Leto I.
Ljubljana, sredo 25. junija 1919.
Štev. 13$.
VEČERNIII
NEODVISEN DNEVNIK ^ Posamezna številka 16 vinarjev.
Cene po pošti: , za celo leto K 40*—* ta polleta . K 20‘— la četrt leta K 10‘— ia 1 mesef K 3'50
Zs Ljubljana meseCno 3 H.
Uredništvo In upram. Kopitarjeva utica iL 6. Uredn. telefon #tev JO.
Korošci v Bclgradu.
m Belgrad, 25. junija. (Izvirno.) V Belgrad 1 kraljevski vladi za osvoboditev Koroške izje došla deputacija Slovencev iz Koroške, da j pod Nemcev, ki so bili pregnani po lugoslo-se v imenu vsega koroškega naroda zahvali | vanskih četah.
Banat za priklopitev k Jugoslaviji.
m Belgrad, 25. junija. {Izvirno.) Te dni je došla v Belgrad deputacija prebivalstva. K Banata. Ker |o ni mogel sprejeti predsednik ministrskega sveta, je predložila svoje želje in spomenico finančnemu ministru. V spome-
nici zahtevajo priklopitev k Jugoslaviji vseh onih krajev« ki so nasetjeni s srbskim ia čeho-bIovaškim prebivalstvom. Del deputacije odide te dni v Pariz, da osebno predloži svoje zahteve mirovni konferenci.
Za naše Primorje.
m Belgrad, 25. junija. (Izviroo.) V nedeljo dopoldne se je vršilo na poziv predsednika narodnega predstavništva posvetovanje o našem Primorju, ki se ga je udeležilo okoli 30
odličnih oseb. O lepoti in gospodarskem pomenu Primorja in Dalmacije so govorili dr. Pavlovič, Grisogono, inž. Putnik in vseučiliškl profesor Sima Lozanič.
Nemci sprejeli mirovne pogoje.
m
ništvo
Belgrad, 25. junija. (Izvirno.) Poveli-francosko-ogrske vojske je brzojavilo 23. t m. ob 23. uri našemu vrhovnemu vojnemu poveljništvu: Nemci so sprejeli pogoje miru. Jutri 24. t. m. odmor za vse čete fran-cosko-ogrske vojske ter se prirede svečanosti po vseh taboriščih.
LDU Dunaj, 24. junija. (ČTU). »Nette Freie Presse« javlja iz Weimarja, da se bo mirovna pogodba podpisala najbrž v četrtek v Zrcalni dvorani versailleskega gradu. Pri' čakovati je, da se bo podpis izvršil na slovesen način.
Rim v skrbeh za Reko.
Bern, 23. junija. Ko se je zvedelo o demisiji Orlando vega kabineta, je prišlo po rimskih ulicah do demonstracij. De-monstrantjo so nosili napise z besedami:
»Dol z Giolittijem in Nittijem. Živio italijanska Reka!« Prišlo je do spopadov s
četami.
Ukrajina zahteva priznanje.
LDU Dunaj, 24. junija. (CTU) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Ukrajiuska delegacija je poslala predsedniku mirovne konference lemenceauju somenico, v kapteri zahteva ta-
kojšnje priznanje Ukrajine kot neodvisne države, priznanje direktorija kot začasne največje oblasti na Ukrajini in materijelno podporo Ukrajini v njeni borbi z boljševiki.
Nemci groze Poljakom z vojsko.
Zahrbtnost nemške vlade.
LDU Dunaj, 24. junija. (CTU) Kakor javlja poljsko poslaništvo, je došla vf st tiskovnega l rada, da so danes na Poljskem ujeli cir-kularno brzojavko nemške vlade, po kateri bo nemška vlada mirovno pognobo podpisala. Obenem bosta H&rsing v imenu Slezije in Po-inanja, Wildt pa za Vzhodno in la Zapaano krušijo vojsko napovedal* Poljski, Neoiška
vUtta se bo temu oficijeino protivila, dejansko pa nudila vsako pomo5.
LDU Dunaj, 24. junija. (ČTU) Kakor poroča >Neue Freie Pressec iz Weimarja, so sprejeli zahodno-pruskl poslanci nemške narodne skupščine iz svoje domovino vesti, da so v Zahodni Prusiji ob železniri pri Kalmu boji med Nemci ia Poljaki,
X Boji na Slovaškem.
LDU Praga, 24. junija. (ČTU). Tisti čas, ko je general Pelle poslal vrhovnemu povelja niku madjarskih čet znano brezžično brzojavko, so naše čete izvoievale na zahodnem delu fronte nove uspehe. — Skupina Mittel-hausser: V komarenskem odseku smo zavzeli Ogvallo, severno odtod pa Bajcs. Pri Cifarih (Csiffar, južno-vzhodno od Nitre) smo sovražnika, ki se je ob podpori topništva žilavo branil, obkolili. Nekaj kilometrov južno od Pukanca (Bakabanya, vzhodno od Nitre na jugozapadu od' Štavmc-Schemnitza) in KrupU ne smo napredovali. Tukaj je nasprotnik zastavil sveže rezerve. Njegov ljuti ponočni napad v smeri na Detvo smo razpršili še pred svojimi postojankami. Južno od Tisovca smo' sovražnikove, ves dan trajajoče liute napade odbili s protinapadom. — V naših rokah sta' ostali dve strojnici. — Skupina Hennoaue: V; splošnem je položaj neizpremenjen. Močan! sovražni napad severozahodno od Prešova se je razbil v našem ognju. Vse naše postojanke so ostale v naši oblasti. — Naši letalci so včeraj delovali zelo živahno. Bombardirali soj Levice; pri tem se je eno izmed letal spustilo v nižino ter razkropilo sovražno baterijo, ki je bila postavljena na glavnem trgu v Levicah.
Amerikanci zapuščajo Belgrad.
•vi	.
m Belgrad, 25. junija. (Izvirno.) Včeraj je odpotoval več|i del ameriške misije iz fiel-grada, da se vrne v domovino. Belgrajski listi se ob tej priliki z zahvalami spominjajo dela' ameriške misije tekom 8 mesecev v deželi.
Narodna emisijska banka.
m Belgrad, 25. junija. (Izvirno.) Zakonski načrt o ustanovitvi naše narodne banke je izdelan ter so tudi tozadevne razprave v finančnem ministrstvu popolnoma dovršene. Sedaj je treba samo, da trgovinski minister predloži zakonski načrt v razpravo narodnemu predstavništvu.
Iz Dalmacije.
LDU Split, 24. junija. (DDU) Zjutraj ob 11, Je došlo odposlanstvo splitskih me« ščanov na francosko križarko »Foudrc«?, ki je snoči doplula v našo luko, da pre. vzame zastavo ladje, kar jo bil poveljnik na prošnjo meščanstva obljubil, da sc tako ohrani lep spomin na to ladjo in njena posadko v Splitu. V odposlanstvu so bili dr. Ivo Tartaglia, dr .Makale, načelnik dr. Gaj o Bulat, dr. Jabrašin, dr. Ilič in dr; Pridružil se jim je Chauvin, poveljnik francoske torpedovke »Somalie«. Mornarji so v špalirju pričakali odposlanstvo. N&t sproti mu je prišel poveljnik Renard fi Častniki. Dr. Tartaglia je pozdravil rrt*
šotno francoski; odgovorit mu je poveljnik Renard in oddal zastavo svoje ladje, ki bo shranjena na občini. Potem sta govorila dr .Makalo in Dinko Ulič. Ob pol 13.. ,so se meščani najprisrčnejSe poslovili od 'Častnikov in popadke.
Iz pokrajine.
k God kralja Petra. Ker pade (Jod Nje-
ifovcga Veličanstva Petra J. letos na nedeljo, odreja višji šolski svet, da naj se praznuje ta (Jod na vseh šolah v soboto, dne 28. junija 1919 na slovesen način z božjo službo in s primerno šolsko slavnostjo, kateri sledi proslava. Vidovega, dne, kakor se je to odredilo s tukajšnjim odlokom z dne ad ravnateljstva 21. junija 1919, štev. 8530, ad okr. (mestnega).-Sol. sveta: 18. junija 1919, štev. 8530. — Pred-, sednikov namestnik: dr. Grafenauer s. r,
k; Društvo vpokojenega učiteljstva ima! Svoj', občni zbor v sredo, dne 9. jiilTja ob 3. 'uri! .popoldne, v sobi II. mestne deške šole. pa Cojzovi cesti :■ v Ljubljani.
k Savinjska podružnica S. P. D. naznanja, da se dne 29. junija t. 1.-otvojita Piskeiv iiikova hiša v Logarski dolini in Frischaulov Dom na Okrešlju. Turisti dobe tam: vino, čaj, kavo, mleko, žgance, po možnosti tudi kruh In meso, vendar naj tudi zaradi previdnosti I prineso kruh in meso s seboj. Kocbekova koža in koča na Korošici se letos, ne boste oskrbovali. Člani se prosijo, da kmalu plačajo lefe nirio v znesku 6 K. Kdor ne bo imel izkaznice', ne dobi v kočah določenih olajšav. '	£
k Naš poslanik v Belgiji. Ker je Belgija priznala naše kraljestvo, je vlada brzojavno naročila našemu poslaniku za Belgijo, Govi Marinkoviču, ki se Je mudfl y Parizu, naj takoj odpotuje v Bruselj In poda; belgijskemu kralju svoja poverilna pisrria.	#	:	\ * • •
k Maši finančni zasiepniki v Lnndonu. Tekom meseca julija bodo odšli naši finančni delegati v London.	;
k Sprememba voznega reda na kamniški pro- ‘ (Ji, S 1. julijem t, 1. izostanejo na progi Ljubljana ; drž. kol..‘Kamnik popoldanski mešani vlaki štev. ; 2173, 2158 in 2157 ter se mesto njih vpeljejo dnev- j no redno vlaki št. 2153a (odhod iz Ljubljane 14.10, it Ježice 14.23, iz Črnuč 14.27, iz Trzina 14.48, iz Domžal 14.56, iz Jarše-Mengša 15.06, iz Homoa 15.12, prihod v Kamnik 15.25.), dalje št. 2158 (odhod iz Kamnika 16.10, iz Homca 16.23, iz Jarš-Mengša 16.30, iz Domžal 16.40, iz Trzina 16.48, iz Črnuč 17.08, iz Ježice 17.13, prihod v Ljubljano drž. kol. 17.25)in št. 2157a (odhod iz Ljubljane drž. kol. 18.10, iz Ježice 18.23, iz Črnuč 18.27, iz Trzina 18.48, iz Domžal 18.56, iz Jarš-Mengša 19.05, iz i Homca’ 19.11, prihod v Kamnik 19.24.
k Prometne spremembe nA progi Trebnje-&t. Jonž. na Dol. S 1. julijem izostane na progi Treb-nje-Št,- Janž-na Dol. dosedanji večerni vlak štey. 3657a, ter vozi mesto njega dnevno redno mešani vlak. Št 2655a in to radi ugodnejše zveze na popoldanski ljublanski vlak št. 2215.. Odhod iz Trebr njega ob 17.30, iz Mirne ob 17.52, iz Št. Ruperta-Rakovnika ob 17.59, iz Mokronoga-Bistrice ob 18.07, iz Pijavice ob 18.16, prihod v Št. Janž na Dol. ob 18.28. Večerni vlak št. 2218 Iz Karlovca ni- j m a zveze,na novo vpeljani vlak št. 2655a.
k . Erzovlak Ljubljana (Zagreb)-Dunaj. Te dni Vpelje južna železnica na progi Ljubljana-Dutjaj nov brzovlak št. 5/a in 6/a; prvikrat odpelje brzo-„V!ak z Dunaja dne 25;, iz Ljubljane dne 26. junija 1919. Odhod vlaka št, 5/a z Dunaja ob 20.30, iz Gradca ob 1,42, iz Maribora gl, k.' ob 3,01, iz Cer • tja oh 4.07, iz Zidanega mosla oh 4.43, prihod v Ljubljano gl. k, ob 5.57; v Zidanem mostu ima ta ; »lak takojšnjo zvezo z brzovlakom št. 512 v Za- ; greb (prihod ob 7.10) in Zemun prihod ob 18.00). j 1.— Odhod vlaka it. 6/a iz Ljubljane gl. k. ob 23.40, Jz Zidanega mosta ob 0.54; prihod v Celje ob 1.24, v Maribor gl. k, ob 2.31, v Gradec ob 4.34, na Du- • naj ob 10.20; na Zidanem mostu ima ta vlak zvdzo ; Jz Zemuna (odhod ob 11,30) in Zagreb (odhod ob 20.05). Ta brzovlak. ima direktne vtijove I,, II. in 1
III. razreda Za relacijo Ljubljana -Dunaj, direktni voz I. in II. razreda za relacijo Zagreb-Dunaj in
spalni voz za relacijo Zemun-Dunaj.
Iz Ljubljane.
1 Predsednik deželne vlade dr. Brej®
se je včeraj zjutraj vrnil iz Pariza v Ljubljano.
1 Za smeh in zabavo priredi to nedeljo ob 8. zvečer v Rokodelskem domu Kat. mlad. društvo dve prvovrstni burki, in sicer J Dva enaka« jn »Dva nasprotna«. V začetim nas bo s štirimi točkami razvedril tamburaški zbor. V predprodaji se dobe vstopnice v Rokodelskem domu, pritličje, desno, vsak večer od 6. do pol 8. ure. Kdor želi preživeti dve veseli urici, naj pride!
*	1 Prpšpja na starejše dijake srednješolce.,,
■V proslavo Vidovega :dne, v soboto dne 28. t.: m. uprizori dramsko gledališče Meškovo tri-dejanko »Na smrt obsojeni?« Ker se rabi tu mnogo oseb, osobito pevcev, naprošamo vse dijake, ki so pripravljeni pomagati pri tej prireditvi, da pridejo v sredo dne 25. t. m. pred dramsko gledališče, kjer dobe natančnejša navodila.
1 Spored III, produkcije gojencev »Glasbene Matice« v četrtek, dne 26. junija 1919.
I. Chopin: Mazurka. Na klavir igra gdč. Nada Brejc. Šola gdč. D. Koblerjeve, VI. r. 2. a) Schumann: Uspavanka, b) Bohm:	Ritornel.
Na gosli s vira g, Feder Švigelj. Šola g. J. Vedra la, III. t-. 3, a) J. Prochazka: Tak si lepa. b) Massenet:'Spev iz opere »Werther«. Poje g. Fran Mohorič. Šola g, M. Hubada, II, r. 4. _ Stanko Premrl: Sonafni stavek Allegro-mo-derato. Na gosli svira g. Alojzij Šonc. Šola g. J, Vcclrsila, V. r. 5. a) Schytte: Pomladno šumenje, b) Grieg: Škrateljčki. Na klavir igra
Tatvina U-aaSlaiS ' knjižic na ljubljanski glavni pošti.
Pred poroto se zagovarja danes delavka Ivana Ravnihar. Obtožnica jo dolžj: Orožniški stražmojster Martin Podlogar iz Maribora je poslal 7. januarja t. 1. v priporočenem pismu na Kranjsko hranilnico v Ljubljani knjižici .s prošnjo,, naj se izplačajo obresti za 1. 1918. in naj nato denar in knjižice pošljejo na naslov njegove soproge v Maribor. Ker Podlogar do 25. januarja ni prejel ne denarja, ne knjižic vrnjenih, je vprašal pri hranilnici, ki mu je sporočila dno 11. febr., da je neka gospodična predložila obe knjižici v plačilo, ki sta se ji tudi izplačali, ker je povedala geslo. Gospodična je potrdila prejem 7495 K 50 v z imenom Hela Podlogar.:	|
Finančni poduradnik v p. Anton Pe-! stotnik z Vranskega je poslal 31 februarja t. 1. po poštni nakaznici Hranilnici kmetskih občin v. Ljubljani 200 K s prošnjo, da vloži ta znesek na hranilno knjižico št. 4210 ki jo je istočasno v priporočenem pismu poslal v Ljubljano. Nakaznico je dobila hranilnica G. februarja okrog pol 11. ure dopoldne., Neka gospodična je pa uro poprej v hranilnici predložila navedeno knjižico in zahtevala, da se naj ji popolnoma izplača in realizira. Ker knjižica ni bila vinkulirana, so ji brez ugovora. izplačali znesek 2999 K. Po prejemu zneska 200 K se je zdela cela zadeva hranilnici sumljiva in je obvestita o tem Pestotnika. Policija je uvedla za storilcem poizvedbe, ker. je.
. e
-gdč. Helena Mlinar, šola g. J, Pavčiča, VI, t, 6, Josip Pavčič: a) Ženjica. b) Uspavanka H (Prvo javno izvajanje.) Pesmi poje gdč. Jelica Sadar. Šola g. M, Hubada, VI. r. 7, Louis Spehr: Koncert za gosB, st. 2. I. stavek. Svira gdč. Lidvina Poženel, Šola gdč. St. Hajekove* VII. r. 8. F. S. Vilhar: Fantazija v C-molu z motivom: »Le vstani, vborni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!« Na klavir igra gdč. Nilka Potočnik. Šola g, J. Pavčiča, VIII,. r. 9. a) Puccini: Molitev iz opere »Tosca«* b) Mascagni: Romanca iz opere »Cavaleria rusticana«. Poje gdč, Jelica Sadar. Šola g. M, 1. stavek, b) Fran Liszt: Le rossignol (de Ala-bier). Na klavir igra gdč, Hedvika Poženel« Šola gdč. M. Dolejševe, VIII. r.
1 Ubožni dcčfek. Od doma je pobegnil dne 21. junija t. 1, učenec 5. razreda ljudske šole Edvard Dirnplatz, ki se domnevno potika ne-< kje po mestu in okolici. Deček je za starost primerno vzrasel, krepak in dobro ohranjen, polnih lic, modrih oči, kostanjevih las ter oblečen v modro letno jopico, črne kratke hlače, je brez pokrivala in bos. Na eni roki ima nad palcem in kazalcem 3 cm dolgo brazgotino po vreznini. Govori slovensko in dobro obvlada nemščino. V slučaju, da bi ga kdo izsledil, naj ga izroči policiji.
1 Bcgtmec, odpuščen vojak, želi vstopiti kot krojaški pomočnik v kako krojaško delavnico. Ponudbe naj se pošiljajo na posredovalni urad za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
1 Zamenjan dežnik. Oni, ki je včeraj popoldne zamenjal dežnik v. justični palači med porotnimi obravnavami, naj ga prinese nazaj k vratarju ju$ti:čjie palače, kjer dobi svojega nazaj. line je znano.
1 Našla se je pred nekaj časom srednja svota denarja na sv. Petra cosii. Kdor je izgubil, naj se’ zglasi v našem uredništvu.
bila domneva upravičena, da so bile knji žice ukradene na pošti, v Ljubljani. Uye« dene poizvedbe so dognale, da je bila ukradena tudi knjižica Kranjske hranilnice v vrednosti približno 800 K, ki jo je poslal Jožef Janke 14. januarja t. 1. kot navadno pismo z Dunaja, da bi mu jo realizirali. Dne 25. januarja je pa prišla, s knjižico neka ženska v hranilnico in zahtevala, naj se ji realizira. Uradnik Ivan Haking je šel s knjižico V ekshibit, kjer je ugotovil, da je na knjižico stavljena začasna prepoved. Ko se je vrnil ,da vpraša žensko, kako je prišla do knjižice, jo ni bilo več, ker se je brez nje odstranila. Policija jo izsledila, storijko v osebi Ivana Ravnihar, uslužbene kot pomožno moč na glavni pošti v. Ljubljani. Itavniharjeva je v preiskavi tatvino priznala in izjavila, da je to storila med opravljanjem službe, kjer je prenašala po naročilu večinoma pisma iz oddelka oddaje v druge oddelke poštnega urada. Nesla je tako 8. januarja priporočena pisma iz oddaje pisem v ekspedicijo v prvem nadstropju. Spotoma jtf videla v neki malo odprti kuverti dve hranilni knjižici, Podlogarjev! sta bili, in jo sklenila, da ju vzame in dvigne na n ju naloženi denar. Na enak način je vzela Sredi januarja knjižico Jožefa Jankeja in G. februarja knjižico Antona Pestotnika. Od dobljenega denarja jo naložila 5000 K' na hranilno knjižico svojega nezakonskega sina Ernesta Ravniharja in 2533 K 16 v so našli pri njej, 1000 K je posodila nehfemu
Izpred ljubljanske porote.
.S(ev, 139.
»VcŽer»>l, lfsCi, 'dne 25.-junija i§19.
■ i ■ .	■■■■■	 "	I	■	■	   ■■
"tran 3.
Antonu Zabršku, ki biva e e daj na Dunaju, drugo pa je porabila za lirano in nakup raznega blaga. Obtožba jo dolži hudodelstva tatvine po §§ 171, 173, 176 II. a in b k. z. in zahteva obsodbo po 8 179 k. z. (Težka ječa od 5—10 let.)
Porotnemu senatu predseduje višji de--'tsB08-? »*, svetnik Vederniak, votanta sta. vifhi deželnosodni svetnik Rudolf Persche in »vetnik Nagode, obtožbo je zastopal državni pravdnik Ogorevc, obtoženko je zagovarjal dr. Tekavčič. — Na predsednikovo vprašanje k Ra^niharjeva potrdila, da je vse res, kar ji *>čita obtožnica. Na pošti'je imela _plače 70 K mesečno začetno,'itatera plača se ji je pa zvij-Sala do 170 kron. Otroke je imela in nobe-Bega človeka, ki bi ji pomagal, kar jo je na-’ potilo na krivo pot. Izkušnjava me je pre-, motila, da sem vzela. Državni pravdnik Ogo-" ieYc je predlagal, da naj porotniki stavljeno jim 'vprašanje potrde-. Zagovornik dr, Tekav-‘ iič ie opozarjal na bedo, v kateri se je nahajala, ko je vzela prvi dve knjižici, ob svoji plači, s katero pač ni mogla shajati in prosi; da naj jo oproste prvih dveh tatvin. Po pred-. sednikovem _ resumeju so porotniki stavljeno .jim vprašanje soglasno potrdili. Sodišče je obsodilo Ravniharjevo ca tri leta težke ječe.
Tatvine v vojaški pralnici v Vevčah.
. Anton Rant, čevljar, Andrej Rant, dela-»ec, Viktor Dimnik, mesarski pomočnik, Ivan Rošk, mesarski pomočnik, in Ivan Jančar, de-- lavec, vsi iz Vevč, se morajo zagovarjali pred ljubljansko poroto zaradi tatvine. V podčast-. »iško sobo vojaške pralnice, nastanjene v po-‘ pirnici v Vevčah, je bilo 16. marca 1919 zve-žer vlomljeno in ukradeno platno in sukanec ‘ \ skupni vrednosti 33.6 li K. Vojaki, ki so , spali tam, so bili vsi ta večer odsotni. Ukradeno blago so storilci odnesli na breg Ljubljanice, ga naložili v čoln, prepeljali preko , Ljubljanice in ga kakih 300 korakov od tovarne na levem bregu naložili na voz in od-
peljali. Cetovodja Božidar Malešič je z nared
Drama.
25. junija, sreda: Bajka o volku. Abonma A 66.
26. junija, četrtek popoldne, dijaška predstava: Listnica. Neizprosni stražnik.
' Izven abonma.
27. junija, petek: Zaprto.
28. junija, sobota: Na smrt obsojeni. Abonma C 68. Vidov dan.)
29. junija, nedelja:. Na smrt obsojeni. Abonnifi B 68.
Opera.
25. junija, sreda: Žongler. Abonma li 3/69 .
2G. junija, četrtek: Jevgenij Onjegin. Izven abonma.
27. junija, petek: Zaprto .
28. junija, sobota: Madame Butterfly. Ahanma B 2/67.
29. junija, nedelja popoldne: Mainzell Nitouche (vojaška predstava za srbske popadke.)
- 29. junija, nedelja zvečeri Žongler.
• Abonma C 3/69.
Zena.
i KajJepžo žene. Splošno sc trdi, da so tfondinke najlepše žene, in če imajo slučajno <:rnc oči, tedaj so prave krasotice. Toda kadar se gre za zakon, tedaj je dokazano, da se blondink najmanj poroči, pač pa imajp prednost renske s črnikastimi lasmi. In ženske s temnimi lasmi so mnogo boljše in zvestejše kot
nikom 'Alojzijem Kobalom še isto noč, ko je prišel domov, opazil tatvino, zasledoval storilce in dognal, da gre sled voza pod kozolec mesarja Matija Hribarja. Pod kozolcem sta dobila še Hribarjev voz, ki je bil že prazen in pri njem Viktorja Dimnika, ki se mu je poznalo, da je ves iz sebe in v oeividni zadregi. Drugi dan so izvedli pri Hribarju hišno preiskavo in našli na njegovem svinjaku 798 kg moke in zavoj mila, ki je bilo ukradeno v tovarni. Dalje so našli pri Hribarju tudi pri drugi preiskavi 18. marca 6 zavojev platna in veliko sukanca. Preiskava je dognala, da so izvršili te tavine Anton in Andrej Rant, Ivan Režek, Viktor Dimnik in desetnik Henrik Sotler, ki je cel vlom takorekoč aranžiral. Obtoženci splošno priznavajo, kar so storili. Sotler spada pod vojaško sodišče.
Andrej Rant, Ivan Jančar in Viktor Dimnik so v noči od 13. na 14. marca vlomili v skladišče vevške papirnice ter ukradli 12 vreč moke in zaboj mila v skupni vrednosti 2576 K. Omrežje okna so strgali, Andrej Rant in Ivan Jančar sta šla skozi okno v skladišče, Dimnik je čakal od zunaj. S seboj so imeli majhen voziček, na katerega so naložili plen in speljali v Hribarjev svinjak. Iz nezaklenjenega svinjaka Franceta Rodeta v D. M- V Polju je bil v noči na 25. november 1918;ukraden pre-Šič, ki je po Rodetovem mnenju tehtal zaklan okrog 120 kg in bil vreden 400 K. Tatov takrat niso dognali, pozneje so ugotovili, da sta izvršila tatvino Andrej Rant in Ivan Jančar v družbi še več drugih tovarišev. Rant in Jančar to priznavata. Zoper njihove tovariše Antona Jeriho, Antona Molja in Jakoba Molja teče postopanje pri deželnem sodišča v Ljubljani.
pa blondinke.' Izmed vsakih sto žensk na svetu so jih poroči 79, in dokazano jo, da je 80
procentov žensk, ki se možijo, s črnimi, temnimi ali kostanjevimi lasmi. Izmed blondink se poroči le 55 odstotkov. Vzrok : temu je iskati v razliki temperamenta. Lahko se reče, da so dekleta s črnikastimi lašmi ‘mnogo bolj živahna kot pa blondinke. Toda prava razlika je v resnici le v'tem, da je pri blondinkah skrita strast v notranjosti' in se 'ne kaže tako očitno kot pri črnolaskah.
ž Preden odidemo na letovišče. V vsaki družini, bodisi večji ali manjši, je pred odhodom na kmete dosti dela. Pa če ima gospodinja to ali ono pomoč pri rokah, in če ima vsa moderna sredstva, vendar ima največ skrbi na svoji glavi, zakaj gospodinja je, duša vsakega doma. Skrbna gospodinja misli na vse, a na zavarovanje pozabi največkrat. Proti požaru je danes zavarovan vsakdo, ali navadno se pozabi, da se zavarovanje tiče samo predmetov, ki smo jih pustili v mestu, a ne teh, ki smo ih vzeli s seboj na letovišče. A v manjših krajih niso stavbe tako zavarovane proli požaru, kakor bi bilo želeti, in pogubna moč. ognja tudi najslavnejšim hotelom ne prizanaša. Kdo se ne spominja več velikega požara ob Karskem jezeru na Tirolskem. Hotel je bil seveda zavarovan, ali samo na svoje lastno imetje ne pa na imetje in last gostov. Tožbe, ki so jih gostje dvignili proti hotelirju, «o bile v dveh instancah zavrnjene. — Kako se torej zavarujemo proti takim Škodam? Prav enostavno tako, da se del zavarovanja prenese na letovišče. To je prav lahko,
samo, zahtevati je treba ter plačati letovišld opremi primerno zavarovalnino. Ko se od< pravlja gospodinja na letovišče, bi ne smela nikoli pozabiti na reči, ki so potrebne za prvo zdravniško pomoč pri nezgodah in pri naglo obolelih. Najlaglje jemljemo s seboj tuke predmete, ki so stalne oblike. Njih namen je pomagati bolniku v prvi sili, dokler ne pride zdravnik.
Po svetu.
s Kako je v >rdeči vojski« na Mažarskcm. Nek častnik poroča: »V vojnem oziru je položaj rdeče vojske zadovoljiv. Naši nasprotniki nimajo volje braniti se, a mi ne napadati. Posebno so proti vojski železničatski in kovinarski delavci. Izprva so smele žene vojakov priti prav do fronte, kjer so tožile svojim možem, da za 2bel” denar, ki ga izdaja komunistična vlada, ne morejo dobiti ničesar. Ker so bili vojaki zaradi tega ogorčeni, ne smejo več žena do fronte. Oskrba na fronti je dobra. V armadi vlada precejšen teror. Celi bataljoni se nahajajo, ki. nimajo niti enega komuuista. Komunisti pa so povsod na važnih mestih.
s Olimpijada 1. 192-i. Norveška vlada in zastopstvo mesta Kfistijanije so se obr-i nili na mednarodni odbor za olimpijske igre s prijavo, da naj se olimpijske igre 1. 1924. vrše na Norveškem, ker bodo to proslavili 300 letnico ustanovitve glavnega .mesta. Do sedaj so se ponudila za olimpijke igre že sledeča mesta: Amsterdam, Lyon, Havana in Rim.
s Dr. Tiorten — ustanovitelj renske Ijudo-vlade. O tem človeku zdaj na Francoskem mnogo govorijo in pišejo kot o ustanovitelju nove renske republike. Adam Dortcn se je rodil leta 1880. kot sin odvetnika Dortcnu. Ljudsko in srednjo šolo jo izvršil v Bonnu, a višje Sole v Heidelbergu, Munchenu in Bonnu, kjer je učil pravo. Nekaj {asa je Živel na Angleškem, med vojno je bil častnik 23. topničar* skega polka. Bil je dvakrat ranjen in odlikovan. Ko se je povrnil iz vojske, se je oženil z bogato deklico. On se ni do sedaj nikoli bavil s politiko in je bil zelo lojalen, državljan.
' s Zanimiva tožbo je vložil zamorec George 'ilenderson. Henderson je šofer bogatega'lastnika. gledališč, Grossmanna, in zamorec trdi,! da mu je Grossmanu zapeljal ženo, kar je vredno (med brati) 10.000 dolarjev za zamorca.; Orossmann trdi, da je le par krat govori! z »nigrovko«.
s Zrakopiovne vesti. V-Carigrad-je dospel iz Gioia del Colle eden Capronijev. Za celo pot je rabil 13 ur s kratkim odmorom v Solunu, — Listi javljajo, da se je te dni pojavil nad Berlinom an-gležki zrakoplov, R, 34 in dalje časa krožil nad mestom. — Uprava angleške zrakopiovne družbe likvidira svoje zaloge, Velika zaloga finega platna je bila prodana nekemu trgovcu za 100 milijonov kron.
s Zveza izdajateljev listov. V Hannoveru je bil. sestanek izdajateljev nemSkih listov. Zastopanih je bilo 1352 nemSkih časopisov. Sklenili so zvezo delodajalcev nemškega tiska.
s Pesnik Rabindra Nat Tagove je odklonil po-nudeno mu angteSko plemstvo v znak protesta proti grdemu postopanju angleške vlade z industrijskimi borci za svobodo.
s Kdo ima prav? Tekom svojega potovanja je prišel imperator nekoč V Ermenonville, kjer se nahaja grob revolucijonarnega Rous-seau-a. Napoleon si jo ogledal grob, nakar jo vzdihnil: »Za blagor Francoske bi bilo veliko bolje, da se Rousseau nikdar ni rodil.« — »Za« kaj?« ga vprašajo, — »Zato, ker je on povzro-i
cil revolucijo.« — »Toda veličanstvo,« ga •pomni njegov pobočnik,' »brez francoske revolucije bi vi danes nc bili francoski cesar.« — »Res je,« odvrne Napoleon, »toda bodočnost bo pokazala, da bi bilo najbolje, da so nisem jaz niti Rousseau rodil.«
s Anekdoto o Napoleonu. V Stokardu je izšla knjiga, ki prinaša v resnici zanimive pripovedke o Napoleonu Velikem. Tekom vojske je prižel Napoleon v noko italijansko mesto, ki je bilo malo prej izpraznjeno od Avstrijcev. Sredi trga mu pride nasproti mestna duhovščina, ki zaprosi Napoleona, da vzame pod svoje varstvo »dvanajst svetih apostolov«. »Kakšni so vaši apostoli?« vpraša Napoleon. »Ali so leseni?« — »Ne, vaše veličanstvo,« odvrne govornik, »srebrni so!« — »Aha, srebrni,« vsklikne lakomni general. Pri moji veri, ne bom samo teh apostolov sprejel pod svoje posebno varstvo, ampak jim bom tudi pomagal, da spolnijo svoje poslanstvo, kakor jim jo Krist naročil. Poslal jih bom po svetu.« Tako rc"koč je dal zapleniti soho apostolov in jih poslati v Pariz, kjer jih je dal prekovati v *Jcnar.
h Ljndožorke. Dr. H. Main, komisar ameriškega rdečega križa, ki se je pravkar vrnil iz Kfukaza, kjer je opravljal samaritansko službo med siromašnimi Armenci, se je izjavil, da so lačni Armenci začeli uživati človeško meso, ker niso inogli dobiti nobeno druge hrane. Mnogo slučajev je dobil dr. Main, ko so matere zaklale svoje lastne otroke in jih speklo, in použile. Kanibalizem se silovito razširja med Armenci, katerim so Turki pobrali zadnjo drobtino hrane in zadnjo capo obleke. Dr. Main pravi: Južni Kavkaz je nar polnjen od ubežnikov. N. pr. Erivan, glavno 'mosfo takozvnne armenske republike, je imel normalno prebivalstvo nekaj nad 30.000 duš. Sedaj se nahaja tam skoro 200.000 oseb, ki so pobegnilo pred divjajočimi Turki. Matere kar Ha cestah ubijajo svoje otroke ter uživajo njih meso.
Poslano/
Z ozirom na časniško vest, da sem bila v zve-ci 7. železničarji, ki so kradli sladkor na kolodvoru izjavljam, da nimam s temi ljudmi nobenih »tikov in da je bil sladkor 30. aprila t. 1. na večer v moji odsotnosti in brez mojega privoljenja postavljen v moj hlev poleg glavnega kolodvora.
Ljubljana, 25. junija 1919.
Karolina Schiffrer.
* Za vsebino pod tem naslovom ne prevzema uredništvo nobene odgovornosti.
Delo pijoč učinkovito podpremo, če prsa In hrbet vsaki dan masiramo g Fellerjevim El-safluidom. To pospešuje delovanje kože in kožno lzdihavanje, poživlja obtok krvi in na ta način krepi pljuča. Elsafiuid se že nad £0 let porablja v tisočih družinah in nad 100.000 zahvalnih pisem izpričuje njegov dobrodejni učinek. Tudi mnogi zdravniki so ga preiskusili in ga priporočajo, ft dvojnatih ali 2 specialni steklenici te«a izbornega domačega zdravila stane kamorkoli 24 K, edino pristno pri lekarnarju E. V. Flelerju, Stubica Elsatrg 245 Hrvatsko. Tu se tudi naroča o Fellerjeve odvajajoče ra-barbarske Elsakrogljice. Šest škatljic za 12 K. Te krogljlce so si tekom več let pridobile na tisoče odjema!cov, ki nočejo več jemati drugih odvajalnih sredstev. Dočim druga odvajila dra-Že črevo in slabe želodec, učinkujejo Fellerjeve pristne Elsakrogljice želodec kropeče. Zato zaslužijo prednost pred drugimi. Dobra je Feller-Jeva migrenska stogla za 1 krono 50 v. Omot In poštnina se računa posebej in najceneje kdor naroči več obenem mnogo prihrani, (vil
Jaroslav.
Zgodovinski roman.
Ruski spisal J. Smidt-Melinj preložil AL Benkovič.
(Dalje.)
•; rt-I
Komaj se je mogla ubraniti solzam, ki so jo hotele premagati. Najbolj ji je bila potrebna samota; z izgovorom, da je utrujena, je odhitela v svoje sobe.
Revica! Ona ni ljubila moža ,ki mu je v kratkem imela postati žena, marveč njeno srce je bilo oddano njemu, ki je s svojim prihodom mogel vzbuditi v prsih dremajočo ljubezen.
Polnoč je že bila in še je, glavo podpirajoča si z roko, sedela v naslonjaču, ne da bi opazila, kako je minevala ura za uro.
Trije dnevi so minili od prvega Jaro-slavovega obiska. V tem času se je skušal ustavljati nagnjenju svojega srca. Toda kakor ni mogel ustaviti burne krvi, tako ni mogel pomiriti v silno strast vzkipele ljubezni. Da je Natalija saino iz ljubezni do babice izvolila Lubanova, to je priznala sama; zapeljiv glas mu je šepetal, da ji je morda ljubši nego grof. A nikake pravico ni imel, da bi ljubljenko odtujil ženinu. Vša njegova vnanjost je pričala o trpljenju in sklenil je, da bo kolikor mogoče poredkem obiskoval dom gospe Gri-bojedove, kakor hitro pa dobi poročila carjeva na poveljnika kavkaškega polka, da takoj zapusti Petrograd. V bojih z gorskimi plemeni je hotel udušiti sanje o nedosežni sreči.
Kakor je bil na videz hladen in malomaren, Vendar mu je bila duša kot opo-jena, ko mu je ob njegovem zopetnem obisku pri gospe Gribojedovi Natalija od veselja žareč prihitela nasproti.
»Torej ste se vendar spomnili najzvestejših in najhvaležnejših prijateljev!« je izpregovorila z ljubeznivim glasom, »zelo nas je vznemirjalo, da ste tako dolgo... a za Boga!« se je prekinila ter ga gledala strahoma, »kako ste bledi! Bili ste bolni, a mi niti slutili nismo tega!«
»Popolnoma sem zdrav, milostiva gospodična!« je odgovoril ter ji iz dvorljivo-sti hladno poljubil roko. »A razni opravki in neodlašljivi obiski so me zadrževali, da se nisem mogel odzvati povabilu. Vsak trenotek porabim, da bi čim hitreje uredil svoje stvari in mogel oditi iz Petrograda. Bojevniku mimo življenje ne nudi nikakih užitkov. Prejšnja svežost se mi zopet vrne, ko ugledam gore ter svoje vojake popeljem proti sovražniku.«
Kako globoko je vsaka beseda ranila Natalijino srce! Težko je zadrževala solze.
»Torej nas hitro zapustite?« je izpregovorila zamišljena.
»Upam, da me car že prihodnji teden sprejme in da dobim navodila. Ko se to zgodi, odpotujem takoj.«
V tem sta stopila v sobo Natalijina babica in Lubanov. Gospoda sta bili drug drugemu predstavljena, in ker je Jaroslav izprevidel, da grot damama ni ničesar povedal o njiju znanstvu, mu niti na misel ni prišlo, da bi ga bil s spominom na skupno bivanje v Varšavi spravljal v zadrego. Pozdravila sta se kot tujca. Govor se je sukal okoli splošnih stvari; Jaroslav ,je kmalu zapustil družbo ter se poslovil od Natalije s hladnim priklonom.
Tedni so minevali in njegove stvari vendar še niso bile urejene, posebno zato, ker je bil car zbolel.
Med tem je Jaroslav, zvest svojemu sklepu, gospo Gribojedovo obiskoval samo
takrat, da se je izognil očitanju ne vij ud nosti. Kadar je bil pri njih, je bil proti Nataliji vedno hladen, ona pa je bila ne* prestano potrta, ker si je domišljevala, da jo morda s čim razžalila prijatelja. Kako rada bi ga bila vprašala, zakaj nima zanjo prijazne besedo; kako rada bi ga bila spomnila prejšnjih časov, ko jo je ljubil« ko je bil zanjo pripravljen za vsako žrtev! A ni se mogla odločiti za to ter rajši Ža« lostna odhitela v svojo sobo. Nikdo ra** ven Boga ni videl njenih solza, ki jih je pretočila posebno potem, ko je bila opazila, da se tudi Jaroslav bori sam s sabo. da pod navidezne hladnostjo skriva druga čuvstva.
Kakor ta, tako je tudi Lubanov prihajal redkeje. Morda se je čutil nevred* nega čistega duha Natalijinega, ali pa se je bal, da bi se utegnil srečati z Jaroslavom. Nezadovoljen sam s sabo se je ženin, občudovan od celega Petrograda, potikal po mestu ter iskal prijateljske družbe, da bi v njej pozabil, kar ga je neznosno žalostilo in mučilo.
Med tem se je približala VelikanoČ.
V pozni popoldanski uri je hitel Jaro« slav poslovit se pri gospe Gribojedovi. Naključno je bila Natalija sama v sobi; za-> rdela je od veselja in osuplosti nad njegovim prihodom tako nenadno uro. Vstala je, da ga pozdravi.
Nekaj časa sta molčala oba. A Jaroslavu se je hitro vrnila navadna sigurnost in z mirnim glasom je deklici povedal, za* kaj je prišel.
Ob njegovih besedah je vsa kri Nataliji izginila iz lic.
»Torej nas hočete res zapustiti za vselej?« je vprašala s komaj slišnim glasom.
Premagan od nepremagljive čarovne sile se jr je približal Jaroslav. Njene od solza mokre oči so ga gledala z izrazom čiste, udane ljubezni. Njiju pogleda sta se srečala ter se vtoplla globoko v notranjost, kakor bi se nikdar ne mogla ločiti.
Jaroslav je vztrepetal v mučni radosti. Kar oči ni mogel odvrniti od nje, ki mu je bil spomin nanjo edini solnčni žarek v pustem, osamelem življenju.
Zdelo sc mu je, da ne more biti božja volja, da se ločita onadva, ki jima je duša ena sama. Nikdar! Jaroslav je čutil ne samo voljo, ampak tudi moč za boj a celim svetom zaprek, da bi dosegel njo, brez katere mu je prazno vso nadaljnje življenje.
Čedalje bliže je bila nevarnost, še hip in premagala je njega, ki se je doslej junaški boril s svojimi čuvstvi.
Že je bil Natalijo prijel za roko, že mu je na ustnicah trepetala prva izpoved ljubezni, a zdajci se je ojunačil. S silnim premagovanjem je stopil za korak nazaj ter obrnil pogled od deviško zardevše deklice, ki se mu je zdela krasnejša nego kdaj poprej.
Lice mu je pokrila smrtna bledost« krčevito je dihal.
(Dali*.)
Širite »Večerni list“!
Izdajatelj konsorci] »Večernega Usta«.
Odgovorni urednik Viktor CenGUS.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,