IZ  MLADIH
PERES
Medved                                  Svet se sramuje žuljavih rok
Visoko v gozdu rastejo drevesa,           •        Če sredi mesinega vrvenja
skoz veje jim zvedavo sonce sije,                   umrje bogatin,
pod njimi medved svoje domačije                 ki sta vsebina mu življenja
brlog z jesenskim listjem si potresa.               bila zabava in cekin,
Medvedu vedno migajo ušesa,                        vse mesto v solzah Prihiti>
oko se bistro nikdar ne spočije:                     da se od n^a PoslovI-
se bliža lovec, ga takoj odkrije,                      če pa umrje siromaki
njegova moč ustvarja kar čudesa!                  ki ga je strlo delo in gorje>
Po bližnji vasi kosmatinec krade,                   za krsto le otroci ub°g>
dve v eni noči je odnesel ovci                       mu z bedno mamico slede.
in poleg tega poieptal nasade.                        A jaz prgv ma,o cenim bogatinar
Zdaj gredo nadenj v gozd najboljši lovci.           ki se mu vedno dobro je godilo,
Že poči strel: pok, bum! in medved pade...           spoštujem znoja, žuljev sina,
Za kožo čakajo jih svetli novci.                          ki ga je delo utrudilo...
Boris Grabnar                                                                            Mirko Hahnič
72