Številka 288 TRST, v petek 18. oktobra 1907 Tečaj XXXII IZHAJA VSAKI DAH tudi ob nedeijth in praznikih ob oh ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 av6., (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranja, Petru, Sežani, Nabreiini, 6v. Luciji, Tolmina, AjdovSČini, Postojni, Dorabergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV se računajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoke 2V, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu liata do 5 vrst 20 K, vsaka na-dfdjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti"1. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč J NAROčmA zhaAa sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Iai»eaiii la leiillsto izdujs .Edinosti' stue: ceioleai 15 20, pol lita 2*«e Vsi dopisi naj se pofiiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo !n rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glonrlo Galatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista nEdinoata. — Natisnila tiskarna tocsorcija lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti žt. 18. —— Poštno-hranllnični račun št. 841-6^2. ■ -■■■ Telefon it»v. 1157 ■ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNI K". BRZOJAVNE VESTI. Dr. Ryb&r v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 17. r Jugoslovanski klub" ie odposlal poslance Bjeladinovića, Hribarja. Dr. Kyb:tfa in Dr. Trešića v Budimpešto, da stopijo v dogovor s hrvatskimi delegati na ogrsko-brvatskem državnem zboru v Budimpešti glede nagodbe med Avstrijo in Ogrsko. Odpotovali so sinoči z Dunaja. Danes ob 9. uri imeli so s plenumom hrvatskega kluba skupno posvetovanje. Pri tem posvetovanju se je doseglo popolno soglasje nazorov, vsled česar bosta jugoslovanski klub na Dunaju in „Hrvatski hlub" v Budimpešti postopala popolnoma solidarno. Omenjeni odposlanci vrnili so se že danes na Dunaj in podajo svojemu klubu v plenarni seji prihodnjega torka svoje poročilo. BUDIMPEŠTA 17. Na obedu na čast dunajskih državnih poslancev Jugoslovanskega kluba je govoril med drugimi tudi posl. Hribar iz Ljubljane, ki je izjavil, da spremlja klub s toplo simpatijo narodni boj Hrvatov in da je pripravljen dokazati to tudi z deli. Posl. Supilo je odgovoril, da služi Hrvatom zavest, da niso osamljeni, v veliko moralno podporo. Mi ne popustimo v vprašanjih naših narodnih pravic, naša zmaga, bo tudi zmaga naših sosednih bratov. Avstrijski poslanci so popoludne odpotovali na Dunaj. Zdravje cesarjevo. DUNAJ 17. O bolezni cesarjevi je zvedel -Koresp. biro*4, da je katar nespremenjen. Tekom včerajšnjega dne se je zopet pojavila mrzlica. Od včerajšnega popoludne pa nima bolnik !več mrzlice. Noč je bila nekoliko inimeja, vsled česar je subjektivno stanje cesarjevo sedai nekoliko bolje. DUNAJ 17. Listi imajo danes mačje ugodna poročila o zdravju cesarjevem in kon-statujejo, da se je zopet pojavila mrzlica. Prof. Neusser je bil K- Vw 1 pri cesarju skoraj dve uri. „Extrablattu piše, da pojemajo moči in da se je tudi apetit zmanjšal, istotako je tudi katar vedno enak. Cesar je moral sinoči prej v postelj nego navadno. „Deut. Volksblatt* poroča, da je odložen obisk valeškega princa in njegove soproge, ki sta imela priti na Dunaj koncem oktobra, istotako obisk daoskega kralja ..Zeit~ javlja: Vesti, dospele iz ožjih krogov cesarjevih tekom večera niso povoljne, akoravno se stanje ni bistveno poslabšalo. Mrzliee je bilo po dnevu 38 stopinj, kar je neugodno uplivalo na spiošno stanje cesarjevo, ki je bil utrujen in duševno deprimiran. DUNAJ 1 7. „Korresp. \Vilhelmu je zvedela od zanesljive strani, da se cesar v zad njih štirih dneh počuti odločno bolje. Temperatura je normalna 36.6; hripavost je skoraj popolnoma izginila, tako da cesar razločno govori. Kašelj poneha. Sploh se je zdravje znatno zboljšalo. DUNAJ 17. Cesar ni imel ves dan mrzlice, tudi zvečer se ni temperatura zvišala. Splošno stanje ]e vsekakor ugodneje. Namestnik Hohenlohe. DUNAJ 3 7. „Reichspost", ki se je informirala na ministerstvu za notranje stvari, dementira glasove premeščenja namestnika Hohenlohe, ki je baje na sedanjem svojem mestu zadovoljen. Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ, 17. — Poslanec Iv. Hribar je včeraj vložil nujni predlog zaradi podpore oškodovanim Barjanom, interpelacijo v zadevi pravočasnega razpošiljanja slovenske izdaje državnega zakonika, dve interpelaciji v zadevi sramotenja slovenske narodnosti pri vojaštvu. Interpelacijo glede ambulančnih razmer na progi Dunaj »Trst, interpelacijo zaradi delitve I. državne gimnazije v Ljubljani, predlog v zadevi uredbe službenih razmer v izvršilni službi stoječih slug justične uprave, predlog glede uvrstitve cestnih, rečnih in pristaniških preglednikov v kategorijo državnih uradnikov in predlog v zadevi uvrstitve c. kr. okr. gozdarjev v državno-uradniški status. DUNAJ 17. Zbornica je razpravljala nujni predlog čeških radikalcev, v katerem se poživlja vlado, naj z vsemi sredstvi deluje na to, da se uredi delavske in plačilne odaošaje avstrijskih železniških uslužbencev. Posl. Buriva! je v češkem jeziku utemeljeval nujnost, nakar je naslednji govornik dr. Ellenbogen (socijalist) označil ta predlog kakor zelo de-magogičen. Odnošaje železničarjev je možno urediti le potom zakona ali pa potom borbe. Na to je posl. Fresl v češkem jeziku zagovarjal nujnost. Zbornica je po večurni debati, tekom katere je ponovno prišlo do hrupnih kontro-verz med socijalnimi demokrati na eni ter Nemci in krščanskimi socijalci na drugi strani, vsprejela nujnost ter meritum češko-radikalnega predloga, v katerem se poživlja vlado, naj z vsemi sredstvi deluje na to, da se uredi delavne in plačilne odnošaje avstrijskih železniških uslužbencev. Tekom debate je železniški minister dr. Derschatta izjavil, da se zavzame za vse opravičene zahteve železniških uslužbencev. Žal, da so sredstva, ki jih ima vlada na razpolago nasproti privatnim železnicam nedovoljna in v tem pogledu je potrebna ureditev zakonitim potom. Vlada simpatično pozdravlja predloženi nujni predlog in inicijativne predloge v tej stvari bo železniška uprava natančno proučavala. Na to je utemeljeval dr. Ellenbogen svoj nujni predlog glede obratnih razmer pri družbi državne železnice. Govornik je pokazal na nedostatnost in starost vozov in strojev ter na pomanjkljivosti proge in negotovost obrata družbe državne železnice. Obžaloval je, da je železniško ministerstvo le deloma ugodilo reku rzu proti nalogom, ki jih je dalo generalno nadzorstvo po vestni preiskavi družbe državne železnice, s čemer ni spodkopana le avtoriteta generalnega nadzorstva, marveč se je vstva-rilo tudi predsodek za enake dogodke pri privatnih železnicah, ki se jih ima podržaviti-Državi so na razpolago dovoljna sredstva, da postopa proti privatnim železnicam. Govornik pričakuje od eneržije sedanjega železniškega ministra, da v tem slučaju brezpogojno uporabi potrebno strogost nasproti družbi državne železuice. Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Košut o nagodbi. BUDIMPEŠTA, 17. — Stranka neodvisnosti je imela nocoj konferenco, na kateri je Košut v enournem govoru pojasnil koristi nagodbe za Ogrsko. G vori se, da je večina členov stranke proti nagodbi. Nekoliko poslancev je baje izjavilo, da izstopijo takoj iz stranke, ako bi ministri radi glasovanja o nagodbi stavili vprašanje stranke. Nesreča na železnici. TURIN 17. Na železniški progi Borgo-manero-Arona se je pri tunelu Cureggio sesula zemlja v trenotku, ko je vozil mimo vlak. Lokomotiva in dva voza sta skočila s tira. Strojevodja in kurjač sta umrla vsled težkih poškodb. Radiotelegraiidni promet. RIM 17. „Agenzia Štefani"* poroča iz Galwaya : Danes je bil otvorjen radiotelegra-fični promet med Evropo in Ameriko. Kralj Alfonz odpotoval v poplavljene kraje. MADRID 17. Krali je sinoči z mi-nisterskim predsednikom Mauro odpotoval v poplavliene kraje [v Malago in Barcelono j. Berolinski listi o nagodbi. BERO LIN 17. „Beri. Tageblatt* piše: Kakor je bilo,pričakovati, so nagodbeni načrti vsprejeti v avstrijskem parlamentu prijaz-neje nego pa v ogrskem. Istotako je s časniki v obeh državnih polovicah. Vendar je skoraj gotovo, da bo nagodba, morda po secesiji v Košutovi stranki, vsprejeta v obeh parlamentih. Morda bo tudi bolezen cesarjeva uplivala na to, da bodo narodi pripravneji za politične potrebe, ki jih zahteva sedanji položaj cesarstva. Rusija. Štrajk končan. LODZ 17. Delavci v treh tovarnah sukna v Fornahovu so po petmesečnem štrajku sklenili, da prično delati pod prejšnjimi pogoji. _ Rvstro-ogrska nagodba. u. Po decemberskih zakonih K 1867 imata Avstrija in Ogrska od časa do časa sklepati carinsko in trgovinsko zvezo o načinu postopanja glede skupnih trgovinskih vprašanj. Pri tej priliki mora se tudi dosegati sporazum o neposrednih davkih, ki so v tesni zvezi z obrtno produkcijo, in o onih železniških progah, glede katerih je v interesu obeh strank postopati sporazumno. Nadalje ima se sporazumno določati novčarstvo in denarstvo. Pravni pomen carinske in trgovske zveze odgovarja bivstvu mednarodnega združenja ali mednarodne upravne pogodbe. Ker je v zakonih predvidjeno, da carinska in trgovinska pogodba je perfektna po sankciji sklepov obeh parlamentov, je uporaba slovitega § 14. pri tem izključena. Ako se ni doseglo sporazuma o gori navedenih predmetih, sme vsaka državna polovica samostoj no postopati in bi po tem takem nastopila popolna gospodarska ločitev. Na podlagi teh določb bila je sklenjena carinska in trgovinska zveza najprej 1. 1867, in sicer za deset let. Pri tem roku se je ostalo tudi pozneje. Nadaljne nagodbe so se sklenile 1. 1878 in 1887. Od časov pogajanj za nadaljno nagodbo, ki so začele leta 1905, začenja ,.nagodbena odisejau, kriza avstro-ogrskega razmerja, ki je bila tekom dvanaj stih let sedaj več sedaj manj akutna in pride do rešitve še le potom sedanje avstro-ogrske nagodbe. Ker do konca leta 1887 se ni sklenilo nove nagodbe, bila je veljavnost zadnje carinske in trgovinske zveze provizorično podaljšana najprej po cesarski naredbi od 30. decembra 1897 do konca 1. 1898 in potem po cesarski naredbi od 30. decembra 1898 do konca leta 1899. Ker tudi potem ni več prišlo do sklenitve carinske in trgoviuske zveze — Koerber-Szellova nagodba od leta 1903 ni postala perfektna — opira se sedanje razmerje med Avstrijo in Ogrsko na cesarsko naredbo od 21. decembra 1899 oziroma ogrskega zakona čl. XXX.: Veljanost teh dveh pravnih aktov, ki sta enostranski odredbi obeh državnih oblasti, razteza se pod pogojem nadaljnega vzajemnega sporazuma do konca 1. 1907. Današnje stanje je torej le sporazumno podaljšanje carinske in trgovinske zveze, sklenjene z nagodbo od 1. 1887. Ze v pun-ktacijah od 1. 1898 pomagali sta si namreč obe vladi iz zadrege s tem, da sta se pogodili, da — ako niti leta 1903 ne pride do nagodbe — ima veljati obstoječa carinska in trgovinska zveza na nedoločen čas tako dolgo, dokler ogrsko zakonodajstvo ne odloči drugače. Kakor znano 1. 1903 sklenjena Koerber-Szellova nagodba ni postala periektna in ogrski parlament je sprejel t. z. „Szellovo fjrmulo4, glasom katere se ima carinska in trgovinska zveza, podaljšana 1, 1899, zrušiti ipso jure koncem 1. 1907. Radi tega neobhodna potreba je, da se letos sklene nagodbo. Do konca tega leta veljavno gospodarsko razmerje med obema polovicama monarhije se opira torej na carinsko in trgovinsko zvezo, sklenjeno 1. 1878 in revidirano 1. 1887 z dodatki, ki tičejo povračila davkov in bonifikacij za izvoz, patentov, varovalnih zna-mek, prometa živine in zavarovalnih družb. — Dosedanje razmerje med Avstrijo in Ogrsko je torej sledeče : Obe državi (ob enem s Bosno-Hercegovino) tvorita enotno, od skupne carinske meje obdano carinsko in trgovinsko ozemlje, tako da je izključena carinska meja med obema državnima polovicama. Izjemo tvori t. zv. surtaksa na sladkor, ki omejuje prosti izvoz sladkorja med Avstrijo in Ogrsko. Iz carinske skupnosti obeh držav sledi potreba dejanskega soglasja njunega carinskega zakonodajstva. Iztiranje in uprava carin prepušča se obema vladama v okrožju lastne državne meje ; pač je dovoljeno jemati vpogled v carinsko upravo druge države potom posebnih nadzornikov. Pogodbe, sklenjene s tretjimi državami, uravnavajo gospodarska vprašanja, zlasti carinske, plovstvene, konzularne, poštne in telegrafske pogodbe, imajo za obe državi enako obvezno moč. Pristanska in pomorsko-zdravstvena uprava je vrejena v obeh državah po enakih normah. Tudi glede plovbe po rekah in rečne policije ima se sporazumno postopati. — V trgovskih in obrtnih zadevah ni razlike med državljani PODLISTEK. 12 MeMsFVasiljevič Sporov. V opomin .stoletnice opisal Iv. Steklasa. III. Praga in Varšava. Tudi še mnogo drugih norčij je Suvorov izvajal. Tako je nekemu poslanstvu, ki ga je prišlo prosit podpore v neki stvari, dokazal na ta le način, da on ne more nič storiti. Stopil je med nje, vzdignil roko ter skočil kolikor je mogel visoko. ..Glejte, kako velika ]e carica" je rekel on na to ; a potem je sedel na tla in dodal: „A glej, kako majhen je Suvorov.** Potem ni spregovoril nobene besede več, ampak se naklonil poslancem in pobegnil iz sobe. Posebno rad pa je izkušal vojake. Enkrat se mu je predstavilo mnogo na novo prispelih častnikov. Vkljub strašni zimi so bila odprta vsa okna na stežaj in sicer radi tega, da zmrzne pri novincih „ne-moguznajstvo *)ft, kakor ie razjasnil to sam Suvorov. Potem so bili pozvani vsi k obedu ; podali so jim nečisto juho in svinjino na konopljenem olju pečeno. Suvorov je jel in hvalil jed; jeli so tudi drugi s silo, četudi se jim je gnusilo. Bil je ta obed nauk za no- ") „Ne vem" ni sme! Suvorovu nobeden odgovoriti j vince, da ne bi na pohodih prigovarjali ter j vojske ter je izročiti zapovedniku Suvorovu, bili zadovoljni z vsem, kar dobe. ! kateri je imel poskrbeti tudi za vse priprave Vse leto je preživel Suvorov posle vojne j za ta inostrani pohod. S tem delom se je na Poljskem. Med tem so izvele A v- bavil Suvorov v Tulčini več nego z vsakim strija, Pruska in Busija tretjo; drugim ter se zanimal posebno za poduk delitev Poljske. Suvorov ni imel zdaj: vojske. Prizadevno in umno se je pripravljal v Varšavi kaj opraviti, in Katarina ga je Suvorov za francosko vojno, čvrsto naaejaje pozvala v Petrograd, kjer je bil vsprejet prav milostljivo ter mu je bil za stanovanje določen Tavričeski dvorec. Toda Suvorovu je postajalo v Petrogradu dolg čas navzlic velikim častem, ki so se mu izkazovale in sijajnim se, da mu zdaj zapovedništvo ne bo odvzeto. Toda previdnost božja je odločila drugače. Carica Katarina II. je umrla leta 179t> meseca novembra, in carstvo je prevzel njen sin Pavel I. (1796—1801) • ki je hotel živeti z zabavam, h katerim je bil vabljen ; on je bil vsemi v miru ter se je precej odrekel vojni s zadovoljen le tedaj, ko je imel mnogo opra-; Francozi. In da-si je naslednik Pavel I. Pe-viti pri svoji vojski. Izročili so mu zategadelj j trovič Suvorovu vedno izkazoval prijaznost in zapovedništvo vojske v peterih gubernijah na: gojil do njega popolno spoštovanje, je vendar turški meji. Odšel je iz Petrograda leta 1796 ( Suvorov uvidel, da je nastopil drug čas, in meseca marca v svoj glavni stan, ki se je da se zahteva druga služba, kajti novi vladar nahajal v TulČinu. Zraven mnogih domačih in, ni ljubil poprejšnjega reda in na vojsko ni službenih opravil je pa vendar Suvorova naj- gledal tako kakor Katarina II. Zato je Su-bolje zanimalo novo in davno zaželjeno delo vorov na početku leta 1797 podal prošnjo za — priprava za vojno s Francozi, i odpust ter se podal na svojo graščino Boro- IV. | vicko v Novgorodski guberniji, kjer je mirno Vojna na Laškem. in tiho živel poldrugo leto. Slednjič je celo Nekoliko let zaporedoma se je vojskovala sklenil oditi v Novgorodsko Nilovo samotijo, skoraj vsa Evropa s Francozi, ali jih vendar; da služi samo Bogu. Čakal je dolgo, da se ni mogla premagati. < 'arica Katarina se je reši njegova prošnja. Toda minuli so tedni, a mislila že zdavnaj vplesti v to vojno, ali je' odgovora le ni bilo. Kar je prispel 6. febru-vedno odlašala iz raznih uzokov. Šele posle vaija ieta 1799 iz Petrograda krilni poboč-tretje razdelitve Poijske se je odločila poma-; nik z odpisom od vladaija. Toda v tem od-gati svojemu sosedu, avstrijskemu vladarju, ki pisu se ni govorilo o samostanu, ampak o je trpel v tej borbi več nego vsi drugi. Radi vojni: car Pavel L je pozval Suvorova zaza-tega je bilo zapovedano prirediti 52.000 mož povednika ruski in avstrijski vojski proti Francozom vsled prošnje nemškega cesarja in angleškega kralja. Ta nepričakovani glas je sprva Suvorova omamil, potem ga pa oduševil. Nemudoma je odpravil krilnega po-i bočnika nazaj v Petrograd z odgovorom, da pride precej, a sam se je zares začel pripravljati za pot. Priprave niso bile velike niti dolge. Opravivši v svoji cerkvi molitev in po-božnost za srečno pot je odšel Suvorov iz vasi Končanske ter pohitel v Petrograd, kjer je ostal le 14 dni, potem pa pohitel na bojišče. Pot je vodila skoz Mitavo, Vilno, Varšavo, Krakov na Dunaj. Tukaj ga je sprejel prav milostljivo cesar Frančišek II. ter ga imenoval za avstrijskega feldmaršala. Dunajsko mesto se je preporodilo ; sam cesar se je razveselil, kajti Suvorov je prinesel s seboj nado, da, celo tudi prepričanje, da bodo Avstrijanci v prihodnje srečnejši. Vendar pa navzlic spoštovanju, s kakršnim so povsodi sprejtmali Suvorova, glavno njegovo delo ni uspevalo. Hud nasprotnik mu je bil avstrijski prvi minister Tugut, ki ni trpel Rusov. On je zahteval od Suvorova, da se ravna v vsem po odredbah dvorskega bojnega sveta. Umevno je, da se Suvorov ni mogel držati v vsem teh propisov, ker bi mu bile na ta način roke popolnoma vezane. Vsled tega je navstalo med njim in Tugutom največe nesporazum-Ijenje, a to je bilo tudi krivo, da je moral Suvorov slednjič oditi na Švicarsko, kjer je pretrpel s svojo vojsko toliko groznih težav. (Dalje.) Btran IT »EDINOST* št. 287 V Trstu, dne 17. oktobra 1907 ene in druge polovice. Delniške, zavarovalne' družbe ter gospodarske zadruge smejo razte- j t in Na sestanku naših zaupnikov, dne 30. je na leto 6 milijonov, za 10 let plaćamo torej je bilo sklenjeno, da se v odnehavanju za nagodbo 60 milijonov. Edina cena za po- zati svoj delokrog tudi na drugo državno polovico. — Železnice imajo se upravljati v obeh državah po enakih načelih, ravnotako pošta in brzojav. — Po sporazumno dogovorjenih zakonih in upravnih predpisih upravlja se tudi dohodek od soli in tobaka, davek na žganje, pivo in sladkor. Glede teh davčnih kategorij je dolžna vsaka država k povračilu in bonifikaciji le v tolikor, v kolikor znaša njen lastni izvoz. Pogodba o novčarstvu in denarni veljavi je bila sklenjena I. 1892. in velja do konca leta 1910., ni torej predmet današnje pogodbe. Uravnava gospodarskega razmerja med obema državnima polovicama je torej bistveni predmet nagodbe. Dodatek k isti pa tvori dogovor glede avstro-ogrske banke, kvote in prispevka Ogrske k skupnemu državnemu dolgu. Ker tudi ta vprašanja so bila sedaj rešena, treba jih pregledati, predno pretresamo vsebino današnje avstro-ogrske nagodbe. Za spopolijenje pripravnice in za srednje šole v Trste. Interpelacija posl. dra. R v b a I* a in tovarišev v zbornici poslancev na Dunaju. V vsem Primorju ne obstoji do danes za tamošnje slovensko naseljenje circa 200.000 duš nobena srednja šola se slovenskim učnim jezikom. Tisti stariši, ki hočejo pošiljati svoje otroke v srednje šole, so prisiljeni vpisati iste v nemške srednje šole v Trstu in v Gorici. Ker pa bi prehod se slovenske ljudske šole v srednjo šolo z nemškim učnim jezikom prov-zročal slovenskim otrokom velike, ako ne nepremagljive težave, so je videla državna uprava primorano ustanoviti v Primorju tako imenovane pripravnice za slovenske otroke, ki jim je (pripravnicam) nalog, da otrokom, zglasivšim se iz druzega, oziroma tretjega razreda ljudske šole, v enem ali dveh letih preskrbe toliko poznanja nemškega jezika, da morejo položiti vsprejemni izpit ter slediti pouku na srednji šoli v nemškem jeziku. Le s tem, gotovo čudnim in za avstrijske razmere skrajno značilnim pripomočkom se omogoča Slovencem v Primorja, da si prisvoje višo naobrazbo. A še tega sredstva se morejo Slovenci Primorja le v nedostatni meri posluževati, ker obstoječi zavodi ne morejo vsprejemati vseh zglasivših se učencev. Tako obstoji v Trstu taka pripravnica, ki je bila pred nekoliko leti iz Rojana, kjer se je popred nahajala, preložena v Trst, • da bi po bolj centralni legi omogočala obisk iz druzih predmestij in okolice. Obisk tega zavoda se veča od leta do leta. In vsako leto se radi pomanjkanja prostorov in učnih sil odklanja neki, a vedno naraščajoči odstotek zglasivših se otrok. Tako so jih v šolskem letu 1905—1906 odklonili 17 od 123 zglasivših se otrok, v šolskem letu 1906—1907. 37 od 142 zglasivših se otrok, a v tekočem letu 45 od 147 zglasivših se. Ako se pomisli, da po členu XIX. drž. osnovnih zakonov od 21. decembra 1867 drž, zakonik 142 imajo biti javni učni zavodi tako urejeni, da vsako pleme dobiva potrebna sre Istva za naobrazbo v svojem jeziku, ne da bi ga silili k učenju drugega jezika, potem treba pripoznati, da se to določilo državnega temeljnega zakona za Slovence v Primorju ne izvaja. Tudi Slovencem v Primorju pristajajo srednje šole s slovenskim učnim jezikom, kar dokazuje že okolnost, da na nemških srednjih šolah v Primorju študira več stotin slovenskih učencev. Na vsaki način pa se mora do ustanovitve takih šol dajati slovenskim otrokom možnost, da bodo mogli vsaj po gori opisanem potu vstopati v obstoječe srednje šole. Podpisani si torej dovoljujejo vprašanje ! L Hoče li njegova ekscelenca odrediti, da se na obstoječi pripravnici v Trstu takoj ali pa vsaj s začetkom prihodnjega šolskega leta osnujejo paralelni razredi, ki bodo zadoščali za vsprejem vseh zglasivših se učencev? II. Je li njegova ekscelenca voljna — določila čl. XIX. sme tako daleč, da nam bo z a g o t o v 1 j e n višanje kvote je samostalna ogrska banka, narodni razvoj. V smislu tega sklepa je po-; . _ _ slanec Spinčić že v drugi seji komisije za j DOgOClki 113 HrVatSKOITI ze v narodno pomirjenje dne 2. t. m. svečano in odločno izjavil v imenu našega kluba, da se le tedaj spustimo v dogovore, ako se nam Madjarske šole v Hrvatski. Sedanji ban Rakodczay je meseca septembra izdal zajamči' da v bodeče ne bomo majorizirani, odredbo, ki gre na roko madjarskim šolam V tretii seii ie sDrožil dosI dr La izvrševaje gori navedena _______________ drž. tem. zakonov — ustanoviti za slovensko j socijalistične politike. naseljenje avstrijskega Primorja s r e d n j i h i mf^ mm m šol s slovenskim u č n i m j e zi k o m ? j DOgOđJU Iia OgrSK6m. —= i Madjarski listi o nagodbi. Kdo je kriv? Madjarski listi brez razlike stranke se Pod tem naslovom se bavi točno obve-: izražajo o novi nagodbi nepovoljno, ščeni Balkan s poskusi nasprotnikov, da bi! Wekerlov govor v zboraici o povišanju na Slovane zvalili krivdo na tem. da so se kvote je bil vsprejet zelo deprimirano. V kuloa-pogajanja v Istri razbila. " 1 rih se je govorilo, da se to more izvesti. Tudi v zadnji seji deželnega zbora —[Minister Košut je skušal nezadovoljneže po-konstatuje rBalkan" — se je govornik večine! miriti, češ, da je kompenzacija v velikih dr-poslužil te neresnice. Takoj na to je prišel Žavnopravnih pridobitvah, a polovica kvote se rPiccolou s trditvijo, da so poslanci manjšine pokrije z blok-rento. Neodvisna stranka do-krivi, ker da so prišli v zadnji hip z novimi prinese takrat žrtve, kajti v nagodbi so zajam-zahtevami ki jih večina ni mogla vsprejeti. j cene velike koristi in velike realne pridobitve. Sledil je '„Indipendente", ki poživlja Slovane! „Magyar Hirlap", glasilo vstavne stranke na boj. Tretji v tej zvezi je Lavoratore", piše : Kakor sodimo mi hladno in strogo, ki tudi obdolžuje hrvatske poslance radi ne- reči moramo, da je današnji nagodbeni načrt, vspeha pogajanj. rLavoratore" ve celo pove- v zvezi z vitavnimi garancijami, na neki način dati, da so naši prišli v zadnji hip s takimi oživotvoijenje paritete in samostalnosti, zahtevami, ki so umičavaie vse koncesije, ki ki so na papirju 40 let. Ni materijalnih koso lih bili pripravljeni dovoliti v prejšnjih risti, ki bi jih ne dali za državnopravne pn-sejab. dobitve. To je stranka neodvisnosti obetala 1 Balkan" pravi: Ako bi se vse te ne- volilcem. Res je, povišanje kvote je za dr-resnice, ki so si jih gospoda svesti, tikale po- žavo veliko breme, ali konec bo rabulističmm jedinih oseb, bila bi redna sodnija tisti forum, prigovorom Avstrije, da ona vzdrzuje s svojim na katerem bi se borili proti takim klevetam, denaijem en del ogrskih polkov. Tako pa nam ne preostaje druzega. nego daj „Magyar Orszag* piše: Ne smemo tajiti, objektivno informiramo javnost. da nam nagodbeni načrti prinesejo veliko žrte, „Balkan" navaja nastopna fakta: Mi bomo plačevali Avstriji 2 odstotka več, to Slovenska šola v Trstu. V popolnitev včerajšnje brzojavne vesti o podržavljanju slovenske ljudske šole v Trstu ae nam javi, da ima biti šola podržavljena na jesen 1. 1908. Proračun se predloži zbornici v 14 dneh. „Slovenec" ima manijo, da v svoji fenomenalni borniranosti ob vsakem dogodku v politiki našega Primorja preobrača grozne kozle in se — smeši. Tako je storil tudi sedaj, ko komentira ponesrečeno volilno reformo v Istri. Tudi ta prilika mu je dobrodošla, da napada — čujte koga t — ».Edinost". S tem listom, ki se hoče smešiti na vsaki način,, obračunamo jutri. Čudni „narodnjaki4 ! Kadar ravpo potreba tako nanaša, postajajo slovenski socijalni demokratje tudi narodnjaki in trdijo celo, da so oni še boljši narodnjaki, nego so _ narodnjaki. Ali kako treba taksirati to narodnjaštvo, nam je nedavno pokazal „Rdeči prapor" na drastičen način, ko se je norčeval iz klica: „narodnost je v nevarnosti" in je menil, da to ni nikaka nesreča, če slo venske občine prehajajo v nemške ali italijanske roke, češ, da saj prebivalstvo vseeno ostaja slovensko! Res velikega poguma in — brezobzirnosti treba, če kdo prihaja pred razsodni svet s tako nesmiselno in absurdno trditvijo, ki jo pobijajo vsakdanje žalostne skušnje. Občeznana in nepobitna resnica je, da je ravno občina glavna podlaga, na katero opira narod vse svoje snovanje, svoje napore in boje. To se nam kaže prav nazorno ravno v naši Istri. Narod se dviga duševno in ekonomno v tisti meri, kakor prehajajo občine iz tujih v domače roke. To je nad vse naravno. Tujinec, ki ni izšel iz naroda, ki ne čuti žnjim, tudi ne bo skrbel za njega moralno in materijalno povzdigo, ker ne le da nima interesa na tem, da bi se narod dvigal, ampak — nasprotno — je v interesu tujine a. da ljudstvo ostaja v duševni tmini in gospodarskem suženjstvu! Z drugimi besedami: da ostaja v popolni zavisnosti od njega, od tujinca! rNaš List" reagira na absurdno sentenco v „Rdečem praporu" tako-le : „Kdor ima nož v rokah, le tisti reže kruh. Občine v nemških ali italijanskih rokah dobivajo nemške šole, nemške podjetnike, nemške trgovce, nemška društva in dr. V») to so sredstva, ki šiloma in z najhujšim terorizmom germanizujejo slovenske otroke in odtujujejo narod. In omikani in neomiknui delavci so, žal, prvi, ki množe nemški znata) takega okraja. Socijalno-demokratičen dela\ je v takem kraju vse in nič ; kdor ga plačuje, tisti je gospodar njegove vesti. Zakaj so na Nemškem propadli socijalni domokratje ? Kur podjetja niso socijalno-demokratična in ker režejo kruh nesocijaldemokratične stranke. Drugače je že na Francoskem. Tam je kapital v rokah socijal. demokratičnih iabrikantov. Kdor plačuje, tisti narekuje. Žalostno je t \ a resnično, toda tako je bilo in ho. E. Kristan pravi tudi, da se meščanske stranke ni ne menijo za izobrazbo mase. Koliko pa imajo socijalni demokratje svojih šol, svojih društev, svojih predavanj, svojih listov?! Kakšne zasluge pa ima dosedaj socijalna demokracija za narodno srčrto in umstveno kulturo ? Kaj pa imajo socijaiai demokratje svojega na polju prosvete ? Izobražujejo se le ob delih členov meščanskih alojsv! Nas le veseli, če hočejo Kristani narod rasjiično izobrazovati in vzgajati narodno savedno; doslej so ga le begali z nekimi meglenimi utopijami, ki se ne uresničijo nikdar, ter so ga odtuje-vali narodni misli. Brili so norce iz vsega nacijonalnega. in delavstvo se je ohladilo, in-diferentizovalo ter se z dušo potapljalo le v želodčno vprašanje. Tudi meščanje imajc-svoje krušne in eksistenčne skrbi, a pri tem ne pozabljajo skupnosti, celotnosti." V zaključek temu odgovorv bi dodali m; še nekoliko pripomb. „Rdeči prapor" meni, da ty ni nikaka nesreča., če naše občine prehajajo v nemško ali italijansko oblast ter podkrep;ja to svojo famozno trditev, rekši, da prebivalstvo vseeno ostaja slovensko ! Po tej logiki bi mogli reči -čemu napoveduje socijalna demokracija bo] kapitalizmu?! To ni nikaka nesreča, če ds-lavec ostaja v krempijih izsesalcev, s a radi tega ostaja delavec še vedno r— d e 1 a v 3-c !! Da, ostaja delavec! Ali to mu menda ne zadošča, ker delavec 3e hoče tudi dvigati dui-evno, socijalno, politično in ekonomsko ! Tako je tudi z narodom. 3?jemu ne sms zadoščati, da životari in služi tujincu. On mora stremiti tudi, d& kaj velja, da soodloča in da more ves svoj ustroj izkoriščati za svoj napredek ! A temelj v semu ustroju, vsej organizaciji naroda so ravno njegove občine. To so manje skupine ljudi, k: tvorijo skupno — narod!! Če so pesamični sestavni deli usužnjeni, usužnjena je tudi celota. Ni torej res, da to ni nikaka nesreča, ake se naše občine nahajajo v tujinskih rokah, marveč je res, da je to relika nesreča za razvoj in bodočnost naroda. Oni, ki trdijo nasprotno, so zelo — č u d-ii i narodnjaki! Paše slovo in — zadnjiiSžn, Nedavno temu smo pisali, kako hoče dež. nadzornik S\vida- poskrbeti z zadnjim svojim činom, da se ga bo učiteljstvo spominjalo. In res hoče kronati svoje za Slovane usodno službovanje. Čujte torej I Če se je gospod ravnatelj Stolz mogel s tako gotovosti o pobahati, da namestništvo stori to, kar on hoče, je rekel to, ker je vedel, da ima v nadzorniku Swidi svojega somišljenika. 10 let že je zistemizirano mesto naduči-telja deške šole na Lipskem trgu nepopolnjeno. In to le ranavtelju Stolzu na ljubo. Grospodu Swidi je seveda to ugajalo, da je omenjeno mesto v administraciji ravnatelja Stolza. Zdaj pa, h koncu samovlade gospoda S\vide, se hoče temu napraviti konec in sicer na tak način, kakor je že v navadi pod dosedanjim režimom : brez razpisa službe, z utihotapljenjem benjamina gospoda Stolza in somišljenika družbe Swida in Stok. Take makinacije so učiteljstvu na državnih šolah več nego znane, saj so na tnk način spopolnili tudi mesto nadučitelja v Puli. Dotični gospod je ugajal Swidi ; je-Ii tudi sposoben, to je bila postranska stvar. Kaj briga to gospodo učiteljska sposobnost?! Na isti način nas hočejo — kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira — presenetiti z gori omenjenim imenovanjem na šolo na Lipskem trgu, Da-li je tako utiliotapljenje v smislu zakona — o tem prepuščamo sodbo g. namastniku, o katerem je znano, da ljub: le zakonito postopanje. Proti takemu načinu imenovanja moramo protestovati najodločneje izlasti v imenu njih, ki se imajo zapostaviti dotičnemu benjaminu S\vide in Stolza. Zadnji čin paše S-vide, s katerim bi ta mož hotel kronati svoje usodno službovanje, se ne sme izvršiti. Opozarjamo torej vse poklicane faktorje na to nameravano nasilje ter zahtevamo, da se odločno upro takemu utihotapljanju. Edino pravilno je, da se vsaka in tudi najmanja služba razpiše, kakor je predpisano. Tudi v tem slučaju zahtevamo to kategorično. Saj je bilo že to skrajno preziranje zakona, da se to mesto —da-si zistemizirano in vsprejeto v proračunu — skozi devet let ni razpisalo in definitivno zasedlo. Vzrokov temu nočemo danes navajati, a zgodi se to o priliki, da bo mogla videti javnost kakšne paše morajo plačevati davkoplačevalci se svojimi žulji. Pričakujemo od gospoda namestnika, da stori konec zistemu dosedanje samovlade Swida & družba. G. namestnik je mož zakona. Kakor tak ne more drugače, nego da nastopi proti vsaki nezakonitosti. S kandal :na deželnem sodišču. Včeraj se je dogodil na neki kazenski razpravi V Trstu dne 18. oktobra 1906 »EDINOSTc štev, 288 Stran IIT na deželnem sodišču (II. instanca o prestopkih) velik škandal, o katerem ho še gotovo veliko govora. Med braniteljem Kobba in dr.om Puecherjem je prišlo do osebnega spopada, med katerim je Kobba v svojem ogorčenju pograbil tintnik in ga zalučal proti giavi svojega protivnika, ki se je pa srečno izognil, tako da je tintnik priletel v zid in je črnilo očrnilo okoliš. — Tableaux. Iz Bazovice nam pišejo : Te dni smo imeli prisrčen prijateljski sestanek v gostilni ..na pošti" v čast našega nekdanjega izbor-nega tenorista, ki ie po dolgih sedmih letih zopet obiskal svoje sovaščane in pevske tovariše. Zabava je bila zelo animirana in prisrčna. Predsednik pevskega društva „Lipa" je v prisrčnih besedah ^pozdravil tovariša in ga proslavil posebno na tem, daje tudi daleč od svojega rojstnega kraja ohranil vso ljubezen do tovarišev in do lepega slovenskega petja. Če tudi ie nameščen pri tujinskem podjetju, vendar je ohranil zvestobo do svojega naroda. Največe pa je bilo veselje, ko je zapel stari nekdanji kvartet z milim Rudolfom kakor tenoristom. Prosili smo ga, da bi nas često obiskal. In tudi na tem mestu mu kličemo : na skorajšnje s vedenje ! ! Naslednjega dne pa smo imeli drugačno žalostno prireditev. Pokopali smo enega poštenjakov v naši vasi. Bil je pok. Josip Raženi v visoki starosti. Vzgojil nam je štiri odločno narodne sinove, a kadar je dolžnost r^ala v volilni boj, je bil pokojnik vsikdar na svojem mestu. Tudi navdušen pevec je bil pokojnik v svojih mladih letih. O spoštovanju, ki je uživa pokojnikova rodbina, je pričala velika udeležba iz domače in bližnjih vasi. Pevsko drusvo „Lipa" je nosilo krsto in pe-valo nagrobnic?. Pokojniku je zagotovljen blag spomin med nami ! Hišne pole. Oni gospodarji aliupravitelji hiš, ki do danes še niso šli na redarstveni urad (ulica Caserma štev. 7.) po hišne pole, opozarjajo se, da store to takoj, ker drugače se bo kazensko postopalo proti njim. !. slov. umetniška razstava v Trstu se otvori za splošni pristop 20. t. m. ob 9. predpoludne in ostane otvor j ena, kakor poslej vsak dan do 5. popoludne. Umetniški predmeti, namenjeni za razstavo, so že došli in vse kaže, da bo razstava ne samo za tržaško Slovanstvo, ampak v obče največjega umetniškega kulturnega pomena. Udeležba od strani umetnikov je namreč nepričakovano obilna, in ker so se tudi prostori, ki so sami na sebi za tak namen zelo pripravni, od veščih umetnikov okusno priredili, bo nudilo vse iako prijeten harmoničen užitek za obiskovalca. Torej se nudi slav. občinstvu, ki je sploh jako dovzetno za višje domače prireditve, najlepša prilika, da se prepriča na lastne oči, kaj premore Slovenec na polju obrazovalne umetnosti. Podrobnosti o vstopnini, ki je našim razmeram zelo primerna, so razvidni iz letakov, opozarja pa se širše občinstvo še posebej na ugodnost, da velja ob nedeljah in praznikih znižana vstopnina. Dežni naliv. Strela. Včeraj je bilo vreme ves dan deževno. Sinoči ob 8. uri je pa začel nenavaden dežni naliv, ki je trajal celo uro. Ulice so bile vse poplavJjene. V več prodajalnicah je voda napravila precej škode. — Mej tem nalivom je pa bliskalo, grmelo io treskalo. Treščilo je v hišo št. 5 v ulici dei Montfort. Srela je vdarila v V. nadstropje in šla skozi hišo do II. nadstropja. Osmodila in poškodovala je precej pohištva, ljudem pa ni bilo nič hudega. Potres. Na tukajšnjem pomorskem ob servatoriju so včeraj popoludne beležili potresni instrumenti potres od ialjea okolu 6000 km. Pričetekob 3. uri 10' 19", maksimum ob 3. uri 50' 29 8", konec ob 4. uri 40' 41". Norddeutscher Lloyd". Največje pa-robrodno društvo na svetu ,.Norddeutscher Llovd" v Bremenu, ustanovilo je 16. septembra t. 1. v našem mestu svojo glavno agencijo. „N. L.M vzdržuje \direktne in redne pomorske proge med Bremenom, Baltimoro, Galvestonom. Buenos - Airesom, Afriko, Avstralijo in Vztožno Azijo. Potni listki Trst* Novi York — vožnja traja 7 dni — dobivajo se pri podpisanem po nizki ceni. Oskrba najbolje vrste. Glavno agencijo ima g. F. Stumpe na trgu Giuseppina št. 1, kjer se dobe vsakovrstna navodila za pot. Tudi to kaže kako dobiva naše mesto vedno večji trgovinski značaj. Gos. F. Stumpe naše čestitke. _ THŽAŠKA MALA OONiKA. Neopravičen sum 37-letnega zidarja Karola S, stanujočega v Lonjerju, je dala predvčerajšnjim popoludne aretovati kuharica krčme v ulici del Lazzaretto vecchio št. 21, češ, da jej je v krčmi ukradel 10 kron. A ko so ga na policiji preiskali, so našii pri njem le nekoliko drobiža, vsled česar so ga Takoj izpustili. Verižica iz — bakrenega zlata. Na zahtevo Joahima Miani, stanujočega v ulici sv. Caharije št, 5, je bil predvčerajšnjim aretovan 16-letni sladoledar Alojzij M., stanujoči v ulici del Volto. Lojzek je namreč ponujal Mianiju na prodaj verižico, o kateri je trdil, da je zlato in je zahteval zanjo 30 kron. Miani je pa spoznal, da je verižica bakrena in je dal Lojzka aretovati. — Na policiji je Lojzek povedal, da je verižico s 6rebrno uro vred vkupil za 15 kron, — Pridržali so ga v zaporu. Carduccijeve kolajne. Dne 29. junija 1.1. je bil v Trstu sestanek laških kolesarjev. Ti so imeli banket v rGinnasticbiu. Na tem banketu je pa bilo ukradenih 40 spominskih kolajn s Carduccijevo sliko. Vkradene kolajne so bile vredne 200 kron. Predvčerajšnjim sta pa magistratni asesor Manzutto in pa trgovski agent Josip Ruzier prijavila policiji, da sta izvedela, da je kanconetistka Lina Canne darovala žganjarju Josipu Scotti, ki ima zganjamo na ribiškem obrežju, 2 teh kolajn.'Lina Canne, ki jej je 29 let, je šivilja in kanconetistka, doma iz Arezzo v Italiji in stanuje v ulici del Farneto št. 29, je bila takoj pozvana na policijo, a obenem je bil pozvan tja tudi nien ljubinec, 31-letni natakar Nello Biasiollo, ki je doma iz Este v Italiji in stanuje v ulici del Farneto št. 24. Lina je na policiji trdila, da je ona dobila v dar od nekega človeka, ki ga pa ne pozna,:"eno samo kolajno, in da ni nobene kolajne darovala Scottiju. — Pridržali so oba v zaporu. Samomor. 69 letni vpokojeni Llovdov uradnik Angelj Tiani, stanujoči v hiši št. 28 v ulici di Torre bianca, se je včeraj ob 11. uri in pol predpoludne vstrelil v svojem stanovanju. Pognal si je z revolverjem krogljo v srce ter je bil takoj mrtev. Na račun „Narodnega doma". 31-letni slikar Fran B., stanujoči v ulici Chiozza, je bil predsinočnjim aretovan na zahtevo mirodilničarja Humberta Grego v ulici del Farneto št. 33. Fran P. je namreč vzel pri mirodilničarju raznih barv, čopičev in drugih takih stvari, za skupno svoto 60 kron, rekši, da naj pošlje račun v „Narodni dom"4, za katerega da so barve in vse drugo. Ko je pa prišel Grego z računom v „Narodnidom", ni tu nihče vedel ničesar o tem. 9 kg kave. 34-letni težak Ivan Z., stanujoči v zagati di Romagna, je bil predvčerajšnjim aretovan v svobodni luki, ker je tam ukral 9 kg kave. Neznan tat je predvčerajšnjim popoludne, z vrat tvrdke Frausin & Sandrini, ki v ulici del Boschetto trguje s pohištvom, ukradel zrcalo, vredno 10 kron. Neki naš ubogi človek je zgubil v svredo zvečer 50 kron in dva vrednostna papirja 142 kron. Poštenega najditelja se prosi, da prinese najdeno v naše uredništvo, kjer dobi primerno nagrado. Smeinlca. Mati hčeri: Ako te danes asesor prosi za tvojo roko. povej mu. naj govori z menoj ; ako te ne vpraša, tedaj reci mu, da bi jaz rada govorila ž njim. Koledar in vreme. Danes: Luka. ev.; Grdi-mlr: Travica — Jutri: Peter Alkantara; Irislav; Spasenija. — Temperatura: včeraj ob 2. uri popoludne -J- 24° Celzius. — Vreme včeraj : deževno. Društvene vesti in zabave. Pevsko bralno društvo »Adrija« v Barkovljah priredi v nedeljo -?0. oktobra t. 1. veselico ▼ dvorani gosp. Drag. Starca na Prošeku. Na vsporedu je petje, tamburanje, igra, in ples, ki bo trajal do 11. ure po noči. Ker je Čisti dobiček te veselice namenjen društveni knjižnici, pričakovati je v nedeljo na Prošeku obilo občinstva. „Narodna čitalnica14 v Rojanu priredi v nedeljo dne 20. t. m, ob 4, uri pop. v prostorih „kons. društva" v Rojanu „d o-mačo zabavo" s tamburanjem, petjem, igro in plesom. Vprizori se prvič krasna burka „Brati ne zna". Ples bo trajal do polu-noči. Vstopnina 40 stot., sedeži 20 stot.. k plesu možki 60 stot, ženske 40 stot. Z ozi-rom na to, da so bile naše prireditve vedno dobro obiskane in ker potrebujemo tudi mi podpore od strani slavnega občinstva, se na-' dej a odbor, da se isto tudi v nedeljo polno-številno odzove našemu vabilu. Naš odbor „kons. društva" je pa poskrbel, da se bo točila v nedeljo pristna nova domača kapljica; na razpolago bo tudi imenitna kuhinja našega vrlega gostilničarja. Torej v nedeljo v Rojan. Vesti iz Goriške. Cestni odbor za goriško okolico se je konstituiral. Predsednik je zopet deželni poslanec Klančič iz Podgore, podpredsednik pa Mozetič iz Solkana, Pasji kontumac so razglasili v Košani na Notranjskem. Iz Kobarida : Danes 14. t. m. je zapustil Kobarid naš dosedanji občinski zdravnik dr. Iv. Jranek. Hudo mi je pri srcu, ko moram javiti to vest širši javnosti, ker s tem možem je izgubil Kobarid neumornega delavca na narodnem polju, moža, ki se je vedno potegoval za slovenski živelj, moža, ki aagg:. »j Trgovino s pohištvom wv/w v/ wwv ssssjjusss Peter Jernj ulica 1/incenzo Bellini 13 ter vogal ulica S v. Katerine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste in do jako nizkih cenah. — — Dolžnost usafieso Slovana v Trstu je, služiti se pri Slovanski knjigarni in 3 papirnici JOSIPA GORENJCA nI. MiriVO 40 ■ 1 H.T M T OCGO Šipe, postavljene v delo ___________ po zmernih cenah. —a-a= Uolodi Gitmed ulica Rapicio št. 4 (vogal Giulia št. 17) PRODAJ ALN1CA DELAVCI! Opozarja se Vas-, da se je preselila krojačnica M. Farchi v ulico Giacinto Gallina šL 8 kjer pe dobi veliko izbero izgotovljenih oblek po jako zmernih cenah. — Izvršuje se tudi elegantne obleke po meri v teku 24. ur. Delavci! m steklenih Sip v veliki izberi. — Porcelan DrictAnito \£ nOTArlni lonče vine, kuhinjske potrebščine iz železa j ■ I I31U[JIIC l\ I I al UUIII ———— in pločevine itd. ■■■ i ■ ■ ■ • ■ ■ ■ ■ a OOOOOOOOOOCOOOOOdelavski organizaciji! Jutri lih oktobra se odpre Skladišče izgotovljenih oblek in izdelanih kosov za ženske obleke fi. fonda ti Trst, ulica Barriera vecphia 31. SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago po jako nizkih cenah. PAROBRODNA DHUŽfcA Severno-nemški Lloyd-Bremen (NORDDEUTSCHER LLOYD - BREMEN) Redne parobrodne crte iz Bremena v Novi-York, Baltimore, Galveston, Buenos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Azije, Avstralije itd. Parobrodi Nemškega severnega Lloyda 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 13 000 ton. 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje. 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih moijih. 11 velikih najmodernejih parnikov v dela. 201 manjših parobrodov. Vsega sknpaj 440 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komfortom. ki preplovejo ocean v 4 dneh. JS3T 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Cena vožnji za III. razred, uUjncna železnica, v Severno Amerito K180 — Odhod dvakrat v tednu. Za informacije in pojasnila obrniti se na F. STUMPE Glavni zastopnik v Trstu Piazza Giuseppina I. pohištvo in tapetarije v bogati izberi, neprekosljivo glede solidnosti in elegancije — — — se vdobi pri--- (naslednik G. Dalla Torre Giacomo JVtacerata ulica deli' Acpdotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. BV" Cene, ki so splošno priznane za ugodne. l/i bi radi vedeli, kako se jaz ubranim prehlajenja ? Na najnavadnejši način ! Jaz rabim več nego 20 let pristne FAY-ove rudninske pasti I je, ali ne samo kadar se počutim slabega, ampak kadar sem popolnoma zdrav. Malo hripavosti, malo katarja po kadenju se vedno dobi, in tu so FAY-ove pastilje neobhodno potrebne. Poskusite samo r enkrat in uverili se bodete, da govorim resnico. £katljica stane samo K 1.25. Varujte se pred ponarejenjem in zahtevajte vedno pristne FAY-ove sodene pastilje. Glavna zaloga F. H E L L - Trst •HM Prodaj alnica steklenine • Giovanni Sardotsch & Comp. tvrdke Bischoff se je preselila v ulico Nuova 24 Š|pe |n ogledala. Bogata zaloga majoljk. Stekla. porcelan, svetilke in postrežba za 1 ali 2 osebi. — Specijaliteta - porcelan za kavarne in gostilne. " Sprejme se postavljanje šip 9 delo po zmernih cenah. DOBIVA se V VSEH LBKjLRKAH. BOBTCA 3E V VSMI jSSBSE^M revmatizmu in protinv - TEKOČINA GODINA bfada frina, Uma JBb jfatata Mb sv. t« Stran IV >EDINOSTc štv. 288 V Trstu, dne 18. oktobra 1007 OTEL. BALKM "fiSSr-"*«« HOTEL BALHLO je kakor Čeh bodril naše ljudstvo in je vspodbujal v popularnih besedah k omikiffn prosveti. V Kobarid je prišel popolnoma nevešč slovenskemu jeziku, a v kratkem času se mu je priučil tako, da mu je bilo težko priti po govorici na sled, da je Čeh. V soboto zvečer je povabil svoje ožje znance in prijatelje na zadnji prijateljski sestanek in večerjo k g. Ivanu Miklaviču, kjer se je v toplih, v srce segajočih besedah poslavljal od nas, zatrjevaje nam, da nas ne zabi'nikdar. Da je bil priljubljen, dokazuje dejstvo, da sta ga spremljala naš vrli g. sodnik in g. Ivan Mi? Uavič do postaje Sv. Lucija. Zatrjujemo ti tudi mi, gospod zdravnik, da te ne pozabimo nikdar, želeči ti mnogo sreče v tvojem novem domovanju, v Buzetu. Bila ti sreča mila! _ Vesti iz Istre. Iz poreške škofije. Včerajšnja „Wie-ner Zeitung" je objavila : Cesar je imenoval kanonika stolnega kapitelja v Poreču Ema-nuela Pacovich stolnim dekanom, kornega vikarja v Poreču Josipa Wiessinger pa kanonikom istega kapitelja. Vesti iz Kranjske. Koliko nosi umna svinj ereja ? — V Mirni peči na Dolenjskem je posestnik Josip Košak prodal 14 doma zrejenili prešičev za 1500 kron. Ne prepirajmo ae o zaslugah! Tudi praška „Union" (poprej ..Politik") omenja sedanjega prepira med slovenskimi liberalci in klerikalci v tem, komu da gre zasluga, da tržaški Slovenci dobe končno toliko zahtevano in zaželjeno šalo. „Union" pripominja: „Glavna stvar je, da je vest o šoli resnična. O zaslugah se bodo mogli prepirati pozneje". Tudi mi menimo tako. Znani virtuoz na goslih Fran On-driček bo koncertoval v Ljubljani dne 27. tek. meseca. Imenovanje. Nadzornik za agrarne operacije viši gozdarski komisar Viljem Putik v Ljubljani je imenovan gozdarskim svetnikom. Profesorske vesti. Deželni šolski svet kranjski je dovolil, da smejo profesorji Fran Orožen, dr. Fran Ilešič, dr. Ivan Orel, učitelj glasbe Anton Dekleva in telovadni učitelj Josip Gorečan poučevati v šolskem letu 1907/08 na mestni viši dekliški Šoli. Ubila ga strela. V vasi Sveto pri Ba-tah je treščilo v torek popoludne ob 5. in pol uri v hišo Ivana KlanjŠČka. Klanjšček je sedel v kuhinji za mizo s fantičkom v naročju , in še neka druga oseba. Gospod Klanjšček je bil takoj mrtev, otroka in drugo osebo so spravili zopet k življenju. Strela je prišla skozi zid v kuhinjo. Kitajski časopis v Parizu. V Parizu izhaja kitajski časopis pod imenom „Hsin Che Paou in ima nalcgo, delovati za razširjenje modernih idej in reformiranje Kitajske. V Evropi živeči Kitajci ta list prav z veseljem in zanimanjem čitajo, pri kitajski vladi je pa vzbudil veliko nevoljo. Kitajski dvor je zaukazal kitajskemu poslaniku v Parizu, naj prepreči nadaljnje izdajanje lista, kar je pa temu seveda nemogoče, kar je že tudi sporočil svoji vladi. Nižeavstrijski deželni zbor je vspre-jel predlogo, ki prepoveduje krošnjarstvo, Neprestani dež. v južni Švici. — V Tessinskem kantonu dežuje že 14 dni neprestano. Kmetje so radi trgatve obupani. Išče se čevljarske M e n o n, čevljar via del Molino Milje pri Trptu. 132-4 1 i \/A|i|fn dvokoles (bicilOov) navadnih in tudi na I vCllnU prosti tek, malo rabljene, se pToda prav j po ceni. Naslov: Gorica, ulica Duomo 5t. 3. (126S I No7ri3nisini mojim častitim odjemalcem, da; l» strem v Poličk v. nnnnn******* vmnn Podpirnjmo „flor. del. organizacijo" Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne — bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo stav. 9 'H (nad Jadransko Banko) Sprejema ixl 12. do I. in o ■ ■ 16 Prikuha ca ieljo: zelje, krompir, ližol ca kislo 5 nvč. Mrzla jedila: .Sunka kuhana. Salama . . . Sir Emmenthaler Ovčji eir . . . Ačuge, komad Cene pijačam Pivi> I. vrste . . liter 26 Istrski refošk . . ,, 36 Teraa . . . , 52 Maršala [osmiuka litra| 12 Vermouth ,, tO Mipcbmaach .... 8 . 16 14 10 8 3 : nvč. kolonijalnega blaga ■■i«............................m in jestvin v uiici Ciiulia štev. 29 er se toplo priporoča udani HUGO CZURDA i i i i i i i i i i i ; l ! l l i i i i i » i ■ i ; i i i i i r i i i ii : ■ : 1 ' ■ • ■ » ' B Attilio Signori lastnik. iz Štajerske. Obesila se je v Gradcu 20letna sobarica Lota Poznik. Pravijo, da radi nesrečne ljubezni. Dekletovi stariši so tudi končali vsled samomora. Županom v Ptuju je zopet izvoljen Ornig, podžupanom pa Stendle. Razne vesti. i ndustrijalna Šola v Spljetu Početkom šolskega leta se je v Spljetu otvorila obrtna strukovna šola, ki je organizirana tako, da postane fasom popolna industrij alna šola. Primas kardinal Vaazary je opasno obolel v Budimpešti. Grozd v dveh barvah. Pravoslavnemu župniku Jovanu Jovanoviću v Rajiću na Hrvatskem, ki se bavi z vinogradarstvom, se je ietos posrečilo, da je na eni ti izvedel grozd v dveh barvah. Grozd je imel 36 jagod, 17 jih je bilo rdečih, 10 pa belih. Trta je stara štiri leta, a vrsta je ..plemenka". Leopold Wdifling, bivši avstrijski nadvojvoda, biva sedaj svojo nevesto v neken hotelu v Curihu ter se pripravlja na poroko. Ista se bo vršila najprej civilno, potem pa po luteranskem obredu. Belgija ima 29.400 kvadr. kilometrov in 7,000.000 prebivalcev. Pasivni prihod Belgije iznaša 466.000.000 frankov. Umrljivost v velikih mestih. Najveća umrljivost vlada v Bombaju, kjer pride na 10.000 oseb 544 mrtvecev, kar je posledica mnogokratne kuge. Vkljub temu umrje v Ealkuti le 317 in v Madrasu samo 438 oseb na 10.000. Najveća umrljivost med evropejskimi mesti vlada v Madridu, kjer umrje po 295 oseb, potem pa v Moskvi in Petrogradu z 258 oziroma 255 mrtveci na 10.000. Na Dunaju in v Parizu umrje po 175. v Londonu 151, Budimpešti in Pragi pa po 103 na 10.000. Najzdraveje mesto Evrope in vsega sveta je pa Stokholm, kjer umrl je 10.000 oseb na leto samo lo5. Toselli, mož bivše grotice Montignoso, ne gre v Ameriko, ker je družba razveljavila pogodbo, ko se je prepričala, da je Toselli premalo glasbeno izobražen, temuč je prav | za prav le diletant. Grški princ Jari j se poroči s prin-cesinjo Marijo Bonaparte prve dni meseca novembra v Parizu in ne v Atenah. Pri poroki bosta navzoča tudi grški kralj in kraljica. Ni še gotovo, bodo li na tej slavnosti zastopani tudi reprezentanti republike, ker je nevesta potomka bivše vladajoče francoske hiše. A 5' 1 f* *o| J3J Enoletni trgovski tečaj za deklice ' Zavod šolskih sester v Trstu, ulica P. Besenghi 6 Na tej oblastveno potrjeni šoli je vpisovanje vsak dan do I. novembra od O.—12. ure dopoludne in od 3.-5. ure popoludne. — Trgovski tečaj obsega sledeče predmete: 1. Enostavno in dvostavno knjigovodstvo. 2. Nemško in italijansko trgovsko korespondenco. 3. Trgovsko aritmetiko. 4. Trgovsko in menično pravo. 5. Pisanje na stroj. Predavanje je nemško. Šolnina mesečno 6 K. Poffoj zm. sprejem je, da J® gojenka že zadostila šolski dolžnosti. — Na eventaelna. vprašanja odgovarja PREDSTOJNIŠTVO ZAVODA ŠOLSKIH SESTER. •l-t; ...... i C Trst, ulica Farneto štev. 1- vogal ulice Gelsi Skladišče pohištua in tor stari] lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle ali temne, posamezni komadi vsake vrste z zaiogo stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikosti. Preskrbi se popolno oprava n presečišča po jako zmernih cenah iu s skrbno rož njo. ■ 111 11 > Prve primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefon it. 847. - *7Ia dfclla Stazione Štv, 17. - Telefon št. 847 Filiiaike ? PULI. GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Mllffije preMo?, ti se Mejo na pokanje ia prevažanja blaga n m ne.) = Sprejema se tndl pohištvo in droge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. mr Edini tržaški zavod za == „VACUM-CLEAfJER". CIŠČFNJE in SHRANJEVANJE PBEPRGH m Točna, postrežba in nizke cene. Žrebanje nepreklicno (lue 9. novembra 1!H) Dunajska c. kr. policijska loterija Ena srečka stane eno krono. I. glavni dobitek 3(ron 30.000 kakor tudi If. K 5000 in III. 1000 K se izplača vsled najvišjega dovoljenja Njegovega c. in kr. apostol. Veličanstva in na zahtevo dobitnika s 107. odbitkom in dobavninskim davkom breEke_se dobiio v vseh menjalnicah, loterijskih kolekturah in tobakamah. — URAD L KR. fUJ.iCIJfeKb, LOTERIJE se nahaja na Dunaju, I. Schottenring 11 (Poslopje policijskega ravnateljstva). _11 1111111111111111111111 i ■»■ *' ■ ■ 1 ' ■ • ■ ■'4 ■ o oooooooo ooooo o-oc $ : : Mehanična delalnfca : : z V avtorizovana za napeljavo vode in plir a V S GUIDO SAMBO a zasiopitt oHiSovane toTarne ziamolonoY TBoficr Ficl. r. « T GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasom J Q in specijelne plošče na izbero. v 0 Skladišče gramofonev, svetilk, aparatom za H Anerjevo luč, mrežic in cevi- ^ Q Popravljanje koles, nraraofonuv, motor o v d;i ]>lin uli - t^j »in, električnih zvoncev in v«ako iuehuoi>rntp iDgleSki?. Specijaliteta: blago tu- in iror-raaEJ uv*rn. Izgotovijujo bt; obleke po meri po n:\ n vođi, toćoo, polinno i a elegantno po nizt n ireuta Rodolphe Maas, Zrst — ulica farneto 38 Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. ===== -osebno za žage na paro in mline. == Nitni bombaž za čiščenje stroje . Vittono Vzideva Delalnica pohištva v modernem kroju za sobe in kuhinje. IzdelKis priprle n prodaialBice Od sneai in znctiej ii dela TRST — ulica Valle št. 8. kjigoyeznica ^ - Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassmi & Figl^o Trst, Via forporslla fi. 5 - ml Via iella • ^ i MERKUR J. ULCAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - informacije. Zaloga raznovrstnega kolonijalnega in druzega blaga. --ZAHTEVAJTE CENIK — Samo pristen 8 -li MAC Kov Borax Za vsakdanjo uporabo v umivalni vodi. Pristni MACKov HAISER BOEAX e ze mnogo let temu najmilejže iu najzdraveje lepo-tilno sredstvo za kožo. I^ti dela vodo menko in kožo cisto, nežno in belo, in je priljubljeno antiseptično Hred-tvo za negovanje usr In zo!» v medic, uporabi. Pazite pri "nakupovanju. Pri tno gamo v rudeeem kartonu z gornjo varst. mamko p.» 15, 30 in 75 vinarjev, z obsežnim navodilom. Nikdar goli. — Edini izdelovatelj za Avstro-Ogr.-to GOTTLIEB VOITH. Dunaj m