AKTUALNO TEDNIK O sodelovanju TRBOVLJE, 31. OKTOBRA 1962 • ŠTEVILKA 45 LETO XV Ob 1. novembru v Zasavju * Ob 1. novembru — dnevu mrtvih se bomo spet poklonili spominu vseh tistih, ki so darovali svoja življenja, da danes živimo v svobodni domovini, da svobodno delamo in si svobodni ustvarjamo še boljši jutrišnji dan. Misli nam bodo spet poletele k grobovom borcev na jasah, v globeli, v samotne doline, pravzaprav povsod tja, kjer so padali pred 17 in vež leti naši očetje, bratje, sinovi, matere in sestre, sorodniki, znanci in neznanci. Organizacije Zveze borcev, Socialistične zveze, Ljudske mladine, šolska mladina in drugi pripravljajo ob 1• novembru v vseh štirih zasavskih občinah vrsto žalnih slovesnosti. Tako bo v Trbovljah žalna komemoracija jutri ob 15. uri na pokopališču. Na komemoraciji bodo sodelovali delavska godba na pihala in recitatorji Svobode — Center. Ze danes pa bodo učenci iz vseh treh osemletk okrasili grobove padlih borcev NOV na pokopališču ter spomenike. V Litiji bodo žalne komemoracije že danes. Na Javorškem pilu bo ob 16. uri, v Šmartnem ob 17. uri, na litijskem pokopališču ob 17.30 uri in pred spomenikom v Litiji ob 18. uri. Na tej žalni slo vesnosti bodo sodelovali pevci in godbeniki litijske Svobod.’. Sicer pa pripravljajo organizacije ZB skupaj s šolsko mladino po večjih krajih v občini žalne komemoracije, tako na Savi, v Kresnicah, Jevnici, Vačah in drugod. V Zagorju ob Savi pripravljajo organizacija ZB in šole žalne slovesnosti jutri. Tako ob 10. uri pred spomenikom na Lokah, ob H. uri v Orehovici, pred spomenikom talcev v Ulici talcev in osrednjo ob 15. uri na zagorskem pokopališču. Podobno kot v Trbovljah, j Litiji in Zagorju ob Savi pri- razprava pravljajo tudi na področju občine Hrastnik ob dnevu mrtvih več žalnih komemoracij,-tako v samem Hrastniku, na Dolu, v Zidanem mostu in v Radečah. Mladina iz vseh štirih zasavskih občin pa je že doslej ali pa bo še danes okrasila s . poznim jesenskim cvetjem grobove padlih borcev in re- 94. člen predosnutka nove deluje skupna Komunalna Ustave FSRJ predvideva mož- banka; občinski ljudski odnosi, da občine sodelujejo bori Trbovlje in Hrastnik tee med seboj, se prosto združu- Zagorje ob Savi in Litija pa jejo in združujejo sredstva za imajo organizirane tud; ne- . 20 din opravljanje posameznih zadev katere skupne službe. Opaziti _____ iz svoje pristojnosti ali za je pa tudi že začetke večjega! ustvaritev pogojev skupnega sodelovanja med posameznl-pomena, ustanavljajo skupne mi gospodarskimi organizaei-organe, zavode in službe; za- jami. čenjajo skupne akcije in iz- /ato ni čudno, če postaj menjujejo izkušnje. v Zasavju vse bolj aktualna 2e večkrat doslej smo v vprašanje, kakšno vlogo H* Zasavskem tedniku pisali o bodo namenili prav sodelovanju v Zasavju, še po- sodelovanju v novih občin-’ sebej pa smo opozarjali na skjh statutih, nekatere slabosti, ki so se po- y osnutku novega statuta občine HRASTNIK so v po* Zdaj lahko ugotavljamo, da R,avju o ra2mer}u občine d« SSTeÄu med zasavskimi *™gih občinami. Ze nekaj let izhaja ^ na področju štirih zasavskim občin medobčinsko glasilo občinskih odborov SZDU Trbovlje, Hrastnik, Litija in Zagorje ob Savi -Zasavski tednik-. potreb, Id so skupnega pome« na za več občin, In za zadovoljevanje različnih potrebi občanov z območja posameznih občin lahko zainteresirane Občine ustanovijo skupno Za področje omenjenih štirih '“"T”£ " dužbe. Skupne službe se usta- občin deluje skupni Zavod za prosvetno pedagoško službo; za območje občin Trbovlje, navijajo na področjih, za katera občinska skupščina sma- deluje skupni Zavod za kataster in izmero zemljišč, skupna Zavarovalnica ter v zadnjem času Komunalni zavod za socialno zavarovanje, ustanovljena je pa bila tudi same občine. V Hrastniku so še zapisali, da morajo razmerja med občinami pri ustanavljanju skupnih služh temeljiti na pogodbah, ki natančneje določajo vsebino so- Komunalna skupnost soma)- de,ovanja ter pravice ifl dolž« nega zavarovanja; za pod roč- J je občin Trbovlje in Hrastnik Spomenik v Javorškem pilu nad Litijo Jože Demovšek ponovno izvoljen za sekretarja ObK ZK v Litiji (ma) LITIJA — Po končani občinski konferenci ZK v Litiji sta se na prvo sejo sestala novoizvoljeni 17-član-ski občinski komite ZK Litija in revizijska komisija ObK ZK. Na prvi seji je bil ponovno Izvoljen za sekretarja občinskega komiteja ZK dosedanji sekretar Jože Dernovšek. Tolmačenje ustave s konkretnimi primeri Minuli teden, v petek, je bila razširjena seja konference za družbeno aktivnost žena pri občinskem odboru SZDL v Trbovljah. Glavni točki dnevnega reda sta bili: o osnutku nove ženami po delovnih kolektivih .organizacijah, zavodih in ustanovah ter tudi po raznih tečajih. Da bi pa bila posamezna določila iz ustave čimbolj dojemljiva, so sklenile, da bodo tolmačile ter odgo- ter problematik»' varjale na posamezna vpraša-vzgojno varstvenih ustanov. nja o novi ustavi s povezova-V razpravi o novi ustavi njem na konkretne primere iz FSRJ je s temeljnimi postav- vsakdanje prakse in življenja kaml ustave seznanil članice v komum-konference tov. Borštnar ter Mimo tega so žene tudi na vsa vprašanja, ki so jim nejasna in ki jih zanimajo. Inž. Branko Hočevar ponovno izvoljen za sekretarja ObK ZK (ma) ZAGORJE — V ponedeljek se je sestal na prvo sejo novoizvoljeni občinski komite ZK v Zagorju ob Savi. Po konstituiranju so za sekretarja ObK ZK ponovno volucionarjev. ter okrasila vse nje nove ustave. Tako bodo spominske plošče. tolmačile ter razpravljale z tudi ogovarjal na vprašanja sklenile, da naj tečejo razpra- izvolili inž. Branka Hočevar- ve o novi ustavi tako po go- ja, zraven tega so pa na seji spodarskih organizacijah kot razpravljali še o sklepih z tudi v zavodih ter tečajih v zadnje občinske konference skupinah od 15 do največ 20 ZK ter o proučevanju pred-žena, ki se bodo lahko tako osnutka nove Ustave v orga-scznanHe ter dobile odgovore nizaeijah in med člani ZK. o posameznih poglavjih nove ustave. V razpra vL so članice sklenile, da se bodo vključile v javno razpravo in tolmače- nosti posameznih občin. Sodelovanje med občinami se lahko uresničuje tudi tako, da občina financira določene službe na območju drugih občin, čeprav ni njihova soustanoviteljica, če taka služba koristi občanom in napredku občine. Posebne določbe o sodelovanju občine z drugimi občinami je zaslediti še v osnutku novega statuta občine LITIJA, kjer navajajo, da v zadevah,- ki so skupnega pomena za dvoje ali več občin, občina enakopravno sodeluje z drugimi občinami. Pri tem ustanavlja skupne medobčinske zavode alt upravne organe. Predlagajo tudi, da naj se razmerja med občinami soustanoviteljicami zavoda ali organa urede s posebnimi medsebojnimi določbami. Dejstvo je, da bo treba v novih statutih zasavskih občin nameniti mnogo večjo vlogo prav sodelovanju in to* sodelovanje tudi bolj konkretizirati. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da je sodelovanje v Zasavju — čeprav šele na začetku — že rodilo prve sadove in da si velja zato prizadevati to sodelovanje kar najbolj krepiti. Pred komisijami za proučevanje komunalnega sistema in izdelavo novih statutov vseh štirih zasavskih občin stoji v prihodnjem obdobju mimo drugih še ena važna naloga — bolj in podrobno obdelati v osnutkih statutov tudi sodelovanje. j, M. L, ji Revolucionarnost Konkretno v akcijah, ne samo v besedi Im kritično V soboto je bila v predavalnici Delavskega doma v Träne. Mimo številnih disku-bovijah letna konferenca Zveze komunistov trboveljske ©b-tantov je na konferenci govoril tudi France Khnovcc-Ziga. Konference se je udeležil še Andrej Verbič, äan okrajnega komiteja ZKS Ljubljana. Na konferenci, ki je bila izrazito delovna, 60 dali glavni poudarek gospodarskim nalogam. Predvsem je bilo na njej naglašeno, da je treba nadalje utrjevati metode dela in mu dati vsebino glede vprašanja odgovornosti, družbeno politične aktivnosti, potrebe zaostrovanja idejne enotnosti in dosledno uveljavljati demokratičen centralizem. Na področju gospodarstva je treba razviti takšno vsebino in metode dela, ki bodo vztrajno podpirale težnje nadaljnjega razvijanja in utrjevanja delavskega samoupravljanja, nadaljnji razvoj proizvodnje, povečanje produktivnosti, osvajanje modernih tehnoloških procesov v proizvodnji, izdelavo konceptov za gospodarski razvoj v občini in v gospodarskih organizacijah, dosledno je treba uveljavljati pricipe delitve dela in se močneje vključevati v mednarodno delitev dela. Nadalje so na konferenci zlasti opozorili na razne pojave, ki povzročajo dezorientacijo in niso v skladu s stališči ZK. To so posamezni primeri nerazumevanja na stališčih do vezanja osebnih dohodkov na produktivnost, kar jo precej 6plošen pojav. Zlasti so močne tendence uravnilovke v okviru razponov v osebnih dohodkih in obratno. Prav tako prihaja do izraza različna, a tud? napačna pojmovanja principov rotacije ter zavzemanje napačnih stališč v zvezi z našim gospodarstvom. Na konferenci, v poročilu sekretarja občinskega komiteja ZKS Trbovlje inž. Alberta Ivančiča in v razpravi je bilo precej obravnavano vprašanje družbeno politične aktivnosti članov Zveze komunistov. Mnogi člani napačno pojmujejo družbeno politično aktivnost. Člani Zveze komunistov se v bodoče ne bodo ocenjevali po številu funkcij, ki jih imajo, temveč po opravljenem delu v svojstvu družbeno aktivnega političnega delavca. Pri obravnavanju {ilsma IK CK ZKJ se je na terenu, podobno kot v Litiji, pokazalo, da še ni Izkoreninjeno staro pojmovanje o vlogi ZK, in da so se pojavile zahteve, da mora občinski komite ZK »zdaj vzeti stvar v roke« in reševati vsa vprašanja. Te zahteve eo prišle do izraza zlasti v terenskih osnovnih organizacijah ZK. Tako so v nekaterih osnovnih organizacijah prevladovala mišljenja, da so komunisti za vse odgovorni, kar je ponekod pri- Za razne negativne pojave, ki so se pojavljali na terenu, je pa treba v veliki meri iskati krivdo v tem, da se še podčrtala razprava na konferenci, v kateri je sodelovalo 22 diskutantov. — ar Tri naloge Predvčerajšnjim, v ponedeljek 29. oktobra, je bila v fercnca šlo do izraza v močnih tež- vedno posveča vse premajhna njah za večanjem oblastnega pažnja potrebi politično-ideo- L . ^ ^ na položaja ZK Sicer so to bili loškega dviga članov ZK in ob_ k0nferenca organi- ske občine do nedavnega osamljen, primeri vendar pa ostalih. Kljub doseženim komunistov li- kritika bolj malo čislana, kei to opozarja na potrebo mno- uspehom v gospodarstvu m Je ki so se je so ji kaj rade sledile sank, go intenzivnejšega prouceva- še v drugih področjih dejav- mJ.mo 7g ^ članov cije priJčemer s0 zlasti iz, nja vloge in metode dela v nost. je izredno važna idejna dosedanj občinskega ko- stopali primeri iz Industrije Zvezi komunistov in udi enotnost elanov ZK m nji- ZR udeležiU Se clan ^ krzna, konfekcije ir motaejsega praktičnega uve- hovo polfticno-ideolosko izo- CR vladko Majhen in laWJe obutve v Šmartnem; 1 j avl jan ja sprejetih principov, brazevanje, kar je posebno e,ana OR ZRg Ljubljalla i v je ^ ^ v« /\ m rt trt «%AtnttA v, rvH ort a 1 o ro7nroun no Ir An T . Franc Kralj-Cink in Janez pravilna in konstruktivna Pirnat. kritika enotnost vrst članov Na konferenci je podal ZK, razvija odnose, razvija referat o bistvenih nalogah odnose tovarištva, pomaga članov ZK litijske občine V človeku odstranjevati dolo- prihodnjem obdobju eekre- čeme slabosti in drugo. Na tar občinskega komiteja ZK konferenci so bili med dru- Litija Jože Demovšek in dal gim tudi ugotovili, da se pri tem poseben poudarek imajo v Litiji zahvaliti prav ■ . ... ... . dvema osnovnima nalogama objektivni kritiki, da bolje 8 * a ,n a Zveze komunistov; idejno- poznajo situacijo v nekaterih „ . ,. ... . « '?*. kM?unistov pomični enotnosti kot osnov- litijskih gospodarskih orga- Hrastiuku «bernska konfe- hrasln.ske občine je tud. nemu vpražanju moči Zveze nizacijah, tako n. pr. v Indu-renea ZK. Mimo delega ov močno podčrtala, da so č ani komunißtov> ^loge idejnega gtnji usnja, krzna, konfek-in nekaterih drugih gostov ZK neposredno odgovorni za faktorja i*’metode dela ZK, cije in lahke obutve v Smart-?** sc konference udelczila razvijanje družbenega uprav- ^ nal članov ZK Leenl todl-Wji v Li- tudi član CK ZKS Tone Ijanja v obc.n, in je treba za- Epodanstvu. t3jl in Kmetijski zadrugi Kropušek in organizacijski voljo tega zlasti v zadnjem Samo p0r0guo 0 delu, sta- Gabrovka - Dole. Kritika je sekretar OK ZK Ljubljane času duh nove Ustave pribij- jjjgjj, jn aktivnosti članstva ha litijskem področju zdaj Janez Hočevar. Referat na zati slehernemu državljanu na Zk, referat sekretarja občin- našal pravi smisel in jo je konferenci je podal sekretar osnovi življenjskih razprav; skcga komiteja ZK in raz- treba še razvijati in stalno ObK ZK Hrastnik Janez Za- ^poredno s tem se pa morajo prava na konferenci so se krepiti. ^ rr , ?v.na podro^ju hrast- oblikovali po izredni skrbno- V zvezi ■ krepitvijo swlij- Za člane Zveze komunistov- niske občine zavzemati tudi sU> konkretnosti in kriUČ- ske organizacije bo na zadnji iz občin Zagorje ob Savi, Tr- za krepitev ljudskega odbora, nostj občinski -konferenci Zveze bovlje in Litija so zadnji po- njegovih svetov, komisij in ZraVen problemov in na- komunistov v Litiji nagla-nedeljek tudi člani ZK s pod- vseh drugih organov družbe- log v zvezl z idejno»politič- sili, da so prav stališča, ki ročja hrastniške obäne na ob- nega upravljanja v občini. no enotnostjo in krepitvijo izhajajo iz idejno-političnih čindhš konferenci podrobne- Tudi hrastniška občinska Zveze komunistov, z idejnim vprašanj tista, ki omogočajo je spregovorili o svojem dose- konferenca ZK je bila izrazi- izobraževanjem, konstruktiv- izvrševanje vseh drugih na-danjem delu, hkrati pa prc- delovna, konstruktivna in no kritiko, rotacijo, o metodah log. Prav so ugotovili, da tresli naloge v komuni v pri- konkretna — podobno kot vse dela, nalogah članov ZK v je idejno-politična enotnost hodnjem obdobju. Podobno zadnje občinske konference v samoupravnem mehanizmu članstva pogoj za nadaljnji kot na ostalih treh občinskih drugih treh zasavskih obči- občine, nalogah članov ZK v razvoj socialistične družbe, konferencah ZK v Zasavju so nah. Zaradi tega lahko z vso gospodarstvu, nalogah članov Globoka, humana idejno-po-tudi v ponedeljek v Hrast- upravičenostjo tudi v Hrast- ZK v industrijskih gospodar- litična enotnost ima pa med niku mimo drugega postavili niku pričakujejo ,da bo delo sklh organizacijah, v kmetij- drugim svoj pomemben od-v ospredje nalogo, da po- članov Zveze komunistov še stvu in o nekaterih kadrov- sev na enotnost in gledanje stavlja borba za učinkovitost, uspešnejše in da bodo člani skih problemih v gospodar- drugih delovnih ljudi in v mobilizacijo in idejno izgrad- ZK postali res družbeno — stvu, Je bilo še posebej na- določeni meri tudi v polilič-njo pred člane Zveze komuni- aktivni delavci na vseh pod- glašemo, da je važen element ni situaciji. Iz tega izhaja stov brezkompromisno delo ročjih in pomagali povsod izgradnje Zveze komunistov torej tudi precejšnja odgo-za enotna stališča članov ZK tam, kjer bo potrebno. kritika. Ugotovljeno je bilo, vornost članov ZK za jx»li- tično situacijo in seveda tudi Razprave o novi ustavi v novembru ™ JSS*“" Minuli teden je bila v Do- ustanovah in zavodih ,nada- Sicer je pa zadnja občin-ljavljanje novih metod dela mu družbenih organizacij lje po osnovnih organizaci- Bika konferenca ZK v Litiji in za večjo družbeno-polltič- e/kupna seja predstavnikov jah ZK, mladinskih aktivih, med drugim tudi večkrat na- no aktivnost vseh članov Zve- družbeno-političnih organi- oziroma »tribunah mladih«, glasila, da naj bodo kažipot ze komunistov s področja zaCij jz trboveljske komune, ter po krajevnih organizaci- dela organizacij in članov ZK hrastniške občine. Prav tako Na seji so predstavniki ob- jah SZDL. ugotovitve, ki so jih dali pa bo treba v prihodnje tudi činskega odbora SZDL, ob- Prvo širšo javno razpravo zadnji plenumi, kar pred-vzlrajno in sistematično uve- činskega komiteja ZKS, ob- o osnutku nove ustave FSR stavlja Program ZKJ — ijavljati načela odgovornosti činskega sindikalnega sveta Jugoslavije bodo imeli člani konkretiziran v novih ustav-in odnose članov ZK do Zve- ter predstavniki občinskega kolektiva Rudnika rjavega nih dokumentih ker je to ze komunistov, v želji ustva- komiteja LMS, razpravljali o premoga v Trbovljah, in si- edina pot ZKJ — pot, ki vodi rili elitno in enotno Zvezo ko- oblikah razprav o osnutku cer 6. novembra. Krajevni v komunizem, munistov, ki bo sposobna rc- nove Ustave FSRJ na tere- organizaciji SZDL Center ter (ma) ševati vso problematiko ob- nu, ter o tem, kdaj naj bi se Trg F. Fakina pa bosta or- _ čine. začele razprave. ganizirali dve večji javni Zraven tega mora delo čla« Sklenili eo, da se bodo za- razpravi o posameznih do- »ZASAVSKI TEDNIK,« gla- nov Zveze komunistov v pc®- čele razprave o osnutku no- ločbah nove ustave, ki naj- silo SZDL Litija, Zagorje, izvodnjl v prihodnje sloneti ve ustavo FSRJ novembra, bolj zanimajo občane. Hrastnik, Trbovlje 0 Ureja na načelih nadaljnjega razvo- končalo pa sredi decembra. Sklenjeno je tudi, da se uredniški odbor g» Glavni ja delavskega samoupravlja- V tej zvezi je že imenovan bodo končale razprave o urednik Stane SUSTAR 0 nja, decentralizacije, v skrbi tudi 25-članski predavatelj- osnutku ustave FSRJ po kra- Odgovorni urednik Marjan za pravično delitev dohodka skl aktiv iz vrst tistih druž- jevnih organizacijah SZDL do LIPOVŠEK 0 Tiska CI’ »Go-po delu in v borbi za dosled- beno-političnih delavcev, ki 5. decembra. rcnjskl tisk« v Kranju 0 no Izvrševanje planskih na- so se udeležili razgovora o Mimo zgoraj omenjenega Uredništvo in uprava TR-log. Prizadevati si je pa treba novi ustavi, ki ga je vodila predavateljskega kadra pa se BOVLJE, Trg revolucije 11/11, tudi za razvijanje moderne tov. Lidija Sentjurc. bodo vključili v Javno raz- telefon 80-191, poštni predal proizvodnje, za odstranjeva- Da bi se pa občani lahko pravo šo društvo inženirjev 82 0 Tekoči račun pri Narodi nje cehovske miselnosti, za temeljito seznanili s temelj- in tehnikov, društvo ckono- ni banki Trbovlje 60®-13*3 ustvarjanje sodobne konccp- niml določili nove ustave ter mistov, društvo pravnikov ter 0 Letna naročnina 120 din cije razvoja gospodarskih or- njenimi posameznimi po- delavska univerza, ki bo pri- (r dostavnlno) mesečna 600 ganlzactj in za obvladanje glavjl, so sklenili, da bodo pravila več javnih razprav o din (z dostavnlno) 0 Nenaro; ekonomskega raz- organizirali razprave po temeljnih določbah nove čenlh rokopisov In fotografij do vseh problemov v komuni. Predvsem se morajo zavzemati za spoštovanje demokratičnega centralizma, za uve- proccsov voj». gospodarskih organizacijah, us Uve. ■- J. S. ne vračamo Mova razdelitev na ekonomske enote Dosedanja organizacija ekonomskih enot v trboveljski Strojni tovarni je pokazala, da je bilo ekonomskih enot preveč, čeprav je sistem decentralizacije vodenja in delavskega samoupravljanja pokazal veliko razgibanost in mobilizacijo neposrednih proizvajalcev pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi. S prvotno delitvijo podjetja na ekonomske enote so želeli ustvariti vsaki delovni skupini delovni okvir, plansko nalogo in finančni načrt, da bi mogla uspešno delati. V Strojni tovarni so hoteli z decentralizacijo vključiti v vodenje in upravljanje kar največji krog neposrednih proizvajalcev. Kot smo že omenili so bili že z dosedanjo ureditvijo Strojne tovarne na ekonomske enote doseženi zadovoljivi uspehi, ker se je znatneje razširila razgledanost in ekonomska izobrazba neposrednih proizvajalcev. Prav dosedanje izkušnje v decentralizaciji pa predstavljajo tudi osnovo za novo razdelitev tovarne na 10 ekonomskih enot — za razliko od prejšnjih 25 ekonomskih enot. Nov predlog za razdelitev tovarne na 10 ekonomskih enot karakterizira delitev na ekonomske enote iz posredne in neposredne proizvodnje. Sieer pa predstavlja nova delitev na 10 ekonomskih enot določeno združitev obstoječih ekonomskih enot. Bistvena novost pa je tudi do- ločitev obračunskih mest v okviru novih ekonomskih enot. Ta obračunska mesta bodo dejansko nekatere prejšnje ekonomske enote, ki bodo v določenem smislu svoje obeležje tudi obdržala. Tako se je servisna služba priključila ekonomski enoti komerciala, ker je bilo treba to službo zaradi tržnih pogojev čimbolj izkoristiti za obravnavanje komercialnih problemov in manj tehničnih problemov. Kot samostojna enota 'je bila ukinjena še ekonomika enota zunanja montaža. Predlagajo pa tudi, da bi združili vse ekonomske enote v obdelovalnici v eno. -ar. Iz zagorske TEVE «Varnost« Zbor proizvajalcev perspektivnem razvoju Na petkovi seji so odborniki zbora proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru v Litiji razpravljali o perspektivnem razvoju industrijskih gcspodarsikih organizacij na področju litijske občine. Odborniki litijskega zbora proizvajalcev so bili ugotovili, da bi Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Smartna pri Litiji v bistvu z novo strojno opre- Strojna tovarna Trbovlje na zahodnih tržiščih (ar) TRBOVLJE — Trbovelj- onim, ki vladajo na zahodnem ek a Strojna tovarna si priza- tržišču, posvetiti pozornost še deva ,da še razširijo število večji kvaliteti uslug tn točno-kooperantov iz zahodne Evro- sti dobav, pe, s katerimi že nekaj časa uspešno sodeluje. Tem kooperantom so predlagali, da naj razširijo sodelovanje na način, da kupujejo določene polizdelke ali dele posameznih proizvodov v Strojni tovarni. V tej trboveljski tovarni ran čunajo, da bodo tako na zahodno tržišče v prihodnjem letu izvozili za okrog 2 milijona DM polizdelkov oz. posameznih proizvodov. Seveda bo pa potrebno za zagotovitev tega izvoza v trboveljski Strojni tovarni približati ceno mo, pravzaprav z nakupom novih modernejših strojev za boljšo in kvalitetnejšo proizvodnjo v oddelkih krzna, krznene konfekcije in lahke obutve v znesku 240 milijonov din, za kar bi potrebovali ustrezno posojilo, dvignila bruto dohodek tovarne od sedanjih 1.700 milijonov din na 2.900 milijonov din. Na rekonstrukcijo računajo tudi v litijski Lesni industriji. Tovarna je namreč na področju, kjer je dovolj potrebne surovinske baze. Lesna industrija ima na žagarskem obratu zastarel strojni park, zlasti gater, ki je že povsem doslužil in lahko vsak hip odpove in s tem onemogoči izvršitev izvoznih obveznosti, ki jih ima Lesna industrija Litija do izvoza re- zanega lesa. Zaradi tega se pripravljajo na potrebno rekonstrukcijo, za kar že imajo zagotovljena sredstva. V I. fazi rekonstrukcije mislijo zgraditi nov žagarski obrat, za kar bodo porabili 80 mili, din, s tem pa dvignili bruto dohodek žagarskega obrata od dosedanjih 150 na 300 milijonov din, zmogljivost se bi pa povečala od 7.000 na 14.000 d» 15.000 m3 rezanega lesa na leto. V II. fazi rekonstrukcije pa mislijo urediti obrat stavbnega pohištva, s katerim bodo šli v kooperacijo s Kombinatom KLI iz Logatca. Za investicijska vlaganja bodo porabili 200 milijonov din in bodo izdelovali vgrajeno pohištvo, s tem bodo pa povečali bruto dohodek od 150 na 600 milijonov din. Gradnja skladišča pri RTP Trbovlje (ar) TRBOVLJE - Podjetje Elektro-Trbovlje bo pričelo graditi posebne hale za skladišče na prostoru pri razdelilni transformatorski postaji pri Lukmarju v Trbovljah. To skladišče je nujno potrebno spričo okoliščine, da je material, ki ga potrebujejo 'ekonomske enote tega pod-■Ük raztresen vsepovsod In ■»fr zaradi tega tadi tovarS. V Trbovljah je opaziti dokaj lepo urejena izložbena ckna. Ze sama izložba ustvari videz poslovalnice, kljub temu so pa še vedno mno gi tehnični aparati, kt so razstavljeni v izložbenih oknih, brez potrebne dokumentacije Celotno podjetje bi pa po končanih obeh fazah rekonstrukcije povečalo bruto dohodek od 600 milijonov din na 1 milijardo 100 milijonov dinarjev. V Kresniški industriji apna se poraja v zvezi s preorien-tacijo porabe kosovnega na hidrirano apno nujnost, da se zgradi v Kresnicah hidrama, za kar bi predvidoma rabili okrog 92 milijonov din. Prizadevajo si pa tudi dvigniti produktivnost pri pečeh z novim načinom kurjenja. Za to investicijo bi predvideno porabili 24 milijonov din. V Kresniški industriji apna računajo, da bi v prihodnje proizvedli 24.000 t žganega apna in 30.000 ton hidriranega apna. Zdaj pa nažgejo na leto okrog 38.0001 apna. O osnutkih perspektivnih programov razvoja Industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Smartna, Lesne industrije Litija m Kresniške industrije apna so organi samoupravljanja že razpravljali, zdaj pa so v izdelavi dokončni načrti. Računajo, da bodo podrobno izdelani programi predloženi ustreznim organom — tenka m in občinskemu ljudskemu odboru najkasneje do 15. decembra letos. Na seji so odborniki zbora proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru v Litiji soglašali s predvidenim razvojem litijskih industrijskih gospodarskih organizacij. Sk.e-nili so pa, naj se pripravijo še perspektivni načrti razvoja obrti, gostinstva in kmetijstva na podrpčju litijske občine. Pri tem velja naglasiti, da je perspektivni načrt kmetijstva že v izdelavi m ga pripravlja posebna komisija, ki jo je imenoval predsednik litijskega občinskega ljudskega odbora. M. L. Največje gradbišče Nov plantažni nasad v Pečicah Tod bodo položili cevi za vodovod v Gabrovko To, kar smo doživljali v razvoju industrijskih središč v Zasavju v letih po osvoboditvi, doživljajo pravzaprav zdaj prebivalci Gabrovke in nekaterih okoliških vasi na področju litijske občine. — Gradnjo velikih in novih objektov v Moravški dolini in v Pečicah je mogoče primerjati z gradnjami novih tovarn, ki smo jih gradili, i' Pravzaprav pa je pomen velikih investicijskih del na Moravskem polju, v Pečicah, gradnja novih skladišč za predelovalnico in sušilnico sadja in zelenjave, »Presad« in drugih del še večji. Pravzaprav pomeni zametek velikih socialističnih obratov, pomeni začetek velike preobrazbe ljudi In pomeni ob tem tudi boljše, lepše in lažje življenje kmetijskih proizvajalcev — jutri, pojutrišnjem, pomeni pa jim tudi perspektivo, da ostanejo v domači vasi, da bodo tudi tu našli zaposlitev in zaslužek. Vtis, ki ga dobi obiskovalec tega področja zadnje dni, je več kot presenetljiv. Skoro . vsa Moravška dolina pod Gabrovko je eno samo veliko gradbišče. Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole, ki ima letos precej razširjen program investicijskih del, izvaja hidro in agromelioracijska dela na Moravskem polju, gradi hle- ve za 200 glav živine, silose, regulira potok, gradi vodovod, napeljuje elektriko. — Skratka: dela pomenijo za to področje pravo revolucijo. In sami domačini prav pridno pomagajo pri preobrazbi domače vasi, domačega področja. Novo skladišče sadja za predelovalnico in sušilnico sadja in zelenjave »Presad« je že nekaj pod streho. Za dela so porabili samo 6 milijonov dinarjev, prostori pa, ki so jih bili zgradili v lastni režiji, že služijo svojemu nagienu. Kot smo že zapisali, gradi Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole na MoravSkem polju hleva za 200 glav živine, silos in druge potrebne objekte. — Tudi ta dela izvajajo v lastni režiji. Da pa so lahko začeli z gradnjo, je bilo treba zgraditi še vodovod, ki ga bo tako po 30 letih dobila tudi vas Gabrovka in nekatere druge va6i okrog Gabrovke. Do gradbišča so speljali tudi cesto, preuredili so pa tudi električno omrežje. Vaščani so prav navdušeni nad temi deli. Na Moravškem polju so opravili na površini okrog 80 hektarov tudi hidromelioracijska dela, z agromelioracijskimi deli bodo pa začeli v. prihodnjih dneh. Tako bodo zraven novih hlevov za 200 glav živine v neposredni bližini zagotovili tudi potrebno krmno bazo. Za hidro in agro-melioracijska dela bodo porabili predvideno blizu 7 milijonov din; za gradnjo hleva in drugih objektov pa okrog 21 milijonov din. Za zgraditev vodovoda bodo v prvi fazi porabili 4 milijone din, čeprav bi ta dela po predračunu veljala najmanj IZ milijonov din. Prebivalci pomagajo z delom, imajo pa tudi nekaj potrebnega materiala. Zdaj bo kmalu 6kopan jarek za polaganje cevi do Gabrovke in kmalu bo iz pip v Gabrovki pritekla prva voda, tako kot že teče na Moravškem polju. Kdor obišče Gabrovko, ne sme pozabiti obiskati tudi Pečic. Tam nastajajo novi plantažni sadovnjaki. Sadovnjak se bo za zdaj širil na površini 30 ha. 14 ha površin je že zasejanih, ostalo bodo zasadili prihodnje leto. Za ta dela so porabili 19 milijonov dinarjev, iz združenih sredstev pa so prejeli le 10 milijonov din, tako da so morali iz lastnih sredstev prispevati 9 milijonov din. Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole ima pa odobrena investicijska sredstva za ureditev novih 123 hektarov plantažnih nasadov sadja, od katerih jih bodo okrog 50 ha predvideno uredili na Gabrski gori. Zato stoji pred kmetijsko zadrugo naloga skleniti trdne pogpdbe z izvajalci, del, da bodo le-ta pravočasno skončana in da bo na razpolago tudi potrebni sadni material za zasaditev novih plantažnih nasodov. Gabrovka 6e prebuja. Pri- zadeva se hoditi vštric z ostalim razvojem. In ni več dolgo tisti čas, ko bodo to tudi dosegli. Napredek je viden iz dneva v dan. Vsak dan je videti kaj novega, kaj otipljivega, kar priča o prizadevanju in pomoči vse naše socialistične družbe za razvoj pravzaprav zaostalih področij, ki pa. lahko prispevajo za rikupnost prav toliko kot ostala področja, ki so bila že gospodan&o razvita po osvoboditvi ali pa so se za razvoj teh področij vlagala znatna sredstva. Področje Gabrovke po pravici lahko imenujemo največje gradbišče v našem Zasavju. Tekst in foto. (ma) Gradbišče v Moravski dolini pod Gabrovko. Tod bodo zgradili hlev za 200 glav živine in druge potrebne objekte Litiji Na tem polju bodo začeli v kratkom izvajati agromeUora-! eij.ska dela. Pftsneta'c je z Moravškcga polja pod Gabrovko v litijski občini V urejeno je prejšnji Suhi“ meseci predvidevanja in v primerjavi z lanskim ski stroški. To pa bi vseka- ■ Kontrola meril na tržnici letom se je povečal plan Tovarne pohištva v Trbovljah *a 75 milijonov din. Zaradi objektivnih težav pa delovni kolektiv te tovarne ni mo- kor bistveno vplivalo na ceno finalnih izdelkov in pa tudi na odjem na tržišču. — Vsekakor se pa to ne bi poznalo samo pri finalnih, tem- gel izpolniti polletnega pla- več tudi pri polizdelkih. Jas- na in kaže, da tudi ne bo mogel izvršiti letnega plana. Po podatkih za fakturirano realizacijo so v lanskih devetih mesecih v tovarni rea- no je pa, da je nujno potrebna tudi temeljita analiza tržišča. V podjetju tudi poudarjajo, da skušajo s svojimi iz- lizirali 182,573.000 din (letni delki osvojiti tuja tržišča. V 'plan 185 milijonov), v letošnjih devetih mesecih pa le 161,916.000 din, kar je 88,7% fakturirane realizacije v primerjavi z Janškim letom. Tako je delovni kolektiv trboveljske tovarne pohištva v prvih devetih mesecih realiziral le 62,3 odstotka družbc- tej zvezi bo pa potrebno še približati kvaliteto izdelkov zahtevam zunanjih tržišč. Da bi pa lahko tudi s ceno konkurirali na tujem trgu, je potrebna serijska izdelava, ki bi občutno pocenila proizvodne stroške. Ker je praksa pokazala, da so ravno polletni meseci komercialno najslabši in da je v teh mesecih največji padec proizvodnje, pripravljajo že sedaj analizo tega trga ter možnosti plasmaja, predvsem osnovne proizvodnje — pisarniške opreme. — J. S. Pred dnevi je opravil Urad za kontrolo meril in merilnih naprav iz Ljubljane v Trbovljah redni pregled in žigosa- Zimski bazen še letos Začetek gradnje ter začasno nehanje del na novem tr- nega plana, Ngstaja torej boveljsRem zimskem "kopali • tn „ KA IrAlAlrllVr .. .. - , , — vprašanje, če bo kolektiv sploh lahko do konca leta izpolnil planska predvidevanja. sču je precej razburkalo duhove, zlasti med športniki, najbolj pa vsekakor plavalce. Slišale so se precej krepke na račun gradbenega odbora in vseh mogočih občinskih forumov, “ ki da nima-potrebe cente, je odpadla, torej zavod za socialno zavarovanje ne bo prispeval nobenih sredstev in tu tudi ne nobenih terapevtskih naprav’, kot je bilo prvo zamišljeno. To pa nikakor ne pomeni, da kopališče ne bo odprto tudi za rekonvalscente. Pripomnili velja, da je najprej zvišal planske postavke podjetja delavski svet, nato pa so po razgovorih povečali j° razumevanja za plan pri občinskem ljudskem športnikov, odboru. Kljub določenem povečanju delovne storilnosti, osvojitvi nekaterih novih proizvodov, kvalitetnim izdelkom in dokaj sprejemljivi . - ., .... ceni je bila tako ipiepovana deh, j P kdaj bo kopališče^ Na Zadnji seji je gradbeni »suha« prodajna sezona vse od januarja pa do septembra. Sedaj se je trg nekoliko odprl in izdelki gredo ponovno kar dobro v promet. Zaradi tega smo zaprosili predsednika gradbenega odbora novega zimskega kopališča tov. Kamnikarja, naj nam pove, kaj in kako je z uporabno. Tovariš Kamnikar nam je povedal: »Se do konca letošnjega leta bo kopališče izročeno svojemu namenu! Predvče- Za gradnjo zimskega bazena je že bilo porabljenih 8 milijonov dinarjev. Zgrajeno je že korito, pripravljene imamo pa tudi že klimatske naprave. Za dograditev bo še potrebno 5 milijonov din. Tako tovarna tudi nima več rajšnjim (v ponedeljek) je zavel iki h zalog polizdelkov kot izvajalec del SGP »Za- v polletju in dela večinoma za takojšen transport. V zadnjem mesecu je ponovno nastopilo veliko povpraševanje po pisarniški opremi na trgu. Samo če želijo doseči mesečni plan (okrog 22.000.000) din morajo dnevno prodati okoli 50 pisalnih miz. Kljub temu, da sc je sedaj tržišče zadovoljivo odprlo, nastaja resno vprašanje, če bo delovni kolektiv tovarne lahko izpolnil družbena predvidevanja, kajti izpadi v »suhih« mesecih so bili prehudi, da bi jih lahko nadomestili v dveh, treh komercialno ugodnih mesecih. In glavni vzrok? Tržišče. Čeprav si celoten kolektiv temeljito prizadeva nadoknaditi izgubljeno, je le vse odvisno od povpraševanja na trgu, ki pa v nobenem primeru ne bo tolikšno, da bi lahko nadomestili izgubljene odstotke. Eden izmed osrednjih problemov, ki sc pojavljajo v podjetju, je pomanjkanje investicijskih sredstev za žagarski obral ter za odprem-nc prostore. V podjetju poudarjajo, da bi se v primeru, če bi imeli žagarski obrat tako kot ostale sorodne dejavnosti in tovarne, ob-jiitno zmanjšali materialni in režij- savje« z deli na dograditvi zimskega bazena. Kopališče bo merilo 11,5 krat 7 metrov. Predračunska vrednost zimskega kopališča je 13 milijonov din. Prva varianta, da bi bilo kopališče prepotrebno gled nad uporabo tehtnic fn uteži na tržnici v Trbovljah. Računajoč, da so uslužbenci urada za kontrolo meril prodajalce na tržnici v zadostni' nje tehtnic in uteži, ki se. meri opozorili o uporabi pra-uporabljajo v javnem prome- vilnih merilnih naprav, ja tu. Po nepopolnih podatkih tržni inšpektor kljub temu ugotovil, da prodajalci, še je «bilo precejšnje število vedno uporabljajo pokvarje-tehtnic in uteži izločeno iz ne, za promet nedovoljene tehtnice in uteži. Zaradi tega je inšpektor postopal po da go netočne prometa. Znano jc, zakonitih določilih in kršilce tehtnice, z njimi tudi proda- zakona kaznoval na samem ki tehtajo blago, več- kraju z mandatno kaznijo. Se jalci, krat v čudnem odnosu do kupcev ali pa kamen spotike. Na zalest imamo še prodajalce, ki ne posvečajo večje pozornosti točnemu mer- več — prodajalci so bili že neštetokrat opozorjeni po kontrolnih organih na nepravilnosti, pa kaže, da opomini niso zalegli. Za potrošnika škodljive tehtnice in uteži so jenju oz. tehtanju blaga, ali °^stfaniene-pa uporabljajo netočne in Prav bi bilo, da Komunala celo pokvarjene tehtnice ter ^rbfvlf M} t.ržnic° »J1'. bovljah z nekaj žigosanimi " čim tehtnicami in zadostnim šte- k0 uteži. . Kako sme in s sme prodajalec tehtati proda-ho blago, zakon o merilnih napravah točno definira. Da bi se v prometu z blagom opravljalo pravilno tehtanje ali ugotavljanje prejetih ali prodanih količin, zakon ne dovoljuje uporabljati v javnem prometu nežigosa-nih in netočnih tehtnic ter uteži. Med drugim se v javnem prometu ne smejo uporabljati tako imenovane hiš- odbor ugotovil, da obstajajo vse možnosti za dograditev bazena še v letošnjem letu. Upamo, da bomo lahko do konca leta s pomočjo gospodarskih organizacij in sredstev, s katerimi razpolaga svet za telesno kulturo pri LO in iz preostalih sredstev, ki bi jih imel na Tazpolago UO sklada za pospeševanje športne in kulturne dejavnosti, izročili svojemu namenu zimsko kopali- vilorn različnih uteži. Uprava tržnice lahko izposoja te tehtnice in uteži tistim prodajalcem blaga na tržnici, ki nimajo svojih tehtnic, seveda ob primerni odškodnini. Potrošniki, ki kupujejo blago na tržnici ali v trgovini, vse premalo pazijo, kako se jim tehta blago. Nekateri kupci se nočejo »zameriti« prodajalep (1), drugi pa resno ugovarjajo netočnemu tehtanju. Ti slednji pa niso toliko fl, g0sp°dlnjSke. Pogumni, da bi tak primer tehtnice, tehtnice na nateg m prijaviii pristojnemu organu, vse tiste čeprav nove tehtni- . da ^ tr^iIc ce ce n!so od meropre^us- dobiti tisto količino nega Urada žigosane. Trgo- blaga, ki ga zahteva in plača, Pomanjkanje skladiščnih prostorov je v Trbovljah precejšnje. Zato je moralo trgovsko podjetje »Železnina« takole urediti zasilno skladišče pri poslovalnici št. 1. na Vodcnski cesti vina na drobno ne sme pro- 02i“0ma tem pro^.£ dajati nezigosanih tehtnie in £.cvo izg^anje £ raJ2n3 utezn razen gospodinjskih, vzroke vse prej ko odveč- Ta-Za kršitev določb zakona o v;™ merilih Te? rp liTwrahliaio v prodajalcem pa mirne merilih, ki se uporabljajo v duSe lahko izrcČGrno primer- Sror« * rkaxn-To seveda * teda* sane stroge kazenske sank ko organ 2ve alii Clje" ugotovi primer namerno ne- Občinska tržna inšpekcija točnega merjenja. Ne proti- ravamo, če zapišemo, da ja takih goljufivih primerov še dosti in se gotovo dogajajo vsak dan. V novem predpisu zakona o poslovnih razmerjih na trgu je določeno, da Kdor je dvakrat kaznovan za prekršek netočnega merjenja, ne more biti več zaposlen na tistem delovnem mestu. Ta prepoved velja za osebe na delovnem mestu, poslovodje, pro-: dajalce, trgovskega predstavnika in trgovskega potnika in traja dve leti. Gospodarska organizacija, ki take in tako kaznovane osebe drži ali zaposluje na istem delovnem mestu, je lahko kaznovana do enega milijona dinarjev kazni, odgovorna oseba podjetja pd do 20.000 din. Namen predvidenih kazni je povsem jasen. Da bi se stanje v tem pogledu izboljšalo, bi bilo umestno, da ogoljufani potrošnik le prijavi take in podobne primere pristojnemu organu, ki bo storil nato vse potrebne korake.’ Pošteni prodajalci pa tako dobo zadoščenje. Na-Ka Za integracijo, toda ... (ma) LITIJA — Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Litija je na zadnji seji razpravljal tudi o informativnem poročilu o integraciji Predilnice Litija in škofjeloške predilnice. Odborniki litijskega zbora proizvajalcev so opozorili, da dosedanji predlogi okrog integracije obeh predilnic ne temelje na potrebnih ekonomskih izračunih in da ni izdelana niti struktura nove tovarne. Zaradi tega so predlagali, da naj posebna komisija, imenovana iz predstavnikov obeh kolektivov, čimprej izdela potrebne analize in jih da potem v razpravo vsem članom kolektiva. Občni zbor DPD Svoboda Dobrna — Trbovlje tek) — V ponedeljek je bil •točni zbor Svobode Dobrna, ki so se ga udeležili tudi predstavni RT ostalih Svobod iz trboveljske komune. Na ujem so ugotovili, da je zaradi gradnja novega doma zamrlo delo na kulturnem področju v tem delu Trbovelj. V sprejetem programu dela za naslednje obdobje so dali velik poudarek klubskemu življenju. Sklenili so pa tudi poživiti delo na dramskem področju, tako da bi lahko sodelovali na II. občanski dramski reviji, ki bo februarja. Mimo tega so pa sklenili urediti tudi okolico doma, kjer bodo še zgrabili otroško in kotalkarsko igrišče. Njihova želja, je pa, da bi lahko kupoli oziroma nadomestili že zastarele knjige v knjižnici, ker se bralci zelo zanimajo za literaturo. Počastitev spomina padlih borcev v Jevnici (M. V.) JEVNICA - Dne 31. oktobra bodo počastili padle borce NOV v Kresnicah in v Jevnici. Ob 16.30 bo zapel jev niški mešani zbor v Kresnicah pri spomeniku padlih borcev več žalosti nk, domači pionirji bodo pa recitirali primerne pesmi. — Ob 19. uri bo žalna komemoracija v Jevnici pri spomeniku 35 padlim borcem NOV. Tudi tu bo nastopil mešani zbor jevniäkega KUD, recitirali pa bodo ob tej slovesnosti jev niški pionirji. Otvoritev novega doma na Dobrni (ek) TRBOVLJE - Po enoletnem delu skoraj vseh prebivalcev Dobrne so minulo nedeljo izročili svojemu namenu nov dom Svobode Dobrna. Dom so zgradili s pomočjo Obl.O Trbovlje ter prostovoljnim delom Dobrča-nov. V domu so lično urejeni gostinski prostori, nadalje okusno urejeni klubski pro-rtori ter knjižnica in sejna soba. Ob otvoritvi novega doma •o poslali zahvalno brzojavko predsedniku ObLO tov. Martinu Gosaku, M Je trenutno v bolnišnici v Ljubljani, ter se mu zalrtalili za vso pomoč In skrb, ki jim jo Je nudil ob gradn» doma, ter mu za-leleli čimprejšnje okrevanje. Z gradnjo bolnice bodo nadaljevali V zadnjem času so se slišali glasovi o tem, da bodo z gradnjo nove otroške bolnišnice v Trbovljah nehali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V tej zvezi smo se pozanimali pri občin, ljudskem odboru v Trbovljah o verodostojnosti teh vesti in zvedeli naslednje: ZAPISEK Teden otroka Pravzaprav je »Teden otroka« ie kar daleč za nami, toda vseeno ne bi smeli tako hitro pozabiti nanj. Vsakoletna manifestacija, v kateri skušamo prikazati, kako ljubimo in kako skrbimo za najmlajše občane, je ie zdavnaj prešla tisti stari tradicionalni in nekam tog okvir. Sicer pa ne bi smel biti le »Teden otroka• odraz naše skrbi in ljubezni za najmlajše, . temveč vsak dan, vsaka ura. Pa pustimo to in preidimo na stvar. V letošnjem •Tednu otroka* oziroma že prej je občinska Zveza društva prijateljev mladine Trbovlje naročila društvom DPD v Trbovljah, naj iz vseh treh osemletk zberejo 60 otrok iz socialno šibkih družin (iz vsake šole po dvajset), ker jim je Ob ZDPM pripravila enodnevni izlet v Ljubljano, ogled Urha, ogled spomenika pionirja v Ljubljani ter nekatere kraje na Gorenjskem. Mimo tega je pa Ob ZDPM obdarila tudi vse otroke v posebnih šolah (ena tovarišica na šoli T. Geč ter druga na šoli 1. Cankarja). Za to se ji tudi pionirji s šole I. Cankarja najprisrlneje zahvaljujejo. In res, vse tri šole so poslale po dvajset učencev na izlet. Skupaj jih je šlo torej 60 takih, ki drugače ni- majo možnosti, d* bi kam šli. Žal so pa pozabili na štiri fantke in eno deklico iz vzgojno varstv. ustanove »Marjetka*, ki bi vsekakor morali iti na izlet, le je ta že bil organiziran za socialno in Materialno ogrožene otroke. Kako je Bilo tem otrokom pri srcu ob misli na ta izlet ob •Tednu otroka•, si lahko razlagamo. J. SAVŠEK Zaradi omejenih finančnih sredstev, ki so potrebna za nadaljnjo gradnjo otroške bolnice v Trbovljah je bil gradbeni odbor v skrbeh, kako dobiti potrebna finančna sredstva za nadaljevanje te frradnje. V tej zvezi so tudi predlagali hkrati z občinskim ljudskim odborom, da bi vse tri zasavske komune — Zagorje, Trbovlje in Hrastnik — najele kredit v skupnem znedku 70 milijonov. Od tega zneska bi trboveljska komuna najela 27.5 milijonov din, ostali dve komuni pa preostali znesek. Te kredite pa Uspel seminar v Zagorju (ma) ZAGORJE — Seminar V ZagorjOj^JJ^Jo, da bo-o predosnutku nove Ustave, do že v prttj dneh pri-ki ga je pretekli četrtek pri- pravili trib^T 0 Predosnut-pravil občinski odbor SZDL ku nove list* večjem ob-v Zagorju ob Savi, je nadvse segu, po /^fctnosti v uspel. Udeleženci seminarja Delavskem so si v razpravi izmenjali - feni sn precej mnenj o predosnutku L . nove Ustave, hkrati so se pa obnovili dogovorili za vodenje javnih (ar) SVIBIVaščani v razprav o tem. Sklenili so tu- Svibnem sred~ di, da bodo v novembru pri- st vi uredili svoje pravili po vsem področju ob- šole. sani ta- ^ ... _ čine, po delovnih kolektivih, nie prepfe^j*^da ima čina gospodarskih organiza- družbeno-političnih organiza- V _r.Vr.rn cij iz trboveljske komune po- cijah in drugod javne razpra- K* ^(fiii tudi orter zitivno odgovorila, in kaže, ve, Id jih bodo zaključili ila Ka irliAv»ltoki nhrincki nM ske organizacije omenjenih . , ° " . . ... j... ločil v predosnutku nove jn šolski treh komun. S tem predlo- deta na novi Mniel Ustave dostavili občinskemu delovnim gom sta bila seznanjena tu- («*> odboru SZDL. Potrebno 9 eiovnim invalidom , Na zadnji Jj konferenci komunistov ' tovarne iz Trbovelj K *** drugim razpravljali v Vprašanju skrbi za «i so postali invalid L zaradi tega zaposli ^.^Ugem delovnem 60 bi- li slabše stiNa konferenci so sklep in Pripravljajo izdajo turističnega prospekta Zasavja savski občinski ljudski odbori Ijem turizma, s težiščem in turistična društva vseh šti- predvsem na rekreacijskem xerona bo rih zasavskih občin priprav- izletnistvu in poslovnem tu- predlagali ötfjV“ delavske- Ijajo izdajo sodobnega Turi- rietičnem prometu. ga samoupravi; da obrav- etičnega prospekta Zasavja. Turistični prospekt Zasav- navajo tudi anie ter Izdajatelji želijo, da s pro- ja bo tiskan v slovenskem, (AZ) DOLE — 2e dolgo so epe^torn ustvarijo osnovne srbohrvatskem, angleškem in si ljudje na Dolu želeli, da . .. bi imeli direktno telefonsko propagandne možnosti za za- nemškem jeziku na umetm- zvezo z Gabrovko in Polsni- savsko turistično območje, ki škem papirju. Za izdajo pro- tina) TRBOVLJE - Ljubljanska turistična zveza, za- Dole in direktna telefonska zveza Reporter Je posnel na Katarini nad Trbovljami na filmski trak tudi tale pos-netek: mladenič iz Bosne je prišel v Slovenijo, da bi kaj zaslužil. Tako je prišel tudi v Zasavje in si skupaj s konji našel delo. Zdaj prenaša drva za osnovno šolo v Čeče Na Dolu zopet otroška varstvena ustanova najdejo za rešitev, ki bo pravih utemelje- na. Dom na G^Cah kom, preko katerih naj bi ga je treba glede na prirodne bil urejen stalni «poj. Raz- savskega planinske- voj kraja v vseh smereh je . spodbudil vse poklicane či- 6a sveta odpreti vsem ljubite- nitelje, da so storili vse potrebno in v preteklih dveh mesecih sta bili vzpostavljeni obe zvezi. Ljudje in ustanove so zadovoljne, ker ni treba več čakaii na zvezo z bližnjo - Gabrovko, s katero ima največ posla kmetijska zadruga po več ur, še posebno pa je preko Polšnika, ki omogoča petnih <£iitov občine”Za- hitr/\ rnčAironm ninmh rvri. . spekta bodo zasavski občinski ljudski odbori prispevali vsak po 170.000 din. pod streho (ar) GOBI« ' Na Go- reljcah pri ^ grade vaščani že ^1957 svoj dom. — V Prostor za majhno <%. ® in orodjarna za Idruštvo. Vaščani so ^pio^Sradili s prostovoljni!**, dali so pa tudi in de- narna sredst^ J*1 je sedaj že pod strdili *e!oti ga To ne- grnil 6vojo metodo pevskega bodo pa * bo šlo ' leto. Občinskem svetu Svobod in šolskem letu že uspešno pre- K izgradnji «Oma je Na Dolu pri Hrastniku se prav resno pripravljajo, da z letošnjim 1. novembrom odprejo otroško varstveno ustanovo. Poprej so bili otroški vrtci pri osnovnih šolah kot drugod. Občinski ljudski odbor v Hrastniku Je sprejel odlok ,v katerem so se otro- ški vrtci preimenovali v otroške varstvene ustanove. V samem Hrastniku so te ustanove prevzele stanovanjske skupnosti. Na Dolu se pa krajevna skupnost za to vprašanje sploh ni zanimala, niti ni ničesar storila, da bi otroški vrtec na Dolu deloval Seja pevovodij mladinskih zborov Posvetovanje o perspektivnem razvoju kmetijstva v Litiji naprej. Tako je tamkajšnji vrtec prenehal z delom, svet za prosveto pri ObLO Hrast nik je pa napravil vse potrebne korake, da prične ta ustanova z delom tudi na Dolu, kjer je sedaj vpisanih 42 predšolskih otrok, ki jih bo ta ustanova prevzela v varstvo predvideno 1. novembra letos. ar hitro reševanje nujnih primerov, saj je kr^j oddaljen najmanj 25 kilometrov od katerega koli večjega kraja ali železniške postaje. Skrb za zdravje ljudi t/*** (rap) ZAGORJE » vec ur, se ^el j o je glasbena komisija pri pouka, katero so v preteklem vse po srečif ugoaen suuni stiK motu Svohorf in šolskem letu že lvsnešno nrr- k izffradr'' prispevala gorje pripravila sestanek neta Okrogarja v Toplicah. nik. vseh mladinskih pevovodij, na katerem so razpravljali o bodočem mladinskem pevskem festivalu v prihodnjem letu. Ugotovili so, da bi tudi tiste šole, ki na letošnjem festivalu ni6o sodelovale, lahko nastopile s pionirskimi zbori. Istočasno pa je prof. Hrast- (AZ) DOLE — Tudi pri nas opazimo vedno večjo skrb za zdravje ljudi. Prve tri tedne Ugodni pogoji za vodnjo elektr. enew1^ (ar) TRBOVLJE — Ugodno nji plan 176 vreme in sušna jesen zahte- lijanov kWl>( ** ga . septembru so zdravniki Albin Weingerl. iz Trbovelj šolske poliklinike popravljali z anim Učiteljem na zobe učencem. Skoraj ves čas Šolah v Zagorju raz- so delali v dveh skupinah in opravili nadvse koristno delo. Ljudje v teh krajih ne pošiljajo otrok k zobozdravnikom, ker so od njih zelo oddaljeni. Zamisel socialnega zavarovanja, občinskega ljudskega odbora v Litiji je bila zelo dobra, nujno pa je, da bi organizirali popravilo zob v samem kraju tudi za od- Na revijo v Velenje (rap) ZAGORJE - 12. de- ________________ ^ ^ _ cembra letos bo v Velenju c‘a fetT^aüio preseglTtetoŠ-revija rudarskih pevskih zborov, na kateri bo nastopil tudi moški pevski zbor Loški glas iz Kisovca pri Zagorju in zagonski moški pevski zbor Vesna. V kolikor bo rasle. Vsak teden obišče Dole' želel nastopiti tudi pevski splošni zdravnik iz Litije, sekstet, bo imel priliko po-skoraj vsak mesec so pregle- kazati tudi v Velenju tisto di dojenčkov in predšolskih uglajenost, ki jo je pokazal otrok, babica pa je tudi vsak na raznih nastopih v Ljub-dan na razpolago, da nudi ljani, na turneji po Franciji potrebnim pomoč. in Nemčiji ter drugod. vata od kolektiva trboveljske dosegli že Termoelektrarne, da vloži vse bodo samo Proiz- napore da proizvodnjo znat- vedli okrog j, °v kWh no poveča. Da bi zagotovili električne kar bo potrebno proizvodnjo elek- predstavljal® *tij, •»«jvečjo trične energije, so sprejeli mesečno Pr°yi^, v vsem vrsto internih ukrepov. času obstoj* ^^trarne V Termoelektrarni Trbov- Trbovlje. Ije računajo, da bodo do kon- * iketa e . trbovw\v Dvorana je bila k* premajhna po'lldo _ (ma) LITIJA — Zadnji če- varnost pr^^a ne- trtek je govoril v klnodvora- davnim r#*yv^ finska ni v Litiji o predosnutku no- komisija t» jfa^ dometa ve Ustave član CK ZKS Ser- v Trbovljah ,/>0 ^ .Anketo gej Vošnjak. Litijska kino- (nagrade: & V »no-dvorana je bila premajhna, ped ter ij» so da bi mogla sprejeti vse, ki z 'eta vprw^fri^f'^blemi so želeli slediti zanimivim Iz- prometa te*> i e vajanjem tovariša Vošnjaka. nosti v ko*” (ma) LITIJA - V četrtek je bilo v Litiji posvetovanje o izdelavi načrta perspektivnega razvoja kmetijstva, o nadaljnji investicijski izgradnji v kmetijstvu ter o zagotovitvi potrebnih sredstev za ta investicijska dela. Na posveto- Pevski seminar v Zagorju (M. V.) ZAGORJE - Prejšnjo nedeljo je bil v Zagorju v glasbeni šoli pevski seminar za učitelje, ki poučujejo petje na osnovnih šolah in osemletkah. Seminar je sklical svet za šolstvo. Po pozdravu Riharda Beuermanna je prof. Albin Weingerl zelo prijetno in nazorno prikazal petje v nižjih razredih. -Zatem so imeli udeleženci še praktično delo z zborom. — Pevske seminarje bodo imeli v zagonski občini vsak mesec. Na Čestitka m;- bili saj vasr- Minulo soboto je zajadral v zakonski pristan znani trboveljski športnik Miro Škrinjar. Ob tej priložnosti mu želijo vsi njegovi športni tovariši ter ostali ljubitelji rokometa, kakor tudi naše uredništvo obilo sreče in zadovoljstva. vanju, ki se ga je mimo drugih udeležil tudi predstavnik Okrajne gospodarske zbornice Franc Nebec ,’so podrobno razpravljali o vseh nalogah, ki jih bo treba izvršiti v kmetijstvu v prihodnjem obdobju. — O posvetovanju bomo poročali še v prihodnji številki našega lista. Sestanek predsednikov glasbenih komisij (M. V.) LJUBLJANA - Minuli teden je sklical okrajni svet Svobod v Ljubljani posvet predsednikov občinskih glasbenih komisij. Pomenili so se o delu teh komisij in o pevskih revijah spomladi. 20 novih stanovanj (ma) LITIJA - V soboto so izročili ključe stanovanj novim dvajsetim Litijanbm. Blok je zgradilo za Zavod za stanovanjsko izgradnjo litijsko Obrtno podjetje. Drug blok je že pod streho, temelje za tretji blok bodo pa zabetonirali v prihodnjih dneh. NAROČAJTE IN KUPUJTE Zasavski TEDNIK Smrtna nesreča (ek) TRBOVLJE - V nedeljo, 28. 10., sta se igrala na dvorišču bra>ia Stanko, roj. 1947, in Emil Pintar, roj. 1948., stanujoč na Nasipih 36, Trbovlje. Stanko je imel roki škarje ter jih je bolel dati bratu Emilu. Zato mu Jih je vrgel. Emil jih ni prestregel in so se mu zapičile v levo stran prsnega koša. Nezavestnega so odpeljali v trboveljsko bolnico, vendar je med potjo podlegel poškodbi. Nesreča se je pripetila ob 17. uri. Prometna nesreča (ek) TRBOVLJE - V soboto, 27. 10., se je pripetila na križišču pred gostiščem Dimnik prometna nesreča. Trčila sta osebni avtomobil Lj 109-57, ki ga je upravljal nekoliko vinjen voznik ing Ivan Novak, Dom in vrt 22, in motorist Edvard Jerman, Marija Reka 56. Do nesreče je prišlo zarad tega, ker voznik osebnega avtomobila ni upošteval prednostne ceste, po kateri je pripeljal motorist v smeri iz Lok in je s stranske ceste zavil na prednostno v smeri mosta. Motorist je težje poškodovan po obrazu in glavi ter desni nogi. Materialne škode na obeh vozilih je za 40.000 din. Nesreča se jo pripetila ob 21.10. Ojačano moštvo Rudarjä V zadnjem času je doživelo moštvo trboveljskega nogometnega kluba >Rudar* temeljito pomladitev in spremembo. Če rečem tako, je bilo iz bojnih vrst izločeno kar enajst igralcev, od tega večina iz standardnega prvega moštva. Sicer je res. da sta že okrevala Opresmk in Knavs, Šorel se tudi popravlja, ostali igralci so bodisi kaznovani (npr. Kravogel) ali so pa odšli drugam, Majcen pa v vojsko. Tcrej temeljita sprememba. Sicer je Rudar vključil v vodstvo nekatere mlajše, nadarjene igralce (Draksler, Za-hkar), ki pa še nimajo potrebne rutine za borbe v slovenski nogometni ligi. To so pokazale tudi minule tekme (kar pa ne pomeni, da ome-r. ena dva igralca ne spadata v standardjio enajstorico). Vse je torei kazalo, da je potrebno nekaj storiti, čt se zeli deseči boljši uspeh na slovenski nogometni lestvici. Potrebni so bili novi in izkušeni igralci. O tem ie razpravljalo tudi vodstvo trboveljskega »Rudarja< in na želio športne publike, ki si želi kvalitetnih športnih srečanj, zaprosilo tri uprave prvoligaških moštev »Novi Sadu, »Vojvodina♦ in OFK Beograd za pomoč. Tako so iz prvih dveh klubov že prišli v Trbovlje nekateri igralci (pet). Medtem ko je za dva igralca že gotovo, da bosta igrala za barve Rudarja, je za ostale tri še vprašanje. Na prošnjo . •Rudarja• je OFK Beograd odgovoril, da mu bn spomladi (za spomladanski del prvenstva) lahko odstopil nekaj igralcev, če jih bo rabil. Od omenjenih dveh igralcev bc eden lahko igral za barve *Rudarja< čez štirinajst dni. drugi pa čez dva meseca. Upati je torej, da bo v spomladanskem delu prven- BRZOTURNIR ZA OKTOBER (n) TRBOVLJE - Na brzo-turnirju šahovskega kluba SD Rudarja v Trbovljah za prvenstvo v mesecu oktobru, se je zbralo 18 igralcev. Rezultati prve skupine: Milenkovič 6,5 točke, Peršič 6, Jazbec st. 5,5, Cene, Gosak, Ov-nič in Maurer po 4 točke itd. — V drugi skupini: Ojstršek 7 točk, Jazbec ml. 6, Golob 5, Zdravec 4,5, Drobež Tone in Šuštar po 4 točke itd. V finalu 6e je pomerilo 8 najboljših. Zmagal je Milenkovič pred mladincem Golobom. Dobro sta zaigrala Peršič in Jazbec st., razočaral je pa tokrat Jazbec ml. Presenetljiva je zmaga Zadravca nad Jazbecem ml. Končni vrstni red: Cveto Milenkovič 6 točk, Tone Golob 5, Jazbec st. in Peršič po 4, Jazbec ml. 3,5, Cene 2,5, Zadravec 2 in Ojstršek 1 točko. stva »Rudar* občutno izboljšat svoj položaj na lestvici, petrebno bi pa tudi bilo, da bi trboveljski ljubitelji nogometa malo bolj bodrili svoje ljubljence na zelenem igrišču, saj je dobra publika že s ko-, raj četrtina dobljene tekmel Janko SAVŠEK Republišfta košarkarska liga Proletarec : šk. Loka 51:45 (16:18) (J. J.) ZAGORJE — Pred okrog 200 gledalci bi gostje kmalu pripravili domačemu Proletarcu neljubo presenečenje. Po začetnem uspehu domačinov so namreč rezultat izenačili in s točnimi meti od daleč odločili prvi polčas v svojo korist. Igra je bila v prvem delu zelo slaba in gledalci menda še niso videli nikoli toliko napak. V drugem delu je bila igra nekoliko bolj živa, kajti gostje so v sedmi minuti vodili že z osmimi točkami razlike. Tedaj so se domači igralci zavedali, da gre za dve točki in da ne smejo doma prepustiti zmage zadnjemu z 1 e-stvice z republiške lige. Tako so v dvanajsti minuti drugega dela igre prevzeli vodstvo s štirimi točkami razlike in ga do konca tekme obdržali in še celo nekoliko povečali. — Tekmo sta z manjšimi napakami vodila Hojs in Petcrman iz Ljubljane. Koše za Proletarca so dosegli: Anžur 12, šteferl 2, Stvarnik 17, Juvan 4, Baloh in Kranjc 14. RUDAR : DOMŽALE 53:54 (31:24) (ek) Trbovlje — Maloštevilni gledalci so v soboto prisostvovali borbeni in učinkoviti igri dveh izenačenih ekip. Prvi del igre je pripadal domačinom, ki so s kombinatorno in učinkovito igro povsem zmedli košarkarje Domžal. V drugem delu prvega polčasa so domačini iz vodili s 26:10, do konca prvega dela igre se je pa ta razlika zmanjšala na 7 košev. Medtem ko so bili domačini veliko boljši v prvem delu igre so v drugem polčasu gostje prikazali veliko lepšo in učinkovitejšo igro kot pa v prvem polčasu. Sele v 4. minuti drugega polčasa je uspelo gostom izenačiti pri rezultatu 33:31 za Rudar. Nato so gostje povedli in šele v 13. minuti drugega dela igre so domačini ponovno izenačili na 47:47, in nekaj kasneje še na 49:49. Gostje so si šele v zadnjih dveh minutah srečanja z a j večjim naporom in zavlačevanjem igre zagotovili dve dragoceni točki. § 0 Zattvrid tednik % St. 45 * 31. 10. IMS Začetek nove sezone v zagorskem Delavskem domu V petek se je z gostovanjem skupine DPD Svoboda Žalec z Gobčevo opereto »Planinska roža« začela nova kulturna sezona v največjem zagorskem kulturnem hramu — v Delavskem domu. Za letos je pripravilo vodstvo Delavskega doma nekoliko pestrejši program abonmajskih prireditev, ki so se začele — kot že omenjeno v petek, 26. oktobra, in bodo končane 10. maja prihodnje leto. Letos je prvič v Zagorju gostovala žalska Svoboda, sicer pa bodo imeli Zagorjani priložnost obiskati predstave domače dramske skupine Svoboda — Center, Opere iz Ljubljane in Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. In kaj obeta letošnji abonmajski repertoar? Zraven Gobčeve operete, bo na sporedu Calderonov »Sodnik Za-lamejski« v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, Verdijev »Rigoletto« v predstavi ljubljanske Opere, Bauerja delo »Rdeče in modro v mavrici,« ki ga bodo prikaza« Celjani, delo Krasna »John ljubi Mary« v izvedbi domačih gledališčnikov — amaterjev, Acahrdova »Odkritosrčna lažni vka« v izvedbi ansambla Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, Svoboda Zagorje bo uprizorila še Levstik-Grttnovo »Ka-stelko«. Ljubljanska Opera Verdijevega »Don Carlosa« in za zaključek Slovensko ljudsko gledališče iz Celja igro Pavla Budaka »Metež«. Pravzaprav velja priznati, da je letošnji repertoar zagorskega Delavskega doma precej boljši od onega iz lanskega leta. Opozorili bi pa na pomanjkljivost, ki sc vsiljuje nehote ob primerjavi programa s sosednjim trboveljskim Delavskim domom. Sicer so tam letos ukinili poseben popoldanski mladinski abonma, vendar so kljub temu poskrbeli za mladino, ki rada obiskuje gledališče, saj bodo le-tej pripravili več posebnih predstav. Prav to pa pogrešamo v Zagorju, saj bi tako med mladino vzbujali večje zanimanje tudi za amatersko gledališko delo in vzporedno vzgajali še nov mlad kader za amatersko delo na domačih odrskih deskah. Stvar za zdaj še ni zamujena in jo je verjetno še mogoče popraviti — seveda v korist mladih ljubiteljev gledališke umetnosti. (ma) tvmr «SSfSS8®i V f «««I Soc w:-»» * Janez Knez pri delu v novi stavbi Zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah Poudarek kulturnemu delu v občini Hrastnik Na redni letni konferenci Svobod in prosvetnih društev v občini Hrastnik, ki je bila preteklo soboto, so predvsem dali poudarek bodočemu programu dela. V sklopu občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev v hrastniškl občini deluje 10 kulturnih društev. Na koferenci so poudarili delo in uspehe raznih društev, ki so bila na splošno aktivna. Vendar bt bili dosežki lahko še lepši, če se ne bi društva stalno borila z materialnimi in finančnimi težkočami. V svetu za kulturo pri LO Hrastnik so na pobudo sveta Svobod ustanovi« sklad za pospeševanje kulture, kar je prav gotovo znaten napredek, vendar so se pojavila različna gledanja na delitev sredstev iz tega sklada, kar je bila ovira za še večjo dejavnost nd tem področju. Bogata glasbena dejavnost Na področju glasbene dejavnosti so v Hrastniku napravili precejšen korak na- prej. Akcijski program za bodoče delo poudarja potrebo glasbene dejavnosti ne samo v glasbenih šolah in društvih, temveč tudi po šolah. Mimo reprezentančnih pevskih zborov v šolah naj se še v večji meri razvije razredno petje. V ta namen bodo organizirali mladinske revije propagandnega značaja. Tako se za april 1963 predvideva pevska revija in revija mladinskih pevskih zborov za celotno občino, na kateri naj bi nastopilo okrog 300 mladih pčveev in pevk. Prav tako je predvideno, da bi bila meseca marca 1963 revija mladinskih instrumentalnih skupin, na kateri bi sodelovalo 10 do 12 instrumentalnih skupin. Močan poudarek hočejo dati tudi pevskim zborom, ki delujejo samostojno, a je v načrtu revija teh zborov v počastitev delavskega praznika, 1. maja prihodnje leto, kjer naj bi sodelovalo 4 do 5 pevskih zborov s približno 120 pevci. Sam akcijski program pa predvideva večjo skrb tudi raznim zabavnim ansamblom, 110 let rudarske godbe (ar) HRASTNIK -prihodnje leto bo rudarska godba na pihala iz Hrastnika, ki sedaj deluje pod okriljem tamkajšnje Svobode L praznovala 110-lelnico svojega obstoja. Ta godba je prav gotovo med najstarejšimi v Sloveniji. 2c dolga desetletja je delovala še v stari Avstriji in tudi drugo svetovno vojno je preživela. Med okupacijo je godba odšla korporativno v NOV. kjer Je delovala kot godba v sestavu VII. korpusa. Pa tudi po naših državnih meja. - Pro-osvobodilvi je ta godba us- slavo (ega visokega jubileja predvidevajo v juniju 19»> pešno nastopala in reprezen- Ja bod(> na to siovesnost polirala Slovenijo v državnem vabi« razne godbe #iz več merilu ter Igrala celo izven krajev naše domovine. »Veseli Dobovčani« (ar) DOBOVEC - Na Do- za bodoče kar lep program, bovcu deluje glasbeni an- Ansambel vsebuje haimoni-sambel »Veseli Dobovčani«. kari, klarinetista, kontra- SS- »<•'*»- štva žc nastopili in sl zada« tača. ki se bodo predstavili poslušalcem na občinski reviji v januarju prihodnjega leta, kjer bi sodelovalo 19-12 ansamblov iz občine. Na glasbenem področju pa hočejo dati poudarek tudi godbam na pihala, saj v občini delujejo štiri take godbe. Za večje sodelovanje med društvi Prav na področju dramske dejavnosti bi v hraatniški občini lahko ustvarili večjo pp-vezanost in sodelovanje med posameznimi društvi. Tako so v akcijskem programu dali močan poudarek mladinskim dramskim skupinam, iz katerih ee rekrutira kader za starejše gledališke družine. Tudi na področju dramatike organizirajo revijo mladinskih dramskih skupin, ki naj bi bila v prihodnjem maju v Radečah. Več sodelovanja in povezave med društvi predvideva akcijski program glede medsebojnih gostovanj dramskih »družin, zato je občinski 6vet Svobod pripravljen pomagati pri takih organizacijah tudi finančno. — Mimo nastopov domačih gledaliških skupin naj bi bila v Radečah in v Hrastniku tudi gostovanja poklicnih gledaliških ansamblov iz Ljubljano oz. iz Celja. Klubi, lutke, film, šah V hrastniški občini sc jo lutkovno gledališče uveljavilo le v Hrastniku v Svobodi I. Občinski svet Svobod zato predvideva 3 lutkovne propagandne predstave z gostovanji ali pa z obiskom v Hrastniku, kjer imajo stalni lutkovni oder, kamor' bi se organiziral prevoz iz razni« krajev... Vedno pomembnejšo vlogo odigravajo v kulturnem izživljanju klubi, kjer se občani srečujejo ob televizijskih oddajah, ob radiu, knjigah, časopisih, gledanju raznih filmov in ob raznih razpravah'.'' Glede klubske dejavnosti je opaziti določen napredek, vendar bo treba, da bodoči akcijski program še bolj poudari potrebo te dejavnosti, zlasti da se v tem pogledu med seboj povežejo razna kulturna društva in organizacije SZDL. V klubih bodo izvajali nadalje program filmske vzgoje. — Tudi šah je postal zelo priljubljena oblika izživljanja v vrsti društev. Tako predvideva program dela novoletni šahovski brzo-turnir v Hrastniku, turnir za ekipe in posameznike v decembru 1962 in januarju 1963. Po možnosti paj bi šahisti sodelovali na šahovskem festivalu v Opatiji, organizirali naj bi več simultank v Hrastniku' in Radečah, a tudi razna gostovanja. Zasavska cesta in kulturniki Tudi za prihodnje leto predvideva akcijski program občinskega sveta Svobod v Hrastniku, da razna kulturna društva sodelujejo z raznimi nastopi pri graditeljih zasavske magistrale. Tako bodo pri graditeljih zasavske ceste sodelovala štiri društva z raznimi nastopi. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev v Hrastniku želi v bodoče še tesnejše sodelovanje z ostalimi Svobodami in prosvetnimi društvi v Zasavju, da se ustvari prijateljsko sodelovanje vseh na področju kultur* no-pro&vctnc dejavnosti. S. Šuštar ŠPORTNI TEDNIK Rudar: O. Krim 2:1 Približno 700 gledaveev je vse situacije pred svojimi bilo v minulem kolu sloven- vrati ter povsem onemogočala ske nogometne lige priča bor- nevarnega strelca Komljeno-bi dveh nasprotnikov, ki sta vica. bila po načinu igranja in po- Napadi so se vrstili in gol xtvovalnosti pravo nasprotje, je visel v zraku. V 58. minuti Medtem ko so bili domačini je Kastelic izkoristil Isteniče-Ves čas srečanja v premoči so vo napako, ko je le-ta na gostje le tu in tam ogrozili kratko odbil Opresnikov strel Bantanova vrata. Priznati je ter dosegel prvi zadetek za Pa treba, da je imela domača domačine. Po njegovem za-tiapadalna petorka več ugod- detku je Rudar napel vse sinih priložnosti za dosego go- le za povišanje rezultata, to-la v prvem delu igre, žal je da dobra in ostra obramba Pa bil Istenič vedno na mestu, gostov je odbijala vse napade Mimo tega je pa gostom krep- in dolgo časa onemogočala ak-ko pomagal tudi neobjektivni cij“ v kazenskem prostoru. V sodnik Bertok, ki je prinašal 85. minuti je Breznikar izvezel o čudne in nepravilne od- del enajstmetrovko, Istenič je ločitve. strel odbil do njega in že je V prvem delu igre oziroma bilo 2:1 za Rudarja. In le 2 že v 4. minuti je bila velika minrti kasneje je Zupančič gneča pred Isteničevimi vrati dosegel častni zadetek za go-iti ko je že kazalo ,da bo nek- ste. <äo izmed Rudarjevih igralcev •e porinil žogo v vrata, jo je MLADINCI <3esni branilec izbil v polje. RUDAR : O. KRIM V drugem delu igre so naj- 5:1 (3:1) Prej prevzeli pobudo gostje, (ek) TRBOVLJE - V pred- kmalu so pa domačini uredili tekmi 60 mladinci Rudarja Svoje vrste ter začeli smotrno premagali z visokim rezulta-napadati. Zal so se pa napadi tom ustrezno enajstorico Od-končali v avtu aHi pa jih je red-Krima. Gostje niso bili Zaustavila sodnikova piščalka, niti trenutek kos domačinom 2a drugi del srečanja je po- in so igrali podrejeno vlogo, trebno poudariti ,da je sodnik Litostroj Bertok kar. dvakrat spregledal tev ženske samo en funt Ster- furta strašna tra*e* ling ... dija. Neka poldrugo leto sta- ra deklica, Id je samo za tre-Trden temelj nutek ostala brez nadzorstva, Zaradi gradnje nove ceste je preskočila nizko ograjo, ki so morali v ameriškem me- io£j prostor za obiskovalce od stu Petersburghu (Virginija) g ,evi De|dica ^ ^ odfrtra-’Kxli mestno pokopali- ide. N» dražbi so hoteli pro- Pr>bl.žala rešetkam in rado-dati 2205 nagrobnih spomeni- vedno gledala v kletko, kov, vendar se zanje kupec ni znano, ali je to njeno dolgo ni našel, kljub temu, dejanje zadostovalo, da je i da so bile cene zelo ugodne. .... , , . , Advokat James Knox pa se "#"> raadražUa neko levinjo, je domislil, da bi te nagrob- ki se je pognala proti otroku ne kamne uporabil za svojo jn ga skozi rešetke zgrabil» novogradnjo. Za "*ajh„„ ce- ogTomaa šapo. Deklino je spomenike odkupil m . jih vgradil v temelje nove hi- oa se Je hudo Poškodovana Se, v katero se je s svojo zgrudila in £ez nekaj mhiut družino tiidi že vselil. umrla. Vrata letala so se odprla ' V poznih nočnih urah so helikopterji .opremljeni, z močnimi refleHtorji, krožili nad gonskim območjem Avona v ameriški državi Connectitut; medtem pa- je na stotine vojakov in pripadnikov policije raziskovalo gozdove pod njimi. Po nokaj urah iskanja so prispeli na jaso, približno tri milje od mesteca i'armington, našli so, kar so iskali: strahovito iznakaženo truplo 29-letne francoske stevardese Fran?oise Demoriere. Nekaj ur prej je nesrečna Francise postala žrtev usodnega naključja. Medtem ko se je dvomotorno letalo convair začelo spuščati in se pripravljalo na pristanek na letališču Bradley, so se ne-nudoma odprla vhodna vrata, Francoise jih je sku-šala zapreti, toda v tem trenutku jo je zgrabil mo^an zračni vrtinec in padla je v globino. Se neko drugo stevardeso, ki je stala v bližini, bi doletela verjetno ista usoda, če ne bi neki potnik opazil, kaj se dogaja, jo v zadnjem trenutku zgrabil za obleko in rešil pred gotovo smrtjo. H. Anderson in L. Pagard v sceni iz filma švedskega umetnika Ingmara Bergmana »Kot v ogledalu« PROZORNE HRUŠKE Domguzhaš je ime hruške, ki uspeva V Azerbejdžanu v Sovjetski . zvezi. Njen plod je nenavaden po tem, da je prozoren. Te hruške so na tržišču zelo iskane zaradi. svojega izrednega okusa in močne arome. Prozorni zreli plodovi so mehki. Nekatere hruške so težke tudi po kilogram. »AKUSTIČNE PAVZE« Na mednarodnem kongresu za medicin-? &ko klimatologi jo v Baden-Badnu so mnogo razpravljali o problemu hrupa in njegovega preprečevanja v industrijskih obratih in javnem prometu. Eden od prisotnih zdravnikov je v diskusiji opozoril na to, da so današnjim ljudem bolj kot prej potrebne tako imenovane »akustične pavze«, torej vsaj nekaj ur na dan popolnega miru, ko bi •i lahko opomogli Od ubijajočega vpliva hrupa. NAKLJUČJE Lani je 25-letna Helga Krüz iz Ruhra izgubila na smučanju v hribih Južne Tirolske svojo denarnico z osebnimi dokumenti in denarjem. V teh krajih Je tudi letos preživela svoj dopust. Na nekem sprehodu po pobočju hriba pa je pod plastjo še neraztopljenega snega našla svojo denarnico, sicer premočeno in na pol uničeno, dokumenti in denar pa so ostali povsem ohranjeni. Jean Paul Belon, šest ted- Joseph Cornavalet uživa tina in Pantaleona«, nakar ki jev dva dni nato umrl. nov star deček iz Pont 1’ Eve- pri vaščanih Pont 1’Evcguea bo bolezen prenehala. »Zdravnik- in mati se bosta guca v Francijf, ki je obolel velik ugled. Prepričan je, da Toda sveM Pantaleon ni morala zagovarjati pred so- za vnetjem trebušne mrene, lahko z molitvijo in dotikom m0sel rešiti malega dečka, diščem. je moral umretj kot žrtev svojih rok ozdravi vse bo-zmotnega ljudskega verova- lezni. Zakaj? Po srednjeve-nja. Njegpvj starši pa celo po škem izročilu, ki mu ponekod njegovi tragični smrti še ved- še vedno verujejo, ima moč no verujejo v moč padarja, zdravljenja vsak sedmi otrok ki ga je zdravil. 'Ä * istega spola - moškega ali • »Začel je bruhati in nena- ženskega. Tudi Joseph Cor-doma je dobil visoko vročino, navalet se je rodil kot sedmi Poklicala sem vaškega rano- moški potomec. Potem ko sc celnj ka, da mu je,položil ro- je z rokami dotaknil malega ko na obolele dele telesa, to- Jeana Paula, je ukazal ma-da bilo je. prepozno,« je de- teri, naj »devet dni moli in jala otrokova mati. prosi za pomoč svetnika Mar- Naftna mrzlica v Avstraliji Tragična žrtev vraževernosti Silvana Pampanlnl