JOŽE MOŠKRIČ »Brez svobode ni življenja, ni luči, ni sonca, ni kruha«. Domovina Zgodovinska povest. Uredil in založil Milan Dolgan. Ocenila Tomaž VVeber in Gregor Kocjan. Natisnila Srednja šola tiska in papirja. Ljubljana 1989. 70 strani. To je četrta knjiga, ki zajema Moškričevo literarno zapuščino in jih je vse štiri od leta 1984 naprej urejal in izdajal dr. Milan Dolgan. Medtem ko Moškričeva drama-tika ni izrecno namenjena šolar-jem, pa je Domovina mladinska povest; še več - je tako rekoč »šolska povest«. Ta, sicer neupo-rabljana literarnoteoretična oz-naka je primerna zato, ker je v po-vesti ena glavnih oseb učitelj Sta-nič, ki je med prvo svetovno vojno in v naslednjem prevratnem času odločen Slovenec in Jugoslovan. Moškrič lepo slika dogajanje v šoli, v razredu. Moškričeva povest Domovina ni avtobiografska, vendar je ured-nik v prilogi obdelal Moškričevo šolanje v Sostrem pri Ljubljani in razvoj sostrske šole. Povest slika življenje v značilnem malo večjem slovenskem podeželskem kraju. V njej je veliko prvin socialnega realizma, ki pa jih presega na-rodna, domovinska in državo-tvorna miselnost. Presenetljivo je, da je Jože Moškrič, ki velja za delavskega pisatelja in sindikal-nega organizatorja, v tej povesti izpričal tolikšno pripravljenost biti v službi naroda in države. Prikazuje mladega Franca Bre-garja, ki med obema vojnama po-stane častnik. Povest je bila napi-sana leta 1940, ko je bila Prva Jugoslavija ogrožena. Moškrič sam je skušal postati jugoslovanski poklicni vojak takoj po prvi sve-tovni vojni, vendar ni uspel, v drugi vojni, 22. februarja 1943, pa je bil kot partizan ujet in ubit. Povest Domovina, čeprav je kratka, ne zajema samo prve sve-tovne vojne in obdobja stare ali Prve Jugoslavije, ampak tudi naj-starejša obdobja slovenske zgodo-vine, izgubo narodne oziroma dr-žavne samostojnosti pred tisoč leti in slikovita poglavja iz časov tla-čanstva in bojev s Turki. Pisatelj prikaže kmečkega upornika Mr-kuna, ki spričo turške nevamosti odpusti prizadejane krivice in se zavzame za domovino. Težko je reči, ali je Moškričeva povest bolj zanimiva in po-membna v literarnem ali v zgodo-vinskem in političnem pogledu, še posebno v današnjih časih, ko je usoda naroda in države spet na tehtnici negotovosti. Vsekakor je pred nami lepa knjižica, skrbno urejena in opremljena s 13 fotogra-fijami, ki dodatno prikazujejo, kako se pisateljeva osebnost pre-pleta z zunanjimi zgodovinskimi dogodki in z milino slovenske po-krajine. S to knjigo je prof. dr. Milan Dolgan končal s predstavitvijo Moškričevega opusa. Poleg prej znanih nekaterih pesmi in gledali-škega dela Rdeče rože vstaja sedaj pred nami literarna in celostna osebnost, ki se pozno, a ne pre-pozno s svojo enkratnostjo vklju-čuje v vrste besednih umetnikov med vojnama in v NOB. AM