Poštnina "pintom* ▼ crotnvtnl Leto LXIII., št. 89 aprila Cena Din 1.— LOTENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. DANES POPOLDNE ZAČNO RUDNIKI TPD ZOPET OBRATOVATI V smislu začasnega dogovora med rudarskimi podjetji in železniško upravo je obnovljena dobava prem ?ga za železnico — Zato bo danes v vseh podjetjih TPD zopet v polnem obsegu obnovljeno delo Beograd, 18. aprila. Snoči pozno je prišk) končno med rudarskimi podjetji 5n upravo državnih železnic do začasnega sporazuma v tem smislu, da se obnove dobave premoga za državne železnice m tako omogoči normalno obratovanje v rudnikih. Do tega sporazuma >e prišlo na pritisk vlade, ki je fjotela s tem preprečiti nadalino izkoriščanje nedolžnih rudarjev v sporu med radarskimi podjetji in železniško opravo. Kakor smo že poročali, je jedro spora v tem, da zahteva železniška uprava znižanje cen premoga. V glavnem gre tu za trboveljsko premogokopno družbo, ki dobavlja za državne železnice povprečno 230 vagonov na dan. Uprava državnih železnic je imela s TrboveHjsko družbo dobavno pogodbo, ki časovno ni bila omejena. Glede na racionalizacijo obrata in povečano prodnkdjo pa je železniška uprava zahtevala, da se ji kot največjemu odjemalcu znižajo dobavne cene vsaj za 10%. Premogokopna podjetja so to zahtevo odklonila, zaradi česar je železniška uprava ustavila nadaiino dobavljanje premoga iz privatnih rudnikov. Podjetja so nato obratovanje v rudnikih deloma omejila na minimum, deloma pa docela ustavila. Vsled tega je bilo samo v Sloveniji okrog 10.000 rudarjev in rudarskih družin postavljenih tik pred velikonočnimi prazniki ta-korekoč na cesto. Pred nekako tremi tedni so se pričela v Beogradu pogajanja med zastopniki rudarskih podjetij in zastopniki železniške uprave. Pri pogajanjih sta obe stranki popustili v toliko, da je železniška uprava zahtevala le 6% znižanje cen. docim so rudarski podjetniki pristali samo na 2% znižanie. Na tej točki so pogajanja zastala in ni bilo upanja za skorajšnji sporazum. Ker pa Zakon o evangeljskih cerkvah Nekaj važnejših določb iz novega zakona o evangeljskih cerkvah v naši državi Beograd, 18. aprila. AA. Novi zakon o evangeljsltin krščanskih cerkvah kraljevine Jugoslavije, ki je včeraj izšel, določa, da eta dve evangeljskj krSčanski augsburški konfesiji v kraljevini Jugoslaviji, ki sta ena od d>,lee neodvisni, in sicer slovafika ter nem-3ka. pripadniki reformirane (kalvinske) cerkve v kraljevim Jugoslaviji pa imajo •vojo posebno reformirano krSŽansko cerkev. \m tri evangeljskp cerkve lahko ustanovijo zvezo evangeljekih krščanskih c*>r-kva aug^burške konfesije v kralj*»vioi Jugoslaviji. Te cerkve imajo popolno svobodo javnega izpovedovanja vere in ivviSevanja božje službe, pri čemur »o popolnoma avtonomne, samo nad njihovo opravo vriH država vrhovno nadzorstvo. Cerkve in njihove institucije imajo pravico razpisati davčne doklade za svoje vernike, ki jih moraj > plačati vsi polnoletni in za gospodarstvo sposobni pripadniki teh konfesij. Te doklade in takse p>birajo cerkve na način, kakor ga odreja njihova ustava. Korespondenco, ki jo vodijo evangeljske cerkve med seboj, sme biti v materinskem jeziku dotične cerkve, prav tako matrike, v katerih vodijo svoje zapiske, ter vse ostalo, kar nima značaj javnega dokumente, dopisi z državnimi oblastmi ter javni dokumenti pa morajo biti se- stavljeni v srbsko-hrvaskvVslovenfikem jeziku. Nadalje se odrejajo v zakonu cerkveni prazmiki za vse tri cerkve, veljavni za vojake, dijake in uradništvo in sicer: božič (2 dni), novo leto, veliki petek, velika noč (2 dni), buikošti (2 dni) ter praznik reformacije (1. oktober). Zakon vsebuje tudi določbe o volitvi vrhovnih eve-fcnih in duhovnih poglavarjev in funkcijonarjev. Škofe in duhovne senjorje postavlja kralj na pr?dlo«z ministra pravde in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta, svetne starešine pa potrjuje minister pravde. Za duhovnike ne morejo biti osebe, ki ne obvladajo jezika Članov dotične cerkve. Zgradbe, ki služijo direktno božji službi, so oproščene davkov. Fonde in volila opravljajo cerkve same. Duhovnik je laJiko tudi tui podanik, toda le začasno in z odobrenjem ministra pravde. Osebe, ki so na slabem glasu, ne morpjo opravljati cerkvenih služb. V šolah se vrši pouk učencev evangeljskih veroizpovedi v soglasju s cerkvenimi obla^tvi, za učne knjige pa veljajo prfdpi6? zakona o šolskih knjigah. Nad cerkvenimi šolami, če se ustanovijo, vodi nadzorstvo prosvetni minister. Vse tri veroizpovedi morajo v ieku dveh let sprejeti svojo ustavo. Italijanski komentar o londonski konferenci Italijani zadovoljni z uspehom pomorske razorožitvene konference Rim, IS. aprila. AA. Milanski >Corriere della Sera< priobčuje dokumentiran članek o uspehu razorožitvene konference v Londonu. List smatra, da je ta uspeh pomembnejši kakor pa konferenca, ki te zaključila svetovno voino. Nadalje priznava list nspešno delo italijanske delegacije na tej konferenci in veli. da je prodrla Italija s svojimi zahtevami v vseh diplomatskih, političnih in pomorskih vprašanjih proti nemočnim naporom Francozov, ki so skušali doseči pomorsko nadvlado in nova jamstva proti Italiji v nasprotju z locamskam paktom, čeprav pristoia reševanje politični*! vprašanj samo Društvu narodov v Ženevi. Italija se je sedaj prvič predstavila na velikem mednarodnem zboru kot popolnoma enakovredna velesila, zagovarjajoč svoja lastna naziranja, ki so se skladala 7. idealnimi smotri konference. Italija se de vrnila iz Londona kot nenadomestljiv element svetovnega ravnotežja. Ničesar ni mogoče storiti proti ali brez njene volje. V ostalem je moral mednarodni prorifaši-zem kloniti pred dobrimi naklepi Italije in pred energijo njenih političnfh voditeljev, ki so tolmačili nabiranja Mussolinira in s tem zadolžili fašizem in vso domovino. Polet angleških letalcev okoli Evrope London, 18. aprila. Včeraj ob 11. dopoldne Je startala na letališču Heston skupina 18 angleških letal za polet okoli Evrope. Nad mesto Douai v Francid? je priletelo 17 letal. Eno je zašlo in se je spustilo na zem-J:o na;brž v bližini Bercka. Angleška letala so pristala v mestu Brazeville. kjer jima je generalni tajnik letalskega ministrstva želel srečno pot. Letala so nato nadaljevala pot proti Bruslju. Rumunske carine Bukarešta, 18. aprila. Ministrski svet j« tkletril, da bo glede na trgovinska pogajanja, ki 90 v teka, podaljšal uporabo najnižje carinska tarife do 1. julija t. 1. Po tem roku bo uveljavljena splošna tarrfa za vse države, s katerimi ne bodo sklenjene trgovinske pogodbe. Nova palestinska komisija Pari«, 18. aprila. Po vesteh iz Londona je angleška vlada oklenila imenovati novo palestinsko komisijo, ki naj prouči razrade v Paleta ni in sestavi smernice za bodočo palestinsko politiko. Povratek »ZeppeHna« iz Španije Frf edrtebahafeo, 16. aprika. Zrakoplov »Grof Zeppetioc je danes ob 19. gladko pristal. Celo mesto pogorelo Manila, 19. aprila. Ocromen požar je ooičil mesto Sagay na Filipinih in na tisoče oralov dragocenega gozda v bfižioi. 12 tisoč ljudd Je brez strehe. Skoda znaš« 5 milijonov peso v. Angleški prestolonaslednik se vrača iz Afrike Kairo, 13. aprila. AA. WaleSki princ je danes popoMoe pristal na rafcajSnjem letaliScu po poletu h Sudana, odkoder se vrača v Anglijo s svoja velike lovske ekspedicije po Afriki. je postajala beda rudarjev od dne do dne večja, je končno vlada predlagala, naj se dobava premoga državnim železnicam obnovi, toda proti naknadnemu obračunu na podlagi sporazuma, ki bo dosežen v nadaljnih pogajaniih. Premogokopna podjetja so snoči na ta predlog končno pristala ter takoj obvestila vodstva posameznih revirjev, naj se etelo obnovi. Ljubljana, 18. aprila. Generalno ravnateljstvo Trboveljske premogokopne družbe je na podlagi sinoči v Beogradu doseženega sporazuma odredilo, naj se danes ob 14. v vseh revirjih družbe obnovi dek> v polnem obsegu. Kakor znano, se je delalo v trboveljskem pre-mogokopu le po dva dni v tednu, do-čim je de', o v Hrastniku. Rajhenburgu in Kočevju že 14 dni popolnoma počivalo. Vest o obnovi dela je izzvala med rudarji splošno zadovoljstvo. Demonstracije brez-pssslnih v Budimpešti Budimpešta. 18. aprila. Včeraj ja prišlo na raznih krajih v mestu do demonstracij brezposelnih. Težji incident se je dogodil na RakoOTijevem trgu, kjer se je zrušil onemogel brezposelni de>lavec in mu je priti itel s+raznik na pomoč- Množica je bila mnenja, da ga je pobil na tla elražnik, ki ga jp zato napadla. Nekdo mu je. odvzel sabljo, nakar jo stražnik streljal z revolverjom. En delavec je bil težko ranjen in so ga morali odpeljati v bolnico, kjer eo mu odstranili kroglo. Tudi stražnik je bil pozneje odveden v bolniško oskrbo. Močan oddelek policije je končno razgnal demonstrant«. v Bolgariji Sofija, 18. aprila. Za veliko noč je izdal krali Boris amnestijo, a katero je pornilo-ščenih 87 obsojencev pr«*d civilnim sodiščem popolnoma, 97 pa deloma. Nadalje je bilo popolnoma p>milošcenih 17, deloma to-miIo>čenih pa 67 oseb. ki so bile obsojene pred vojaškimi sedišči. Med pomiloščenci je tudi veliko število političnih kaznjencev. Po zasebnih vesteh iz. Sofije so politični kaznjenci odklonili amnestijo, češ, da bi jo sprejeli le v primeru. Če bi bili pomiloščeni vsi poliiirni kaznjenci. Velesefem v Solunu Beograd, 18. aprila. AA. V Beogradu se mudi tajnik trgovske zbornice kraljevine Jugoslavije v Solunu dr. Dragoljub Mabaj-lović. da zainteresira gospodarske kroge za letošnji vzorčni veleseiem v Solunu, ki bo od 14. do 25. septembra. Mednarodni solunski velesejem se je že s svojimi prejšnjimi razstavami akreditiral kot močna privlačna ustanova za razstavo vzorcev kmetijskih proizvodov ter ga zato trgovska zbornica kraljevine Jugoslavije v Solunu toplo priporoča vsem našim gospodarskim interesentom z željo, da bi bili naši kmetijski proizvodi tudi na letošnjem sejmu v obilni meri zastopani. Uprava sejma je obljubiia, da bo letos posebno skrbela za razstavo lesne industrije, sfra ter drugih živinorejskih proizvodov in hrane. Našo razstavo organizira naša zbornica v Solunu in nasi gospodarski interesenti se opozarjalo, da se obračajo v vseh vprašanjih razstave, kakor tudi poseta serna nanjo. Katastrofalen potres ▼ Grčiji Aten«, 18. aprila. Sooči ob 22 06.27 je nastal v Atenah in na vsem Peloponezu zelo močan potres. Epicenter potresa je med Methano in Aegino. V Itrtnriji s« je porušila cerkev, pri čemur je bilo vež ljudi ranjenih. Potres je bil občuten budi v Trrpolimi. Tudi v kori n tekem okroijn je bilo porušenih več hfS. BriandoT Jubilej Para, 18. aprfte. Danafaji lit* te opominjajo petletnega jubileja anoanjega ministra Briasda. Včeraj je namreč poteklo pet let, odkar je mn««4igo«ia smanji minister. V tej dobi je bilo 11 rarflfcnih vlad. Pred tem je bil Briand zunanji minister Se L 1913 m v letih 1921 in 1922. Spor zaradi vzhodnih reparacij Na pariških pogajanjih o vzhodnih reparacijah je došlo do novih težkoč zaradi madžarskega odpora Budimpešta, 18. aprila. AA. Madžarski tiskovini urad poroča, da so nastale v Parizu nov-e veLik>e težkoče. Madžarska delegacija dorži češkoslovaško, da postavlja nove zahteve, katerjh ni bilo v Haagu. Budimpešta. 18. aprila. Po vesti iz Pariza je prišlo na pogajanjJ 0 vzhodnih reiparacirjih včeraj do ponovnih težav zaradi zahtev česoslovaške delega- cije. Madžarski zi*nai minister Valko se je včeraj večkrat posvetovali z dr. Benešem. O teh posvetovanji-h niso znance podrobnosti, vervdar je verjetno, da je skušal madžarski zunanji minister pregovoriti svojega češkoslovaškega tovariša, naj bi se ne razpravljalo date o temeljnih načelih, ki so bila sprejeta v haašlki pogodbi. Afera sovjetskega trgovskega zastopstva v Pragi Nepoštene manipulacije uradnika ruskega trgovskega zastopstva s carinjenjem blaga iz Rusije Praga, IS. aprila. Nekateri listi so objavili senzacionalno vest, da jc bila na praškem sovjetskem trgovskem zastopstvu razkrita carinska poneverba, v katero so bili baje zapleteni sovjetski funkci iona rji. Kakor poročajo »Li-d-ove Novinv«, j-e v resnici neki uradnik sovjetskega zastopstva napačno carinil blago, ki jo prihajalo iz sovjetske Rusije. Na vprašanje dež-elne finančne direkcije, ali hi bila v poslopju sovjetske misije izvedljiva hišna preiskava, je sporočilo zunanje ministrstvo, da ima pravico eksteritorijalnosti samo šef misije, ne pa tudi ostali člani. Ker pa je praktično zelo težko ločiti prostore šefa od ostalih, so oblasti rajše opustile preiskavo. Deželna finančna direkcija se je zadovoljila z izvlečkom iz knjig trgovsk« misije, nakar so češkoslovaške oblasti ovadile zaradi goljufije neko praško tv-rdko. Sovjetska misija izjavlja, da je bil dotični uradnik odpuščen iz službe. Požar v angleški umobolnici Umobolnico v Coantrimu je požar popolnoma vpepelil — Bolnike 90 rešili le z največjim trudom London. IS. aprila. V umobolnici t Coan-trimu je izbruhnil snoei velik požar. V malo trenutkih je bilo ogromno poslopje t plamenih. Na mesto došli gasilri so bili proti razpadajočemu elementu brej mori. Ij© i največjo težavo ?e je potrefilo policiji rešiti is gorečega poslopja 280 bolnikov, med temi 130 ien>k. Vzroki požara še niso bili ugotovljeni. Zdi de. da je eksplodiral plin. Reševanje bolnikov je bilo izredno težavno. Kljub temu se je požrtvovalnim naporom policije, gaaileoT in eJTilitiov p*«r«£ilo Spraviti TS« umobolne na varno im jih rešiti gotov« smrti. Umobolnica Jo pogorela do tAl in j« škoda ogromna. Pristojne oblasti so uvedle preiskave e virekih katastre-fc ker je nastal poiar tako naglo, da ni bila mogoče rešiti rasen ljudi ni?ee&r. Materijal na Škoda je zelo velika, ker je amobolniea pogorel* do tal. Bolnik* m tamuie^tili po drngib slilnib savodfh. Jugoslovensko-ramunska konferenca v Dubrovniku Beograd. 18. aprila. AA. 28. t. m. bo v I>ubrovTiiku otvor j ena konferenca zastopnikov naše države in Rumunije. Konferenca se bo bavila z reševanjem &e ne urejenih hidrotehničnih vprašanj. Delo konference bo trajalo do 8 maja. Šef naše delegacije je Fran Vilfan, stalni delegat naše vlade v tehnični komisiji za režim dunavskih vod, člani naše delegacije pa so M. Nesić, profesor vseučilišča; dr. Pantić, šef odseka ministrstva za zunanje zadeve; N. Mirkov, hidrotehnični inženjer tn N. Ju-lisbaric, šef odseka ministrstva financ. Šef rumunske de'gacije je dr. Concesco, opol-nomoceni minister in stalni delegat rumunske vlade v mednarocrni dunavski kom'siji NJ. Vel. kralj odpotoval v Topolo Beograd. 18. aprila. Nj. Vel. kralj je odpotoval danes v .spremstvu svojega dežurnega adjutanta v Topolo, kjer bo ostal preko velikonočnih nrazn:kov Imenovanje v upravni službi Beograd, 18. aprila. Za poiitično-uprav-nega pripravnika pri banski upravi vardarske banovine je imenovan g. Viktor .SvetH iz Ljubljane. Občni zbor Rdečega križa Beograd, 18. aprila. AA. Olvrri odbor Rd*ce?a križa bo ime! snet redni 13. letni občni rbor 27. t tn. v Zagreba. Izlet na Balkan Beograd, 18. aprila, gaivrira za mesec >uir; videno }e potovanje po Ste v Carigrad, od tam Beograd. Za zle t vlada re j« poslati »Patniku« Beograjski »Potnik« or-izlet po Balkanu. Pred-RumnniH preko Bukare- pa preko Sofije nazaj y veliko ranimanje. Prija-v Beogradu. Proučevanje novega obrtnega zakona Beograd, 17. aprila. AA. V sredo je beograjska obrtna zbornica razpravljala o načrtu novega obrtnega zakona ter sklenila predlagati, na] se načrt eronči na konferenci zastopnikov obrtnih organizacij iz cele države, da bi se tako moglo priti do čim pcvtrfJneJSe rešitve. Carinarnica na postaji Plase -Crikvenica IflL aprila. AA. Minister fmanc je odredtt. da se ustanovi na poštah' Plase-CrlnreaJca oddelek glavne carinarnice na Sušaku, ki bo uradovara za časa letne sezone. Oddelek bo izvrševal carinske posle, v poferiSkem prometa. Ruska monarhisticiia organizacija v Londonu London, 16. aiprila. V spodnji zbornici jo vprašal član delavske stranke Wallhead notranjega ministra, ali mu je znano, da je bila v Londonu ustanovljena ruska monarhisti čn a organizacija z namenom, db bi odvedla diplomatske zastopnike države, s katero je angleška vlada v diplomatskih odnošajih. in kakšne ukrepe namerava vlada uvesti proti temu. Zastopnik notranjega ministra je odgovoril, da je minister či-tal te časopisne vesti, vendar pa zaenkrat o tem nima nobenih novih poročil. Krediti agrarne banke Beograd, 18. aprila. Upravni odbor Privilegirane agrarne banke je oa svoji seji v sredo odobril skupno za 31.5 milijona posojil in sicer 425 posameznikom v znesku W£ in MM zadmM posojil v skupnem zneska 13 milijonov. NJ. Vel. kralj dobrotvor društva upokojenih oficirjev Beograd, 18. aprila. Udruženje upokojenih oficirjev in vojaških uradnikov je preuelo od dvorneza maršalata obvestilo, da se je Nj. Vel. kralj z zneskom 5000 Din dal vpisati za velikega dobrotvora udruženja. Glavni odbor je poslal dvornemu maršala tu zahvalo, v ka-terj naglasa da je ta velrikodusTia gesta vladarja izzvala med upokojenimi oficirji velfko radost, ker smatrajo to pozornost Ni. Vel. krarja za dokaz Uubezni in spoštovanja do starih vojnin tovarišev. Poklonitev Beograjčanov na Strosmaverjevem grobu Beograd, lfi. aprila. Povodom 251erni-ce smrti velikega jtrgoslo^enskega vladike Juraja Strosmayeria se bodo Beograjčani poklonili na noegovem grobu v E>jakovu. Romanje na Scrosmayer>ev grob organizira beograjska cerrtrala »Putnika«. Iz Beograda bo vozil poseben vlak. Računa se. da se bo udeležilo izleta več risoč ljudi, med njimi tudj oddelek kraljeve garde in oficijelni beograjski zastopniki. Na grobu bodo pol v žrli vence kraljeva garda, beograjska občina, razna nacionalna udruženja ter češkoslovaška, poljska in ruska kolonra Spomenik kralju Petru v Sarajevu Sarajero, t«, aprila. AA. Sarajevska občrna je sklenila, da prevzame sama inicijativo za postavitev spomen.ika pokojnemu krali« Petru I. Osvoboditelja v Sarajevu. Ker Je nastopila z in-cativo za ta spomenik sama občina, bo brezdvomtvo pri-fio v oaJknHaean oaaa do realizacije te zaotitK Banovinske davščine dravske banovine SENZACIJA! NOVOST! SENZACIJA! LUCIANO ALBERTIN1 PR,PLt Mr"5$K.v BSS£ LOV ZA MILIJONI NEM FILMU Ljubljana dobi moderen aerodrom Predsednik AeroHuba odstopil — Obširen program za letošnjo sezono — Novo letalo dobi ime Bistra ptica■ I 43. Avtoonmrbufii, namenjeni za prevažanje oseb, ki imnjo več kot ©edem sedežev, plačujejo polovico davščine iz § 42., točke 1.), te uredbe, 6s imajo pnevmatiko napolnjeno z zrakom; sicer plačujejo celotno davščino po § 42., toflri L). S 44. Lantniki tovornih avtomobilov in avto-taksi, ki vozijo in upravljajo ta vozila sami brez najetih moči ter jim je to stalen in edini poklic, plačujejo polovico davščine i* § 42. te uredbe. § 45. Banovinska darScina na motorna vozila #e pladnje vnaprej v četrtletnih obrokih, ne glede na to, ali se lastnik v koledanskrm leta izmenja- Če ne znaša skupni predpis več kot Din 250__na leto, ga je plačati ta vse Wč vnaprej do dne 81. januarja. S 46. Za motorna vozila, glede katerih nastopi dolžnost plačevanja te davščine mod letom, se plačuje davščina od začetka onoga četrtletja, v katerem je nastopila dolžnost plačevanja. § 47. Ta davščina se na strankino prošnjo odpiše, odnoeno povrne od začetka onega četrtletja, ki nastopi za četrtletjem, v katerem je prestala dolžnost, plačevati t.*> davnino. Če znaša letna davščina za dotično vozilo vsaj Din 250.—. Če se lastnik vozila izmenja, se povrne, odnosno odpiše ta davnina Bele, ko je plačal novi lastnik prvi obrok po § 45. te uredbe. S 48. Banovinsko davščino odmerja in pobif* kraljevska banska uprava, pri čemer sme uporabljati organe finančne kontrole in občin. § 40. Davčin zavezanci so dolžni, dati na razpolago na obci ali individualen poziv kraljevske banske uprave vse potrebne izdatke zaradi pravilne odmere te davščine. § 50. Davčni zavezanci morajo naznani*} vsako izpremembo glede motornih vozil v enem mesecu po nastali izpremembi kraljevski banski upravi. § 51. Pravica do odmere zastara v treh letih od dne, ko je davčni zavezanec motorno vozilo prijavil kraljevski banski upravi zaradi odmere davščine. Travica do izterjave zastara prav tako v treh letih od dne, ko je bila odmera davčnemu zavezancu pismeno ali ustno priob-cena. Zastaranje prekine vsak uradni ukrep zaradi odmere, odnosno izterjave, ki se priobči davčnemu zavezancu. IX. BazoTtnpka davšcina na šmarnico. § 52. Na vsak trs šmarnice v območju dravske banovine se pobira banovinska davščina, in sicer: za leto 1Q90......Din 0.06, za leto 1931 ......Din 0.10, izza leta 1932......Din 0.15 »a leto. § 53. To davščino plačuje oni. ki plačuje po Členu 15. zakona o ueposredajih davkih zemliarino od zemljišča, zasajenega s šmar-nico. § 54. Osefce \% § 53. te uredbe morajo prijaviti do dne 15. septembra vsakega leta občinskemu uradu, v Čigar okoliSu je vinograd, zasajen s šmarnieo, število šmarnič-nib trsov. Občinski urad overovi prijavo, izračuni banovinsko davščino ter izroči davčnemu zavezancu čekovno položnico kraljevske banske uprave zaradi plačila te davščine, ki se mora plačati najkasneje do dne 15. decembra. § 55. Najkasneje do konca meseca oklobra predloži občinski urad po pristojnem sre-skem načelstvu kraljevski banski upravi vse prijave s potrdilom, da je vsa §marni-ca prijavljena. § 56. Gledp za*tarenja veljajo določila § 51. te uredbe. X. Banovinska davščina na hUe. oproščene državnega neposrednega davka po členu 32., tački 15.), zakona o neposrednih davkih. § 57. Od posdopij, oproščenih državnega neposrednega davka po členu 32., točki 15.), zakona o neposrednih davkih, se plačuje letna banovinska davščina po številu stanovanjskih delov v nastopni izmeri: število stanovanjskih delov: davek 1 Din 10.—, 2 Din 12.—, 8 Din 16.—, 1 Din 35.— 5 Din 40.—, Če je število stanovanjskih delov večje kot 5, se plačuje za vsak nadaljnji stanovanjski del Din 20— več. § 58. Za stanovanjske dele se smatrajo samo sobe in čumnate, v katerih ljudje stanujejo ah ki so določene za stanovanje, ne glede na to, v katere svrhe se uporabljajo. § 50. Ta davek obremenja hišno posestvo. Plačuje ga oni, ki uporablja zgradbo kot svojo (posestnik, imetnik), če pa Jtre za stalni užitek uživalec. g eo. Osebe iz f 50. te uredbe morajo prijaviti ustno ali pismeno pristojnemu občinskemu uradu vse objekte, zavezane temu davim, najdalj* do dne 81. avgusta 1900. Vsako izpremembo, nastalo po tem času, je javiti pristojnemu občinskemu uradu do dne 31. avgusta vsakega leta. § 61. Na osnovi prijave izračuni občinski urad banovinsko davščino ter jo priobči stranki proti podpisu na prijavi. Občinski uradi pošljejo prijave, ki jih morajo overoviti, do konca meseca oktobra kraljevski banski upravi zaradi evidence in cenzure. § «2- Davščina se mora plačati v celoti najkasneje do konca meseca septembra vsake?* Ista. § 68. Gleda zastaranja pravice do odmere, revizije, odnosno izterjave, veljajo predpisi § 51. te uredbe. XI. l%na banovinska taksa od arenama neprsmiCnin. § 64. Od vsakega prenosa nepremičnin v območju dravske banovine se pobira 1 % oa banovinska taksa § 66. To takso pobirajo oblaetva in uradi, ki pobirajo državno takso od prenosa nepremičnin- Davčne uprave jo odvajajo mesečno banovinski blagajni, vsi ostali uradi in vsa ostala oblastva pa sproti. § 66. Za odmerno osnovo banovinski taksi služi ona vrednost nepremičnin, ki služi za odmero državne takse. Vobče veljajo za to takso zmiselno predpisi, ki veljajo za odmero in pobiranje državne takse od prenosa nepremičnih. XII. Banovinska davščina, na lovišča, ribolove in taksa na lovske karte. § 67. Zakupniki občinskih lovišč in osredkov (enklav) plačujejo banovinsko davščino v letnem znesku Din 0.40 od vsakega polnega hektara lovišča. Lastniki samosvojih lovov plačujejo banovinsko davščino v letnem znesku Din 0.50 od vsakega polnega hektara lovišča. Če pa se odda samosvoj lov v zakup skupno z občinskim, velja določilo prvega odstavka. § 68. Če zakup lova prestane ali če se prične med letom, se odmeri zakupniku sorazmerni del letne davščine. 5 69. To davščino odmerja kraljevska banska uprava, pobirajo pa jo in odvajajo sproti banovinski blagajni sreska načelstva, odnosno občine hkrati^ ko pobirajo zakupnino. Lastniki samosvojih lovov plačujejo to davščino najdalje do dne 31. maja vsakega leta naravnost banovinski blagajni. § 70. Za plačilo davščine pri občinskih lovilcih jamčijo zakupnika, odnosno sozakup-niki, solidarno. Za plačilo jamči tudi kavcija. Če pobira zakupnino občina, jamči za plačilo tudi občina. § 71. Lastniki ribarskih (samosvojih in zakupnih) okrajev, ki so oddani v zakup, plačujejo davščino v znesku 26 % ne letne zakupnine. Če se pojavijo zoper napovedano zakupnino osnovani pomisleki, jo določi kraljevska banska uprava, ko je zaslišala pristojno strokovno ustanovo za pospremanje ribarstva. § 72- Lastniki onih samosvojih ribarskih okrajev, ki niso oddani v zakup, plačujejo 25 % onega zneska, ki bi se po vsej priliki dosegel, ko bi se ravnalo s samosvojim okrajem kot z zakupnim okrajem. Kraljevska banska uprava določa zakupnino po razmerju zakupnine, ki pride na podobne vode v bližnjih zakupnih okrajih, in sicer po načinu določenem v f 71. § 73. Davščina iz §§ 71. in 72. te uredbe se mora plačati banovinski blagajni od samosvojih okrajev najkasneje do dne 31. maja vsakega leta, od zakupnih pa ob dospelosti zakupnine. Izpremembe zakupnine se vpo-števajo. Davščino po §§ 7l- in 72. plačujejo tudi ribarski upravičenci v onih krajih dravske banovine, kjer še niso ustanovljeni ribarski okraji. § 74. Davščina iz naslova ribarstva (§§ 71., 7Z-, 73.) se steka do 25% v ribarska fond pri kraljevski banski upravi. Ban sme ta odstotek todi zvišati. § 75. Od vsake lovske karte, tzvzen& karte, izdane državnim šumarskim nameščencem, se plačuje v so to vini banovinska taksa v letvam rae-skn Dm 200.—. člani Slovenskega lovskega društva in člani ostalih lovskih ortanizac!}. včlanjenih v Srediti upravi saveza lovačkih udruženja kraljevin* Juteslavije, uživajo 80 Din popusta. Če se izkažejo z drnštveno izkaznico za dotično leto. To takso pobirajo prJs.tojaa obča upravna ob-lastva prve stopnje, ki izdajajo lovske karte. Dokler banovinska taksa ni plačana, se lovska karta ne sme izdati. Od vsake prodane lovske karte zre Din 10,— kot prispevek v banovinski lovski zakfad. Finančni oddelek kraljevske banske »prave preod-kaznie ta prispevek mesečno. 8 76. Kdor je bil v posesti lovike karte pred dnem 1. aprila 1930.. mora doplača ti do dne 31. maja 1930 tri četrtine banovinske takse na lovske karte. Lovišča, ki so bila zdražeaa ali drugače od- j dana v zakup ali ki jim je bila zakupna doba ] podaljšana pred dnem 1. januarja 1929., so te j davščine oproščena. XII Obča SBSflMN § 77. Vsa delensa 'in vse opustitve, »aisi ših fcvrši kdorkoli, ki merijo posredno ali neposredno na to, da bi se banovinske davScise, takse rn doklade prikrajšale ali da bi se predmeti, zavezani banovinskim davščinam, odtegnili plačilu davščine, se kaznujejo e ca ima* j dvakratnim zneskom davščine, ki se ie prikrajšala, odao »o ki naj bi M prikrajšala, ali pa z zaporom do 30 dni. Denarna kasen ne sme prese »ari 5000 Din. Polet kazni se naježi krivca, odnosan zavezanca, plačffo redne davščine. Vsa ostaja dejanja in vse ostale opsstitve. osobito prekršit ve kontrolne določil ia prijav«« dolžnosti, se kaznujejo v denarju do Dan lOOO.—. Kasni se stekalo v banovinsko Ma&sfrc. Kazni izrekajo obča upravna ONastva prve stopnje po postopku, veljavnem za ta. oMastvau Zoper razsodbe tek obla stev je dopustna pritožba na kraljevsko banko upravo v 15 dneh po vroči K* i razsodbe. § 78. Kjer sc zahteva za odmero davšč.uc posebna prijava, pa je stranka n-eče podati, se odmeri davščina na podstavi uradnic pripomočkov z \0%v\m pr-ibitkom. V tem primer I pritožba zoper odmero ni dopustna. 5 79. Zoper odtnejo banovinskih dav&čis še dopust-ea pritožba na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh od dne, ko je bila odtneTa danemu zavezancu ustno ali pismeno priobcena. če ?e odmerila davš&no kraljevska banska uprava, je pritoiba po adminisfrarh-tt: poti nedopustna. § 80. Banovinske davščme, ki se ne plačajo pravočasno, se icterrojejo z za-nradnimi obrestmi po predpisiih veljavnih za državne davščine. $ si. Stroški za pobiranje banovinskih davščin, ko-1'kor ne hi zadoščala sredstva, določena v proračunu, sc smejo krfri tudi iz donodkov ten davščin. Ban se pooblašča, podeljevati iz dohodkov davščin nasTade organom, ki so pokazali ob njčh pobiran)« posebne uspebe. § K. Ban se pooblašča, predpisati podrobna navodila ra pobiranje banovinski* davSSfa, taks in doklad. 5 a?. Ban se pooblašča- uvesti zarada ustanovitve cestnega fonda doklade na državno trošarino na bencin, potrošen v dravski banovini. Ta dofeiada ne sme znašati več kot Din 100.— na 100 k« benzina. § SL •Ban se pooblašča, najeti za kritje izredni« izdatkov investicijsko posojHo do Dm 60,000.000. § 85. Ta uredba stopi v vefcavo z dnem, ko se razglasi v »Uradnem «sta kraljevske banske uprave dravske banovine s. Davščine po tej uredbi se pričao pobirate' z dnem 1. aprila 1930., kolikor ne odredi ban za poedme vrste davščin drugače. Dne 1. april* 1930. prestanejo veljati vse uredbe n vsi pravilniki bivše IkrbVanske šn mariborske oblastne samouprav«, !ei so nrejevaV samoupravne davščine. Poverjenikom in članom „Vodnikove družbe" Vodnikova družba v Ljubljani bo izdala za leto 1930., t i. v petem letu svojega ob. stoja, sledeče Sfiri, nadvse zanimive, zabavne io poučne knjige in sicer: 1. Vodnikovo praijfco, ki bo ohra»la sedanjo obliko, prinesla pa bo vsesa potreb-neiga, poučnega, koristnega in zabavnega v sliki in besedi. Lahko rečemo, da je Vodnikova pratika nekak znak slovenske narodne hisc. Ona je živa priča članstva an ponos, da smo del Vodnikove kukurue dru. zine. 2. Bevkovo povest »Gospodična Irene. Na$ priljubljeni pisatelj, ki je znan našim čitateljem iz mnogih del zadrrjbb let, nam sHka v tej povesti življenje malega mesta in mladih nudi, borečni se za dekleta, ki se bori za kruli kakor tisoč enakih, postane blagajni čarka, rešuje svojo srečo, a postane žrtev razmer. To je živ kos resničnega življenja okoli nas, podan s toplim čustvom in z giobotam pogledom v sodobno ž5v-ljenjje. 3. Dr. Pavel Breznik: V deželi nebotičnikov. Pisatelj je sam potoval po Ameriki, bil je med našimi naseljenci in podaja žive slike iz ameriškega Irvrjeroia. JC-nj.Hga bo bogato ilustrirana. 4. W. F. Lopta: V dzanflti befeca slona, PisateH je preživel dolgo vrsto let v Sia-mu, bil je tam med svetovno vojno in je prepotoval vse te zanimive pokrajine. To bo knjiga za odrasle in mlade, polno ie v nji nenavadnih dogodkov; lovi na divje zveri, popisi džungle, doživljaji med Siaro-ci, zanimivi prirodni pojavi iteL vse se vrst* pred nami v pestrih slikah kakor v filmu. Naravno priti do novih finančnih virov. Zanimivo zborovanje je vodil TKKipredeednik g. Rado Hribar namesto odsotnega predsednika dr. Lajovica, ki je 12. t. m. pismeno $pon> čil odboru, da je radi prezaposlenosti prisiljen odložiti predsedniško mesto. Pred-sedtnikov sklep je bil soplasno vzet na znanje in na predlog podpred'sedTiika g. Hribarja je odbor sklenil poslati g. dr. Lajo-vicu pismeno zahvalo za njegovo požrtvovalno delovanje v Aeroklubu. G. Hribar je na kratko očrtal klubove smernice ra bodočo sezono. Na predlog tajnika dr. Rapeta je bil izvoljen namesto dr. Lajovica za predsednika AerokJuba g. Rado Hribar. Novi predsednik se je za izvolitev iskreno zahvalil povdarjajoč. da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da bo delovanje Aeroklub a uspešno m da bo zanimanje za civimo letalstvo pri nas čhn večje. Sledilo je poročilo kapitana Noča, ki je sestavil obširen program glede meteorološke postaje in službe v Ljubljani, kadar bo dograjen novi aerodrom. Po njegovem mnenju — bil >e več let v Pulju. kjer je imel priliko proučevati meteorološke pojave — bi kazalo organizirati stalno meteorološko službo v Sfl oveni ji. Zato Ho treba stopiti v stik z radiopostajami. ki oddajajo vremenska poročila (Pariz, Naum) itd. Vremenska poročila bi lahko sprejemala tudi postaja v Domžalah, s katero bi morali stopiti v stik. Potrebno bi bilo napraviti vremenske opazovalnice na Šmarni gori in na Krimu ter namestiti tam nekoga, ki bi lahko telefonično poročal o vremenu. Mnogo lahko nudi tudi meteorološka postaja ljubljanske univerze. Podat- ki iz raznih krajev Evrope se regi*triraio na vremenskih kartah. Trebn bo dah tiskati vremenske formularje. Pilote bo treba tudi izobraževati v vremenoslovju. O \seh teh in se drugih zadevah ho Acrcklub še obširneje razpravljal. Po po-ročihi kapitana Noča sc je razvila obširna debata glede raznih načrtov, investicij m popravil. Iz poročil j« bilo rarvidno. da »e ie resno dela za zgraditev modernega aerodroma v Ljubljani. Zdi se, da bo to vprašanje v najkrajšem času rešeno. Tajnik dr. Kape je poročal, d-a so dosedanji hangarji v Šiški nujno potrebni popravila, večkrat je bilo že vlomljeno. Hangarje bo treba temeljito ali pa vsaj provizorno popraviti, če ne se lahko pripeti, da ne bodo niti letala varna pred tatovi. Odobriti in najti bo treba tudi primeren krecr.t za poletcivilnih letal Jugoslavije, ki sc bo vršir 38. in 2°. junija. Polet bo mjn -Festacija jtagoslov. civilne avijatike in razumljivo je, da mora biti Ljubljana na tej priredtovi zastopana. Ljubljana bo na poletu sodelovala s sto rim novim letalom tipa Bloudck XV. Letalo, ki dobi ime »Bistra ptica«, bo najbrž v treh tednih dograjeno in krščeno, sredi maja bo pa že krožilo v Traku. Nastale pa so precejšnje finančne težkoče. ki jih bo treba premostiti. Aeroklub je v občutni finančni kriz in bati se jc. da zapo-četega dela nc ho mogel nadafjevati. če mu javnost ne bo v iznJatni meri priskočila na pomoč. Treba bo storiti vse. da pride Aerokhib do novih finančnih virov. O tem se je razvila precej obširna de-hata. toda do konkretnih predlogov ali sklepov ni prišlo. Sklenjeno je bilo samo ustanoviti poseben odsek za razpošiljanje in prodaio razglednic, ki jih je bil založil Aeroklub. tričlanskemu odseku jc bilo pa naročeno nabirati prispevke odnosno agitirati moralno in gmotno za Aeroklub Po tri ure trajajoči debati je novi predsednik zT*orovanie 7*Hruč>1. če bi bila opereta manj vredna Opereta mora biti v operi to, kar j treba dati svoja Ljubljana, 18. aprila. Kako sodi o opereti, o svojem sodelovanju v njej, kakšna je razlika med dramo in opereto, studij dramskih in operetnih vlog ter kako se počuti v opereti, pripoveduje g. Lojze Dreuovec: Kako sodim o opereti in o svojem so-delovanju v opereti? — Kakor so drama, opera, balet samobitna umetnost, tako je tudi opereta, katere sestavni deli so baš trije gori navedeni elementi — tudi popolnoma svojevrstna umetnost. Skladatelji Offenbach, Sedbalj Lehar, Kalman itd. so vsak v svoji dobi iskali in našli izraza svojemu umetniškemu hotenju baš v opereti, da ne govorim posebej še o J oh. Straussu. Toda ne gre za to, da bi morda na tem mestu poskušal pred komurkoli braniti te panoge gledališke umetnosti, temveč bolj zato, da podam svoje subjektivno mnenje o stvari, katere skromne izvajalec sem sam. Imen in uvodnega stavka sem se posluži 1 v želji, da bi utegnil vendarle katerega prevnetega neradovolineža spraviti k razmišljanju. Da je operet« umetnost, mi potrjujejo dejstva, da sodelujejo drugod v operetah prominentni dramski igralci in prvaki velikih opernih odrov. Če bi bila opereta manj vredna, potem ne bi srečavali na operetnih deskah: Aslana, Tre&slerfa. Tauber-ja> Bohnena, Jerize, Schwarzovet Kathc Dorsch itd. Ti in drugi niso po mojem mnenju preložili svojega umetniškega udejstvovanja zgolj iz gmotnih dobrin, temveč zato, ker so naaH v opereti možnost mnogostranejšega umetniškega izraza. — Kakšna je no mojem mnenju razlika med dramo in opereto? — Mislim, da bi bilo vprašanje pravil-nejše, kakšna je razlika med dramo m veseloigro, oz. komedijo in opero ali opereto. Zdi se mi. da mora biti opereta v operi to. kar je veseloigra v drami. Gledališče je hram, kjer se zbirajo ljudje vseh slojev, več aH manj izobraženi, s zelo različnimi čustvi. Eni pridejo v gledališče utrujeni in si hočejo v lažji igri in glasbi umiriti živce, odpočiti se od dnevnega napornega dela, drugi iščejo novih odkritij, poglobitev svojih čustev, svojega jaza itd. Ne sme se prezreti nikogar — kajti sveta je vsaka utrujenost po delu, torej tudi radost utrujenega, ki ne more ali noče seči vHrje, oz. globlje — niti onega, ki z notranjim veseljem pozdravlja in doživlja nova razodetja. Gledališče mora biti za oba faktorja, lažji komada morajo pa biti izbrani e veseloigra v drami — Z odra je najintimnejša čustva in odigrani tako. da tvorijo obeuein most. preko katerega more vsak iz naivne sfere k višjim duhovnim vrednotam. — Mojc mnenje o Studiju dramskih in operetnih vlog? — Gledališč« je svetišče. Delo na odru mi je sveto. Vsake poverjene mi naloge, bodisi v dramskem ali opernem gledališču, sem se lotil z vso resnostjo in veseljem Naše občinstvo, pa naj bo to — dovolite izrazu ki ga toli in tolikokrat Čitam — »podpovprečno«, »povprečno« ali »nadpovprečno«, zahteva pravih čustev. Z odra je treba dati sebe, svoja najintimnejša čustva — publiki, ki večer za večerom s sto in sto očmi pretehta vsako gesto, vsako besedo itd. Oder zahteva bitij, ki žive, občutijo, ne pa avtomatičnm lutk. V komadih lažjega značaja ni potrebno sicer tolikega razglabljanja, zato pa stavi ravno opereta na sodelujoče veliko večji fizični napor. Studij operetne vloge je razšrirjen poleg igranja in govora tudi na ples in petje. Vse to zliti v enoto, zadovoljiti z vsem vse ter imeti malo sreče, se pravi posedovati legitimacijo, ki »nosi« dolarje, najmanj pa marke. — Kako se počutite v operett? — Pred leti sem bil večkrat v družbi starejšega učenega in pametnega gospoda, ki mi je dal tale nasvet: Ako kdo vpraša, kako se počutite, odgovorite vedno: dobro. Zakaj, ako je vaš prijatelj, se bo veselil, ako sovražnik, jezil — pustite ga naj — poči! Torej gosp. urednik: dobro. fŽSe/eactt* KOLEDAR. Danes: Pelek, 18. aprila 19ft>. katoličani: Vel. pet*»k, pravoslavni: 5. apriln. T odil. DANAŠNJE PRIREDITVE Hrama: 1NRI. Kinematografi v*i zaprti. DEŽURNE LEKARNE Dane*: Piccoli, Dunajska resrta; Bakar-čič, Sv. Jakoba trg. Iz gledališke pisarne Na veliki ponedeljek se poje Zeller-jeva opereta Tičar« z gospodom Drenov-cem v naslovni partiji. Opereta je izmed najuspelejših v letošnji sezoni. Sodelujejo ga. Poličeva, gdč. Majdičeva, ga. Balatko-va, dalje gg. Gostič, Peček, Povhe. Si-mončič. Selcu 1 a in dru-gi. Dirigent g. Svetel, režiser g. Povhe. Zvečer ob pol osmih se poje prvič v retošnji sezoni prelepa Puc-cmijeva opera Madame Butterflv z gospo Gjungjenac-GaveHa v naslovni partiji. V partiji Pinkertna ac nam predstavi g. Yi-čar. Vesela U fina. fitin»^» »peret« Pofeta in aro v o rit a t nemškem feeikn Pride l Senzacija: Krasne arije! Smeh! Zabava* LILI AN HA It VKV in WILL\ FRiTN« II (Balcefe ljubezni Elitni Kino MjCJulU Dnevne vesti — \i \eten»arske skiibe. Imenovani so za v»š. veterinarske pristave dosedanji veterinarji Maksirn šribar pri okrajnem glavarstvu v Kočevju, Leopold Vari pri okr. glavarstvu v Krškem. Franjo Gol j ar pri okrajnem glavarstvu v Kranju s sedežem v Škof j i Loki. Franjo Primic pri okrajnem gLavarstvu r Logatcu, dr. Franjo .Terina pri okrajnem glavarstvu v Laškem, Pavle Koleno pri okrajnem gtavrstvu v Dravogradu. Anton Uršrič pri okrajnem {glavarstvu v Konjicah, Franjo Samec pri okrajnem glavarstvu v Gornjem Gradu, Josip .Samec pri okrajnem glavrstvu v Murski Soboti, Filip Pahor pri obmejni veterinarski stanici v Bob. Bistrici, Josip šerbec pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti, Ve-koslav Stibicr pri okrajnem glavarstvu v Prelogu, Albreht Sorger pri okrajnem glavarstvu pri Sv. Ivanu Zelini, Ivo Lukačič pri okrajnem glavrsrvu v Klanjcu, Rafael Ipavec pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju, Ladislav Rdermuc pri okrajnem glavarstvu v Otočcu, Adolf Mundorf er pri okrajnem glavarstvu v Delnicah, Fifip Kul-terer pri okrajnem glavarstvu v Novem, Milan Rajsp pri okrajnem glavarstvu v Kastvu. Ivan Banovec pri okrajnem gla-varst\-u v AleksarrclTOvu, Martin Mencinger pri okrajnem glavarstvu v Valpovu, Ivan Vernico pri okrajnem glavarstvu v Višeg radu, Ivan Kobenter pri okrajnem glavarstvu v Podgorici, Siavko Tkalčič pri okrajnem glavarstvu v Irigu, dr. \Hadimir Arko, mestni veterinar v Petrovaradinu in Sremskm Karlovem in Josip Bertoncerj pri okrajnem glavarstvu v Urosevcu; za \ eterinarske pristave so pa imenovani veterinarji Josip DroJe v Višnji gori, Franjo <'~uden v Sjenici, Josip Judnič v Stocu, Ivo Svetec v VeMet Kiferndi. .Toarip Slane v Novi Kanjiži. Josip Kucelj v Arangjolovcu. Kan Kapus v Beogradu, dr. Josip Jožic v Kraguievou in Slavko Sepic v Petrovcu. Opozorilo našim gospodarskim krosom. Po banovinah kroži osnutek novega obranega zakona, ki je bil sestavljen v pristojnih ministrstvih in poslan na vpogled srospodarskpm ustanovam, da se izražajo o njem. Opozarjamo naše gospodarske krose, zlasti pa obrtsii&rvo, naj se v lastnem interesu zanima za ta osnu/tek. — Iz našega državljanstva je izstopil mizar v MiincJhcnu Anton Kocmot, rodom rz Tep-na prj Mariboru. — Zakon o državni trošarini. »Službene Novinec št. 87 z dne 16, t. m. objavljajo zakon o državni tročarmi- — OCZĐ t marcu. Okrožni urad za zavarovanje delaveev v Ljubljani je j*eatavil statistiko, iz katere jo raarridno. da je bilo v mami zavarovanih 92.489 delavcev in na-m esence v. od teh 60.S12 moških in 31.677 žen*k. Bolnikov je bflo 2415, od teh 1399 trikih in 1116 žem»fc. Celokupna dnevna ravnmvana mezda je znašala 2,383.985.20 l>;n. povprečna dnevna zavarovana mezda pa pri m >&k;h 28.62, pri ženskih 20.31 Din. Prijateljem pokoj. dr. Bruncka. Poziv, ki sem ga pred meseci naslovil na pri" iare^e pokojnega sreskega poglavaria dr. BrnnĆka naj darujejo za njegov nagrobni sr^rerrk ;e imel ta uspeh, da se je nabralo deseđa; loOO Din. Ta znesek pa je nekoliko premašticn za primeren spomenik. Zato se Se enkrat obračam do številnih prijateljev, znancev in stanovskih tovarišev poko!nega s prošnjo, naj prispevajo v označen: namen. Osobito velja to za njegova nekdana službena mesta, ki se Še niso odzvao. Pripominjam, da sem si za to akcijo izposloval pristanek pokojnikove gospe vdo ve Prispevke prosim na Obrtno banke, podružnico Ljutomer, aH na podpisanega. Jan Bauka rt, Ljutomer. — 40 fiHičenikov In vreme. Ljubljančan g. Anton Doktoric se zanima vsako leto za vreme v zvezi s 40 rmičeniki, o kojih pravi nase iiudstvo. da imajo na vreme vehk vpfiv. Ljudje pravijo, da }e vreme 40 dni tako, kakrSoo je na dan 40 mučenikov. Le ros se pa to ni obneslo, kajti lepo ie bilo samo 13 in pol dne. 26 in pol dne pa slabo vreme. 11. marca smo imeli dež in snejr. .30. marca je bilo do 5. popoldne lepo, potem se je pa pooblačilo in dobili smo dež s točo. 1. aprila je h"\i ves dan zelo leon vreme, samo ob 5, popoldne jc ncko-likn deževalo. — Kmetijska šota na Grmu ima sc neka' mest v pripravljalnem tečaju n©oddanih. Da se zamorejo oddati t«dj ta, je od" ložila rok za vlaganje prošenj do 5. mana in prlčetek tečaja na sredo maja. O tem se obveščajo prosilci, ki so prošnje že vložili m oni kmetic - »osoodani, ki žele svoje sinove poslats v kmetijsko soio, pa prošenj doslej niso vWSi. šotaite v tečaju :e brezplačno. — Za pcgjocetoe v Zaankj so darova*: Mestna hranilnica IfdMjanrfra lrjD.OOO Din, Učiteijsfca tiskarna 500 Dm. tvrdka Fritsch 1O0 Diru s. ŠeHnc 100 Din, neimenovan 100 Din, Tanko Furman 30 Din. Zora Lo-kar 20 Din, Strelsko društvo NJO Din, Ev-ces Lovte KM) Wa» ¥Mc H Kovine 1000 Din. neimenovan 30 Din. Oion Zupančič 100 Din. ga. Čndnova paket obleke. — Siiinčarjki klub »Ljubljana« natnaaja, da je koča v Planici oskrbovana <1o 23. t. m. Odbor. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta Se vedno oblačno in deževno vre.m^. Tudi včeraj jo bilo po v*eh krajih naše drŽava oblačno in deževno. Najvišja t^mpera-lura je z.našala v Beogradu 18, Sarajevu in Sksvplju 17, v Zagrebu in Splitu 13. v Ljubljani 12.2, v Mariboru U.6 stopinj. P.^vi jo kazal barometer v Ljubljani 751 mm, temperatura je znašala o.6. — Huda elementarna resreča. V sredo c nad Bosanskim Brodom divjala huda nc-viiita. med katero ie treskalo in zrmelo kakor na sodni dan. Na polju je nevihta pri oranju zalotila kmeta Rada in Mladena Kostadinovića. Mladen je držal plug, Rado pa je poganjal vpreženi kobili. Nenadoma je strahovito treščilo. Strela ie ubila Rada in obe kobili, dočim se Mladenu ni mč zgodilo. — Žrtev vrtiljaka. V nedcl.vo sc j £ v Starem Beč&ju na vrtiljaku težko ponesrečil trgovski pomočnik Andrei \Yiebock. Padel .ie z vrtiljaka in zadobil težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v zemunsko bolnico, kjer se je sprva njegovo stanje i7-borjšalo, pozneje pa zopet poslabšalo. V torek so ga na njegovo lastno željo zope: prepevali v Stari Bečej, ker je liotcl doma umreti. Drugi dan jc nesrečni mladenič poškodbam podlegel. — Upravitelju pančevačke ubožnice znižana kazen. Poročali s;no nedavno, da je bil pred okrožnim sodiščem v Pančevu obsojen upravitelj tamošnje ubožnice Labud Radulović, ki jc v nekaj letih pone-verll zavodu ogrorrmn zneske, na 13 let težke ječe. Te dni se je vršila razprava pred vzklicnim sodiščem. Kazen mu je bila torej znižana na šest let. — Senzacionalen samomor v Osijeku. V sredo ie v Osijeku vzbudil precejšno pozornost samomor 421etnega. po vsem mestu znanega in uglednega trgovca Ar-tunja Spinitgarna, lastnika agenture, ki jc prodajala rtovotzumljeue aparate. Kupčija pa ni šla in Spinngarn je zašel v plačilne težkoče. To ga je precej potrlo. V sredo dopoldne se je poslovil od žene in otrok, toda opoldne jra ni bilo domov. 2ena je bila v skrbeh in ker sa tudi pri bratu nt našla, je slutila nesrečo. Vrnila se jc domov in preiskala vso niso. V kleti je našla moža obešenega. Njegov oče se ie pred dvema letoma tudi obesil. Mož je bil zelo bogat, pa je imel fiksno idejo, da bo od lakote umrl. — Zločini aaradi dekleta. V noči od nedelje na ponedeljek je srečal v Somboru domov se vrač*joci trgovski pomc>coik Lazar Lalošević v Grabljan^ki uliri vojaka Bora ČHčavaćk^a, ki ee je pogovarjal z nekim dekletom. Lazar je začel vojaka nadlegovati — baje je brlo dekle njegova prejšnja ljubka — in kmalu je nastal pretep, med katerim je vojak potegnil samokres in dvakrat ustrelil na Laloševica. Ena krogla je izziva-ča zadela v glavo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer se bori e smrtjo. Vojaka so aretirali, zagovarja se pa, da je rav-na-1 v eilobranu. — Istega dne je postal žrtev zavratnega napada v Somboru tudi mehanik Aleksander Hadnajev. Okoli 20. se je rzprehajal z dvema dekletoma po Jaakovi-ćevi ulici, ko g« je nenadoma delavec Štofao Simič poklical k sefci. Mč hudega sluteč je šel Hadnajev proti Sirnicu, ta ga je pa z nožem sunil v trebuh ter pobegnil. TeSco ranjenega Hadnajeva «o prep*Ija4i v bomieo. Kapsdalea £e niso i»ledili. — Za velikonočna voščita vporabUajte razglednice Jugaslov. Matice, ki so povsod naprodaj po 1 Dm. 277n Iz Ljubljane —Ij Oposoril«. Me*Wu ma*ristrat racarls-Pred frančiškansko cerkvijo »o na obeh straneh zasajene cvetiee in trava. Ljudje krmijo golobe in s tem onesnažnjefo dotični prostor, ki slnži ra okra« mesta, a ne m krmišče golobov. Zato opozarja mestni magistrat, da je krmljenje golobov na obeh cvetnih tratah poleg etopniSca v frančiškan -eaio cerkev strogo nahranjeno. Prepovedano je tudi metanje odpadkov (krompirje-rih ohzpkov itd.) na ta prostor. Kdor ee za to crpo»>rilo ne bi zmenil, bo kasnovan. _lj PomajijkrJTva raavetijava. Pot za Koaterjevam zidom proti Believue ali pa ivecer nazaj, ni n* kaj srnvpationa in to zato ne, ker vxfi tik gonda in pa, ker je — premalo razsvetljena. To je čudno, da se pri nas ranBve/ttjava ob periferiji tako rada za-neanarja, čeprav ee toliko pi5e in govori, koHaro ee je elektrarna s stroji in moteni i. o>. raaftrtla! Radi javne varnoafti bi ae morala raasvetijava tega pota na vsak način rodvojrti. leta minerja je pa tudi na Ope-kmmM pri novih meetoih »vilah< za artil. vojašnico in na Dunajski cesti proti BfSgrodu tudi. Torej več luči! — Ij Vojaki - analfabeti. La te se bo, kakor čujemo, tudi letos vršil v Ljubljani analfabetski tečaj. Vojake poučujejo navadno 2 ali 5 tukajšnji Ijudskošolski učitelji v pisanju, čita tj jn in računanju, proti primernemu honoriranju. Pouk je trajal do zdaj navadno 3—4 mesece. Ob koneu tečaja se ima vršiti pod nadzorstvom vojaškega zastopnika in mestnega šolskega nadzornika izpit iz navedenih predmetov. —Ij Vodstvo po Maa^ueeTi tajstavf. Ki veliio nedeljo in ponedeljek vsakokrat ob 11. dopoldne bo vodstvo po umetn. razstavi Srečka Magobca v Jakopič>v(*m paviljonu. Obisk razstave jc zadnie dni. menda za rali neugodnega vretneđja. nekoliko popustil. Trgalo pa se }o vzlic temu do 16. t. m. 3*2 slik. iBledT in >Pogled n3 Kranj« ie kupil -Okrožni urad za zavarovanje delavcev« za >Terma LaSko<. Pogled z Barja na Ljubljano, mestni župan dr. Dinko Pur. za mestno občino ljubljansko. Ob Isčici- pa »Zveza faktorjev za Slovenijo<. \rseb ostalih *28 slik so pokupili zasebniki. Ta za ljubljanske razmere nenavaden uspeh razstave je io-kar. da Magoličeve ?like obiskovalcem tako ugajajo, da jih ne «inic občudujejo, t^mvrč tudi kupujejo. Zadnje dni jr r,vz*»tavj priključenih vec slik. ki v >Se7saamvi': ni*=o navede nc. —1; Zveza slovenskih vojakov rz svetovne voine LjubBana-Moste vijodne Aahi vse člane na celodnevni izlet, ki ga priredi na velikonočni ponedeljek 21. t. m. v Pekel pri Borovnici. Zbirališče ob pol 6. pred glav n:m kolodvorom. Posebna rabila se nc bo do razpošiljala. —Ij ? Bremenc, najhitrejši m največji prekooceanski br ropa mik sveta. Opozarjamo ponovno ceneno občinstvo na premic ro tesa filma na Veliko noč v nederjo in ponedeljek, vsakokrat ob 11. dopoldne v kinu Ideal. Tako zjnimiveca lilma že dolgu nismo zledal; v Ljubljani: saj nam popisuje v krasn'h slika.i ves ocromni prezled sradtbenega dela takega parnika na znaa-njean ozrodju. nato v njegov- razkošni notranjosti. Nato vidimo splav v morje — pregled vseh notranjščin od vrha do tal. Zanimvost filma se stnpnhre čim dalje in doseže svoj višek v prvj vožnji .preko Oceana v Ameriko, kjer spremljamo v filmu vse pasažirje, da se prepričamo o njih udcdncin živlienju med vso vožnjo. Skratka* edini film te vrste — pravkar dogotovljen po berlinski Uri — izredno zanimiv in poučen — delo. katero si mora naša publika prav zotovo osledar. VELIKA NOČ JE TU! Ojr'ejre sa bo£a!o /alejo raaae emajlirane mod'c, rojave, sive in a"umin:-ja*te posode pri t\T. PiKllijniiogi atočraca še niso ar* sierfui — Zakaj si tako »mišljen, prijatelj? — Pravkar sem izračunal, da bi lahko rtacal s tem. Var požm neprestane kotrferenec. gg Tcpiracrje. IHmtoptjftc k VoAAori družbi! PRAVI FRANCK vedno odlična kakovost! Zakaj ni Francija popustila v Londonu Pomen kolonij v francoskem narodnem gospodarstvu — Francija šteje s kolonijami 100 milijonov prebivalcev Izubijan*, lb. aprila. IVđ okriljem Francoskega mstituia sc je vršilo zanimivo predavanje o francoskih kolonijah, ki sta qa predavatelja g£. Beguc in Dupuis podpria s krasnimi originalnimi tilmi. Iz njunega predavanja po-Bnemamo nekaj misli o vairnosti kolonij v splošnem ;,ju5podarst% u L'rancijc. Bogata francoske kolonije, ki so jih energični in razumni upravniki dvignili na nenavadno visoko stopnjo razvoja, so predmet slabo prikrivanega poželjenja iz-v cs tn i h držav, lrancija jih varuje in brani z izredno čujeenostjo. Razlogi za to so moralni, vojaški in trgovski. Največja moralna siia, ki izvira iz posesti koloni), je ta. da Francija s kolonijami vred šteje 100 milijonov prebivalcev. Francija ni !e v Evropi, nego tudi v Alžiru, v Tunisu, Maroku« Senegalu, torej v Evropi. Afriki, .Vziji in Ameriki. Mnogo teh kolonij vživa vse državljanske pravice, druge pa bedo sprejete v popolno državljansko zvezo, ko se dovolj asimilirajo s francosko kulturo. Torej Francija v koncertu svetovnih držav predstavlja 100 milijonski narod. Zveza med metropolo in njenimi kolonijaInimi po-sestvi jc tako intimna, da Francija ne more dovoliti, da bi ji amputirali katerokoli kolonijo, nc d*a bi bila živo prizadeta na svoji moralni osebnosti. V vojaškem pogledu ic svetovna vojna dokazala, da se kolonijalni prebivalci zavedajo svoje skupnosti z metropolo. Kolonijalni vojaki so s svojo hrabrostjo dokazali, da se zavedajo, da jc ogrožena njihova domovina. Jasno jc. da Francija zato nikdar ne bo mogla pristati na to, da ukine ali omeji kolonijalne kadre, v katerih jc znala vzbuditi tako visoko zavest dolžnosti in prilagoditi visoke borbene kvalitete kolonijalnih ljudi evropski vojaški dascipKni in moderni vojaški tehniki. Razumljivo je. da Francija nikdar ne bo mogla pristati na to. da bi se ji amputiral katerikoli del njenih kobnij, ki tvorijo tako tesno organsko celoto z metropolo. Ta moralni postulat Francija opravičuje z dejstvom, da pri kolonizaciji ni samo bila prelita kri njenih vojakov, temveč da je z veliko potrošno nacijonal- nih energij in kapitalov kolonije cjviliii-rala, naobraiala in vzgajala kolonijalno ljudstvo, izpopolnjevala njihovo materijalno življenje, ustvarjala bolnice, pristanišča, ceste m železnice Zato ima polno pravo, da sodfcj irž-iva sadove svojega dol-goletneipa truda. Te sadove pa uživa Francija risati na področju trgovine in industrije. Tekom časa so se namreč ustvarile med staro domovino in kolonijami najprej površne, nato pa vedno bolj krepke in regularne trgovske vezi. tako da bi bila danes Francija, ako bi ji amputirali kolonije, orropan* velikega dela svojega nacijonalaega bogastva in bi obenem morala ustaviti velik del svoje industrije. V tem dejstvu tudi tiči razlog tisti vrtrajnostaii intranaigent-nosti francoskega staliica na londonski pomorski konferenci. Števirke zgovorno poo&aorujejo trgovski pomen francoskih kolonij. L. 192S. je globalno trgovsko gibanje v kolonijah roa-salo 15 milijard 111 mSijonov frankov sli 3 milijarde 22 milijonov zlatih frankov. V primeri z letom 1913. bi to značilo 100% porast (leta 1913, ena milijarda 500 milijonov zlatih frankov). Tonaža blaga, ki je bila v prometu 1. 1928 j« znašala 10 nvli-jonov 236.000 ton napram 6,670.000 totvam leta 1013. Navedena globalna trgovinska, številka razpada v 7 milijard 910 milijonov importa in 7 milijard 201 milijon eksporta. Francija kupuje v severni Afriki cerealiK in njihove derivate, fosfate, sadeže* olje, volno, živino, sveže in posušeno eočivje, surove kože, usnje itd. Izvaža p« bombažno tkanino, sv-Oo, rafiniran sladkor, avtomobile, železo in jeklo, obleke, parfmne-rijo itd. Navedeni podatki pričajo, kako živahno in obsežno poslovanje veže Francijo z njenimi kolonijami. To dejstvo opravičuje francosko vlado da se je tako goreče zavzela za obrambo svojih zunanjih poae-stev. Kajti le tedaj zamore mimo računati z ekonomskim ravnovesjem, ako bo ves njen ekonomski sistem dovolj za£6atenv To pa se more zgoditi la tedaj, ako ji je zagotovljena primerna sila nr> morje. NOGAVICI i ŽJ60M Nafboafše, najtrajne$e. zato 13 najcenejše! Iz Laškega — Noto društvo Tu ee jo 6. t. m. ustanovilo žensko dobrodelno in ^olopodporno društvo i Blago srce«, s Čimer se je obnovilo (daci v novi in razširjeni obliki) predvojno ^Podporno društvo za revne učence la&ko slovenske šok*. Avtor poslovnika in pravil odn. idejni ustvaritelj društva je sedanji šoteki upravitelj K. Poslovno področje društva »Blago srce t obsega vse tri všoiajie občine, t. j. Laako. Marijagradec in Sv. Kti-S*of. Že ob rojstvu se je pokazalo, da se obeta istemu najlepša bodožooat, kar ne bo težko doseči, ker predvidevajo statuti za članice zelo široke, bogate in idealne udej-stvovalne možnosti Na ustanovnem občnem tboru se je ugotovilo, da Stoje društvo 287 Članic, med njimi 11 ustanovnic, s cimer se je uvedlo že prvi dan obstoja kot najmočnejše v Laškem. Iz občine Laško jih je pristopilo 154, iz Marijagradca 4o in iz Sv. Krištofa 36. Pri tajnih volitvah, ki jim je osnova številčni proporc članstva iz posameznih treh občin, je bil ievoljen nastopni upravni odbor: Stegenšek Josipina, načelnica; Sza-bo B*«trix, podnačelniea I; Drobnič Antonija, podnačelnica II; Koderman Milena, tajnica; Štrekelj Darinka, namestnica tajnice; Kutoica Bogomila, blagajoičarka: Ko-cijan Angela, njena namestnica. Odbornici: Benko Ivanka. Drofenik Ida, Golob Gabri jela, Kuotara Amalija, Osolin Marta, Petek Anica, Potočoiik Soojja, Roeaier Herma. Na- mestnice odboru ic: Bobe k Marija, Jeaornik Antonija, Kačič Milka, Marsič Vera, Matko Štefanija, Mayer Pavla, Saabo Margita, &u-bel Marija. Računske pregledovalke: Der-gan Vera, Drnovšek Pavla, ZidaoŠek Julija-na. Pripravljalni odbor je tvorilo 7 učiteljic t u k. osnovne dole. Kot predhodna propagandna prireditev je bik) dne 12. jan. beležiti novoletno obdarovanje revnih aolarjev in rev iz občinske ubožnice. S sličnim i in raznimi drugimi dobrodelnimi »^rltfiHni mi-fili društvo nastopati vsako leto. 9p. ženarva iz vee župnije se vabi na plošni prietop. Iz Celja Še nekaj o Stradanje vin Izvedeli smo, da ima z. Stanislav FiaTkia, zasebnik v St. Petru v Savinfekj doanr sroslt z napisam na notranji strani instrumenta : >Nicolaus Amatus, fecit jo Cremo-na anno 1645t. Aanatus je bila znamenita rodJbma, ki jc živela v 16. in 17. stoletju v Cremooi in dc izdelovala gosli. Andreas Amatus (1530—1611) je izdeloval s svoj trn bratom Nikolajem vijofcne in vijole. Mie-gova sinova Antonius (1555—1638) in Giro-lamo (1556—1630) sta napravila gosli različnih velikosti. Najbolj cenjene so jcosh Nikolaja Amatusa (1596—1684). ki je bil sin Carolama. Nikolaj je bil nčatelj Onarneraa in Stradivariia. Ce so omenjene gosli pristne, moremo s. Pnsjtii le čestitati kot sretnomu lastniku že skoro 300 let starin gosli. —c Zdravilni naravni vrelec na Bregu. Te dni ie strokovnjak dr. Stanko Mtoo&c rz Zagreba preiskal mali studenec za bJvio Lebitscbevo in sedaj Oswatitschevo hHo na Bregu pri Celju srlede ugotovitve njegove radioaktivnosti O studencu so Undje že dolga leta govorih, da je zelo zdravilen in so nos i h vodo domov. StrokovnjaSka preiskava ie pokazala, da so bile govorice utemeljene, ker ima voda 4.99 J. M. (Ma. chejevai enot) radioaktivnosti. Sedanji lastnik je sklena studenec eksploatirati. S pre-uredlrvijo studenca bo mogoče dvignili njegovo kapaerteto od danaSnAh 4 Wrovna 8 litrov na minuto. Sortna kosa. V Cerju je umrla ugledni TotJbmi sobo- m črkon&karja g, Stojana Molobarja v ukcj Za krealjo v nežni mladosti 41ema bčcrkjca Majda. Naše iskreno sožaftel Edgar WaHace: 43 Vrata izdajalcev Roman XVIT. Okrog ene ponoči se je prikazal izza surrevskega brega motorni čoln, opisal je velik kros proti vzhodu od London Bridke, pognal se je mimo Billingsgate in plul počasi ob severnem bregu. Čoln z ustavljenim motorjem se je približal zidu tovverskega brega. Štirje možje, sedeči v čolnu, so se prije:! za zid in vlekli čoln okrog St. Tho-mas* s Towrea tako, da so se ustavili skoro nasproti stražarnice obrežne straže. Vodja čudnih nočnih izletnikov je pogledal čez rob brega in opazil, da je na straži stoječi vojak zapustil stra-žarnico, obesil puško r.a ramo in krenil proti vzhodnemu koncu sv-oj-e poti. Dež je bil ponehal, toča ne na dolgo. En mož je skočil iz čolna, prelezel je ograjo, se priplazil previdno do stražarnice in smuknil v njo. Kmalu sc je začni topot okovanili čevljev vračajočega se stražarja. Vojak se je ustavil pred stra-žarnico in postavil puško k nogi. Vsem v Čolnu se j-e zdelo, da čakajo že celo večnost. Končno se je začul zamolkel krik, puška je padla na tla in zopet ie bilo vse tiho. Drugi mož je potegnil z dna čolna lahko lestev, naslonil jo j-e na ograo in splezal na breg. Dva druga sta mu sledila. Graham Hallovvell je bil zadnji. Nosil je častniško uniformo in sabljo je držal tako, da bi ne rožljala. Hitel je čez prostor, ki je delil rob brega od globoke, štirioglaic jame. v kateri so stala nekoč vrata izdajalcev. Niti ozrl se ni, da bi videl, kaj se je zgodilo s stražarjem. Ni imel kaj razmišljati o usodi nesrečnega moža, ki je ležal one- svešcen v travi. In že je plezal po lestvi, stoječi v jami. Nekdo se je ukvarjal z vrati, ki so se pogosto odpirala izdajalcem in nedolžnim. Ni videl, kaj je kdo tam počel. Slednjič je zašepetal nekdo »pojdite« in Graham je stal pred stopnicami, vodečimi k Bk>-ody Toweru. Treba je bilo dobro paziti. Slišali so korake sem in tja bodečega straža rja, toda v temi ga niso videli. Vodja se je zopet tiho splazil naprej. V roki je držal kovinast valjar, h kateremu je bila pritrjena lijaku podobna naprava. Toda Graham ni imei nc časa ne veselja zanimati se, čemu mu bo to čudno orodje. Slutil je. da bo v njem najbrž omamni plin, ker ;e videl, da si je mož p"ed izstopom iz čolna pritrdil na obraz masko iz gume. Ura v zvoniku neke cerkve v City je odbila četrt na dve. Možje so se korak za korakom plazili naprej. Okrog ni:h je bilo vse tiho. — Stoj! Kdo je? Graham :? zadržal sapo. Stražar je zag'edal moža. — Prijatelj! — Stop: bliže, prijatelj, in povej geslo. Mo? je tiho odgovoril: — Boston. — Vstopi, prišteli, vse je v redu. Potem niso slišali nobenega glasu reč. Mož v maski se je kmalu vrnil in tovariši so krenili za nrim ob visokem zidu proti vzhodnem delu. Ko s-o š!i mimo stražarn'ce. ie Graham zagledal sključeno postavo. — Dal sem mu steklen'co žganja, — je dejal zamolkel glas in Graham je spoznal, da je maskirani mož Mavvsev. - Morate trditi, da je pijan. Odprl je vrata, vodeča v stolpič, bivšo prednjo utrdbo, katero so častniki porabili za sobo. Tovariši so mu sledili. — Stojte pri meni, — je zašepetal nekdo Grahamu na uho, — čim odstra- nim vašega brata, stopite na njegovo mesto. Graham je pogledal izza vrat in opazil migljajoče luč. Bil je Dick, ki je pregledoval straže. Bilo je jasno, da je bil v pristanišču in zdaj se je vračal k stražarnici. Bližali so se dolgih korakov. Spredaj je korakal tambor z lučjo, njemu sta sledHa dva vojaka, njima podčastnik, zadnji je bil pa Dick. Ko so šli mimo vrat, je nekdo zašepetal Grahamu na uho: — Zdajle! Graham ni ničesar slišal, samo videl je, kako je Dick omahnil. V naslednjem hipu ie Graham zamenjal svojega onesveščenega brata. f!n vojak se je obrnH. Morda je pa le kaj slišal. — Glejte naprej, — ie dejal Graham osorno, kakor bi bil gotovo govoril v tem primeru' tudi Dick. Potem je pa zaklical: Stojte! Prispeli so do stražarnice pred Vrati izdajalcev. Narednik ie stopil k vojaku, ležečemu na pragu stražarnice. — Kaj mu je. narednice? — ie vprašal Graham. — Ne vem. sir. Vstani! — je zakli-ca* in stresel nepremično ležečega vojaka. — To ie Filipert, sir. Zdi se mi, da je pijan. — Odnesite ga v vojašnico. Dva vojaka sta odložila puške in skušala postaviti nezavestnega voiaka na noge. Dišal je močno po alkoholu. Slednnč se ie narednik pripogr.il in pobral stekleničico. — \Vhisky. — je dejal, čim je steklenico poduhal. — Odnesite ga brž v vojašnico. — Ali naj postavim na njegovo mesto drugega vojaka, sir? — Ne. ni treba. Graham je korakal pogumno za vojaki skozi vrata v vojašnico. Nihče bi ga ne razločil od njegovega brata. Dick ie nosil kratke, temne brčiće. Enake brčiće je nosil zdaj Graham. Pustil si jih je bil Tasti takoj, ko je zvedel, kaj ga čaka. Občina Ljubljana. MARTA MIKUŽ, rojena GERBER, vdova bančnega ravnatelja, naznanja v svojem, v imenu svoje hčerke Anice in ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njena nadvse ljubljena mama, predobra stara mamica, sestra, teta in svakinja, gospa trgovka in hišna posestnica dne 17. t. m. opoldne, po kratkem trpljenju, previđena s tolažili svete vere, v 71. letu starosti sklenila svoje trudapolno življenje. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 19 aprila 1930 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. aprila 1930. Ifestni oogrebni zavod občine Ljubljana Brez ponehaega nuaamli 1 V najglobji žalosti naznanjam vsem prijateljem in znancem v svojem in imenu svojih otrok Raul in Rene, kakor tudi v imenu ostalih sorodnikov, da je moj nadvse ljubljeni soprog, gospod ton Salvador kapetan I. kl. v pok. včeraj ob 3. uri popoldne po kratki, mučni bolezni, boguvdano preminul. Truplo blagopokojnika prepeljemo v Maribor, kjer se vrši pogreb v soboto, 19. t. m. ob l/?4. uri popoldne iz kapelice pokopališka v Pobrežju na pokopališče istotam. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Zagorju ob Savi. Vsi, ki ste ga poznali, prosim, da ga ohranite v dobrem spominu! Zagorje - Maribor, dne 18. aprila 1930. THEA SALVADOR roj. MICHELClC, soproga. Dolgost življenja narašča Učenjaki pravijo, da ni daleč čas, ko bo znašala povprečna starost ljudi nad 70 let Mak) je ljudi na svetu, ki bi si želeli visoke starosti. Učenjaki trdijo na podlagi mnogih znanstvenih opazovanj, da je življenje vsakega človeka polkrat tako doigo, kakor njegov razvoj. Razvoj človeka se pa konča navadno z 20. letom in tako imamo prav za prav pravico živeti 100 let. Toda malo je Jjudi, ki bi se veselili ali žalostili tako visoke starosti. Pretežna veČina ljudi zaenrsti dolino solz mnogo prej. Statistika celo priča, da je povprečna starost ljudi nekaj nad 50 let, torej skoro polovica manj, nego bi moral človek živeti po znanstvenih ugotovitvah. Najbolj žilavi in odporni so baje Bolgari, kajti v Bolgariji je 3883 starčkov, katerih vsak je star nad 100 let. Razmerama visoka starost Bolgarov je posledica njihove prehrane. Bolgari jedo večinoma sir in črn kruh. Ze od nekdaj so živeli Bolgari skromno in v marsikaterem pogledu so se morali zelo omejiti, toda zdravo podnebje in preprosta hrana je navzlic temu pripomogla, da dočakajo mnogi zelo visoko starost. V Rumunj ji je 1074 90 — 100-letnih starčkov, v Jugoslaviji komaj 500, v Španiji 410. Vprašanje je, kdo živi v splošnem delu, moški ali ženska. Statistika nam priča, da žive v splošnem del j ženske, nego mošiki, ker je njihovo življenje bolj mirno in ustaljeno. Druga zanimivost je, da dočakajo rjudje zdaj klub težkim posledicam svetovne vone v splošnem višjo starost, kakor v prejšnjih Časih. To gre na račun velikega razmaha higijene in zdravniške vede. V srednjem veku je znašala povprečna starost človeka komaj 30 let. Leta 1825 je znašala že 32 let, leta 1850 41 let leta 1910 43, leta 1920 že 46 let. Lahko torej upamo, da bo v bližnji bodočnosti dolgost življenja še daljša. Učenjaki celo govore, da ni daleč čas, ko bosta znanost in higijena tako napredovali, da bo znašala povprečna starost človeka na J 70 let. Da smo v tem pogledu res na boljšem v primeri z našimi predniki, je razvidno iz tega, da je bilo do leta 1S50 od 10.000 ljudi samo 617 starih nad 60 let, ko so umrli. Stari ljudje so že od nekdaj uživali in uživajo še zdaj nekakšne privilegije. To se ne kaže samo v sooštovanju mladine do starčkov, temveč tudi v tem. da se starim ljudem marsikaj iz-pregleda. kar bi se mladim ne nio.^lo. Navadno se misli, da žive zelo stari ljudje mirno življenje in da nimajo radi nenadnih izprememb, temveč da si žele tihega večera svojega življenja. Toda mnogi primeri pričajo, da imajo tudi starke in starčki mladostne livune. Američan Ravvlon je popeljal na svoj stoti rojstni dan pred oltar .301etno nt-vesto, s katero je živel 14 let v srečnem zakonu. Potem nni je žena umrla in 1141etni starec se je hotel znova oženiti. Fn bil je zelo nesrečen, ko se je prepričal, da ni ženske, ki bi zvezala svoje življenje z njesovo mlado ljubeznijo. Umrl je v starosti 122 let. Akrobat Henrv .Johnson je opustil svoj poklic v 9S. letu. Bretoncu Franc->isu Noilleru je bilo 100 let, ko je nehal hoditi vsak dan v svojo trgovino. Bogati ljudje imajo nedvomno največ izgledov, da dočakajo visoko starost, kajti njihovo življenje je mirno, težkega dela z redkimi izjemami ne poznajo, jesti in piti imajo dovolj :n tudi živcev- jim m treba ubijati tako. kakor jih morajo ljudje, navezam na delo svojih rok in glave. Važen je tudi poklic. Izkušnja nas uči, da dočakajo najvišjo starost in sicer povprečno 69 let politiki, 65 let bogoslovci, 63 let trgovci, 61 let uradniki, 60 poljedelci, 59 zdravniki, 50 oficirji itd. Protest proti novi modi Angleška ženska društva so priobčila v >t)aily Mailuc protest proti sedanji ženski modi in tendencam, viadaV)-Čim v nji. Protest je naperjen zlasti proti dolgemu krilu. Prvotno se je reklo, da bodo nosile dame dolga krila samo pri večernih oblekah. Zdaj se je pa krilo podaljšalo tudi pri popoldanski obleki, da celo pri športni. Za krilom so se podaljšale tudi rokavice in lasje. To tendenco je seveda težko spraviti v sklad s športnim duhom naše dobe. V protestu angleških žensk'h društev je rečeno, da glede ženske mode nismo več daleč od dobe krinolin in od časov, ko so delale nehigijenične in neudobne obleke iz naših babic slabotna, nesamostojna bitja. Angleške žene zahtevajo, da se vrne kratko krilo in higijenična obleka, ki odgovarja športnim potrebam in delovnim pogo;em modem« žene. čajni kralj umrl Nedavno je umrl v Londonu Peter Larkin, od 1. 1922 vrhovni komisar za Kanado v Londonu, znan pod imenom čajni kralj. Umri je v starosti 73 let Kot sin siromašnih roditeljev je začel Larkin svojo karijero v veletrgovini s čajem v Montrealu v Kanadi, kier je bil uslužben kot trgovski potnik. Bil je zelo marljiv in kmalu si je prihranil toliko denarja, da je ustanovil lastno trgovino s Čajem. Delal je noč in dan in zato ni čuda, da ie njegovo podjetje lepo napredovalo. Zdaj je »Salada Tea Gomp.«. kakor se imenuje prvotno Larkinovo podjetje, ena največjih čai-mh tvrdk z velikimi skladišči v 11 ameriških mestih in s podružnicami po vsem svetu. Zadnja leta so znašali letni dohodki čajnega kralja Larkina nad 100.000 angleških funtov ali v naši valuti okrog 27 milijonov Din. Larkin je bil prvi trgovec na svetu, ki je začel zavijati čaj v staniol-papir. O njem se je govorilo, da je zavarovan tako visoko, kakor nihče na svetu. Kot vrhovni komisar za Kanado je organiziral uvoz kanadskega blaga v Anglijo in odplačevanje angleških vojnih dolgov Kanadi. Pri pretila jen jn, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, Če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje Črevesa s tem, da popijete pol caše naravne »Fran z J o sefove« grencice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Koliko je na svetu zlata Ce bi zbrali vse zlato, kar ga je na svetu, bi nastal velik hrib. Zlata je namreč na svetu okrog 35 milijonov kg. V denarju izražena vrednost tega zlata znaša nad en bilijon Din. Za kovanje denarja se pa rabi komaj polovica vsega zlata. Koncem predlanskega leta so cenili vrednost zlatega denarja na svetu na 400 milijard. V resnici pa o obtoku zlatega denarja sploh ne moremo govoriti, ker ga že 15 let nikjer ni dobiti. Kam so izginili zlatniki? Pred vojno ie bilo v Nemčiji za 30 milijard zlatnikov, koncem lanskega leta pa samo za dobri dve milijardi. Zavezniške države so izgubile z vojno dobro tretjino svojega zlata. Zato je pa Amerika podvojila količino svojega zlata, kar velja tudi za pretežno večino nevtralnih držav. Rusija je prišla med revolucijo skoro ob vso svojo rezervo zlata. Ostalo jj je samo nekaj sto milijonov. Zanimivo je, da so bili pri prevažanju ruskega državnega zlata med revolucijo tudi nekateri Slovenci kot straža. Lahko torej govorimo o preseljevanju zlata. Zdaj je zlata dežela v prvi vrsti Amerika, kjer se tudi pridobiva mnogo zlata. Še v preteklem stoletju so pridobivali v Braziliji polovico vsega zlata na svetu. Zdaj je na zlatu najbogatejša dežela južna Afrika, kjer leže v zemlji ogromne množine te dragocene kovine. >*A£a1i o gin si < Vsaka bcaeda SO p&r. Ploda me lahko tudi v znamkah Za odgovor znamko f ~ Na vprašanja brez znamke ne odBntHtriama - Najmanjši o*la» IH» 5*-* «-aaa*a- Kfcvirje planin« m harmonije prodaja, iz-poso>uje, popravlja in čisto ug!a-šuje najceneje, tudi na obroke — tovarna klavirjev VVARB1NEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Ri-mska cest« 2. 1364 Radi izselitve se odda v najem btša stična vili. zelo pripravna za trgovino aJi vsakega obrtnika, posebno čevljarja — kjer je obrt zelo dobro vpeljana ter se izvršuje že 20 let. Hiia sestoji iz 7 sob, kuhinje. 2 kleti, dalje hleva, zelenjadnega vrta in zemljišča za vzdrževanje do 2 živmčet. Najemn ku je na ponudbo konj z opremo, 2 voza in več drugega orodja. Ogleda se pri Josipu Pogačar, Radomlje. 1412 Trgovina mešanega blaga z inventarjem na zelo prometnem kraju v Ljubljani se radi družinskih rarmer takoj odda. Cena nizka. 1413 Enonadsrropno hišo novozidano, sredi Dol. Logatca, poleg šole in cerkve. 5 minut od postaj«, prodam iz proste rok«. Pri hi&i se nahaja gospodarsko poslopje, pripravno za vsako obrt ali trgovino. Vse te v najboljšem stanju. Pojasnila daj« Anton Po-ženel, sploš. mizarstvo, Dol. Logatec 58. 1411 Tapetniki, trgovci pozor! Afrik nudi po reklamni ceni. Zahtevajte vzorec in cenik. Anton Merhar, Ljubljana, Sv. Petra c. 2. 1366 Slaščičar«, pek], hoteli in restavracije, uporabljajte sa