarabon
Na debelo!
Glavna trgovina: ZaloAka oesta I
Ljubljana
Filijalka: Martinova oesta 24
. Veliko zalogo Špecerijskega blasa. Zganja, moke In deželnih pridelkov. *
4. Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom,
4*	Vsak	dan	sveže	žgana	kava.	^
| ir Glavna zaloga rudninske vode. -ma +
Izdajatelj ln odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.