Leto LXVIII <,°šlnina plnfana v gotovln,	V Ljubljani, v soboto, dne 13. julija 1940 _Štev. 158 a_ Cona 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredni&tvo je v Kopitarjevi ul.6/111

VENEC
Cele®»ni račnn Ljubljana številk« 10.630 in 10.349 u inserate.
U prava: Kopitarjeva ulic« itevilka b.
Telefoni uredništva la oprave: 40-01. 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Uhaja vsak dan i]ntraj razen ponedeljka ia dneva po praznika
Francija na novi poti:
Maršal Petain - državni poglavar Francije
Novi državni poglavar je obenem tudi predsednik vlade - Ustava
francoske tretje republike razveljavljena
Ljubljana, 12. julija.
0 izprcinembah, ki se izvajajo v Franciji, krožijo zelo obširni komentarji. Največ se govori o tem, kakšen režim si je Francija sedaj prav za prav dala. Nekateri hočejo vedeti, da je nova Francija krenila na pot absolutizma in take komentarje širijo zlasti razni masonski in levičarski krogi. Drugi zopet pravijo, da si bo Francija na svoj način oblikovala neke vrste francoski fašizem, ki ga bodo izvajali razni desničarski politiki v Franciji in v tem smislu sc zlasti širi ime polkovnika La Rocquea in bivšega voditelja francoskih komunistov Jacquesa Doriota, ki pa se jc pred leti s Kominterno spri in prešel nato med skrajne desničarje. Še drugi pa menijo, da se hoče Francija z novimi oblikami svoje notranje ureditve samo začasno umakniti pritisku zmagovalcev in si z novimi oblikami vladavine pridobiti nekaj več simpatij v bivšem njej sovražnem taboru. Vse te govorice pa jc treba sprejeti z velikimi pridržki, ker so plod samo želja tistih ljudi, ki te novice širijo.
Da pa se kar najbolj pojasni dejanski položaj v Franciji, jc treba predvsem upoštevati, kdo so bili tisti ljudje, ki so izdelali in izglasovali novo francosko ustavo. Petain in general Weygand sta v novi vladi pomenila politično le zelo malo; oba sta dala vladi na razpolago svoj vojaški in rodoljubni ugled, glavno politično odgovornost pa oba kot vojaka ne moreta nositi. Zato pa nosijo vso odgovornost za vse izpremembe tiste stranke, ki so v sedanji vladi zastopane. Vse te stranke pa so v zadnjih sedemdesetih letih tretje francoske republike bile tudi stalno na vladi. To so radikalna socialistična stranka in pa stranke sredine, republikanci in levičarski republikanci. Zato je v tej vladi tudi zastopal glavno francosko stranko — radikalne socialiste — podpredsednik vlade Camille Chautemps, ki je bil sam često predsednik raznih francoskih levičarskih vlad in vlad ljudske fronte. Camille Chautemps je vodilni francoski mason. Poleg njega zavzema v dosedanji vladi podpredsedniško mesto bivši predsednik francoske vlade in večkratni zunanji minister Pierre Laval, ki je svojo politično kariero začel kot komunistični župan pariškega predmestnega okraja Aubcrvilliers. Glavna ministrstva pa so v rokah tako zvanih neosocialistov, notranje ministrstvo vodi bivši glavni Blumov sodelavec Mar-quct. Propagandno ministrstvo in ministrstvo za gradbe vodi sedaj neosocialist Frossard, ki je bil včasih na skrajni levici socialistične stranke in jc bil več let tudi v Moskvi kot zastopnik francoskih komunistov v Kominterni. Frossard je bil z Do-riotom in sedanjim voditeljem francoskih komunistov Thorezom, ki jc po izbruhu vojne zbežal v Švico in nato naprej v tujino, slavna trojka Ko-minterne, ki naj bi popolnoma preobrazila Francijo v komunističnem smislu.
Največ članov v sedanji Pctainovi vladi jc imela radikalno socialistična stranka, velika za-ščitnica masonov in vsega francoskega levičarstva, ki je privedlo Francijo do takih nesrečnih izidov. Republikanci in zmerni levičarski republikanci so v tej vladi imeli le malo zastopnikov, konservativna desnica pa v tej vladi skoraj ni imela zastopnika.
Ta čudna sestava vlade, ki jc izvedla vse te reforme, se more razumeti samo na ta način, da so morale biti v vladi stranke, ki so do sedaj nosile vso politično odgovornost za vodstvo francoske politike. Radikalni masoni so pri tem imeli in najbrž še imajo tudi svojo račune, ko so zaradi novih razmer s sodelovanjem v vladi krenili v novo smer. Navzočnost masonskih radikalov v bodoči francoski vladi bi najbrž imela samo ta namen, kako preprečiti razvoj načrtov, ki so trenutno morali bit sprejeti. Toda zelo verjetno je, da so s koncem francoske tretje republike masoni s svojo radikalno socialistično stranko tudi zaključili dobo svojih pogubnih vplivov na fran-
cosko državno življenje. To no ho šlo ravno hitro: Herriot, Chautemps, Paul-Boncour, Queuille in Anatole de Monzie so premočni masonski spletkarji, da bi ne poskušali prej ali slej razvoja razmer zopet zaobrniti v svojo smer. Sedaj so seveda glasovali za vse Izpremembe, ker so tako mislili najceneje uiti obračunu, ki sc pripravlja.
Levičarji in masonski radikali so vso svojo moč izvajali v glavnem s tem, da so vso francosko državno življenje povezali na Pariz z najhujšim centralizmom, ki je sploh kdaj v zgodovini obstojal. Danes je centralizem hujši samo še v So-vjetiji, kjer se poleg upravnega centralizma izvaja še najkrutejši politični in strankarski centralizem tajnika komunistične stranke. V Franciji so si radikali in levičarji zgradili tak centralizem zato, da so imeli trdno v rokah predvsem notranjo upravo in šolstvo. Vsak učitelj je bil v svojem območju zastopnik masonskega in komunističnega mogočnika v Parizu, ki je nato po takih zastopnikih med narodom že znal uveljaviti svojo voljo pri volitvah ali pa v lokalnih političnih zadevah. Vse ostale manjšinske stranke v drugih državah Evrope, ki so proti večini morale vladati na centralistični način, so se v Franciji učile centralizma
in njegovih metod. Francija je bila razdeljena v devetdeset »departementov«, to je oblasti, in naši centralisti so na pr. svoje »oblasti« v vivovdan-ski ustavi kratkomalo kopirali iz francoske ustave.
Po novi ustavi, katero glavni obrisi so sedaj pojasnjujejo, bo Francija ukinila ta nesrečni centralizem in vsa Francija se ho vrnila v stari način razdelitve države v pokrajine in dežele. Tako se bo uničil po raznih delih Francije vpliv masonskih sektarcev, ki so iz Pariza diktirali potek življenja v vsej Franciji in često delali popolnoma v nasprotju i. raznimi deli in plastmi francoskega naroda. V tem oziru je morala radikalna stranka z levičarji sedaj pristati pač na svoje »suho oh-glavljenje« in v tem oziru so nove reforme zasajene najbrž na najtrdnejše temelje.
Po dosedanjih poročilih o novi francoski ustavi se da približno razbrati le to, da Francija ni krenila na pot absolutizma in tudi ni posnela režimov, ki vladajo v nekaterih evropskih totalitarnih državah. Kakor je že izjavil novi francoski zunanji minister Baudoin, je novi režim zelo podoben »predsedniškemu režimu«, ki vlada sedaj v Združenih državah Severno Amerike. Tam je predsednik republike obenem predsednik vlade.
Nekaj slifnega je sicer tudi v Nemčiji, samo da v »predsedniških režimih« parlament sodeluje tako, da ga predsednik za ves čas svojega vladanja trdno vodi iu vso njegovo delo nadzira in urejuje.
Kaj se ho razvilo v Franciji, je treba počakati. Vsekakor se je Francija odločila za novo pot, ki naj krene k ozdravitvi narodnega življenja. Ukinjen je pogubni centralizem, v katerem so najbolj samopašno lahko vladali masonski krogi, ki so bili v veliki manjšini, nad vso ogromno večino francoskega naroda, ki je bila vedno proti njim. V novi vladi bo najbrž glavno besedo imel Laval, ki ima sam osebne račune z radikali in masoni, ker so ga v letu 1935 vrgli na ta način, da so Francijo v zvezi s socialisti in komunisti nagnali v najnesrečnejši režim, v ljudsko fronto. Prav slične račune imajo z radikali neosoeialisti, ki niso masoni. Radikali pa so preveliki sektarci. da ne bi skušali izigrati razvoja proti Lavalu in proti Petainu. Kadar se bodo mogli vrniti v Pariz, bodo zopet lažje zadihali in se skušali čutiti svobod-neje. Tedaj bo za novo Francijo nastopila Šele prava doba preizkušnje, kajti tedaj se bo izkazalo. kako bodo iz novega francoskega notranjega življenja uločeni levičarji iu masonski radikali.
Vichy, 12. julija. Načrt nove francoske ustave, ki ga izvestni del svetovnega tiska ni prikazal ne točno, ne pravilno, vsebuje, kakor ca je razložil v narodni skupščini maršal Petain sam, bistveno sledeče:
Nujno jc potrebno, da ima vlada popolno oblast, da sklene in odredi vse, kar koli more rešiti to, kar se mora rešiti, in da poruši to, kar je treba porušiti, pa da zgradi to, kar je treba zgraditi. Zato vlada zahteva od narodne skupščine zaupnico maršalu Petainu. da more pod njegovo odgovornostjo proglasiti temeljne postave francoske države.
V prvi vrsti je treba vpostaviti državo v vsej njeni suvereniteti in oblast vlade v vsej njeni neodvisnosti. Zakonita oblast mora biti osvobojena pritiska strankarskih in denarni oligarhij. Vlada bo vodila vse zadeve in usodo dežele in bo usmerjala in urejala v obči blagor vse sile francoskega naroda.
Načela nove ustave
Gospodarstvo na novi podlagi
Vlado bo podpiralo narodno -predstavništvo
Vlado bo podpiralo narodno predstavništvo. Vlada bo krmilo držala trdno v svojih rokah, bo pa skušala avtoriteto združiti s spoštovanjem neobhodnih svoboščin. Vpostavila bo upravne iu sodne institucije dežele, bo pa uničila vse dosedanje zlorabo in bo varovala vse upravičene koristi stanov ter uvedla najstrožjo pravičnost in štednjo.
V pretežnosti bo skrbela država za vzgojo narodove mladine in njeno duhovno oblikovanje. Ker se vlada zaveda smrtonosne škode, katero je prizadela Franciji duhovna in moralna izpačenost, ki so jo širili gotovi intelktualni krogi, ki so v prvi vrsti krivi poraza v odločilni uri, bo podpirala v prvi vrsti družino, se prizadevala, da postane zopet rodovitna in da bo negovala zopet osebne in državljanske čednosti.
Vlada dobre ve, da so naravne združbe družine, občine, raznih pokrajin pa posameznih stanov pred državo, ki je samo poglavitni organ narodove edinosti in njega urejene in delovne skupnosti. Zato nikakor ne bo država ovirala naravnih in zakonitih pravic ter udejstvovanja in ustvarjanj teh družb, pač pa jih mora podrediti skupnemu interesu in občnemu blagru. Ona jih bo kontrolirala in bo v primeru sporov suverensko razsojala.
Tudi gospodarstvo bo treba postaviti na novo podlago. Pravilno urejena v kontinentalni sistem proizvodnje in zamenjavanja blaga, bo Francija v svojo korist postala v prvi vrsti agrarna kmet-ska dežela, njena industrija pa bo morala zopet proizvajati blago visoke kvalitete. Treba bo zato končati dosedanji gospodarski nered in ga zamenjati z«racionalno organizacijo proizvodnje in kor-porativnimi zbornicami ter združenji.
Zamenjava razredno borbenih organizacij s profesionalnimi v duhu narodne vzajemnosti bo pomenila nov socialni red sploh. Delodajalci in delavci imajo enako pravico, da iz podjetja dobivajo sredstva za dostojno življenje posameznikov in njihovih družin.
V obče mora zavladati na vseli področjih pravi red vrednot. Vsak Francoz bn moral zavzemati tisto mesto, na katerem bo lahko najbolj služil svoji domovini. Ena sama aristokracija ho priznana, namreč aristokracija inteligence, ki dela za prvi duhovni in moralni red in samo ena stvar bo uživala zaslužek in imela zasluge, namreč delo. Tako bo Franoija mogla nadaljevati delo, za katero jc poklicana po svoji tisočletni omiki in ne bo iz preizkušnje oslabljena, niti obsojena na propad. ampak bo v svoji pravi narodni tradiciji našla zadostnih sil za svoj preporod in zopetui dvig.
Petainov govor:
Francijo je zlomil kapitalizem in mednarodni socializem
Maršal Petain
Posveti za novo vlado V Romuniji
Ziirich, 12. julija, b. Romunski kra| Karol nadaljuje svoje razgovore s politiki vseh romunskih strank. Izpustitev generala Antonesca na svobodo, smatrajo za zelo pomembno dejanje in mislijo, da bo prav on postal v bodočnosti najuglednejša in najvplivnejša osebnost. V Romuniji raste iz dneva v dan nemški vpliv v političnem življenju.
Angleški poslanik v Bukarešti pa je storil diplomatske korake pri romunski vladi zaradi ukrepov, ki jih je uvedla romunska vlada proti lastnikom petrolejskih vrelcev.	.
Bukarešta, 12. julija. AA. DNB: Vlada je izdala
novo uredbo o petrolejski industriji. Po tej uredbi morajo odslej vse romunske petrolejske družbe izdajati samo delnice, ki se glase na ime, oziroma da svoje dosedanje delnice prepišejo na ime. Ta uredba se ne nanaša samo na podjetja, ki se ba-vijo s pridobivanjem petroleja v pravem smislu besede, pač pa tudi na rafinerije družb za trgovino s petrolejem in družb, ki se bavijo z nakupom in prodajo zemljišč, potrebnih petrolejski industriji. Vsi lastniki dosedanjih delnic morajo vse svoje delnice registrirati v ministrstvu za narodno gospodarstvo.
Ženeva, 12. julija. Maršal Petain je imel snoči po radiu govor, v katerem je predvsem ugotovil, da je velika narQdna skupščina sklenila dati mu široka pooblastila. Ta sklep, je dejal maršal Petain, bo omogočil francoski vladi delati za obnovo države na popolnoma novih osnovah. Vlada se nahaja pred največjimi težkočami, ki jih je kdaj koli imela kaka francoska vlada. Potrebno je obnoviti prometne zveze v državi ter da se vsi Francozi vrnejo k svojim ognjiščem in svojemu delu.
Glede angl. napada na razorožene francoske ladje je maršal Petain dejal, da ta napad v nobenem primeru ni mogoče opravičiti. Francija nima namena, je dejal Petain, predati svojo mornarico Nemčiji. Anglija, ki je tako rekoč včeraj zapustila Francijo, jo je danes že napadla.
Nato je govoril maršal Petain v podrobnosti nove politične strukture v Franciji. V liodoče, je dejal maršal Petain, bo štela francoska vlada 12 ministrstev, katerim bo poma-galo več generalnih tajnikov. Na čelu vsake pokrajine se bo nahajal guverner. Uprava bo poenostavljena, tako da bodo državni uradniki svoje posie opravljali mnogo hitreje, ker ne bodo vezani na mnoge formalnosti.
Maršal Petain jc nato dejal, da je francoska vlada sklenila prenesti svoj sedež v zasedeno ozemlje. Francoska vlada bo zahtevala od nemške vlade, je dejal maršal Petain, da lahko prenese svoj sedež v Versailles, ako bi bilo to mogoče.
Glede notranje politike je Petain dalje dejal: Denar je zelo pogosto bil za francosko družbo sredstvo za nadvlado. V bodoče ne bomo trpeli več nobenih sinekur. Francoski denar bo služil samo za nagrado izvršenega dela. Petain je dalje obsodil kapitalizem ter
mednarodni socializem, ki sta oba vršila eks-ploatacijo Francije. V bodoče, je naglasi! maršal Petain, bomo posvetili največjo pozornost in čast rodbini. Francoska rodbina je varovala Irancoske tradicije od kolena do kolena, francoska rodbina je vedno delala na to, dn se ohrani ono, kar je najbuljše v francoskem narodu.
Ženeva, 12. julija. AA. Radio je objavil govor maršala Petaina ter nato poročal, da bo na osnovi prvega člena nove ustave maršal Petain proglašen za vodjo naroda. Dokler ne stopi v veljavo nova ustava. l>o maršal Petain vršil zakonodajno oblast. Dokler se ne sestane novo narodno predstavništvo, bosta dosedanja doma še naprej obstojala, toda sklicevali ju bodo samo po sklepu maršala Petaiua.
Petain prevzel posle
Ženeva, 12. julija. DNB: Iz Vichyja poročajo uradno: Predsednik francoske republike Albert Le-brun se je sešel z ministrskim predsednikom maršalom Petainom. Na tem sestanku je maršal Petain obvestil predsednika republike, da namerava prevzeti j>oložaj državnega poglavarja in ministrskega predsednika, da bi v vsem lahko prevzel odgovornost za upravljanje države v izrednih razmerah, v kakršnih je zdaj Francija. Predsednik republike Albert Lebrun je dal dokaza svojemu osebnemu razumevanja, ki ga bo francoski narod znal vedno visoko ceniti in je stavil svoj položaj maršalu Petainu na razpolago
Prvi proglas maršala Petaina
Ženeva, 12. julija. Štefani: Današnji francoski uradni list prinaša tale proglas maršala Petaina,
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki ima na osnovi sklepov francoskega narodnega predstavništva ustavnopravni pomen.
Jaz, Filip Petain, maršal Francije, na osnovi ustav, zakona z dne U. jul. 1040 objavljam, da stopam na položaj poglavarja francoske države. Na osnovi istega ustavnega zakona predpisujem sledeče: Ukinja se čl. 2 zakona od 25. februarja 1870. V Vifhyju, 11. julija 1940. Filip Petain.
Osnova predsedniškega režima
Bern, 12. julija. DNB: L'r;«dno poročajo iz Vichyja, da je maršal Petain na osnovi nove ustave podpisal tri ustavne akte, ki bodo že danes objavljeni v uradnem listu.
Maršal Petai« prevzema oblast predsednika republike in predsednika vlade. Maršal Petain ima odslej naslov »šefa francoske države .
Maršal Petain izvršuje vso oblast v sodelovanju z ministri, ki so mu odgovorni. Do sestanka novih predstavniških domov izvršuje Petain tudi zakonodajno oblast. Po konstituiranju novih domov bo itnel maršal Petain v času resnih notranjih kriz istotako zakonodajno oblast. Senat in parlament ostaneta še nadalje, dokler ne pride na njihovo mesto novo predstavniško telo, kakor ga predvideva nova ustava. Parlament in senat se sestaneta lahko edino na poziv maršala Petaina.
Vlada se seli v Versaflles
Bern, 12. julija. DNB: V govoru po radiu je maršal Petain navedel razloge, zakaj bo sedež vlade premeščen v zasedeno pokrajino. Ta del njegovega govora se glasi:
Da bi se gotova vprašanja, katerih rešitev je neobhodno potrebna, laže rešila, namerava vlada prenesti sede/ v zasedeno pokrajino. Zaradi tega smo zaprosili nemško vlado, naj nam da na razpolago Versailles in ministrstvo v Parizu.
Pospešena demobillzacija v Franciji
Ženeva, 12. julija. AA. DNB poroča Iz Vi-chvja: Francosko vojno ministrstvo je izdalo odlok o pospeševanju demobiliznci je. Po tem odloku bodo v prvi vrsti demobilizirani kmetje in kmečki delavci začenši z letnikom 1W, ki imajo možnost, da se na lastne stroške vrnejo domov.
Ženeva, 12. julija. Tz Vichvja poročajo: Francosko prosvetno ministrstvo je objavilo odlok, s katerim se odpuščajo iz službe vsi učitelji ln drugi uslužbenci s področja ministrstva prosvete, ki so brez dovoljenja svojih predpostavljenih oblasti zapustili Francijo,
Bullit odhaja v Ameriko
Madrid, 12. julija. AA. Danes je prispel s francoske meje v Barcelono ameriški poslanik v Franciji Bullitt z več člani poslaništva, Danes prispe Bullitt v Madrid.
Življenje v Parizu
»Nič posebnega!«
Stalni dopisnik ženevskega katoliškega dnevnika »La Suisset priobčuje v zadnjem času vrsto zanimivih poročil o življenju v francoski prestolnici pod nemško zasedbo. Dopisnik je ostal ves Čas v Parizu in je tako imel priliko od blizu opazovati dogodke pred in po nemški okupaciji. Kakor znano, se je 5. junija pričela velika nemška ofenziva- v Franciji. Že po nekaj dneh je bilo očitno, da francoska vojska nemškega pritiska ne bo vzdržala in da bo treba prepustiti Pariz sovražniku. Že 9. junija, pravi dopisnik, je bil Pariz kljub temu, da je bila nedelja, podoben ogromnemu mravljišču, v katerem vse preplašeno bega »eni in tja. Po vseh cestah, ki so peljale proti jugu, Je bilo mogoče opaziti avtomobile in taksije ter zasebne avtomobile, obložene s kovčegi, blagajnami, odejami in celo z žimnicaml, ki so brzeli iz mesta. V ministrstvu za obvestila so tujim časnikarjem rekli, da m nič posebnega in da nI nobenega vzroka za vznemirjanje. Toda po hodnikih ministrstva so tu že stali veliki kovčegi z napisom »Ministrstvo za Informacije«, Toiirs«. Dvorane, ki so bile namenjene francoskim časnikarjem v istem ministrstvu, so bile že izpraznjeno in celo brez pohištva. Na cesti so stali težki Avtomobili, na katere so nakladali velike zaboje.
Dopisnik je poiskal italijanske časnikarje, l(i so dobili od svojih glavnih urednikov nalog, naj ostanejo v Parizu, pa naj se zgodi kar koli. Italijani so mu zatrjevali, da ni vzroka za vznemirjanje in da na Sredozemlju ne bo nobenih presenečenj. Francosko uradništvo, kt je bilo dodeljeno cenzuri, je tudi govorilo pomirjevalno, češ ča bo nastopila resna nevarnost, bo vsakdo pravočasno obveščen. Vsi tuji dopisniki pa so dobili nalog, da v svoja poročila ne sinejo ničesar vstaviti, iz čegar bi inozemstvo moglo sklepati, da se francoska vlada seli na Jug. Toda že drugega dne nI bilo v Parizu več ministrstva za obvestila. Telefoni so bili prekinjeni in vlaki ustavljeni.
Usodna zakasnitev
Na večer 10. junija, pravi dopisnik, je na cesti ujel med neko preplašeno damo ln francoskim oficirjem sledeč razgovor: »Gospa, nič se ni treba bati, Pariz bo razglašen za odprto mesto ln ne bo ne bombardiranja in ne pouličnih bojev.« Torej so oblasti že 10. junija vedele, da bo mosto razglašeno za odprlo. Toda šele tri dni pozneje je bilo to prebivalstvu sporočeno na razglasnih deskah. Ko bi oblasti stvar uredile pravočasno, bi ne bežalo iz mesta skoraj tri milijone ljudi in bi Jim bila prihranjena strašna Kalvarlja, ki so jo zaradi tega morali preživeti. V petek, 14. junija zjutraj pa so se na pariških ulicah pojavile prve nemške straže. Na nekaterih Javnih poslopjih so zavihrale nemške zastave s kljukastim križem, ki so jih izobesili nemški vojaki. Nekaj ur pozneje pa se Je pričel prehod nemške armade skozi Pariz, in sicer na treh
Po razgovorih v Monakovems
Obnova stare Madžarske bi bila krivična
Bukarešta, 12. julija, m. Romunski minister
propagando Vazil Stoica, je sprejel sinoči
.. _ ' l. .. _ ! « inM • ■ »v« /\l, nn 'finali	l«/\m II It L1 L' H
tuje časnikarje ter jiin obrazložil romunsko stališče z ozirom na triatlonsko mirovno pogodbo in z ozirom na madžarske zahteve, ki naj bi bile podlaga za preureditev Evrope. — Med drugim jo dejal:
>Ko se je versnilleska mirovna pogodba popolnoma razveljavila, se jči na Madžarskem pokazala težnja, da se uničijo tudi sadovi triatlonske pogodile. Toda upoštevati je treba, da je bila trianouska pogodba samo posledica nemogočega stanja in da je popravila zgodovinske krivice, ki so bile prizadejane celi vrsti narodov v tem delu Evrope. Iz pisanja madžarskega časopisja in iz izjav madžarskih državnikov, se jasno vidi težnja Madžarske, da znova ustvari nekdanjo državo krone sv. Štefana, s tem pa — to se razume — obnovi vse prejšnje politične krivice nasproti celi vrsti narodov v tem delu Evrope.
Madžarska je izkoristila mednarodni položaj in je zavzela Podkarpatsko Ukrajino, v kateri žive Rusini, ki imajo prav tako pravico do svobode in do svoje države, kakor kdo drugi.
Ker so bili v Monakovem razgovori med italijanskimi in nemškimi državniki in so tem razgovorom prisostvovali tudi madžarski politiki, se lahko sklepa, da so se razgovori delno nanašali tudi na madžarske revlzionistične zahteve. V Bukarešti šo ni znano, kakšni sklepi so bili v Monakovem sprejeti, toda Romunija je močno prepričana, da Italija ln Nemčija ne bosta podpirali pretiranih madžarskih zahtev, kakor tudi ne poskusa, da bi Madžarska ostva-rila svojo nekdanjo državo, ki nI nikdar temeljila na narodnostnem načelu. Državniki oslšča, ki svojo politiko postavljajo na načelo narodnosti, bodo vsekakor imeli to načelo v prvi vrsti pred očmi pri madžarskem poskusu po reviziji. NI Izključeno, da bo pri tem prišlo do delne izmenjave prebivalstva v tem delu Evrope. To prebivalstvo tvorijo razne narodne skupine, ki predstavljajo mozaik, v katerem vedno prevlauujejo pripadniki narodne države.
Madžarski narod mora ostati discipliniran
Budimpešta. 12. julija. Štefani: Madžarsko časopisje še dalje posveča cele strani razgovoru v Monakovem. Listi vztrajajo pri tem, da je treba obdržati disciplino med ljudstvom. Ljudstvo mora z zaupanjem gledati na sklepe Mussolinija in Hitlerja.
Budimpešta, 12. julija. ATI: Na kosilu, ki so ga priredili člani vlade |K> vrnitvi predsednika vlade in zunanjega ministra i/. Mona-kovrga, je imel ministrski predsednik grof Teleky govor in dejal, tla ne more mnogo povedati o razgovorih v Monakovem, češ da uradno sporočilo vsebuje vse. Bistveno je, je dejnl grof Telekv, da sc je razgovor vodil med predstavniki treh držav. Ker so naši interesi paralelni in skupni, je dejal 1eleky, ni tretia govoriti o podrobnostih Ozračje, ki smo ga našli, še podčrtava to. kar je bilo predano v uradnem poročilu. Našli smo največje^ zaupanje z vseh strani ter so nam bila izražena čustva naiiskreneišega prijateljstva. Pokazati se moramo' vredni tega prijateljitva. Na koncu
kosila so člani vlade navdušeno nazdravili Hitlerju in Mussoliniju.
Budimpešta, 12. julija. AA. DNB; Po svoji vrnitvi iz Nemčije je jiodal ministrski predsednik grof Teleky poročilo, v katerem je med drugim poudaril, da so ministrski sestanki v Monakovem potekali v znamenju prijateljstva. Pripomnil je tudi, da Madžarska hi osamljena, pač pa je ob strani svoje velike in močne prijateljsko Nemčije, v katero ima vse zaupanje.
Madžarska odpušča rezerviste
Budimpešta, 12, julija. MTI: Na kosilu, ki so ga priredili člani vladne stranke, je predsednik madžarske vlade grof Teleky dejal, da bo danes ali jutri znatno število vojakov, ki so pod zastavo, izpuščenih domov, da bi mogli nemoteno pospraviti žetev. Toda, Je pripomnil grof Teleky, ukrepi, ki se smatrajo za nujno potrebne, ostanejo še dalje v veljavi. Vemo, kakor smo vedeli tudi prej, kaj se pravi biti odgovoren. Vemo, kaj hočemo in kaj delamo.
Italija za mir na Balkanu
Rim, 12. julija. AA. Štefani: Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Kar se tiče miru, ki ga Rim in Berlin skušata ohraniti v jugovzhodni Evropi, je del tujega tiska smatral za potrebno poudariti, da bi bilo ta ukrep držav osUča treba pripisati dejstvu, da sta ti dve državi zdaj zaposleni v boju proti Angliji, da pa bi se vojna po tem spopadu mogla razširiti tudi na jugovzhodni del Evrope, V zvezi s tem so govorili tudi o Sovjetski Rusiji. V rimskih pooblaščenih krogih poudarjajo, da je takšno naziranje čisto napačno in da Rim iu Berlin želita samo zagotoviti mir na Balkanu, tako zdaj kakor tudi v bodoče ter da od strnni držav osišča ne grozi nobena nevarnost kateri koli batkaiski ali izvenbalkanski držuvi. Razume se, da mora biti mir, ki se bo ohranil na balkanskem odseku, pravičen in da morajo biti zaradi tega pogodbe revidirane.
krajih: čez trg Clichy, čez trg Concorde in čez trg Nation in je trajal neprestano celih 80 ur.
Prehod nemških čet
Ta prehod nemških motoriziranih sil skozi francosko prestolnico je bil nekaj edinstvenega. 1 o so bile samo motorizirane čete, brez oklopnih. Oklop-ne divizije so že prej ob straneh prešle Pariz in za »ledovale francosko umikajočo se vojsko proti Loiri. Bil je izredno lep poleten dan, brez oblaka. Težke dimnaste megle, ki so se vse prejšnje dni valile iz francoskih predmestij in ki jih je povzročilo nemško bombardiranje, so se razkadile. Samo na jugu je bitu opaziti težke rumenkaste oblake dima, ki so prihajali Iz ogromnih rezervarjev petroleja, katere so zažgale francoske čete na umiku. Mostovi na Seini so ostali nepoškodovani.
Ob vhodu Nemcev v Pariz so bile vse trgovine zaprle. Toda še Isti dan so se polagoma pričele odpirati kavarne in ntito pivnico in polagoma tudi večje trgovine, Oba prva dneva so Parlžant hodili gledat prehod nemške armade, ki je delal na prebivalstvo odličen vtis zaradi velike discipline in reda, ki je značilen za nemško armado. Mimo so drdrale brezkončne kolone kamionov s pehoto, dalje avtomobili, naloženi s strelivom, tehničnim materialom, s pontoni za prehod rek, s kuhinjami, ambulantami, s telefonisti, z lahkim topništvom, strojnicami itd., itd. Veliko nemških oficirjev je imelo s seboj fotografsko aparate, ki so po poti neprestano fotografirali. Parižani so strmeli v to silno množico motorizirane vojske in pogosto se je slišalo iz ust množice: »Kako bi le mogli naSl vojaki, zblti in utrujeni od pohodov, ustavljati se takšni vojski in tolikim strojem?« Takoj prvi dan ao Nemci na vseh važnih križiščih postavili topništvo in strojnice. Na široki Cesti Zmage pa so se pričeli slavnostni mimohodi nemških čet, ki so defili-rale pred generallteto.
Prebivalstvo, kolikor ga je ostalo v mestu, Je bilo radovedno. Treba je povedali, da Je bila prestolnica zelo slabo obveščena o dogodkih, ki so se odigravali nekaj desetin kilometrov od nje. Francoska vojna poročila so prihajala 24 ur po dogodkih na bojišču. Večkrat je bilo sličati streljanje s topovi in daljno bobnenje topništva, toda ljudje so se tolažili, da streljajo protiletalski topovi. Prebivalstvo nI moglo verjeti, da se bojuje bitka že neposredno za sam Pariz. Ko pa so ljudje zvedeli, da je neposredna nevarnost, je vse kakor brez uma drlo proti kolodvorom. Samo na Lyonskem kolodvoru je več kot 80.000 ljudi na tri dni čakalo in oblegalo kolodvorske prostore, da bi se mogli odpeljati proti jugu, Ljudje so spali na trgu In »e hranili od tega, kar so si vzeli na pot. Kljub zagotovilom uradništva, da ne bo odpeljal noben vlak več, ker so proge bile razstreljene, so ljudje vseeno čakali,
V novih razmerah
Nemci so takoj po prihodu prevzeli tudi policijsko službo v mestu. Pri tem so jim pomagali francoski stražniki. Prvotno je prišla naredba, da naj se 80.000 pariških stražnikov, gasilcev in mobilne garde umakne iz mesta. Toda v zadnjem hipu je bila odredba preklicana, ker se je bilo bati, da bi temni elementi plenili po zapuSčenem mestu. Tako je francoska policija ostala v mestu in že takoj drugi dan pod vodstvom nemškega po-veljništva skrbela za red in varnost v mestu. Nemci so tudi takoj drugi dan izdali naredbe in jih v francoskem jeziku nalepili na stene: da ostane v veljavi zatemnitev, čeprav se ni več bati obstreljevanja iz zraka; ure je bilo treba prilagoditi nemškemu času in jih pomakniti naprej za 60 minut, Toda najbolj Je Parižane zadela uredba, da morajo biti ob devetih, to se pravi po francosko Že ob osmih vsi na svojih stanovanjih. To pa je bila tudi edina uredba, ki so jo Parižani težko sprejeli, Omeniti pa je treba, da, je ves čas nemoteno vozila podzemska železnica, prav tako tudi ni bila
Pred vseameriško konferenco:
prekinjena elektrika, ne plin in ne voda. Vse to je nemoteno poslovalo kakor prej.
Nemške čete go tudi izdajale »voj dnevnik z naslovom »West Front«, Šele iz tega liata, ki so ga nemški vojaki radi dajali čitati tudi občinstvu, »o Parižani izvedeli, da so nemške oklopne divizije že dosege Lolro. Nad mestom so neprestano brnela ogromna nemSka letala, med njimi tudi takšna, ki Jih Nemci uporabljajo za prevoz čet.
Kdo je ostal v mestu
Od štirih milijonov prebivalcev je v Parizu ostalo kakih 800.000 ljudi. To so bili povečini mali ljudje skromnih življenjskih razmer, ki tudi ob
spremembi oblasti po njihovem mnenju niso Imeli kaj izgubiti. Bili so to po velikem delu ljudje, ki' jih je levičarstvo že dolgo vzgajalo v antipatriotiz-mu in v niaterializmu in ki so mislili, da nimajo vzroka, da bi bežali pred Nemci, ker so se mnogi med njimi do zadnjega bolj bali francoske policije kakor pa nemške. Vsi ti ljudje so bili zadovoljni, da je zanje bilo konec vojske. Ne samo krvave vojske, ampak tudi živčne vojske. Begala je le enega in drugeua skrb za svojce, ki so se raztepll po Franciji. Ker je toliko ljudi odšlo lz Pariza, nI bilo prve dni nobenega pomanjkanja za hrano. Vse s« je dobilo v zadostni količini kakor v mirnih časih.
»La Victoire«
Četrtega dne pa »e ie prvl8 pojavil na ulicah francoski časopis. S čudnim naslovom: »La Vin-toire« in s podnaslovom »Revizionistični dnevnik, organ avtoritarne republike«.
Le malokateri Parižan je do tega trenutka vedel, da kak tak list sploh izhaja v Parizu. Cez celo prvo stran je stalo z velikimi črkami: »Dan bridkosti in žalosti«. Ljudje so se stepli za list, ker je vsakega zanimalo, kaj jim v teh časih poreče francoski list. In tu so brali Francozi:
»Sedaj smo na tem, da bomo morali plačati 60 let razkristanjevanja, zatiranja rojster, materla-lizmtt in politične anarhije.
Drago bomo morali plačati zmote in zločine velike naše revolucije 1789—1798. Na Mami so nam še pomagali naši svetniki: sv. Genovefa, sveti Ludvik, sv. Ivana ln naša Gospa Pariška. Božja previdnost nam je podarila še 25 let, da popravimo svoje zablode. Toda mi smo se vrnili nazaj k svo-bodoiniselstvu. niaterializmu, k moralni anarhiji, politično pa k ljudski fronti. Igrali smo se z božjo dobroto in božjo Previdnostjo. In sedaj, kdaj nam bo Gospod dal. da bo zopet vstala Francija?«
V praznino duš in src so padale te besede kakor Jekleno zrno. Množica je bila prisiljena, da je začela razmišljati. Ljudstvo se je polagoma začelo zavedati, da bodo vojaškemu porazu sledile hude stvari tn da se učinki vojaškega zloma ne bodo omejili samo na gledanje nemške vojaške parade v Parizu. Ljudstvo je začelo razmišljati, da bo poraz na bojiSču nujno imel resne politične in gospodarske posledice, ki jih bo kruto občutil vsak Francoz. Do sedaj je bilo ge3lo: manj delati in več zaslužiti, medtem ko so Nemci vedno več delali in se vsemu odpovedovali, da izvojujejo veliko zmago. Sedaj pa je vsak Francoz začutil, da je nanje prišla vrsta, ko bo treba veliko delati in malo služIti. Med ljudmi je polagoma začela riti misel: Kdo je tisti, ki je povzročil narodno nesrečo, kje so tisti politiki, ki so Francijo pahnili v prepad? Parižan z ulice je videl, kako Nemci s svojo marko, ki pa je veljala 20 krat toliko kakor francoska valuta, kupujejo vsevprek po trgovinah. In tedaj je sleherni razumel, kaj je zmagovit In kaj jfe premagan narod.
Bilo je v tistih dneh neštetokrat slišati tudi Iz ust tega pariškega prebivalstva: »Zakaj smo tako*15" pozno poklicali Petaina in Weyganda? Zakaj smo čakaii, da je odpovedala vladi vsa politična modrost in da je armada bila že v razsulu, ko smo poklicali Petaina in Weyganda? Seveda ta dva moža nista nikdar bila »dobra republikanca«, zato sta morala ostati ob strani. Toda boljše bi bilo, ko bt domovina imela sposobne može, ki bi znali vladati, kakor pa da je Imela frazaste ministre, ki so ljudstvu znali le lepo govoriti, niso mu pa pravočasno znali pomagati.« To je bilo prvo spoznanje Pariianov.
Brazilija tudi sesa po evropskih kolonijah
Wasldngton, 12. julija. AA. Štefani: Računajo, da bo vseamerlška konferenca zelo živahna ne samo zaradi tega, ker bodo na njej razpravljali o angleškem predlogu, glede angleako-amerlškega monopola, veljavnega za vso ameriško celino, pač pa tudi zato, ker bo Brazilija predlagala, da se stavijo pod brazilski protektorat francoska, angleška ln holandska Guyana.
\Vashlngton, 12. julija. AA. Štefani: Pomorski odbor predstavniškega doma je stavil vladi predipg, naj kupi ali vzame v najem Bermudske otoke" in nekatera pristanišča v Novi Škotski, da bi jih pretvorila v letalska oporišča, ki da so potrebna ameriški narodni obrambi, katero smatrajo ob obalah Atlantika za zelo slabo,
WnshIngton, 12. julija. AA, Štefani: Zdaj ob-javljajo spored skorajšnjega sestanka med finančnim ministrom Morgentlmujem ln angleškim državnim podtajnlkom Phillppsom zaradi prilagoditve angleško-francoako-ameriškega denarnega sporazum« položaju, ki je nastal po porazu Francije ln po prekinitvi trancosko-anglešklh diplomatskih odnošajev, Anglija upa, da jo bo Amerika tudi v bodoče podpirala in da bo mogla prevzeti prejšnja francoska naročila orožja ln munl-cije. Ni Izključeno, da skuša Anglija dobiti kredit
Turčija ni sprejela nobenih sovjetskih zahtev
Ankara, 12. julija, t. Reuter: Danes Je podal poročilo o mednarodnem In domačem položaju pred narodno skupščino preflsednlk turške vlade SeJ-dam. Kolikor je bilo tega govora ie dosedaj objavljenega, se lahko presodi, da je bil govor zelo odločen in jasen. Povsod le seja turškega narodnega predsednižtva napravila globok vtis.
Istočasno je selo dobro vplivalo tudi uradno poročilo sovjetske vlade, da ni res, da hi sovjetska vlada mislila turški vladi poslali ultimat. Prav tako je bil zelo dobro sprejet govor, ki ga jo imel včeraj v lordski ibornlci v Londonu angleški zunanji minister lord Hnlifas.
Nemški veleposlanik von Papen se je danes vrnil v Ankaro in je takoj razvil zelo veliko politično delavnost. Turčijo po izjavah, ki krožio v tukajšnjih angleških Krogih, nemški načrti na
Bližnjem vzhodu zelo vznemirjajo. To razpoloženje so še poslabšale novice, češ da bo Sov.ietija zahtevala, da naj Turčija odpove svojo pogodbo z Anglijo in da naj mirno odstopi Sovjetiji Carigrad.
Tiivki tisk zelo odlofno zavrača vse te govorice. Tukaj menijo, da imajo to Rovoriro samo en cilj, da hi Turčijo oplašlle ali pa da bt poslabiale odnose med Turčijo in Sovjolijo.
Silna nevihta pri Turinu
Milan, 12. julija. AA. DNB: Snoči Je besnela silna nevihta v turinskih predmestjih. Vihar je bil tako močan, da je ruval drevesa in podiral električne drogove. Promet je moral biti zarodi tega za nekaj časa ustavljen.
na podlagi francoskih vplačil in priti do pol milijarde francoskega zlata, ki je naloženo v USA kot jamstvo za izvršitev naročil.
Washington, 12. julija. Reuter: Predsednik USA, Roosevelt, je danes končnoveljavno izjavil, da ne bo odšel v Chlcago na demokratsko konvencijo. Na konferenci tiska pa so razpravljali o vprašanju, ali bo predsednik Roosevelt še tretjič kandidiral.
Predsednik Roosevelt se je danes razgovarjal z ministrom Stimsonom glede mobilizacije nacionalne garde za izvežbanje. Mornariški oddelek je odobril pogodbe, po katerih se morajo zgraditi za okrepitev pacifiškega-brodovja nove pomorske enote za 187 milijonov dolarjev.
Francija odklonila ameriško posredovanje
Newyork, 12. Julija. AA. DNB: Z ozirom na vesti, ki pravijo, da USA posredujejo mod Francijo ln Veliko Br<tanljo, da bi se preprečili pomorski spopadi okoli otoka Martinique, današnji »Ne\vyork Timeu« objavlja poročilo iz \Vashing-tona, ki pravi, da Je Francija odbila konkretno predloge, ki jih je stavila vlada Združenih ameriških držav. Med drugim je vlada USA ponudila, da do kor.ca vojne Internira veliko francosko ladjo-nosllko letal »Bearne« v Nevv Orleansu. Guverner Martiniqua je ta predlog zavrnil. Toda — pripominja poročilo »Newyork Tlmesa« — ie vedno potekajo pogajanja o sestavi mešane franc,-ameriške komisije, ki bi nadzorovala demobili-zacijo francoskih ladij, ki so vsidrane pred Mar-tlnlquom.
Kako se je potopil „Champlain"
Nowyork, 12. julija. t. Reuter: Francoski par-nik »Champlain«, ki ima 28, 000 ton, so je potopil pretekli mesec ob francoski obali. Na parniku so bila natovorjena amoriška letala. Ko se je ladja potapljala, so jo videli nekateri ameriški državljani s parnika, ki je vozil v Lisbono. Oni pripovedujejo, da je hiia francoska ladja potopljena pred luko Larochelle. Zadela je na magnetako mino. Ladja se je potopila v 20 minutah ter se je posrečilo vso posadko rešiti. Magnetske mine so v tem področju položila nemška vodna letala
Velika delavnost italijanskega letalstva
Rim, 12. julija. Štefani: Posebni vojni poročevalec agencije Štefani pise: Naši bombni oddelki so bili včeraj na delu od ranega jutra do mraka in so neutrudljivo obmetavali z bombami težkega in najtežjega kalibra britanske pomorske sile. Do tega trenutka- še niso znane podrobnosti o uspehih te akcije, lahko pa se že zdaj reče, da je dosegla velik uspeh. Cela vrsta britanskih ladij je bilo zadetih in poškodovanih z bombami.
Rim, 12. julija, Štefani: V zvezi s pomorsko bitko v Jonskem morju se je londonskemu radiu zelo mudilo objaviti, kako da je poročilo angleške admiralitete o tej borbi resno in dostojanstveno, medtem ko da je italijansko poročilo ognjevito in bombastično. Stvar pa stoji tako, da so oportu-nistični razlogi narekovali resnost angleškega sporočila, da ne bi bilo treba poročati o podrobnostih razvoja bitke. Z drugimi besedami povedano, London ni hotel priznati, da je dobil udarec. Angleški narod, če tudi se ni pokazal bojevit v sedanji vojni, kar dokazuje vojna na Norveškem in v Flan-driji, slavi pomorsko zmago pri Oranu, je bil in ostane športski narod. Toda po angleških športskih pravilih se kaznuje na dve leti izključitve vsakdo, ki na športnem terenu ne prizna udarca, ki ga je dobil od nasprotnika in ki upa, da bo imel kakršno koli korist od nasprotnikove plemenitosti ali raztresenosti sodnika. V športnem pogledu nastaja tu vprašanje časti ter je vsakemu jasno, za koliko časa bi morala biti Anglija diskvalificirana, če ne prizna dejstev v vojni.
Italijansko vo no poročilo
Nekje v Italiji, 12. julija. AA. Štefani: Uradno poročilo št. 32 štaba državne oborožene sile pravi:
Letalsko-pomorska bitka, ki se je začela dne 8. t. m., še vedno ni končana. Naša pomorska letala so včeraj in danes zjutraj napadla skupino sovražnih ladij, med katerimi sta bili dve bojni ladji, ena ladja nosilka letal in nekaj manjših, ki so križarile okoli Malte in spremljale pet nato-vorjenih ladij. Naša ogledniška letala so obvestila takoj naše bombnike, ki so napadli sovražne ladje drugo za drugo. V nekaj urah so eskadrile naših letal pregnale sovražne formacije. Naša letala so se kljub hudemu protiletalskemu ognju spustila na višino komaj 100 m, da bi lažje zadela cilj. Ena ladja je bila zanesljivo potopljena. Dve sta težko poškodovani pri poveljniškem mostu, tako da se je posadka ene teh ladij morala rešiti s čolni. Ladjo nosilko letal je zadela bomba težkega kalibra in se je ustavila. Z italijanskih letal je bilo opaziti, da se je na ladji pojavil požar. Razen tega je bilo potopljenih še nekaj ladij, ki so bile v konvoju. Naši bombniki so sestrelili štiri sovražne lovce, ki so vzleteli z ladje nosilke letal. Dve naši letali se nista vrnili.
V	boju, ki se je odigral 9. t. m., je artilerija z naših križark sestrelila pet sovražnih lovskih letal in tri bombnike, od katerih je bil eden nato-vorjen z bombami ter je eksplodiral.
V	severni Afriki se je nadaljevalo udejstvovanje našega letalstva in lahkih tankov onstran meje Cirenaike. Uničenih je bilo gotovo število tankov in oklopnih avtomobilov. V Sidi Barani so bila zadela in zažgana tudi skladišča in razna prevozna sredstva. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo, ujetih pa nekaj vojakov.	I <
V	vzhodni Afriki so bili izvedeni bombni napadi. V angleški Somaliji so bila bombardirana letališča v Berberi in Burau, dočim je bilo v Keniji napadeno oporišče Vair, kjer sta bili pri spopadih v zraku zbiti na tla dve angleški lovski letali. Vsa naša letala so se vrnila.
Moč angleškega brodovja v Sredozemlju
Rim, 12. julija. Štefani: »Giornale d' Italija« poudarja ogromen pomen naloge, ki jo je prevzela italijanska mornarica v boju proti Angliji na Sredozemskem moriu. Res je, da so pomorske sile, ki jih je Anglija poslala na to morje, da bi se spoprijela z italijanskimi pomorskimi silami, zelo pomembne, saj sestoje iz sedmih velikih bojnih ladij od trinajstih te vrste, kolikor jih,ima Velika Britanija, dalje iz dveh ladij nosilk letal, 10 velikih križark, 70 ogledniških ladij in kontratorpe-dovk, 15 podmornic in številnih manjših enot. A kljub vsemu temu je Italija z eno samo potezo preprečila promet med vzhodnim in zahodnim de lom Sredozemskega morja in to za stalno. Zdaj je angleško brodovje v vzhodnem delu Sredozemskega morja izolirano in petrolej ne more več prihajati v Anglijo, da bi služil njenemu brodovju v zahodnem delu Sredozemskega morja in pa na Atlantskem oceanu To pomeni, da se Anglija ne bo mogla oskrbovati na tržiščih balkanskih držav in Bližnjega Vzhoda, tržiščih, ki so bila edino dostopna Angliji v Evropi in v Levanti. Italija je prav tako pretrgala sredozemske zveze med Anglijo in njenimi posestmi na vzhodu, tako da je Anglija morala poslati svoje brodovje okoli rtiča Dobre
Petain francoski mladini
Nade, kar zahteva uporabo dvakrat tolikšnega brodovja. Končno si Italija prizadeva, da uniči angleške pomorske sile ter na ta način oslabi pomorsko obrambo britanskega otoka in britanskih čezmorskih posestev.
Mussolinijeva zahvala mornarici
Rim, 12. julija. Štefani: Mussolini je v svojstvu glavnega poveljnika državne oborožene sile poslal vojski, mornarici in letalstvu dnevno povelje, v katerem je pohvalil odlično zadržanje italijanskih pomorskih enot v borbi z angleško mornarico. Vsi italijanski listi komentirajo to povelje in nagla-šajo, da je ta pohvala najlepša nagrada za hrabre italijanske mornarje. Listi naglašajo v člankih, da je mornarica fašistične Italije dejansko dokazala, da je vredna zaupanja italijanskega naroda.
Bofi v Afriki
Nairobi, 12. julija. AA. Reuter: Več tisoč granat je bilo izstreljenih na Mojalo, toda britanske
žrtve so bile razmeroma majhne. Stražnica je bila izpostavljena ognju avtomatskega orožja, branilci pa se še dobro drže in so ojačenja na potu. Kadar preneha artilerijski ogenj, popravljajo male utrdbe. V četrtek zjutraj na vse zgodaj so trije italijanski bombniki tipa »Caproni« vrgli več bomb na Vajir, niso pa povzročili nobene škode. Proti njim so se dvignila tri britanska letala in je bilo eno sovražno letalo sestreljeno, na drugem pa je bilo opaziti ogen). Niti eno britansko letalo ni bilo poškodovano.
Aleksandrijo izpraznjujejs
Aleksandrija, 12. julija. Reuter: Do sedai je bilo okoli 80.000 oseb evakuiranih iz Aleksandrije, ki jo je v minulem tednu sovražnik napadel ponoči ter izvrševal oglede. Guverner Aleksandrije je izdal objavo, v kateri pravi, da odslej sirene v določenih primerih ne bodo več dajale znaka za alarm. Če bodo na primer nasprotna letala letela zelo visoko in izven cone nevarnosti, signal za alrm ne bo dan. Na osnovi neke ministrske nared-be so bile določene ulice proglašene za zelo nevarne. Najemniki lokalov v teh ulicah lahko tako) prekinejo najemniške odnošaje, ali pa plačujejo le polovico najemnine. Razpravljajo tudi o tem, da bi vse mesto proglasili za nevarno cono. Prostovoljna evakuacija Aleksandrije se po vsakem napadu vrši v večjem obsegu.
Angleški varnostni ukrepi o obali
London, 12. julija, t. Reuter. Admiraliteta je izdala nalog, da se morajo vse ladje ob obalah Anglije imobilizirati ali pa onesposobiti za rabo. Na vzhodni in južni obali od Bervicka do meje Dorseta in Devvonshirea naj se male potniške in privatne ladjice in čolni po možnosti odstranijo iz vode in potegnejo na suho na gotovo razdaljo od morja. V istem področju se morajo vse ladje, ki se ne uporabljajo, onesposobiti za plovbo, ali pa tako poškodovati, da jih ne bo mogoče porabiti za plovbo. To pravilo velja tudi za vse ostale ladje na vseh obalah Anglije, ki trenutno niso v rabi.
London, 12. julija t. Reuter: V Rokavskem prelivu so včeraj nemška letala pri bombnem napadu potopila kontrolno jahto »Warrior 2«. Del posadke je bil ubit, preostali mornarji pa so se re-ili v angleško luko Rangoon.
London, 12. julija. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za državno zaščito sta izdali tole skupno sporočilo:
Snoči so sovražna letala izvršila napad na mesta ob južni obali in vrgla bombe, ki so poškodovale nekatera poslopja. Bilo je tudi več človeških žrtev. Za časa operacij v zraku smo izgubili štiri lovska letala. Dva pilota z lovskih letal sta se rešila. Naša lovska letala in protiletalsko topništvo sta prizadejali sovražniku izgube. Sedaj se lahko sporoči, da je bilo o priliki operacij, ki so se včeraj vodile nad našo obalo, zbitih 22 sovražnih leta, in to 13 bombnikov, 8 lovskih letal in eno vodno letalo. Od tega števila so jih zbila naša lovska letala 18, protiletalsko topništvo tri, izvidniško letalo obalskega poveljništva pa eno. Ostala sovražna letala so bila tako poškodovana, da ni verjetno, da bi prispela do svojih oporišč.
Londont 12. julija. AA. Reuter: Snoči je protiletalsko topništvo zbilo ob jugovzhodni angleški obali neko nemško letalo. Član posadke tega letala se je spustil s padalom in padel v morje.
Čile ostane nevtralen
Sanliago de Chille, 12. julija. DNB: Ugledni demokratski poslanec je intol na seji poslanske zbornice govor o smislu in pomenu nevtralnosti republike Cile. Govornik je jioudaril, da mora ostati nevtralnost republike Cile še dalje popolna in vsestranska ter dejal med drugim, da so za časa »••etovne vojne Združene ameriške države izvajale največji pritisk na države Južne Amerike ter jih silile, naj vstopijo v vojno. Le Cile in Argentina, je dejal govornik, sta ostali nevtralni do konca vojne. Glede na čilski narod je poslanik dejal, da so bile |iosledice takšnega doslednega zadržanja zadovoljive tako za Cile, kakor tudi za Argentino. Pripomnil je, da mora republika Cile tudi v sedanji vojni ohraniti isto stališče. Naša vlada, je dejal, to tudi želi. Širi se propaganda, ki govori o napadu na Južno Ameriko in o dolgotrajni vojni v teh krajih. Te vesti pa širijo tiste države, ki bi se rade polastile naše zemlje. Republika Čile se ne bo kot v vsakem oziru nevtralna država sprijaznila z mislijo, da bi sprejela kakršne koli obveznosti, ki bi ogrožale neodvisnost države. Vsaka obveznost bi sama po sebi pomenila omejitev nevtralnosti. Pojem nevtralnosti je samo eden in nedeljiv. Po mojem mnenju ameriški načrt za obrambo pred napadom ne temelji na stvarnih in pametnih predpostavkah. Cile ne sme privoliti v takšen načrt.
Neka skupina 20 do 30 nemških letal je preletela na drugem mestu obal ter napadla neko mesto v bližini obale. O priliki bombardiranja je bil ubit en stražnik in pet otrok.
London, 12. julija. AA. Reuter: Sovražno letalo, ki je bilo danes sestreljeno nad severno-vzhodnim delom Škotske, je treščilo na neko nedograjeno stavbo. Pred tem se je odigral srdit
boj v zraku.	_,.„.. , • r
London, 12. julija, t. Reuter: Tukajšnji uradni I krogi izjavljajo, da so angleška letala od 18. ju- I nija nad angleškim ozemljem in nad Rokavskim prelivom sestrelila nad sto nemških letal. Številka o dosedaj znanih nemških izgubah v manj kot enem mesecu presega polovico izgub nemškega letalstva nad Anglijo, po podatkih angleškega letalskega ministrstva od začetke vojne. Dosedaj je bilo namreč nad Anglijo sestreljenih 176 sovražnih letal. Protiletalski topovi ob obali južnozahodne Angilije so včeraj sestrelili štiri sovražna letala.
Kolikšne so izgube angleške mornarice
London, 12. julija, t. Reuter: Uradni krogi izjavljajo, da je nemška številka o potopljenih angleških ladjah štirikrat tako velika, kakor pa znaša resnična izguba angleške mornarice. Do 1. julija je Nemčija izgubila 877.000 ton svoje trgovske mornarice, njena zaveznica pa 244.000 ton. Skupno sta torej Nemčija in Italija izgubili 1,121.000 ton svojega ladjevja in to je še zmerom vec k<it pa so znašale angleške izgube do 1. julija t. 1.
London, 12. julija, t. Reuter: London zopet zanika uspeh,ijalijvisjuh bejmbnih, napadov na britansko brodovje. Po poročilih, ki so prispela v London, je bilo pri teh napadih sestreljeno eno lovsko letalo, prav tako pa je bilo onesposobljeno eno britansko lovsko letalo, ki pa je srečno Dri-stalo in so ga rešili. Druge škode ni bilo.
Uspehi nemškega vojskovanja na morju
Berlin, 12. julija. AA. DNB. Nemškim podmornicam 6e je posrečilo v toku zadnjih 6 tednov potopiti okoli 609.900 ton sovražnega trgovinskega brodovja. Te izgube bodo zadele Veliko Britanijo tem občutneje, ker je angleško gospodarstvo na vseh poljih popolnoma navezano na dopolnilni uvoz. Za angleško prehrano obstoja stalna potreba uvoza. Živeža uvaža Anglij okoli 80 odstotkov, gotovih surovin za vojno industrijo, kakor n. pr. za proizvodnjo aluminija pa celo skoraj 100 odstotkov. Pred vojno je morala Anglija uvažati 96 odstotkov vseh svojih potreb nafte, ker domača proizvodnja pokrije samo 4 odstotke potreb v normalnem mirnem času, Izguba omenjene trgovinske tonaže je za Anglijo navzlic zaplembi norveških, danskih, nizozemskih, belgijskih in francoskih ladij tem občutljivejša, ker je bila skupna tonaža angleške trgovinske mornarice ob začetku vojne za približno milijon ton manjša kot v začetku 6vetovne vojne.
Nemško volno poročilo
Berlin, 12. julija. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Eskadrile bojnih letal so izvedle 11. julija napade na pristaniške naprave in tovarne v severni in južni Angliji ter na sovražne ladje pred vzhodno in jugozahodno angleško obalo. V pristanišču Plymouth in Lautort so bile zadete z bombami pristaniške naprave. V Portsmouthu in na industrijskih napravah pri Burtonu so izbruhnili veliki požari. Na Kanalu je bila potopljena 15.000 tonska ladja »Stank« in štiri trgovske ladje s skupno tonažo 15.000 ton. Drugih devet ladij je bilo težko poškodovanih z bombami. Pri teh napadih so naša bojna letala in lovska letala sestrelila nekaj sovražnih lovcev.
Napadi sovražnega letalstva na kraje v zahodni Nemčiji niso povzročili nobene škode. Skupne sovražne izgube so včeraj znašale 13 letal, od katerih je tri zbila na tla naša protiletalska artiljerija. Izginilo je 6edem naših letal. ,	Uspehi vojne mornarice in letalstva v trgovinski
' ■ vojni proti Angliji so dosegli za Anglijo občutljivo
- ■ ._. ~	..... 1 .1	1-1!--It. . 1---„Jj za
ton,
Kakor smo pred dnevi poročali, je veliko število organizacij francoske mladine, ki pripada raznim svetovno nazornim taborom, poslala maršalu Petainu spomenico, v kateri mu izraža zaupnico. Maršal je francoski mladini sedaj odgovoril na sledeč načini
»Zahvaljujem se vam za vašo poslanico. Čutim, da se mladi Francozi zavedajo vzrokov, ki so dovedli do našega poraza in potrebe, da
se pppolnoma posvete nalogi obnoviti Frandjo.	.	60 d06egll za M8¥ oocullJ
Potrdili ste moje zaupanje, jaz hočem po- ■ vi^noKDo 8i j°Hja je Mo potopljenih: s torpedi trditi vaše. Skupaj se bomo trudili, da znova 1,920.439 ton, od strani mornarice za 1,362.461 t dvignemo domovino. Vam in vašim sovrstnikom priporočam naslednji način življenja: Služite Franciji, izberite si voditelje, ki bodo vredni in ki bodo dokazali svojo nesebično službo domovini. Živite skromno, priprosto in tako, da bodete koristili domovini. Od vas pričakujem navdušenja in nesebične vneme. Zvesto izpolnjujte svojo vsakodnevno dolžnost
katere izpolnjevanje naj pomenja za vsakega vsakodnevno zmago. Navzemite se duha služnosti in službe v vaših družinah, v vašem poklicu in povsod, kjer živite. Le tako se kuje velika domovina. Samo ako vi hočete, se bo Francija obnovi!«.
in se prizadevajo, da bi jih čimprej mogli poslati nazaj na njihove domove.	, ., .
Berlin, 12. julija. AA. DNB. Angleški bombniki so 9. julija ponoči izvedli napad na neko zdravilišče v Severni Nemčiji. Vrgli so 16 bomb in uničili streho, veliko dvorano in kleti tega zdravilišča. O priliki letalskega napada na neko drugo zdravilišče je bilo ^poškodovanih nekaj zgradb in zasebnih hiš. DrugI napadi angleških letal so bili naperjeni na manjša mesta in niso povzročili znatnejše škode.
„G ornale d' Italia" o Franciji
Milan, 12. julija. Štefani: »Giornale d'Italia« prinaša članek pod naslovom »Mladi poročnik v Casserieru«, v kateiem prayi:
»Casserier« je eno od številnih koncentracijskih taborišč v Tunisu, v katera je bil spravljenih v začetku vojne 60.000 italijanskih državljanov. Naš list je že pisal o tužni odisejadi nekaterih naših rojakov iz Tunisa, katerih število že samo po sebi dokazuje pravico Italije na Tunis. Ti ljudje «0 bili nenadoma izvlečeni iz svojih domov in posestev. Gnali so jih kot živino v notranjost države, kjer so trpeli lakoto in žejo, ter so jih na vse mogoče načine mučili. V koncentracijskih taboriščih so živeli kot sužnji pod stražo pol divjih beduinov.
Nekega dne so interniranci ostali zopet brez vode. Razen tega so beduini divje pretepali nekatere naše rojake. Interniranci so se pritožili pri mladem francoskem poročniku, poveljniku taborišča v Casserieru. Poročnik je de;a', da Francija nima ničesar proti Italijanom v Tunisu in da on osebno zelo obžaluje, da mu je dodeljena zelo neprijetna dolžnost poveljnika taborišča, v katerem se nahajajo Italijani. Ali se ni tako izražala tudi vlada v Parizu za časa abesinske vojne? Ali niso takrat govorili v Parizu, da Francija obžaluje, da jo obveznosti nasproti Zvezi narodov silijo udeleževati se sankcij proti Italiji. Neverjetno je, kako nas je Francija vedno ljubila. Liubi'a nas je tako, da nam je celo takrat, ko nas je sovražila, pripovedovala, da to dela »proti lastni volji«.
Španija ne zaupa Franciji
Madrid, 12. julija. DNB: List »Madrid« prinaša članek o sedanjem položaju. Pravi, da sta si Anglija in Francija bili prilastili vlogo orožnikov na svetu in da sta si v tefii svojsfvtr prilaslift največja bogastva tega sveta. Zaradi tega so smatrale vse francoske vlade, da je v intl8re«r Pariza, d* ostane Španija vedno slaba. Toda sedaj je prišel dan obračuna, pravi list. Po porazu Francije poskušajo francoski krogi ustvariti sedaj gotovo razpoloženje za njih pri zmagovalcih. Toda mi smatramo, da ne moremo vzeti resno zagotovila o temeljiti spremembi političnega kurza v Franciji, dokler bodo v francoski politiki igrali vlogo Eduard Herriot, Paul Boncour in Paul Reynaud.
Hachov 68. rojstni dan
Praga, 12. julija. AA. DNB: Nemški protektor nad Češko in Moravsko, minister von Neurath, je obiskal danes dopoldne predsednika dr. Hacho v Lanych ter mu izrazil svoje osebne čestitke k njegovemu 68. rojstnemu dnevu. Predsednik češke vlade F^lijaš in njegov namestnik minister Krejči sta tudi obiskala dr. Hacho in mu čestitala v imenu vlade. V imenu Narodne skupnosti sta čestitala dr. Hachi voditelj te narodne skupnosti Jožef Ne vesky in generalni tajnik dr. Mrazik.
Džbuti in njegovo zaledje
z letali pa 1,046.313 ton sovražhega brodovja. Po tem takem je bilo od začetka vojne potopljenih za skupno 4,329.213 ton sovražnega brodovja. Tej šte- ^^
vilki je treba pripisati še nad 300 ladij, ki so jih po-	prometu raed francoskimi kolonijami prišla na
škodovala naša letala in ki jih zaradi potrebnih po- J j^j*	........... * • •
pravi mesece in mesece ne bodo mogli uporabljati.
Lille, 12. julija. AA. DNB. DNB objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika iz Severne Francije, v katerem se bavi z vprašanjem beguncev. V Pas de Calaisu ter v drugih severnih francoskih pokrajinah je pol drug milijon beguncev, zaradi česar je v teb krajih zavladalo veliko pomanjkanje živil. Da bi se pomagalo tako domačemu prebivalstvu kakor beguncem, so z največjo naglico uvedli spet delo po vseh tovarnah konzerv, margarine itd. Razen tega pošiljajo v te kraje velike zaloge življenjskih potrebščin. Nemške oblasti posebno ekrbe za begunce
Francoska Somalija leži povsem v tropskem pasu. Njena površina meri 22.000 km2. Dolžina morske obale znaša okoli 800 km. Prebivalstva ima 45.000 domačinov in 1500 Evropejcev, med ka-teririii jih je 1000 Francozov.
Francozi so prišli na obalo Rdečega morja 1, 1884, vendar so imeli posamezni Francozi svoje pravice v zalivu Adulis že od 1. 1842, ko je Robert Hercourt sklenil prijateljsko pogodbo s kraljem Goe; ta pogodba je dovolila Franciji dostop do Etiopskih planot. Kasneje so drugi Francozi pridobili še nekaj sosednjega ozemlja. L. 1884 je Francija celo ozemlje uradno zasedla. Ko so iskali kraj, ki bi bil zaradi svo)e naravne lege najbolj pripraven za pristanišče, so se odločili za Džibuti, koder je v kratkem času vstalo iz peska novo mesto, ki je kasneje postalo svetovno pristanišče.
L. 1896 je bilo ozemlje razširjeno z novimi pridobitvami in je vsa pokrajina z uradnim aktom bila preimenovana v »Francosko somalijsko obalo«, L. 1897 je bil sklenjen z Abesinijo prijateljski in trgovinski pakt.
L. 1906 je bilo abesinsko cesarstvo s pogodbo med Italijo, Francijo in Vel. Britanijo razdeljeno na tri vplivna področja: pod francoski vpliv je prišla večji dri pokrajina Harrar, ki se je držala francoskega ozemlja. To stanje se je spremenilo z italijansko okupacijo Abesinije. Rimska pogodba iz 1. 1935 je dalje določila, da je severni del kolonije (Danakilska dežela) prišel pod italijansko oblast.
Tranzitni promet je zelo znaten, saj znaša letno nad 1 milijardo frankov. Tako je Somalija po prometu med francoskimi kolonijami prišla na tretje mesto, takoj za Alžirom in Indokino. Lokal na trgovina s soljo, kavo in kožami predstavlja vrednost okoli 300,000.000 frankov letno (uvoz in izvoz).
Zaradi povečanja pristaniških naprav morejo v pristanišču pristajati tudi velike ladje
Džibuti ima tudi letališče. Dalje ima francoska Somalija zelo razvito cestno mrežo. Velikega pomena pa je Džibuti kot izhodišče morske železnice iz Adis Abebe, ki je dolga 784 km. Ta železnica je zelo važna za vso Abesinijo.
L. 1894 je bila izdana koncesija za zgraditev železnice, ki naj bi vezala Džibuti s Harrariem in
dalje Harrar ter Enttoto ob Belem Nilu. L. 18% je abesinski cesar priznal francoski Džibuti kot uradno pristanišče abesinskega cesarstva. Naslednje leto je francoska vlada izdala družbi dovoljenje za gradnjo in eksploatacijo železnice Džibuti-Beli Nil za področje francoske somalijske obale.
Kljub finančni podpori s strani francoske vlade je družba mogla zgraditi le 311 km proge in sicer od Džibutia do Dire Daue.
L. 1908 je nova družba francosko-abesinske železnice Džibuti Adis-Abeba dobila s pogodbo pravico, da zgradi železnico preko abesinskega ozemlja in ravno tako dovoljenje za francosko področje.
Zaradi važnosti, ki jo je za Francijo predstavljala nova železnica, je francoska vlada garantirala obresti in amortizacijo akcijskega kapitala (17,300.000 frankov) ter obligacij. Tako so se mogla dela pospešno nadaljevati. L. 1912 je bilo zgrajenih 66 km, naslednje leto 84 km, 1. 1914 je bilo 708 km proge in med svetovno vojno, 7. junija 1917 je bila izročena prometu celotna proga v dolžini 784 km.
Gospodarski promet je bil takoj precejšen. L. 1918 je bilo prepeljanih 36.000 ton, od katerih je odpadlo 3/5 na uvoz. Po vojni je promet precej nazadoval, nato pa ponovno naraščal ter dosegel 1. 1929 nad 70.000 ton, od katerih je odpadlo 49.000 ton na uvoz, ostalo pa na izvoz. Za časa svetovne krize je tonaža prevoženega blaga padla in je znašala 1. 1935 približno 50.000 ton.
Po prihodu Italijanov v Adis-Abebo je promet takoj zopet narastel Družba je morala izvršiti prevoz ogromnih količin živil in drugih potrebščin za italijansko vojaštvo. Promet na progi se je po-trojil ter je uvoz narastel iz 21.500 ton 1. 1935 na 63.112 ton 1. 1936. Da zadovolji željam italijanskih oblasti, je družba povečala kapaciteto železnice na 1000 ton dnevno; toliko blaga je možno dnevno odpeljati iz Džibutija.
V naslednjih letih se je uvoz po železnici počasi zmanjševal, predvsem pa so zelo padle količine izvoženega blaga. Delno so bile krive temu težave, nastale po okupaciji dežele, v glavnem pa je ta razvoj posledica gospodarske politike Italije, ki je stremela za čim večjo neodvisnostjo od tuiih pristanišč in nosebno Džibuti*
Naš notranji položaj
Zagrebški Obzor prinaša kratek pogled na naš notranji politični položaj ter pravi: »Politični položaj stoji še naprej v znamen u pričakovanja napovedanih reform na gospodarskem, finančnem in socialnem polju. Politični krogi sodijo, da je prvih uredb v tem oziru treba pričakovati kmalu, najbrže že pred koncem tega meseca. Sodijo pa, da te uredbe ne bodo tako globoko posegle v naše gospodarsko-finančno ter socialno življenje, kakor so nekateri krogi pričakovali prejšnje dni. Globlje reforme, če bodo potrebne, pridejo kasneje V zagrebških političnih krogih naglasajo, da te reforme ne bodo posegale v avtonomijo banovine Hrvatske, nakar bi merodajno hrvatski politični krogi nikoli ne pristali. Kot uvod v napovedane reforme so bile izvršene nekatere osebne spremembe v posameznih resorjih, sodijo pa, da niso izključene še druge spremembe osebnega značaja. Najbrže bodo te spremembe izvršene še te dni. Te spremembe pa seveda ne bodo vplivale na smernice politike sedanje vlade, ki temelje na sporazumu Cvetkovič-Maček. Vendar pa politični krogi z velikim zanimanjem pričakujejo nadaljnega razvoja političnih dogodkov, kar je tudi umevno z ozirom na splošni politični položaj in na napovedane reforme.«
Grehi preteklosti se ne smeio ponavljati!
Zagrebška »Nova-srpska riječ« prinaša članek z naslovom: r,0 pravem času prave ljudi na pravo mesto!-!: V tem članku se peča z napakami, ki so v naši državi bile storjene v preteklosti in da so bili glavni krivci vsega tega pri nas nekateri politiki. List naglaša, da so izvajalci vidovdanske ustave bili slabi. »Praktiki so izmaličili n repili namene zakonodajalcev in teoretikov. Ni bila toliko gonja zoper samo vidovdansko ustavo kakor veliko bolj na Svetozarja Pribičeviča, Ni-kola Uzunoviča, Vel jo Vekičeviča in druge strankarske korifeje. Češ da zlorabljajo ustavo v svoje strankarske namene.« Kakor je šlo napak v politiki, tako - pravi list - je šlo narobe tudi v socialnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Zdaj se sprašujemo, kdo je kriv. Da to vprašanje odgovarja članek: »Nikakor ne morejo nosi h krivde tisti, ki so bili na oblasti le slučajno ah mimogrede, ko niso mogli svojih programov niti izdelati, kaj šele uresničiti. Prav tako niso krivi naši najnovejši oblastniki, ki so prišli ravno v najtežjih časih. Krivci so, starejšega datuma, največ jih je od leta 1918 do 1928. Ti krivci so dvojne vrste tisti s slabim namenom in tisti 7. dobrim namenom. Nato pa pravi: »Tisti, ki so imeli slabe namene, še danes ne čutijo, kako usodni so bili za to državo. Še naprej bi radi igrali v Jugoslaviji prvo vi'.olino. država in narod pa naj plešeta kakor bi oni godli. Take tipe naglo ozdravijo in jih narede neškodljive velike državne in narodne nesreče. Toda pri nas je narodna volja še dovolj močna, da jih brz katastrofe izloči. Hočemo, da bodi vse postavljeno na svoje mesto po svojih sposobnostih. Od nesposobnih prihaja v Jugoslaviji vsa nesreča. Rešitelji države morejo biti samo pravi možje n«' pravem riiestu. Zdaj je prišel za to tudi pravi časi Ne sme več ostati pri starem, marveč mora priti boljše in novejše. To novejše pa je treba počakati z jasnim spoznanjem in pravilno usmerjenostjo. Gorje svetu, če poide nasproti novim dogodkom ves zm^pn in malodušenl«
Učiteljsko glasilo ' o ministru dr. Korošcu
»Učiteljski tovariš« prinaša v zadnji številki na uvodnem mestu poročilo o sprejemu učiteljske dčputacije pri prosvetnem ministru dr. Korošcu. Na drugi strani pa poroča list o spremembah v prosvetnem mnistrstvu. Pri tej priliki prinaša list izjavo prejšnjega prosve! -nega ministra g. B. MaksimoviČa. ki jo je bil dal belgrajski »Politiki« pretekli mesec, nato pa izjavo novega prosvetnega ministra g. tir. Korošca. Na koncu pa pravi list, ki je glasilo JUU za Slovenijo: »Ko o spremembi v prosvetnem ministrstvu priobčnjemo gornji izjavi, izražamo tudi svojo željo, da bi novi prosvetni minister g. dr. Anton Korošec, ki je vodil ta resor že leta 1924-, povsem upošteval želje in zahteve učiteljstva po pravni in gmotni pravičnosti. Zastopniki našega zdruzenja, ki so tolmači vseh naših teženj in potreb, so ze imeli priliko osebno obrazložiti novemu ministru izredno težki položaj, v katerem se učiteljstvo nahaja. Iz zagotovil, ki hh je gospod minister dal pri tej priliki, lahko sklepamo, da se bo zavzel za zboljšanje našega gmotnega položaja. Nadejamo se tudi da bomo v osebi g. dr,'Antona Korošca našli zagovornika naših pravic.«
Zoper hrvatsko gospodo
Ali bo prišlo do sestanka med Nemčijo, Italijo in Sovjetijo
Rim, 12. julija, m. Današnje Italijansko časopisje v prvi vrsti jx)sveča največjo jjozor-nost prvemu spopadu italijanske 111 angleške mornarice. Tej borbi italijansko časopisje posveča največjo važnost in poudarja, du je italijanska vojna mornarica prekrižala s svojim nastopom načrt angleškega vojnega ladjevja, ki se je hotelo približati italijanskim vojaškim postojankam. Italijanska mornarica ter letalstvo so angleške ladje prisilile na umik.
Italijansko časopisje se še vedno razpisuje o berlinskem in monakovskem razgovoru 1 med voditelji Nemčije in Italije, časopisi razpravljajo o sklepih, ki so bili sprejeti pri teh sestankih. Večina' komentarjev je objavilo italijansko časopisje že včeraj. Med te spadajo tudi izvajanja časnikarja Ansalda, ki jih je objavil »II Telegrafo«.
Z ozirom na izvajanje tega časnikarja so danes uradni italijanski krogi izjavili precejšnjo re-zerviranost glede na predjMistarke, ki jih je postavil Ansaldo glede odnosov sil osišč napram Madžarski in napram jugovzhodnemu evropskemu področju. Tako se na izvajanja Ansalda danes javlja »Popoln di Roma«, v katerem g. Baroni smatra, da položaj Madžarske ni niti malo delikaten in ne pomeni nevarnosti za mir na Balkanu, če se na tem sektorju želi izvesti sistematizacija v duhu nove Evrope. Mir, ki so ga želele in tudi obdržale sile osišč na Balkanu in podonavskem področju, ni samo manever, temveč glavna točka politike sil osišč, ki docela odgovarja interesom podonavskih držav, prav tako pa tudi interesom 9amega Balkana,
V zvezi s preureditvi « Evrope italijansko časopisje jx>natisktije tudi izvajanja nemškega časopisja, ki se nanaša predvsem na stanje v podonavski kotlini in na Balkanu in znova obtožuje
Anglijo, da .je hotela zanetiti konflikt na Balkanu kar je znova jasno povedal angleški podtajntk Butler v svojem zadnjem govoru. V zvezi s tem nemško časopisje poudarja, da so še v spominu tako v Evropi kakor tudi v Sovjetski Rusiji razne angleške intrige, ki so šle za tem. da dvignejo evropske narode drugega proti dragemu.
Tako stališče zastopa tudi »Hamburger Fremdenblatt«, ki poudarja, dn jc še prezgodaj in še čas ni dozorel, da bi »e začela rekonstrukcija Evrope na polju teritorialnega revizioniz-ina. Sedanja naloga je ta, da se ohrani nedotaknjena enotnost evropskega kontinenta.
Italijanski krogi tudi živahno razpravljajo o odnošajih, ki obstojajo med Italijo in Nemčijo na eni strani in Sovjetsko Rusijo na drugi strani, ter poudarjajo, da je- dobro znano stališče sit osišča do problemov evropskegu jugovzhoda. Toda za sedaj je še težko povedati stališče, ki ga zavzema Sovjetska Rusija. Ne izključujejo se namreč interesi Sovjetske Rusije za Balkan in za podonavski sektor, čeprav se ta sektor nahaja izven sovjetske interesne sfere. V diplomatskih krogih v Rimu se je danes slišala verzija, da bo v kratkem sestanek zastopnikov Nemčije, Rusije in Halije, na katerem se bodo izmenjale misli ter se bodo precizno definirali tudi gotovi odnošaji treh velesil. Na uradnem mestu pa te vesti še ne potrjujejo. Dosedanji odnošaji med silami osišča in Sovjetsko Rusijo so bili normalni. Tudi ne kažejo druge tendence. Zato v Rimu izjavljajo, da je treba jiočakati, kako se bodo razvijali ti odnošaji v bodočnosti, predvsem pa na terenu, ki ga obkrožajo od treh strani tri sile. V ostalem pa italijansko časopisje poudarja, da se bo borba nadaljevala proti Veliki Brita-| niji tako dolgo, da se bodo odstranili vsi vplivi v Veliki Britaniji na evropski kontinent.
Minister dr. Krek v avdijenci
. Ljubljana, 12. julija. AA. Danes ob 11 dopoldne je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle izvolil sprejeti v avdienco na dvorcu Brdo pri Kranju gradbenega ministra dr. Miha Kreka.
Sovjetski poslanik v avdiienci na Brdu
Razkritja generala V. G. Krivickega
Glavno glasilo HSS »Seljački tlom« pri naSa članek zoper hrvatsko gospoda in pol gospodo, češ da razbija slogo hrvatskega naroda in ne ve, da zdaj nikjer ni več časa in prostora za ojiozicijo, niti v Ameriki ne. List očita hrvatski gospodi, da bi spet rada gospodovala nad hrvatskim kmetom. Nato pravi list: »In ko vsi narodi na svetu mislijo, da je zdaj treba biti združen, prav zdaj so ta naša gospoda in pol gospoda, ki so svojo dušo že davno zapisali tujcu, kakor krvoločne hijene planile na hrvatski narod, da bi mu raz-ldle slogo, ki si jo je bil ta ustvaril s svojim 20letnim nadčloveškim naporom. Jasno je, da jim gre za to. da bi hrvatski narod tako za-sužnjem preživel današnje velike dogodke, kakor jih ie razbit dočakal leta 19 8. loda hrvatski narod se ne boji teh izdaja skih poskusov. Tudi ob tej priliki je pokazal tujčevskim slogam, da jc njegova sloga nezlomljiva. Hrvatski narod so ne boji niti groženj te gospode, češ da pride ta in ta tujec, ki nam bo ze liokazal. Hrvatski narod noče nič tujega, mar-več le svoje. Zato se ne boji nobenega nasilja. Ve da vsaka sila traja do svojega časa in da je pravica močnejša ko vse. drugo. Zato se ne *,ji W svojo prihodnost. Tista hrvatska go-s pod a* ki večkrat obžaluje, zakaj je hrvatski narod do nje nezaupljiv, naj *e ncjodi ce bo hrvatski narod na njo gledal s Še večjim prezirom ter z njo ravnal s Še večjo neza-upftnostjo.«	^^^
Oeobn* novic«	, .
.- ,..<ii. v»«r*H<M/*li st* nri dr ža^em* pravobranilstvu'' v L jubfji n i "v S skup. Marija janežič, v 9. skup. Pavla Miklavčič.
i
Leto« je v Amsterdamu izšla nemško pisana knjiga »Ich war im Dlenste Staline«. Knjigo je založila založba de Lange. Belgrajski »Bilten« je o tem priobčil tale članek.
2e dolgo časa ni bilo v ameriški in zahodnoevropski politični literaturi take senzacije, kakršno je povzročila knjiga generala V. G. Krivickega. 2e takrat, ko je general začel tiskati svoja odkritja v newyor»kem »Saturday Eveniog Post«, je zunanjepolitična komisija v/aahingtomskega senata poklicala generala Krivickega v Ameriko, da bi tamkaj dal podatke o značaju in kanalih komunistične propagande. Ko je Krivicki svoje članke objavil v posebni knjigi, je bila ta takoj prevedena na vse glavne evropske jeziks.
Razkritja Krivickega imajo velik pomen tudi za jugoslovansko družbo, ki je vsa preplavljena s knjigami, ki napačno kažejo, kakšna je resničnost na slovanskem vzhodu. Najprej je vreden zamenja sam pisec knjige. To je mlad ruski Jud, ki je Stppil v komunistično stranko že leta 1917 ter nato dovršil kratek tečaj vojaške izobrazbe. Ker je dobro znal jezike, je kmalu dobil generalski čin. S ponarejenim potnim listom na ime Avstrijca Leesnerja, je prišel v Haag, kjer je odprl »antikvamico«, ki mu je 6lužila za pretvezo za razna potovanja po drugih mestih ter za izvrševanje denarnih poslov, Dvajset let je stal na čelu komunistične protlšpi-jonaže za vso zahodno Evropo. V tem fcasu je užival popolno zaupanje Kominteme-Komunistične interna-cionale. Udeležil se je vseh njenih dejanj v inozemstvu, od nabiranja agentov po Nemčiji m ponareja nja dolarjev, pa tja do moskovskih procesov in vojne v Španiji.	,
Za ruske zamejske kro^e ima posebno važnost njegovo odkritje o vlogi »trikratnega« agenta, generala Skoblina, pri ugrabljanju generalov Kutepova in Milerja. To poglavje, ki je polno citatov iz raznih dokumentov ter pogovorov z agenti, ki so prihajali k njemu v Haag in Pariz, se bere s pravim užitkom, Po imenih, ki jih navaja —■ Stipelglas, Reuss, Sluckij — moramo soditi, da so bili to pravi
Judje.	, , , ,. ,
Tajna služba generala Krivickega, ki mu je omogočala, da je odkril tudi najbolj skrite niti komunistične propagande na svetu, je trajala vse dotlej, dokler tudi njemu samemu ni zagrozila nevarnost »čiščenja« ki »trockizma«. Zatlimivo je, da je v | najbolj nevarnem trenutku svojega življenja, ko so ga že za petami zasledovali agenti Kominterne, stopil v stike s francoskimi oblastmi, z Leonom Blu-mom ln njegovimi pomočniki, da bi dobil nov potni list, nakar se je spočetka skrival na francoski revi-jerl ter je potem ob ugodni priliki pobegnil v Ameriko.	,
Ves smisel njegovih odkritij je v tem, da razkrije proces, ki se je razvijal tiste fiase, prede« je bil sklenjen Sovjetsko-nemškl sporazum dne 23. avgusta lanskega leta. Prepričcvalnost njegove knjige ni v osebnem značaju njegovih Izjav, marveč v opisovanju okolice, kjer se je dovršila žaloigra zadnjih »čiščenj« glavnih aktivnih osebnosti Kominterne, ki so zapustile »generalno linijo«, v razsvetlitvl ea-kolisnlh intrig od strani žrtev ki tudi od strani odličnih čuvajev generalne listine, Opisani ljudje se pred bralcem premikajo kakor v filmu, Bralec se ne more iznebitl vtlska, da se dogaja nekaj usodnega. Pisec nazadnje navaja veliko število žrtev komunistične eksperimente v teh 20. letih, Bralca prijemlje groza, ko to bere. Toda Krivicki navaja le žrtve zadnjih 10 let. Za glavno nesrečo navaja sam ko-lektivizacijo kmeta, ki jo imenuje »narodna katastrofa« »Lakota in opustošenje, ki nista še bila pozabljena od časov vojnega komunizma, sta zabes-nela zdaj v mnogo večji meri, Bili so celo kraji, kjer je črna eemlja nehala roditi. Kačeli so se kmečki upori, vojska, zvezana t vasjo, je začela ropati, i oeozicljske skupine eo eačele dvigati glave, njihov 1 gias je bil odmev splošne nezadovoljnosti,«
Tako pisec popisuje stanje takrat, Uo je bilo sklenjeno, da je treba začeti »čistiti«. Grešni koeel — »kozal odpulčenija« — j« bil trocklzem, čigar središče je bil sin Troekega S|edov v Pari«u, kjtf je izdajal »Bilten opozicije« ter je začel mamitl
SrlstaJe 3. intemacionale v četrto, Kakor opisuje Irivickij, je boj teh dveh internaolonal podoben boju »pajka v mreži«. Tega boja ni mogoče primerjati boju rimskih triumvirov ali duumvirov, niti ne z bojem delavcev Irancoeka revolucije okoli »Ter-midora«. Udeležba Judov v tem boju mu daje ari-jatski značaj. Odtod tudi skoro astronomske itevilke žrtev, ki izpričujejo težnjo, da je sovražnika unl-fcitl »do sedmega kolena«. Za časa Šest »Jistk«, ki jih opisuje, je bilo več ko 35.000 višjih vojaških oseb deloma uničenih, deloma pa prepeljanih v kon-centraclifk* taboril«!. Za ustanovitev koncentracijskih taborišč »e j« treba eahvallti Leninu, ki )• še na smrtni postelji naročal, da 6mrtne kazni ni
treba rabiti zoper člane komunistične strank-./. Kot ustanovitelj »Čeke«, ustanove za boj zoper kontrarevolucije, špekulacijo in sabotažo pa je Lenin dopuščal smrtno kazen za vse, ki drugače mislijo. Avtor sramežljivo molči o tem, koliko je bilo žrtev Čeke same. Navaje le števila posameznih čistk v komunistični stranki, se žalosti z&radi tega, ker se je internacionala razklala.
Ko odkriva vzroke neuspeha komunistične propagande v španski vojni, je zlasti senzacionalna njegova trditev, da je bil Maksim Gorki zastrupljen, kar je odkril zadnji antilrockistični proces. Zanimivo je tudi pisčevo prizadevanje, da bi opravičil nekdaj vsemogočni steber komunizma, tovarišča Jagoda. Znano je, da je Jagoda, ki se je posluževal Mac objavljenih metod, hotel v Moskvi igrati tako vlo go, kakršno je v francoski revoluciji uspešno igral pariški policijski prefekt Fouche. Ko je služil francoski revoluciji, je Fouche , pripravljal bonaparti-zem ter je za časa Napoleonovega prevrata postal prvi mož v Parizu. Krivicki si prizadeva, da bi ovrgel Jagodinina pripovedovanja, zlasti tista priznanja, ki jih je bil podal prisiljen po znan! metodi sodnega izsiljevanja, Toda Jagodova priznanja kakor tudi priznanja drugih komunističnih vodij, dobi jo svoj določeni smisel v splošnem razvoju interna cionalnega komunizma. Buharinov komunistični katekizem je dementiran v dogodkih zunanje in notranje političnega značaja. Vračanje k »historizmu«, pravično presojanje tvorcev ruske zgodovine je ovrgla vse važnejše postavke Buharinovega kate-
mrtna.	|{rivjck0(Ia g0 zbr«ni dokumenti popol-
nega amoralizma komunističnega gledanja na svet. Pretresen od tega amoralizma nas pisec spem^nja na ppologete tele morale: »Vse je dobro, kar nam koristi, vse je slabo, kar nam škoduje«.
Vrednost take knjige, kakršna je knjiga gene rala Krivickega, je v tem, da je z njo mogoče pre prečevati metode komunizma v tistih krajih, kjer bi ti lažnjivi nauki utegnili povzročiti notranjo bedo ter njene nepregledne posledice. Zlasti je to važno z« male narode.

Konferenca jugoslovanskih En italijanskih industrijalcev na Bledu
Bled, 12. julija.
Danes se je začela na Bledu konferenca jugoslovanskih in italijanskih industrijcev. Konferenca je začela svoje deln Ob 10 dOpOldn« v hotelu »Toplice«. Najprej so italijanski in naši zastopniki izmenjali pozdrave. Z littše strani je pozdravil in želel konferenci uspeh zastopnik rnvnateljstva za zunanjo trgovino in vodja naše delegacije dr. Hri-stlč; z italijanske strani pa je pozdravil industrijalce g. Cesoni.
Jutri pričakujejo na Bledu prihod trgovinskega atašeja jugoslovanskega poslnništva v Belgradu g. Benedettija. Na današnjem zasedanju je bil določen dnevni red, nato pa so so začeli razgovori o dobnvah bombaža. Glavni predmet konference so cene, po katerih naj bi naši tekstilni industrijalci nakupovali bombaž v Italiji. Konferenca bo trajala nekaj dni.
Rudarska stavka v Ravni reki končana
Ravna reka, 12. julija, m. V tukajšnjem državnem rudniku je včeraj stop!lo v stavko 1200 rudarjev. Stavka se je danes s sporazumom med unravo rudnika in delavstvom likvidifla ter se t" *% delavstvo vrnilo nocoj na delo,
Torpedovka „L!ubliana" pregledana
Slbenlk, 12. julija, b. Včeraj je komisija strokovnjakov pregledala rušllec »Ljubljano«. Komisija te ugotovila, da je rušllcc dobro ohranjen. To pripisujejo dejstvu, du jc bil ru-šllcc potopljen v šibetiiškl i u Ki. ki predstavlja prav za prh v korito reke Krke in je' voda v koritu mnogo manj slnna kakor pa nn odprtem morju. Komisija je ugotovila, da »o vse ladijske, naprave In strojni deli v ugodnem stanju in se IkkIo lahko t majhnimi stroški |x>-pravili. Po pfFgleuu so člani komisijo odpotovali iz Šibcnika.
Sovietski poslanik g. Plotnikov (na levi) po pnhodu v Ljubljano. Na desni tajnik sovjetskega poslaništva g, Patrikijev,
Brdo, 12. julija. AA. Danes ob 12 je Nj. kr. Vis. itnez namestnik Pavle sprejel v dvorcu Brdo pri Kranju v svečano avdienco zaradi predaje anre-ditivnih pisem poslanika SSSR na našem dvoru Viktorja AndrejeviČa Plotnikova in njegovo sprem-
StV°'	Ljubljana, 12. julija.
Davi ob 8.40 je prispel z brzovlakom iz Bel-grada v Ljubljano sovjetski poslanik na našem dvoru Viktor Andrejevič Plotnikov. V spremstvu šefa protokola našega zunanjega ministrstva dr. Bukovca je g. poslanik izstopil iz vlaka in sel cez peron pred kolodvor. Na potovanju je g. poslanika spremljal tudi prvi tajnik sovjetskega poslanistva v Belgradu Patrikijev. Prav tako se je pripeljal v Ljubljano poročevalec sovjetske agencije lass g.
Poletajev.	,	,
Poslanik Plotnikov se je s spremstvom vred odpeljal s kolodvora v hotel »Union«, kjer so bili zanj že vnaprej pripravljeni prostori. G. poslanik j« s tajnikom poslaništva prebil vse dopoldne v svojih sobah, medtem ko se je v avli hotela dopisnik agencije Tass g. Poletajev razgovarjal s časnikarji, Ob pol 12 pa se je g. poslanik Plotnikov odpeljal t avtomobilom na Gorenjsko.
G. poslanik je bil oblečen v Irak, lef protokola našega zunanjega ministrstva dr. Bukovec, ki ga je spremljal, pa je nosil našo službeno diplomatsko obleko. V drugem avtomobilu se je odpeljal na Gorenjsko tajnik sovjetskega poslanistva Patrikijev. Tudi poročevalec sovjetske agencije Tass se je odpeljal tja s posebnim avtomobilom.
Okrog enih se je g. poslanik s spremstvom že vrnil v Ljubljano, nakar je kosil v svojih prostorih. Popoldne okrog 5 9c je g. poslanik Plotnikov odpeljal na Bled.	.
Bled, 3. julija.
Sovjetski poslanik Plotnikov se je s spremstvom danes ob 6 zvečer pripeljal na Bled, kjer se je nastanil v hotelu »Toplice«, Poleg njegovega spremstva je bil z njim skupaj od jugoslovanskih časnikar* jev edino le dopisnik bolgrajske »Politike« g. Dimitrijevič, Ko si je ogledal Bled, se je odpeljal v Bohinj, kjer se je mudil nekaj časa v hotelu Bellevue, si nato ogledal Bohinj in Bohinjsko jezero, nakar se je vrnil v Ljubljano in od tod z večernim vlakom v Belgrad.
Predsednik vlade se je vrnil v
Belgrad, 12. julija, m. Ob pol fl popoldne se je z letalom vrnil v Belgrad predsednik vlade Dragiša Cvetkovič.
Sprejemi pri prosvetnem ministru
Belgrad, 12. julija, m. Prosvetni minister dr. Korošec je danes sprejel v svojem kabinetu v prosvetnem ministrstvu našega veleposlanika v Ankari dr. Ilijo Šumenkoviča, za njim pa predsednika Srbske kraljevske akademije znanosti in umetnosti ter predsednika Kolarteve ljudske univerze dr. Beliča.
Govor predsednika turške vlade
Ankara, 12. julija, t. Reuter poroča: Turški ministrski predsednik Sejdam je imel danes v parlamentu govor, V katerem je med drugim dejal:
Turčija bo znala temeljito odgovoriti na vsak napad njene neodvisnosti, ker bo zgrabiln za orožje in t vso svojo silo branila domovino do zadnje kaplje krvi. Ministrski predsednik jo ostro napadel Nemčijo zaradi njenih intrig v Turčiji. Govor predsednika Sejdama Je bil neposreden odgovor prizadevanju nemškega poslanika v Ankari von Papena, da pov/.ročl odstop turškega zunanjega ministra Sarodžoglun ter s tem poslabša odnosajc med Turčijo in Sovjetsko Rusijo. Ministrski predsednik je dalje Izjavit, da se ukrepi, ki jih je Turčija pričela izvajali v svojo obrambo, razvijajo po programu brca tež,av in da bodo ti ukrepi tudi zagotovili varnost Turčije. Turški državljani v polni meri izpolnjujejo svoje dolžnosti, ponosni fn srečni, z zaupanjem, dn bodo ohranili Turčiji neodvisnost. Furčlja til vst mrtva In se zaveda, kaj ji je ^storiti, če ji grozi nevarnost,

Prejemki vojnih zavezancev na vežbi
Ljubljana, 12. jul.ua 1940.
V »Službenih novinah« z dne 11. julija je objavljena uredba o izpremembi in dopolnitvi nekaterih členov zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, s katero se urejajo prejemki rezervnih častnikov in voj. uradnikov za časa vežbe. Ta uredba prinaša velik napredek, ker dejansko izenačuje rezervne častnike glede višine prejemkov z aktivnimi častniki. Kajti doslej so rezervni častniki dobivali samo plačo pred novim uradniškim zakonom iz leta 1931 (osnovno plačo) ter gotov del dnevnic, po novi ureditvi pa imajo pravico na plačo, položajno doklado in osebno draginjsko do-klado. Na eni strani je ta ureditev psihološkega pomena, na drugi strani pa prinaša izboljšanje materialnega položaja rezervnih častnikov in voj. uradnikov za časa vežbe.
Želeti bi bilo, da se slično uredi tudi položaj rezervnih podčastnikov in vseh ostalih zavezancev za časa vežb.
Kakor ta nova ureditev, tako je tudi lanska ureditev izplačevanja podi>or obveznikom na vežbi pomenila napredek. Doslej je edino zakon o obrtih določal višino prejemkov vojaških zavezancev na vežbi za časa njih vežbe. Pri tem pa so nekatere nejasnosti povzročale, da so se postavila razna načelna vprašanja. Predvsem je šlo za to, ali je delodajalec, ki izplača vpoklicanemu uslužbencu denarne prejemke za dol>o največ 4 tednov, upravičen od teh prejemkov odtegniti vrdnost vojaške prskrbe in nadalje, ali pritičejo tudi pri ponovnem vpoklicu v teku enega leta denarni prejemki za dobo največ 4 tednov. Cdede prve zadeve imamo že načelne odločitve vrhovnega sodišča, dočim glede drugega vprašanja še nimamo tozadevnih načelnih odločitev. Je pa potrebno, da se ta vprašanja v najkrajšem času razčistijo.
Lanska ureditev podpor zavezancev poklicanih na vojno vežbo, kakor jo je določila uredba o pod-
pori družinam oseb, poklicanih v vojaško službo, je dala možnost rodbinam onih. ki so bili poklicani na vojaško dolžnost, da smejo zahtevati pod-poro, če so zato ostale brez nujnih sredstev la življenje, v znesku 8 din v vseh krajih z nad 20.000 prebivalcev in 5 din v vseh ostalih krfjih za posameznega člana družine, ki jih dejansko vzdržuje hranilec. Te podpore podeluje tx>seben odlK>r. Poleg tega pa je aprila meseca letos ministrski svet na predlog ministra vojske in mornarice sklenil izdati neodvisno od te podpore izredno podporo v znesku 150 din. Po tej uredbi pritiče taka podpora samo onim zavezancem, ki so bili poklicani na vež!>o najkasneje do 30. aprila 1940, ne pa tudi onim, ki so bili poklicani kasneje. Ti imajo pravico samo na redne podpore v smislu že prej navedene uredbe o podpori z dne 4. oktobra lanskega lela (8, odn. 5 din dnevno na osel>o). Zato jim tudi občinske oblasti niso mogle izdati izredne podpore, ker niso bili dani zato zakoniti predpogoji. Želeti je, da se ves upravni postopek pri izdajanju podpor čim bolj poenostavi, zlasti pa pospeši in naj se interesenti čim točneje obveste, da ne bo pritoži).
Nekateri gospodarski krogi so predlagali, naj se preuredi vprašanje dajanje plače za časa vežbe. Navajali so tozadevne primere, ki upravičujejo njih zahteve. Zlasti so poudarjali, da je zaradi tega obremenitev posameznih podjetnikov zelo neenakomerna, kar škoduje konkurenčni sposobnosti posameznih podjetij. Zaradi tega so predlagali, naj to breme od zasebnega gospodarstva prevzame država, kateri pa bi zopet zasebno gosjiodarstvo dalo na razpolago potrebna sredstva za izplačilo zakonitih dajatev, ki bi se tako enakomerno porazdelile na vsa podjetja. Zasebno gospodarstvo bi naj dalo ta sredstva državi na razpolago v obliki posebne doklade na neposredne davke. Tozadevno so se tudi že nekatere gospodarske organizacije obrnile na pristojna mesta.
Stanje Narodne banke
u
Narodna banka izkazuje za 8 julij te-le najvažnejše postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem za 30. junij);
Aktiva: zlato v blagajnah 2.047.3 (+ 0.5), zlato v inozemstvu 221.1 (+ 24.3), skupna podlaga 2.268.4 (+24.8), devize izven podlage 449.4 (—70.8), kovani denar 350.16 (—36.0), posojila: menična 1.755.6 (— 34.2), lombardna 159.14 (+ 48.26), skupno 19.14.76 (+ 14.04), eskont bonov drž. obrambe 3.952.0 (+ 165.0), razna aktiva 2.094.1 (+ 2.44).
Pasiva: bankovci v obtoku 12.198.9 (—11.4), drž. terjatve 433 (—3.8), žirovni računi 1.192.24 (+ 180.2), razni računi 751.64 (— 51.0), skupno obveznosti po vidu 1.987.2 (+ 125.4), razna pasiva 360.24 (— 13.7).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 14.186.1 '(+114.0), skupna podlaga po stvarni vrednosti 3.629.47 (+ 39.7), zlato v blagajnah po stvarni ).,..vrednosti 2.275.7 (+ 0.8) milij. din, skupno kritje 25.58 (v prejšnjem izkazu 25.50%), od tega samo z zlatom v blagajnah po stvarni vrednosti 23,09 (23.27%).
Izkaz kaže nadaljne povečanje posojil državi in zasebnemu gospodarstvu, predvsem lombardnih posojil, dočim so se menična zmanjšala.
Med aktivi je opaziti znaten dotok gotovine na na žirovne račune, kar ni običajen pojav.
Zaposlenost v aprilu
Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je znašalo meseca aprila število zavarovancev v vsej državi 743.080, kar pomeni v primeri z marcem povečanje za 38.856, v primeri z aprilom lanskega leta pa za 30.628.
Po posameznih področjih naše države se je število zavarovancev razdelilo takole:
Slovenija Hrvatska ostala država
december 1939 januar 1940 februar 1940 marec 1940 april 1940 !
110.273 101.117 102.573 108.498 116.955
228.924 209.133 213.577 226.150 237.926
368.238 340.794 349.998 370.176 388.799
Napredek je torej razviden na vseh področjih nae države, večji pa je odstotek prirastka v Sloveniji kot na Hrvaškem. Po strokah je v primeri 7, lanskim aprilom največje povečanje zaposlenosti pri gradbah cest, železnic in vodnih zgradb, v gozdnožagarski industriji, pri javnem prometu, v gradbi prevoznih sredstev itd. Zmanjšalo pa se je število zaposlenega delavstva v predelovanju lesa, industriji kamenja in zemlje.
Med posameznimi uradi imajo največji prirastek Belgrad, Ljubljana, Zagreb in Skoplje, zmanjšanje pa izkazujejo uradi v Petrovgradu, na Suša-ku, v Nišu in Šubotici.
Povprečna dnevna zavarovalna mezda je narasla v vsej državi od marca na april za 0.41, v
primeri z lanskim aprilom pa za 1.87 na 25.82 din. Po pokrajinah je bila dnevna zavarovana mezda naslednja:
Slovenija Hrvatska ostala država
januar	26.23	23.40	23.17
februar	26.65	26.61	23.54
marec	27.19	26.85	24.01
april	27.81	27.22	24.36
Končno navajamo še skupno zavarovano mezdo po pokrajinah v milijonih din:
Slovenija Hrvatska ostala država	vsa država januar 62.29 138.02 197.39 401.70 febr. 68.35 142.07 205.98 416.40 marec 73.76 151.80 222.22 447.70 april 81.31 161.91 236.73 479.95
Dovoljena zvišanja cen
Kr. banska uprava je odobrila tvrdki A. Sarabon in Co., Ljubljana, da sme prodajuti čaj Java Orange Pekoe |H) din 188 za I kg z 1% blagajniškega popusta pri takojšnjem plačilu na debelo. — Tvrdki Carl Schmidt, Maribor, da sme prodajati svinjsko mast tvrdke llerz in sin po din 21.60. za 1 kg_ pri prodaji na debelo. — Tvrdkam Ivan Bezjak. tovarna bučnega olja v Framu in J. Hochmiiller, tovarna bučnega olja v Mariboru, da smejo prodajati bučno olje po din 22 za t kg vključno prometni davek in banovinsko trošarino pri prodaji na del>elo. — Tvrdki Sadnik in Kraker v Ptuju da sme prodajati blago 1. Molino: 4/4, 80 po din 5.60, 4/4 80 din 6.40, 4/4 200 din 7.60, 4/4 P din 8.10, 4/4 5500 din 9.30, 4/4 K din 9, 4/4 4500 din 8.60, 4/4 7000 din 9.20, 4/4 90 din 7.60, 4/4 100 din 8.20, 8/4 3000 din 15.60, 4/4 6000 din 10.60, 8/4 2500 din 15.70, 8/4 6000 din 20.40, 4/4 8000 din 10.40, 150 cm I) din 18.25, 150 cm 5500 din 19.75, 4/4 Amer. I) din 9.90. ?.. Belo platno: 4/4, 170 po din 10.30, 4/4 180 din 11.—, 4/4 190 din 12.20, 4/4 4! din 7.85, 4/4 42 din 8.20, 4/4 13 din 11.90, 8/4. 500 din 27.—, 10/4. 5778 din 31.30, 4/4, 165 din 7.75, 4/4, 165 din 8.40, 4/4,

Posebno pazite, ka] bolnik pije I
Pitje ni le la zdravega človeka zelo raino, temveč tudi sa bolnika mnogokrat važnejše od hrane 1
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci!
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
saa
Slov. platno din 9.60, 4/4, 300 din 10.70, 8/4, 1000 din 20.20, 8/4, 5000 din 22.40, tO/4, Viktoria din 30.25, 4/4 Monika din 11.60, 4/4 711, Schroll din 17.50, 4/4 B 30 Schroll 20, 10/4, 711/ Schroll 43, to/4, B 30, Schroll 47.80, 8/4. B V) Schroll, 37.30, 4/4 Erda, Schroll din 18, tO/4, A X, Schroll din 44.10, 4/4, 500 Schroll din 9.50, 4/4, M'arv dinl 10.10. — 3. Modri gradi Iu in II. 4/4 gradi po din 12.90, 4/4 la po din 14.75. — 4. Kreton: 4/4 Drava |>o »lin 8.50, 4/4 Drina po din 9.85. — 5. Barhant: 4/4 Coni |h> din 13, 4/4 Kina p<> din 10.50, 4/4 Krna p« din 18. 4/4 (Jordana po din 16, 4/4 Standnrt po din 16 65, 4/4 K po din 15.45, 4/4 Crep-Wien |x> din 15.20, 4/4 llellas |m> din 14.50, 4/4 Veloutine |n> din 16.60. 4'4 Douvella po din 16.75 — vse zu I m na debelo s 5% obveznega skonta.
Dovolitev zvišanja cen. Kr. banska uprava je odobrila tvrdkam Ivan Ravnikar, Franc Zangger in Gustav Štiger v Celju, da smejo prodajati bučno olje po 24 din za kilogram pri prodaji na debelo.
— Mladini materam in ženam po porodih pogosto pomaga za redno delovanje čt-ev, najpogosteje že v majhnih količinah, naravna »Franz-Josefova« grenka voda.
Ogl. reg. S. br. 30474 oil 28. novembra 19:15.
Pred razširjenjem kontrole cen. Iz Belgrada poročajo, da bo kontrola cen razširjena na stearin in kopro.
Razširjenje kontrole cen na Hrvatskem. Z odlokom hrvatskega bana je bila razširjena z veljavnostjo od 10. julija kontrola cen na manilo (sisal - vezi) ter na kokosove vrvi (kokos - motvoz).
Posvetovalni odbor za denarstvo. Iz Zagreba poročajo, da je banovina Hrvatska imenovala poseben posvetovalni odbor za denarstvo, ki se je sestal te dni v Zagrebu. Odbor tvorijo: 4 zastopniki zasebnih bank, 2 zastopnika zavarovalnic, 3 zastopniki samoupravnih hranilnic, 2 zastopnika kreditnih z;acjrug, in 4 virilni člani, skupno 15 čla-TitiVr. . "	, .
lžpremembe m dopojnijve zakona o administraciji vojske jn mornarice, v »Službenih novinah« z dne 11. julija je izšla uredba o izpremembi in dopolnitvi zakona o administraciji vojske in mornarice, ki med drugim določa odgovornost posameznikov pri administrativnih organih.. Tu je namreč novo določilo, da se lahko postavi na mesto pomočnika polagalca računov odn. rokovalca, če ni dovolj ukaznega Osebja, tudi oženjen podčastnik, ki ima najmanj 10 let neomadeževane podčastniške službe.
Pojasnilo o plačilu prispevkov za ljudski invalidski sklad. V »Službenih novinah z dne 11. julija je izšlo naslednje navodilo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje: Na osnovi čl. 4. uredbe o 1% prispevku za ljudski invalidski sklad v sporazumu z ministroma financ ter vojske in mornarice je izdano navodilo št. 15: Pri izplačilu računov na blagajnah ministrstva za gradbe in podrejenih mu ustanov za gradbo državnih in nedržavnih cest in izvedbo ostalih poslov, ki so v zvezi z izdelavo teh cest, se odteguje 1% prispevek ljudskemu invalidskemu skladu glede na izredno odredbo odst. 2. čl. 1. uredbe o tem prispevku samo v primerih, ko so bili ti posli izvršeni neposredno in izključno v svrho državne obrambe. 2. Vsi prispevki, plačani do objave tega navodila, protivno mu, se imajo vrniti zainteresiranim osebam.
Nove delniške družbe. V prvi polovici letošnjega leta je bilo ustanovljenih v naši državi razen banovine Hrvatske 35 delniških družb z glavnico 137.8 milijonov din, od tega v Belgradu 30 delniških družb z glavnico 104.6 milij. din. Največ družb je bilo industrijskih: 21 z glavnico 97.6 milijonov din. Velik del družb se je pretvoril iz drugih podjetniških oblik. Lani je bilo v prvi polovici osnovanih samo 26 družb z glavnico 64.6 mil. din.
Jan Plestenjak:
Beg za službami
Te dni, ko so šole minule in je harmonika utihnila na cestah in so pušeljci oveli ali se pa skrivajo za spomini, ki jih dekleta skrivajo pred materami. Ta ga je položila k pisemcu, iz katerega je prvikrat zavonjala ljubezen, druga ga je stisnila v spominsko knjigo z nerodno skrpucanimi stihi, tretja pa ga je treščila v smeti in z njim bi najrajši še spričevalo. Krivica in nič drugega ko krivica zija iz spričevala, kdo bi hranil spomine na krivice. Pozabimo jo!
Tihe procesije fantov in deklet — nekatere spremljajo očetje, nekatere matere in tete in strici — trkajo na vrata mogočnjakov. Takih, ki službe dele, ki so ravnatelji, predsedniki, svetniki, še'i, trgovci, advokati in upravni odborniki, tiads-c'-niki in višji nadsvetniki, poddirektorji in naddirek-torji, skratka oblastniki, ki kruh dele in se nekajkrat na račun uboge pare debele.
Tiha, nekam boječa, čeprav še pred tedni strašansko razposajena Fanika hodi že vse dopoldne. Kopico naslovov so ji natvezili, upanja zvrhano mero — joj, da bi upanja ne bilo — toda vsako uro je bolj plaha in ji kopni vsa tista gorečnost, ki io je v šolskih klopeh tako žgala.
»Saj imam odliko, pa se zannjo še zmenijo ne!« se je togotila pred vrati mogočneža.
»Kaj bo dobrega, deklic?« jo nenadoma ogovori šef, od sile prijazen, zajeten. Dobro mu je delo, kadar je zagledal pred seboj trepetajoče bitje. Takrat se je šele dobro zavedel veličine in dostojanstva svojega.
»Za službo bi prosila,« je izjecljala in v roki ji je drhtelo spričevalo.
»Kriza je, kriza. Se starejše moči bomo odpustili. Vse nas bo vojska uničila. Ce se kaj preobrne, pa se oglasite!« je momljal, potem si pa napisal njeno ime in zaprl vrata za njo.
»Ce se kaj preobrne!« je brnelo po njeni glavi in sama se ni mogla namišljati, kaj in kako naj se preobrne; tega se namreč niso učili.
In je romala ves dan in se je pod večer vrnila — brez upanja, morda le z mrvico ljubezni do življenja.
Abiturient klasične — Tone se že tri dni motovili od pisarne do pisarne, za celo premoženje priporočil ima, pa nikjer nič ne zaležejo, povsod ga pitajo z opravičili in z izgovori.
»Za današnjo moderno dobo je klasična izobrazba odveč, kaj bi z latinščino, grščino! Knjigovodstvo, knjigovodstvo in pa kalkulacijski talent!« mu je kar izpljuval trgovec, fabrikant, ki se je zlasti za konkurze praktično usposobil.
Po svoje je moledoval tehnik srednje tehniške šole. Saj bi vendar rad delal, saj bi vendar vsaj za sezono rad nekaj zaslužil, da bi materi pomagal in nekaj lukenj zamašil.
»Nič ne bo, gospod! Nimate še prakse. Več mi odleže polirl« mu je odgovarjal stavbenik.
»Tudi za malenkost...« je zajecljaj prosilec in vse se je trgalo v njem. Umazana resničnost, s
katero so mu pridigovali, katero pa ni mogel verjeti, mu je hipoma zadušila vse lepo hrepene-je, okopano v upanju.
»Moje podjetje je preveč renomirano, zato načeloma ne sprejemam začetnikov,« jo mu je zagodel, vstal in dal znamenje, da je vsaka beseda odveč in da naj odroma na svojo pot.
»Pa z Bogom!« je izgoltal tehnik in odtaval v dež in na široko blatno cesto.
In tako so romali Tinca, Julka, Tone, Jože, Oskar, Vida — dolga dolga procesija, vsa hrepeneča po kruhu in vsa kipeča od mladostne sile.
Vida, ki je hotela biti najvztrajnejša, je že vsa utrujena, zato pa še lepša, potrkala pri imenitniku, o katerem je slišala, da mu je treba le s prstom migniti in je služba na dlani.
»Čeden deklič — samo zdravje!« je pomislil, ko je stala pred njim Vida. Poslednje ostanke upanja je že zbrala in to ji je dalo moči, da je stala zravnana in da tudi pred mogotcem ni povesila oči, čeprav je čutila, da se njegove kar vsesavajo v njeno telo.
»Že vem, za službo ste prišli, za službo!«
»Hm! Da, prosim!« je nenadoma zajecljala.
»Za vas bi jo imel, za vas. Kar takoj bi lahko nastopili. Plača ne bo velika. 400 din, ampak drugače se boste imeli lepo pri meni!« se je slinil mogočnež in tedaj je Vida začutila, kako ji je roko položil čez pas in kako se je hotel k njenemu obrazu skloniti ostudno debeli obraz. Kriknila je in se zakadila po stopnicah. Ves svet se ji je tedaj zastudil.
Še in še trkaio na vrata, fantje in dekleta, vsi polni zdravja, volje in moči — toda kruh in službe — joj kako v trdih rokah so.
Borze
Dne 13. julija 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 981.905 din, na belgrajski 7.82 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 300.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London t funt...... 162.34— 165.54
Newyork ........ 4425.——4485,—
Ženeva 100 frankov .... 1004.72—1014.72
Ljubljana — Svobodno tržišče;
London I funt...... 201.80— 204.—
Nevvvork 100 dolarjev .... 5480.—5520.— Ženeva 100 frankov .... 1241.57—1251.57
Ljubljana —■ zasebni kliring:
Berlin 1 marka.......14.70-14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem........33 denar
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem.........34—36
Sofija 11K) lejev.........91 blago
Curih. London 16.20. Newyork 441.50, Milan 22.30, Berlin 176,60, Buenos-Aires 94.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 426 blago v Zagrebu 431—433 v Belgradu 433^—434
Ljubljana. Dr/a v ni papirji: 7% investicijsko posojilo 93 denar, vojna 'škoda prbiriptna 426 blago, begluške obveznice 75 denar, dalm. agrarji 70—71, 8% Blerovo jx>sojilo 92 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke l()i.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.900—8.000. Trboveljska 315 denar, Kranjska industrijska družba 148 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% ivest. posojilo 96 blago, agrarji 50—50.50 (50), vojna škoda promptna 431.5—433 ( 455), begluške obveznice 75 denar, dalm. agrarji 72—72 (71), 4% severni agrarji 30 denar, 6% šuinske obveznice 71 denar 8% Blerovo posojilo 96.50 blago, 7% Blerovo posojilo 91 denar. — Delnice: Priv. urar-na bunka 193 blago, Trboveljska 510—315 (310, 315), Sladk. tov. Osijek 245 denar, Osj. livarna 165 denar, Isis 52 denar, Oceania 550 denar, Jadr. plovba 40 denar.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 96 denar, agrarji 51 denar, voj. šk. pr. 433-13-1 (433. 432), begi. obv. 74.55—77.25, dalm. agr. 71—71.50 (71.50, 71.25), 4% sev. agr. 50 blago, 6% šum. obveznice 70—71, 8% Bler. pos. 96.50 denar, 7% Bler. pos. 92.50 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 101.50 den., 7% stab. pos. 93 blago. — Delnice: Narodna banka 7.850—8.050. Priv. agr. banka 193—197.
Živinski sejmi
Svinjski sejem v Ptuju. V sredo je bil svinjski sejem, na katerega je bilo pripeljanih 36 svinj in 49 prascev, skupno 85 glav. Prodanih je bilo 42 rilcev. Cene so bile sledeče: prasci od 6—12 stari 130—230 din, debele svinje pa po 11 din za kilogram.
Cene kmetijskim pridelkom
Cene kmetijskim pridelkom v Mariboru mesto dne 6. julija t. I. Moka bela 4.25—4.50 din, črna 3.50—3.75, govedina 12—16 din, teletina 14 dinarjev, svinjina 16—18 din. svinjska mast 20 do 22 din, sveža slanina 17—18 din. prekajena slanina 19—25 din, fižol 6—7 din, suh grah 14 din, leča 17—18 din, krompir 2—2.25 din, sladko seno (iO do 70 din, pšenična slama 50—(K) din za 1 kg. Mleko 2—2.50 za liter, jujea 7—10 din deset kosov.
Cene kmetijskim pridelkom v Celju dne 6. julija t. 1. Moka bela 4.75 — 5 din. črna 4.15 do 4.50 din, govedina 12—16 din, teletina 16—20 din, svinjina 16—18 din, ovčje meso 16 din, svinjska mast 23—24 din, sveža slanina 20 din, prekajena slanina 26—28 din, fižol 6—8 din. leča 12—18 din. grah suhi 11.50 din, nž 11 — 15 din, krompir stari 2.50—3 din. krompir novi 3—4 din, seno sladko 120 din. slama pšenična 50 din, ječmen 3 din za kilogram.
Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah dne 4. julija t. 1. Moka bela 4.75 din. črna 4.25 din, govedina 14—16 din. teletina 14 do 18 din; svinjina 16—18 din, ovčje meso 8 do 10 din, svinjska mast 22 din, sveža slanina 19—20 din, prekajena slanina 24 din; rž 12 din za kilogram. Mleko 2.50 din za liter in jajca en dinar za kos.
Cene kmetijskim pridelkom na Jesenicah dne 6. julija t. 1. Pšer.ična moka bela 0 5 din, črna 4.50 din. govedina 12—16 din, teletina 14 din, svinjina 16—18 din. ovčje meso 8—10 din, svinjska mast 22—24 din, sveža slanina 18 din, prekajena slanina 22 — 24 din. fižol 7—10 din. suh grah 5 do 12 din. domača leča 10—12 din. krompir star 1.75 din, krompir nov 5.50 din, sladko seno 0.90 din, pšenična slama 0.50 din, ječmen 3 din. ješprenj 4 din za kilogram. Mleko 2.50 din za liter, jajca 1.50 din za kos.
3ao£m& novice,
Koledar
Sobota, 13. julija: Anaklet, papež in mučenec; Margareta.	„
Nedelja, 14. julija: 0. pobinkoštna nedelja. Bo-naventura, škof in cerkveni učenik.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je v visoki starosti 90. let mirno v Gospodu zaspal gospod Andrej Uran, krojaški pomočnik. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče na Viiu. — Nepričakovano je umrl gospod Alojzi) Vižintin, nameščcnec splošne drž. bolnišnice. Pogreb bo v ne-neljo ob 3 popoldne z Žal — kapela sv. Nikola)a — na pokopališče k Sv. Križu, Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ Na Homcu je dne 10. julija mirno v Gospodu zaspal posestnik Janez šareč. Pokojni je bil samec in It let ključar župne cerkve na Homcu. Dočakal jc 70 let, čeprav ga je veliko let mučila huda bolezen na nogi. Bog mu bodi bogat plačnik za ves njegov trud in vse njegovo trpljenje! Naj mu sveti večna luc, nje-govim sorodnikom naše iskreno sožalje!
■f V Ncvcm mestu je umrl gospod Jožef Jtirak, davčni uradnik v pokoju in tajnik krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov. Pogreb bo danes ob 5 pcooldne na župnijsko pokopališče. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
— Diplomiran je bil r.a ljubljanskem vseučilišču za inženirja kemije g. PavleErženiz Škofje Loke. Iskreno čestitamo!
40 letni mašniški jubilej župnika A. Mrkuna
V nedeljo, dne 14. t. m. praznuje župnik in duhovni svetnik g. Mrkun Anton v Dobrepoljah 40 letnico nove maše. Vsa župnija se veseli tega dne in bo vidno izrazila svoje veselje jubilantu,_s prireditvijo podoknice, z bakljado in akademijo na predvečer jubilejnega dne, jubilejni dan pa bo proslavila s slovesno jubilejno mašo in s prireditvijo igre: »Župnik iz cvetočega vinograda«.
Naš jubilant je bil rojen 4. julija 1876 na Igu pri Ljubljani, je hodil v ljudsko šolo na Igu in v Ljubljani na Grabnu, študiral je gimnazijo od 1889 do 1897 v Ljubljani in bogoslovje od 1897 do 1901 v Ljubljani. Bil je kaplan eno leto v Kopnvniku, 3 leta v Vel. Laščah, nato 1 leto ekspozit na Kaz-drtem, 3 leta kaplan v Mengšu, od 1909 do 1929 župnik na Hcmcu in od 1929 dalje je župnik v Uo-brepoljah.
Z občudovanja vredno pridnostjo si je obogatil svoje življenje z izredno mnogimi kulturnimi deli. Spisal je molitvenika Voditelj v srečno večnost in Slovanski svetniki. Pisal ie v Glasnik najsvetejših Src, v Usta Sc. Eucharistia in v Svece-nička zajednioa. -Preveiel re iz francoščine Abbe de Sogur, Odgovori na ugovore proti sv. ven m spisal Lurško 60 letnico Ustanovil je društvo Dobrodelnost v Ljubljani, Društvo za pohabljeno mladino, Varstvo za siromafne otroke, Kataelovo družbo, Misijonsko mažno družbo in bil je soustanovitelj Misijonske zveze za Slovenijo. Pisal je mnogo o izseljenskem vprašanju in sestavil Maš narodni izseljenski program. Posebno veliko je pisal o alkoholnem vprašanju, ki ga je študirat v Švici. Napisal je o tem pet knjig in poleg tega je pisal o tem in o dobrodelnosti tudi v raznih časopisih in revijah Velike lasluge ima tudi na prosvetnem polju. Ustanovil je prosvetno društvo v Vel Laščah in prosvetno društvo na Homcu, preorganiziral prosvetno društvo v Mengšu m ustanovil društvo Dr. Janez Evangelist Krek. Mnogo bi mogli napisati o njegovem narodno-obramb-nem delu in o organizatoričnera delu za duhov-
n'Skizredno mnogo s« je udejstvoval naš jubilant na gospodarskem polju. Ustanovil je Hranilnico in posojilnico v Vel. Laščah in na Homcu, Živinorejsko zadrugo za kamniški okraj in jo pozneje preosnoval v Živinorejsko zvezo za kamniški politični okraj. Ustanovil je Strojno zadrugo v Meng šu, Električno strojno zadrugo v Šmarci, Slamm karsko zadrugo v Mengšu, Sadjarsko društvo za kamniški okraj in podružnico Sadjarskega društva v Dobrepoljah. Samo po sebi je razumljivo, da je
tudi na tem polja mnogo delal s pisano in govorjeno besedo.	,
Tako kot je jubilant ovekovečil s pisano besedo svoja dela, jih je ovekovečil tudi s spomeniki, ki se dvigajo ponosno proti nebu v vseh krajih, kjer je dalj časa deloval Kupil je Groblje, kjer bivajo sedaj misijonarji, zgradil je krasne prosvetne dome v Mengšu, na Homcu in v Dobrepoljah, kupil veliko stavbo za Slamnikarsko zadrugo v Mengšu ter zgradil cerkev, hiralnico in zdravstveni dom v Ponikvah in poleg tega še šest manj ših stavb v Dobrepoljah.
Vsi, ki uživamo sadove njegovih velikih del, se ga hočemo spominjati na jubilejni dan s hvaležnostjo v srcu v molitvi ter mu kličemo: Naj še dolgo gleda na sadove svojih del!
Strašna toča v Slov. gor.cah
V petek je okrog poldneva naslala nad Slovenskimi goricami huda nevihta. Z viharjem je začela padati gosta toča, ki je kmalu dosegla debelino orehov. Tako strašne toče prebivalci vzhodnih Slovenskih goric še ne pomnijo. Okrog pol ure je tolkla toča neprestano in napravila velikansko škodo. Vinogradi in sadovnjaki so okleščeni tako, da je letošnji pridelek popolnoma uničen. Prav tako je toča zbila tudi polja. Žito vseh vrst je popolnoma zbito, kakor da bi ga omlatil. Posebno hudo so bili prizadeti kraji Sv. Miklavž pri Ormožu, Jeru zaletu, Svetinje, Sv. Bolfenk pri Središču in ljulo merska okolica. Uničeni so torej vinogradi v naših najbolj znanih vinorodnih krajih, kjer naši vinogradniki sicer pridelajo najboljša in najbolj cenjena vina. Velikanska škoda, ki jo je napravila toča, se sedaj ne da niti približno ocenti.
Kopalna oblake - (Ista volna - stare nizke cen«
ALOJZIJ POTRATO PEEJ
1 O S. KUNO & C O.
LJUBLJANA. - MIKLOŠIČEVA CESTA.....
— Prisrčna proslava Šentvičanov ob jublltju župnika Valentina Zabreta. Jutri in v nedeljo bodo v St. Vidu proslavili 401etnico, od kar je bil častni kanonik Valentin Zabrct, šentviški dekan in župnik, posvečen v mašnika. V soboto zvečer bo slavnostna akademija v Ljudskem domu. Akademija bo imela ;>isan in zanimiv spored, na katerega so vabljeni vsi arani Vstopnine ni.
Tečaj duhovnih vaj za duhovnike bo ta mesec v Domu sv. Ignacija samo enkrat. Prične ee v ponedeljek, dne 22 julija zvečer in se konča v petek, 26. julija zjutraj. Ker je prostora še dovolj na razpolago, prosimo, da se preč. gg. javijo k temu tečaju, ker pri poznejših tečajih navadno primanjkuje prostora. — Vodstvo doma duh, vaj, Ljubljana, Zrinj-6kega c. 9.	.„„,...
— Mirovna pobožnost pri Sv. Trojici v Slov. goricah lx> v iorek na god škapulirske Matere božje. Ob 9 bo pridiga dekana Gomil-ška in slovesna sveta maša g. svetnika Sinka, vse župnije lenarške dekunije pridejo v procesijah. Sosedne dekanije, pridite še vi! B<> veličastna miroVna sliKesnoSt. JNa veselo svidenje!
—	Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani.
Prijave za sprejem na arhiiektoi^ko-gradbenu strojni in elektrotehniški odaek se bodo »prejemale v soboto, dne 31. avgustu od 8 doji. I o-drobni pogoji so razvidni i i objave v solsKem vestibulu. Učciici, ki so opravili nižji tecujui izpit (gimnazije), odnosrio zuvrsni izpit (me: ščanske šole) pred šolskim letom 1939-40 in ki bi eveiituelno roflektirnli zu sprejem, se opozarjajo, da morajo najkasneje do 10. avgustu t.l .zaprositi pri VIII odelku kr. brinske uprave dravske banovine zu odobrenje v svrlio prijave za sprejem v I. letnik katerega koti
—	Banovinska šola za glasbila pri Drž, tehniški srednji šoli v Ljubljani (Aškerčeva cesta 9) Prijave za vstop v I. letnik te sole se bodo sprejemale v ponedeljek, dne 2. septembra od 8 do ti. Pri prijavi se morajo predložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo m eventualno še nravstveno izpričevalo.
—	Razpisana služba zdravnika. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine v Strigovi v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položaaio skupino. Prosilci morajo imeti poboje za sprejem v bano-vinsko službo v smislu S 3. zakona o uradnikih v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih u -lužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo — in vsa;, šest mesecev bol nične prakse iz porodništva in ginekologiie. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 9. avgusta 1940
—	Pri hemoroidih (zlati žili), zapeki, vrtoglavici, povzročeni po zapeki, prinaša uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode prijetno olajšanje.
Beg. 8. br. 1M85/35. __
—	Sprejem vojaških državnih gojencev za študij medicine in farmacije. Letos bo vojno ministrstvo sprejelo 40 gojencev za študij medicine na belgrajski univerzi. 30 dijakov bo služilo v suho-zemski vojski, nadaljnjih pet v letalstvu in pet v mornarici. Pet gojencev pa bo sprejetih na študij farmacije na odseku medicinske fakultete na belgrajski univerzi. Dijaki, ki bodo sprejeti za vojaške in državne gojence — dijake medicine in farmacije, bodo imeli od 1. oktobra 1940 v internatu vojaških "ojencev medicincev brezplačno stanovanje, hrano, predpisano obleko, obutev in drugo. Poleg vsega tega bodo prejemali vsak mesec določeno količino denarja' za svoje osebne jjotrebe. Šolnino, izpitne takse in tisk disertacij, bo prevzela v svoje breme država, prav tako nabavo knjig in učil v mejah za to določenih kreditov. Ža sprejem na študij medicine morejo prositi vsi, ki so v šolskem letu 1940 položili zrelostni izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom in primernim vedenjem. Dalje morejo prositi za sprejem tudi akademiki medi-cinci z največ šestimi semestri, ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom položili zrelostni izpit in pravočasnno napravili tudi vse izpite, ki so_ predpisani z uredbo o medicinski fakulteti za pripadajoče število semestrov. Za študij farmacije se morejo potegovati abiturienti, ki so položili zrelostni izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom in primernim vedenjem, Za vse pa veljajo predpogoji, da so zdravi, da so državljani kraljevie Jugoslavije, da kot abiturienti niso mlajši od 18 in ne starejši od 22 let, a kot akademiki-medicinci. ne. starejši od 25 let. Dalje se morajo vsi obvezati, da bodo ostali v vojaški službi najmanj dvakrat toliko let, kolikor časa bodo vojaški gojenci. Prosilci morajo lastoročno pisane prošnje poslati upravnikom
Ljubljana, 13 juliia
Radio Ljubljana
Sobota, 1?. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05
Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Plošča zu ploščo — Pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes Poročilu, objave - 13 Napovedi - 1302 Plosca zu ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes - 14 Poročila — 17 Otroška ura: Paviihove zvijače Lutkovna igrica v treh slikal, _ )7 30 Med igračami (plošče) — 17.50 Pre-gled sporeda — 18 Zu delopust igra Radijski orkester — 18.40 Masa in jjosameznik (g. dr. Krnil llrovnt) — 19 Nujiovedi, poročila — 19-0 Nae ura: Likovna umetnost in narodna zavest (prof. Stane Kregar, Ljubljana) - 19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (g dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Groda Kozol — Pisan večer. Napisal Kr. Milčinskt, izvajajo člani Radijske igr. družine — 22 Napovedi, (poročila — 22.15 Za dober konec igra Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 13. julija: Belgrad: 2040 Zabaven koncert. - Zagreb: 21 Sekstet. - Sofija: 20 Wol-fove skladbe. — Praga: 21.30 Lahka glasba. — Trsl-Milan: 22.10 Operni odlomki. — Rim-Bari: 21 Komorna glasba. — Budimpešta: 19.25 Valčki. Bukarešta: 20 Respighijevi stari plesi. — Sottens: 20.30 Švicarski večer.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravi al
v soboto od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutrai mestni zdravstveni nadsvetnik dr. Mi s Franta, Poljanska cesta št. 15/1111. Telefon 32-84.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Najdena je črna usnjata damska rokavica (desna) v Ciril Metodovi ulici in se dobi v upravi »Slo-
venca«.
ISSSS^SVeta
°me Vlazakonu razočarana mlada žena najde pota, da si zopet pridobi ne«šestega moža Predstave ob 10., 19. in 21. uri	KIno Union, tel ZZ-Zl
Mojstersko delo demon.ke napetosti, kakor ga še ni bilo na lilmakem platnu.
MUMIIC	V glavni vlogi PETER LORRE o katerem pravi
OkLAKOVB kUKK Charlie Chaplin, da je največii živi igralec. Film Po noveli M a u r i c e R e n a r d a močne impresije, neobičajne vsebine in skrajno raz-Predstave danes ob 16.. 19. in 21. uri burljivih dogodkov , . . KlNO SLOGA, tel. 27-30
■"■•T233BB
Jč&j JpKOifJLJt&f
V (asu, ko izginjajo cele, močne države z evropskega zemljevida, v (asu, ko umirajo na bojnih poljanah milijoni mož v cvetu moči in mladostnih sil, v (asu, ko tavajo stotisoči bednih otrok, žen in mater ter starčkov v obupnih razmerah preganjanih beguncev daleč proč od lastnega ognjišča, doma in domovine, se nam zdi, da pri nas sploh ne vidimo vsega tega, ker drugače bi bil,skoraj nemogoč mali oglas v »Jutru«, dne 9. julija 1940 s sle
dečo vsebino:
*Katera gospodična želi preživeli nekaj dni na Dolenjskem ali Notranjskem? Ponudbe pod ,Izpod sedemnajst lel', Itakek, poštno ležeče.«
Oglas skoraj ne potrebuje komentarja, vendar bi pripomnili nekoliko besed.
Ali je res vaš narod padel že tako globoko v moralnem pogledu, da lahko razni premožni individui v javnem časopisju kupujejo otroke pod sedemnajst let za zadovoljitev svoje poltenosti in strasti? Kje je tu državna oblast, kje državni pravdnih, da bi spravili ljudi lake vrste tja, kamor spadajo, to je za zamrežena okna, da ne bi še bolj okuževali že itak okuženega morali(nega
otročja.	. , , ,. ,. ,
Vsekakor pa bi dobro delo takim ljudem nekaj mescev orožnih vaj, da bi ob trdem, vojaškem življenju pozabili na uživanje strasti v naročju mladoletnih otrok.
To bi bil lek, da bi prenehale iake »ponudbe izpod sedemnajst let«.
—	Za graditev »Krekovega (loma« so da- |
rovali: Slatina Radenci 1000 din; zdravilišče | Dobrna 200 din: dr. Humšak Adolf, Črna 100 din: Karel čeč, Ljubljana 100 din; Ausch; Miroslav, Maribor 100 din; tovarna \Voschnagg, Šoštanj 50 din; Umek Mihael, stolni kanonik, Maribor 50 din: hotel »Metropol«, Ljubljana 50 din; šviligoj Anton, Ljubljana 30 din; llin-ko Požun, Gor. Radgona :0 din. Vsem darovalcem se odbor iz srca zahvaljuje. Bog pla-čaj!	. „
—	Pedogoški tečaj za učitelje od vključno 19. avgusta do 24. avgusta t. 1. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Spored: 19. avgusta dopoldne otvoritev in predavanje g. dr. Gogale o sodobnem pedagoškem prizadevanju. Popoldne predavata g. dr. Zvitter o državljanski in narodni zavesti ter gosjiod čopič o temi »Učitelji - sodelavci«. 20. avgusta dopoldne predava g. Kontler o pouku v elementarnem razredu, popoldne pa g. Jurančie o tema »Učitelj na vasi«. 2t. avgusta dopoldne predava s. Ledtnek o strnjenem in predmetnem pouku. Popoldne bo izlet. 22. avgusta lb-poldne predava g. Mencej o spoznavanju šolskega razreda in gospa Vodetova o učitelju kot socialnem delavcu. Popoldne predava g. Kobilica o temi »šola in starši«. 23. avgusta predavata dopoldne gospod dr. Sehmidt o poklicni vzgoji in g. Černejeva o občem kultivi-rnnjii učitelja, popoldne pa g. Zor o modernih' učilili v ljudski šoli. 24 avgusta dopoldne predavata g. dr. Kolarič v pouku materinščine v ljudski šoli in g. dr. Ozvald o izbiranju izredno nadarjenih učencev. Prijavnina za tečaj je din 20. Prijavljenci jo plačajo ob za-četku tečaja. Prijave še sprejema Pedagoško društvo v Ljubljani, učiteljišče.
—	Krajevna protituberkulozna liga na Vurbergu pri Ptuju se vsem darovalcem, ki so jo podprli z velikodušnimi prispevki ob priliki njene humanitarne prireditve, v imenu vseh revnih iu pomoči potrebnih najtopljje zahvaljuje.
—	Da boste stalno zdravi, jc potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi,' sečni kislini in podobno Radenska vam ohrani zdravje in mladostno
svežost.
—	Plezalni tečaj v Kamn!ških planinah. Alpin-ski odsek podružnice SPD v Kamniku priredi v koči v Jermanovih vratih od 15. do 20. julija plezalni tečaj. Vodstvo tečaja bo imel znani planinec Kem-perle Pavel iz Kamnika. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj plezalno vrv, kladivo, primerno število karabmarjev in klinov ter plezalke. Prijave spre-iema oodružn ca SPD v Kanviiku in vodja tečaja g. Kemperle tudi še v pooedeljcfc v koči v Jermanovih vratih.
internata vojnih gojencev medicincev, najkasneje do 15. avgusta letos. Podrobnosti glede prošenj in prilog je objavil »Službeni list» št. 25 z dne 6. julija 1940.
— Za 11 din — 3 leta robije. Veliki senat v Ljubljani, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan
Kralj, je včeraj sodil samskega delavca Franceta Za'ica. (loma iz Sostrega, ki je bil obtožen zločin-stva razbojništva. Ponoči 19. maja -letos okoli polnoči je napadel Frančiško Habičevo, jo udaril s pestjo po glavi tako močno, da se je nezavestna zgrudila na tla in ji nato vzel 11 din. Bilo je to na Javor "iu pri Sostrem. Lojzetu Habiču je po tem napadu ukradel še nekaj obleke in izginil. Pred senatom je obtoženi razbojnik vse priznal, izgovarjal se je, da je bil popolnoma pijan. Zaradi zločinstva ropa je bil France Zaje obsojen na tri leta robije.
Prestop trg. pomočnikov, stroinikov in zobnih tehnikov
iz delavskega zavarovanja v pokojninsko zavarovanje nameščencev
Stalno spraševanje, ali bodo res trgovski pomočniki, strojniki in zobni tehniki izgubili vse pravice iz dosedanjega delavskega zavarovanja, ker so bili tam zavarovani manj nego 200 tednov in se pravice po §'81. zakona o zavarovanju delavcev izgube že po 3 letih.
Zato si dovoljujem pojasniti, da teh pravic ne bodo izgubili.
Zakon o zavarovanju delavcev res določa v § 81, da izgubi oseba, ki še ni bila 200 tednov zavarovana, vse pravice iz delavskega^ zavarovanja za onemoglost, starost in smrt, če v treh zaporednih koledarskih letih ni plačala 'več nobenega prispevka. Vendar določa pa tudi § 83, da se vsteje zavarovancu, ki prestopi iz Osrednjega urada za zavarovanje delavcev k Pokojninskemu zavodu za nameščence, čas delavskega zavurovanja v pokojninsko zavarovanje sorazmerno z vplačanimi prispevki. Tudi uredba o izvajanju zavarovanja delavcev za onemoglost, starost in smrt in naredba o upo-rubljanju te uredbe z dne 17. marca 1937 določata, da obstoji med obema vrstama zavarovanja vzajemnost in da se pri enem zavodu pridobljene pravice varujejo pri drugem zavodu; ko si bo pridobil zavarovanec pri Pokojninskem zavodu za nameščence pravico do rente, bo izročil Osrednji urad Pokojninskemu zavodu za zavarovanca vplačane prispevke, ta jih bo moral pa zavarovancu všteti v pokojnino, in sicer s četrtim delom časa delavskega zavaro-
«
Tunina (Tunfisch) »NEPTUN
je posebna delikatesa v posebno finem olju — slaščica za sladkosnedneže —
Proizvod največjih domačih tovarn sardin
»NEPTUN« d. d. — Split
— Za hleb kruha in 300 din — 1 leto robije.
Pred malim kazenskim senatom je bil te dni obsojen Jurij Arhar, samski delavec, ki je pešačil po Notranjskem, zaradi tatvine hleba kruha in 300 din gotovine na 1 leto robr.e. Arhar je star tat. Na Vrhniki je 22. aprila ponoči ukradel posestniku Šviglju hleb kruha, steklenico mošta in 300 din gotovine.
Majšperk
Delavna krajevna protituberkulozna liga Ptujska gora z okolico priredi v nedeljo, dne 14. julija ob 14 veliko tombolo z vrtno veselico v Majšperku. Po svojem delil za jetičnike in njihove svojce, zaradi oskrbe šolarjev z ribjim oljem in obedov v dveh šolskih kuhinjah zasluži, da jo z vsemi močmi podpremo. Zato naj bo za to nedeljo edini izlet vseh okoličanov v Majšperk.
Mengeš
študentje! Dne 13. julija Ivo kamniško di-jaštvo »Bistrica« priredilo svoj prvi delovni ilan s sledečim sjioredom: Ob 15.13 bo tov. Matjašič Milan predaval o fetni: Moji |>ogledi na »Bistrico«. Ob 17 pu bo prof. dr. Vilko Knj-diga govoril: O naših nalogah. Vljudno vabimo vse študente in lokalno inteligenco, dn se teh predavanj v čim večjelU številu udeleži. — Odbor K. d. p. d. Bistrice.
1/O />U V U I v i C* 11 I 11 pn-jv-iiiivui,	--~ — I----
čii je za pokojninsko zavarovanje nameščencev 12%. Zato se vračuna v pokojninsko zavarovanje nameščencev doba delavskega zavarovanja le z % časa. toda s štirikratnim zneskom delavskega prispevka. Če je plačeval službodajalec za zavarovanja v delavskem zavarovanju n. pr. mesečni prispevek 36 din, mu bo vštel Pokojninski zavod za nameščence 4 mesece delavskega zavarovanja sicer le za en mesec pokojninskega zavarovanja, toda s premijo 144 din.
Strojniki, zobni' tehniki in trgovski pomočniki imajo pa pravico, da vplačajo pri Pokojninskem' zavodu naknadno tudi prispevke od 1. 1. 1038 dalje s b% obrestmi in da si dokupijo dobo pred t. I. 1938 z vplačilom premijske rezerve. V takem primeru jim bo izdal Pokojninski zavod zavarovalni odlok tudi za vso to dobo tudi za nazaj in Osrednji urad za zavarovanje delavcev, oziroma njegov krajevni organ, jih bo izločil iz zavarovanja za vso to dobo za nuzaj, in sicer ob naknadnem plačilu prispevkov od 1. I. 1938 dalje, ob dokupu prejšnjih službenih let pa od 1. IX. 1937 dalje, ko se je začelo delavsko starostno zavarovanje. Obenem bo takoj obračunal pri njem plačane delavske prispevke s Pokojninskim zavodom, ki bo potem te prispevke vračunal v naineščen-ske naknadne prispevke ali dokupne vsote in zahteval od zavarovunca le razliko, potem mu pa vso to dobo vračunal v pokojninsko zavarovanje nameščencev. — Dr. J'inko Vrančič, direktor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.

j Kakšen nered! Spet nimaš nobene lasne !<*• S čim naj pa osnažim svojo pipo?«
Tramvajski škropilni voz
jx>ineni v časih, ko primanjkuje bencina in osebja za škropilne avtomobile, veliko dobroto za Ljubljano, da so vsaj cesto, kjer vozi električna cestna železnica, večkrat na dan dobro poškropljene. Ker pa tramvajski vozovi teko po tirnicah, seveda niso tako okretni kot avtomobili in se zato tramvajski škropilni voz ne more umakniti vsakemu pešcu ali kolesarju. Prav tako pa upravljanje škropilne naprave nikakor ni enostavno ter zahteva od delavca velike pazljivosti in napora, da delavec ne more neprestano paziti na pešec, so manj pa. na nagle kolesarje. Večkrat se tudi zgodi, da se Škropilna šoba ne da naglo zapreti in je pešec na cesti nehote poškropljen z vodo. Preden jo pričel škropilni tramvaj voziti, Je bilo občinstvo v vseh ljubljanskih dnevnikih nekolikokrat opozorjeno, naj ne hodi po cestah, temveč samo po hodnikih, saj vendar tako zahteva policijski predpis ne glede na škropilni tramvaj. Tedaj jo bila pa naša javnost tudi opozorjena, da škropilni tramvaj sploh ne more paziti na kolesarje in na pešce po cestiščih, pač pa morajo kolesarji sami paziti nanj in se mu izogniti. Kogar torej curek vode iz škropilnega tramvaja ujajne na cestišču, naj si ploho sam pripiše, pešci naj jo pa smatrajo za kazen za prestopek cestno policijskega reda, ki zahteva hojo po hodnikih in prepoveduje hojo po cestiščih. Ce bi namreč osebje tramvajskega škropilnega voia pazilo na pešce in kolesarje, bi voz nikamor ne prišel in bi opravil komaj polovico svojega dela, ljubljanske ceste in ulice bi pa ostale prašne. Večkrat pa kolesarji tudi nalašč nagajajo in zato tudi zaslužijo mrzlo prho. Tako se je zgodilo tudi v nedeljo na Dolenjski cesti pri mitnici, kjer je večja skupina namenoma vozila tik ob tramvajskem tiru in se ni hotela ogniti. Po dolenjskih dobrotah korajžni in bojeviti kolesarji so pa zaradi zaslužene prhe obrnili ter hiteli za vozoin in ga tudi dohiteli pri Rakovniku, kjer je točil vodo. OČividno jih prha ni ohladila, ker je na> bojevitejši kolesar napadel škropilca in ga ranil na ušesu. Če bi policijski stražnik ne bil o pravem času posredoval, bi bilo lahko priSlo do večjega izgreda in težjih ran. Seveda je stražnik vse razgrajače odpeljal na stražnico ter sedaj čakajo na nagrado za svoje naga jaje. Prosimo torej vse občinstvo, naj upošteva izredne razmere, ko mestnemu cestnemu nadzorstvu primanjkuje bencina in šoferjev, ter se samo ogiba tramvajskemu škropilnemu vozu, da ljudem ne bo treba zabavljati
proti prahu na cestah, kjer vozi tramvaj. *
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov.
1 Zaključni izpiti na Christofovem učnem zavodu z Enoletnim trgovskim tečajem v Ljubljani so 'bili pod predsedstvom ravnatelja od 20. junija do 2. julija. Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti (predizobrazba mala matura oz. zavrsni izpit) je letos dovršilo: Z odličnim uspehom 30 učencev-nk, s prav dobrim uspehom 74 učencev-nk, z dobrim uspehom 36 učencev-nk. Za tri mesece je bilo odklonjenih 13 učencev-nk. Posebni enoletni trgovski tečaj pa je dovršilo: Z odličnim uspehom 10 učencev-nk, s prav dobrim uspehom 38 učencev-nk, z dobrim uspehom 30 učencev-nk, z zadostnih uspehom 2 učenca-ki. Za tri mesece je bilo odklonjenih 4 učencev-nk, za celo leto pa dva učenca-ki. — Kakor običajno vsako leto se je ob koncu šolskega leta vršila strojepisna in steno-grafska tekma. Pri strojepisni tekmi so dosegle prva tri mesta absolventke: Kozina Angela Iz Trbovelj, BozovlČar Ana iz Škofje Loke, De-Zordo Olga iz Medvod. — Pri stenografski tekmi, diktat do 220 zlogov v minuti, so dosegli-e prva tri mesta absolventi-tke: de-Zordo Olga Iz Medvod, Križanec Ljuba iz Gornje Radgone, Zupane Ferdo iz Celja.
—	Po končanih izpitih Je ravnateljstvo svojim ab-solventom-injam priredilo zanimivo razstavo modernega pisarniškega pohištva, računskih strojev in najrazličnejših pisarniških potrebščin. S to razstavo so učenci še izpopolnili svoje strokovno znanje. — Zaključek Sol. leta je bil dne 4. julija.
—	Informacije glede vpisa in sprejema za prihodnjo šolsko leto daje vodstvo pismeno in osebno med običajimi uradnimi urami. Telefon št. 48-82.
1 Sodne počitnice na sodišču. Od 1. t. m. vlada na sodiču nekakšen mir. Velike civilne pravde počivajo. Mnogo sodnikov je odšlo na počitnice, drugi | rešujejo samo najnujnejše zadeve, tako kazensko-kakor tudi civilnopravdne zadeve. Samo zemljiška / knjiga lopo ekspeditivno rešuje vse zadeve, ki se od dneva do dneva množe. Tam je še vedno kljub počitnicam živahno vrvenje.
1 Poskusna zatemnitev Vegove ulice. Kdor se je v četrtek ponoči vračal po Vegovi ulici proti Trnovemu, je že na Kongresnem trgu zašel v precejšnjo temo. Prava egiptovska tema pa ga je zajela v Vegovi ulici, ki je bila to noč za poskušnjo zatemnjena. Kongresni trg je seveda zaradi tega moral ostati v temi, da ne bi žarnice z visokih kandelabrov svetile v Vegovo ulico. Plinske svetilke so nekatere sicer gorele, bile so pa v Vegovi ulici vse temeljito zatemnjene. Le ozek pas zgoraj pod pokrovom svetilke je ostal še prozoren. Vendar je bilo tudi tam steklo prebarvano s temno-modro prosojno barvo, tako da je le v bližini svetilk vladala medla modra svetloba. V kolikor je bil ta poskus napravljen zato, da vidimo, kakšna razsvetljava lahko ostane pri zatemnitvi, moramo priznati, da se je poskus posrečil. Nam ubogim Zemljanom pa, ki smo morda samo enkrat obiskali ired nedavnim časom odprto razstavo letalske za-čite, ni bilo všeč, da so bile plinske svetilke načeloma popolnoma napačno zatemnjene. Za vsako svetilko namreč velja, da mora blii zastrta tako, da direktni žarki iz nje ne gredo kvišku, ampak strmo navzdol. To je potrebno zaradi tega, da le-talo, ki leti kje v okolici, nikakor ne more zapaziti svetle točke, ki izžareva svetlobo v kakršni koli
I1UBI14NA
svetilki. Ker so bili prosojni pasovi na vrhu steklenih valjev, so prameni svetlobe ili vsi navzgor. Tako je bil na primer od plinske svetilke vidno osvetljen pas vseučiliške knjižnice v drugem nadstropju, dočim je pod in nad tem pasom bilo neprimerno bolj temno. Ne razumemo, zakaj stekleni cilindri niso dobili prosojnega pasu spodaj ob stojalu, kamor je stekleni valj postavljen, kar bi bilo edino pravilno. Napraviti to, bi bilo prav toliko težko kakor obratno.
I
1 V Ljubljani umrli od 5. julija do 11. julija 1940: Pance Helena roj. Kapus, 73 let, vdova upokojenega strojevodje, Tržaška c. 70; Sušieršič Ma-
KUjCIJCgA DUUJCVUUJC, 1 i /.aHIVA V. IV, S>U3 IVI Of.
rija roj. Kane, 75 let, posestnika. Zapuika c. 17; Jakomin Marija, 71 let, obč. uboga, Vidovdanska cesta 9; Bitenc Tomaž, 87 let, mc?lni delavec v p.. Hrenova ulica 16. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Sever Ludovik, 36 let, lesarski pomočnik, Male Lipljene 34 pri Ljubljani; ErpiČ rranc, 30 let, delavec, Celovška cesta 23; Plevftik Anton, 70 let, zasebnik, PredoviČeva ul. 2; Novak Uršula rojena Jene, 57 let, žena mitničarja, Vodovodna c. 5; Ve-ber Anton, 42 let, delavec, Podgorje 15, okraj Brežice; ZupančiC Franc, 63 let, žtl. uradnik v p., Pn-sojna ulica 1; Foršt Josip, 29 let, mizarski pomočnik, Gorica 1 pri Kamniku; Vlahovič Alojzija roj. Lukman, 60 let, Gradaika ulica 8.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joscf« grenčice.
I Poletno obratovanje brivsko-frizerskih in kozmetičnih salonov. Cenj. občinstvo se vljudno ob-
vešča, da bodo zgoraj omenjene obratovalnice obratovale od ponedeljka 15. t. m. do vključno 31. avgusta kot sledi: od delavnikih od 7.30 do 12
in od 14.40 do 19.30, ob sobotah pa kot dosedaj, t j. od 7.30 do 12 in od 14 do 21. — Uprava.
1 Gospodinjel Posteljno perilo Vam najlepše izgotovi tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta. Ima lastno šivalnico, predtiskarijo in strojno vezenje.
i Ljubljanska občina je kupila zemljišče »Obnove« ob Smartinski cesti. Na občinski seji v če-
jubljanski. Kljub
da *o sedaj tali ie lepo urejene, hoče občina že vnaprej urediti okolico Zal, zlasti pa urediti boljše cestne zveze na Zale. Prav v ta namen je bilo kupljeno zemljišče »Obnove« ob Smartinski cesti. To zemljišče meri 6S00m'J in je občina plačala za kvadrat nimeter 100 din, tako da znaša kupnina 680.000 din. Občina je tudi prevzela nase vse druge stroške prenosa.
I V nedeljo dva Potnikova izleta: V Logarsko dolino in Žužemberk—Dol. Toplice—St. Jernej.
I Za mestne reveže je podaril stavbenik gosp. Matkn Cnrk 1000 din. trgovec g. Anton Verbi? s StriUijevo ulice pa 500 din. V počaščonjc spomina pok. direktorja tobačne tovarne g. Frana Goloba podarili: g. ing. Josip Dedek, 21berlova ul. 7, 300 din, nadzorno in pisarniško oselije tobačne tovarne 110 din in upokojeni uradniki tobačne tovarne v Ljubljani 00 din. V počaščenje pok. g. Karla Pollak« je po*Ial 100 din g. ing. JoSko Kobl z Resljeve ceste 18, v pofaSčenJe pok. upraviteljlce hišo ge. Uršulo Novakove so zbrali stanovale! hiš mestne kolonije na Vodovodni testi 50 din in inšpektor g. Ivan Češniga je poslal 100 din v po-čaščenje pok. ge Katarine Arko. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
I V Stritarjevi nlicl štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Trije brezmesni dnerl. Ljubljančani so mirno preživeli prve tri brezmesne dni. Znali so si na vso mogoče načine jjomagati, da so jedli tudi meso, lepo praženo in zabeljeno. Ljubljanski hotelski kuharji in ljubljanske kuharice so prav Iznajdljivi. Po gostilnah Je človek lahko jedel prav čeden zrezek, je jedel lahko bržolo in druge tako dobre jedi. Kako to? PrISll so na to, da se lahko iz raznega drobovja napravijo dobri in okusni zrezki. Tako vam je premetena kuharica lahko servi-rala pljučni ali jotrnl zrezek, ki nista zaostajala za rnsnim. Jetrni zrezki so dobra led. Samo kuharica jih mora znati pravilno servirati. V teh brezmesnih dneh so se ljudje posebno začeli zanimati za razne kuharske recepte. In mnogi so dosegli v kuhi prav lepe uspehe. Včeraj je bilo na ribjem trgu veliko zanimanje za različne ribe. In tudi prodajalke perutnine so te dni priSle na svoj račun.
MARIBOR
Smrt vzorne žene
Maribor, 11. julija. Dne 10. t. m. je gospa Amalija vd. Lenardit, roj. Škabar v mariborski bolnišnici za vselej za-tisnlla svoje oči. Blagopokojna je bila v polnem pomenu besede vzor krščanske žene, matere in gospodinje. Vse delovanje v njenem življenju je bilo spojeno z neko naravnost začrtano ljubeznijo do družine, doma in cerkve. Težko bi jo našli kje drugod.' Le v tem okvirju in delokrogu je ta blaga duša iskala tiho, mirno in »kromno veselje, srečo in zadovoljstvo. Sovraštva n poznala in se ga je povsod skrbno, modro in previdno izogibala. Pač pa je njeno mehko in sočutno srce bilo polno ljubezni, usmiljenja, dobrohotnosti in gostoljubnosti do sleherne osebe, ki je z njo prlžla v dotiko. Šest dolgih bridkih mesecev jo je tlačila strašna bolezen, združena s težkim in mučnim trpljenjem. A vse to-zemeljsko gorje je prenašala z neko naravnost heroično potrpežljivostjo in vdanostjo v božjo previdnost. Ni čuda, da so to njeno krepost občudovali celo njeni požrtvovalni zdravniki in skrbne usmiljenke. Ves čas njene težke bolezni ni niti enkrat izrazila želje po ozdravljenju, pač pa se je le s pripomočki svete vere naravnost vzjjodbudno pripravljala na srečni odhod iz te šblzne doline. In Vsemogočni je uslišal njeno gorečo prošnjo ter Jo še na poseben način odlikoval s tem, da jo je vprav na njen godovni dan poklical v 9rečno večnost. Da, kako resničen je izrek: kakršno življenje — taka tudi smrt. NI Čuda, da ie njena tako lepa smrt kaj bridko odjeknila ne le v srcih njenih ožjih sorodnikov, ampak tudi njenih prijateljic in znancev. Da, njena zapuščena hčerka, njuna dobro znana brata upok. podpolkovnik Avgust in verouSltelj Matija ftkabar ter ostali žalujoči se morejo kljub bridki izgubi ljubljene Amalije tolažiti le s prijetno zavestjo, da Je blagopokojna na njen letošnji godovni dan od Istega Jezusa, ki ga je od početka njene bolezni nepretrgano do zadnjega zdlhljaja klicala na pomoč, prejela najlepše In dragoceno darilo — večni mir — ln večno srečo.
*
m Sv. mase za izletnike in planince bodo v nedeljo na sledečih postojankah: pri Pohorskem domu ob 0, pri Sv. Arehu ob 10, na Smolniku ob 9, na Pungartu (koča pod Kopo) ob 11, na Urši ji gori ob 0, v mariborski frančiškanski cerkvi ob 4,15 pred odhodom vlakov. — Aljažev klub v Mariboru.
m Pri novi maši g Pajka, ki bo v nedeljo, dne 14. julija v mariborski stolnici, bosta združena zbora pevskega društva »Maribor« in »Ceci-lijanskega društva« izvajala Dvoržakov6 mašo V D-duru s spremljanjem orkestra.
m Iz diplomatske slulbe. V »Uradnem listu« je bilo objavljeno, da je minister za zunanje zadeve Imenoval g. Reynolda Macuna za diplomatsko konzularnega ataSeJa ministrstva za zunanje zadeve. K Imenovanju Iskreno čestitamo I
m OroUnlška odlikovanja. Poleg odlikovanih orožnikov, katerih imena smo te dnt objavili, Je prejel srebrno kolajno za vestno službo tudi orož-niški narednik gosp. Franc Knafelc iz Maribora. Čestitamo!
m Gradbeno delavstvo ZZD v Mariboru priredi v nedeljo, dne 14. julija popoldne vrtno veselico v gostilni Kristofič v Studencih pri Mariboru, Krekova ulica 20. čisti dobiček je namenjen z« božičnico. člani in prijatelji vabljeni 1
m Gradbeni delavci za svoje pravice. Te dni so imeli gradbeni delavci, ki so včlanjeni v ZZD
Iv Mariboru, šlržl sestanek, na katerem so razpravljali zlasti o zimskih podporah gradbenemu delavstvu, ki so premajhne in delavskih družin prav nič ne rešijo pomanjkanja in bede. Srejeta je bila posebna resolucija, ki zahteva, da se tO vprašanje za delavstvo zadovoljivo reši.
m Pisarna Narodnega gledališča se do Zfpto-vitve prezidave gledališkega poslopja nahaja v sosednji pritlični sobi s posebej zaznamovanim vhodom. Med počitnicami posluje samo ob delavnikih od 11 do 12.
m Umrl zaradi poškodovan« hrbtenice. Kakor smo nedavno poročali, se je mudila v Mariboru ekskurzija z Jesenic. Med Izletniki Je bil tudi mladi Ciril Novak. Kopal se je s tovariši na Mariborskem otoku ter je skočil na glavo v srednji bazen, ki pa je za take skoke preplltek. Novak se je udaril na dnu ter si poSkodovat hrbtenico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa je v noči na petek podlegel dobljenim poškodbam.
m Pohorska leleznlra na bo likvidirana. V četertek zvečer je. bil že četrti izredni občni zbor zadruge Pohorska železnica, na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo z veleposestnikom Karlom Kordikom iz Peker na Čelu. Novo vodstvo je polno optimizma ter je sklenilo, da bo akcijo za zgradbo pohorske vzpenjače vodilo naprej.
m Dr. Rudolf Lovrenc zopet redno ordinlra. m Žrtev zagonetnega strela. V noči na petek
.. . ......v... ......	------------------------------------------------ —i ......	1
Fet jih je dobro prispelo na viljl — Tako so aesiSki padalci pristali pri Narviku,
so pripeljali v mariborsko bolnišnico nekega ranjenega moškega, ki je imel prestreljena creva. Mož je ponoči umrl. V bolnišnici še niso ugoto-
vili, ali se piše Javornik ali Jamnlk Ivan, tudi nimajo Se drugih podatkov.
m Nočni brzovlak. Naša žel. uprava je pred časom ponovno ukinila nočni brzovlak med Mariborom in Ljubljano. Znano je, da je bil v zadnjem Času nočni brzovlak v obeh smereh dobro zaseden, kar je pač znak, da je taka nočna zveza med Mariborom in Ljubljano iz turatičnih ter gosjio-darskih razlogov nujno potrebna. V interesu našega turizma in gospodarskega življenja bi torej bilo, da žel, uprava ponovno uvede nočno zvezo med Ljubljano in Mariborom, ali v obliki lokalnega brzovlaka ali pospešenega vlaka.
m Poiar, Posestniku štef. Pačnlku Iz šmart-nega pri Slovenjem Gradcu je do tal pogorela lesena uta, v kateri je imel shranjeno razno orodje, seno in slamo. Oškodovani navaja, da ima 40.000 dinarjev Škode, zavarovan pa je le za 25,000 din.
V	uti je bila tudi svinjska kuhinja. Na dan požara so v peči močno kurili, zaradi česar se je vnel tram ob dimniku, odkoder so Je požar raz-pihal po vseh uti.
m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč zavarovancem OUZD in njih svojcem ima v nedeljo zdravnik dr. Toplak, Pobrežje, Aleksandrova cesta 0.
m »Razburljive« eksplozij« v sredini mesta.
V	četrtek zjutraj okrog petih so zbudile tiste Mariborčane, ki stanujejo blizu parka, močne eksplozije. k! «o se vrstile druga za drugo. Našteli so 9 takih pokov, ki so povzročili veliko razburjenje. Ljudje so vstajali iz postelj ter hiteli v kleti, saj so bili mnogi prepričani, da so začele deževati bombe iz zraka na mesto. Mnogi so klicali telefohično policijo ln požarno brambo ter je prosili za pomoč. Ko pa ro eksplozije prenehale, «e Je tudi razburjenje poleglo in potem sc
le zvedelo, da Je bila ta stvar precej nedolžna. Na stavbišču Hutterjeveaa bloka podira podjetje Klffman stare stavbe blvSe Gotzove pivovarne. Temelji teh zgradb so močno betonlranl ter jih ni bilo mogoče drugače razbiti kakor s smodnikom. Delovodja, ki je raz»treljevan|e izvajal. Je vzel močne naboje ter nI računal ž občutljivimi živci bližnjih stanovalcev, ki «o v sedanjih časih Se posebno razburljivi,
m Dreni tlnmllei na pasln. Med Časom, ko sta se nahajali učiteljici gospodinjske šole Vesna gdč. Ema Kostanjiek in Elizabeta Premrou na počitnicah na Dolenjskem, so obiskali vlomilci njuno trisobno skupno stanovanj v Slrossmajer-levl ulici 28. Ko sta se obe te dni vrnili, sta našli stanovanje odprlo. Vlomilci so odnesli vso obleko, precej zlatnine ter nekaj gotovine. Drug podoben vlom Je bil IzvrSen v neko stanovanje na Jugoslovanskem trgu, kier m vlomilel odnesli obleke v vrednosti 8000 din.
m Najdena kolo. Na krlžliču Radvanjske ceste in Fofhove ulice Je mesarski mojster g. DraŽ našel moško kolo brez gospodarja. Kolo je znamke Wanderer z evid. št. 2-13.9679-20 ter se dobi na policiji.
Celjske novice
e Koneert »Trboveljskega Slavčka«. Za svojo deaetletnico > naš znani mladinski zbor rudarskih otrok »Trbovliski Slavček« sklenil priredit! brezplačen koncert za vse vojake celjske garnizije. Koncert bo v nedeljo ob pol 11. na dvorišču kasarne Kralja Petra na Dečkovem trgu. Pri koncertu sodeluje tudi vojaška godba. Pri vhodu se bodo prodajali sporedi, ki bodo veljali kot vstopnice. Cena sporeda bo 3 din, s Čimer naj zbot krije režijske stroike.
e Dominika Zamparutti — osemdesetletnica. Znana bivša celjska restavraterka in hišna posest-nica v Aškerčevi ulici je obhajala včeraj 80-letnico svojega rojstva. Ob lepem jubileju dobri mamici Ukreno častilamof
c Mestna obiina celjska razpisuje na podlagi sklepa mestnega »veta oddajo celokupnih gradbenih in ostalih obrtniških del za napravo čistilnice odpadnih vod v obliki lmhofovcga tanka v mestni klavnici v Celju. Pojasnila in razčistili pripomočki se dobe med uradnimi urami na mestnem poglavarstvu v Colju. soba št. 41. Ponudbe je vložiti v vložišču mestnega poglavarstva v Celju, soba št. d do devete ure 1. avgusta 1040.
c Iz Savinjske doline. Stanje hmellskih nasadov slej ko prej dobro obeta, četudi ie še vedno neenakomerno. V boljših nasadih Je rastlina povsod dosegla vrh opor, se dobro razkošatila ln razvija obilo cvetja; le v nekaterih nasadih je rastlina zaostala, ostala vitka in le ka| pičlo obeta. Rastlina je v splošnem zdrava, le proti peronospori je zaradi trajno soparnega vremena škropljenje nujno potrebna
e Skladišče Hmeljarske zadruge r Žalen le odprto za zadružnike vsak delavnik od pol 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. popoldne. Ob nedeljah in praznikih e skladišče zaprto.
c Zahvala. Pri včerajšnjem priobčenju fotografijo celjske vojaške godbe je pomotoma izostalo, da nam je dal fotografijo na razpolago celjski fotograf g. Ivan Kvas, za kar se mu tein potoni zahvaljujemo.
c Tovorni avta se je zvrnil v prepad. Včeraj okrog 4 [»opoldne je bil znani usodni ovinek ba-novinske ceste onkraj Štor pozorisče hude. prometne nesreče. Banovinska cesta zavije v tem predelu v zelo ostrem loku nad prepadom stare strugo Voglajne. Popoldne sta so peljala brata Novak s Stiritonskim tovornim avtomobilom iz Celja. Avtomobil sta dobila pravkar od vojaške oblasti in ga dala v Celju v popravilo. Na tem ovinku je pripeljal neznan motociklist. Tovorni avto se je v precejšnjem tempu umaknil na desno in se fiko-talil v prepad v močvirje. Zadnji del avtomobila Be je pogreznil, prednji pa je gledal iz blata, tako da sta se preplašena brata Novak še rešila. Dobila sta poškodbe na rokah.
e Modra« je plfll v desno noeo 12-letno hčerko posestnika Marijo Vrtačnik Iz Dobrove!! pri Mozirju, ko je nabirala jagode.
Sladki vrh
V nedeljo, 7. julija, je Ma v Sladkem vrhu. priredila Igrico pod naslovom »Desetnik in siro-tlca« na naši severni mej! v Cmureku. Samo kdor je že sam kdaj sodeloval, ve, koliko Časa in truda ter dobre volje je treba, da se poleg šolskega učenja znajde pri otrocih še volja in navdušenje za težko snov omenjene spevolgrice. Ideja sama, da ja šola Igrala tik na naši severni meji in s tem prinesla življenje in zabavo v teh resnih Časih med one, ki jo najbolj potrebujejo, je posnemanja vredno! Učiteljstvo šole Sladki vrh, ki je svoj prosti počitniški čas žrtvovalo za zadnjo pripravo igre, je bilo nagrajeno z napolnjeno dvorano in zadovoljstvom gledajočih.
Trbovlja
Poročila sta se na Sv. Planini nad Trbovljami g. inž. Franc Pinter in gdč. Marta Božič Iz ugledne Božičeve hiše. Poročal je g. duh. svet. Ratej. čestitamo!
Svinjska kuga je ugotovljena pri dveh posestnikih v Knezdolu nad Trliovljami. Oblast je izdala stroge predpise, da se prepreči Širjenje nevarne bolezni.
Občinskih cest ne bodo bolje oskrbovali kakor dosedaj, to je smisel odgovora v županovem glasilu »Delavska politika« na pritož-
be prizadetih v našem časopisu. Res škoda, da ni občinskih volitev, tedaj si gotovi gosjKi ' nc bi upali norčevati se iz ljudskih potrb.
škofja Loka
Pomanjkanje stanovanj. Odkar imamo v našem mestu sedež okrajnega glavarstva in vojašnico, postaja ve*infl bolj pereče vprašanje družinskih stanovanj. Marsikatera oficirska ali uradniška družina večkrat zaman išče primernih prostorov, Mesto ima pač nekaj stanovanjskih lokalov, ki so bili zadostni kvečjemu za predvojno dobo, Sedaj pa prebivalstvo zaradi industrializacije mesta hitro narašča in zato na vseh koncih čutimo pomanjkanje uradniških in delavskih stanovanj. Zato je zelo razveseljivo dejstvo, da se je v letošnjem poletju začela prav živahna gradbena sezona, zlasti v Novem predmestju in Kamnit-niku, tako da bomo v kratkem pridobili precej prav moderno urejenih stanovanjskih sob. Komaj Začne lastnik graditi svojo hišo ali vilo, pa že vnaprej odda vsa stanovanja, toliko je povpraševanja. Prav bi bilo, da bi tudi kako večje industrijsko podjetje zgradilo svojim delavcem večjo kolonijo delavskih hišic, kjer bi za malo denarja delavske družine mogle priti do zdravih stanovanj, kar bi vsekakor rodilo lepe uspehe v socialnem, moralnem in zdravstvenem oziru. To bi bil res lep korak naprej za zboljšanje položaja našega delavstva.
Kino DrnStveni dom bo predvajal v soboto ln nedeljo ob pol 9 krasen film »Otok mrtvih duš«, ki je povsod žel mhogo uspeha. Najnovejši tednik v slikah!
Vrhnika
Vrhniški študentje so postali zadnji Čas izredno podjetni. 2e lansko leto so se postavil! - .......1 ......
opri, . ....
namreč svrtje glas........ ....... , llv.„„,	...
ga vsi že ncstr|>no pričakujemo. Kakor smo še zvedel!, bo list, ki so ga krstili za »Mofilnik«, izredno zanimiv zlasti za Vrhničane, katerim bo nudil zanimivosti z gospodarskega, kulturnega. verskega in socialnega področja. Zato bo brc« dvoma našel številne naročnika, ki bodo z veseljem segali po njem. Podrobnosti o listu samem, bomo pa ?e poročali, ko izide. i Zaenkrat ga samo toplo priporočamo.
■.....- ....	J. ..... b. .....on,. iviu pu nc
vili z lepo uspelo akademijo, letos so se pa oprijeli še lepše misli — izdajati nameravajo namreč svOje glasilo, ki izide v nekaj dneh in
KULTURNI OBZORNIK
Prof.Fr.Mihelčič: Zdravilne rastline
V Jugoslovanski knjigarni je izšla važna in potrebna knjiga prof. Mihelčiča o zdravilnih rastlinah, njih nabiranju, gojenju in uporabi. Na 250 straneh, katerim je dodanih še 86 barvnih podob različnih rastlin, je obdelana vsa snov, ki je potrebna pri takem priročniku zdravilnih zelišč. Da je bila taka knjiga potrebna, je razumljivo, ker so starejše podobne knjige že razprodane, na drugi strani pa danes stopa zopet v veljavo zdravljenje z rastlinami, ki pa je uspešno seveda le pri tem, ki pozna njihove lečilne sestavine. 2e star pregovor pravi, da pomagajo v raznih boleznih rože, in s čim neki so si naši predniki čuvali zdravje, če ne z lečilninii rožami? Praksa in to ne samo stoletna — jim je povedala, za kakšno rano je ta roža, danes pa lo pove natančna analiza kemičnih snovi, ki jih rože vsebujejo in ki jih je današnja znanost poimenovala z natančnimi imeni, pa tudi svojstva takih sestavin. Na podlagi najnovejše literature — znanstvene in praktične — o teh zdravilnih močeh je prot. Miheltfč sestavil to knjigo, ki bo gotovo našla med družinskimi poglavarji, še bolj pa med materami, hvaležen odmev, ter se bo uvrstila ta knjiga med družinski priročnik naj-lotrebnejših knjig. To je ena praktična stran te Knjige. Druga pa je ta, da zdravilne rože pomenijo tudi lahko velik dohodek za tistega, ki jih pozna in jih zna prodati lekarnam in trgovinam z zdravilnimi rožami. Videl sem pred leti, da so zagrebške lekarne izdale v slovenščini podobe zdravilnih zelišč z navedbami njihove prodajne vrednosti, z namenom, da zainteresirajo slovenske nabiralce rastlin za njihovo prekupčevanje. Tako bo marsikdo dobil v tej knjigi tudi napotek za zboljšanje svojega gmotnega položaja.
Knjiga prof. Mihelčiča je razdeljena na več oddelkov in delov. V I. delu podaja navodila za nabiranje, sušenje, gojenje rastlin ter pripravo za prodajo. Pridaja tudi poudarek na to, kaj je pri rastlini zdravilno in ima posebno ceno: ali korenina. steblo, list, cvet, plod ali razcvetja (kobuli, pakobuli, latje, klas itd.). Obenem je tudi povedano, v kakšni letni dobi lahko nabiraš to in to rastlino ter tudi v kakšnem dnevnem času (zvečer ali podnevi). Na 7. strani podaja seznam rastlin v jx>-sebni razpredelnici, kjer je označeno ime, čas cvetenja, čas nabiranja ter tudi kaj nabiramo. Druga razpredelnica (str. 12.) pa kaže razpored rastlin po času nabiranja (februar, marc itd.), z označbo, kaj naj nabiramo. Tudi je dan seznam zdravilnih rastlin po najdiščih (med iglavci, listavci, med gr-
C
movjem, ob potoku itd.). Da se vidi, da knjiga ni brez znanstvene vrednosti, sledi tem praktičnim poglavjem poglavje o sestavinah, ki so v zdravilnih sestavinah. Sele nato govori na splošno o sušenju, gojenju rastlin in pripravah za uspešno prodajo. To je vsebina prvega dela.
II.	del je najširši ter vsebuje opis zdravilnih rastlin jx> abecedi, kakor so podane v prvem seznamu. Pri vsaki rastlini je označeno slovensko ime (več inačic), zaradi česar je potrebno dodati še latinsko ime, nemško pa je dodano deloma iz potrebe in zaradi lažje orientacije. Beseda je tudi razložena jx> svoji etimologiji. Nato sledi opis, čas cvetenja, način gojitve, čas nabiranja, lastnosti rože ter nje uporaba pri raznih boleznih, pa tudi način uporabe ter v kakšni obliki. Tako je opisanih nekaj sto rastlin in podane njihove lastnosti in praktična uporaba pri celjenju ran. To poglavje obsega str.32—189.
III.	del obsega navodila, kako uporabljati zdravilne rastline pri raznih boleznih. 2e v prejšnjem poglavju, pri opisu rastlin, je povsod že povedano, za kakšne bolezni je ta in ta roža, tu pa so podrobneje r>odana navodila za uporabo receptov, navodila za pripravo zdravil. Nato je jjodan zopet isti seznam zdravilnih rastlin po abecedi, toda to jx)t so za slovenskimi imeni tudi latinska in nemška. Nato pa je po abecednem redu podan pregled bolezni in pri njih tudi ime zdravilnih rož, ki pomagajo v teh in leh primerih. Ta seznam obsega strani od 198 do 244 ter zaključuje knjigo.
Za temi oddelki je podana znanstvena literatura ter razni registri, pa tudi — kakor že omenjeno _ 86 barvnih reprodukcij zdravilnih rastlin, kar je posebne važnosti za širšo javnost, da se zna orientirati v množini rož in iskati in uporabljati prave.
Knjiga je odlično opremljena in stane vezana 85 din, v platno pa 95.
Kakor pravi uvod, so knjigo pregledali tudi zdravniki in lekarnarji (dr. M. Justin, dr. Pav-ločič in mag. Murmayer). Svoj čas je kanonik Barle opozoril na prvo slovensko delo o zdravilnih rožah, ki je izšlo leta 1720. Tudi to je prof. Mihelčič s pridom uporabljal, kakor tudi zapiske pokojnega Mihe Kranjca, ki je zbiral dolgo vrsto let in preizkušal take rože. Tako je knjiga nastala iz slovenske tradicije, pa tudi iz evropskega tovrstnega znanstvenega zanimanja, kakor kaže priložena literatura knjig. Knjiga se nam zdi zelo uporabna, dasi se v strokovno oceno ne moremo spuščati.
Ravnateljstvom in strokovnim učiteljem sporočamo, da je odobrena Slovenska slovnica za 111. iu IV. razred srednjih in sorodih šol, sestavili dr. A. Breznik, dr. A. Bajcc, dr. R. Kolariž, dr. M. Rupel, insp. A. Sovre in prof. J. Šolar.
Sestavljavci so s to knjigo hoteli ustreči splošni želji učiteljev slovenščine, da se tudi slovnična tvarina te stopnje metodično obdela podobno, kakor je obdelana tvarina za I. in II. razred v Slovenskih čitankah. Namenoma pa so se odločili za obdelavo v samostojni knjigi, da ima tako dijak v IV. razrpdu, zbrano vjso. tyf""i«W •»» "»»*H tečajni izpit-
Knjiga poipeni r.U9V0S< v metodični obdelavi
slovnice. Kljub temu ne "sloni na sami mehanični opisnosti, marveč poskuša dijaka uvajati v globlje razumevanje jezikovnih tvorb in gojiti v njem jezikovni čut. Nekatera poglavja prinašajo dejansko dopolnitev dosedanjih slovenskih slovnic.
Posebno skrbno je obdelan glagol, najtrši oreh slovenske slovnice; brez resničnega razumevanja njegove oblikovne in pomenske strani je nemogoče predreti v pravilno umevanje tujih jezikov. njih časov, naklonov in načinov. Isto velja za stavek in njega ustroj; navadno si dijaki vso analizo osvoje zelo mehanično, po nekih zunanjih , vidikih, a se ne povzpno do organskega razume- . vanja stavka. Ta slovnica bi jim z metodičnim in , natančnim uvajanjem rada poinogla do takega u- ) mevanja. Podobno je s funkcijo sklonov; ob tem poglavju naj bi si dijak ostril jezikovni čut. da prodre v različne pomene iste oblike. Novost za slovnico bo preprosto uvajanje v besedotvorje ob posameznih besednih vrstah, kakor ga predpisuje učni načrt na tej stopnji. V Dodatku na koncu knjige so zbrani glavni pojmi o tropih in figurah in meroslovju; to je izpolnjeno poglavje iz 1. izda« Slovenske čitanke IV.
V Slovnici je mnogo vaj. zlasti veliko k stavč-ni analizi, da si dijak osvoji spretnost v razčlenitvi zvez in v rabi ločil. Za ponovitev pravopisnih pravil po Breznik-Ramovševem Slovenskem pravopisu je dodanih ob koncu slovnice ver vaj. primernih za predpisane 14-dnevne vaje v šoli. Posebna vaja opozarja na najbolj znane barbarizme.
Zaradi snovi in metodične obravnave bo knjiga izvrstno uporabna tudi po vseh sorodnih, zlasti meščanskih in strokovnih šolah, saj je usmerjena predvsem na praktifno uporabo jezika.
Knjiga bo obsegala 10 do 11 pol in bo do-tiskana do začetka šolskega leta. Trdno smo prepričani, da bodo vse šole z veseljem segle po njej, saj pomeni velik napredek v slovenskem slovničnem jx>uku.
Popravek. V nedeljski številki smo poročali o občnem zboru Akademije znanosti in umetnosti, prinašajoč v celoti govor predsednika univ. prof. dr. Nahtigala. Tam je pisano, da sta Robidovo knjižnico munificentno poklonila Akademiji banska uprava z mestno občino. Naprošeni 6mo, da popravimo to trditev v toliko, da so odkupile knjižnico tri javne ustanove: banska uprava, mestna občina in Hranilnica dravske banovine, vsaka tretjino, ter jo poklonile Akademiji. ^
Belgrn jska državna tiskarna, ki je pred nekaj meseci izdala v novi izdaji Njegošev »Gorski vijenac« z dr. Rešetarjevim komentarjem, se je odločila za natis vseh Njegoševih znanih pisem, ki jih je čez 1500. Ta Njegoševa korespondenca bo izšla v dveh debelih knjigah, od katerih prva je prav te dni prišla na trg. Njegoševa pisma je leta in leta zbiral marljivi profesor Dušan Vuksan, kateremu je tudi poverjena ta izdaja. V prvi knjigi je natisnjenih 757 pisem. Knjiga obsega skoraj 600 strani (format 21 X 15, cena 80 din), zlasti pa je po membna po res znanstveni ureditvi, saj je urednik Vuksan dodal celo vrsto potrebnih registrov (oseb. plemen, pisem po dopisnikih, jio vsebini, imen in pojmov, slovar manj znanih besedi, register krajšav itd.). Sploh je treba podčrtati izredno veliko zanimanje za Njegoša v zadnjem času. .Saj je letos samo njegov »Gorski vijenac« izšel pri Srbih v treh ponatisih (dva v Belgradu, eden v Hcrccgnovem).
Tudi sicer je Državna tiskarna v Belgradu zelo delavna, te dni je med drugim izdala
Letalski ponetek s St. Helierja na otoku Jerseyu v Rokavskem prelivu.
Kakšen je Oran
Največje francosko bojno pristanišče v Alžiru
»Dve drami« Dušana Nikola jeviča, kjer sta ponatisnjeni znani Nikolajevičevi miselno-sim-bolični drami »Večna koprena« in »Preko mrtvih«. — Na svoj način pa je zanimiva antologija srbske vojne proze z naslovom »Iz velikih dana«, ki jo je prav tako izdala Državna tiskarna, uredil jo je pa upravnik Narodne biblioteke Dragoslav llič, sicer znan kot prevajalec Moličra v srbščino. V zbirki so zastopani starejši že mrtvi pisatelji, pa tudi najmlajši, in sicer: Peter Kočič, Grigorije Božovič. Velimir Živojinovič. Branislnv Nušič, Veljko Petrovič; Momčilo Miloševič. Milica J&nkovič, Sto.jan Zi-vadinovič, Živko Miličevič. Stevan Jakovljevič, Aleksandar Djttrif, Brariimir Cosič, Dragiša Vasic, Veljko Miličevič in Ivo Andrič.
Muzej srbske pravoslavne cerkve je izdal znanstveno ilustrirano razpravo univ. prof. dr. Lazarja Mirkoviča »Crkveni umetnički vez« na 50 straneh in v obliki 31 X 22.5 cm.
Te dni je bila Rakičeva nagrada, ki se je letos v drugo delila, podeljena znani pesnici in pisateljici Desanki Maksimovič za vse njeno književno delo. Ga. Desanka Maksimovič se je rodila I. 1898 v Rabrovici blizu Valjeva, hodila v ljudsko šolo v Brankovino (znana po Nena-dovičih!). gimnazijo pa je končala v Valjevu in filozofsko fakulteto v Belgradu. Potem je poslušala dve leti predavanja o estetiki, francoski književnosti in zgodovini umetnosti na lariški Sorboni. Sedaj je pa profesorica na eni lelgrajskih ženskih gimnazij. Književno se je začela udejstvovati takoj po svetovni vojni. Znane so njene »Pesme«, »Gozba na livadi« (knjiga pesmi, ki je večji del nastala v Sloveniji!) in »Zeleni vitez«, med proznimi deli pa zbirka novel »Kako oni žive«. Posebej je treba podčrtati veliko aktivnost Maksimovičeve na področju mladinske književnosti. Iskreni prijateljici Slovencev in veliki ljubiteljici naše narave moremo ob tej nagradi samo od srca čestitati.
V	Atenah je izšla pred kratkim obširna antologija bolgarske proze v grškem prevodu. Prevode je oskrbel Grk Korakaze, predgovor pa je zbirki napisal bivši bolgarski poslanik v Atenah šišmanov. Prevajalec Korakaze je že pred to knjigo prevedel v grščino tudi Jov-kovljeve »Staroplaninske legende«.
V	zadnji XIX. knjigi »Prilogov« Pavla Po-poviča je izšla med drugim Rešetarjeva kritika italijanskega prevoda Njegoševega »Gorskega vijenca«. To je že tretji celotni italijanski prevod tega deia (Ivan Nikolič, Fabriano, 1902; Petar Kasandrič, ostal v rokopisu), dočim je nekaj karakterističnih odlomkov prevedel Chiu-dina še v prejšnjem stoletju. Zanimivo je, da je v najnovejšem Urbanijevem prevodu v začetku knjige objavljena lepa Njegoševa slika, ki je, kakor pravi Rešetar, fotografski posnetek oljnate slike, ki jo je 1. 1840 naslikal v Trstu slovenski slikar Josip Tominc. L. 1862 je to sliko kupil neki Vučetič s Cetinja. Slika je doprsna in prikazuje Njegoša v svečeniškein ornatu. Naj mi bo na tem mestu dovoljeno omeniti, da se prof. Rešetar kot naš najboljši strokovnjak za Njegošev »Gorski vijenac« ne izraža najpohvalneje o Urbanijevem prevodu. To omenjam zato, ker so nekateri med Slovenci ob izidu knjige v samih superlativih pisali o njem. Meni je kmalu po izidu italijanskega prevoda zaupal belgrajski knjigarnar Cvijano-vič, da se je prof. Rešetar zelo nepovoljno izrazil o tem prevodu. Prof. Rešetar namreč priznava Urbaniju vestnost (»savjesno je na-stojao d« prenese u talijansko rtilio oblik i sndržaj »Gorskoga vijenca«. ali nažalost nije dobro uspio ni m jednom ni u drugoin pogle-du«), ne priznava pa mu točnosti, ker prevajalec ni razumel originala, pa ga ni znal tudi prav prevesti. Prof. Rešetar pravi, da je škoda, da namesto Urbani.jevega prevoda ni izšel zgoraj omenjeni Kasandričev (še vedno v rokopisu). katerega prof. Rešetar pozna in pravi, da je točen, ker prevajalec pozna dobro oba jezika, česar o Urbaniju ni mogoče trditi.
T. P.
Francozi so v severnoafriški pokrajini, v Alžiru, izgradili pristanišče in mesto Oran, da je postalo močna pomorska trdnjava. Zaporno ozemlje Orana je zadaj za širnim sredozemskim zalivom, ki na zahodu meji na Rt Falcone, na vzhodu pa na Rt Aiguille. Na zahodnem delu tega zaliva se začenja ob vznožju strmega Džebel Murdžadža staro mesto Oran in zadaj se stopničasto vrstijo moderni, evropski deli mesta.
Pravo pristanišče je ločeno od odprtega morja z po več kilometrov dolgimi pomoli. Moderna zidana obala sega daleč v razsežno luko in jo deli na številne bazene. Kakor bi potegnil s črtalom, so razni deli pristanišča drug zraven drugega, Ti omejujejo bazene Gueydon, Vieu-Porte, Aucoars, Maroc in Point-Carrč. Velikostne razmere pristanišča so tako preračunane, da more Oran sprejeti vase večino vse francosko sredozemsko brodovje. Zahodno od pristanišča je na obronkih Pic d Aiboura vzidana močna trdnjava Grego-ire in na vzhodu stojijo v neposredni bližini luke baterije trdnjave Ravin-Blanca.
Oran je drugo največje mesto Alžira. Pri nedavnem ljudskem štetju so našteli 170.000 prebivalcev, od teh je 130.000 Evropejcev, med njimi spet je 95.000 Francozov, 25 000 Špancev in 10.000 drugih priseljencev. Oran je v svojih novejših mestnih predelih povsem južnoevropski. Gospodarsko je Oran pomeben zaradi izvoza žita, vina, zelenjave, živine in volne. Tu je nastalo zbirališče za vse alžirsko zaledje. Več železniških prog v notranjost dežele omogočajo hitri in obsežni dovoz pridelkov iz podeželja. Z evropskimi država-
mi je bil Oran v zvezi z več paroplovbnimi progami. Razen tega je imel Oran tudi redno letalsko zvezo, predvsem s Francijo in odtod po vsem svetu.
Napoleon proti Angliji
„Boufogne ob morju"
»Boulogne« je ime, ki ga ima v Franciji več krajev. Tu se spomnimo le še na Boulogne-Villan-cort, to je pariško predmestje in pa Bois de Boulogne — Bulonjski gozdič.
»Boulogne ob morju« se imenuje veliko, lepo mesto s 60.000 prebivalci v francoskem okrožju Pas de Calais in je zdaj v nemški oblasti. Pod Franki je bilo to mesto glavno mesto grofije Bou-lonnais in ima jako burno zgodovino. Mimo Ca-laisja je bilo to mesto zmeraj »ključ« za v Anglijo. Angleški kralj Henrik VIII. ga je 1. 1544 vzel Francozom, a čez šes". let nato so ga Francozi vzeli že napaj. V Boulognu je bila zmeraj močna angleška kolonija. Bili so časi, ko je bila sleherna tretja oseba, ki si jo srečal na cesti, angleškega rodu.
V letih vladanja Napoleona I. ni bilo Angležem ljubo, da bi se spominjali mesta Boulogna. Ondi je Napoleon v letih 1803 do 1805 zbral veliko brodovja in armado proti Angliji. Takrat pa je imela Anglija svojega Nelsona, ki je v bitki pri Trafalgarju onemogočil Napoleonov napad na Anglijo.
SPOR T
ISSK Maribor : SK železničar
To je že tretja prvenstvena tekma med obema finalistoma slovenske nogometne zveze za naslov nogometnega prvaka za leto 1940/41. Tekma bo ob 17.30 na stadionu SK Železničarja.
SK Jadran : SK Litija
Jutri nastopi SK Jadran v prijateljski tekmi proti prav dobri enajstorici SK Litije. Prav za prav moramo reči, da ne nastopi samo SK Jadran, ampak da je to prvi skupni nastop dveh klubov na jugozahodu Ljubljane SK Jadrana in SK Reke. Oba ta dva kluba sta se namreč po skoraj večletnem pripravljanju končno 1'uzionirala in bosta nastopila pod imenom SK Jadran. Fuzija obeh klubov, ki sta jo SK Jadran in SK Reka izvedla kar na tiho, bo prav gotovo obema kluboma koristila. Ta fuzija se namreč ne more primerjati z nekdanjo fuzijo SK Ilirije in SK Primorja, ki nam je dala tako nebogljeno dete, kakor je danes SK Ljubljana. SK Jadran je s to fuzijo pridobil od Reke nekaj prav dobrih igralcev in kar je še več, nekaj idealnih športnih delavcev, ki bodo klubu prav gotovo mnog.o koristili. SK Jadran bo letos-obhajal svojo dvajsetletnico dela za slovenski šport in je danes s to fuzijo samo pridobil.
Jutrišnja tekma bo torej iz tega razloga še prav posebno zanimiva. Nasprotnik SK Litija je sicer podeželski klub, ki pa je letos na svojem igrišču beležil nad prav dobrimi ljubljanskimi klubi lepe zinage.	"	.
V predtekmi nastopi mladina SK Železničarja proti mladini SK Jadrana. Obe tekmi bosta na igrišču Jadrana v Koleziji s pričetkom ob 16.30 in 17.30.
SK Mars : SK Celje
Ob 16 bosta na igrišču Ljubljane odigrala povračilno tekmo SK Mars : SK Celju. V prvi tekmi v Celju se je moral Mars zadovoljiti z neodločenim rezultatom, kajti Celjani so s svojo enajstorico zaigrali prav prikupen nogomet. Mars bo proti Celjanom nastopil v svoji najmočnejši postavi.
Teniški dvoboj Srbija : Slovenija
Za teniški dvoboj med srbskimi in slovenskimi teniškimi igralci, ki se začne danes popoldne in jutri nadaljuje, vlada v Belgradu veliko zanimanje. Belgrajčani do danes še niso določili postave, ki bo nastopila proti našim teniškim igralcem. Več kakor gotovo pa je? da bo srbska teniška zveza za ta dvoboj določila svoje najboljše igralce: Milana Branoviča, Ljubiša Radovanoviča, Stevaua Bogda-noviča, Vojo Rističa, Gavrila Bojoviča in Matijo Berta. V ženski konkurenci bodo nastopile Dragica Mitič, Seka Jovanovič in Paunovičeva.
Naši igralci so že odpotovali v Belgrad, kamor prispejo jutri. Igrali bodo v postavi: Boris Smrdu iz Ljubljane, Nadan Albaneže, Oton Blanke, Fredi Korenčan in Stevo Tončič iz Maribora, v moški konkurenci, v ženski pa: Elza Sernec iz Celja, Etna Lirzer in Breda Voglar iz Maribora. Odigrane bodo štiri igre posameznikov in dve igri v dvoje.
V Belgradu vlada še prav posebno zanimanje za srečanje Milana Branoviča in Borisa Smerduja iz Ljubljane, sicer člana belgrajske teniške zveze. V damski konkurenci bo pa najzanimivejša borba med Celjanko Elzo Sernečevo in prvakinjo Srbije Dragico Mitič. Tudi za vsa ostala srečanja vlada med številnim športnim občinstvom veliko zanimanje. Srbska teniška zveza bo svoje moštvo odredila pri nocojšnji seji.
Atletske tekme v Kranju
Jutri, v nedeljo, dne 14. t. m., s pričetkom ob devetih se bodo vršile v Kranju (na Planini) atletske tekme kranjskega fantovskega okrožja s sodelovanjem tržiškega in Krekovega (škofjeloškega) okrožja.	\
Ker je že sedaj prijavljenih prekc* sto atletov, izgleda, da bodo to največje atletske' tekme na Gorenjskem.
Te tekme pa ne bodo samo močne po udeležbi, temveč obetajo biti tudi rezultati na visoki višini.
Znano je, da ima tržiško fantovsko okrožje mnogo dobrih šprinterjev, Krekovo fant. okrožje prednjači z metalci, kranjsko okrožje pa je v vseh panogah atletike na lepi višini.
Med prijavljenimi atleti naj omenimo samo nekaj imen najboljših atletov: Mavsar, Proj, Haf-nar, Male, Strupi, Ahačič.
Na teh tekmah bodo startali izven konkurence tudi najboljši atleti ZFO: Klinar, Košir, Jeglič, 2ele, Potočnik itd.
Atletsko prvenstvo Maribora
SK Železničar priredi v dneh od 26. do 28. julija na svojem stadionu atletsko prvenstvo Maribora z naslednjim sporedom: Dne 26. julija ob 18: 1. Tek na 800 m. 2. Tek na 5000 m. — Dne 27. jul. ob 16: 1. Predteki na 100 m. 2. Met krogle. 3. Skok v višino z zaletom. 4. Predteki na 400 m. 5. 100 m finale. 6. met kladiva. 7. Troskok. 8. 400 m finale. 9. Predteki zapreke 110 m. — Dne 28. julija: 1. Tek čez zapreke 110 m (finale). 2. Met diska. 3. 200 m predseti. 4. Skok s palico. 5. Tek na 1500 m. 6. Met kopja. 7. Finale 200 m. 8. Tek na 10.000 m. 9. Skok v daljavo z zaletom. 10. Štafeta 4 krat 100 m. — Pravico nastopa imajo le verificirani aleti, člani mariborskih atletskih klubov, ki so včlanjeni v SAZ. oziroma so člani VASKJ. Prvoplasirani v vsaki disciplini dobi naslov »Prvak Maribora za leto 1940« ter častno priznanico. Prijave je poslati najkasneje do 19. julija ob 12 na naslov: SK Železničar, Maribor, stadion ob Tržaški cesti. Merodajne so le prijave klubov. Prijavnina znaša za atleta 3 din. Prijave brez prijavnin, kakor tudi zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. Tekališče je dolgo 428 ni, ima dva nedvignjena zavoja in je posuto z ugaski. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS-a.
Finale za srednjeevropski pokal v Jugoslaviji
Končno je bilo sklenjeno, da se finalna tekma med Ferencvarosem in Rapidom začasno odloži. V najboljšem primeru bo prva finalna tekma med obema kluboma v Bukarešti šele 21. julija v Bukarešti. povračilna tekma pa teden dni kasneje. Ker pa ni mnogo verjetnosti, da bi se politične razmere med Mndžarsko in Romunijo izboljšale, bi bili eventuelno obe finalni tekmi na nevtralnem terenu, in sicer v Jugoslaviji. Obe tekmi bi naj bili v Belgradu oziroma v Zagrebu.
V Budimpešti je vzbudilo veliko presenečenje dejstvo, da je finalist bukareštanski Rapid. V Budimpešti so z gotovostjo računali, da bo zmagal Gradjanski ter da bo finale za letošnji mali srednjeevropski pokal med Ferencvarosem in Gradjan-skim. V Budimpešti računajo tudi z možnostjo, da finalne tekme med Rapidom in Ferenczvarosem sploh ne bo.
Občni zbor Slomškove družbe na Brez|ah
Dne 8. t. m. je imel« Slomškova družba svoj redni letni občni zbor. Kakor že tolikokrat, tudi to pot na Brezjah. Kljub temu, da je večje število članov pri orožnih vajah in nekaj tudi v raznih počitniških kolonijah, je bila udeležba pri tem občnem zboru kar lepa; saj je bila frančiškanska dvorana kar natrpano polna in hodnik pred njo prav tako. Člani in članice so porabili to priliko tudi za to, da «o opravili svojo vsakoletno božjo pot pri Mariji Pomagaj. Imeli so tudi svojo sv. mašo, ki jo je daroval član glavnega odbora g. duh. svetnik Čadei. Med sv. mašo so prepevali učitelji in učiteljic«. Sv. maše se je udeležil tudi g. ban dr. Marko Natlačen z go. soprogo, ki je potem tudi počaitil zborovale« i svojo navzočnostjo na občnem zboru.
Po sv, mali t« je pričel občni zbor, štirideseti
So številu, odkar obstoja Slomškova. Predsednik tnikelj j« v uvodu opozoril na to, da je ta občni zbor začetek jubilejne proslav«, ki jo bo v jeieni praznovala Slomškova z večjo prireditvijo v Mariboru in Ljubljani. Pozdravil je g. bana kot najvišjega prosvetnega šefa v dravski banovini. Poudarjal je' njegovo veliko zanimanje za prosveto sploh in za šolstvo še posebe; tudi je omenjal njegovo skrb za šolstvo vseh vrst
Pozdravi
Nato je predlagal brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II, Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, ki letuje v soseščini; ob« brzojavki so navzoči sprejeli z burnim odobravanjem. Tudi najvišjemu procvetnemu šefu v državi dr. Korošcu so zboro-valci nato poslali brzojavni pozdrav, ki so ga spremljale dolgotrajne ovacije voditelju Slovencev. Nato je prebral predsednik pozdravni pismi gradbenega ministra dr. Kreka in lavantinskega ikofa dr. Tomažiča, ki sta polni resničnih simpatij slovenskemu učiteljstvu; zborovalci so dr. Kreku poslali prisrčno brzojavko. Kakor zvesti sinovi in hčere katoliške Cerkve pa so poslali vdan« brzojavne pozdrave tudi obema slovenskima škofoma, dr. Kožmanu in dr. Tomažiču. V kratkih a prisrčnih besedah je pozdravil potem tudi navzoče zastopnike: referenta Wagner)a, ki je zastopal zadržanega načelnika prosvetnega oddelka banske uprave, nato zastopnika Katoliškega akademskega starešinstva prof, Malnarja, zastopnika Katehet-skega druitva prof. Pavlina, zastopnika Kričanske šole duh. svet. Žerjava, zastopnika Kmečk« zveze prof. Pul«, zvestega prijatelja Slomškarjev dekana Paturj« iz Radovljice in hišnega gospodarja g. gvardijana dr, p. Hadrijana.
Nagovor bana dr. Natlačona
Takoj nato «e je oglasil, burno pozdravljen od zborovalcev, g. ban. V daljšem govoru, ki je pokazal živo zanimanje njegovo za šolo in šolska vprašanja, je g. ban povedal, ka) mu je na srcu, kar naj bi šola, slovenska šola posredovala slovenski mladini. Uvodoma je ugotovil, da je že izza svojih dijaških let budno zasledoval učiteljsko življenje, zlasti pa Slomškovo, katere zborovanja je kot dijak obiskoval. Zato se čuti z njo še vedno povezanega in ji izraža k 40 letnici prisrčne čestitka in je hotel prav s svojim prihodom dokazati, kako visoko ceni katoliško učiteljstvo. Program Slomškove družbe obsega one tri temeljne točk«, na katerih je postavljen vsakršen dobrobit Slovencev: Bog, narod, država, To troje pa tudi odgovarja mišljanju jn hotenju slovanskega naroda v tem,
ampak se mu približuje, za kar je ta organizacija vedno delala in je prav zato tudi čustvom naroda tako blizu. Pomudil se je pot«m dalje časa pri drugi in tretji točki programa, četudi je o njih že večkrat ln ob raznih prilikah govoril, pa bi te svoje misli rad poudaril zlasti pred učiteljstvom, ki mu je naloga, da oblikuje mladi rod ln ga pripravlja za bodoče delo in življenje. Kot dejstvo je postavil pred zborovale« trditev, da v 22 letih slovenska šola nI dala tega, kar bi bila morala dati. Nikakor ni obdolžil šole, ampak je naložil težko odgovornost onim,' ki so dajali smernice šoli, pa so hoteli iz slovarja izbrisati slovensko, hrvatsko in srbsko ime in ustvariti nov narod, ki ga nI. Za slovenstvo so hoteli postaviti nekaj, česar ni nihče poznali zato so hoteli vzeti iz slovenskih src vse tisto, kar je tiho lebdelo v njih v dobi prevrata. Kako je bila takrat narodna zavest liva, kako je vezala vse do skrajnih meja severa in juga, vzhoda in zahoda. Vsi smo bili edini v zahtevi po osvoboditvi in ustanovitvi nova narodne države. Če pomislimo, da so vsi ti — in tudi mi — šli skozi šolo, ki ni bila naklonjena slovenski miselnosti, pa če jo primerjamo z današnjo, moramo ugotoviti, da današnja šola vzgaja brej odločnosti, brez navdušenja, brez volje za žrtve. Ta primerjava pa sili k zaključku, da je tr«ba današnjo šolo preokreniti in omogočiti, da bo storila več, kakor stori. Vsak posameznikove mora tega zavedati! Ne samo brati ln pisati in računati, tudi v narodnostnem oziru mora v bo-
dobe šola storiti več, kakor doklej! — Kar pa se tiče tretje točke, moramo mladini vcepiti v srce živo zavest, da Slovenija ne more obstajati brez Jugoslavije. Le v skupnosti s Hr"ati in Srbi nas bodo respektirali sosedje. — Z željo, da bi Slomškova kakor doslej tudi nadalje ta program izvrševala, je g. ban svoj nagovor zaključil.
Predsednik Štrukelj bi se bil rad zahvalil, pa mu zborovalci niso pustili do besede s svojim dolgotrajnim in navdušenim ploskanjem. Saj je tudi umljivo, ko ti nekdo, ki ni iz tvojih vrst, pokaže tvoj poklic v tako lept sliki, da se zaveš, kako je od tebe in prav od tebe odvisna vsa srečna in lepa bodočnost tvojega naroda in tvoje domovine, da te to vsega prevzame in se ne čutiš samo počaščenega, ampak rad in z vso resnostjo že na tihem delaš načrte za svoje bodoče delo ln nato daš duška svojemu resničnemu navdušenju. Ko se je pritrjevanje poleglo, je naslovil predsednik Štrukelj nekaj toplih besed v zahvalo za navdu-šujočo spodbudo g. banu, ki ga že peto leto vidimo na čelu bannovine. Prosil ga je, naj v prid slovenske šole in slovenske kulture stori vse, kar ce storiti da in naj bo prepričan, da bo Slomškova družba s svojim članstvom vedno verna vršilka njegovih pobud. Posebno tople besede je spregovoril v pozdrav in zahvalo ge. soprogi bana, ki jo poznamo kot plemenito ženo, verno mater in marljivo delavko v katoliških ženskih organizacijah.
Poročilo tajnika in blagajnika <
Zborovanje so zdaj pozdravili zastopniki sorodnih organizacij. Po odhodu g. bana in njegove ge. soproge se je pričel občni zbor. Iz tajniškega poročila se je videlo, da ima Slomškova družba 14 podružnic, ki po svojih podružničnih pravilih poleg šolskega vzgojnega dela vrle tudi prosvetno-vzgojno delo med ljudstvom, prirejajo predavanja, izlete, vzgojne tedne, število članstva ee dvigal vendar je za sprejem potrebno še kaj drugega kot samo prijava: zahteva »e verno katoliško življenje, uveljavljanje programa Slomškove družbe v šoli ln lzv«n šol«, kakor tudi to, da priglašeni ni član noben« organizacij«, ki bi nasprotovala programu Slomškov«. Zato s« večkrat dogaja, da je
celo po sprejemu treba izvajati konsekvence, če se izkaže, da prijavljeni ne odgovarja vsem tem pogojem. Iz tega poročila je tudi posneti, da Slomškova družba v dosego svojih ciljev izdaja pedagoški list Slovenski Učiteli, vzgojno-pomoine knjižice za starš«, mladinski list Vrtec ki j« najstarejši slovenski mladinski list in kot Vrtčevo knjižico vsako leto po tri mladinske knjižice. Slomškova družba je v preteklem letu izgubila urednika »Slovenskega Učitelja« ban. šol, nadzornika v p. g. Fortunata Luiaria ln še večje število članstva, ki so umrli. Na drugi strani pa prihajajo ir mladih in najmlajših učiteljskih krogov novi člani. — Slomškova družba stoji pred lepim jubilejem. V jeseni praznuje 40 letnico svoiega obstoja. Takrat bo možen celoten pregled njenega dela.
Blagajniško poročilo g upr Wagnerja je pokazalo pregled o denarnem poslovanju glede članarine in naročnine na »Slovenskega Učitelja« in raznih prihodkov in izdatkov v društvene namene. Posebno poročilo o blagajniškem stanju Vrtca je podala ga. Sadarjeva, ki z izredno skrbjo in vestnostjo, pa tudi z lepimi uspehi upravlja Vrtčevo blagajno.
Urednik Vrtca nadz. Ločniškar je v šegavl besedi, a v pesniški obliki podal poročilo o uredniškem delu.
O delu kulturnega odseka je podala poročilo ga. upr. Hafnerjeva. Gdč. Ivanka Cegnarjeva je podala poročilo nadzorstva, ki je izzvenelo v splošno pohvalo odborovega dela
H kratki debati o poročilih odbora so se oglasili: Slapar, Vider, Grad, Rusov« i. dr.
Predsednik pojasni še glede plačevanja društvenih obveznosti in pojasni program za praznovanj« 40 letnice. Ponovno povabi na duhovne vaje v začetku avgusta in opozori na tečaj KA, ki bo 16.. 17. in 18. avgusta v Kranju. Nato se zahvali vsem zborovalcem s prošnjo, da se za jubilejno proslavo vsi odzovejo ter konča občni zbor.
Po obedu se je nekaj zborovalcev ie vračalo na oddaljenejše domove, nekaj na krajše izlete, ker se je vreme izboljšalo, v dveh velikih avtobusih pa v Vrbo na Prešernov dom. Tam so se vpisali s posebno, v ta namen pripravljeno pesmijo Fr. Ločniškarja v spominsko knjigo.
Od tam so se odpeljali v Radovljico, kjer so na tovarniškem sestanku posedeli do odhoda večernega vlaka.
O človeku, ki je prodal svoje truplo
Iz New Yorka poročajo! V Združenih ameriških državah ne dobiš veliko, če svoje t«lo prodaš kakemu anatomskemu zavodu in si tako po smrti brez skrbi, kar se tiče svojega telesa. Vendar je bila za Darija Nivena anatomija nekega dne poslednja rešitev, ko ni imel nobenega denarja več. Niven je bil prej postrešček, potem je postal natakar, pa je izgubil službo, in ko ni vedel nikamor več, je prodal svoje telo za 50 dolarjev anatomskemu instiutu. To vsoto pa je dobil samo s tem, da se je pismeno zavezal, da do konca svojega življenja ne bo pokadil niti ene cigarete več in tudi ne bo izpil nobene kapljice alkohola. In prav teh 50 dolarjev je Dariju Nlvenu prlneelo srečo.
S tem denarjem se je odpeljal v Hoollywood ln posrečilo se mu je, da je dobil službo statista. Pretolkel se je, kakor je že Slo, ln nekega dne je režiser spoznal, da bi mu lahko dal tudi večje vloge. Zdaj je Nlven znani Igralec karakternih vloga in ima take dohodke, da mu lahko zanje za-"vi^r vsak Veletrgovec. Povabili so ga na slavnosti
i splob. Vrednost Slomškove. obstoji *«■«»	T"'Mi 1°	cl*\"le'
, ko dela, da se šola n. odtujuje nar^Z !, ? )ht	?na ________-- 1... ''„__,_ .. skemu zavodu e moral vse odkloniti, sai ni bil
zavodu je moral vse odkloniti, eaj ni bil nič več gospodar svojega telesa.
Hollywoodska filmska kolonija bi bila kmalu počila od smeha, ko je slišala njegovo zgodbo. Kar obsuli so ga z besedami, da naj vendar prelomi svojo pogodbo, da bo imel spet pravico nad svojim telesom- Saj tistih 50 dolarjev ni bil noben denar več za Darija Nivena. Nivenovi prijatelji so šli v anatomski institut vprašat, pod kakšnimi pogoji bi mogel filmski igralec Niven spet dobiti svoje telo nazaj, Anatomi so odgovorili, da jim ni
f av nič za truplo g. Nivena, le naj vrne 50 do-rjev in še 10 dolarjev za stroške, pa bo vsa pogodba razveljavljena.
V svoje največje začudenje pa so videli prijatelji, da je Niven to ponudbo odklonil. Re* je, rad bi bil spet pil in kadil, in mu |e lepše ob mislt, da bi nekoč ležal v pravilnem grobu, kakor pa, da bi se pustil po anatomih razteleriti. Toda — vprav tistih 50 dolarjev, ki jih je bil svoj čas dobil, mu je prineslo srečo. Ta denar mu je pripomogel, da (e postal bogat človek in navzlic temu je le toliko praznoveren, da bi bil spet nesrečen, Če bi pogodbo razveljavil Niven je to resno mislil. Za njegovo 40 letnico so mu pa prijatelji pripravili presenečenje, Skupno so mu podarili njegovo lastno telo, ki so skrlvši razveljavili pogodbo z anatomskim institutom. Zdaj je bil pa Niven tisti, ki se je prisrčno zasmejal, ko je med darili dobil tako rekoč svoje »lastno truplo«.
|	Prežganje
Danes, 18. julija, praznujejo verniki prežganj-ske župnije god farne patrone sv. Marjete, device in mučenice. Farani obhajajo god sv. Marjete s jm>-polno versko obnovo — s prejemanjem sv. zakramentov. Ta dan se darujeta pri glavnem oltarju dve sveti. maši. Takoj naslednji dan, v nedeljo, 14. t. m. (jutri), bo pa slovesno praznovanje godu sv. Marjete. Prva sveta maša bo ob pol šestih, druga ob desetih. Pri obeh sv. mašah bo cerkveno darovanje za cerkev. Letošnjo slovesnost praznovanja svete Marjete bo povzdigovalo tudi to, ker je v notranjščini cerkve mnogo preurejenega in olepšanega.
Verniki vojaški žolni v obrambi tovorne ladje.
Odlikovani koroški borci
S spomenico na boje za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918—1919 s trakom osnovne modre barve so bili odlikovani:
Naredniki: Vinko Logar, Janko Močnik, Pavle Bogovič, Slavko Uršič, Franjo Obrovnik, Milan Udovič, Matija Crnadak, Hinko Ločniškar, Joža Ko-žanc.žanc, Ivan Novak, Andrej Cuk, Ivan Lukšič, Franjo Krašovec, Tomaž Škof, Ivan Derganc, Andrej Gaber, Anton Suštič, Josip llrovat, Anton Miklič, Štefan Kušar, Josip Juvan, Ivan Bradič, Jožko Bezjak, Drago Binder, Ernest Markušek, rranc Retels Anton Peršolja, Ivan ŠnabI, Ernest Filipčič, Josip Kincl, Davorin Petek, Ivan Vrečko, višji godbeniki I. razreda Klement Knajzl, Lukež Sernc, Janez Liberšar, Anton Hausvička, Janko Robič, Dragotin Hržina, Milivoj Jožinec, Karel Bradač, Dragotin Janušič, dalje naredniki Josip Šabe-der, Franc Oselman, Štefan Bača, Štefan Močnik, Martin Kožuh, Ludvik Živko, Josip Strelec, Martin Korin, Anton Šimenc, Janez Jerman, Leopold Valenčič, Anton Hrovat, Ivan Robič, Friderik Ple-šovnik, Jožef Rues, Franc Likar, Janez Kovačič, Alojz Lovšin, Franc Rehar, Lavoslav Lipuš, Josip Rajner, Anton Oder, Ferdinand Vihar, Alojz Tan-cer, Filip Meršol, Franc Hvale, Uroš Curčič, Franc Visočnik, Miroslav Oprčkal, Jožef Prajnik, Franc Oblak, Matija Opara, Anton Koser, Leopold Kočevar, Martin Urbajs, Blaž Švaincer, Anton Svet-lič, Alojz Sever, Josip Sagadin, Franc Setina, Pavle Šoster, Peter Semenič Henrik Potočnik, Ivan Tri-
Vilčnik, Janez Zupan, Jožef Zupan, Franc Jarc, Jernej Zdovc, Dominik Žgur, Franc Kocutar, Av-
guštin Lah, Franjo Lipovšek, Mirko Kotnik, Franc Mekinda, Roman Maligoj, Ivan Mežnar, Jožef Kune, Ivan Kunej, Jožef Krašovec, Franc Kosmač,
Anton Krump, Franc Kolbl, Martin Komar, |anez Križaj, Ivan Kolarič, Štefan Jeršin, Franc Baum-kircher, Franc Mirnik, Franc Cizl, Ivan Hus, Jožef Trbižan, Ilojzij Jelnikar, Jožef Hribar, Anton Grebene, Ivan Glonarjožef Gornjak, Jakob Fefer, Karel Flakus, Rok Fornazarič, Ivan Erjavec, Franc Čebule, Jakob Cujež, Mihael Grelnik, Jožef Ceba-šek, Anion Copi, Anton Campa, Alojzij Bajec, Viktor Božič, Janez Beton, Ivan Belšak, Anton Bukovec, Franc Bratina, Franc Skok, Vincenc Seme, Andrej Sever, Ferdinand Rot, Ivan Rus, Anton Re-bernik, Anton Rus, Vincenc Polmin, Anton Pire, Franc Pšeničnik, Leopold Polanec, jernej Peršuh, ložef Pečnik, Franjo Pangeršič, Gašpar Prajnik, Ivan Pirnovar, Franc Ovijač, Franc Perhavec, Franc Brovč, Anton Rojko, Ivan Ogorelec, Mihael Obilčnik, Maks Osovniker, Karel Ogrin, Hugo Nachbar, Rupert Nekrep, Mihael Naglič, Matevž Štefe, Leopold Molk, Anton Molk, Jakob Ritonja, Maks Japelj, Martin Kačičnik, Janez Skraba, Franc Kokalj, Jožef Praprotnik, Franc Plevnik, Vinko Zorič, Franjo Oračanin, Avgust Skert, nižji godbenik L razrdea Viktor Rajsp, dalje naredniki Fran Pavlin, Josip Pihler, Jožef Grobin, Ivan Ilovar, Alojz Lukež, Anton Bračko, Janko Jazbec, Jožef Novak, Andrej Kolar, Martin Savrič, Davorin Jerman, Adoll Ramšak, Ivan Modic, Anton Cmer, Anton Kafol, Peter Horn, Franc Jelen, Ivan Vasle, Jože Beranič, Josip Klemenčič, Miško Martin, Fran Ciček, Milan Vončina, Franc Koren, Franc Vizo-višek, Ludovik Šmid, Ivan Vrisk, Josip Manjič, dr. Ciril Porekar, Franc Legvat, Niko Malgaj, Ivan Ribič, Josip Golob, Tomaž Petrovič, Joahim Šonc, Franc Ramovš, Jaiiko' Lešnik, Matija Zorjan, Franjo Balažič, Pavel Horvat, Franc Huber, Alojzij Kome!, Štefan Krušnjak, Mirko Feldin, Janko Ravnik, Franc Vičar, Seko Renato, Franc Covnik, Dominik Markovič, Janko Goršič, Franc Jurkovič, Sebasti-jan Pasterk, Peter Dagarin, Pavel Cesnik, Franc Kokol, Viktor Konečnik, ing. Igo Oraš, Josip Po-gačar, Alojzij Jenko, Martin Tovornik, Anton Virt, janko Križan, Josip Rigelnik, Marti nOjsteršek, Franc Zerjal, Josip Magdič, Anton Tšurvald, Vincenc Šuštar, Jurij Sturm, Rudolf Puliar, Anton Fi-
Sčič, Martin Podlogar, Josip Golob, Jožef Zupan, sjzij Podgoršek, Jurij Dajčman.
Podnaredniki: Franjo Petrinec, Franc Šolar, Franc Mačus, Milan Skrem, Iva nBrejc, Franc Ur-bančič, Mihael Dintinjana, Janko Satler, Štefan Avguštin, Alojzij Sušelj, Pavel Podobnikar, Tomo Tuškan, Božidar Dozet, Mijo Fic, Franc Pipan, Alojzij Renčelj, Anton Tuš, Josip Karner, Ivan Brelih, Jože Šribar, Janez Golež, Martin Žnidarič, Anton Gojkovič, Franjo Lazar, Janez Gregorc, Franc Kokotec, Drago Pertot, Franjo Planine, Martin Kolar, Franc Halič, Franjo Špes, Feliks Hansl, Zvonimir Batinič, Franc Mernik, Albin Lajnšič, Vinko Neuwirt, Franc Klun, Anton Zadnnik, Jurij Cikulnik, Martin Vidmar, Franc Majnik, Franc
urše, Štefan Skrinjar, Srečko Skrabar, Hinko Ze "
Ji
Bravničar, Vladimir Žeiič, Matija Mušica, Annton Budak, Blaž Kanfušer, Jože Tratnik, Anton Ruči-goj, Jakob Tavčar, Štefan Ferluga, Karel Vrečar, Mirko lanič, Konrad Solina, Franc Krumpak, Alojzij Senfca.
Pavel Keller:	6
Muzikantje
(Godci)
Tri dni kasneje.
Sedaj vem, kakšna je šlezka dežela. V dolini mlade Labe smo sledili njenemu teku do izvira in se vzpeli više gori do Sudetov. dokler ni ležala pred nami dežela z modrimi gorami, zelenimi polji in gozdi ter belimi, rdeče-kritimi hišicami. To je šlezija! Spoznali smo Šlezijce. Kakšni prijazni, veseli, dobrosrčni ljudje! Mislim, da se bom izvrstno počutil v tej deželi.
Domneval sem, da bomo dobro služili v planinskih kočah, ki so raztresene po gorovju, pa sem se temeljito zmotil. V teh kočah so bili nastavljeni že stalni godci, ki so gostom gladili življenje: kitare, eitre, gosli — vsa mo-
§oča godala smo našli tam. Gosli! Ko sem jih anes zagledal v rokah nerodnega goglača, sem zahrepenel, da bi zopet enkrat prijel zanje in igral. Pa sem se premagal in nisem prosil, naj mi jih posodi; saj bi se s tem izdal in — končano bi bilo moje romantično potovanje. To mi je najbrirlkejši post. Odpusti mi, ti moja lopa umetnost, da sem ti postal za nekaj časa nezvest; pozneje ti bom služil s podvojeno močjo.
Kadar smo na križpotjih videli prihajati trop turistov, smo vedno obstali in zaigrali knj i/, nnšega »repertoarja«. Vedno smo toliko zaslužili, da smo lahko vstopili v prihodnjo kočo. Zanikrni ljudje, takile muzikantje!
Enkrat smo pa z našo »produkcijo« temeljito nasedli. Bili smo n« jvisebnn lepem delil gorovja, — od daleč smo videli prihajati trop tujcev, Pa je zapovedal »Orel« -»stoj!« Tokrat je izbral komad: »Kot še nikoli, pleše fliari,
sedaj se začne — ena, dve, tri!« A ko bi bili morali »začeti«, namreč s pobiranjem, se je pripetilo nekaj, kot »še nikoli«. Majhen gospod je pristopical, kakor hitro so ga mogle nositi kratke nožica. Že oddaleč je mahu! z dežnikom. To je smatral Kratiš za pohvalno priznanje in je j>odvojil jakost godbe. Najstrašnejša vseh zmoti
Stari gospod je dospel do nas. ZivordeS .je bil v obraz, od napora in jeze. Naprivil je kretnjo, kot bi hotel z mogočnim dežnikom zabiti mojstru Krausu klobuk v glavo in izbruhnil:
»Boste takoj tiho, vi nesramneži! Taka svinjska godba v tej prelepi naravi! Takoj mir; — banda zanikrna!«
To je bilo pa zoper »Orlovo« čast. Razkačen stopi naprej.
»Kaj, svinjska godba? Banda? Gospod, vi sto nesramen človek, ki ima o valčku iz poštenega repertoarja toliko pojma kot star osel o paradni koračnici!«
»Nesramnež, — zadušil se bom!«
»Zaradi mene! Kdo pa ste prav za prav. da tako divjate nad nami?«
»Glasbeni ravnatelj.«
»Jaz tudi.«
»Dvorni kanelnik!«
»Jaz tudi, kadar igramo na kakem dvorišču.«
Stari gosjiod si je obenem zatisni! ušesa.
»I opolnoma nor,« j* jtavpil in odhitel.
»Sein si takoj mislil,« je pomirjen pokiinal Kraus in nas razumevajoče pogledal
Čeprav se nain je zaradi tega obrata jio-teptana godčevska čast zopet dvignila, smo vendar ostali slabe volje. Prišli smo do gorskih jezer v višini tvx>m nad morjem. V škrlatu zahajajočega sonca smo videli pred seboj visoko gorovje in v daljavi šlezke holmce. Bil je nepopisno iep pogied. 1'osedli smo na ka-
menje ob potu. Nihče ni govoril, večerni mir nam je sanjavo uklepal duše.
Bilo mi je zopet tako, kot ono jutro: kot takrat, je moje globoko občutje iskalo izhoda. Stopil sem na kamen in z občutkom zaigral: »Glejte, že sonce zahaja« in »Večer je zopet«.
Vem, da sem prav lepo igral, ker mi je prišlo iz srca. Zaslišali smo stopicajoče korake, Dvorni kapelnikl Pohitel je k meni in re-
kel:
»Mladi prijatelj, vi imate krasen talent! Kar ste tu igrali, je bilo dobro, Četudi enostavno, je bilo vendar umetniško dojeto, vam rečeni, škoda vas je, zelo škoda. V tej druščini se boste pokvarili. Pojdite z menoj v — n. Preskrbel vam bom dobro sjužbo. Če boste marljivi, postanete lahko dvorni trobentač. Hočete i menoj?«
»Hvala, ne«
»N — ne? ln zakaj ne?«
»Ker mi je pri godbi mojstra Krausa preveč všeč.«
Tu je starega popadla groza. Zopet si je antitinil ušesa in zopet vzkliknil: »Pojiolnoma nor!« in odhitel.
»To nam je sedaj že dvakrat jiovedal, pa bi ne bilo potrebno,« je rekel Kraus. »Ne zato, ker te je pohvalil; to kar si zaigral, je bilo res tepo. A, da bi te vzel seboj, ha-ha-ha! Si boš dobro nremislil, preden nas boš zapustil, kaj? Ampak, dobro si mu dal, res dobro!«
h. septembra.
Bolan sem. Glava me boli, vročdna me kuha in po vsem telesu sem kot stepen, llud katar imam. Saj tudi ni čudno. Več kot teden dni že neprestano dežuje. Na to pa nikakor nisem pripravljen. Manjka mi najnujnejše, kar rabi moderen človek v slaben vremenu na potovanju, kakor: dežni plašč, odeja, galose, dežnik in — zaprta koči|a.
Opisal bom na kratko svoje težave.
Prenočili smo v neki gorski vasi. Ko sem pogledal zjutraj skozi okno, je lilo iz neba kot iz škafa. Strah me je spreletel. Poleg mene je stal Muholovec in gledal melanholično skozi šipe.
»Lepo presenečenje,« je godrnjal,
»Pa menda vendar ne bomo v tem vremenu potovali?« sem s strahom vprašal.
»O kaj še!« se je norčeval, »zakurili nam bodo peč, pred njo jiostavili vsakemu naslonjač in potein se bo pričelo. Ljudje bodo z vseh strani vreli k nam v krčmo in nosili denarja na debelo ti rečem. In čaj bomo pili, gospod »Zelenec« dobi pa še posebej spalno haljo in copate.«
Sedaj sem pa vedel, koliko je ura bila. Moj Bog, kaj bo z menoj, — jaz sem tako občutljiv. Zdravnik mi je rekel, naj se posebno varujem mokrih nog. Nebesa, cesta zunaj na je en,i sama luža. Celo vrsto bolezni sem videl pred reboj: revmatizem, nahod, pljučne — bronhijalne — in razne druge katare, influenco. pljučnico, jc-tiko — strašnol To je pa že malo preveč tvegano. Radi mn*ikalnega potovanja žrtvovati zdravje in življenje — ne! Tako sem bil zamišljen, da sem glasno vzdihnil: »Ce bi to moja mati vedela!« Na nesrečo je stal poleg mene Muholovec in slišal moj vzdih.
»Potem bi svojega ljubljenega, nežnega >Zelenea« posadila v otroški voziček in ga peljala preko ceste! Pazt »Zelenec«!
»Če bi znano bilo materi, kako se v svetu mi godi, čevlji, nogavice razdrapane — skozi — —«
»Za božjo voljo, bodi tiho, »Muholovec« in ne pravi tega drugimi Pojdi, ga bova zvrnila kozarček!«
Kupil sem s vinarskim novcem troje: t. žganje: 2. »Muholovcev« molk in 3. »vo> izgubljeni poffum
Nagradna križanka
Tvrdke, ki tele delati reklamo »ase po križankah, naj izroče svoja naročila en (eden popreje ▼ upravi »Slovenca«.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka do četrt k a prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrebanjem rezdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
I HIKLAIIC -	manufahtura f	
(91'		J h IC9
©©©I5 1 1©	8	I7 1©©©
©My 1 1 1©	10	1 1 1111121©
©1131 ©114		l©l15 1 1©
©|"| |17|	!©M 1 1©	
©M 1 1		©M ©
©©©@©©©©©
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: t. Fina lahka tkanina, primerna za poletje, ki jo ima v veliki izbiri tvrdka Miklauc, Ljubljana, Lingarjeva_6. 5. Pritrdilnica. 6. Domače moško ime. 8. Gora, znana po čarovnicah. 10. Najvišji vrh Armenskega višavja. 13. Poslanec. 14. Strast. 15. Ilovica. 16. Šlevnik (vrstilni). 18. Uradna listina. 19. Riževo žganje. 20. Egipt, božanstvo.
Navpično: 1. Ribiška mreža. 2. Nekdanji prebivalec apeninskega polotoka. 4. Žensko ime. 5. Grška črka. 7. Žensko ime, opera. 8. Kratica pri električnem teku. 9. Stavbni material. 11. Ženski glas. 12. Kazalni zaimek. 14. Dvoj. 2. os. glag. biti. 17. Or. 18. Ploskovna mera.
Rešitev sobotne križanke.
Vodoravno: 1. Ženina osveta film v kinu Union v Ljubljani od 12. do 15. t m. 13. Ena. 14. Verd. 15. Olje. 16. Lado, 17. Vanda. 18. Tke. 19. Žena. 21 Kaos. 24. Skop 26. Mi. 28. Tat. 30. Ričet. 32. Una. 33. Um. 34. Viviane Romance.
Navpično: 1. Želeti. 2. Ena. 3. Nada. 4. Ivo. 5. Neva. 6. Ara. 7. Od. 8. Sod. 9. Vlak. 10. Ej. 11 Tek. 12 Ave. 18. Tona. 19. Živ. 20 Nav. 21. Kra. 22. Oče 23, Ser. 24. Sto. 25. Pan. 26. Muc. 27. Ime. 29. Ti. 31. In, 32. Um.
Izžrebani nagrajene!:
Med rešilcl, ki so pravilno rešili sobotno križanko, so bili izžrebani:
Vydra Franc, dijak, Ljubljana, Tabor 5. Uršič Vanda, vajenka, Sp. Šiška, Celovška c. 49. Weber Emerik, spec. meh. pis. strojev, Maribor, Koroška c, 56.
Rotter Vera, Ljubljana, Pot na Drenikov vrh štev. 6.
Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno. Opozarjamo reSevalce, da lahko oddajo rešitve po naših podružnicah po Sloveniji. Postane po pošti kot tiskovina, pa se morajo irankirati s 50 par.
na redni občni zbor Zadružne elektrarne r. z. z o. z. v Ormožu, ki bo v soboto, dne 20. julija 1940 v dvorani Kletarskega društva v Ormožu ob 7. uri zvečer z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in konstituiranje skupščine
2.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora
3.	poročila: a) upravnega odbora
b) nadzornega odbora
4.	sklepanje o letnem sklepnem računu, o uporabi poslovnega prebitka in podelitvi razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora
5.	Sklepan je o spremembi pravil
6.	Slučajnosti
Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, bo v skladu s S 26 pravil pol tire pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi.	Načelstvo
Mali oglasi
V malih oirlaalh velja vaaka beseda t din; ienltovanjakl
•Klaal t din. Debelo tlakane naaluvne beaed« a« ratunalo
..... 1*1 i .........
>Jo	.	... ______
reklamnega inaftaja »e računa ennltnlnnaka. I mm visoka
„. _____ -	______ajo
dvojno. Najmanjši ane»ek la mali oclaa It dla. • Hali •člani •« plačujejo tako) pri naročila. . Pri oilatlb
oatltna * rutica po I dla. • Za plamen« odgovor« sleda nallb aslasov treba prlloiltl anamko.
II
r š * i • v v •
Službe ucejo
Mladenič
vojaščine prost, 24 let star, želi boljšo službo; sposoben tudi za Industrijo ali gostilno; razpolaga s 0000 din kavcije. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10176.
Trgovski pomočnik
mešane stroke, Išče službo. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.
Trgovski pomočnik
vso stroke Išče službo. Star 22 let. Ponudbe na: Meža, Velenje.	(a
Strojnik I.
Zaradi ustavitve obrata Iščem službo k parnim turbinam, kotlom ali lo-komobill. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9973.
Boljša gospodinja
Išče zaposlitve pri starejšem boljšem upokojencu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra kuharica« št. 9876.	(a
Trgovska pomočnica
pridna in poštena, vajena konfekcijske stroke, z znanjem knjigovodstva ln trgovskega doplsja, želi menjati službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sposobna« št. 10187.
Zasebni uradnik
s trgovsko naobrazbo ln trgovsko ter pisarniško prakso, z dobrimi spričevali, vešč slovenskega, nemškega ln srbohrvat-skega jezika v govoru ln pisavi - želi mesto kot korespondent ali knjigovodja ali kalkulant ali kot trgovski poslovodja kjerkoli v Sloveniji. — Cenj. ponudbe prosi v upravo »Slov.« pod »Stalnost« št. 10191.
tlužbodobe
Ključavničar, pomočnika
sprejme za stalno delo takoj Podržaj Ciril, Ig št. 147 pri Ljubljani.
Krajevne zastopnike
sposobne in agilne, sprejme zavarovalnica »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra e. 2.
Ličarskega pomočnika
sposobnega za duco-liča-nje, sprejme takoj Skan-der, avto-ličar, Celovška cesta.
Krojačico
pomočnico ln vajenko -takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10246.
Hlapec
vajen konj, trezen, zanesljiv, dobi stalno in dobro službo. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »LJubljana« št. 10167.
Natakarico
lahko začetnica, ki je dobra računarica, pridna in poštena, sprejmem v pošteno gostilno. Naslov v upravi »Slov.« pod 10234.
Otroška negovalka
ki bi res z veseljem negovala triletnega in polletnega otroka, se sprejme. Ponudbe v upravo Slov.« pod »Idealna oseba« št. 10226.
Čevljarske pomočnike
za boljša šivana ln zblta dela ter za mešana deta, sprejmem takoj. Levovtlik Josip, čevljarstvo,, -Slovenj Gradec.
I
Auto-motor
DKW avto
I
dvosedežni, športmodel, v zelo , dobrem stanju, naprodaj za 9000 din. Ogled samo v nedeljo od 7—2 iri v ponedeljek ves dan. Ljubljana, palača »Du-nav«, vrata 21.
Vnaievtt
IŠČEJO:
Skladišče
suho, 6X6 m». Iščemo. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Razstava« št. 10237.
t
Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš • ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
Viiintin Alojzij
nameščenec obče drž. bolnišnice v Ljubljani
dne 12. julija, po kratki in težki bolezni, previden s tolažili sv. vere! — Na zadnji j>oti ga spremimo v nedeljo, dne 14. juli ja 1940 ob 3 popoldne z Žal - kapela sv. Nikolaja - na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. julija 1940.
Žalujoče rodbine: Vižintin, Zeman, Tomljanovič
in ostalo sorodstvo.
Oblastni odbor združenja vojnih invalidov v Ljubljani in sreski odbor v Novem mestu javljata svojim članom, da je gospod
JURAK JOSIP
davčni kontrolor v pok. in tajnik sreskega odbora
nenadoma umrl. — Vojne žrtve Dolenjske mu bodo ohranile trajen in hvaležen spomin za njegovo požrtvovalno delo in koristi žrtvam vojne, organizacija pa bo pogrešala neumornega in nesebičnega borca. — Pogreba v soboto, dne 13. julija ob 16 se udeleži vse članstvo iz Novega mesta in ostale Dolenjske.
Oblastni odbor v Ljubljani in sreski odbor v Novem mestu.
Šofer
dobra moč, vajen popravil ln oskrbe avtomobila, pošten, z nekaj k^vcljž, dobi stalno službo. Predstaviti se pri tt. Bon-Bon, Ljubljana, Miklošičeva cesta.
BiB
Naprodaj imam
ca. 100—120 m' obtesanth tramov. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10207.
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(233) Kaj pa je bilo tisto, s čemer je palček potresal jedila, preden jih je naložil na pladenj? Ančka se je šele sedaj spomnila, da se je kuhar pri tem nekam zelo zadovoljno muzal. Ali je bil torej zato tako dobre volje? Ali je bil to morda uspavalni prašek?
Pomnite!
Obiskovalcem pokopališča in žal se vljudno priporoča gostilna Semraje.
Gozd
smrekov in hojev, naprodaj. Poizve se v upravi »Slov.« pod št. 10193.
Fižol za kuho
po najnižji ceni — nutfl Sever & Komp., Ljubljana
Gostilna Kovač
Tomačevo, vabi jutri ln v ponedeljek na žegna-nje. M. F. Gorjanc.
IHlilllMriil
Letoviščarjem
turistom, izletnikom ln cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel znano gostilno in
pension »Prodnik«
v Stahovici. - Letoviščarjem nudimo: lepe sončne sobe, krasna planinska izprehajallšča, naravno kopališče in dobro doma čo hrano. Turistom in izletnikom pa prenočišča, topla in mrzla jedila ter vsa prvovrstna vina. — V nedeljo, dne 14. julija ho slovesna otvoritev z godbo in plesom ter jag-nje na. ražnju. - Solidno postrežbo zagotavljata ln se priporočata Kristina ln Peter Prodnik.
prodam za 35.000 din. — Pod smreko, vas Žeje 52, obč. Dobrova pri Ljubljani.
Na Bledu ali v Bohinju
kupim manjšo vilo aH hišo z nekaj vrta. - Po možnosti blizu jezera. -Ponudbe s točnim opisom in ceno na naslov : A. Suša, Savlje 18, p. Ježica pri Ljubljani.
Najugodnejši nakup"
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
2 damski in moško kolo
vsa tri kolesa luksusmo-del, najboljše znamke, za izredno nizko ceno naprodaj. Ogled samo v nedeljo od 7—2 in v ponedeljek ves dan. - Palača »Dunav«, vrata 21.
Centralno kurjavo
brezhibno, kompletno, z 18 radiatorji, pečjo in z vsemi priključnimi deli ln cevmi, takoj prodam. — Vprašati v upravi »SI.« pod št. 10204.
I
Giimbnice. gumbe, piise,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana. Frandškanska ulita
nasproti hotela Gnlon Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Mreže za postelje
izdeluje ln sprejema rab ljene v popravilo najce neje Alojz Andlovlc, Gre gorčičeva ulica št. 5 (pri Gradišču).
Novo hišo
Dvostanovanjske-hišo
okolici Ljubljane kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Plačam takoj« št. 9925.	(p
(234) Ančka je še enkrat pt> gledala čarovnico. Ta je kar zadovoljno smrčala. To je vendar sijajno! Zdaj gre lahko brez skrbi preiskovat stari grad. Čarovnica se, kakor je podobno, še ne bo kmalu zbudila. Spala je tako trdno, da bi je sedaj sploh nič ne moglo zbuditi.
Iz Julijske Krajine
Nesrečno vreme. Če vstaneš zjutraj v lep, sončen dan, te v popoldanskih urah plašijo grozeči oblaki in do večera boš gotovo že kje vedri! zaradi hudega naliva. Če te zvečer spremljajo domov zvezde in vedro nebo, te zjutraj zbudi šum dežja ali pa ie pozdravi čemerno nebo. Vsak dan dež, in vsak dan več dežja, tako je sedaj vreme tu v Krajini. Obupno in usodno! Že zadnjič smo našteli razne škode, ki jih mora pretrpeti naša kmečka dežela. Te uime se pa iz dneva v dan povečujejo in postajajo vedno obupnejše in usodnejše. V skoro vseh predelih dežele je že zima močno pobrala, če ne naravnost |>ožela žito. Sedanje deževje je pa v Brdih in na Vipavskem skoro za polovico uničila češnje. Mokrota je pospešila raščo trave in detelje, dež pa sedaj končuje že dozoreli pridelek. Po nižinah kmetje prve košnje kar niso mogli končati, ker niso mogli sena posušiti in spraviti. Ogromne množine dragocene krme so se deloma skvarile, deloma so pa zgnile. V gorah se pa s košnjo ne upajo pričeti. Zadnje dneve se je nesreča lotila vinogradov. Večkratni vsakodnevni dež onemogoča in uničuje škropljenje, širiti se je začela peronospera. grozdni nastavki črnijo in se osipljejo. Vedno težje udarja preko dežele glas: vinogradi slabo kažejo, malo vina bo. Zadnje upanje dajejo našemu kmetu sedaj še krompir, koruza, fižol.
Obvestilo
Naročnike malih oglasov opozarjamo, naj naroče male oglase najkasneje do 6. ure popoldne v glavni upravi Kopitarjeva 6 ali pa v podružnici »a Miklošičevi cesti
Uprava „Slovenca"
t
Po hudi kratki bolezni je nenadoma umrl due 11, julija ob 21.45, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni oče, mož, zet, stric, gospod
Jožef Jurak
davčni uradnik v pokoju in tajnik kr. odbora Združenja voj. invalidov
Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 13. julija 1940, oli 17 iz hiše žalosti, Dr. Režkova 21, na farno pokopališče.
Novo mesto,1 12. julija 1940
Globoko užaloščena družina J u r a k

Zahvala
__ Za vse izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše drage mame in stare mame, gospe
Gaberščik Antonife
vdove po majorju
kakor za poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem iskreno zahvaljujemo. — Vsem, ki so se od blagopokojne poslovili v Kamniku ali v Ljubljani, naša prisrčna zahvala! V Ljubljani, dne 12. julija 1940,
Žalujoči ostali.
15
m
Umrl nam je snoči, dne 11. julija 1940, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni oče, očim, stari oče in tast, gospod
Andrej Uran
krojaški pomočnik
star 90 let. — Pogreb rajnkega bo v soboto, dne 13. julija 1940 ob 4 popoldne iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9, na pokopališče na Viču.
Slovesna sveta maša bo v ponedeljek ob 6 zjutraj v župni cerkvi na Viču. — Rajnkega priporočamo v molitev,
V Ljubljani, dne 12. julija 1940.
.	Žalujoči.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
izdajatelj: Inž. Jože Sodi?
Urednik: vvtor Cenčil
Najnovejša poročila
Jugoslavija je zavzela pravo stališče
Beograd, 12. julija. AA. »Neues Wiener Tagblatt« od 11. julija je prinesel članek VVal-terja Habigerja, v katerem v glavnem pravi: Zaman je bil ves trud, da bi postavili vse balkanske države na isti nivo. Splošna linija glede politične in gospodarske krize med to vojno pa je bila ista za vse balkanske države, zlasti pa jo je mogoče opazovati v veliki in vodilni državi jugovzhoda — Jugoslaviji. Bodisi da gre za revizionistične zahteve ali pa ne, psiholoska zaskrbljenost je bila ista in je iaka tudi ostala: Strah pred vojno, pričakovanje tistih sprememb, ki jih bo bodoča mi.ovna pogodba po vsej verjetnosti prinesla tudi za jugovzhod. Zaradi nagle odločitve na zahodu ni bilo na jugovzhodu časa za reakcijo. Zato je bil nepo-
Delovanje angleških letal
London, 12. julija, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da so angl. bombniki v pretekli noči napadli letališča na Nizozemskem ter milnici jske tovarne in razne druge objekte v Nemčiji. S tega poleta, ki je bil uspešen, se niso vrnila tri letala. Pri ogicdnih poletih nad mestom Boulogne so letala britanskega obalnega poveljstva bombardirala zbiranje sovražnih čet, prav tako pa so poškodovala tudi luko in doke.
_ Davi so pri napadu nemških letal na konvoj angleški lovci sestrelili 6 sovražnih letal. Danes popoldne pa so na Škotskem sestrelile naše protiletalske baterije t nemško letalo, na-daljni 2 pa so zbili naši lovci. Danes jc bilo vsega skupaj sestreljenih 10 nemških letal. K temu je treba prišteti še letalo tipa Heinkel, ki so ga sestrelile protiletalske baterije pri Ansonu in ki je padlo v morje. Letalsko poveljstvo pogreša 2 lovska aparata. Sedaj je bilo tudi ugotovljeno, da je bilo v včerajšnjih bitkah sestreljenih vsega skupaj 23 nemških aparatov.
London, 12. julija, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da je angleško lovsko letalo sestrelilo nocoj nad južno Anglijo en nemški bombnik. Tako je bilo danes zbitih skupno enajst nemških letal.
Boji v Afriki
Nairobi, 12. julija, t. Reuter. Garnizija v angleški Moyali, ki so jo napadle italijanske vojne sile, do včeraj zjutraj še ni vzpostavila zveze s četami, ki prihaja jo v okrepitev. Urud-no poročilo pravi, da angleške čete držijo postojanke. Niso še znane izgube sovražnika, ki pa morajo biti zelo hude. Naše letalske sile so izvršile ogledne polete in so l>ombardirale strojniška gnezda in topniške položaje v področju Movale, pri čemer so uniičle dve strojniški gnezdi. Prav tako so britanski lovci sestrelili v teku včerajšnjega dne tri italijanske bombnike znamke Caproni ter dve loVsk,i letali.
Nemfri v Gibraltarju
Tanger, 22. julija. AA. Štefani. O manifestacijah, do katerih je prišlo včeraj v Gibraltarju, se izvedo sledeče podrobnosti: Potniki, ki so se vrnili na osmih parnikih v Gibraltar, so bili svoj čas izseljeni zaradi vojne. Bili so poslani v francoski Maroko toda zaradi novo-nastalega položaja med Anglijo in Francijo so bili od francoskih oblasti poslani nazaj v Gibraltar. Do nastopov proti angleškim oblastem je prišlo takoj po izkrcavanju v Gibraltarju ter so ljudje protestirali proti nameri Angležev, da jih ponovno vkrcajo in pošljejo v Kanado. Manifestacije so bile *ako hude, da so bile policijske siie preslabe, zlasti, ko se je množica združila z begunci. Morala je posredovati vojska, da je naredila red. Tedaj je množica začela pozdravljati po fašistovsko 'n vpiti »Doli Anglija« — »Angleži, ven iz Gi-
Sladki vrh
V nedeljo, 7. julija, je šola v Sladkem vrhu priredila igrico pod naslovom »Desetnik in siro-tica« na naši severni meji v Cmureku. Samo kdor je že sam kdaj sodeloval, ve, koliko časa in truda ter dobre volje je treba, da se poleg šolskega učenja znajde pri otrocih še volja in navdušenje za težko snov omenjene spevoigrice. ideja sama, da je šola igrala tik na naši severni meji in s tem prinesla življenje in zabavo v teh resnih časih med one, ki jo najbolj potrebujejo, je posnemanja vredno 1 Učiteljstvo šole Sladki vrh, ki je svoj prosti počitniški čas žrtvovalo za zadnjo pripravo igre, je bilo nagrajeno z napolnjeno dvorano in zadovoljstvom. gledajočih.
Trbovlje
Poročila sia se na Sv. Planini nad Trbovljami g. inž. Franc Pinter in gdč. Marta Božič iz ugledne Božičeve hiše. Poročal je g. duh. svet. Ratei. Čestitamo!
Svinjska kuga je ugotovljena pri dveh posestnikih v Knezdolu nad Trbovljami. Oblast je izdala stroge predpise, da se prepreči širjenje nevarne bolezni.
Občinskih cest ne bodo bolje oskrbovali kakor dosedaj, to je smisel odgovora v županovem glasilu »Delavska politika« na pritožbe prizadetih v našem časopisu. Res škoda, da ni občinskih volitev, tedaj si gotovi gospodje ne bi upali norčevati se iz ljudskih potrb.
škofja Loka
Pomanjkanje stanovanj. Odkar imamo v našem mestu sedež okrajnega glavarstva in vojašnico, postaja vedno bolj pereče vprašanje družinskih stanovanj. Marsikatera oficirska ali uradniška družina večkrat zaman išče primernih prostorov. Mesto ima pač nekaj stanovanjskih lokalov, ki so bili zadostni kvečjemu za predvojno dpbo. Sedaj pa prebivalstvo zaradi industrializacije mesta hitro narašča in zato na vseh koncih čutimo pomanjkanje uradniških in delavskih stanovanj. Zato je zelo razveseljivo dejstvo, da» se je v letošnjem poletju začela prav živahna gradbena sezona, zlasti v Novem predmestju in Kamnit-niku, tako da bomo v kratkem pridobili precej prav moderno urejenih stanovanjskih sob. Komaj začno lastnik graditi svojo hišo ali vilo,
sredni učinek odločitev v trenutni konsternn-ciji na Balkanu, kjer je nastal nov položaj. Sedaj so ponovno oživeli vsi stari problemi med posameznimi balkanskimi državami. V zadnjem času se je zdelo, da je kljub tem vprašanjem močnejša zamisel edinstven blok balkanskih držav. One so sedaj pod pritiskom svojih nejasnih odnosov s Sovjetsko Rusijo. Kar se tiče Jugoslavije, se lahko z vso upravičenostjo poudari, da njej niso potrebni nobeni prenugljeni ukrepi za prilagoditev, ker se je zlomil »versajski red« in ker je na Balkanu odstranjena nadvlada zahodnih demokracij. Jugoslavija je navzlic številnim malim motnjam zavzela pravo stališče.
braltarja«. Več ljudi je bilo aretiranih. Se-staljen je bil odbor, ki naj bi stopil v stik z oblastmi in naj bi izjavil, da je prebivalstvo utrujeno zaradi načina življenja, ki ga je vsilila Velika Britanija. Če pa Velika Britanija nima potrebnih sredstev, da zaščiti normalno življenje prebivalstva, potem naj se izseli iz Gibraltarja.
Novi vpoklici v Turčiji
Ankara, 12. julija, m Današnji govor predsednika turške vlade pred veliko narodno skupščino nocojšnje turško časopisje še ni komentiralo. Turško časopisje piše le z ogorčenjem proti vsem poskusom, da bi se poslabšali od-nošaji med Turčijo in Rusijo. Turški politični krogi zatrjujejo, da vojaški ukrepi, ki jih je morala storiti Turčija, nikakor niso naperjeni proti katerikoli državi, temveč so le rezultat splošne obrambne potrebe. O tem piše med drugim tudi vladno glasilo »Ulus«, da je vojaštvo dobilo nalog, naj nadaljuje varnostne ukrepe. V ponedeljek bo pozvano pod orožje večje število novih letnikov, okrepile pa se bodo tudi posadke na mejah.
S kitajskega bojišča
Čungking, 12. julija. Tass: Naknadno se je izvedelo, da so Japonci srdito bombardirali tudi Kuli-jang v pokrajini Kjuču. 10. julija so večje skupine japonskih vojnih letal hudo bombardirale tudi Čungking. Pri tej priliki je bilo porušenih 340 hiš. Do zdaj je znano, da je bilo ubitih 70 ljudi. 11. julija so japonski letalci bombardirali Čengtau in druga mesta v pokrajini Sečuan.
Gostje prihajajo na Bled
Bled, 12. julija.
Danes dopoldne se je z belgrajskim brzovia-kom pripeljal na Bled podpredsednik narodne radikalne stranke dr. Momčilo Ninčič, ki se je nastanil v hotelu »Toplice«. Z istim vlakom se je pripeljal na Bled tudi ravnatelj agencije Avale g. Perič, ki bo ostal na Bledu nekaj dni. -r,i ■ vit '';i! t j, i	1111 ■<!■.<.
Požar v Osijeku
Osjek,'12. julija, b. V Čepinski ulici je izbruhnil ponoči ob 5 v zgradbi, ki se nahaja blizu podružnice »Obnove d. d.« velik požar, ki je uničil skladišče surovin za izdelavo papirja. škodo cenijo na dva in pol milijona dinarjev. Surovine so bile zavarovane pri dveh zavarovalnicah.
Prijeti ponarejevalci v Zagrebu
Zagreb, 12. julija, b. V Zagrebu so odkrili veliko tolpo mednarodnih ponarejevalcev potnih listov in vrednostnih papirjev. Na čelu te tolpe je bil inteligenten in nevaren ponarejevalec in goljuf, pri katerem je policija našla celo vrsto pečatov in tiskovin Imel je žige in tiskovine vseh boljših zagrebških bank, Samo v Zagrebu je ta tolpa oškodovala razne osebe in podjetja za okrog 200.000 din. Policija nadaljuje preiskavo.
Tramvajski škropilni voz
pa že vnaprej odda vsa stanovanja, foliko je povpraševanja. Prav bi bilo, da bi tudi kako večje industrijsko jjodjetje zgradilo svojim delavcem večjo kolonijo delavskih hišic, kjer ' bi za malo denarja delavske družine mogle ' priti do zdravih stanovanj, kar bi vsekakor rodilo lepe uspehe v socialnem, moralnem in zdravstvenem oziru. To bi bil res lep korak naprej za zboljšanje položaja našega delavstva.
Kino Društveni dom bo predvajal v soboto in nedeljo ob pol 9 krasen film »Otok mrtvih duš«, ki je povsod žel mnogo uspeha. Najnovejši tednik v slikah!
Vrhnika
Vrhniški študentje so postali zadnji čas izredno podjetni. Že lansko leto so se postavili z lepo uspelo akademijo, letos so se pa oprijeli še lepše misli — izdajati nameravajo namreč svoje glasilo, ki izide v nekaj dneh in ga vsi že nestrpno pričakujemo. Kakor smo še zvedeli, bo list, ki so ga krstili zu »Močilnik«, izredno zanimiv zlasti za Vrhničane, katerim bo nudil zanimivosti z gospodarskega, kulturnega. verskega in socialnega področja. Zato bo brez dvoma našel številne naročnike, ki bodo z veseljem segali po njem. Podrobnosti o listu samem, bomo pa še poročali, ko izide. Zaenkrat ga samo toplo priporočamo.
pomeni v časih, ko primanjkuje bencina in osebja za škropilne avtomobile, veliko dobroto za Ljubljano, da so vsaj ceste, kjer vozi električna cestna železnica, večkrat na dan dobro poškropljene. Ker pa tramvajski vozovi teko po tirnicah, seveda niso tako okretni kot avtomobili in se zato tramvajski škropilni voz ne more umakniti vsakemu pešcu ali kolesarju. Prav tako pa upravljanje škropilne naprave nikakor ni enostavno ter zahteva od de-lav ca velike pazljivosti in napora, da delavec ne more neprestano paziti na pešce, še manj pa na nagle kolesarje. Večkrat se tudi zgodi, da se škropilna šoba ne da naglo zapreti in je pešec na cesti nehote poškropljen z vodo. Preden je pričel škropilni tramvaj voziti, je bilo občinstvo v vseh ljubljanskih dnevnikih nekolikokrat opozorjeno, naj ne hodi jx> cestah, temveč samo po hodnikih, saj vendar tako zahteva policijski predpis ne glede na škropilni tramvaj. Tedaj je bila pa naša javnost tudi opozorjena, da škropilni tramvaj sploh ne more paziti na kolesarje in na pešce po cestiščih, pač pa morajo kolesarji sami paziti nanj in se mu izogniti. Kogar torej curek vode iz škropilnega tramvaja ujame na cestišču, naj si ploho sam pripiše, pešci naj jo pa smatrajo za kazen za prestopek cestno policijskega reda, ki zahteva hojo po hodnikih in prepoveduje hojo po cestiščih. Če bi namreč osebje tramvajskega škropilnega voza pazilo na pešce in kolesarje, bi voz nikamor ne prišel in bi opravil komaj polovico svojega dela, ljubljanske ceste in ulice bi pa ostale prašne. Večkrat pa kolesarji tudi nalašč nagajajo in zato tudi zaslužijo mrzlo prho. Tako se je zgodilo tudi v nedeljo na Dolenjski cesti pri mitnici, kjer je večja skupina namenoma vozila tik ob tramvajskem tiru in se ni hotela ogniti. Po dolenjskih dobrotah korajžni in bojeviti kolesarji so pa zaradi zaslužene prhe obrnili ter hiteli za vozom in ga tudi dohiteli pri Rakovniku, kjer je točil vodo. Očividno jih prha ni ohladila, ker je naj-bojevitejši kolesar napadel škropilca in ca ranil na ušesu. Če bi policijski stražnik ne bil o pravem času posredoval, bi bilo lahko prišlo do večjega izgreda in težjih ran. Seveda je stražnik vse razgrajače odpeljal na stražnico ter sedai čakajo na nagrado za svoje nagajajo. Prosimo torej vse občinstvo, naj upošteva izredne razmere, ko mestnemu cestnemu nadzorstvu primanjkuje bencina in šoferjev, ter se samo ogiba tramvajskemu škropilnemu vozu, da ljudem ne bo treba zabavljati proti prahu na cestah, kjer vozi tramvaj. h
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov.
I Zaključni izpiti na Christolovem učnem zavodu z Enoletnim trgovskim tečajem v Ljubljani so bili jx>d predsedstvom ravnatelja od 20. junija do 2. julija. Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti (predizobrazba mala matura oz. završni izpit) je letos dovršilo: Z odličnim uspehom 30 učencev-nk, s prav dobrim uspehom 74 učencev-nk, z dobrini uspehom 36 učencev-nk. Za tri mesece je bilo odklonjenih 13 učencev-nk. Posebni enoletni trgovski tečaj pa je dovršilo: Z odličnim uspehom 10 učencev-nk, s prav dobrim uspehom 3$ učencev-nk, z dobrim uspehom 30 učencev-nk, z zadostnih uspehom 2 učenca-ki. Za tri mesece je bilo odklonjenih 4 učencev-nk, za celo leto pa dva učenca-ki. — Kakor običajno vsako leto se je ob koncu šolskega leta vršila strojepisna in steno-grafska tekma. Pri strojepisni tekmi so dosegle prva tri mesta absolventke: Kozina Angela iz Trbovelj, Bozovičar Ana iz Škofje Loke, De-Zordo Olga iz Medvod. — Pri stenografski tekmi, diktat do 220 zlogov v minuti, so dosegli-e prva tri mesta absolventi-tke: de-Zordo Olga iz Medvod, Križanec Ljuba iz Gornje Radgone, Zupane Ferdo iz Celja.
—	Po končanih izpitih je ravnateljstvo svojim ab-solventom-injam priredilo zanimivo razstavo modernega pisarniškega pohištva, računskih strojev in najrazličnejših pisarniških potrebščin. S to razstavo so učenci še izpopolnili svoje strokovno znanje. — Zaključek šol. leta je bil dne 4. julija.
—	Informacije glede vpisa in sprejema za prihodnje šolsko leto daje vodstvo pismeno in osebno med običajimi uradnimi urami. Telefon št. 43-82.
1 Sodne počitnice na sodišču. Od 1. t. m., vlada na sodiču nekakšen mir. Velike civilne pravde jxh čivajo. Mnogo sodnikov je odšlo na počitnice, drugi rešujejo samo najnujnejše zadeve, tako kazensko-kakor tudi civilnopravdne zadeve. Samo zemljiška knjiga lepo ekspeditivno rešuje vse zadeve, ki so od dneva do dneva množe. Tam je še vedno kljub počitnicam živahno vrvenje.
1 Poskusna zatemnitev Vegove ulice. Kdor se je v četrtek ponoči vračal po Vegovi ulici proti Trnovemu, je že na Kongresnem trgu zašel v precejšnjo temo. Prava egiptovska tema pa ga je zajela v Vegovi ulici, ki je bila to noč za poskušnjo zalemnjena. Kongresni trg je seveda zaradi tega moral ostati v temi, da ne bi žarnice z visokih kandelabrov svetile v Vegovo ulico. Plinske svetilke so nekatere sicer gorele, bile so pa v Vegovi ulici vse temeljito zatemnjene. Le ozek pas zgoraj pod pokrovom svetilke je ostal še prozoren. Vendar je bilo tudi tam steklo prebarvano s temno-modro prosojno barvo, tako da je le v bližini svetilk vladala medla modra svetloba. V kolikor je bil ta poskus napravljen zato, da vidimo, kakšna razsvetljava lahko ostane pri zatemnitvi, moramo priznati, da se je poskus posrečil. Nam ubogim zemljanom pa, ki smo morda samo enkrat obiskali pred nedavnim časom odprto razstavo letalske zaščite, ni bilo všeč, da so bile plinske svetilke načeloma popolnoma napačno zatemnjene. Za vsako svetilko namreč velja, da mora biti zastrta tako, da direktni žarki iz nje ne gredo kvišku, ampak strmo navzdol. To je potrebno zaradi tega, da letalo, ki leti kje v okolici, nikakor ne more zapaziti svetle točke, ki izžareva svetlobo v kakršni koli
Pet jih je dobro
prispelo na cilji — Tak
o so nemški padalci pristali pri Narviku.
svetilki. Ker so bili prosojni pasovi na vrhu steklenih valjev, so prameni svetlobe šli vsi navzgor. Tako je bil na primer od plinske svetilke vidno osvetljen pas vseučiliške knjižnice v drugem nadstropju, dočim je pod in nad tem pasom bilo neprimerno bolj temno. Ne razumemo, zakaj stekleni cilindri niso dobili prosojnega pasu spodaj ob stojalu, kamor je stekleni valj postavljen, kar bi bilo edino pravilno. Napraviti to, bi bilo prav toliko težko kakor obratno.
1 V Ljubljani umrli od 5. julija do 11. julija 1940: Pance Helena roj. Kapus, 78 let, vdova upokojenega strojevodje. Tržaška c. 70; šušteršič Marija roj. Kane, 75 let, posestnika, Zapuška c. 17; Jakomin Marija, 71 let, obč. uboga, Vidovdanska cesta 9; Bitenc Tomaž, 87 let, mestni delavec v p., Hrenova ulica 16. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Sever Ludovik, 36 let, tesarski pomočnik, Male Lipljene 34 pri Ljubljani; Erpič Franc, 30 let, delavec, Celovška cesta 23; Pievnik Anton, 70 let, zasebnik, Predovičeva ul. 2; Novak Uršula rojena Jene. 57 let, žena mitničarja. Vodovodna c. 5; Ve-ber Anton, 42 let. delavec, Podgorje 15, okraj Brežice; Zupančič Franc, 63 let, žel. uradnik v p., Prisojna ulica 1; Foršt Josip, 29 let, mizarski pomočnik, Gorica 1 pri Kamniku; Vlahovič Alojzija roj. Lukman, 60 let, Gradaška ulica 8.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
1 Poletno obratovanje brivsko-frizerskih in kozmetičnih salonov. Cenj. občinstvo se vljudno obvešča, da bodo zgoraj omenjene obratovalnice obratovale od ponedeljka 15. t. m. do vključno 31. avgusta kot sledi: od delavnikih od 7.30 do 12 in od 14.40 do 19.30, ob sobotah pa kot dosedaj, t j. od 7.30 do 12 in od 14 do 21. — Uprava.
1 Gospodinje! Posteljno perilo Vam najlepše izgotovi tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta. Ima lastno šivalnico, predtiskarijo in strojno vezenje.
1 V nedeljo dva Putnikova izleta: V Logarsko dolino in Žužemberk—Dol. Toplice—št. Jernej.
1 Ljubljanska občina je kupila zemljišče »Obnove« ob Šmartinski cesti. Na občinski seji v četrtek popoldne je občinski svet tudi potrdil nakup velikega zemljišča, ki ga je prodala gradbena družba »Obnova« mestni občini ljubljanski. Kljub temu, da so sedaj Zale že lepo urejene, hoče občina že vnaprej urediti okolico Zal, zlasti pa urediti boljše cestne zveze na Zale. Prav v ta namen je bilo kupljeno zemljišče »Obnove« ob Šmartinski cesti. 1 o zemljišče meri 6S00 m- in je občina plačala za kvadrat nimeter 100 din, tako da znaša kupnina 680.000 din. Občina je tudi prevzela nase vse druge stroške prenosa.
1 Za mestne reveže je podaril stavbenik gosp. Matko Curk 1000 din. trgovec g. Anton Verbič s Stritarjeve ulice pa 500 din. V počaščenje spomina r>ok. direktorja tobačne tovarne g. Frana Goloba so podarili: g. ing. Josip Dedek, Zibertova ul. 7, 300 din, nadzorno in pisarniško osebje tobačne tovarne 110 din in upokojeni uradniki tobačne tovarne v Ljubljani 90 din. V počaščenje pok. g. Karla Pollaka je poslal 100 din g. ing. Joško Kohi z Resljeve ceste 18, v počaščenje pok. upraviteliice hiše ge. Uršule Novakove so zbrali stanovalci hiš mestne kolonije na Vodovodni cesti !i0 din in inšpektor g. Ivan Češniga je poslal 100 din v počaščenje pok. ge Katarine Arko. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pedpiranih.
I V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahajn optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Trije brezmesni dnevi. Ljubljančani so mirno preživeli prve tri brezmesne dni. Znali so si na vse mogoče načine pomagati, da so jedli tudi meso, lepo praženo in zaheljeno. Ljubljanski hotelski kuharji in ljubljanske kuharice so prav iznajdljivi. Po gostilnah je človek lahko '.edel prav čeden zrezek, je jedel lahko bržolo in druge tako dobre jedi. Kako to? Prišli so na to. da se lahko iz raznega drobovja napravijo dobri in okusni zrezki. Tako vam je premetena kuharica lahko servi-rala pljučni ali "ictrni zrezek, ki nista zaostajala za msnim. Jetrni zrezki so dobra ied. Samo kuharica jih mora znati pravilno servirati. V teh brezmesnih dneh so se ljudje posebno začeli zanimati za razne kuharske recepte. In mnogi so dosegli v kuhi prav lepe uspehe. Včeraj je bilo na ribjem trgu veliko zanimanje za različne ribe. In tudi prodajalke perutnine so te dni prišle na svoj račun.
c Koncert »Trboveljskega Slavčka«. Za svo;< desetletnico je naš znani mladinski zbor rudarskih otrok »Trbovljski Slijvček« sklenil prirediti brezplačen koncert za vse vojake celjske garnizije. Koncert bo v nedeljo ob pol 11. na dvorišču kasarne Kralja Petra na Dečkovem trgu. Pri koncertu sodeluje tudi vojaška godba. Pri vhodu se bodo prodajali sporedi, ki bodo veljali kot vstopnice. Cena sporeda bo 3 din, s čimer naj zbor krije režijske stroške.
c Dominika Zamparutti — osemdesetletnica. Znana bivša celjska restavraterka in hišna posest-nica v Aškerčevi ulici je obhajala včeraj 80-letnico svojega rojstva. Ob lepem jubileju dobri mamici iskreno častitamo!
c Mestna občina celjska razpisuje na podlagi sklepa mestnega sveta oddajo celokupnih gradbenih in ostalih obrtniških dol za napravo čistilnice odpadnih vod v obliki Imhofovega tanka v mestni klavnici v Celju. Pojasnila in razčistili pripomočki se dobe med uradnimi urami na mestnem poglavarstvu v Celju, soba št. 41. Ponudbe je vložiti v vložišču mestnega poglavarstva v Cer,u, soba št. 9 do devete ure 1. avgusta 1940.
c Skladišče Hmeljarsko zadrugo v Žalen e odprto za zadružnike vsak delavnik od pol 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. popoldne. Ob nedeljali in praznikih e skladišče zaprto.
c Tovorni avto sc je zvrnil v prepad. Včeraj okrog 4 popoldne je bil znani usodni ovinek ba-novinske ceste onkraj Štor pozorišče hude prometne nesreče. Banovinska cesta zavije v tem predelu v zelo ostrem loku nad prepadom stare struge Voglajne. Popoldne sta se peljala brata Novak s štiri tonskim tovornim avtomobilom iz Celja. Avtomobil sta dobila pravkar od voaške oblasti in ga dala v Celju v popravilo. Na tem ovinku ie pripeljal neznan motociklist. Tovorni avto se je v precejšnjem tempu umaknil na desno in se sko-talil v prepad v močvirje. Zadnji del avtomobila se je pogreznil, prednji pa ie gledal iz blata, tako da sta se preplašena brata Novak še rešila. Dobila sta poškodbe na rokah.
c Modras je pičil v desno nogo 12-letno hčerko nosestnikn Mariio VrliifniU n«i,r„„„i; M„
,	;	- —.......-	luu-
zir.iu, ko je nabirala jagode.
KULTURNI OBZORNIK
Prof. Fr. Mihelčič: Zdravilne rastline
V Jugoslovanski knjigarni je izšla važna in potrebna knjiga prof. Mihelčiča o zdravilnih rastlinah, njih nabiranju, gojenju in uporabi. Na 250
E' k
straneh, katerim je dodanih še 86 barvnih podob različnih rastlin, je obdelana vsa snov, ki je potrebna pri takem priročniku zdravilnih zelišč. Da je bila taka knjiga potrebna, je razumljivo, ker so starejše podobne knjige že razprodane, na drugi strani pa danes stopa zopet v veljavo zdravljenje z rastlinami, ki pa je uspešno seveda le pri tem, ki pozna njihove lečilne sestavine. Že star pregovor pravi, da pomagajo v raznih boleznih rože, in s čini neki so si naši predniki čuvali zdravje, če ne z lečilnimi rožami? Praksa in to ne samo stoletna — jim je povedala, za kakšno rano je ta roža, danes pa to pove natančna analiza kemičnih snovi, ki jih rože vsebujejo in ki jih je današnja znanost poimenovala z natančnimi imeni, pa tudi svojstva takih sestavin. Na podlagi najnovejše literature — znanstvene in praktične — o teh zdravilnih močeh je prof. Mihel&č sestavil to knjigo, ki bo gotovo našla med družinskimi poglavarji, še bolj pa med materami, hvaležen odmev, ter se bo uvrstila ta knjiga med družinski priročnik naj-otrebnejših knjig. To je ena praktična stran te njige. Druga pa je ta, da zdravilne rože pomenijo tudi lahko velik dohodek za tistega, ki jih pozna in jih zna prodati lekarnam in trgovinam z zdravilnimi rožami. Videl sem pred leti, da so zagrebške lekarne izdale v slovenščini jx>dobe zdravilnih zelišč z navedbami njihove prodajne vrednosti, z namenom, da zainteresirajo slovenske nabiralce rastlin za njihovo prekupčevanje. Tako bo marsikdo dobil v tej knjigi tudi napotek za zboljšanje svojega gmotnega položaja.
Knjiga prof. Mihelčiča je razdeljena na več oddelkov in delov. V i. delu podaja navodila za nabiranje, sušenje, gojenje rastlin ter pripravo za prodajo. Pridaja tudi poudarek na to, kaj je pri rastlini zdravilno in ima posebno ceno: ali korenina, steblo, list, cvet, plod ali razcvetja (kobuli, pakobuli, latje, klas itd.). Obenem je tudi povedano, v kakšni letni dobi lahko nabiraš to in to rastlino ter tudi v kakšnem dnevnem času (zvečer ali podnevi). Na 7. strani podaja seznam rastlin v posebni razpredelnici, kjer je označeno ime, čas cvetenja, čas nabiranja ter tudi kaj nabiramo. Druga razpredelnica (str. 12.) pa kaže razpored rastlin po času nabiranja (februar, marc itd.), z označbo, kaj naj nabiramo. Tudi je dan seznam zdravilnih rastlin po najdiščih (med iglavci, listavci, med gr-
movjem, ob potoku itd.). Da se vidi, da knjiga ni brez znanstvene vrednosti, sledi tem praktičnim pioglavjem poglavje o sestavinah, ki so v zdravilnih sestavinah. Šele nato govori na splošno o sušenju, gojenju rastlin in pripravah za uspešno prodajo. To je vsebina prvega dela.
II.	del je najširši ter vsebuje opis zdravilnih rastlin po abecedi, kakor so jsodane v prvem seznamu. Pri vsaki rastlini je označeno slovensko ime (več inačic), zaradi česar je potrebno dodati še latinsko ime, nemško pa je dodano deloma iz potrebe in zaradi lažje orientacije. Beseda je tudi razložena po svoji etimologiji. Nato sledi opis, čas cvetenja, način gojitve, čas nabiranja, lastnosti rože ter nje uporaba pri raznih boleznih, pa tudi način uporabe ter v kakšni obliki. Tako je opisanih nekaj sto rastlin in podane njihove lastnosti in praktična uporaba pri celjenju ran. To poglavje obsega str.32—189.
III.	del obsega navodila, kako uporabljati zdravilne rastline pri raznih boleznih. Že v prejšnjem poglavju, pri opisu rastlin, je povsod že povedano, za kakšne bolezni je ta in ta roža, tu pa so podrobneje jjodana navodila za uporabo receptov, navodila za pripravo zdravil. Nato je p>odan zopet isti seznam zdravilnih rastlin po abecedi, toda to pot so za slovenskimi imeni tudi latinska in nemška. Nato pa je po abecednem redu podan pregled bolezni in pri njih tudi ime zdravilnih rož, ki pomagajo v teh in teh primerih. Ta seznam obsega strani od 198 do 244 ter zaključuje knjigo.
Za temi oddelki je podana znanstvena literatura ter razni registri, pa tudi — kakor že omenjeno — 86 barvnih reprodukcij zdravilnih rastlin, kar je posebne važnosti za širšo javnost, da se zna orientirati v množini rož in iskati in uporabljati prave.
Knjiga je odlično opremljena in stane vezana 85 din, v platno pa 95.
Kakor pravi uvod, so knjigo pregledali tudi zdravniki in lekarnarji (dr. M. Justin, dr. Pav-ločič in mag. Murmayer). Svoj čas je kanonik Barle I opozoril na prvo slovensko delo o zdravilnih rožah, j ki je izšlo leta 1720. Tudi to je prof. Mihelčič s 1 pridom uporabljal, kakor tudi zapiske pokojnega | Mihe Kranjca, ki je zbiral dolgo vrsto let in preizkušal take rože. Tako je knjiga nastala iz slo-| venske tradicije, pa tudi iz evropskega tovrstnega I znanstvenega zanimanja, kakor kaže priložena literatura knjig. Knjiga se nam zdi zelo uporabna, 1 dasi se v strokovno oceno ne moremo spuščati.
Ravnateljstvom i-n strokovnim učiteljem sporočamo, da je odobrena Slovenska slovnica za 111. in IV. razred srednjih in sorodih šol, sestavili dr. A. Breznik, dr. A. Bajcc, dr. R. Kolarič, dr. M. Rupel, insp. A. Sovre in prof. J. Šolar.
Sestavljavci so s to knjigo hoteli ustreči splošni želji učiteljev slovenščine, da se tudi slovnična tvarina te stopnje metodično obdela podobno, kakor je obdelana tvarina za I. in II. razred v Slovenskih čitankah. Namenoma pa so se odločili za obdelavo v samostojni knjigi, da ima tako dijak v IV. razredu zbrano vso tvarino za nižji tečajni izpit.
Knjiga pomeni novost v metodični obdelavi
slovnice. Kljub temu pa ne sloni na sami mehanični opisnosti, marveč poskuša dijaka uvajati v globlje razumevanje jezikovnih tvorb in gojiti v njem jezikovni čut. Nekatera poglavja prinašajo dejansko dopolnitev dosedanjih slovenskih slovnic.
Posebno skrbno je obdelan glagol, najtrši oreh slovenske slovnice; brez resničnega razumevanja njegove oblikovne in pomenske strani je nemogoče predreti v pravilno umevanje tujih jezikov, njih časov, naklonov in načinov. Isto velja za stavek in njega ustroj; navadno si dijaki vso | analizo osvoje zelo mehanično, po nekih zunanjih vidikih, a se ne povzpno do oceanskega razume- . vanja stavka. Ta slovnica bi jim z metodičnim in natančnim uvajanjem rada jx>moala do takega u- j mevanja. Podobno je s funkcijo sklonov; ob tem poglavju naj bi si dijak ostril jezikovni čut, da prodre v različne pomene iste oblike. Novost za slovnico bo preprosto uvajanje v besedotvorje ob posameznih besednih vrstah, kakor ga predpisuje učni načrt na tej stopnji. V Dodatku na koncu knjige so zbrani glavni pojmi o tropih in figurah in meroslovju; to je izpolnjeno poglavje iz 1. izdaje Slovenske čitanke IV.
V Slovnici je mnogo vaj. zlasti veliko k stavč-ni analizi, da si dijak osvoji spretnost v razčlenitvi zvez in v rabi ločil. Za ponovitev pravopisnih pravil po Breznik-Ramovševein Slovenskem pravopisu je dodanih ob koncu slovnice več vaj, primernih za predpisane 14-dnevnc vajo v šoli. Posebna vaja opozarja na najbolj znane barbarizme.
Zaradi snovi in metodične obravnave bo knjiga izvrstno uporabna tudi po vseh sorodnih, zlasti meščanskih in strokovnih šolah, saj je usmerjena predvsem na praktično uporabo jezika.
Knjiga bo obsegala 10 do 11 pol in bo do-tiskana do začetka šolskega leta. Trdno smo prepričani, da bodo vse šole z veseljem segle po njej, saj pomeni velik napredek v slovenskem slovničnem pouku.
Popravek, V nedeljski številki smo poročali o občnem zboru Akademije znanosti in umetnosti, prinašajoč v celoti govor predsednika univ. prof. dr. Nahtigala. Tam je pisano, da sta Robidovo knjižnico munificentno poklonila Akademiji banska uprava z mestno občino. Naprošeni 6mo, da popravimo to trditev v toliko, da so odkupile knjižnico tri javne ustanove: banska uprava, mestna občina in Hranilnica dravske banovine, vsaka tretjino, ter jo poklonile Akademiji.	^
Belgrajska državna tiskarna, ki je pred nekaj mcseci izdala v novi izdaji Njegošev »Gorski vijennc« z dr. Rešetarjevim komentarjem, se je odločila za natis vseh Njegoševih znanih pisem, ki jih je čez 1500. Ta Njegoševa korespondenca bo izšla v dveh debelih knjigah, od katerih prva je prav te dni prišla na trg. Njegoševa pisma je leta in leta zbiral marljivi profesor Dušan Vuksan, kateremu je tudi poverjena ta izdaja. V prvi knjigi je natisnjenih 757 pisem. Knjiga obsega skoraj 600 strani (format 21 X 15, cena 80 din), zlasti pa je pomembna po res znanstveni ureditvi, saj je urednik Vuksan dodal celo vrsto potrebnih registrov (oseb, plemen, pisem po dopisnikih, po vsebini, imen in pojmov, slovar manj znanih besedi, register krajšav itd.). Sploh je treba podčrtati izredno veliko zanimanje za Njegoša v zadnjem času. Saj je letos samo njegov »Gorski vijenac« izšel pri Srbih v treh ponatisih (dva v Belgradu, eden v llercegnovem).
Tudi sicer je Državna tiskarna v Belgradu zelo dejavna. Te dni je med drugim izdala
»Dve drami« Dušana Nikola jevica, kjer sta ponatisnjeni znani Nikolajevičevi miseino-sim-bolični drami »Večna koprena« in »Preko mrtvih«. — Na svoj način pa je zanimiva antologija srbske vojne proze z naslovom »Iz velikih dana«, ki jo je prav tako izdala Državna tiskarna, uredil jo je pa upravnik Narodne biblioteke Dragoslav Ilič, sicer znan kot prevajalec Moliera v srbščino. V zbirki so zastopani starejši že mrtvi pisatelji, pa tudi najmlajši, in sicer: Peter Kočič, Grigorije Božovič, Velimir Živojinovič, Branislav Nušič, Veljko Petrovič, Moničilo Miloševič. Milica Jankovič, Stojnn Zi-vadinovič, Živko Miličevič, Stevan Jakovljevič, Aleksandar Djurič, Branimir Cosič, Dragiša Vasič, Veljko Miličevič in Ivo Andrič.
Muzej srbske pravoslavne cerkve je izdal znanstveno ilustrirano razpravo univ. prof. dr. I.azarja Mirkoviča »Crkveni umetnički vez« na 50 straneh in v obliki 31X22.5 cm.
Te dni je bila Rakičeva nagrada, ki se je letos v drugo delila, podeljena znani pesnici in pisateljici Desanki Maksimovič za vse njeno književno delo. Ga. Desanka Maksimovič se je rodila I. 1898 v Rabrovici blizu Valjeva, hodila v ljudsko šolo v Brankovino (znana po Nena-dovičih 1). gimnazijo pa je končala v Valjevu in filozofsko fakulteto v Belgradu. Potem je poslušala dve leti predavanja o estetiki, francoski književnosti in zgodovini umetnosti na
Eariški Sorboni. Sedaj je pa profesorica na eni elgrajskih ženskih gimnazij. Književno se je začela udejstvovati takoj po svetovni vojni. Znane so njene »Pesme«, »Gozba na livadi« (knjiga pesmi, ki je večji del nastala v Sloveniji!) in »Zeleni vitez«, med proznimi deli pa zbirka novel »Kako oni žive«. Posebej je trena podčrtati veliko aktivnost Maksimovičeve na področju mladinske književnosti. Iskreni prijateljici Slovencev in veliki ljubiteljici naše narave moremo ob tej nagradi samo od srca čestitati.
V	Atenah je izšla pred kratkim obširna antologija bolgarske proze v grškem prevodu. Prevode je oskrbel Grk'Korakaze, predgovor pa je zbirki napisal bivši bolgarski poslanik v Atenah šišmanov. Prevajalec Korakaze je že pred to knjigo prevedel v grščino tudi Jov-kovljeve »Staroplaninske legende«.
V	zadnji XIX. knjigi »Prilogov« Pavla Po-poviča je izšla med drugim Rešetarjeva kritika italijanskega prevoda Njegoševega »Gorskega vijenca«. 1 o je že tretji celotni italijanski prevod tega dela (Ivan .Nikolič, Fabriano, 1902; Petar Kasandrič, ostal v rokopisu), dočim je nekaj karakterističnih odlomkov prevedel Cliiu-dina še v prejšnjem stoletju. Zanimivo je, da je v najnovejšem Urbanijevem prevodu v začetku knjige objavljena lepa Njegoševa slika, ki je, kakor pravi Rešetar, fotografski posnetek oljnate slike, ki jo je 1. 1840 naslikal v Trstu slovenski slikar Josip Tominc. L. 1862 je to sliko kupil neki Vučetič s Cetinja. Slika je doprsna in prikazuje Njegoša v svečeniškem ornatu. Naj mi bo na tem mestu dovoljeno omeniti, da se prof. Rešetar kot naš najboljši strokovnjak za Njegošev »Gorski vijenac« ne izraža najpohvalneje o Urbanijevem prevodu. To omenjam zato, ker so nekateri med Slovenci ob izidu knjige v samih superlativih pisali o njem. Meni je kmalu po izidu italijanskega jircvoda zaupal belgrajski knjigarnar Cvijano-vič, da se je prof. Rešetar zelo nepovoljno izrazil o tem prevodu. Prof. Rešetar namreč priznava Urbaniju vestnost (»savjesno je nn-stojao da prenese u talijansko ruho oblik i sadržaj »Gorskoga vijenca«, ali nažalost nije dobro uspio ni u jednom ni u drugom pogledu«), ne priznava pa mu točnosti, ker prevajalec ni razumel originala, pa ga ni znal tudi prav prevesti. Prof. Rešetar pravi, da je škoda, da namesto Urbanijevega prevoda ni izšel zgoraj omenjeni Kasandričev (še vedno v rokopisu), katerega prof. Rešetar pozna in pravi, da je točen, ker prevajalec pozna dobro oba jezika, česar o Urbaniju ni mogoče trditi.
T. P.
Letalski ponetek s St. Helierja na otoku Jerseyu v Rokavskem prelivu.
Kakšen je Oran
Največje francosko bojno pristanišče v Alžiru
Francozi so v severnoafriški pokrajini, v Alžiru, izgradili pristanišče in mesto Oran, da je postalo močna pomorska trdnjava. Zaporno ozemlje Orana je zadaj za širnim sredozemskim zalivom, ki na zahodu meji na Rt Falcone, na vzhodu pa na Rt Aiguille. Na zahodnem delu tega zaliva se začenja ob vznožju strmega Džebel Murdžadža staro mesto Oran in zadaj se stopničasto vrstijo moderni, evropski deli mesta.
Pravo pristanišče je ločeno od odprtega morja z po več kilometrov dolgimi pomoli. Moderna zidana obala sega daleč v razsežno luko in jo deli na številne bazene. Kakor bi potegnil s črtalom, so razni deli pristanišča drjig zraven drugega. Ti omejujejo bazene Gueydon, Vieu-Porte, Aucoars, Maroc in Point-Carre. Velikostne razmere pristanišča so tako preračunane, da more Oran sprejeti vase večino vse francosko sredozemsko brodovje. Zahodno od pristanišča je na obronkih Pic d'Aiboura vzidana močna trdnjava Grego-ire in na vzhodu stojijo v neposredni bližini luke baterije trdnjave Ravin-Blanca.
Oran je drugo največje mesto Alžira. Pri nedavnem ljudskem štetju so našteli 170.000 prebivalcev, od teh je 130.000 Evropejcev, med njimi spet je 95.000 Francozov, 25 000 Špancev in 10.000 drugih priseljencev. Oran je v svojih novejših mestnih predelih povsem južnoevropski. Gospodarsko je Oran pomeben zaradi izvoza žita, vina, zelenjave, živine in volne. Tu je nastalo zbirališče za vse alžirsko zaledje. Več železniških prog v notranjost dežele omogočajo hitri in obsežni dovoz pridelkov iz podeželja. Z evropskimi država-
mi je bil Oran V zvezi z več paroplovbnimi progami, Razen tega je imel Oran tudi redno letalsko zvezo, predvsem s Francijo in odtod po vsem svetu.
Napoleon proti Angliji
„Boufogne ob morju44
»Boulogne« je ime, ki ga ima v Franciji več krajev. Tu se spomnimo le še na Boulogne-Villan-cort, to je pariško predmestje in pa Bois de Boulogne — Bulonjski gozdič.
»Boulogne ob morju« se imenuje veliko, lepo mesto s 60.000 prebivalci v francoskem okrožju Pas de Calais in je zdaj v nemški oblasti. Pod Franki je bilo to mesto glavno mesto grofije Bou-lonnais in ima jako burno zgodovino. Mimo Ca-laisja je bilo to mesto zmeraj »ključ« za v Anglijo. Angleški kralj Henrik VIII. ga je 1. 1544 vzel Francozom, a čez šes'. let nato so ga Francozi vzeli že napaj. V Boulognu je bila zmeraj močna angleška kolonija. Bili so časi, ko je bila sleherna tretja oseba, ki si jo srečal na cesti, angleškega rodu.
V letih vladanja Napoleona 1. ni bilo Angležem ljubo, da bi se spominjali mesta Boulogna. Ondi je Napoleon v letih 1803 do 1805 zbral veliko brodovja in armado proti Angliji. Takrat pa je imela Anglija svojega Nelsona, ki je v bitki pri Trafalgarju onemogočil Napoleonov napad na Anglijo.
I* O M T
ISSK Maribor : SK Železničar
To je že tretja prvenstvena tekma med obema finalistoma slovenske nogometne zveze za naslov nogometnega prvaka za leto 1940/41. Tekma bo ob 17.30 na stadionu SK Železničarja.
SK Jadran : SK Litija
Jutri nastopi SK Jadran v prijateljski tekmi proti prav dobri enajstorici SK Litije. Prav za prav moramo reči, da ne nastopi samo SK Jadran, ampak da je to prvi skupni nastop dveh klubov na jugozahodu Ljubljane SK Jadrana in SK Reke. Oba ta dva kluba sta se namreč po skoraj večletnem pripravljanju končno fuzionirala in bosta nastopila pod imenom SK Jadran. Fuzija obeh klubov, ki sta jo SK Jadran in SK Reka izvedla kar na tiho, bo prav gotovo obema kluboma koristila. Ta fuzija se namreč ne more primerjati z nekdanjo fuzijo SK Ilirije in SK Primorja, ki nam je dala tako nebogljeno dete, kakor je danes SK Ljubljana. SK Jadran je s to fuzijo pridobil od Reke nekaj prav dobrih igralcev in kar je še več, nekaj idealnih športnih delavcev, ki bodo klubu prav gotovo mnogo koristili. SK Jadran bo letos obhajal svojo dvajsetletnico dela za slovenski šport in je danes s to fuzijo samo pridobil.
Jutrišnja tekma bo torej iz tega razloga še prav posebno zanimiva. Nasprotnik SK Litija je sicer podeželski klub, ki pa je letos na svojem igrišču beležil nad prav dobrimi ljubljanskimi klubi lepe zmage.
V	predtekmi nastopi mladina SK Železničarja proti mladini SK Jadrana. Obe tekmi bosta na igrišču Jadrana v Koleziji s pričetkom ob 16.30 in 17.30.
SK Mars : SK Celje
Ob 16 bosta na igrišču Ljubljane odigrala povračilno tekmo SK Mars : SK Celju. V prvi tekmi v Celju se je moral Mars zadovoljiti z neodločenim rezultatom, kajti Celjani so s svojo enajstorico zaigrali prav prikupen nogomet. Mars bo proti Celjanom nastopil v svoji najmočnejši postavi.
Teniški dvoboj Srbija : Slovenija
Za teniški dvoboj med srbskimi in slovenskimi teniškimi igralci, ki se začne danes popoldne in jutri nadaljuje, vlada v Belgradu veliko zanimanje. Belgrajčani do danes še niso določili postave, ki bo nastopila proti našim teniškim igralcem. Več kakor gotovo pa je, da bo srbska teniška zveza za ta dvoboj določila svoje najboljše igralce: Milana Branoviča, Ljubiša Radovanoviča. Stevana Bogda-noviča, Vojo Risliča, Gavrila Bojoviča in Matijo Berta. V ženski konkurenci bodo nastopile Dragica Mitič, Seka Jovanovič in Paunovičeva.
Naši igralci so že odpotovali v Belgrad, kamor prispejo jutri. Igrali bodo v postavi: Boris Sinrdu iz Ljubljane, Nadan Albaneže, Oton Blanke, Fredi Korenčan in Stevo Tončič iz Maribora, v moški konkurenci, v ženski pa: Elza Sernec iz Celja, Etna Lirzer in Breda Voglar iz Maribora. Odigrane bodo štiri igre posameznikov in dve igri v dvoje.
V	Belgradu vlada še prav posebno zanimanje za srečanje Milana Branoviča in Borisa Smerduja iz Ljubljane, sicer člana belgrajske teniške zveze. V damski konkurenci bo pa najzanimivejša borba med Celjanko Elzo Semečevo in prvakinjo Srbije Dragico Mitič. Tudi za vsa ostala srečanja vlada med številnim športnim občinstvom veliko zanimanje. Srbska teniška zveza bo svoje moštvo odredih pri nocojšnji seji.
Atletske tekme v Kranju
Jutri, v nedeljo, dne 14. t. m., s pričetkom ob devetih se bodo vršile v Kranju (na Planini) atletske tekme kranjskega fantovskega okrožja s sodelovanjem tržiškega in Krekovega (škofjeloškega) okrožja.
Ker je že sedaj prijavljenih preko sto atletov, izgleda, da bodo to največje atletske tekme na Gorenjskem.
Te tekme pa ne bodo samo močne po udeležbi, temveč obetajo biti tudi rezultati na visoki višini.
Znano je, da ima tržiško fantovsko okrožje mnogo dobrih šprinterjev, Krekovo fant. okrožje prednjači z metalci, kranjsko okrožje pa je v vseh panogah atletike na lepi višini.
Med prijavljenimi atleti naj omenimo samo nekaj imen najboljših atletov: Mavsar, Proj, Haf-nar, Male, Strupi, Ahačič.
Na teh tekmah bodo startali izven konkurence tudi najboljši atleti ZFO: Klinar, Košir, Jeglič, Žele, Potočnik itd.
Atletsko prvenstvo Maribora
SK Železničar priredi v dneh od 26. do 28. julija na svojem stadionu atletsko prvenstvo Maribora z naslednjim sporedom: Dne 26. julija ob 18: 1. Tek na 800 m. 2. Tek na 5000 m. — Dne 27. jul. ob 16: 1. Predteki na 100 m. 2. Met krogle. 3. Skok v višino z zaletom 4. Predteki na 400 m. 5. 100 m finale. 6. met kladiva. 7. Troskok. 8. 400 m finale. 9. Predteki zapreke 110 m. — Dne 28. julija: 1. Tek čez zapreke 110 m (finale). 2. Met diska. 3. 200 m predseti. 4. Skok s palico. 5. Tek na 1500 m. 6. Met kopja. 7. Finale 200 m. 8. Tek na 10.000 m. 9. Skok v daljavo z zaletom. 10. Štafeta 4 krat 100 m. — Pravico nastopa imajo le verificirani aleti, člani mariborskih atletskih klubov, ki so včlanjeni v SAZ, oziroma so člani VASKJ. Prvoplasirani v vsaki disciplini dobi naslov »Prvak Maribora za leto 1940« ter častno priznanico. Prijave je poslati najkasneje do 19. julija ob 12 na naslov: SK Železničar, Maribor, stadion ob Tržaški cesti. Merodajne so le prijave klubov. Prijavnina znaša za atleta 3 din. Prijave brez prijavnin, kakor tudi zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. Tekališče je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja in je posuto z ugaski. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS-a.
Finale za srednjeevropski pokal v Jugoslaviji
Končno je bilo sklenjeno, da se finalna tekma med Ferencvarosein in Rapidom začasno odloži. V najboljšem primeru bo prva finalna tekma med obema kluboma v Bukarešti šele 21. julija v Bukarešti. povračilna tekma pa teden dni kasneje. Ker pa ni mnogo verjetnosti, da bi se politične razmere med Madžarsko in Romunijo izboljšale, bi bili eventuelno obe finalni tekmi na nevtralnem terenu, in sicer v Jugoslaviji. Obe tekmi bi naj bili v Belgradu oziroma v Zagrebu.
V Budimpešti je vzbudilo veliko presenečenje dejstvo, da je finalist bukareštanski Rapid. V Budimpešti so z gotovostjo računali, da bo zmagal Gradjanski ter\la bo finale za letošnji mali srednjeevropski pokal med Ferencvarosein in Gradjan-skim. V Budimpešti računajo tudi z možnostjo, da finalne tekme med Rapidom in Ferenczvarosem sploh ne bo.