Poštnina ptafans v gotovini. Leto XIX., št. 120 UpravniStvo: LJubljana, KnaCljeva 6 — Telefon 3t 3122. 3123, 8124, 8125, 8126. InseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul — TeL 8492 to 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga Oslo 78 180 VVlen 8t 105 241 Ljubljana, sreda 25» maja 1938 Cena 2 W Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Poljska in evropski sever Poljski zunanji minister Beck se je podal na pot v Stockholm, na poset k švedskemu zunanjemu ministru San-dlerju. Zunanji vzrok njegovega potovanja je vljudnostni, da mu vrne obisk. Seveda pa gre preko tega poljska težnja za tem, da čim bolj zboljša odno-šaje s skandinavskimi državami in utrdi prijateljske stike z njimi. Saj je že dolga leta zelo Iživahno prizadevanje varšavske politike, da naveže z baltiškimi ter skandinavskimi državami čim najboljše stike in ustvari neko skupnost interesov. S tem naj bi se v severno smer razširila politika, ki jo Poljska propagira proti jugu, v vzhodni del srednje Evrope. Še prav v zadnji dobi je bilo govora in pisanja o takem bloku, ki naj bi kot nekak nevtralni pas ločil oba najbolj si nasprotujoča. politična tabora. Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Ako bi bil ta blok dovolj obsežen in dovolj močan, bi mogel vršiti čimbolj samostojno politiko. Ideja tega značaja se je porodila že davno v prvih letih povojne dobe, ko je bilo razmerje med Moskvo in Berlinom še bistveno različno od današnjega. Odtlej se je pojavljala vedno znova in ni nikdar se ni posrečilo, dati ji značaj tudi ni mogla približati uresničenju. Nikakor ni mogla vzbuditi vere vase, nkdar se ni posrečilo, dati jej značaj evidentne. rešitev prinašajoče medna-rodnopolitične kombinacije. Čeprav je današnji položaj v Evropi tak. da bi se zdela ideja nevtralnega bloka še prav posebno vabljiva, je vendarle še vedno prav malo resničnega razpoloženja za ostvaritev skandinavsko-balti-šk o-pol j sko-podunavskega bloka nevtralnosti. Dolgo je bilo neprijazno razmerje med Poljsko in Litvo eden poglavitnih kamnov spotike. Ne le, da je stanje popolnega preloma med Varšavo in Kov-norn onemogočalo zbližani e med baltiškimi državami in Poljsko, tudi druge države niso hotele v tesnejšo zvezo že zato, ker niso želele ustvarjati videza pristranosti v tem sporu. Ko sta v marcu letošnjega leta po dolgih letih Poljska in Litva končno stopili v normalne odnošaje, se je zdelo, da se bo po tej poti dosegla osnova za naslonitev baltiških držav na Poljsko. Toda način, kako je Varšava dosegla normalizacijo razmer do Kovna, je odbijal in vzbujal pomisleke. Vrh tega niti sedaj ozračje med obema državama še ni popolnoma čisto. Tudi sedaj je še Litva v novo formulacijo ustave uvrstila člen, ki govori o tem. da je Vilno glavno mesto Litve, dasi je »okupirano« po Poljski. Protest, ki ga je radi tega varšavska vlada izročila v Kovnu, priča, da. se more iz tega ob prvi ugodni priliki izcimiti nov konflikt. S tako obtežitvijo je situacija še vedno nezrela za tesnejšo naslonitev baltiških držav na Poljsko, ne glede na dejstvo, da gojijo baltiške države slej ko prej pomisleke, ali bi bila taka naslonitev koristna, saj Moskva ni nikdar prikrivala, kako zelo bi ji bila taka kombinacija neprijetna in da bi jo kratkomalo smatrala za naperjeno zoper ruske interese. Ti pomisleki so postali v sodobni posebno napeti splošni evroski situaciji še tehtnejši. Pač pa se je ojačila zveza med Poljsko in Rumunijo. Odnošaji med obema zaveznicama so se bili v zadnji dobi Titulescove diplomacije že jako opasno razrahljali. Odkar je Evropo zajela nova kriza velike politične napetosti, je začelo postajati zopet aktualno vprašanje, kako bi se v določenih situacijah jako kritičnega značaja razvilo razmerje med Poljsko in Rumunijo ter Sovjetsko Rusijo. O teh problemih je danes delikatno govoriti, toda zato niso nič manj aktualni. Poset predsednika ru-munske vlade patriarha Mirona je vsekakor potrdil povezanost med Varšavo in Bukarešto, v koliko pa je pomenil osvetlitev za slučaj kritičnih primerov, to pa nam bi bržkone povedali šele nezaželeni poizkusi sami. V takih pogojih seveda pot zunanjega ministra Beck a na Švedsko ne more roditi senzacij. Švedska je doživela imenitnejše čase in njena zgodovina je bila tesno povezana z baltiškim področjem. Pa tudi s Poljsko samo je imela v časih svoje slave in moči izredne stike, v dobrem in slabem. Toda vse to je samo še zgodovina, je davna preteklost, ki nima za sedanjost nobenega pomena. Brez vsakršne sentimentalnosti je švedska politika že davno realna in nima prav nikakih aspiracij, ki bi šle čez okvir mirnega gospodarskega in demokratičnega političnega razvoja. Ostati želi oddaljena od slehernih komplikacij mednarodnega značaja Njena edina velika briga je v zadnjih mesecih posvečena prizadevanju, kako za vsako ceno preprečiti, da bi mogla biti kdaj potegnjena v vihar morebitnega evropskega konflikta, S svojimi sever- NAPETOST V EVROPI POPUSTILA Angleška vlada nadaljuje svojo akcijo, da popolnoma razčisti položaj in pripomore do mirne rešitve grozečega konflikta Pariz, 24. maja. bo. Vsi listi ugotavljajo veliko olajšanje v razvoju od sobote na nedeljo in brez pridržkov priznavajo, da je treba Angliji pripisati levji del zasluge za ta pomembni uspeh. Tri angleške demarše v Berlinu ter izredna seja angleške vlade so vsakega prepričale, da jemlje Anglija razvoj dogodkov zelo resno in da spada med napačne domneve mnenje, da se Anglija za dogodke v srednji Evropi ne zanima. Chamberlain se je izkazal v teh dneh za drža\Tiika velikega formata. Angleška diplomacija je to pot spregovorila tako jasno in odločno, kakor so mogli to pričakovati samo optimisti. Vzporedno z angleško se je seveda zelo uspešno razvijala tudi francoska diplomatska akcija, ki se je pokazala zlasti v razgovorih zunanjega ministra Bonneta s češkoslovaškim. poljskim in ameriškim poslanikom. V nekaterih krogih še posebej poudarjajo, da se je to pot povsem konkretno izkazala popolna solidarnost demokracij, kar more slehernemu odsvetovati tveganje vojne. Miren potek nedeljskih občinskih volitev je znatno pomiril duhove, ki presojajo sedaj položaj že v nekoliko bolj optimistični luči. Listi objavljajo danes komentarje o učinku češkoslovaške delne mobilizacije in o nedeliskih volitvah, ki so potekle brez slehernih incidentov. Sodba francoskih političnih krogov je v splošnem naslednja: 1. An gleško-francosko sodelovanje je docela zaleglo. Ansrliia je končno položila svojo roko na kontinent. V bodočnosti si bodo evropske države vse bolj na jasnem, da ima Anglija v srednji Evropi pomembne interese. 2. Velik pomen za še večje razčiščen je sedanjega položaja bi Imelo vsekakor jasno označeno poljsko stališče. Važno je, da je razvila francoska diplomacija v tej smeri prav živahno diplomatsko akcijo v Varšavi, ki stremi za tem, da pridejo franco- ske vojaške in politične zveze do Izraza tudi v kritičnih trenutkih v času miru. Ce bi Varšava jasno izpovedala svojo solidarnost z zapadnimi silami, bi v vojaškem smislu nastal položaj, ki bS drugim državam popolnoma onemogočil sleherno nasilno akcijo. 3. Z ameriške strani sicer niso bile podane nikake službene izjave, toda v Parizu pripisujejo kljub temu velik pomen zanimanju, ki so ga pokazala ameriška diplomatska zastopstva v Evropi, zlasti pa v Parizu, ob priliki zadnje anglpško-fran-coske posredovalne akcije v Berlinu ln Pragi. 4. Rezervirano zadržanje Italije zaradi njenih interesov v Španiji ter v Sredozemlju sploh, ki prihajalo sedaj mnogo bolj do izraza kakor v srednji Evropi, je tudi doprineslo k splošnemu popuščanju napetosti. Velikega psihološkega pomena je bila za Italijo v teh dneh tudi angleško-itaJi-janska pogodba. Rim ie skrbno opustil vse, kar bi moglo kakorkoli škodovati londonski posredovalni akciji. 5. Edini negotovi moment je bfl v razpletu evropske situacije molk Nemčije. Z zadovoljstvom ugotavljajo francoski krogi, da se je ton nemškega tiska nekoliko ublažil, kakšno stališče pa je Nemčija službeno zavzela, še vedno nihče ne ve ln tudi nikomur niso znnni sklepi berchtesgadenskih posvetovanj Hitlerja z nemškimi odgovornimi političnimi in vo laškimi faktorji, prav tako pa tudi ne zaključki Hitlerjevih razgovorov s Henleinom. 6. Vsekakor je pretirano govoriti, da bi bila napetost stvarno že docela popustila, glede na zadnje dogodke pa se vendar že lahko reče. da bo do tega prišlo, posebno, če bosta obe zapadnl demokratski veles'11 še nadalje trdno vztrajali na svojih miroljubnih stališčih. Vsekakor je tudi še nadalje potrebna največja opreznost. Zasluge Anglije Informacije lista „Neue Ztircher Zeitung" o razvoju dogodkov, ki so dovedli do omiljenja napetosti Cnrih. 24. maja. b. Omiljenje splošne evropske napetosti, ki je sledilo od sobote na nedeljo, so povsod sprejeli z vidinim olajšanjem. Vsi listi brez razlike hvalijo izredno hladnokrvnost in odločnost češkoslovaške vlade podprte od pripravljenosti vsega češkoslovaškega naroda, da žrtvuje vse za obrambo svoje domovine. Mirni potek prve volilne nedelje razlagajo kot znak moči, kaj. ti vlada ee je izkazala na višini svoje odgovornosti. Svojo preizkušnjo je izvrstno prestala. Razen tega poudarjajo vsd listi brez izjeme da je Anglija s svojim pravočasnim in odločnim nastopom na mali spet pridobila simpatije vse srednje Evrope. >Neue Ztircher Zeitung« piše med drugim: Angleška vlada je s svojim nastopom pokazala, da se v polili meri zaveda odgovornosti, ki jo je napram češkoslovaški vladi prevzela s svojo nasvetovalno deinaršo dne 7. maja. Zelo verjetno pa ]e, da bi tako uspešen vpliv angleške akcije izostal, ako bi ne bil Chamberlain z že prej sklenjenim sporazumom z Italijo dosegel, da ee je Italija v vsem sporu zadržala zelo rezervirano in tako prepustila angleški akciji svobodno pot. Prvič po 12. februarja in po dogodkih sredi marca Je odpadla nevarna sugestija, da je v srednji Evropi vse mogoče. Seveda se je to za sedaj zgodilo samo zaradi odločne angleške volje, da se ohrani mir. List je mnenja, da je mogoče po vseh dogodkih preteklega tedna postaviti naslednje glavne ugotovitve: 1. da je kapitulacija Češkoslovaške nemogoča; 2. da bo Francija mobilizirala v trenutku, ki bi zahteval izpolnitev njenih obveznosti napram ČSR; 3. da je angleško-francoska solidarnost slej ko prej neomajna in da je zato neresno misliti. nimi sosedami vred želi doseči vlogo priznane nevtralne države, po vzorcu Švice, ki ji je Društvo narodov prav na zadnjem zasedanju priznalo tak značaj. Švedska s svojimi velikimi zalogami železne rude. lesa in deloma tudi drugih surovin ter živil hoče preprečiti, da bi jo kdaj sankcije potegnile v nasiprotje s tako veliko silo, pa je spričo tega tudi njena težnja doseči priznanje nevtralnosti, ki izločuje aplikacijo sankcij. Zunanji minister Sandler, ki je po strankarski pripadnosti socialni demokrat, se posebno trudi, da dovede čim prej ta prizadevanja do uspešnega zaključka. Prav sedaj, ko prihaja Beck v Stockholm. odhaja od tam finski zunanji minister Holsti. ki je vodil pogajanja o sklepu nevtralnega pakta severnih držav. Pakt je v konceptu izdelan in bo v kratkem predložen vladam vseh severnih držav. Ne more biti dvoma, da bo nevtralnost severnih držav v kratkem dosegla svojo mednarodno zagotovljeno klavzulacijo. Kakor smo že označili, se tudi Poljska trudi za neko nevtralnost. Vendai je njena težnja močno različna od prizadevanja severnih držav, ki so vse majhne in ki leže nekako v zatišju, ne pa kakor Poljska sredi med dvema velikima, prvovrstno močnima velesilama ki ju loči nešteto nasnrotij. Beckovemu posetu ostane tedaj dejansko v glavnem značaj diplomatske vljudnosti. da bi katerikoli bodofi evropski konflikt ostal omejen samo na neposredno prizadete partnerje. Napake iz leta 1914 se v akcija obeh zapadnih velesil ne morejo več ponoviti. Svet danes čuti, ugotavlja končno list. da bo Anglija odslej energično posegla 6 svojo akcijo povsod, kjer ima Francija evo. je interese, četudi sama ni m morda tudi ne to prevzela kakih določenih obveznosti Zato jemljejo dramatične dogodke ob koncu preteklega tedna povsod na znamje kot znak velikega mednarodnega olajšanja. Prispevek Italije k pomirjenju Pariz, 24. maja. o. Francoski službeni krogi so mnenja, da nevarnost, ki je nastala za Evropo zaradi sudetsko-nemškega problema, še ni minila. Sicer je snočnji sestanek dr. Hodže in Henleina smatrati za znak popuščanja napetosti, dejansko pa problem še vedno ni rešen. Francoska vlada si bo zaradi tega še nadalje z vso odločnostjo prizadevala, da ne bi kakšni novi incidenti poostrili nevarnega položaja. Francija bo v vsakem primeru izpolnila svojo obveznost. Francoska vlada je prepričana, da bo Anglija v takem primeru vztrajala ob njeni strani, slej ko prej pa je treba v veliki meri računati tudi z Italijo. V diplomatskih krogih so se pojavile govorice, da je zaupna pomirjevalna akcija Rima v Berlinu mnogo pripomogla, da se položaj ni še bolj poostril. Po nekih zanesljivih informacijah je rimska vlada sporočila berlinski, da v primeru vojne zaradi sudetsko-nemškega problema Nemčiji ne bo mogla pomagati, ker trenutno italijanski interesi nikjer niso ogroženi in bi jih tudi nadaljnji razvoj odnosov med češkoslovaško in Nemčijo v svoji dosedanji smeri nikakor ne mogel ogražati. Spričo tega je Nemčija uvidela, da bi se znašla osamljena nasproti veliki koaliciji. London, 24. maja. br. Po nalogu vlade je angleški poslanik v Rimu lord Perth obiskal zunanjega ministra grofa Ciana in ga prosil za pojasnilo, kako stališče zavzema italijanska vlada glede češkoslovaškega konflikta. Odgovor, ki ga je dala italijanska vlada, dokazuje, da Italija ne veruje, da bi obstajala kaka nevarnost za evropski mir. Spričo tesnih zvez med italijansko in nemško vlado pripisujejo v Londonu temu zagotovilu Rima veliko važnost. Italijanski tisk je še vedno zelo rezerviran in v svojih komentarjih o dogodkih na Češkoslovaškem samo naglaša, da Italija na tem vprašanju ni zainteresirana. Rim in Berlin v stalnem stiku Rim, 24 maja b. Kakor se doznava iz zanesljivega vira. sta Mussolini in grof Ciano v stalnem stiku z Berinom. Angleški odpravnik poslov lord Perth, ki je nameraval prebiti teden dni dopusta v Gornji Italiji, je to svojo namero opustil in ostal na svojem mestu. Veliko pozornost je v zvezi s poslednjim razvojem dogodkov zbudil komentar bo-lonjskega lista »11 Resto del Carlino«. ki je mnenja, da je ves nadaljnji razvoj odvisen sedaj samo še od Hitlerjevega zadr-žaja Zato je zelo težko kai prerokovati Četudi je res, da Italija v tem sporu ni nepo- sredno prizadeta, se ne sme pozabiti, da Italija ni na nobenem evropskem vprašanju neinteresirana Italija želi čimprejšnjo in mimo rešitev vprašanja To pa seveda ne pomeni, zaključuje list svoja izvajanja, da bi se Berlin ne mogel zanašati na našo solidarnost Glasovi iz VVashington, 24. maja. br. Ves ameriški tisk se obširno bavi z napetostjo med Češkoslovaško in Nemčijo in brez izjeme izraža simpatije Češkoslovaški. »Evening Star« ugotavlja, da je ključ evropskega položaja v Londonu. List poudarja, da bi vsako oklevanje angleške vlade škodovalo mirovni ideji. »New York Times« piše, da imata Francija in Anglija pri svoji akciji za ohranitev evropskega miru na svoji strani ves svet List smatra, da tudi Zedi-njene države ne smejo stati ob strani. Predvsem je potrebno, da si zgrade tako silno mornarico, kakor jo ima Anglija, kajti šele potem bosta lahko Amerika in Anglija solidarno ščitili mir po vsem svetu. Solidarnost miroljubnih držav, ki prihaja baš te dni do izraza, pa tudi dokazuje, da v primeru oboroženega konflikta nikomur ne bo prizanešeno. Stališče Rusije London, 24. maja. br. D očim so vse velesile več ali manj jasno zavzele svoje stališče glede konflikta med Nemčijo in Češkoslovaško, se ruska vlada doslej še ni izjavila. Uradno utemeljujejo molk Moskve z odsotnostjo zunanjega ministra Li-tvinova, ki je po povratku iz Ženeve odšel na oddih na deželo. V ostalem zagotavljajo, da moskovska vlada z največjo pozornostjo motri razvoj položaja in bo v danem primeru izpolnila svoje obveznosti napram Češkoslovaški. Zaenkrat ostane Moskva do skrajnosti rezervirana, ker noče z nobenim korakom kakorkoli povzročiti poostritev napetosti. Londonski tisk o »kritičnem koncu tedna" London, 24. maja. b. O razvoju dogodkov v srednji Evropi proti koncu preteklega tedna, ko je kriza dosegla svoj vrhunec, navajajo londonski listi v svojih komentarjih zanimive in važne podrobnosti, iz katerih je mogoče razbrati, kako zelo se je angleška vlada in z njo vsa angleška javnost zavedala v soboto resnosti položaja in kako je večja angleška odločnost zelo pomirjevalno vplivala ne le v Angliji sami in na Češkoslovaškem, temveč tudi v vsej ostali Evropi. Pozornost zasluži zlasti uvodnik oficioznih »Times«, ki poudarjajo med drugim: Redkokdaj so se volitve vršile v znamenju tako velike napetosti kakor to pot na Češkoslovaškem, toda čsl. uprava je bila kos svojim nalogam Zal, da bodo volitve končane šele po treh tednih. Potrebno bo zato še nekaj časa ohraniti mirne živce, morda še en mesec, ko bodo končni izidi volitev nudili možnost presoje dejanskega razpoloženja čsl. državljanov. Med tem se seveda brez drugega lahko začno pogajanja med vlado in manjšinami. ČsL vlada je v položaju, da lahko vzdrži red povsod in ni torej nobenega vzroka, da bi se pogajanja v pomirjeni atmosferi ne nadaljevala. V tej zvezi se nam zdi potrebno, da še enkrat vse stranke opozorimo na izjave maršala Goringa ob »anšlusu«, da bo nemška vlada s svoje strani storila vse za izboljšanje odnošajev med obema državama. Skoraj istočasno je tudi baron Neurath izjavil čsl. poslaniku v Berlinu, da se čuti Nemčija še vedno vezana po arbitražni pogodbi, sklenjeni 1. 1925 med obema državama. Češkoslovaška vlada naj sedaj s konkretnimi ukrepi stori vse, kar je potrebno za pomirjenje duhov; ako pa bi znova nastopile kake komplikacije, potem se morata obe državi strogo držati arbitražne pogodbe in po tej poti poiskati mirne rešitve novih zapletljajev. »Daily Telegraph« piše pod naslovom »Kritični konec tedna« med drugim, da je Evropa za hip preživljala trenutke, na las podobne onim L 1914. Upoštevati je sedaj treba, da vzroki krize navzlic omilje-nju napetosti še vedno obstojajo. Zaenkrat lahko govorimo samo o primernem pomirjenju, ki ga smemo pripisati predvsem nepretrganim francoskim in angleškim nastopom, ki so na vse strani opozarjali na potrebo zmernosti. Tudi med sudetskimi Nemci je nastopila previdnost in nemški listi so precej ublažili svoj začetni ton pisanja proti CSR. Vse to sta dosegli s svojo diplomatsko akcijo Anglija in Francija. Kot odgovor na vprašanje, zakaj se Anglija danes ne more več des-interesirati za srednjo Evropo na splošno in Češkoslovaško posebej, opozarjamo na dejstvo, da je Francija zaveznica Češkoslovaške in da zveza med Anglijo in Francijo ni bila nikdar tako močna in trdna kakor je sedaj. Mi smatramo, da je povsem izključeno, da bi češkoslovaška vlada ustregla vsem zahtevam, ki jih je Hen-lein postavil v Karlovih Varih, toda obnovitev stikov med henleinovci in vlado daje upanje, da bo mnogo njihovih zahtev izpolnjenih, ako bodo to oni le hoteli. Od dogodkov bližnjih dni ne bo odvisna samo usoda sudetskih Nemcev in Češkoslovaške, temveč še vse kaj več. V ostalem slikajo vsi listi natančen potek dramatičnih angleških In francoskih intervencij v korist Češkoslovaške in še posebej podčrta vajo izredno energičen ton, v katerem je berlinski poslanik Hender-son v svoji tretji avdienci v zunanjem ministrstvu opozoril na odločno pripravljenost Francije, da bo z orožjem stopila na stran Češkoslovaške, ter na izjave, ki jih je dal Chamberlain v angleški spodnji zbornici dne 24. marca tega leta. 0 prvem Henleinovem sestanku z dr. Hodžo Kaj vse je zahteval vodja sudetskih Nemcev in kakšen odgovor je dobil Praga, 24. maja. AA (Havas) Snočnji razgovor Konrada Henleina in min. predsednika dr. Hodže je trajal nad dve uri. Po vladnih poročilih je Henlein predvsem poudaril, da je prišel na sestanek na poziv dr. Hodže ter je zahteval, da se to zabeleži v službenem poročilu, ki bo izdano o sestanka Zgodilo se je, kakor je želel. Zatem je zahteval, da naj se ukinejo vojaški ukrepi češkoslovaške vlade, češ da bo sicer prisiljen javno obrazložiti to svojo zahtevo, da odvrne od sebe odgovornost pred svojimi pristaši za primer, če bi nastali kaki hujši incidenti. V svojem daljnjem razgovoru je skušal Henlein predočiti dr. Hodži nezakonitost omenjenih ukrepov. Svojo zahtevo je motiviral s tem, da so vojaški ukrepi povzročili v vseh krajih, kjer žive sudetski Nemci, globok vtis. Henleinova propaganda je namreč skušala zbuditi pri Nemcih na češkoslovaškem prepričanje, da je praška vlada prenehala biti gospodar položaja v krajih, kjer žive sudetski Nemci, in da se odslej nemškemu prebivalstvu ni treba pokoriti nikomur drugemu kakor njemu, ojačenje vojaških posadk pa je spremenilo položaj in zopet vzpostavilo vladino avtoriteto. Predsednik vlade dr. Hodža je Henleina odvrnil, da je stranka sudetskih Nemcev še v četrtek postavila kot pogoj, da se točno izrazi o manjšinskem statutu, zahtevo po vzpostavitvi reda, vlada pa ji je z vojaSkimi ukrepi samo ugodila v tem smislu. Na sestanku je bilo govora tudi o vprašanju manjšinskega statuta ter je dr. Hodža na široko razložil vsebino vladnega načrta manjšinskega statuta, ki sega daleč preko dosedanjih zakonskih predpisov. Sestanek dr Hodže in Henleina predstavlja šele začetek razgovorov, ki bodo imeli veliko važnost za Češkoslovaško, posebno, če bi imelo priti do spremembe ustave. Doslej so češkoslovaško državo smatrali kot nacionalno državo, v kateri žive nemška, maloruska. madžarska m poljska narodna manjšina Namesto dosedanje nacionalne države naj bi prišla država, v kateri bodo različni narodi uživali enake pravice. Ker je to vprašanje zelo zapleteno, se pogajanja ne morejo končati že v nekaj dneh. Min. predsednik dr. Hodža mora neprestano poročati o poteku pogajanj ne samo političnemu odboru ministrskega sveta, temveč se mora posvetovati tudi s predsednikom češkoslovaške republike dr. Benešem in z voditelji političnih strank. Za spremembo ustave je potrebna dvetretjinska večina v narodni skupščini, za dosego te večine pa mora vlada dobiti ne samo glasove henleinovcev, temveč tudi Hlinkove stranke. Izdelano pravno besedilo manjšinskega statuta bodo proučili in odobrili predstavniki vseh narodnosti, ki bavajo na Češkoslovaškem, še preden bo izročeno parlamentu v uzakonitev. Henlein zopet v Praga, 24. maja. h. Po snočnjem večernem razgovoru z min. predsednikom dr. Hodžo je vodja sudetsko-nemške stranke Konrad HenJein davi zapustil Prago. Za nadaljnje razgovore z v4ado je pooblastil več članov vrhovnega vodstva stranke. Kani je odpotoval, nč točno znano. Po vesteh iz nemških krogov je odpotoval zopet v Berlin, da obvesti taimošnje kroge o svojih snoanjih razgovorih z dr. Hodžo. Hitler zopet v Berlinu Berlin, 24. maja. h. Kamcelar Hitler se je včeraj ponoči vrnil iz Momakova v Berlin ter povabil svoje glavne sodelavce za danes dopoldne na konferenco Kakor doznavajo, so zunanji minister Ribbentrop ter generala Braunchitsch m Keitel ostati ▼ Mo-nakovem. Madžarska meja ni več zaprta Budimpešta, 24. maja. b. Listi posvečajo svoje komentarje predvsem češkoslovaško-nemški napetosti, so pa glede na uspešnost angleške intervencije zelo rezervirani in izražajo na splošno zaupanje v omiljenje napetosti. Nihče se seveda ne vara, da bo položaj vsaj toliko časa resen, dokler ne bo Nadaljevanje na 2. str. poiskana primerna rešitev problema samega. Veliko pozornost je v soboto zbudila zapora češkoslovaško-madžarske meje, toda praška vlada je to zaporo že čez .nekaj ur razveljavila kot ukrep podrejenih oblasti, kar je povzročilo v madžarskih krogih veliko olajšanje. Izid volitev v nemških mestih Praga. 24. maja. d. Pozornost javnosti je posvečena zlasti izidu nedeljskih občinskih volitev v nemških mestih in drugih občinah. Češki krogi so z izidom zadovoljni, ker je potrdi njihovo sodbo, da Henlein in njegova stranka nikakor ne predstavljata vseh Nemcev v ČSR. Vsi so računali s porastom Hen-leinovih srlaeov, vendar pa ta porast še daleč ni tak. da bi mogel Henlein govoriti, da so sudeteki Nemci stoodstotno v njegovem taboru. Narasel je v prvi vrsti na račun nemških klerikalcev in nemških agrarcev, ki so se sami postavili pod njegovo vodstvo in pri volitvah sploh niso samostojno nastopali. Nekaj tjlaeov je vzel tudi socialnim demokratom in komuaistom. Pač pa 610 vo- litve pokazale, da so v mnogih mesffli. 11 veljajo za čisto nemška, zelo močne češke manjšine. V Ustju je od 29.300 glasov, kolikor je bilo oddanih, dobil Henlein 19.874, nemški socialisti 3032, komunista 1338. češke stranke pa 4500 glasov. V Mostih je dobil Heniein 10.671, češke stranke pa 5100 glasov. V Češki Lipi je dobB Henlein 6247, češke 6tranke pa 1996 glasov. V Jabiimovu je dotil Henlein 3933. nemški socialisti in komunisti 413, češka lista pa 310. V Duohco-vu je dobil Henlein 3669, socialisti in komunisti 1253. češke stranke pa 3459 glasov. Ovacije dr. Renešu Praga, 24. maja. br. Ko je prezident republike dr. Beneš dopoldne obiskal razstavo. ki je bila prirejena v zvezi z dvajsetletnico češkoslovaške republike, mu je velika množica, zbrana na razstavišču, priredila dolgotrajne ovacije. Posebej so ga še pozdravili zastopniki kmetov, kii so prezidemtu za. gotovili, da more pri čuvanju varnosti in neodvisnosti češkoslovaške republike vselej računati na neomejeno podiporo vsega kmečkega prebivalstva. čsl. narodnostni statut Daily Telegraph" o načrtu narodnostnega statuta, ki ga je dr. Hodža predložil Henleinu London, 24. maja. h. Praški poročevalec »Daily Telegrapha« javlja podrobnosti o načrtu narodnostnega statuta, ki ga je češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža predložil Henleinu. Statut se nanaša v enaki meri na vse nečeškoslovaške narodnosti, torej ne samo na Nemce. Naslednja tri načela so izven diskusije: 1. Ničesar se ne more sankcionirati, kar bi omogočilo narodno-socialistični večini, da bi terorizirala demokratične manjšine, ali kar bi moglo otvoriti vrata separatističnemu gibanju in razcepitvi države. 2. Nedotaknjena ostane kontrola centralne vlade nad varnostno službo, ki je potrebna za oču-vanje reda v notranjosti in za zaščito vseh državljanov katerekoli politične smeri. 3. Ničesar ne bo sprejeto, kar bi moglo oslabiti moč Češkoslovaške glede obrambe 1 njene neodvisnosti. V teh mejah spreminja statut današnjo državo, v kateri je obstojal dominirajoči narod in več manjšinskih narodov, v državo, v kateri ne bodo več obstajale manjšine, temveč popolnoma enakopravne narodnosti. V vsej republiki se bo ustvarila popolna jezikovna enakopravnost. Do danes je prebivalstvo v krajih, kjer je manjšina znašala vsaj 20 odstotkov, mogla občevati z oblastmi v manjšinskem jeziku. Razne narodnosti bodo mogle v bodoče upravljati ves javni denar za subvencije in slično same in sicer v razmerju odstotkov, torej v primeru Nemcev približno z 22 odstotki. Manjšinski statut bo uredil tudi vprašanje državnih služb, ki je bilo do sedaj urejeno samo z dogovorom med češkimi in nemškimi strankami. Japonski poraz pri Kaj Sen gu čangkajšek mobilizira milijon novih vojakov — Ponesrečen japonski manever proti Kantonu Hankov, 24. maja. o. Z zaipadnega področja srednje-kitajskega bojišča poročajo, da je nevarnost japonskega prodora preko Rumene reke že popolnoma odstranjena. Japonci so bili prisiljeni umakniti se iz neposredne bližine Kajfenga po lunghajski progi daleč nazaj proti vzhodu Kitajci so uspešno odbijali tudi japonski napad na Cemgčov, križišče lunghajske proge ter proge Peking—Hankov. Maršal Čangkajšek je sklenil reorganizirati z vso naglico kitajsko vojsko in utrdili novo fronto zlasti okrog Kajfenga. Marta I namerava baje mobilizirati novo voj-uko, ki bo štela milijon vojakov in bo sku-iaila s protiofenzivo pognati Japonce nazaj iz Hsičova proti severu, pri vsem pa jim onemogočiti, da bi kakorkoli izkoristili svojo zadnjo zmago. 14. japonska divizija, ki je operirala na zapadnem koncu srednje-kitajske fronte vzdolž lunghajske proge, je bila včeraj strašno poražena in se je morala naglo umakniti proti vzhodu odnosno proti Hsi-čovu. Kitajska letaila zasledujejo posamezne japonske oddelke na begu. Kitajci so znova zavzeli celo vrsto krajev m mest. Izkazalo se je, da so Japonci razmestili po njih le majhne posadke, ker jim je na tako velikem področju že pričelo primanjkovati vojaštva. Večji oddelki japonske vojske 90 se včeraj dopoldne skušali izkrcati iz 13 transportnih ladij v neposredni bližini Cungča-na. več 10 km daleč od Kantona, ta manever pa jim je le delno uspel. Razvila se je huda borba, ki je trajala vso noč Vse kaže. da se bodo moral1 Japonci zopet umakniti na ladje. Končno prihajajo h severne Kitajske vesti, da so se kitajski četniki v nenavadno velikem številu pojavili tudi že ob železniški progi severno od Pekinga ter celo zavzeli mestece Čenping, ki je 40 km sever-novzhodno od nekdanje kitajske prestolnice. Japonci zavzeli Langfeng Šanghaj, 24. maja o. Na vzhodu od Hsi-oova so Japonci dosegli zopet nekaj novih uspehov. Več kolon njihove vojsike je prodrlo včeraj proti Langfengu, 150 km vzhodno od Hsičova. Kitajska vojska, ki je štela okrog 160.000 vojakov, se jim je postavila pred mestom v bran, Japonci pa so jo malone obkolili. Kitajci so se zaradi tega morali umakniti v mesto Strateški umik jim ni docela uspel, ker so po še nepotrjenih vesiteh prednji japonski oddelki že sinoči vdrli v Langfeng. Srdite borbe so nastale včeraj fcudi vzhodno od K vaj teh a. sredi poti med Hsi-čovom in čangčengom. Tokio, 24 maja. AA. Japonci so ponovno zavzeli mesto Langfeng, ki so ga bili že prej izgubili. Boji divjajo v notranjosti mesta. Japonski protest v Londonu Tokio, 24. maja. o. Japonska vlada je v Londonu protestirala proti izjavam, ki jih je podal angleški državni podtajnik Buit-ler pred dnevi v sq>odnji zbornici o japonski okupaciji Amoja. Butler je v svoji izjavi hudo napadel japonsko vojsko, češ, da je barbarsko postopala z vojaškimi in civilnimi ujetniki ter da je ob tej priliki tudi prekršila določbe haaške konvencije o hu-manizaciji vojne. Japonska vlada skuša v svojem protestu ovreči Butlerjeve trditve. Beck v Stockholmu Berlin, 24. maja AA. Poljski zunanji minister Beck je snoči s spremstvom prispel semkaj. Med kratkim postankom ni zapustil postaje in je ob 21 nadaljeval pot na Švedsko Novi gospodarski dekreti v Franciji Pariz. 24. maja. h. Danes je bila objavlje. na drusa serija dekretov, ki jih je pripravil ministrski predsednik Daladier na podlagi pooblastilnesa zakona. Tudi ti dekreti 60 namenjeni predvsem oživljenju produkcije ter izgraditvi kredita v sedanjem položaju. Poročilo k tem dekretom pravi, da se država ne more omejiti na to, da pasivno čaka na rezultate dosedanjih ukrepov. Država mora zavzeti aktivno stališče, da pospeši gospodarski razvoj in privatno iniciativo ne glede na to. nli gre za zveze kapitala ali za pospešitev dela. Gospodarski razgovori med Anglijo in Nemčijo Berlin, 24 maja. br. Danes je prispel semkaj gospodarski svetovalec angleške vlade sir Leight Ross, ki bo imel z nemško vlado razgovore o novi ureditvi gospodarskih odnošajev med Anglijo m Nemčijo. Razpravljali bodo predvsem o problemih, ki so nastali v medsebojnih odnoša-jih po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Pri tej priliki bodo obravnavali tudi vprašanje angleških posojil Avstriji, ki znašajo okrog 30 milijonov funtov. General Maric v Smirni Naglo oboroževanje Švice B.ern, 24. maja. br. Švicarski zvezni svet je danes odobril še 193 milijonov frankov (blizu 2 milijardi dinarjev) za oborožitev in zboljšanje državne obrambe. Atene, 24. maja. AA. Jugoslovenski vojni minister general Marič je po svojem obisku v Ankari v spremstvu turškega vojnega ministra generala Evzalpa in prvega pomočnika generalnega štaba Adun Ildisa dospel v Smirno, kjer so ga slovesno sprejeli. V Smirni je obiskal vse vojaške ustanove. Ko je šel skozi gost špalir po mestu, mu je zbrana množica navdušeno vzklikala. Ob 13. je bil na ladji zetske plovbe »Lovčen« prirejen banket na čast ministrov Evzalpa in Marica. Na banketu 90 bili predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti ter zastopniki gospodarskih ustanov, konzularni zbor z angleškim konzulom na čelu ter predstavniki turškega in jugoslovensikega tiska. Izrečena je bila cela vrsta prisrčnih zdravic. Kongres čsl. prosvetarjev Praga, 24. maja. br. Od 26. do 28. maja bo v Pragi kongres češkoslovaških prosvetnih delavcev. Zbrali se bodo delegati narodno-prosvetnih odborov iz vse? države, da pregledajo uspehe dosedanjega dela na polju pospeševanja ljudske prosvete ter določijo smernice in program za bodoče delo. Kongres bo otvoril prosvetni minister dr. Franke. Železniška nesreča v ČSR Praga, 24. maja. Na progi med Slapcom in Nemškim Brodom se je davi pripetila železniška nesreča, ki le po naključju ni zahtevala smrtnih žrtev. Osebni vlak je z vso brzino zavozil v plaz, ki se je zaradi deževja ponoči sesul na progo. Lokomotiva, službeni voz in en osebni vagon so skočili s tira in se prevrnili po nasipu. Strojevodja in en potnik sta bila hudo ranjena, več potnikov pa je odneslo le lažje poškodbe. V teku dneva so progo očistili in je bil zvečer promet zopet vzpostavljen. Beležke JNS na jugu in vzhodu Poslanec Jovan Nenadovič se mudi že nekaj dni v homoljskem srezu v vzhodni Srbiji, kjer je govoril na shodih JNS v Jasi kovu, Vlaolih in Leskovu. Predsednik poslanskega kluba JNS Jeremija Protič pa je poročal na treh shodih v požarev-skem srezu in sicer za občine Trajane, Sapine, Salakovci. V Bosni je poročal o političnem položaju na shodih JNS v Pra-či, Goraždi in Ustikolinah poslanec prota Milan Božič. JRZ in dr. Maček »Samouprava«, službeno glasilo JRZ, je do sedaj zelo previdno in obzirno pisala o dr. Mačku in se skrbno izogibala preostrih napadov nanj. Beograjski politični krogi so tolmačili to prizanesljivost kot znak, da se še nadaljujejo prizadevanja za sporazum med JRZ in dr. Mačkom. Pred dnevi pa sta ministra Stankovič in Kujundžič v govorih na javnih shodih povedala, da je sporazum z dr. Mačkom nemogoč. To stališče potrjuje sedaj tudi »Samouprava«, ki je v zadnjem času že večkrat ostro napadla tudi dr. Mačka samega. V včerajšnji številki ga prijemlje zaradi znanega njegovega letaka proti državnim denarnim zavodom Po zatrdilu »Samouprave« je hotel dr. Maček s tem letakom škodovati štirimilijardnemu državnemu notranjemu posojilu List opozarja, da je bilo posojilo »predvsem namenjeno investicijam za čim bolj uspešno državno obrambo ki naj zavaruje državne meje Jugoslavije, torej tudi meje Hrvatske.« Dr. Maček pa je kljub temu »brezsmiselno napadel državne intf»rese na način, ki mu ga ni primera v naši zgodovini. Odklonil je sodelovanje pri nujno potrebnih delih za obrambo naše države in skušal sabotirati akcijo, kakršno je od odgovorne vlade pričakovala in zahtevala vsa jugo-slovenska javnost.« Priprava za jubilejno proslavo v Vojvodini Kakor v drugih pokrajinah Jugoslavije, se tudi v Vojvodini že sedaj pripravljajo, da čim lepše obhajajo letošnjo dvajsetletnico osvobojenja in zedinjenja. Akcijski odbor tvorijo vsi še živeči člani Velike narodne skupščine v Novem Sadu, ki je pred 20 leti proglasila odcepitev Vojvodine od Madžarske in njeno priključitev k takratni Srbiji, s katero vred se je potem 1. decembra 1938 z ostalimi jugosloven-skimi pokrajinami združila v Jugoslavijo. Odbor šteje okrog 50 članov. O komunističnem rovar-jenju na univerzah Z avtonomijo naših univerz se v zvezd s komunikeji beograjske policije, ki smo jih objavili tudi v »Jutru«, ponovno bavi beograjska Samouprava. Po njenih informacijah »poskušajo razni destruktivni elementi zlorabiti univerze in dati njihovi avtonomiji čisto poseben značaj. Tuji plačanci poskušajo zadnje čase pri nas oskruniti najvišje studence vede, nacionalnega znanja in prosvetnega dela. Ti elementi širijo z govoricami, letaki in drugimi intrigami naj-5olj fantastične vesti in lažnjive doktrine. Pri tem pa se skrivajo previdno za avtonomijo univerz. Razna znamenja kažejo, da univerza nd več samo ognjišče znanosti in prosvete. Tuji plačanci rovarijo danes po naših najvišjih znanstvenih institucijah in zapeljujejo našo mladino. Mi pa ne bomo več dolgo mirno gledali tega zločinskega početja. Ne bomo mogli več dopuščati, da se pod videzom avtonomije univerz širijo med mladino laiži in klevete. Potrebno bo porušiti kuhinjo laži in initrig, ki se skriva za firmo vseučiliške avtonomije.« Shodi združene opozicije Tudi preteklo nedeljo je porabila srbska združena opozicija za vrsto shodov. Največji shod je bil v Užicu, kjer je govoril Miša Trifunovič o političnem položaju. Po shodu se je razvil po mestu manifesta-cijski sprevod, v katerem je igralo več godb. Števila udeležencev listi ne navajajo. V Banjuluki je predaval o ciljih združene opozicije, o demokraciji in fašizmu dr. Milan Gavrilovič. Sestanki in shodi združene opozicije so bili dalje v valjev-skem srezu, v Vladimirovcih pri Šabcu in v Vojniču na Hrvatskem, kjer sta govorila tudi dr. Srdjan Budisavljevič za SDS in odposalnec dr. Mačka odvetnik dr. šubašič iz Karlovca. V Bosanskem Petrovcu je govoril na shodu združene opozicije dr. Milan Gavrilovič in razpravljal o političnem položaju. Za njim sta govorila Ceda Kokano-vič in dr. Mačkov zastopnik poslanec dr. Niko Ljubičič. Po shodu so se zborovalci tudi v Petrovcu uvrstili v sprevod. Sličen shod je bil v Drvarju. Seja vojvodinske združene opozicije Kakor poročajo listi, so se sestali v Pančevu voditelji onega krila združene opozicije, ki ga vodi dr. Duda Boškovič. Zbralo se je 40 delegatov iz vseh večjih krajev Vojvodine. Poleg dr. Boškoviča se udejstvujejo v Vojvodini tudi druge skupine beograjske in zagrebške združene opozicije, vendar pa se zdi, da je za enkrat skupina dr. Boškoviča razmeroma najmočnejša. Sicer pa nastopa Združena opozicija v Vojvodini precej enotno in strnjeno. Splitske skrbi dr. Mačka Iz Splita nam poročajo: V Splitu so z zadovoljstvom sprejeli poročilo iz Zagreba, da je vrhovno vodstvo KDK sklenilo prekiniti debato o sporu, ki je nastal med voditeljem dalmatinskih samostojnih demokratov dr Leontičem in splitskim vodstvom HSS. V splitskih političnih krogih opozarjajo v zvezi s tem sporom, da je bila dalmatinska prestolnica že dolgo sem bolna točka v odnošajih med SDS in HSS. Poleg tega so tudi od-nošaji v sami HSS vse preje kakor zadovoljivi. Razni odposlanci dr. Mačka, med njimi dr. Scholl in profesor Tomašič so ponovno skušali urediti razmere, posrečilo pa se jim je le deloma Tako je javna tajnost, da se močno postrani gledata oba glavna voditelja dalmatinske HSS, narodna poslanca Paško Kaliterna in dr Pekc-vič. S posl. Kaliterno. ki zlasti rad napada inteligenco, tudi bivši federalisti, ki jih Republikanska ofenziva v Pirenejih Boji za katalonske električne centrale Barcelona, 24. maja. AA. Vojno ministrstvo objavlja: Na vzhodni fronti v pokrajini Leride smo zavzeli Piedras de Aolo. Na fronti San Roman de Abela smo zavzeli planoto San Cornelio in sestrelili 4 sovražna letala. Mi smo izgubili eno letalo. Na jugovzhodni fronti smo v odseku Cordolana zadržali nacionalistične napade in celo malo popravili svoje postojanke pri Rio Četo. Francovo vojno poročilo Salamanca, 24. maja. AA. Nacionalistično vrhovno poveljstvo objavlja: Na katalonski fronti napada sovražnik pri Bela-gueru in Trempu. Republikanci so izgubili nad 3000 vojakov. Sestrelili smo 11 letal. Bilbao, 24. maja. AA. Kakor se je zvedelo, so republikanske čete s svojo ofenzivo na katalonski fronti hotele ponovno zavzeti električno centralo pri Trempu. Napad je vodil španski general Rojo. V republikanskih krogih govore, da pomenijo pripravljajoči se boji odločilen poskus republikancev. Glavni napad republikanskih oddelkov velja mostu pri Ba- lagueru. Izgube republikancev so zelo velike. Republikanski uspeh na južni obali Almeria, 24. maja. AA. Na andaluzijskem bojišču so vladne čete izvršile uspešen napad na utrdbe, ki stoje ob poti Motril—Almeria. Republikanske čete so zatem začele napadati tudi utrjene postojanke pri Calahonde, ki so oddaljene 10 km od Motrila. Francova delegacija v Rimu Rim, 24. maja. br. 29. maja bodo v vsem italijanskem imperiju proslavili kot dan solidarnosti Italije s Francovo Španijo. Posebne svečanosti bodo prirejene v Rimu, kamor je že danes prispela posebna delegacija generala Franca, da sodeluje pri njih. V Rimu bo imel Mussolini pri tej priliki govor, v katerem bo ponovno poudaril stališče Italije glede rešitve španskega problema in se izrekel za absolutno zmago generala Franca. Pri proslavi tega dne bodo sodelovale vse fašistične organizacije. Velike poplave v Prekmur ju in Medjinrarju Zagreb, 24. maja. o. Poplave, ki so nastale zadnje dni na Gornjem štajerskem in v Pomurju do Radgone, se se sedaj razširile tudi že na Prekmurje, Medmurje in na nekatere sreze Hrvatskega Zagorja in Podravine. Iz Prekmurja prihajajo vesti, o katastrofalnih posledicah teh poplav, ki ogražajo po vrsti kraje ob obeh bregovih Mure. Prebivalstvo je bilo povsod že včeraj opozorjeno na nevarnost in so se ljudje iz mnogih vasi že pričeli seliti na varnejše kraje. Odgnali so s seboj tudi vso živino ln odpeljali najnujnejše potrebščine. Položaj je najresnejši v vaseh Dokle-žovje, PeteSovcih in Murskem Središču. Vse tri vasi so pod vodo. V Dokležovju je voda odnesla tri hiše, v PeteSovcih štiri. Najhuje so bili prizadeti prostovoljci, naseljeni v teh krajih. Več vasi je popolnoma ločenih od ostalega sveta. Vse telefonske zveze so prekinjene, zaradi česar je mogoče dobiti le malo informacij o obsegu katastrofe. Z avtomobilom je mogoče priti samo do Dolnje Lendave. V mursko-soboškem srezu takih poplav nI bilo že od 1. 1903. Vsi leseni mostovi čez potoke v Pomurju so ogroženi. Voda se je pri Dolnji Lendavi razlila tudi čez državno cesto, in je bil opoldne promet tudi na njej ukinjen. Okrog' Murskega Središča so ogroženi vsi mlini in stanovanjska poslopja mlinarjev. Več hiš je že porušenih. Prekinjen je tudi promet z Avstrijo preko Jezerovca in proti Ljutomeru preko veržejskega mosta. Poplava je tam okrog odnesla tri manjSe mostove, ki so bili šele nedavno zgrajeni Pod vodo so nadalje vasj Rankovei, Fe-trijevica. Petajnci, kjer so izviri kisle vode pod vodo. Hudo so bile nadalje prizadete vasi Satahovci, Bakovci, Zakovci, Me-linci, Krapje, Dolnja, Srednja in Gornja Bistrica, Hotiza, Platica in druge. V ogrožene kraje so bili poslani oddelki vojaštva, da pomagajo ljudem predvsem pri evakuaciji poplavljenih vasi. Mnogo živine je poginilo. Tudi v dolnjem Medjimurju Je poplavljenih že več vasi in voda še vedno narašča. Pod Mursko Soboto je Mura danes narasla še za en meter, škode je že sedaj več milijonov dinarjev. Koprivnica, 24. maja. o. Tudi iz okolice Koprivnice, vsega Hrvatskega Zagorja in Podravine prihajajo vesti o katastrofalni poplavi. Razen Mure je tudi že Drava prestopila bregove in se razlila daleč naokrog. Najhuje je bila prizadeta legrajska občina. Drava se je tam dvignila že za 2.80 m nad normalo. Promet z brodovi so morali popolnoma prekiniti. Tako so bile vse vasi na drugi strani reke v koprivniškem in djurdjevskem srezu odrezane od centrov. Pri Le gradu so vode pričele že pritiskati na nasipe, če bodo popustili, bo Drava preplavila vas ali vsaj njen severni del. (Glej poročilo tudi na 3. strani.) Slovo patriarha Mirona v Krakovu Krakov, 24. maja. d. Predsednik ruinun-ske vlade patriarh Miran Christea je snoči odpotoval iz K rakova nazaj v Bukarešto. Na postaji so se poslovili od njega krakovski vojvoda in zastopniki vojaških ter civilnih oblasti kakor tudi pravoslavne duhovščine. Velika množica ljudstva, ki se je zbrala na peronu, je patriarhu živahno vzklikaila v slovo. Glavna skupščina Slov. instituta v Pragi Praga, 24. maja h. Na današnji glavni skupščini slovanskega instituta v Pragi je imel predsednik centralnega udruženja poljedelskih zadrug inž. Ferdinand Klinde-ra predavanje o funkcijah poljedelskih zadrug v okviru sodelovanja s slovanskimi narodi. V tem predavanju je inž. Klinde-ra predvsem ugotovil sodelovanje z Jugoslavijo, zlasti s slovenskimi zadrugami. je vodil svoje čase dr. Trumbič, niso v najboljših odnošajih. Federalisti očitajo poslancu Kaliternu, da izvaja v lokalnem vodstvu splitske HSS svoj osebni režim in da je pod vplivom gotove skupine ljudi, ki so sovražno razpoloženi proti inteligenci in jo kar vprek zmerjajo s »pokvarjeno gospodo«. Pri takih razmerah se bo moralo šele pokazati, ali bo zagrebški klic k redu in strpnosti imel kaj odziva med vročekrvnimi Splitčani. Mladega Radiča nočejo sprejeti v HSS V Zagrebu izdajajo frankovci tednik »Nezavisnost«, ki od časa do časa hudo napada vodstvo HSS. V zadnji številki mu očita, da noče sprejeti Vladimirja Radiča, sin pokojnega Stjepana Radiča v vrste organiziranih pristašev stranke. Baje je mladi Radič prijavil svoj vstop v krajevno organizacijo HSS za oni del Zagreba, kjer stanuje. Prejel pa je odgovor, da ga ne morejo sprejeti. Obrnil se je nato na drugo krajevno organizacijo, ki pa mu je tudi sporočila, da ga ne more včlaniti med svoje člane. _ »Nezavisnost« pravi k temu »Tako doživljamo danes, da se ne more včlaniti v HSS sin pokojnega Radiča, ustanovitelja stranke, dochn je v njej dovolj prostora in mest za vse mogoče ljudi in tipe.« Peter Žlebir v prevodih Znani italijanski književnik Umberto Urbani je prevel prvi podlistek našega nekdanjega sotrudnika Petra Zlebirja »Heus, heus, pueri« in ga objavil v večerni izdaji tržaškega dnevnika »II Piccolo« 13. t. m. Isti podlistek je že pred meseci priobčil v srbohrvaščini splitski » Jadranski dnevnik«. Naš prezgodaj odmrli sotrudnik se je tedaj uvrstil med one redke slovenske pisce, ki so našli pot ne samo k bratskim sosedom, marveč celo k tujcem. Ce bi bil Peter Zleblr še med našimi pisci, bi najbrž vzkliknil po svoji latinski navadi: »Nemo propheta in patria«. Kardinal Verdier obišče ČSR Pariz, 24. maja. b. Vsi pariški listi objavljajo na vidnem mestu naslednjo izjavo pariškega nadškofa, kardinala Verdiera pred odhodom na evharistična kongres v Budimpešto: Ako mi bo le mogoče, se bora na povratku iz Budimpešte ustavil na Češkoslovaškem. Na svoje bivanje v Pragi, kjer sem bil kot papeŠki delegat, sem ohranil najlepše spomine. Z veseljem in z odprtim srcem boim šel znova poudarit svojo simpatije svojim češkoslovaškim prijateljem, da jim povem, kako je Francija v teh težkih trenutkih z njimi. Kardinal Verdier na poti skozi Ljubljano Ljubljana, 24. maja. Z opoldanskim brzovlakom se je danes peljal na f evharistični kongres v Budimpešto primas Francije kardinal Verdier v spremstvu lyonskega nadškofa kardinala Gerbierja in nekaterih drugih odličnih predstavnikov cerkve. Do meje na Rakeku sta se kardinalu Verdierju peljala nasproti ban dravske banovine dr. Natlačen in stolni kanonik dr. Kimovec, ki sta mu sporočila pozdrave kraljevske vlade in ljubljanskega škofa. V Ljubljana so primasa Francije sprejeli predstavniki škofijskega or-dinariata, stolnega kapitlja, redov in župnij. V škofovem imenu je visokega potnika pozdravil v latinskem jeziku stolni prošt Nadrah, njemu se je kardinal Verdier zahvalil v francoščini. V istem vlaku sta potovala v Budimpešto tudi kardinal Gomez y Tomas iz Toleda v Francovi Španiji in kardinal Van Roy iz Malinesa ▼ Belgiji. Velik odmev teniške zmage nad Anglijo LOndon, 24. maja. o. Ves angleški tisk in vsi športni krogi govore danes samo o Zagrebu, o katerem je prej malokdo kaj vedel, in sicer v zvezi s hudim poraaom angleških teniških igralcev v Zagrebu. Takšnega poraza v Angliji pač nihče ni pričakoval, čeprav so vedeli, da so jugoslovanski teniški prvaki zelo močni. Listi razpravljajo 0 katastrofi teniškega AJbi-ona v Zagrebu in menijo, da čaka jugo-slovenske teniške igralce še velika bodočnost. Listi se zavzemajo za to, da bi angleški trniški klubi povabili jugoslovanske igralce v Anglijo, da bi angleSko občinstvo na lastne oči videlo njihovo igro. Ivan Kejžar f Včeraj je umrl v Mariboru znani in zaslužni nacionalni delavec g. Ivan Kejžar, žel. nadrevident v p. Pogreb bo jutri popoldne. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo. Vsa Evropa, razen skrajnega juga in zahoda, j« pod vplivom nekoliko ogretega polarnega zračnega vala, ki še nadalje povzroča po večini oblačno vreme z nalivi. Zagrebška: Vedro, a hladno vreme. Dunajska: Po zopetnem dežju in ohladitvi najbrže zelo oblačno, v prostih legah osvežujoči severozapadni vetrovi, na jugu nekoliko boljše vreme. Naši kraji ftn ljudje Hude poplave okrog Radgone Od sobote dalje je Mura stalno naraščala In je dosegla v ponedeljek 3.35 m nad normalo Gornja Radgona dne 23. majnika. Ko je po zadnjih vročih dneh pričel par dati rahel dež, ki je blagodejno osvežil setve, si pač nikdo ni mislil, da bo v par dneh vse pod vodo uničeno. Toda gori na severu so bile hude nevihte .trgali so se oblaki in ponekod je lilo kakor iz škafa Pričel pa se je taliti tudi sneg in so hudourniki kmalu dvignili reke. že v soboto proti večem je bil reševalni oddelek v Radgoni z orožništvom obveščeni, da preti huda poplava Mure, ki na severu stalno narašča. Tudi naše orožništvo je obvestilo obmejno prebivalstvo, ki je bilo ogroženo na obeh bregovih reke Mure, da Se pravočasno pripravi na pretečo nevarnost ki sledi iz dneva v dan. Marsikdo ni od sobote naprej zatisnil očesa. Do 2. ure zjutraj v nedeljo je bila struga reke Mure polna ter je le ponekod na nižjih predelih prestopila bregove. V nedeljo v teku dopoldneva smo že opazili, da prinaša deroča Mura razne brvi, dele manjših naprav ob Muri, pa tudi drva iz obmurskih pašnikov v Apački kotlini. Popoldne je prinašala že večje množine stavbenega in drugega lesa, pa tudi utopljeno živino — teleta in svinje. Banovinsko cesto Gornja Radgona — Apače — Cmu-rek je na več mestih preplavilo, zlasti v vasi Podgradu pri Gornji Radgoni so bile obcestne hiše P°d vodo, preplavljeno pa je seveda tudi polje, ki je bilo videti kakor razburkano veliko morje. Tudi na Spodnjem Grisu ,na glavni ulici trga Gornje Radgone se je izlila Mura pre- Vzor brežiškega Sokola Danes slavi g. Josip Holy, brivec v Brežicah. šestdesetletnico. Bil je sin sprevodnika drž. železnic v Plznu. Učil se je pri svojemu svaku Kočanderlu. gledališkem lasničar ju Ket se je l. 1898 udeležil proti-&/strijskih demonstracij, je moral pobegniti iz Plzna ter se je napotil v Zagreb, kjer je bil gledališki lasničar Narodnega gledališča pod mojstrom Majerjem. Leta 1900 pa ga najdemo v Celju, kjer je kot zaveden Slovan stopil v sokolske vrste, katerim je načeloval br. Smertnik. Tačas ao iskali nacionalisti v Brežicah brivca in so poklicali Josipa Holvja v to, takrat nemškutarsko trdnjavo. Mnogo se je moral v oni dobi boriti mladi Holy v narod-nem in gmotnem pogledu. A s prirojeno vztrajnostjo se je hitro uveljavil in stal kmalu v ospredju nacionalnih bojev. V l. 1902. se je poročil z gdč. Marijo Lebarje-vo Postal je oče trem sinovom in hčerki. Vsi so vzgojeni v iskrenem narodnem duhu Ko je bil 1904 ustanovljen brežiški Sokol. je bil Holy soustanovnik in je stal vedno zvesto ob strani zaslužnemu prvemu starosti br. dr. Strašku. Postal je prvi zastavonoša in je moral zastavo večkrat braniti pred nemškutarji. Leta 1912 je bil prvi načelnik posavskega okrožja (od Brežic do Zagorja). V pričetku vojne je bil seveda takoj aretiran, vklenjenega so odpeljali v garnizij-ski zapor v Gradcu. Tam je bil tri mesece zaprt, potem pa brž poslan na rusko fronto. Po prevratu ga vidimo spet kot načelnika pri brežiškem Sokolu; leto pozneje so ga izvolili za okrožnega načelnika, kot tak je ob 30-letnici Sokola 1934 vodil okrožni ziet v Brežicah ter je za to priliko tudi sam sestavil okrožne vaje. Pogosto se je udeleževal sokolsk>h tekem ter si priboril vsakokrat lepe uspehe; tako v Zagrebu, Pragi. Ljubljani in Celju, kjer je bil l. 1908 prvak, ko je od 110 točk dosegel 105 Poleg svojega udejstvovanja v narodnem pogledu je bil tudi kot lasničar-strokovnjak marljivo na delu Spoznali so ga kmalu po vsem Posavju; klicali so ga zlasti na podeželske odre. saj so ga čislali vsi igralci, ker so v Holyju imeli spretnega gledališkega lasničarja. ki je ustvarjal vedno originalne maske. V prevratni dobi je bil imenovan za komisarja takrat še nemškutar-ske obrtne zadruge in je bil potem na občnem zboru izvoljen tudi za načelnika L. I92i je ustanovil v Biežicah obrtno društvo. kateremu je predsedoval 11 let. V tem času je organiziral tri obrtne razstave Za svoja strokovna, vedno brezhibna dela je bil večkrat odlikovan z zlatimi kolajnami, tako v Pragi, na Dunaju in drugod Je dolgoleten član naše zbornice za TOl. Že dolga leta gostuje br. Holy kot brivec v Rogaški Slatini. To njegovo poklicno delo je tudi tamkaj želo nedeljeno pohvalo tako med gosti, kakor tudi od strani uprave zdravilišča. Kratko smo očrtali življenjsko pot tega odločnega, za narodno stvar in napredek našega obrtništva vedno vnetega moža. Neutrudljivi telovadec in prednjak, vzor brata-Slovana je vzgojiI celc pokolenje Sokolov, katerim je bil vsikdar najsvetlejši zgled požrtvovalnosti in borbenosti. Tak naj nam še vrsto let ostanel Narodu, rodbini, zlasti pa nam Sokolom bodi, dragi krat Holy, še doigo, dolga ohranjeni ko brega ter zajela nad pol tr^ra -tisoče, ker je uničila večino letine na poljih in' travnikih. Tudi v sosednih Radencih je napravila voda občutno Škodo, kjer je preplavila ves kompleks do zdravilišča in je zalila tudi Therapijo. Dva mlada utopljenca Iz Gornje Radgone nam poročajo, da je v Muri utonil 14-letni Otmar Trummer iz Stare nove vasi pri Radgoni. Domnevajo, da je v duševni zmedenosti sam šei v voda Deroči valovi narasle Mure ga bodo gotovo odnesli daleč, zato se naproša vsakdo, ki td truplo opazil, da to sporoči obmejnemu orož-ništvu v Gornji Radgoni. Iz Ptuja nam poročajo: Visoko narasla Drava, je v nedeljo raztrgala zasilni leseni most nedaleč od Ptuja. Na mostičku je bili takrat 9-letni Alojzij Drevenšek iz Bu-dine, sin delavca. Lovil je različno plavotje in drva. Nenadno so valovi zamajala mosti-ček. fant je padel v travo in se ni mogel več rešiti. Deroča voda ga je takoj potegnila v globino' in malega utopljenca doslej Se niso našli. Ob ptujski leseni most .ie v soboto dopoldne troil velik splav, na katerem je bilo mnogo desk in tramov. Vseh 6 splavarjev se je po sieči brez poškodb rešilo na ta način, da 90 poekakali na lesene stebre mostu. Splav je bil last tvrdke SteueT v Vuko. vara, priplul pa je iz Vuzenice. Delno eo splavarji splav v nedeljo razdrli. da so odpravili nevarnost za most. Kar je lesa še ostalo skupaj, ga imajo še vedno pri mostu. Škoda znaša več tisočakov. V Selnici je pustošilo silno neurje Maribor, 24. maja Iz Selnice nam poročajo: V soboto dne 21. maja eo se razgrnili težki oblaki, ki so več dni oklepali g svojo kopreno Kozjak in Pohorje. Nekaj dni je rosilo in namakalo suho žejno zemljo. Naš človek je z hvaležnostjo povzdignil svoj pogled proti nenu, saj je vedel, poljana bo lepo ra6tla, gledal je v duhu na svoj pridelek. Zasijalo ie zlato majsko sonce, moder netesni obok nad našo lepo pokrajino. Toda to ie bil le mir pred nesrečo. Kmalu so zapihale male sapice, ki so nosile po nebu oblačke, zatem eo ee na obzorju dvignili črni oblaki in nebo je bilo zakrito kakor v trenutku v orne oblake. Grom. blisk, strela, odmevalo je težko in votlo od naših gor. Duša našega človeka je goreče prosila >reši na6 vsega hudega*. Lilo je kakor iz škafa to ie sodni dan. so pravili stari očanci. Najstarejši prebivalci ne pomnijo tako groznega dne v selniški občini Bil je prelom oblakov. Vsi naši potoki, ki teko v Sv. Ožbaldu po Čemeniški grabi, 3tur-movi gratd. na potu k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Selniška Volmeierjeva dolina. Bistri, ški dol. Škofov dol, vse mali žuboreči potočki so narastli v hudournike, ki so trgali zemljo, prožili plazove — to niso bili hudourniki. ampak deroče reke. Ljudje so plakati. ko so gledali kako jim voda odnaša plodno zemlje. Po neurju je bilo videti na polju fižol, krompir, seme vsajeno v zemlje je ležalo in plavalo v jarkih. Naši mostovi so poškodovani, kako bo naš mejaš vozil svoje potrebe iz doline na meine vrhove. Edino upanje nam je. da nam priskoči na pomoč kr. banska uprava, da vsaj za silo uredimo razrite ceste in pokvarjene mostove. Voda je preplavila polja m travnike in nanosila nanj polno peska, kamenja in gramoza. Les, hlodi, kurivo kar so z muko in težavo spravljali s hribov v dolino je voda skoraj vse odplavila. Nemogoče Je bilo reševali plavajoči les. Vsak poskus reševanja bi lahko imel za posledico nesrečo. Mostovi eo bili zadelani z lesom. Ljudje so z nadčloveškimi napori reševali kjer ie bilo mogoče in čistili strugo. V veliki nevarnosti je bi)l državni most pri Šturmu, čez katerega vodi banovinska ce?ta. Le malo je tudi manjkalo. da ni odneslo najmočnejšega Vomajerje-vega velike broda. Nevihta In nalivi z viharjem in točo Konjice, 24. maja. V soboto popoldne, zvečer in ponoči so bili tukajšnji kraji pozorišče hudih neviht, ki so bile združene z izredno močnimi nalivi, viharjem in celo točo, ki je padala nekaj časa med dežjem. Osobito huda je bila nevihta v soboto zvečer ki je prišla od jugovzhoda. Med grmenjem in p;šem se je vlil dež kakor iz škafa tako, da je bilo naenkrat vse v vodi. Ta je drla po bregovih nizdol ter na mah napolnila drage, kanale in potoke. Kanali so se ponekod zamašili ter je voda prešla iz strug in povzročila na posevkih in travnikih hudo škodo. Ob tem nalivu je pri nas padala med dežjem ONTICATJNI (pri Florenzi) TEKME Sezija: 1. APRIL — 30. NOVEMBER. Termalno zdravilišče za bolezni: JETER. ŽELODCA, ČREVESJA, PREOSNOVE IN REVMATIZMA 200 hotelov in pensionov. Velikanski, moderni termalni zavodi. MULJNE KOPELI. POPUST NA ŽELEZNICAH 50%. Informacije: E.N.I.T., Petra Kočiča br. 6, Beograd in Ufficio Propaganda, Montecatini Terme, kakor tudi vsi potniški in prometni , biroji. bOa gostejša okrog ftpitaUBa in nižje ▼ OptotniHd dolini. Naliv je salo tkočt pohorskim njivam, kjer je voda večkje razdrla polje in odnesla mnogo zemlje. V dobrih 12 urah so v teku sobote na nedeljo zjutraj padle ogromne količine dežja. Klaus na svobodi Maribor, 24 maja Po dveh mesecih zapora pri »Gtafuc kjer je čakal na svojo nadaljnjo usodo, Jo bil ^konzule Klaus danes izpuščen k ta-kajšnjšh polkajekih zaporov. Zadnje dni ae je namreč »konzul« Klaus, ki je v svoji eefiei pisal novele in povesti, počutil slabega m tolanega. Ko se je danes ponovno potoži zaradi slabega počutja, so na njegovo Prošnjo poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je >komzul< Klaus res botefaen. Zaradi tega bEdSnsti«x. Predaval bo g. dr. Mole, predsednik Društva prijateljev o »Sodobni Poljski c ■— J NA K >Edinstroc poziva svoje Sane, da se udeleže drevi ob 20. sestanka, ki se bo vršil v klubovem lokalu. Predaval bo g. dr. Mole o >Sodobni Poljski c Udeležba za člane obvezna. u— Promenadni koncert. Turistični odbor za masto Ljubljano priredi na praznik 26. t. m. promenadni koncert v Zvezdi od 11 do 12. Igrala bo delavska godba »Zarja« pod vodstvom g. kapelnika Grudna Ivana. VSE imava na zalogi! Volneno blago za obleke in plašče, platna, Sifone, svile vseh vrst, podloge itd. — Vse odlično — vse pocenil BRATA VLAJ WOLFOVA ULICA 8 n— Skoro vsak del našega mesta kna svoj pevski ibor. Tako tudi Krakov© _ Trnovo pod vodstvom agilnega zborovodje g. Avseneka. Ztor društva Kraikovo — Trnovo bo pokazal 6adove letošnjih zimskih vežb na koncertu v veliki filhannoniSna dvorani v petek 27. t m. ob 20. uri. Zbor je dober, uživa splošno lep sloves in je tiudi navdušen za lepo izvajanje slovenske narodne in umetne pesmi. To dokazuje skrbna sestava njegovega koncertnega sporeda. Vstopnice ee dobe v knjigarni Glasbene Matice. n— Glasbeni otroški vrtec šole Glasbene Matice ljubljanske ponovi drevi ob 19.15 svoj nastop v Hubadovn pevski dvorani. Opozarjamo starše na nocojšnjo ljubko prireditev naših najmlajših. Začetek točno ob 19.15. Spored ee dobi v knjigarni Glasbene Matice. u— Za revnega dijaka Stanka V. so darovali v naši upravi: neimenovana, Ježica, din 100; Komotar, Vrhnika, din 50: neimenovana gospodična, din 50; neimenovani din 40. NAJLEPŠE DARILO za birmanea ali pridnega dijaka je FOTOAPARAT 9 samoprožilcem za ceno Din 300.—! Zavežemo se Vas naučiti lepo fotografirati ter istega vedno radi zamenjamo za drugega, ako z istim ne bi bili zadovoljni ali če pride nov model iz tovarne. Za prvovrstno kvaliteto jamči Foto Tourist — Lojze šmuc, LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. u— Za mestne reveže je neimenovan dobrotnik daroval 200 din. Mestno poglavarstvo mu izreka najlepšo zahvalo, u— Zaradi čiščenja uradnih prostorov mestni trošarinski urad 27. in 28. t m. ne poslu; a. PARADIŽ POLETNIH POČITNIŠKIH KRAJEV - GOLF - PLAVALISČA DRUŽABNO ŽIVLJENJE — POPUSTI NA ŽELEZNICAH 50%. 100 KRAJEV ZA KOPANJE, KURE IN PROMET Pojasnila daje ENIT, Petra Kociča br. 6, Beograd, U. T. A., B o I z a n o, in vsi potniški biroji. t I mu Grand Hotel mnrioni 420 postelj- V očarljivi mirni legi. teleti, UlUlJKUl golf, orkester in gozdovi. TRE CROCI m nad morjem. 180 postelj. Prvovrsten golf z 9 luknjami Tenis. Kopel na prostem Centrum za izlete. MENDOLAlim 26 km od Bolzana i mm 430 postelj. GoJf, tenis, plaval išče, orkester. GARDONE Grand Hotel (GABDSKO 3EZERO) tik ob jezeru. 320 postelj. 100 zasebnih kopališč. železo in arzenik vsebujoča kopališča. Zelo učinkovite kure za oddih. — Čarobno počitniško bivanje. postelj. Park. Orkester. e— Tragična smrt. Na Prapremem pri Hrastniku je 16. t. m. konj brcnil 42-letnega posestnika Cirila Rotarja v glsvo. Rotarju je vsled silnega udarca počila lobanjska baza in je dobil tudi težek pretres ruožganov. Nesrečnež je po hudem trpljenju v ponedeljek podlegel poškodbam. Iz Maribora a— 75-letnico življenja obhaja danes v krogu dragih svojcev gospa Ivana Sila, vdova po pokojnem učitelju znanem nacionalnem delavcu Luki Sila. Slavljenka, ki jo navzlic lepi starosti odlikujeta telesna čilost in duševna bistrina, je doma iz Povirja na Krasu. Pred vojno je živela skupno s svojim možem kot žena in učiteljica ročnih del v Po vir ju, Rodiku, Štor j ah in Vojščici. Potem, ko je bil mož upokojen, je živela do izbruha vojne z Italijo v Gorici, nato pa v Ljubljani, kjer ji je leta 1923. mož umrL Svoje štiri sinove je vzgojila v odločnem jugoslovanskem duhu. Vsi so po raznih službah v Jugoslaviji. Sedaj živi že več let pri svojem sinu profesorju v Mariboru. Ugledni ženi, obče spoštovani slavljenki in vzgledni materi izražamo ob lepem življenjskem jubileju naše najiskre-nejše čestitke Danes ob 16., 19.15 in 31.15 uri! j Film ljubezni dveh mladih src v najtežjih časih krvave ruske revolucije! ST1RA a— Tiad brez gnezda za mejo. Nemška policija je v torek popoldne Izročila naši obmejni policiji tri fantiče v starosti od 11 do 14 let, ki so pred 14 dnevi pobegnili z doma. Fantje so iz Maribora krenili k Sv. Juriju ob Pesnici, kjer so prekoračili državno mejo in jo nato ubrali peš do Gradca, kjer so se potepali, dokler jih ni prijela policija in poslala nazaj. O tem so bili obveščeni njihovi starši. a— Hnda nesreča v tvornid. V neki tekstilni tvornici je zašla 35-letna delavka Terezija šraj z levico v stroj, ki ji jo je skoraj popolnoma zmečkal. V bolnišnici so J nudili prvo pomoč. a— V samomorilnem namena je izpila v Framu 21-letna služkinja Marija Pulko večjo količino lizola. Kljub takojšnji pomoči je kmalu v groznih bolečinah umrla. Vzrok tragedije je najbrž nesrečna ljubezen. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri naravni film iz življenja v afriškem pragozdu »Baboona«. Predigra barvana in črtana šala. Postani In ostani član Vodnikove družbe! Partner: marlene RobertDonat rWWH "NO UNION LllgiriCh Tei. n-n !BRMF3*B3xrtmm m ■ lilil |BWmi i u— Na binkoštno nedeljo dopoldne ob pol 11. bo \ Ljubljani v veliki filbarmonični dvorani zopet koncert bolgarskih pevcev. Tokrat pridejo na obisk v Sle -cnijo železničarji iz Ruse ob Donavi, njihov mešani zbor štejo 70 članov. Na koncert že danes opozarjamo u— Dve ',eni sta se ponesrečili z mo-tocikli. Pred Majcnovo kavamo na Tyrševi cesti je včeraj okrog 14.30 prišlo do irz-burljivega kararrbola dveh motociklistov. Iz mesta se je na motornem kolesu pripeljala 26-letr. modistinja Olga Krušičeva, stanujoča v Gerbičevi ulici 19, ki ima v bloku poleg Majcnove kavarne svoj lokaL Ko je pravkar zaustavljala vozilo, da zavije čez cesto, je prihitel za njo drugi rao-tocikel, na katerem sta se vozila snažilec cken I. Grmovšek s Starega trga 6 in njegova 28-letna žena Marija Na doslej *e nepojasnjen način sta obe vozili s tolikšno silo trčili skupaj, da je Grmovškova dobila hude poškodbe po glavi in po životu, precejšnje poškodbe pa tudi Krušičeva. Na kraj nesreče so bili pozvani reševalci, ki so obe ranjenki takoj prepeljali na kirurški oddelek. Velefilm, ki ga je svetovni tisk označil kot mojstrovino brezkompromisnega realizma ŽENE NAPRODAJ Močan prikaz življenja in njegove prave in lažne morale! KINO MATICA 21-24 V glavni vlogi BETTE DAVIŠ NE ZAMUDITE! Iz Ljubljane Krstna slava našili tnpniearjev bo 5. junija v spomin na dan, ko so baterije našega artilerijskega polka ob priliki koroške ofenzive leta 1919. prvič prispele na Go-sposvetsfco polje. Ob 10.80 to blagodarenje in eečenje kokča na dvorišču vojašnice Aleksandra L Uedinitelja, popoldne pa vojaška zabava. Domačin slave je g. polkovnik Miha.šlo M. L ukane. u— Jugoslovensko nacionalno akademsko društvo Jugoslavija javlja svojim članom, da bo v petek 27. t. m. ob 18, uri v pravnem seminarju na univerzi redni članski sestanek združen z nadaljevanjem ciklusa predavanj dr. Stojana Bajiča: Sodobna duhovna gibanja. Udeležba za vse člane obvezna. — Danes ob 20. uri v društvenih prostorih redna seja centralnega odbora. Tajnik I. u— Uprava igralske skupine »Slovenska scena mladih« vabi k sodelovanju vse cenjene dame in gospode, ki čutijo resnično veselje do gledališke umetnosti. Prijavite se lahko danes v sredo med 7. in 8. uro zvečer na Novem trgu (preje Turjaški trg) meoza 2, D., pritličje, levo, Iz Celja e— Težka nesreča v rudniku. V premogovniku v Zabulkovci je jamski voziček v ponedeljek stisnil 29-letnega rudarja Stanka Pristovška iz Megojnic pri Grižah in ga hudo poškodoval po glavi Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. KINO METROPOL. »LORD-LAKAJ« po gled. komadu (Hans Sfthnker). e— UmrJa je v ponedeljek v Vojniku pri Celju gdč. Olga Brezovnikova, hčerka pokojnega znanega učatelja in narodnega delavca g. Antona Breaovnika. Pogreb bo v četrtek popoldne na vojniško pokopališče, kjer bodo truplo položili v rodbinsko grobnico. Pokojni bodi ohranjen lep spornim, svoj-cem naše iskreno sožalje! KINO UNION Tekmujte za dragocena darila in oglejte si najlepši film sezone »Zloraba zaupanja«. — Rezervirajte in nabavite si vstopnice v predprodajL_ e— Srečke za 3. raired dri. razredne lo-terije so prispele. Obnovita srečke oimproj, najpozneje pa do 4. junija v podružnici >Jtt-teac s Celja* a— Belizar Sancin zapusti Maribor. Te dni je podpisal angažma z vodstvom ljubljanskega opernega gledališča dolgoletni tenor mariborske onerete in opere g. Belizar Sancin. Z njim izgubi mariborsko gledališče uragoceno moč. CORA fcTožni preparati tovarne M. E. Mayer — Wien, danes vodijo v kvaliteti in cenL Drogerija A. Kane, Ljubljana, židovska uL a— Proslave 50-letnire moške podružnic© CMD ▼ Mar bom jutri na paznik ob 10. url doo v veliki dvorani Narodnega doma ee bo udeležil ves nacionalni Maribor. Pokažimo, da znamo ceniti uspehe poJstoletnega na-rodnootir&mbnesa in kulturnega dela moške podružnice CMD v Mariboru. a— Mariborsko gledališče. Vsem. katerim se je če«ka opereta >Pod to goro zeleno« tako priljubila. d-*» se je v letošnji sezoni tolikokrat vprizonia in vselej s polnim uspehom. se o.idi na praznik zvečer prilika, da se od svoje ljubljenke poslovijo, kar jim olajšujejo tudi znižane cene ZA BINKGŠTI POSEBNI VLAK V TRST, ki ga priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji. Prijave in informacije do 30. maja v IZLETNI PISARNI M. OKORN Ljubljana — hotel »Slon«. — Telefon 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. Pri prijavi se plača samo 20 din za kolekt. potni list, ostali znesek za vožnjo pa najkasneje do 3. junija. Prijavite se čimprej, ker je število udeležencev omejeno. a— Zopet velik vlom. Mariborska policija je bila včeraj zjutraj telefonično obveščena, da je bil v Šmarju pri Jelšah velik vlom Z jutranjim vlakom se je podala v Šmarje pri Jelšah policijska komisija z daktiloskopom g. Grobinom in policijskim psom. a— Redek primer poškodbe. V splošno bolnišnico eo pripeljali s presekan.™ tenkim črevesom 58-letnega posestnika Jurija Grei-fonerja iz Pogleda pri Apačah. Pomagal je v Vesjakovem mlinu v Konjišču snemati jermenje s transmiedje. Pri tem se je koL ki ee je pri delu zataknil v jermenje. zapičil Greifonerju 6 takšno silo v trebuh, da ga je treščilo ob zid. kjer je obležal nezavesten in s pretrganim tenkim črevesom. s— Polarni alarm r Radvanjn. V5eraj zjutraj so opazili pasantje, kako se tz kleti Račičeve eo-tilne v Rad vanju vali goe* dim. Nafbrže zaradi kratkega stika se je vnelo olja. Gasilci so vdrli v kletne prostore, opremljeni s plinskimi maskami, ter pravočasno lokaiiznrali ogenj, ki bi bil bilko Bwyo21 Bfiodno "^flrift Izlet planincev v Tatro Ljubljana, 24. majfe Tatre so najveličastnejši gorski predefl češkoslovaške. Gorski velikani se ponosno dvigajo iz mične Popradske doline proti jasnemu nebu ter se granitni masivi spajajo z ledeniki. Ta gorska skupina je pre-prežena z bujnim planinskim cvetjem, izpolnjena s številnimi visokogorsikimi jezeri in temnimi senčnatimi gozdovi. Vzpon v Tatre ni naporen, že takoj po prihodu v znameniti kraj štrbske Plešo, ki leži na obali istoimenskega jezera s pogledam na zah. skupino Tatre, vodi pot složno k vrhovom Krivan, Ryaa itd. 2e po prvih vzpetinah se nudi edinstveni razgled na gorske velikane na eni strani in na prijazne doline z rekami in mesti na drugi strani Izhodišče za izlet naših planincev je štrb-ske Plešo, ki leži 1351 m nad morjem, ki leži Ob jezeru in je obdano od prostranih gozdov iglastega drevja Vzpon na 2496 metrov visoki vrh Krivan traja okrog pet ur, sestop od taikazvanih »Treh izvirkov« v višini 1090 m do Važecke koče okrog tri une. Edinstvena je nadaljnja tura gkozi globoko zarezano Koprovsko dolino, dalje v tako zvamo Hlinsko dolino, na Koprcrv-siko sedlo 2149 ter dalje mimo dveh visokogorskih jezer Pod Vaho do naslednje planinske koče. Rysa je najvišji vrh v zahodnih Tatrah (2503 m), vzpon ni težak ter traja okrog ene ure od najbližje planinske koče. Nadaljnja pot vodi planince proti jugu do jez. Popraskeho plešo v višini 1513 m, kjer je prostran razgled. Na to zavije pot proti vzhodu preko Osterva 1984 m pod Klinom, mimo bistrega jezera Batizovske plešo do planinskega doma SlezSki dom v višini 1678 m. Prvc jutra-nje solnce bo zvabilo planince z ležišč, da nadaljujejo svojo turno na Polsky hrebea 2208 m preko sedla Prtelom do Zbotnidke planine. Dne 8. juEja krenejo naši planinci po Ostrvskem potu preko sedla Priečoe dO znamenitih Slapov Teryeho v višini 2017 ffietrov ter prispejo še istega dne v kraj" Kamzik, kjer se končuje gorski pohod. V soboto zjutraj bo potegnila električna železnica izletnike do žel postaje Poprad, da pohite še v Prago, kjer si bodo ogledali v nedeljo vse znamenitosti tega slovanskega mesta. Zvečer ae bodo morah izletniki posloviti od svojih češkoslovaških tovarišev, ker se vrnejo domov z vlakom, ki odpelje iz Prage v nedeljo 10. julija zvečer Ob 22.48. tako da prispo v Ljublja-no v ponedeljek 11 julija z brzovlakom oto 16.45. Planinci, srednje-dobri pešci, ki •e zanimajo aa prijeten izlet v Tati*>, dobe podrobne informacije v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4, kjer a« mocajd ectfatftt » SX, maj«,, ANNABELLA popularna nmetnica v krasni ljubavni Idili FIlm v naravnih barvah in nemškem Jeziku. DANES PREMIERA! — . | • Ob 16^ 19.15 ln 21.15 uri. KINO SLOGA TeL 2730 Ciganska kri Najnižje cene od 2.50 Din naprej! Gospodarstvo Občutno zmanjšanje Izvoza v aprilu V primeri z lanskLs letom je bila vrednost našega izvoza v aprilu za 174 milijonov ali za 31% manjša nego lani, v prvih štirih mesecih pa za 333 milijonov ali za 17.5% ko je lanski izvoz pšenice dosegel 4040 vagonov v vrednosti 76.8 milijona din. Tudi izvoz ostalega žita je bil v primeri s prejšnjim letom malenkosten. Izredno velik obseg pa je letos zavzel izvoz koruze, ki je v ton mesecu predstavljal 38% celotne vrednosti izvoza. Samo v aprilu smo izvozili 15.287 vagonov koruze (lani 7178) v vrednosti 151.8 milijona din (lani 68.3). V preteklem mesecu smo izvozili skoro toliko koruze, kakor v vsem prvem četrtletju in če ne bi bilo tega izvoza koruze, bi bila naša izvozna bilanca neprimerno slabša. V prvih štirih mesecih tekočega leta smo izvozili že 31.535 vagonov koruze v vrednosti 318 milijonov din in predstavlja ta izvoz koruze 20% celotne vrednosti našega izvoza. Namesto pšenice smo v aprilu izvozili znatne količine moke, in sicer 325 vagonov v vrednosti 10 milj. din (lani 64 vagonov v vrednosti 1.7 milj. din). Nadalje smo v aprilu izvozili za 3.2 milijona din otrobov (lani za 2.7) in za 5.2 milijona din fižola (lani za 2.8). Znaten je bil še izvoz hmelja, ki je znašal 2.0 milijona din (lani 0.8), medtem ko je precej popustil izvoz konoplje, in sicer na 7.3 milijona din (lani 14.5). Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o gibanju naše zunanje trgovine v mesecu aprilu, ki kažejo, da je tudi v tem mesecu naš Izvoz precej zaostajal za izvozom v istem mesecu lanskega leta, kakor smo to opažali tudi že v prejšnjih mesecih. Nasprotno pa je bil letos naš uvoz nadalje znaten in je šele v aprilu za malenkost zaostajal za lanskim letom. Zato je letos postala naša trgovinska bilanca pasivna in je uvozni presežek v prvih štirih mesecih dosegel 174 milijonov dlin. V aprilu je znašal naš izvoz 360.613 ton (lani 404.005) v vrednosti 395.7 milijona clin nasproti 570.2 milijona din v lanskem aprilu. Po količini je naš izvoz zaostajal za lanskim letom sicer le za 6%, po vrednosti pa je bil manjši za 174.5 milijona din ali za 30.6%. Uvozili pa smo v aprOu 102.685 ton (lani 98.094) v vrednosti 432.3 milijona din nasproti 462.6 milijona din v istem mesecu lanskega leta. Po količini je bil torej naš uvoz letos za malenkost večji, po vrednosti pa je zaostajal za 30.3 milijona din ali za 6.6%. Ker se je izvoz v znatno večji meri skrčil nego uvoz, smo imeli tudi v aprilu pasivno trgovinsko bilanco in je pasivnost dosegla 36.3 milijona din, medtem ko je bila naša trgovinska bilanca v lanskem aprilu aktivna za 107.6 milijona din. V prvih štirih mesecih t. L pa je dosegla pasivnost naše trgovinske bilance 174.3 milijona din nasproti aktivnemu presežku 334.6 milijona din, ki smo ga dosegli v istem razdobju lanskega leta. Pasivnost naše trgovinske bilance je bila za prve štiri mesece večja le v letu 1936., pri čemer pa je treba upoštevati da so pred dvema letoma povzročile pasivnost zgolj sankcije nasproti Italiji. i V prvih štirih mesecih t L se je naša trgovinska bilanca gibala takole (v milijonih din): izvoz uvoz aaiao januar 1938. 356.7 370.8 — 14.1 februar 1938. 394.3 431.0 — 36.7 marc 1938. 422.8 509.7 — 86.9 april 1938. 395.7 432.3 — 36.3 jan.-april 1938. jan.-april 1937. jan.-april 1936. jan.-april 1935. jan.-april 1934. jan.-april 1933. 1569.5 1743.8 —174.3 1903.4 1568.8 +334.6 1117.9 1382.2 —264.3 1235.6 1095.3 +140.3 1099.0 1100.4 — 1.4 937.7 807.5 +130.0 Vrednost našega izvoza je bila letop v prvih štirih mesecih za skoro 334 milijonov din ali za 17.5 % din manjša nego v istem razdobju lanskega leta, na drugi strani pa vidimo, da se je vrednost uvoza v primeri s prejšnjim letom povečala za 175.1 milijona din ali za 11.2%. Občutno nazadovanje izvoza pri istočasnem povečanju uvoza » je povzročilo, da smo iz lanske visoke aktivnosti prešli letos v precejšnjo pasivnost. Izvoz ie sicer po količini nazadoval le od lanskih 1,340.984 na 1,227.152 ton, torej za 8.5%. kar pa je posledica strukturne spremembe izvoza, kajti letos predstavlja znaten del celokupne vrednosti iz-wz koruze, ki daje v statistiki precejšnjo količino * i razmeroma majhno vrednost v ^rimeri z drugimi izvoznimi predmeti. Le izvoz koruze je bil znaten Kakor v prejšnjih mesecih smo tudi v aprilu izvozili le malenkostne količine pšenice v vrednosti pol milijona din, medtem Nazadovanje izvoza živine Kakor v prejšnjih mesecih je bil tudi v aprilu izvoz živine slab. Konj smo izvozili 1576 (lani 3116) v vrednosti 4.4 milijona din (7.5), goved pa smo izvozili le 2181 glav (4221) v vrednosti 5.5 milijona din (9.4). Tudi izvoz svinj je bil manjši nego lani in je znašal le 16.580 komadov (19.547) v vrednosti 22.8 milijona din (28.3). Nazadoval je tudi izvoz drobnice na 2.2 milijona din (0.9), le izvoz žive perutnine se je povečal za 2.6 milijona din (1.4). Večji nego v lanskem aprilu je bil izvoz svežega mesa. ki je znašal 8.2 milijona din (6.4) in izvoz mesnih izdelkov, ki se je povečal na 3.2 milijona din (2.7), hudo pa je nazadoval izvoz svinjske masti, ln sicer na 1.5 milijona din (5.3). Jajc smo izvozili za 19.0 milijona din (lani za 12.9), perja tn puha pa za 3.5 milijona din (1.3). Slab izvoz lesa Izvoz lesa je tudi v aprilu kakor v prejšnjih mesecih precej zaostajal za lanskim letom. Gradbenega lesa smo izvozili 6.038 vagonov (lani 9147) v vrednosti 45.7 milijona din (83.4). Izvoz drv je nazadoval na 91 vagonov (393), Izvoz oglja pa na 103 vagone (127). Hrastovih in bukovih pragov smo izvozili 109.000 (203.000) v vrednosti 4.7 milijona din (8.2). Končno smo izvozili lesnih izdelkov za 3.3 milijona din (6.9) ter ekstraktov za strojenje za 2.2 milijona din (3.4). Izvoz bakra in rud je podel na eno tretjino lanskega izvoza Med industrijskimi in rudarskimi izdelki se je zmanjšal izvoz sode na 1.0 milijona din (1.6), izvoz kalcijevega karbida in cianamida celo na 1.8 milijona din (9.4) ter izvoz ferosilicija na 0.6 milijona din (1.1). Izvoz cementa, ki je lani v tem mesecu docela prenehal se je nekoliko popravil na, 3.1 milijona din, vendar je treba upoštevati, da je bil v prejšnjih letih še enkrat večji. Prav hudo je nrzadoval izvoz -.urovega bakra, ki je dosegel le 176 vagonov (lani 430) v vrednosti 21.1 milijona din (lani 75.3) v enakem razmerju pa je nazadoval tudi izvoz rud, in sicer na 24.6 milijona din (75.6). ' ospodarskc zbornice k no-veiizaciji obrtnega zakona Od 9. do 14. t. m. je bila v SeogTadu koD-ftreaca vseh gospodarskih zbornic v naši državi, ki se je pečala z načrtom novele k brtnemu zakonu. Za ljubljansko zbornico sta ce te konference udr'?ž;la predseduik trgovinskega odseka g. Albin Smrkolj in tajnik dr. Ivan Pless. Po zaključku razprav so bile predlagane v glavner naslednje spremembe načrta novele. "aert novele vsebuje določbe, po katerih bi se Krog trsj'1-' vineke Ln obrtne delavnosti, ki bi bila izvzeta od odredb obrtnega zakona, znatno razširil. Zlasti nai bi bila izvzeta kmetijska in gozdna proizvodnja in tudi >pnxlaja« takih proizvodov. Ker bi se take določbe lahko zlorabljale v najširšem obsegu, so zbornice predlagale, da se črta prodaja proizvodov, ker mora biti tudi za prodajo kmetijskih in gozdnih proizvodov predpisano pooblastilo, kakor za redno trgovino. Novela izvzema tudi Poštno hranilnico. Drža,vno hipotekam« banko. Državno tiskarno, Prizad itd. Zbornice eo se postavile na stališče, da ni razlogov da bi se poslovanj teb ustanov izločilo iz določb obrtnega zakona. Od odredb zakona o obrtih so izvzete gospodarske zadruge, v noveli pa so še črtani pogoji, po katerih je bilo doslej poslovanje zadrug izvzete od določb zakona. Anketa je morala upoštevati pravno stanje po novem zakonu o gospodarskih zadrugah in je svoje zahteve omejila na predlog, da naj bodo gospodarske zadruge izvzete od določb zakona, razen od kazenskih določb, ki jih predvideva zakon za obrtne prekrške. Najvažnejši so bili predlogi glede trgovske usposobljenosti. Soglasno je bila sprejeta zahteva, da se kot dokaz usposobljenosti smatra pomočniški izpit po triletni učni dobi in trgovski izpit po najmanj dveletni pomočniški zaposlitvi. Dovršena trgovska akademija naj nadomešča vajeniško dobo in eno leto pomočniške zaposlitve. Usposobljenost naj se ne zahteva za prodajo sadja, povrtnine, mlečnih proizvodov, jajc, perutnine in cvetja na stojnici brez lokala. Osebe, ki so izvrševale najmanj pet let tako trgovinsko obrt brez usposobljenosti ali kako rokodelsko obrt, naj bi po enoletni zaposlitvi v trgovini in po uspešnem trgovinskem izpitu lahke izvrševale trgovinsko obrt ki je sorodna prvotni stroki. Prehod k izvrševanju drugih trgovinskih strok pa ne Riie biti dovoljen. Nadaljnje zahteve se tičejo poslovodij, zlasti v podružnicah, predvsem pa iskanja naročil pri privatnikih, ki mora biti brez izjeme prepovedano. Le na pismeni poziv naj bo dovedene iskati naročila pri privatnikih za kmetijske stroje in orodje ter za pisalne in šivalne stroje. Tako dovoljenje pa naj se izda samo osebam, ki dokažejo trgovsko usposobljenost. Nadalje ahtevajo zbornice, da se razširijo določbe glede krošnjarstva. Zlasti naj se prepove krošnjariti z inozemskim in z manu-fakturnim blagom. Tudi nakupovanje od strani inozemcev naj se smatra kot izvrševanje trgovinske obrti, če inozemci pri nas kupujejo blago zaradi nadaljnje prodaje. Končni predlogi se nanašajo na združenja trgovcev, na zavarovanje trgovcev in na obrtno policija Gospodarske vesti = Vprašanje uredbe o prisilnem nalaganju rezervnih fondov v državne papirje. Iz Zagreba poročajo, da so bile te dni v finančnem ministrstvu konference o načrtu uredbe o ustanavljanju rezervnih fondov in o njihovem nalaganju v državne papirje. Konferencam je prisostvoval tudi generalni tajnik udruženja industrijcev za savsko banovino g. Marko Bauer. Po njegovih informacijah se bo uredba nanašala tudi na industrijska podjetja, vendar ne bo posegala v obstoječe rezervne fonde. Merodajnf faktur jI v so predstavnikom Industrijcev zagotavljali, da se bo v polni meri upoštevala okol-nost, da se da uredba izvajati pri Industrijskih podjetjih le v mejah možnosti, ker mora Industrija svoja razpoložljiva sredstva uporabiti za obratovanje ali pa za investicije ter se mora vrhu tega posluževati znatnih kreditov. = Uprava Ljubljanske borze za blago tn vrednote: Na včerajšnji seji borzne uprave se je svet Ljubljanske borze za blago in vrednote konstituiral takole: predsednik dr. Ivan Slokar; podpredsednika: Ivan Je-lačin in Rihard Skubec; člani upravnega odbora pa so naslednji borzni svetniki: dr. Basaj Josip, Schwinger Rihard, inž. Remec Vladimir in dr. Fran Windischer. = Dolgotrajna trgovinska pogajanja t Nemčijo. 2e 14 dni se vodijo v Berlinu pogajanja med jugoslovansko in nemško delegacijo. Iz Beograda poročajo, da je doslej dosežen sporazum o ureditvi obmejnega prometa, o veterinanaki konvenciji in o carinskih tarifah. Vprašanje ureditve plačilnega prometa in kontingentov pa še ni rešeno in se bodo pogajanja o teh vprašanjih še zelo zavlekla. Z«to ni pričakovati, da bi bila pogajanja končana pred 1. junijem m ni izključeno, da se bodo končala šele v začetku junija. = Licitacija. Dne 18. junija bo pri gradbenem oddelku direkoije drž. žel. v Ljubljani H. javna ofertna licitacija za težaška, zidarska, tesarska, krovska in kleparska dela pri gradnji visokih stavb na postaji Gornja Radgona. Licitacijski pripomočki se dobijo od 1. junija naprej med službenimi urami pri direkciji drž. žel. v Ljubljani, Ljubljanski dvor IL nadstropje, soba št. 115. Borze 24. maja Na ljubljanski borzi so danes avstrijski šilingi, ki so se zadnji čas stalno dvigali, zopet popustili, in sicer na 9.10. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.08 in v angleških furntih po 238 medtem ko je bik) za grške bone povpraševanje po 28.75 Nemški klirinški čeki stanejo v Zagrebu m v Ljubljani 14.50 Beograjska borza, danes zaradi praznika ni poslovala. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna Škoda pri stalni tendenci trgovala po 484. Do prometa je prišlo še v 8Vo BLairo-vem posojilu po 98.25 in v delnicah Trboveljske po 205. dinarjev J? / ^ormotr 6x9cm DOBI SE V VSEH FOTOTRGOVINAH DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2416.14—2428 76 Berlin 1753.03 — 1766.91, Bruselj 73<5.25 — 741.31, Curih 996.46 — 1006.52, London 216-29 — 218.34, New Yark 4343 50 — 4379.81, Pariz 120.86 — 122.30, Praga 151.69 — 152.79, Trat 229-24 — 232.32. Curih. Beograd 10, Pariz 12.20. London 21.74, New York 438.75, IMi<*alj 73.80, Milan 23.08, Amsterdj. n 242.10, Bertin 175.75 Dunaj 42, Stockhobn 109.70, Kobonhavn 97, Prajgia 15.2250, Varšava 82.50, Budimpešta 86-25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb, Državne vrednote: Voijma škoda 483 — 184, 4°/o agrarno 62.25 den., 4*/» severne agrarne 62 den., 6°/o beglužke 93 — 94, 6% dalm. agrarne 92.25 — 93.50, 7°/'® stebiliz. 99 den., 7% invest. 99 — 100.50, 7•/• Drž. hip. banka 99.50 čten-, 7«/, Biair 94 — 94-25. 8% Blair 98 — 100; delnice: Narodna banka 7300 den_ PAB 228 den., Tnboveljslka 205 — 210, Gutmann 60 — 75, isis 25 den., Dubrovačka 390 bL Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 24. maja. Začetni tečaji: pš-nlca: za maj 77.50, za Julij 74.375, za sept. 75.375; kornza: za maj 56.875, za julij 57.875. za sept. 59. BOMBAŽ + Uverpool, 23. maja Tendenca stalna. Zaiključni tečaji: za maij 4.59 (prejšnji dam 4.61), za juhj 4.64 (4.66), za Okt. 4.75 (4.77). + New Torfc, 23. maja. Tendenca stalna. Zaiključni tečaji: za junij 8.48 (8.51), za otet. 8.57 (8-59). ŽIVINA + živinski sejem v Mariboru. Na živinski sejem 14. t. m. so prignali 17 konj, 17 bikov. 120 volov. 415 krav, 33 telet, skupai 602 glavi. Cene so bile naslednje: debel voh 4.50—5.75 d'n, poldebeli 3.50—4.60, plemenski 5.75—6, biki za klanje 3.75—5, klavne krave debele 4.50—5.25, plemenske 3.50—4.50, klobasarice 2.75—3.50, molznice 3.75—5, breje krave 3.50—4.50, mlada živina 4.60—6, teleta 5.50—7.50 din za kilogram žive teže. Prodanih je bilo 288 komadov. Po dolgem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, je v Gospodu zaspal naš dragi soprog, oče in stari oče, gospod Anton Uršič ŽIVINOZDRAVNIK V POK. Dragega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v četrtek, dne 26. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. Jurij ob južni železnici, 24. maja 1938. Žalujoča rodbina URSICEVA Počitniško darilo „ Jutra" srednješolskim dijakom Sto in pet lepih nagrad za najboljše sestavke ob dvajsetletnici svobodne in zedinjene Jugoslavije Kakor smo obljubili, ponavljamo danes razpis »Jutrovega« nagradnega tekmovanja za srednješolce. Pogoji razpisa so v celoti nei zpremenjenL Le k nagradam se mun je posrečilo pridobiti še pet novih lepih počitniških bivanj. Tudi nekaj novih misli za naloge smo še pridejalL Kakor smo v »Jutru« ie sporočili, smo se odločili razpisati ob letošnji 20 letnici Jugoslavije veliko nagradno tekmovanje za naše srednješolsko di- jaštvo. Naš namen je dati srednješolski mladini pobudo, da se ob 20 letnici samostojne narodne države malo zamisli, kaj pomenita svoboda in zedinjenje za naš narod, posebej še za nas Slovence. Za najboljše spise smo določili 105 krasnih nagrad, ki obsegajo deloma lepe in primerne knjige, deloma pa so v zvezi s prihajajočimi počitnicami. Te slednje nagrade naj omogočijo nagrajenim srednješolcem čim lepše in čim bolj koristno razvedrilo v počitniških mesecih. Tekmovanje je dostopno brez izjeme vsem dijakom, ki so letos obiskovali kako srednjo šolo v dravski banovini, izven Slovenije pa onim srednješolcem, katerih starši so naročniki »Jutra«. Sto in pet nagrad Nagrade, ki jih razpisujemo, so naslednje: 1. Brezplačno potovanje z vso oskrbo na izletu »Putnika« v Benetke, Milan in Pariz. 2. Brezplačno potovanje z vso oskrbo na izletu potovalne pisarne Okorn v Ljubljani, čez Dolomite v Švico in čez bivšo Avstrijo nazaj v Ljubljano (Lu- zern, vožnja s parnikom po Vierwald-stadtskem jezeru, z žično železnico na Rigi, Innsbruck, Veliki Klek itd.). 3.—12. Po eno brezplačno potovanje Ljubljana - Sušak - Kotor in nazaj, do Sušaka z avtobusom podjetja »Jadran«, po morju z brzoparnikom »Jadranske plovidbe« v II. razredu, s pravico do trikratne prekinitve vožnje v vsaki smeri. 13. Brezplačno štiritedensko bivanje 1 vso oskrbo v dijaškem letovališču v Martinščici pri Sušaku. 14. Brezplačno tritedensko bivanje z vso oskrbo v Domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. 15. Brezplačno tritedensko bivanje z vso oskrbo v Domu Jadranske straže v Bakru. 16 in 17. Brezplačno 14-dnevno bivanje z vso oskrbo v hotelu Bellevue pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. 18. in 19. Brezplačno 14-dnevno bivanje z vso oskrbo v planinskem domu na Kofcah. 20.—22. Brezplačno 14-dnevno bivanje z vso oskrbo v domu smučarskega kluba Ljubljana na Pokljuki. 23. Brezplačno 14-dnevno bivanje z vso oskrbo v domu Ilirije v Planici. 24. in 25. Po 14-dnevno bivanje z vso oskrbo v hotelu KO-OP v Gozdu Martuljku. 26. Brezplačno 14-dnevno bivanje z vso oskrbo v Dolenjskih Toplicah. 27. Brezplačno 14-dnevno bivanje z vso oskrbo v hotelu Kazino na Jezerskem. 28.—32. Po eno drokolo. 33.—36. Po ena ženska zapestna ura. 37.—38. Po ena moška zapestna ura. 39.—42. Po ena garnitura blaga in podloge za obleko. 43.—44. Po ena klubska harmonika. 45.—49. Po en fotografski aparat. 50.—54. Po eno ziato nalivno pero. 55.—75. Po dve knjigi ilustrirane revije »Življenje in svet« v luksuzni vezavi 76.—100. Po ena knjiga prof. Melika »Jugoslavija« (dva dela) in po en >Ju-»rov« roman. Naknadno se nam je posrečilo pridobiti še naslednjih pet nagraa. 101. Brezplačno 14-dnevno bivanje z vso oskrbo v domu na Polževem. 102. Brezplačno 14-dnevno bivanje z vso oskrbo v koči na Veliki Planini. 103. Brezplačno 14-dnevno bivanje z vso oskrbo v Aljaževem domu v Vratih. 104. Brezplačno 14-dnevno bivanje z vso oskrbo v koči pri Triglavskih jezerih. 105. Brezplačno 14-dnevno bivanje z vso oskrbo v domu na Krvavcu. Nagradne naloge Idealni cilj in namen našega nagradnega razpisa je, da bi srednješolci, ki se bodo udeležili tekmovanja, ob letošnji 20 letnici Jugoslavije malo razmislili in si čim bolj živo predočili, kaj pomeni za naš narod zedinjenje v svobodno in neodvisno državo, kaj nam je Jugoslavija dala v teh 20 letih in kako naša mlada generacija občuti blagodat svobodne domovine. Za primer navajamo nekaj predmetov, ki bi se dali obdelati. Ne zahtevamo nikakih obširnih študij, dovolj je nekaj dobro premišljenih in lepo izraženih misli v obsegu običajne domače ali šolske naloge. Evo nekaj primerov, ki jih lahko tekmovalci obdelajo v svojih nalogah: Kako doživljam Jugoslavijo. Kaj je Jugoslavija prinesla Slovencem. Kaj pomeni mladi kralj doraščajočf generaciji. Kaj bi bilo z nami Slovenci brez Jugoslavije. V čem lezi pomen izreka kralja Zedi-nitelja, da je dober Jugosloven tudi dober Slovenec, Hrvat in Srb. Jugoslavija kot dokaz ustvarjajoče sile slovanstva. Dolžnost mlade generacije do državne in narodne misli. Moji vtisi s poti po Jugoslaviji. Jugoslavija v slovenski literaturi. Naš kulturni napredek v Jugoslaviji Zakaj sem sokolski naraščajnik (narašča jnica). Kaj pripovedujejo naši domafi o borbi za Jugoslavijo. Slovenski srednješolci v predvojnem jugoslovenskem pokretu (Preporodovci). Kateri vojni dogodki so bili odločilni za zmago misli zedinjenja. Pomen majniške in krfske deklaracije. Pomen našega morja. To je le nekaj primerov in predlogov. Vsak tekmujoči dijak pa si lahko svobodno izbere naslov in vsebino svoje naloge v okviru splošne misli na 20 letnico našega narodnega in državnega zedinjenja. Prepričani smo, da bosta že razmišljanje in sestava naloge sami po sebi za vsakega tekmovalca prijetno in zanimivo delo. Naloga naj ima, kakor že rečeno, obliko in obseg nalog, kakršne se pišejo za šolo. Obsega naj torej tri do Sest strani šolskega zvezka. Napisana pa naj bo samo na eno stran lista in s črnilom (dobro čitljivo!) al' pa s strojem. Naloga ne sme biti podpisana, temveč mora imeti na koncu samo začetne črke ali pa kak psevdonim tekmovalca in pa označbo razreda in vrste zavoda, katerega je tekmovalec obiskoval v sedaj potekajočem šolskem letu 1937-33. Priložena naj bo zaprta kuverta, ki bo imela zunaj isti podpis kakor naloga in označbo razreda in zavoda, znotraj pa na posebnem lističu točno ime tekmovalca, označbo razreda in šole ter točen počitniški naslov. Ocenjevanje nalog Poslane nam naloge bo ocenila posebna komisija, sestavljena iz urednikov »Jutra« in prosvetnih delavcev izven uredništva. Vodstvo komisije je prevzel znani in priznani šolnik g. Josip Reis-ner, pred kratkim upokojeni direktor Srednje tehnične šole. Komisija bo ocenjevala naloge s posebnim ozirom na šolo in razred tekmovalca. Zato bodo vsi tekmovalci razdeljeni na tri skupine: nižjo, srednjo in višjo. V nižjo skupino bodo uvrščeni dijaki iz prvih treh razredov, v srednio skupino dijaki četrtega, petega in šestega razreda, v višjo skupino Da dijaki sedmega in osmega razreda srednjih šol. Dijaki z ostalih zavodov, ki imajo zničaj srednje šole, bodo uvrščeni po tem, kateremu razredu popolne srednje šole odgovarja dotični razred njihovega zavoda. Zaradi te razdelitve v tri skupine potrebno, da vsak tekmovalec na koncu naloge poleg začetnih črk svojega ali poleg psevdonima označi še razred in vrsto svoje šole, brez navedbe kraja šole. Ponovno opozarjamo, da je povsod merodajen ra7red, ki ga je tekmovalec obiskoval v šolskem letu 1937-38, ne pa razred, v katerega bo vstopil v jeseni. Pogofi tekmovanja Glavni pogoji so navedem že v gornjih odstavkih. Nagradnega tekmovanja se torej lahko udeleži vsak letošnji dijak katerekoli srednje šole ali srednji šoli enakega drugega zavoda v dravski banovini (humanistična in realna gimnazija ,realka .trgovska akademija in nižja trgovska šola, meščanska šoLa, učiteljišče, srednja tehnična šola itd.). Tekmujejo pa lahko tudi dijaki srednjih ali njim enakih šol izven Slovenije, vendar pa ti samo pod pogojem, da so njih starši, odnosno drugi svojci, naročeni na »Jutro«. Nagradne naloge je treba odposlati m naslov: Uredništvo »Jutra« (srednješolsko tekmovanje) v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Odposlane morajo biti tako, da bodo najkasneje v torek, dne 7. junija, v rokah uredništva. Ocenjevalna komisija bo potem dovršila svoje delo v štirinajstih dneh. Izidi tekmovanja bodo objavljeni v nedeljski številki »Jutra« dne 26. junija. Do konca šolskega leta, to je do Vidovega dne, dne 28. junija, bodo vsi nagrajen-.ci že imeli v rokah nagrade, odnosno nakazila za počitniška potovanja in počitniška bivanj a. Vse, ki bodo dobili nagrade za potovanja in bivanja, prosi »Jutro« že sedaj, da mu v zahvalo po končanem potovanju ali bivanju pošljejo kratek popis o svojih doživljajih. Ravno tako prosi one, ki bodo dobili kolo, uro, harmoniko, fotoaparat itd., da mu ob koncu počitnic s par vrsticami sporoče, kaj so kaj z nagrado doživeli ali kako jim služi itd. V Ljubljani, dne 18. maja 1938. »JUTRO« Porabimo star krompir! Kako je treba ravnati s klijočim krompirjem, da ostane poraben In užiten Krompir je v pravem pomenu besede nosilec naše hrane. Na površinski enoti nam daje največji donos redilnih snovi, v gospodinjstvu se da porabiti na najrazličnejše načine in je zelo bogat z ogljikovimi hidrati, rudninskimi snovmi ter — če upoštevamo količino njegove vsakdanje porabe — tudi z beljakovinami. Na žalost pa je mnogo gospodinj, ki postanejo krompirju, ki jim leži še v kleti takoj nezveste, čim se pojavi na trgu mladi krompir. Stari krompir jim ne diši več, pa ga puste, naj kliie in se kvari. To ni dobro. <5e smo krompir dobro shranili, tedaj ostane dober in uporaben še do pozne pomladi. če ga zavarujemo pred svetlobo, mrazom in toploto, tudi ne bo pričel kliti. Če bi pa vendarle začel kliti, tedaj mu moramo poganjke pravočasno odlomiti, ker izgubi drugače svoj okus in škrob. Klijoči krompir moramo temeljito olupiti in izrezati mu moramo vsa očesa, ker se v teh tvori strup solanin. Ob tem letnem času je bolje, da star krompir pripravimo z dušenjem nego s kuhanjem in da postane okusnejšL moramo položiti nanj vrečic© s ki.nmi.nom. Krom pir, ki ni več polnovreden, temeljito olupimo in pristavimo z zadosti vode, toda brez soli k ognju, kjer naj kratko zavre. Potem vodo odlijmo in nalijmo na krompir nove, vrele vode. Sedaj dodamo tudi nekaj soli in morebiti tudi malenkost je-siha. če stari krompir tako skuhamo, bo imel še izbor en okus Toda pri dobrem starem krompirju, ki še ni pričel kaliti, je, kakor smo že povedali, bolje, da ga dušimo, ker se njegove redilne snovi tako bolje ohranijo- Vzoren rešitelj — a slab soprog Roman sina ruskega jetnika in tvorničarjeve hčere V juliju 1934. se je na Vrtskem jezeru v nenadnem viharju prevrnila jadrnica nekega dunajskega veleindustrijca. 19-letna tovarna rjeva hči, ki je biLa sama v ladji, .je padla v vodo in bila je v največji nevarnosti, da utone. Fedor. sin nekega ujetega ruskega vojaka. ki je po vojni ostal na Koroškem, je z brega videl, kako se dekle obupno bori z valovi. Brez pomišljanja je skočil v vodo. splaval do dekleta in ga rešil Med nadaljnjimi tedni se ie med obema mfculima človekoma razvilo prijateljstvo, ^k !:»ai sta ladrala po jezeru, mlada Lilv je gled i-la v svojega rešitelja kakor v Boga in čeprav je bil nje oče kaj malo vnet za to prijateljstvo sta se dekle in fant zaročila in potem tudi poročila. Zakon pa je bij že od vsega pocetka nesrečen. Fedor. ki je svoja prva leta prebil na Ruskem in zadnja leta na deželi med kmeti, je bil deležen le pomanjkljive vzgoje. O finih manirah v družbi ie imel le malo pojma Žena se je dve leti zaman trudila, da bi ga izlikala, ostal pa je družabno »nemogoč«. Pogoste so tile prilike, da je svojo mlado ženo, ki so jo bili vzgojili i v nekem švicarskem penzionatu. težko blamiral, zato ni čudno, da sta se medsebojno čedalje bolj odtujevala in končno je žena vložila tožbo za ločitev tega nemogočega zakona. V svoji tožbi je navajala, da ji je nemogoče pokazati se z možem v družini aili pa v dražbi. Vsi njeni napori so bili dve leti zaman, pač pa je prišlo med njiima pogostoma do prepirov in ker zahaja mož rajši v male gostilne, ostaia tam do polnoči ter družino zanemarja, je pač nujno potrebno da se zakon po njegovi krivdi loči. Sodišče je te razloge upoštevalo in zakon looMo, ker bi nadaljnje skupno življenje vodilo le do še hujših sporov. 2oo tisoč sardin v morje Med francoskimi ribiči je nastalo veliko razburjenje, ker nimajo možnosti, da bi prodali ves svoj plen. čeprav so v zadnjih dneh v Saint-Nazaireu sardine prodajali po skrajno nizkih cenah, so bili prisiljeni, da pomečejo 200.000 teh rib v morje. Zastoj v prodaji je nastal tudi zavoljo stavk v nekaterih tvornicaih sardin. Priprave za obisk angleške kraljeve dvojice v Parizu so v polnem teku. Apartmame na Quai d'Onsayu, kjer bo prebivala, so opremi, ii z najdragocenejšim pohištvom, ki je francoski vladi na razpolaga Strežno osebje bo imelo posebno svečano uniformo in straža s heletardami ter srednjeveškimi kostuma naj poveča svečani značaj. Ves Quai d"Oreay t odo podrecBH vojaškemu poveljniku in vsako krat, kadar bosta suverena odhajala na kakšen obisk ali p« se vračala, 6e bodo oglasile fanfare. Poslopje bodo ponoči razsvetlili s številnimi žarometi. Po uradnem sporočilu ob®5efca Pariz v septembru tudi egiptski kralj in kraljica. 600 m daleč in 30 m visoko Bob Morse Iz Kalifornije je skonstruiral letalno napravo, ki Jo poganja z nogami Na ta način je letel ▼ višini 30 m 600 m daleč . , « Obide angleških suverenov v Pariza ssaaBas Breda, 25. T, 1938. = Dekorirani prsti na nogah Lord NuSSield zgradi največjo tvornico za letala Anglefka javnost govori z veJfflrim prizna, njem o avtomobilskem veleindusitrijcu lordu Nuffieldu. ki je vdadi ponudil svojo pomoč za hitro izvedbo angleškega zračnega oboroževalnega programa. Listi poročajo, da je lord Nuffieffd ukrenil že vse potretno za množestveno produkcijo letal. Gre pred vsem za gradnjo letalskih ogrodij, kajti za gradnjo motorjev .je že dovolj poskrbljeno. Lord Nuffield bo v Bir-mimghamu zgradil največjo letalsko tovarno na svetu, v kateri bodo gradili v prvi vrsti bombnike. Napačna signalna zveza — 6 mrtvih Na havajski peščini dekorira domača deklica nohte na prstih kopališke gostje Kirurg pozabil škarje v telesu Zanimiva razprava pred italijanskim sodiščem Preiskava je ugotovila vzroke hude nesreče, ki se je zgodila pri londonski podzemeljski železnici in o kateri smo te dni poročali. Prejšnji dan so na progi nekaj popravljali in pri tem so žice za signalne naprave napačno zvezali. Posledica je bila trčenje dveh vlakov, pri čemer je biilo 6 oseb ubitih in pol stotine težko in lažje ranjenih. Vodja vlaka, ki je treščil v stoječi vlak, je izpovedal, da je v zadnjem trenutku zagledal motno rdečo luč. Ni mislil, da bi biil vlak, pa je vse eno hotel ustaviti. Bilo pa je že prepozno, trenutek pozneje se je katastrofa zgodila. Sistem dveh otrok in geniji če bi bil danes moderni sistem dveh otrok v veljavi že pred nekaj sto leta, bi bilo človeštvo prikrajšano za mnoge velike duhove. Mozart je bil n. pr. sedmi otrok svojih staršev, Rihard Wagner deveti, Bach osmi in Albreht Diirer tretji. Kakor stmo že poročali, je zadnje deževje in tajanje snega povzročilo na štajerskem hude poplave. Tudi Koroška je prizadeta in poročila o poplavni katastrofi navajajo šest smrtnih žrtev. Poplave so zajele veliko ozemlje in povzročile silno razdejanje. Več velikih in majhnih mostov je porušenih, nekateri kraji so zaradi naraslih voda odrezani od sveta. Ceste, travniki in gozdovi, sadovnjaki in hiše so deloma pod vodo. škoda gr. v milijone. V Leotau je dosegla Mura višino 4.40 metrov, kakršne ne pomnijo ljudje sedanje generacije. Od Leobna do Judendorfa so morali vs% vasi, ki ležijo ob Muri, izprazniti Elektrarna v Leobnu je ustavila obrat in mesto je bilo zaradi tega brez luči. V TGrrachu v zgornji dolini Mure, se je zrušila neka hiša in je utonil moški, ki je pomagal pri reš vanju ljudi. Potok Ran-tenbach, ki se zliva v Muro, je takisto odnesel s seboj moškega, ki se ni mogel o teti iz deiročili valov. Največje razdejanje so povzročile poplave v Knittelfeldu. železniška proga je med St. Lorenzenom in Knittelfeldom v dolžini dveih km popolnoma zasuta s peskom in proiom V Landschachu in Mass-wegu je voda zrušila več hiš in gospodarskih poslopij. V Knittelfeldu, skozi katerega teče potok Dingering, je voda prestopila bregove ter se razlila po trgu. Na Vrtwvno soefišče v Rimu Je raasodflo o zadevi, ki je v italijansiki javnosti zjbudi-la mnogo pooamosti. Potrdilo je prvi sodbi mdžjte inStacJce iti apdlacijskega sodišča v JaMnu, po kateri sta zdravnik dr. Giamantoni in uprava bolnišnice v mestu Fabrianu skupaj dolžna izplačati odškodnino, ki jo je zahtevala od njiju neka Paolettijeva. To PaoJettijevo je namreč c8r Giamantoni operiral, a v njenem telesu je potem pozaJbil škarje, tako da jb je bilo treba veliko pozneje še enkrat rezati. Vrhovno Pol stoletja že deluje CM D, darujmo še za pol stoletja! desettisoče kubičnih metrov lesa so valovi odnesli s seboj. Kolikor so doslej zbrana poročila o poplavni nesreči, javljajo uiradi, da sta utonila delavca Wind in Krenn. V Strchen-baehu pri Rottenmannu je utonil vojni invalid Leitner, v Horbingu pa neka sedemletna deklica, ki je hotela rešiti piščance iz deročih valov. Tudi vojnega tnvaiiidia Eberharda. ki je hotel deklici pomagati, je odnesla voda. Vendar je imel srečo, da se je spotoma vlovil za neko drevo in splezal na njegov vrh. S tem si je otel življenje, v Troifaiachu sta utonila 48lefc-ni tesar Steinacher, v Gossu pa 281etni Albin Wamenstaller, ki sta pomagala pri reševalnih delih V Gniesajuu je padel 17 letni A. Drage v vodo. Odnesli so ga valovi. V Himmelbergu je utonil Benedikt Rattler v naraslem hudourniku. Radgona je doživela poplavo, kakršne niso imeli že od 1. 1916. Mestni parit, okoliški travniki, ulice, vs? je bilo v jezeru. Večino hiš so morali izprazniti. Pri reševanju so pomagali gasilci in vojaki. Mnogo živine je utonilo, voda je odnesla tudi krmo. zlasti seno. Nemški notranji minister dr. Frifck je obiskal prizadeto mesto in Obljubil prebivalstvu pomoč. Proga Gradec—Bruck—Dunaj je k sreči ostala sposobna za železniški promet, prekinjen pa je promet med Beljakom in Celovcem. M!ed &piljem in Radfeono vozijo osebni vlaki s prestopanjem potnikov, tovorni promet pa zaenkrat počiva. sodišče Je dokončno razsodilo tako, kakor smo omenili, navzlic temu, da ni imela Paolettij,eva zavoljo operacijskih ška-rij v svojem telesu po nekem čudnem na>-ključju nobene škode. Operacija je bala iz-vršetna pred dvanajstimi letL Škarje so odkrili popolnoma slučajno, ko so pred kratkim zavoljo vnetja v sklepu Paoletti-jevo rontgenizirali. Z novo operacijo so ji potem škarje odstranili. Pacientka je zahtevala 114.800 lir in jih je tudi dobila. ANEKDOTA Načelnik propagandnega odseka velike ameriške tvrdke za prodajo avtomobilskih pogonskih sredstev A. L. Gallagher si je o priliki bivanja v Rimu izprosil sprejem pri sv. očetu. Državni tajnik kardinal Pa-celli je skozi priprta vrata slišal, da Američan papežu nekaj silno prigovarja, ta pa se na vse kriplje brani. Ko je Američan povišal svoj glas, je kardinal razločno čul besede: »Dam cerkvi 30 milijonov dolarjev! Petdeset milijonov! Sto milijonov!« Papež je na vsako ponudbo odgovoril: »Nemogoč?!« Ko je Gallagher odšel, je Pacelli pristopil k papežu in vzdSh-nil: »Kakšno bogastvo je šlo po vodi! Kaka škoda za cerkev!« »Na žalost«, je odvrnil sv. oče, »tora ponudbe res nisem mogel sprejeti. Mož je hotel, da bi jaz ukazal cerkvi, naj se od danes naprej na koncu cerkvenih molitev ne izgovarja več amen, marveč mobiloiL« VSAK DAN ENA Maharadža na potovanju. (»Everybodys weefclr<) Poplave na štajerskem Šest smrtnih žrtev, milijonska škoda Smehljaj Na »Lovčenu«, 18. maja Dardanelska ožina, ki smo jo ugledali v večerni svetlobi, približuje v tesno sosedstvo Evropo in Azijo. Na tej razgledni točki ne čutiš med njima vidne razlike: s te in z one strani je slika skoraj ista, podobna so si človeška selišča, saj konec Evrope in začetek Azije naseljuje isti narod. Ko smo poprej jadrali po širokem Egej-skem morju in iskali na obzorju obrisov maloazijske obale, se nam je zdelo, da so se s kompasi vred oddaljili tudi vsi evropski problemi. Lažje kakor doma, v vroči bližini njihovih »dinamičnih izvorov«, smo lahko na mejah Evrope zaprli oči pred njimi. Toda Dardanele so jih na mah postavile pred naše mišljenje in zaplele v razgovore, ki jih imamo na krovu lepega »Lovčena«, ob šumenju valov in otroško-jokavem vzklikanju galebov. Koliko evropskih interesov, koliko stremljenj po ravnotežju se je že lomilo na tem zgodovinskem osišču, ki ga tolikokrat omenjajo v evropski politični in diplomatski zgodovini! Na nizkih, zelenih in po videzu prijaznih vrhovih ob obrežju pripovedujejo trdnjave, vojni spomeniki in vojašnice o vojaško političnem pomenu te evropsko-azijske soseščine. Tisoči, ki so med svetovno vojno padli v teh vodah zaradi »politike ravnotežja«, so bili samo nasledniki davnih trojanskih bojevnikov, kajti po sodbi francoskega raziskovalca Homerjeve poezije Bčrarda je tudi za vabljivo fabulo o lepi Heleni skrit večno aktualni motiv: borba med vzhodom in zapadom na mejnih črtah Sredozemlja kot najugodnejšega prostora za politična in vojaška tekmovanja. Zgodovina se tu venomer ponavlja in prav v Dar-danelah. na večni mrtvi straži dveh kontinentov, ti stopa nje valovanje živo pred oči. Kmalu po 19. uri smo se ustavili za pol Carigrada ure v čanku, majhnem, turškem mestecu. Tu sta vstopila na našo ladjo dva turška vojaka in nas spremljala prav do Carigrada. Naslednjega jutra smo kmalu po šestih pasirali San Stefano, kjer je bila pred 60 leti sklenjena znana mirovna pogodba.. Tako smo po mirni vožnji čez Marmarsko morje zajadrali v Bospor, eno najlepših točk na naši poti, čeprav je vsa pot polna slikovitosti in zanimivosti. Lahno meglico je tu in tam prodiralo sonce, ki je zlatilo kupolo Hagije Sofije in morske valove pod nami. Pred nami pa se je vedno bolj prikazoval Istanbul, staro Carsko mesto, tolikokrat zaželeni in zasanjani Carigrad! še preden so mogli naši vrli mornarji vreči sidro na častnem mestu, ki so ga turške oblasti določile »Lovčenu« v bližini Zlatega roga, je sonce snelo Carigradu prozorno belo tančico. Zdaj so z vseh strani zableščale njegove stare palače, mošeje z mi-nareti, njegove vode, in vse barve in vsi toni so se zlivali v živo, starinsko, eksotično, z dihom pravljic iz Tisoč in ene noči zaznamovano podobo Carigrada, mordš, najlepše ležečega mesta na svetu. Kdorkoli je in bo doživel tako jutro s panoramo Carigrada pred seboj, ne bo svoj živi dan pozabil edinstvene sile in lepote tega doživetja. Vsi nosimo v srcu hrepenenje po vzhodu. Ko ugledamo na vratih azijskega kontinenta, te zibelke človeštva in njegovih kultur, minarete Carigrada, se nam sprosti v duši davno hrepenenje in sreč neugnano objema to čudovito stvaritev bi-zantske civilizacije in orientalskega življenjskega stila, smehljajoče se mesto, ki nad njim bedi že toliko vekov krščansko-mohamedanska Hagia Sofia (Sveta Modrost). Kmalu smo se izkrcali in se brž seznanili z nekaterimi zastopniki naše kolonije v Istanbulu. Izmed njih nam je novinar Bu- kinica postal vodnik po mestu, ki smo si ga tali morali zaradi kratko odmerjenega časa ogledati z največjo hitrostjo. Marsičesa kajpak nismo mogli videti. Tolažba nam je, da se sem še vrnemo m si to ali ono reč še ogledamo. Z avtotaksiji, ki so jih vodili turški šoferji (vsi smo se prepričali, da so to nepričakovano vešči in simpatični možje) »smo zbrzeli v Arheološki muzej. Nameščen je v nekdanji palači bi-zantskih vladarjev, v tako zvanem starem saraju. Tu so zbrane zgodovinske znamenitosti, ki ne zaostajajo za najznamenitejšimi muzeji sveta. Med številnimi sarkofagi je zaradi svoje arhitekture in dobro ohranjenih reliefov posebno lep oni, ki ga pripisujejo Aleksandru Velikemu. Krasne plastike, mozaiki, keramike in druge umetnine iz vseh krajev Male Azije, Macedoni-je, Grčije in drugih sosednih dežel so v tem muzeju razvrščene v pregledne večidel kronološko urejene zbirke, ki bi bilo treba zanje vsaj pol dneva zbranega časa. Iz Arheološkega muzeja smo krenili ▼ eno najznamenitejših džamij na sveto, v 300 let staro Ahmed-begovo džamijo, ki je bila zgrajena zato, da prekosi krščansko stavbo Aje Sofije. Ni težko presoditi, da kljub vsemu veličastju ni uspela ta tekma sultana z davnim cesarjem Justini janom; toda za stavbarstvo mohamedanskih svetišč je bila Ahmed begova džamija odločilnega pomena in zaradi njenih šestih minaretov — edinstven pojav na svetu — so bili morali rešiti prestiž Mohamedov« džamije v Meki tako, da so ji postavili še sedmi minaret. Drsa je po bogatih preprogah vpijaš vase lepoto orientalske mistike, ki je tu razpela svoj razkošni šotor v čast in slavo Allahu in njegovemu preroku Mohamedu. Aja Sofija, ki je sedaj že gesto leto bizantinski muzej, je kajpak še vedno središče zanimanja umetnostno čutečih obiskovalcev Carigrada Starejše poznavalce hd začudila marsikakšna sprememba; s tem, da Aja Sofija ni več mošeja, se lahko vrača v svoje prvotne forme, čeprav ne bo več nikdar Služila prvotnemu namenu. Velikega pomena so mogočni starokrščanski mozaiki, ki so jih odkrili v zadnjih letih in ki jih še vedno znova odkrivajo. Cerkev, ki jo je L 537. zgradil v slavo božjo in v utrditev svoje cesarske moči blzantski zakonodajalec Justinijan, je ena najstarejših krščanskih cerkva na vsem svetu in izmed starih cerkva najveličastnejša. Z njo so bOa odprta nova pota monumentalni arhitekturi, postala je pravilo vsega bizant-skega cerkvenega stila in je na vzhodu še vedno vzor vsem hišam božjim. Njena 55 m visoka in 33 m široka kupola nadkrilju-je po zgradbi ne le svojo edino predhodnico v rimskem Panteonu, marveč tudi vse poznejše, celo še renesančne stvaritve te vrste. Material, iz katerega je zgrajena nje notranjost, zlasti marmorne plošče, ki imajo ponekod kar čudovito naravno slikarijo, je bizantski cesar zbral z vseh strani tedanjega omikanega sveta. Zlasti so uporabili za novo cerkev marmor nekdanjih grških templjev. Sami stari bogovi so morali s svojimi svetišči pristopiti k temu mogočnemu poveličevanju nove vere to vsemogočnega monarha, ki je hotel prekositi Salomona in prepričati Boga, da ima v njem svojega največjega služabnika. Ko je pozneje Benečan Errico Dandolo na križanskem pohodu oplenil mogočno cerkev bizantskih carjev in odnesel iz nje baje za 40.000 kg zlata in srebra, je njen blesk in lesk mnogo izgubil, vendar vse to ni moglo zmanjšati arhitektonske učinkovitosti in edinstvene notranje, v plemenitem stavbnem materialu ohranjene lepote cerkve Svete Modrosti. Pri A ji Sofiji je novost še to. da so nedavno odkrili ostanke prvotne Konstanti-nove bazilike in našli nekaj njenih stebrov, raziskavanja na terenu tik Aje Sofije še nadaljujejo. _ Nagla je bila naša pot po Carskem me-stn, današnjem velikem Istanbulu, vendar K oltarni Dočim je val vojne literature, ki je bil v prvem desetletju po velikem svetovnem požaru preplavil vso Evropo kot odjek krivic in bolečin, prizadejanih milijonom, in kot krvav memento bodočim rodovom, že znatno uplahnil, se je tudi v naši knjižni tvorbi zadnjih let pojavilo nekaj del, ki so sicer pozen, a vendar potreben in pretresljiv doprinos k zgodovini velike tragedije. Morda ni nikogar tako vrtinčil in butal po svetu krvavi vihar, kakor slovenskega človeka, služečega v tuji armadi, ter ga vlačil po bojiščih, barakah in špitalih, kjer se je javno očitovala njegova razklanost, kruto hlapčevanje in podzavestno stremljenje k svobodi. Od vseh brezimnih junakov, ki jih je iz množice dvignila umetnikova roka, je danes še najbolj živ bratec švejk. Mi še nimamo svojega švejka, da bi mu stopil ob stran. Nimamo še velikega teksta o slovenskem soldatu, ki bi ga mogli pokazati vsemu svetu kot simbol našega trpljenja, naše volje in naše vere in ki bi mogel v svetovni knjižnici stati v vrsti velikih dokumentov, ki bodo preživeli stoletja. V zadnjem času se je pridružila kratki vrsti slovenskih pričevanj o vojni knjiga Davorina Ravljena »črna vojna«, ki jo je pravkar izdala založba »Cesta«. Z veliko pieteto in tiho grozo jemljemo v roko knjige te vrste. Saj iščemo v njih več kot samo osebnih spominov njih avtorjev. Od njih nekako pričakujemo odgovorov na tisoče naših vprašanj. Saj so glasen klic po nedotakljivosti in novem vrednotenju človeškega življenja, čigar cena se nam danes kaže nižja, kot se je kdajkoli. Ce nam te knjige ne morejo dati ne prvega ne drugega, nam pa brez dvoma dvigajo zavest o vrednosti krvave odkupnine, s katero smo dobili to, kar je danes naše in nam taiko neskočno drago. To je končno najbolj notranje bistvo teh pričevanj in najbrže tudi njihov visoki namen. Tudi pričujoče delo. podano v obliki zapiskov mladega črnovojnika, nam zapusti prav isti občutek, čeprav obsega prav za prav kratko časovno razdobje — od začetki četrte vojne zime leta 1917. v majhni garniziji na Gornjem štajerskem do prevrata ter justifikacij v Judenburgu in veselja pijanega vračanja razcepane bivše avtsrijske armade z vseh vetrov — nam živahno dvigne pred očmi svet, v katerem živi, dela, preklinja, trpi in upa mladi eno-letnik Peregrin Napotnik. Prva tretjina pregled knjige dela vtisk, kakor da je pisana nekako hlastno, krčevito, tu in tam celo raztrgano in stane te nekaj truda, da vedno znova vloviš tenke, temne niti, ki se ti trgajo med prsti in jih spet privozljaš drugo k drugi. Vendar nas že prav od začetka postavi v ozračje trhle, razpadajoče stavbe avstroogrske monarhije ln njenih zadnjih, histeričnih, skorajda blaznih predsmrtnih krčev ter nas zbliža z vsemi tistimi v temeljih zrahljanimi človeškimi življenji, ki medlijo v njem z neko silo, ki ti ne da, da bi odložil knjižico, preden je nisi prečital. Proti sredini se pripovedovanje, čeprav stvarna napetost narašča, nekako umiri. Kakor da mladenič, ki piše svoj dnevnik, zori v trpljenju in modrosti iz dneva v dan. Proti koncu zgrabi človeka prikazovanje judenburške tragedije, da jo znova po-doživlja. Posvečeno ji je več poglavij, ki spadajo med najmočnejša in najbolj epsko pisana v vsej knjigi. Med njimi bo ostal bralcu brez dvoma v težkem spominu opis zadnjega obiska v celici obsojenih Janezov, njih zadnje poti skozi sončni majski dan ter njih junaške, danes že skoraj legendarne smrti. To so velike, težke stvari iz slovenske zgodovine. Med najbolj enotno in kompaktno napisana poglavja ,ki so zanimiva tudi zaradi karakterizacije njihovega anekdotičnega junaka, spada zgodba o Kelestyri, edinem Turku v bataljonu, ki doživi sredi svetovne tragedije svojo majhno, osebno usodo. Prav podobno vpliva tudi poglavje o pobegu in smrti Jovana Stijiča. Edine skorajda lirične strani v vsej knjigi so strani pisma brezdomca Benedika, ki je, čeprav ni imel doma, ušel domov, saj je »domovina poleti en sam zelen ln gostoljuben hram«. Vkljub temni in težki vsebini knjige sije vendar nad vsem klavernim življenjem v njej sonce: to je hrepenenje majhnega slovenskega človeka, izrečeno v začetku tu in tam z drobno besedo, proti koncu pa vedno glasneje in določneje: hrepenenje po domu, po miru, po pravem, trdem delu, po njivi in trati — in s tem hrepenenjem veliko, neomajno upanje, ki je do zadnjega diha tešilo tiste, ki jim ni bilo izpolnjeno, ln je vodilo tiste, ki so preživeli. Kar je razen tega upanja veselega v knjigi, je trpko in bolj podobno kletvi in stoku, kakor smehu. A te dobre slovenske vere, ki naj nas nikoli ne zapusti, je dovolj, da je knjiga kljub vsemu od nje svetla. T. T. kina izgrafi b Rusije vas italijanske državljane, ee je morala tudo ona vrniti nazaj. Sodišče je dognalo resničnost njenih navedb in bi jo moralo tedaj obsoditi zgolj zaradi običajnega bega čez meja Za ta prestopek pa je bila deležna amnestije, tako da so jo oprostili sleherne kazni. Drog sa zastavo v Cerknem. O drogovih za zastave, ki so se pričeli postavljati na pobudo kanalske fašistične organizacije, smo že poročali. Kakor pred leti zasajevanje spominskih smrek po vaških trgih na Krasu in na Goriškem, so pričeili sedaj postavljati take drogove v spomin na razne domačine ali priseljence, ki so padli v abesinski vojni Vprav velik drog z marmornatim podstavkom todo te dni postavili v Cerknem. Kakor v kanalskih vaseh 90 fašisti tudi na Cerkljanskem zbrali ves denar, kolikor ga bo treba za kritje stroškov, med ljudstvom. Lasti, ki o tem poročajo, naglašajo, da na tak način tudi v Cerknem občina ne bo niti najmanj obremenjena z izdatki za drog. Drog bo prvo ali drugo nedeljo v juniju posvečen spominu na nekega obmejnega mi. iičnifea iz Bergama v Lombardiji, kd je nekaj let služil v cerkljanskih gorah in je pred dobrima dvema letoma padel v Abesiiniji. V velikih tržaških podjetjih, posebno v ladjedelnicah so pred kratkim odpustih večje stevialo delavcev, ostalo delavstvo pa je bilo sredi maja odpuščeno le začasno, za teden dni V tovarnah je ostalo na delu le r toliko ljudi, kolikor jih je bilo potrebno za vzdrževanje prostorov in strojev. 2e pred tedni so se ustavila razna dela, ki niso bila bas nujna, io pa zaradi pomanjkanja suro- S V nedeljo dne 22. t. m. je motosekcija Hermesa priredila na znani podutiški krožni progi (7.5 km) velike motociklistič-ne dirke, za katere je bilo prijavljenih 20 vozačev v različnih kategorijah. Doseženi so bili naslednji rezultati: Ljudski motorji do 100 cms: 1. Anžur (Hermes), povprečna brzina 51 km na uro, na DKW. Turni motorji do 500 cm' na 8 krogov (60 km): 1. Vrhovec Franc (Hermes), povprečna brzina 59 km na uro, na Sumbe-anu. Turni motorji do 250 cm3 na 8 krogov (60 km): 1. Anžur (Hermes), povprečna brzina 52.5 na uro, na DKW. Športni motorji do 500 cm3 na 15 krogov (120.5 km): 1. Šiška Janko (MK Ilirija), povprečna brzina 60 km na uro, na BMW. Najboljši čas dneva! Športni motorji do 350 cm3 na 12 krogov (90 km): 1. Lapajne Julij (MK Ilirija), povprečna brzina 59.5 km, na Horexu. Športni motorji do 250 cm3 na 12 krogov (90 km): 1. Polak Janez (MK Ilirija), povprečna brzina 55.5 km na uro, na Puchu. Vozač Polak, ki je vozil na Puchu, je dosegel gornjo povprečno brzino kljub temu, da se mu je pripetila med vožnjo nezgoda. pri kateri je izgubil na času okoli 10 minut Zaradi izredno dobre vožnje pa še dve prvenstveni tekmi V Kranju bodo gostovali Mariborčani, v Maribora pa ČSK V finalnem tekmovanju za prvenstvo LN1P sta zaradi neugodnega termina 1. maja, ko so bil? v Kranju in Mariboru prireditve oblastveno prepovedane, ostali neodigrani še dve prvenstveni tekmi, ki bosta na vrsti na jutrišnji praznik. Po eno tekmo morajo igrati še štirj? kandidati izmed šestih moštev, ki so se borili za naslov prvaka LNP, in sicer: V Kranju: Kranj in Maribor ob 16.80 in v Mariboru: železničar in CSK ob 14.30 na igrišču železničarja. Za prvo mesto je sam naslov prvaka nobena izmed teh tekem ne bo več odločilnega pomena, kajti prvak podsaveza je že dokončno Cakovečki ŠK, ki ga ne more nihče več dohiteti. Tako se bo torej jutri odločalo le še o drugem in tretjem mestu, za katero prideta v poštev Maribor in železničar, oba z 12 točkami. Vsekakor ima pri tem Maribor več izgledov, ker ima pač šibkejšega nasprotnika. Sicer pa bosta ofbe moštvi ne glede na doseženo mesto ostali tudi prihodnje leto v podsaveznem razredu. V nekaj vrstah Jutrišnji praznik so številni naši klubi izraJbili za prijateljske tekme. Zanimivo je, da bo to pot največ srečanj z italijanskimi klubi, ki ^ postali v zadnjem času — menda zaradi majhne režije — najbolj pripravni nasprotniki. Tako je zagrebški Hašk povaJbi! na gostovanje Flumano z Reke, s katero ima še nekaj starih računov in bi jih zdaj vendar že enkrat rad poravnal. V Splitu bodo imeli v gostih precej dobro moštvo prve italijanske divizije FC Livomo, ki bo igralo jutri in v nedeljo. Ker je Hajdukov srednji napadalec Mato-šjč z državno reprezentanco na poti v Belgijo, si bo Hajduk za ti dve važni tekmi izposodil enega izmed Hgaških srednjih napadalcev. V ostalem pa se Hajduk pripravlja v prvi polovici junija za daljšo turnejo po Italiji ter misli prav tako. kakor Gradjanski igrati tudi z Ambrosiano. Gradjanski je odpotoval v Milan, kjer bo jutri nastopil proti italijanskemu prvaku Ambrosianl. Njegova naloga je tem pomembnejša zaradi tega, ker mora zabrisati neugoden vtis. ki ga je naša državna reprezentanca zapustila v Genovi. »Purgerji« so vzeli s seboj Raliča in Vu-čilovskega iz Concordije, savezni kapetan Popovič pa jim je za ojačanje poslal v Milan Urha in Jazbinška, Gradjanski bo to-re jpreoej močan in morda res ni pretiran račun ,da se bo morda res pokazal v boljši luči kakor naša državna reprezentanca. Naši »beli orli« so že zapustili Genovo in preko Pariza odpotovali v Bru"eij, kjer jih prihodnjo nedeljo čaka reprezentanca Belgijo. Jutri bodo prisostvovali meddržavni tekmi med Francijo in Anglijo v Parizu, v petek pa nadaljevali pot na vin. DeAavstvo pa je bfio sedaj začasno odpuščeno zaradi pomanjkanja električnega toka. Kakor znano, eo vse tržaške tovarne elektrificirane. Tok pa prejema Trst od elektrarn pri Bellunu v Beneških Alpah. Dve neznani žrtvi med nabiralci granat. V bližina Doberdoba sta se pretekli torek smrtno ponesrečila dva kmečka fanta. Nekje na gmajna sta našla staro granato. Ko sta jo poskusila razstaviti, jima je eksplo driraia. Učinek je bil strašen. Fanta so zračni pritisk in drobci granate popolnoma raztrgaild. Ljudje, ki jih je silna detonacij« priklicala na kraj nesreče, so našli daleč okrog posamezne dele njunih trupel. Zbrali so njune zemske ostanke in jih naslednjega dne pokopadi. Nesreča je napravila v Doberdobu in po vsej okolici najgloblji vtis, posebno še ker so si vašoani kakor tudi karabinjerja zaman prizadevali, da bi dognali, kdo sta bila nesrečna nabiralca granat Blizu Borita pri Trsta se je pretekli torek na železniški progi proti Pulju pripetila huda nesreča. Zidar Ivan Rodela, star 57 let, se je ob rani jutrnji uri odpravil v Trst na delo. Ko je stopil pri Mohovu na železniškem prehodu čez tir, se je od tržaške strani nenadno pojavil brzi motorni vlak. Rodela se je zmedel za hip in že ga je vlak zadel od strani in ga vrgel daleč proč na kup kamenja. Moža eo uro pozneje tržaški reševalci odpeljali v mestno bolnišnico. Imel je hude notranje poškodbe in silni sunek mu je pretresel možgane. Njegovo stanje je zelo resno. T je še dosegel prvo mesto v svoji kategoriji. Celotna dirka je potekla brez vsake nezgode in ob velikem zanimanju občinstva, ki je dirki prisostvovalo v prav lepem številu. Cesta je bila zaradi deževnega vremena zlasti v gozdu spolzka, zaradi česar tudi niso bili doseženi taki rezultati, kakor bi bili v lepem vremenu in na suhi cesti. Favorit dneva je bil naš rutinirani vozač Janko Šiška, ki ga je prisotno občinstvo še prav posebno pozdravljalo. Za njim pa prav nič ne zaostaja — zlasti ne v rutini vožnje — g. Janez Polak, ki je prav tako s svojo drzno vožnjo navdušil občinstvo. Škoda je le, da je imel g. Polak majhno nezgodo, ker bi bil sicer dosegel celo boljši čas kakor pa najbolje plasirani v športni kategoriji do 350 cm3, kar se je pokazalo že po prevoženem sedmem krogu, ko je prehitel Juleta Lapa j-neta. Prav tako veliko rutino za hitro vožnjo pa je pokazal slednjič tudi g. Anžur, ki je na svojem motorju dosegel kar dve prvi mesti, in to v kategoriji ljudskih motorjev do 100 cm® in turnih motorjev do 200 cm3. Po dirki so se vsi vozači sestali v gostilni Martine, kjer jih je nagovoril predsednik motosekcije Hermesa dr. Lojze Campa, nakar so bili razglašeni rezultati in razdeljena darila. končni cilj. Kakor se zatrjuje, bo savezni kapetan proti Belgiji postavil nekoliko spremenjeno enajstorico, in sicer v napadu, ki mu v Genovi ni bil prav nič všeč. Napad bo najbrže igral takole: šrpoš. An-tolkovič, ePtrovič, Tomaževič, Perlič. V tekmah za Davisov pokal so končali drugo kolo ša v Marseilleu, kjer je Francija zmagala nad Monakom s 3:2, v Milanu pa So Italijani ostali v vodstvu proti Poljakom z 2:1. Kakor vse kaže, bodo tukaj zmagali Italijani, ki bodo nato v naslednjem kolu imeli za nasprotnika Francoze, »Sodobna medicina in šport44 Uspelo predavanje zagrebškega zdravnika dr. A. Manzonija V okviru strokovnih sestankov »Jug. kirurškega društva« sekcija Ljubljana je dne 10. t. m. predaval o temi: Sodobna medicina in šport« zdravnik zagrebške ortope-dične klinike in znani športnik dr. Aleksander ManzonL V zelo dobro obiskanem predavanju je orisal odnose medicine do športa kot njihovo povezanost. Kakor si ne moremo več misliti modernega športa brez pridobitev medicine — posebno v smislu urejenega treninga, prehrane in športnih poškodb, tako je tudi šport s svoje strani oplodil medicinsko znanost. K razčiščenju mnogih vprašanj telesne konstitucije in vzdržnosti so doprinesle zadnje tri olimpiade. Posebno zadnja v Berlinu s svojo vzorno urejeno zdravstveno službo, ki jo je predavatelj sam proučil. Izkustva v inozemstvu bo seveda treba čimprej prenesti tudi na naša tla, kjer naj bi koristila naši razvijajoči se telesni vzgoji. Seveda moramo tudi tukaj prejeto dobro predelati ln se predvsem ozirati na naše potrebe, ki se v popolnoma drugačnih razmerah pogosto močno razlikujejo od onih v drugih državah. Slepo oponašanje bi razvoju našega športa le škodilo. S pozivom na sodelovanje medicine s športom je predavatelj zaključil svoje eno-urno predavanje. Sledila je projekcija številnih zelo zanimivih slik z zadnje olimpiade, ki so pojasnjevale predavateljeva izvajanja. Srednješolski dv0boj med Mariborom in IH. drž. reaL gimnazijo je zopet preložen zaradi zaprek, ki so nastale v zadnjem hipu. Kakor kaže zdaj, bo najbrže izvedljiv Oj leti sivi Sokole«. To je velik uspeh našega sokolstva na polju kulturno nacionalne vzgoje in velikega propagandnega pomena. Ta prvi zvočni sokolski film je bil posnet na Bledu 1. 1934 v režiji br. Velje Popoviča, bivšega staroste sokolske župe Skaplje in br Mihajla MUanovi-ča. Godfbeno spremljavo je priredil za fBsn savezni godbeni referent br. SvetoHk Pa-ščan, razvil pa ga je HigijensM za-vod v Zagrebu. Ta sokolski film prikazuje eno najvzor-nejših taboren j, kar jih je bilo v našem sokolstvu in ki ga je organizirala sokoJska župa Novi Sad pod vodstvom br. Popoviča. Film je izrednega vzgojnega pomena in se odlikuje po krasnih posnetkih naše divne Gorenjske, (Bled, Vintgar, izvir Savice. Triglav itd.). Mimo tega pa je ta film tudi zgodovinskega pomena, ker prikazuje obisk blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja, Nj. Vel. kraljice Marije, tedanjega prestolonaslednika Petra ter kraljevičev TomMava ki Andreja Sokolov, taborečdh. na Bledu. Iz splošnega vzgojnega -vidika je ta fSm posebno za našo mladino odličen ki zasto-ži največjo pozornost in priporočilo, tar ko da je celo prosvetno ministrstvo priporočalo ta film za šolsko mladino. Ta prekrasni sokolski film ae bo predvajal v sokolskem kinu v šiški na praznik VnebohOda in sicer ob 10. dopoldne aa de-co in naraščaj vseh ljubljanskih sokoJskih društev (vstopnina 2 din), za drugo ®>-kolsko članstvo in občinstvo pa tudi na praznik ob 15., 17., 19-. in 21. (vrtopohia 2, 4 in 6 din). Opozarjamo na ta film vse društvene uprave in društvena načelništva, da po-skrbe, da si bo mladina in članstvo ogledalo film v čim večjem števOu. OSkodovanci Privredne zadruge naj se javijo Maribor, 24. maja Vso preiskavo v zadevi Rožetove »Privredne zadruge« vodi sedaj preiskovalno, sodnik pri okrožnem sodišču v Mariboru. Po sedanjih ugotovitvah je mogoče sklepati, da je afera »Privredne zadruge« ena največjih kar jih beleži mariborski povojni kriminal. V smislu dosedanjih ugotovitev so bili člani »Privredne zadruge« oškodovani za preko tri čet rt milijona dinarjev. Da bi 6e preiskava olajšala in da bi se moglo čim točnejše ugotoviti, koliko članov je imela Pri vred na zadruga oziroma koliko so posamezni Slani vplačali, je okrožno sodišče na predlog državnega tožilstva izdalo sledeči poziv: »Vsi oškodovanci Glavne privredne zadruge r. z. z. o. z. Maribor, Taittenbaehova ulica 2/1, 6e pozivajo, da se takoj prijavijo najbližji orožniiški postaji ali policiji, kjer naj priglasijo svojo škodo. Stranke naj navedejo, ali so pristopile h »davni pri vredni zadrugi« neposredno, odnosno ali so bale prevzete od kake druge sorodne zavarovalne družbe. Stranke naj navedejo, koliko so izplačale na pristopnini, na premijah in drugih stroških, ter naj svoja izplačila eventualno podkrepijo z odrezki poštnih nakaznic«. Mladinski koncert na Rakeku V nedeljo je priredil podmladek Jadran, sike straže na meščanski šoli na Rakeku koncert mladinskega zbora v Sokolskem domu. Pred koncertom je predaval ravnatelj Tone Gaspari o kultumo-historičnem razvoju Rakeka in okoliša, potem je nastopilo okoli 60 mladih grl, ki so izvajala krasno sestavljen 6pored naših pesmi s tako sigurnostjo in umetniško ambicijo, da občinstvo, ki je napolnilo dvorano do vrha, skoraj ni moglo verjeti svojim ušesom. Po koncertu sem v družbi izvedel, da je nekdo pred letom dni ocenil to mladino kot nemuzikalno. Pevo-vodja Makso Pirnik, ki je vzel zbor v roke pred dobrim pol letom, je to domnevo ovrgel tako temeljito, da eo ga po koncertu na cesti ljudje kar v trumah obsipavali in mu čestitali Na sporedu so bili: Grbec. Adamič, Premrl. Tome. Dolinar, Pozajič, Mokranjac, Osterc. Cvetko in Pirnik. ki žanje letos tudi kot mladinski komponist nepričakovane uspehe. Spored je bil sestavljen progresivno: od lažjega k težjemu. Hkrati je tvorila sestava sporeda tudi nekak razvoj v umetniško kvalitativnem smislu in se je zgodilo, da je publika izsilila ponavljanje moje »Za. biee in muhe« in je hotela izsiliti ponavljanje Pirnikove »Uspavanke Matjažku«, čemur pa avtor-pevovodja v svoji preskromnosti ni ugodil. Podeželsko občinstvo je koncert in nastop svojih otrok ne le pozorno poslušalo, ampak naravnost doživljalo — po končanem sporedu ni hotel nihče iz dvorane. Prav pohvalno moram omeniti D. Cvetkov zbor »Ej«, ki je bil morda najtrši oreh za pevce. V prireditvah te vrste vidim velikanski vzpon k najvišjim ciljem umetnosti, ki je seveda rezultat prav tako velikega napora. Vidim v njih pravilno pot k preorientaciji umetniškega pojmovanja, in čustvovanja mladine, ki je bila in to ostala za napredek vedno dovzetna. Koncert je prenašala tudi ljubljanska ra. diofonska oddajna postaja. Slavko Osterc smo videli marsikaj, kar se bo trdno vtisnilo v spomin. Predvsem znamenito tržišče Bezistan z vso avtentično slikovitostjo orientalske čaršije. Tu melanholično posedajo na svojih preprogah stari Turki, brez fesov, za katerimi nemara še vedno žalujejo, kakor jih pogreša tudi evropski turist, ker je z njimi izgubil ta svet eno svojih slikovitih značilnosti. V čaršijskih trgovinicah si ne delajo skrbi s preteklostjo mlade, brhke, prikupne, z vsemi lepotnimi pripomočki evropskih dam opremljene Turkinje, ki lahko vsak dan blagrujejo svojega osvoboditelja, velikega Kemala Ata-turka. Videli smo blizu univerze hišo, v kateri je živel Pierre Loti, pisec krasnega carigrajskega romana »Aziadč«. Pili smo pravo turško kavo na Nišantašu nad novim sarajem (dvorom) in uživali čudoviti razgled na Carigrad in na azijski Skutari. Obiskali smo kajpak tudi stari dvor, čigar orientalsko-dekorativna. vendar mala kičasta prestolna dvorana — ena največjih na svetu — je spremenjena v muzej, ki kaže poleg zgodovinskih znamenitosti razvoj in razmah nove, civilne in laične Turčije, njen evropski napredek, njen vzgon k pro-svetljenosti in svobodi. Prav tistega dne je prispel v Carigrad naš vojni minister general Marič, ki je bil sprejet z velikimi častmi. Razveselilo nas je, ko smo lahko predstavitelja naše vojske pozdravili na »Lovčenu«, katerega je posetil pol ure pred našim odhodom. Treba je bilo hiteti, zakaj že ob štirih popoldne smo zapustili Carigrad. Ob enih popoldne nas je banket na ladji približal predstaviteljem carigrajskega gospodarskega življenja, ki so navdušeno napijali sestrski Jugoslaviji in uspehu Balkanske proge »Lovčena«. Vzeli smo na pot po Črnem morju spoznanje, da ima naša domovina v Turkih navdušene in sposobne prijatelje. Kajti ta narod napreduje iz svoje zaostalosti s takimi koraki, kakor morda noben drug narod na svetu. —o. Iz Julijske krajine Trst in Tržačani »Popolo di Trieste« je objavil pred dnevi daljši članek, v katerem razpravlja o zanimivem vprašanju, koliko prebivalcev tržaškega mesta je pristnih Tržačanov, ljudi, ki so bili v Trstu rojeni. Po objavljenih podatkih je mesto 31. januarja t. 1. štelo 255.079 prebivalcev, od katerih je bilo rojenih Tržačanov 135 do 140 tisoč odnosno 55 do 60%. V primerjavi z razmerjem med obema vrstama prebivalstva pred svetovno vojno, se je število priseljencev znatno povečalo. List meni, da je število prebivalstva drugih narodnosti, ki iih je bilo še 1. 1910 v Trstu 71.954 — od tega 59319 Slovencev in Hrvatov _ ali 31.17% celokupnega prebivalstva, znatno padlo, ker se je mnogo ljudi po vojni odselilo, da pa je zato silno naraetel dotok tujcev iz italijanskih pokrajin, posebno iz južne Italije. V vsakem primeru, pa le treba vpoštevati, da je bila že pred vojno pretežna večina omenjenih prebivalcev drugih narodnosti že povsem pristnega tržaškega značaja in da se je njeno absolutno število v povojni dobi še povečalo, ker je bilo Trstu v teh letih priključenih več nadaljnjih okoliških vasi Sv. Križ, Prosek, KonkoneL Opčine, Kolonkovec. Trebče, Gropada, Pa-driče. Bazovica i. t d., ker ie naravni prirastek nekdanjih priseljencev z bližnje dežele večji kakor prirastek starega mestnega prebivalstva in ker se je končno znaten odstotek priseljencev vendarle priselil te najbližjega podeželja, pa je treba njihove v Trstu rojene otroke po zgoraj omenjenem kriteriju pač že smatrati za pristne Tržača-ne. Glede velikega priseljevanja italijanskega elementa iz drugih italijanskih pokrajin pa list jasno ugotavilja, da je priseljevanje v mesta, kakor je Trst, povsem naraven pojav, ker je v njih zaradi njihovega gospodarskega razvoja zmerom mogoče najti zaposlitve in zaslužka, pa da takega pojava, kakor je mogoče vobče nezaželjen. ni mogoče odpra. viti. nego kvečjemu urediti in primerno zaje žiti. V resnici si tudi vse oblasti prizadevajo, da se že iz narodno-političnih razlogov omogoči naseljevanje predvsem strokovnemu delavstvu in intelektualcem iz daljnih italijanskih pokrajin. Tako se zgolj taki prise. ljenci v Trstu sprejemajo v vse javne urade, v mestna in večja trgovska podjetja, pa tudi na lažja dela v tovarnah. Priseljenci iz bližnjih podeželskih krajev najdejo zaposlitve kvečjemu le še kot težaki ald pa pri najtežjih delih v tržaških topilnicah in dru-gih takih fabrikah. Drobne novice Himen. V Mereah sta se pred kratkim poročila gdč. Paviinca in g. Viktor Mlač. No-voporočenca se pripravljata na pot v Ameriko, kjer si bosta poeikusila ustvariti novo eksistenco. Čestitke k poroki In dobro srečo na pot! Smrtna kosa. V Ližnjanu pri Pulju je umrl Tomo Vodinelič. Bil je značajen mož, ki je užival daleč po vsej okolici svojega domačega kraja velik ugled. V ponos so mu bili njegovi otroci, ki jih je lepo vzgojili. — V Turinu je v prvi polovici maja preminul železniški uslužbenec Ivan Štekar, ki je bil pred leti poleg drugih državnih nameščencev premeščen v Piemont Zadnja leta je težko prenašal svojo usodo, ki ga je zanesla tako daleč od Trsta, njegovega rojstnega kraja. Rodbinama obeh pokojnikov naše iskreno sožailjel Amnestirana begunka. Pred tržaškim sodiščem je bil pretekli torek proces proti Tržačanki Jelki Zafredovi, poročeni Petrov, ki je bila obtožena, da je L 1933 brez potnega lista iz političnih razlogov zbežala čez mejo in ee odpravila v Rusijo. Nekaj časa preid svojim odhodom iz Trsta je bila postavljena pod policijsko nadzorstvo. Obtoženka se je branila, češ da je niso nikaki politični razlogi napotili v inozemstvo, nego da je sledila le svojemu zaročencu, s katerim se je v Moskvi tudi poročila. Ko so pred krat. Davorin Ravljen: črna vojna POR Motociklistične dirke v Podutiku Najboljši čas dneva je dosegel Ivan Šiška (MK Ilirija) v kategoriji športnih motorjev do 500 ccm — Dobra sta bila tudi Polak (MK Ilirija) in Anžur (Hermes) NfiPOLEONOVR TraHR L1UBEZEH Zgodovinski roman Saj ne zamerite, milostiva, da tako govorim. A vaša lastna blaginja me sili k temu. — Vselej, kadar koli je Jožefina opazila pri soprogu porajanje resničnega čuvstva, je napela vse moči, da je ostalo razmerje samo začasno. Ko pa tako dobro pozna Napoleona. Na pamet ga zna, bolje od mene in tudi bolje od vas. Z eno besedo, z eno kretnjo mu zagreni, kar ji ne ugaja, in ga stori maloduš-nega. Vi lahko priklepate cesarja s svojo mladostjo, z ljubkostjo, z razumom in s tisoč drugimi duhovnimi in telesnimi vrlinami, ki se jih sami ne zavedate. Vendar, ali je vse to dovolj v primeri s pastmi, ki vam jih nastavlja cesarica?« Marija Walewska je pazljivo poslušala ministra. Njegove opombe jo bolijo, a žalijo je ne. Napoleon jo je navadil neposrednosti moškega izražanja. »Gospod grof,« mu mirno odgovori, »nobenega vzroka ne vidim, zakaj naj bi bila cesarica tako ogorčena name. Vem, da sem kriva pred njo; tolikanj kriva, kakor ona misli, pa vendarle nisem, zakaj konec koncev ji Napoleona nisem vzela. Že davno ni več njen. Če se mu ne bi bila vdala jaz, bi si bil najbrže izbral kaj drugega. K Jožefini se ne bi bil vrnil. A konec koncev je njegova soproga in lahko si mislim, da mi ni naklonjena. Ko sem privolila v to, da me predstavijo v Tuilerijah, sem storila napako, in moj trdrd namen je, da je nikoli več ne ponovim, ker je nočem še bolj uža liti.« »V tem nimate prav, dovolite, da vam rečem.« »Ne, nikoli več ne poj dem na dvor. Tak dvoumen položaj mi je mučen. Predrznost in dobri' kanje, karkoli sem tam uganila, mi prav za prav ni šlo do živega. V zavesti, da ustrezam cesarju, sem vse to lahko prenesla; nočem pa pomnože-vati tega, kar mi očita cesarica, še z novimi krivicami. Ne bom ji kljubovala. Nisem njena sovražnica. Naj me izkuša uničiti, ako hoče. Ne bom ji vračala napada za napad. Ničesar drugega si ne želim kakor to, da smem ljubiti Napoleona.« »Jožefina ne pozablja ...« »Če bo po mojem ravnanju videla, da se ji ni od mene ničesar bati, bo — upam vsaj — izpremenila svoje mnenje.« »O tem bd dvomil, grofica. Vaša pohlevnost Jo-žefine ne bo pomirila. V vaši udržanosti bo videla samo hinavstvo. Navzven je ljubezniva, v dnu duše pa nespravljiva. Ako vi ne uničite cesarice, bo cesarica uničila vas. Vaša dejanja, vaše besede in vaš molk — vse bo obračala sebi v korist. Čakala bo; saj je potrpežljiva. Skrbno bo izbirala sredstva— zvita je Nobene podlosti se ne bo ustrašila, ker nima vesti. Edino sredstvo, s katerim se morete obvarovati, je v tem, da se ne branite, ampak sami napadete in jo prvi zadenete.« »A kaj morem storiti?« V njenem glasu je rahel trepet, ki napoveduje solze. Fouchč se primakne bliže k njfc »Kaj morete? Sami — malo; preveč prostodušne dobrote je v vas. Toda z menoj dosežete vse. Pomagati vam hočem z vsemi svojimi močmi, z vsem srcem in — konec koncev tudi to ni brez pomena — z vsem zanimanjem. Moj položaj je isti kakor vaš: Jožefina me hoče spraviti s poti. Med njo in menoj ni sprave. Med nama je neusmiljen, očiten boj, dokler ne obleži eden izmed naju na tleh. Ako ne dosežem, da jo mož zavrže, bo zapodil mene, Dve leti je, kar delam na ločitev. 2e nekajkrat bi se mi bilo skoraj posrečilo, a Jožefina se je vselej spet polastila svojega moža. Bil sem sam zraven Napoleona, brez zaupne opore. Boj je bil neenak. Danes sem pa porok za uspeh, če le vi hočete; pomagajte mi in ubogajte moja navodila! Preden mine pol leta, bo cesarica izgubljena. Napoleon je že naveličan njene ljubosumnosti, njene dvomljive okolice in njene zapravljivostL Ne bo ga težko potrditi v tem čuvstvu. In nekaj ba utegnilo vso stvar zelo pospešiti: če bi vi dobili otroka, bi Jožefina še tisti mah doigrala!« To pot je Fouche odkril svoje karte. A kako bo Marija Walewska sprejela njegov skrbno premišljeni, po načrtu stopnjevani in neomejeno odkriti govor? Ali bo privolila v ponudbo? Na prvi mah je podoba, kakor da se vobče ne bi menila zanj in bi odgovarjala samo na zadnje besede: »Če pride do te ločitve, kaj mi more dati takšnega, da nimam že zdaj? Ali bi me potem cesar še bolj ljubil? Morda bi imela cesarica po ločitvi več vpliva nanj kakor danes. Zal bi mu bilo, da jo je izgubil, in kdo ve, morda ne bi bil več tako moj.« To je odgovor ljubeče žene, ki misli samo na ljubezen. Vkljub svoji siceršnji obrzdanosti Fouche ne more premagati razburjenja: »Mar ste otrok?« vzklikne skoraj togotno. »Kadar bo Jožefina odstranjena, bo prestol prost! Prestol bo vaš! Marija Walewska bo cesarica Francozov in kraljica Italije!« Bleda od razburjenja vstane in reče: »Jaz — cesarica? Na to mislite?« »Samo na to mislim«, odvrne Fouche, ki se je spet pomiril. Marija sede nazaj. Kakor omamljena je. Ona, ne, ona ni še nikoli pomislila na to. — A tedajci ji položi ženski nagon vprašanje na jezik: »Čemu bi radi strmoglavili cesarico, sicer iz-previdim, vendar — zakaj vam je do tega, da bi prav jaz zavzela njeno mesto?« »Samo en razlog imam — a ta je dovolj ogromen. Rad bi imel v svoji gospodarici prijateljico, vredno vsega spoštovanja, ne pa sovražnice, ki jo zaničujem. Oh, madame, kolikšne upe odpira tak dogodek! Pomislite, kaj bi storil Napoleon, če bi vedel, da mu je pričakovati rodnih dedičev, in bi bil v svoji duši srečen in pomirjen! Kako bi se okoriščal z izkušenostjo ministra, kakršen sem jaz, ki že dvajset let pretikam po vseh kotičkih Francije in vem, česa je treba za njeno veličino! Naj se vaša skromnost še tako upira, a zelo bi se motil, ako ne bi to, da sedete vi na prestol, izpremenilo vsega obličja Evrope in vseh njenih usod.« MALI OGLASI Kam pa,kam 1 \ Din, davek 3 Din za Sllro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Na Kurešček »ozi avtobus ob zadostni prijavi na praznik 26. t. m. ob 8. uri izpred Mestnega doma. Prijave telefon 36-98 12848-18 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj Si eneeek 17 Din. Mesarskega pomočnika (sekafa)^ vojaščine prostega in neožea;enega, sprejme Ivan Javornik, Domobran-ika c. 7, Ljubljana. 12499-1 Trgovski potnik kolonialne stroke a več ietno prakso, dobro vpeljan želi stalno službo. Ponudbe na ogL odd. Tutra pod »Soliden« 196 2 Lesni manipulant izprašan gozdni čuvaj, Z daljšimi spričevali, 48 let star išče službe. Kumpare Rudolf, Uršna sela, Novo mesto. 12851-2 Mlad perfekten sluga »amski, prost vojaščine, vešč serviranja, pospravlja nja. likanja, z znanjem slovenskega in nemškega jezika in z dobrimi spričevali dobi takoj stalno službo v gosposki hiši na deželi. Ponudbe s sliko je poslati na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Sluga«. 12590-1 Vrtnar samostojen ln sposoben samski dobi službo takoj. Istotam sprejmemo vrtnarskega delavca, ki se spozna na vrtnarska dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar« 12758-1 Dobra frizerka dobi stalno mesto. Ponudbe pod šifro »Dobra moč 77«. na ogl. odd. Jutra. 12884-1 Brivski pomočnik starejši, dober 'n hiter, — dobi takoj mesto. Brivec Weiss, Maribor, Koroška c. 52. 12881-1 Modistko sprejmem za stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna«. 12865-1 Hišnika vpokojenca, zakonca sprejmem. Življenjski opis na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesten hišnik«. 12861-1 Sluf.he išče Vsaka beseda 50 pai davek 3 Din. za Sllrc ali dajanje naslova S Din. naj manjši znese fe 12 Din. Brivski pomočnik star 23 let, dober delavec in bubistrižec, išče službo 1. junija ali takoj. Gre tudi na deželo. — Nemec Adolf, Koroška 52, Maribor. 12880-2 Vaienci(ke) rtmnrnfflimiitHnflinffliimminmnnmtiimiTiffliniRit1 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj ši znesek 17 Din. 16 leten fant močan, nadarjen in zdrav, se želi izučiti v trgovini v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje«. 12875-44 Vajenca t za pekovsko obrt, zdravega in krepkega, poštenih staršev, sprejme Alič Josip, pekarna Vir 30, pošta Dob pri Domžalah. 12863-44 Trgovsko opremo prodam radi selitve. Ponud be poslati obratno, na po družnico Jutra Jesenice pod značko »Ugodno«. 12849-6 Kupim Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj-8» znesek 17 Din. Letve in konične deske 'talno kupujem. Dobavitelji s splavi naj se javijo na naslov Milivoj- Dj. Dobri-čič, Veliko Gradište (Du navska banovina). 12533-7 Fižol niriri in visoki dajemo vzgojo in plačamo v jeseni za pridelek din 5 za nizki in in 8 za visoki fižol. — Sever & Komp., Ljubljana. 12713-7 Zaslužek Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dober zaslužek za moške in ženske. Pogoj dober govornik, Ponudbe Komers, poštni predal 157. 12886-3 Episkop z dobro lečo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Leča — dober risar«. 12836-7 Kolesa Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro &11 dajanje naslova 5 Din. Najmanj ši znesek 17 Din. Dalije, gladijole, begonije, potonke, kane, lilije, irise. vse originalne holandske gomolje, nudimo vsled pozne sezone po znižanih cenah. Priporočamo udi cvetlično seme za po letje. Sever & Komp., Ljubljana. 12333-6 Parni kotel s 100 m2 ogrevalne površine. parni stroj stabilni 120 do 150 KS, par ni stroj stabilni 60 do 80 KS. Vse kompletno na ogled vsak dan v po gonu. Vse v zelo dobrem stanju, ugodno na prodaj. Josip Novak. — Grubišnopolje. 12488-6 Beli semiš čevlji skoraj popolnoma novi, z nizko peto, za deklico št. 37 poceni naprodaj. Pogleda se v ogl. odd. Jutra. 12853-6 Več otroških vozičkov lepih, športnih in globokih poceni naprodaj pri »Promet«, (nasproti križanslce cerkve). 12878-6 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE 1 Din, davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa - motorji vsi nadomestni deli, velika izbira, nizke cene. Trgovci, mehaniki, zahtevajte cenike. REMEC OSKAR, Ljubljana, Dolenjska c. 5. 12874-11 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo spalnico (bobingsfurnir) zelo poceni proda tudi proti hran. knjižici Matija Andlovic, mizarstvo, Ljubljana, Komen-skega ul. 34. 12871-12 Jedilnico (kredenca, miza, stoli) klavir, ugodno prodam. Tudi na obroke. Poizve se: Gregorčičeva 17B, I. nadstr. 12857-12 Pridelki Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj 3j znesek 17 Din. Seno sladko in polsladko, fco. vagon naloženo, kupi — Kirbiš, Celje. 12844-33 96 Med tem dirjanjem sta Janko in oče zdajci opazila tri kolesa, prislonjena k živi meji kraj poti. Bila so last rodbine, ki se je na vrtu gostilne onkraj seči gostila s kavo in potico... i Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Ideal Perplex mlin fabrikat G. Luther A. G. Braunschweig za mlet je vseh vrst kosti, lesa žitnib odpadkov itd. spo jen s 6 HP elektromotorjem kompletno z — mlevsko omaro prodam. Vprašati: H. Vielhaber, Maribor. 12785-29 msm Hranilne knjižice 3% OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO v n o v ( n j e po najvišji cenj in takojšnjemu izplačila EConcesijonirana trg. agen-tura za bančne posle AL PLANINŠEK. Ljubil.mi, Beethovnova 14. Telefon 35-10. 220-16 a 1 Din. davek 9 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj š» snesek 17 Din. Frizerski salon za dame in gospode, na prometni točki, prodam takoj. Ponudbe na mariborsko podružnico Jutra pod »Maribor«. 12879-19 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Garsonjero centru, oddam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 12885-23 Opremljeno sobo hrano, oddam gospodu ali gospodični 1. junija. — Ogledati dopoldne ali od 15. ure dalje. Prule, So-ko'-1 ul. 5. 12819-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom v sredini mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12859-23 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo išče potnik, kateri potuje večkrat skozi Ljubljano, pri neodvisni gospe, katera si želi diskretnega prijateljstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa soba«. 12852-23a Izgubljeno Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gospod N. N. naj pride radi površnika, kateri je bil pomotoma zamenjan v Korytkovo ul. 3. 12856-28 Dražbe Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Javna dražba raznega pohištva, stroja za cufanje žime, pisalnih in šivalnih strojev, posode, slik itd. se vrši dne 27. t. m. ob 15. uri v skladišču tvrdke ABC, Ljubljana VII., Medvedova c. 8, telefon 24-44 poleg gor. kolodvora). 12876-32 ITEK.I 2 951 Kako je Ptuj sprejel I Naše gledališče bolgarske pevce drama Vsi narodno zavedni Ptujčanj so izobesili Sreda, 25.: Lopovščine. Premiere&i abonma, na čast našim bratom, plovdiivskim pevcem, četrtek, 26.: Izpit za življenje. Izven. Zniža-diržavne trobojmice. Že zgodaj pred napove- ne c®11© od 20 din navzdoL dano uro se je zbirala pred mestno hišo Petek. 27.: Ženitev. Red Četrtek, ogromna množica ljudstva, da čim dostojne- „ Šnuderlovi trije skeči z epilogom »Lopor-je pozdravi prišlece. Z neznatno zakasnitvi-1 šfine«. V jedrnato obliko zajeti dogodki. sK-jo sta pri vozila pred mestno hišo dva mo- kajo ljudi, ki jih .je življenje na čuden Moderna avtobusa. Plovdivčani ©o izstopali med čin zvezalo ter prisililo, da so zagrešili lo-sviraajem godhe in navdušenim pozdravlja- povščine. Namen pisatelja — ki gleda na njem zbrane množice. Po igranju bolgarske življenje s stališča, da je relativno — je himne je povzel besedo župan Remec, ki je Ml pokazati dvoličnost vsakega dejanja. I v lepih besedah pozdravil bratsko društvo. V [lahko razumljivi bolgarščini pa ae je za. h\alil predsednik g. Pešev. Pod spretnim I vodstvom dirigenta g. K očetova so Bolgari ubrano odpeli našo himno. Zelo sta goste navdušila romantični ptujski grad im muzej, [ napolnjen z rimskimi znamenitostmi. Višek je dosegel koncert v gledališču, ki I se je tudi tokrat pokazalo premajhno za ta- OPER A Sreda. 25.: Don Juan. Red Sreda. Četrtek, 26.: Seviljski brivec. Gostovanje i ta lijamskega tenorista Christyja Sod arija. Izven. Cene od 50 din navzdoL Petek. 27.: Zaprto. Svetovno znana Mozartova Hmetnina >D«n Jnanc je v izvajalskem oziru izredno zah- Tisoče zahval prejema »MORANA« WE5TANU0 ftKD7IZWftiTt STE70NAMHMTEM MESTU, [ANI PRHUI7im3&A IN HRAMU ■NE meNINE. PMU7AM0 PO I 10V7EPV STEKl.rai4ftfm&Z MORANA JffiZtfETIICA- ke prireditve. Aplavz in navdušenje občin- tewK) delo ter stavi sodelujočim zelo težke, stva, posebno mladine, ki je obsipavala oder umetniško silno zanimive naloge. V na_ s cvetjem, sta se stopnjevala od pesmi do partiji Primožič. Leporello je Betetto, pesmi Posebno prisrčno je bil sprejet g. Pe- Oktavio Gositič k. g.. Komtur Petrovčič, Ma-šev. ki se je zahvalil g. Gorjupu za lovorjev sett« Kolacio, donna Ana 01 jdekopova, Elvi-vemec. Nijegove iskrene besede, posettno že ra Vidalijeva. Zerlima Nollijeva. Dirigent tiste, ki so proslavljale oni dan 1933. leta. dT- Švara, režiser ravnatelj Polič, ko sta sklenila hLagopok. kralj Aleksander Opozarjamo na gostovanje glasovitega te-in car Boris pakt večnega miru in eodelova- nori5ta Cbristvja Solarija v četrtek 26. t m. nja Južnih Slovanov so rodile take ovacije. I ^^ grofa Almavivo v Rossinijevi operi kakršnih Ptuj še ni doživel. Vseslovanska >Seviljski brivec«. Kolacio bo nastopil prvič himna »Hej Slovani«, ki jo je pelo vse ob- našem odru v vlogi Figara, Notllijeva bo činstvo, je zaključila nad vse lepi komcert. I Pela Rossi.no, Betetto in Zupan pa bas-buffo Po koncertu se je razvil sprevod, v katerem I Partiji- Seviljski brivec spada med prvovrst-so korakali bolgarski bratje, objeta od brat- no Ppdane of>ere. v katerih se posebno odlL skih slovenskih dijakov. Vrhunec eo dosegli I ™iejo vsi sodelujoči Ker vlada za gosfova-vzfcMki, petje in vsa manifestacija pred Na-1 nie Solarija veliko zanimanje, priporočamo rodnim domom, kjer je bila bratom priprav- nakup vstopnic v predprodajl ljena večerja. Tudi tu so se po večerji v ve- hahibobsko ULHUJALISCB selem razpoloženju vrstile napitnice in je Sreda, 25.: Zaprto. [ Četrtek, 26.: Ob 20. Pod to goro zeleno. ZnL žame cene. Zadnjič. bilo mnogo vzklikanja kralja, carju in obe | ma domovinama. Kar žalostni so se gostje odpravljaj^ na svoja prenočišča, kajti videlo se jim je, da I bi radi še nekaj ar preživeli med dragimi bratL Sobo udobno, lepo opremljeno in zračno, s souporabo kopalnice, s separatnim vhodom, event. z oskrbo išče boljši, stalen gospod. Cenj. ponudbe pod »Kopalnica pogoj« na ogl. odd. Jutra. 12854-23a Naročniki »JUTRA« m zavarovani za 10.000 Din. Zakaj Zakaj Zato, morajo trpeti dojenčki na kožnem vnetju in nadležnih izpuščajih ? morajo trpeti matere, da jih pri dojenju deteta mučijo razpoka-ne in razbolele prsi ? ker matere še ne vedo za hitro in zanesljivo pomoč, ki jo nudi obema edino pravo rastlinsko mazilo »OKAMA« Dobi se v lekarnah in drogerijah, škatlica Din 8.—. Razpošilja proti predhodnemu nakazilu 10 dinarjev (tudi v znamkah): Lekarna Mr. J. O b 1 a k, št. Vid nad Ljubljano. Iz KrSkega RADIO Podrobne sporede vseh evropskih nufijskih kr— Prometna nesreča. Pretekli četrtek 1,0 ^ to obUo zanimive?a branja dobite le zadela huda nesreča posestnika Jožeta * r^123 radio> gledališče in film Štiha z Broda pri Sv. Križu. Vozil je s pa- VAL<<» Ljubljana, Knafljeva uL 5. rom volov po državni cesti sfloozi Malo Mra-1 . Sreda, 25. maja ševo tako nerodno z leve na desno, da se je j Ljubljana 12: Musorgskijeva sami suita zaletel vanj neki zagrebški avtomobilist En ^ke z razstave (plošče). — 12.45: Poročila, vol je bil pri pri® ubirt, druga ,je poškodo- — ^ Napovedi. — 13.20: Ura lahke gias-van; avto je bil onesposobljen za vožnjo, do- ^ (šramel >Škrjanček«), — 14: Napovedi, čim je dobil Jože Stih vse polno hudih po- — Mladinska nra: Glasbeno oblikoslovje škodb. Prvo pomoč mu je nudil tanovimski rdr- .A" 1)01 imar). — 18.40: Umetnostni spo-zdravmik iz Kostanjevice dr. Ivamiševič. ki m«niki na Dolenjskem (g. Jože Gregorič). — je poslal Stiha nato v brežiško bolnico. Šofer 19; Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: je ostal zdrav. Tri, v razvoju zagrebškega gledališča- — kr— Požar. Na Brezfu pri Raki je vred 1kotiček. — 20: Koncert zbo. kratkim zgorela nova niti docela izgotovljena ? iH • , ^ Matwxx- ~ 2CA5: Jos- Havdn: koča Karoline Butale v času, ko je bila .f™11 kvartet v d-duru op. 64 (plošče). slednja odsotna na Štajerskem, njen mož pa je ležal v krški boflnicL Zanimivo je vsekakor, da .je na istem mestu uničil ogenj sedaj že tretjo hišo KOLESA znamke „A X O" ZANESLJIV VODIČ ELECTION v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi, kupite ugodno pri 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Bančno kom. zavod maribob Aleksandrova cesta 40 Kupi takoj tn plača najbolje ara-illne Knjižic« bank ln hranilni« 7Tedo6tne papirje: 3•/• obveznice. bone. srečke, delnice Itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije 174 10 Avtotnobilisti. pozor! II h. s u t t n e r, ' * II LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6. IZVENKARTELNI BENCIN liter Din $.20 Zahtevajte brezplačen cenik. — Ugodni plačilni pogoji! pri črpalkah tvrdke AVG. PEČNIK DUNAJSKA CESTA — STOŽICE — JEŽICA | Do din 60.000.— sezijskega posojila iščemo za izredno dober posel. Velik del blaga že v naprej razprodan. Nudimo popolno varnost in soudeležbo na zelo velikem dobičku. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Edinstvena priložnost«. iiitiiniiimtutMiituHitii t»«inM#»wJt.H!»Hinnn;M'iii Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Ljubljani cca 160.000 din, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »N. R.« 12820-16 PASARJA popolnoma veščega in samostojnega v svojem delu SPREJME večje podjetje v Dravski banovini. — Ponudbe z vsemi zahtevki je poslati na oglasni oddelek »JUTRA« pod: »H. D. 4«. in debeluhi: Kruh, zdravniško priporočen in izdelan po metodi dr. Senftnerja, z dodatkom bilin-skega insulina, lahko uživate dvakrat toliko, kakor navadnega kruha in je naprodaj le v parni pekarni kirbiš - celje 21: Nastop tamburaškega septeta. — 2?: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli češki pevci nn godci (plošče). Četrtek, 26. maja Ljubljana 9: Napovedi, poročila. — 9 15-Vesel pozdrav (plošče). — 9.45: Verski govor (g. Jože Jagodic). — 10: Frenoa cerkvene glasbe iz stolne cerkve v Lfjublj. —11: Otroška ura: Teta Matička kramlja in prepeva. — 11.30: Koncert s sodelovanjem gdč Štefke Korenčanove in Radijskega orkestra. — 13: Napovedi _ 13.20: Plošče po željah. — 17: Kmet. ura: O zatiranju peronospore. — 17.30: Radijski orkester, vmes poje g. M. Mesesnel, pri klavirju prof. M. Lipovšek _ 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura- So-kolsko predavanje. — 19.50: Prenos maj- niške pobožnosti iz trnovske cerkve. _ 20.30: 90 minut zabave (brata Goloba m Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesni zvoki (plošče) Beograd 17.30: Narodni napevi, violina in harfa. — 20: Klavirski dueti _ 20 45- Narodne pesmi. _ 21.15: Op?ra »Mozart m Salieri«. — 22.20; Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Orkester. _ 20: Narodni običaji. _ 20.30: Kakor Beograd. —22 20- Ti^V ~ 1>raffa 19-20: Pester spored. — 20: Lahka glasfaa. — 20.30: Zvočna igra. — 21: Orkester. _ 22.20: Pester majski spored. — Sofija 18: Vojaška godba.' — 19: Narodne pesmi in orkester. _ 20 45- Pester glasbeni spored. — 22: Lahka in plešam muzika. — Dunaj 11.45: Orkester. — 15.30: Trio kitar. — 16: Lahka godba. — 18.20: Plošče. — 19.10: Male skladbe velikih mojstrov. — 20: Večer za gosno- de. — 22.40: Koncert orkestra _ 24: Nočni koncert — Berlin 19.25- B. Gigli poje (plošče). _ 20: Dež za soncem mora priti... _ 22.40: Kakor Stuttgart. — 24: Kakor Dunaj. — Miinchen 19 30- Ve-3?loigra z gora. — 21: Ura nemške glasbe in literature. — 22.45: Kakor Stuttgart. — 24: Nočni koncert. — Stuttgart 19 10* Operna glasba. — 20.30: Lahka glasba. — 22.30: Nemška lahka in narodna glas-— 24: Skladbe R. Straussa in čajkov- skega. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. _ Vsi v Ljubljani.