Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Sa celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol Ur.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upravnlStvo ln ekspedlelja t „ katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice Bt. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v BemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefon-štev. 74.
Štev.
V Ljubljani, v petek 16. decembra 1898.
I^etnilt ilV l
Državni zbor.
Dunaj, 15. decembra.
Danes je zbornica jako nervozna, občutljiva in nemirna. Pozna se, da je sinočnja seja trajala skoraj do 3. ure zjutraj in da mnogim poslancem brenči še čmrlji po glavi. Nocojšnja seja je bila nenavadno mirna ; mnogi poslanci so dremali na hodnikih ali si preganjali dolg čas z »istorijami«, dočim so v zbornici za blagor svojih volilcev uneti opozicijonalci č i t a 1 i dolge jeremijade proti vladi, češ da zida in podpira le gališke in dalmatinske železnice na troške nemškega prebivalstva. Večina govornikov je govorila le za časnike, kajti maloštevilni poslušalci so zevali in zdehali. Za kratko-časne odmore je skrbel vedno sokolski \Volf, ki je od časa do časa metal razne več ali manj neslane medklico na levo in desno, ter radovedno galerijo opozarjal na svojo »imenitno« osebo. Okolu polnoči zahteva Wolf konec seje, češ, da pošteni ljudje ob 12. uri hodijo spat. Toda zbornica se ne zmeni mnogo za njegov krik, temveč nadaljuje debato o lokalnih železnicah ter jo tudi dožene. Opozicija je pozabila na obstrukcijo, bila je tako dobre volje, da je pritrdila brez vsakega ugovora ces. naredbi z dne 7. julija t. 1. glede zgradbe ozkotirne železnice od Gabele v Hercegovini do Boke Kotorske s krilom do Trebinja, katero naredbo je vlada izdala s prosiulim § 14.
A danes je bila zbornica od 1. skoraj do 3. ure pravcata židovska šola. Wolf in Schonerer sta razgrajala, nekateri so jima pritrjevali, drugi so glasno ugovarjali ali se smejali. Posamezni prizori so bili naravnost gnjusni in skrajno nedostojni, toda v zbornici že od lani udomačeni. Komaj je
namreč pravosodni minjster dr. pl. Ruber pričel odgovarjati na neke interpelacije, začne Wolf divjo kričati ter med poBlanop deliti današnjo številko svojega lista »Ostdeutsehe Rundschau«, katero je danes drž. pravdništvo taplenilo. Dasi mnogi le-. vičarji na skrajni levici niso umeli pravega vzroka uzrujanosti gosp. Wolfa, vendar so pričeli šumeti in kričati vsevprek, da ni bilo mogoče razločiti posameznih vsklikov.
Vsled velikega nemira pravosodni minister preneha ter se usede. Vsled tega velika nevolja na levici. Ko pa ministerski predsednik grof Thun vstane ter izjavi, da vsled nemira ne bode preči-tal svojih odgovorov na razne interpelacije, in ko svoje pisane odgovore izroči predsedniku za zapisnik, tedaj pa se na levici vzdigne divji vihar. Vse kriči in vpije, da minister prezira poslanske pravice ter zanemarja svoje dolžnosti. Toda grol Thun se vzdigne in odide, \Volf pa se kričeč vrti okolu preds. in zahteva besedo tako dolgo, dajo dobi. V svojem govoru ostro prijema drž. pravdništvo zaradi konfiskacije, Schonerer in tovariši mu pritrjujejo. Predsednik dr. pl. Fuchs najodločneje zavrne nedostojne in razžaljive izraze posl. "VVolfa, katero so obsojali celo nekateri levičarji. Po daljšem kriku in ropotu prosi predsednik grofa Thuna, naj bi prečital svoje odgovore, kri-čače pa zaroti, da mirujejo. Grof Thun res vstane in prečita svoje odgovore na tri interpelacije. S tem je rabuka končana in zbornica je nato nadaljevala debato o uravnavi plač državnih slug. Doslej so govorili dr. Kapferer, dr. Schiicker, dr. Duleba, Ressel in dr. Scheicher. Ob '/»6. uri levičar Axmann predlaga konec generalne debate ; temu predlogu pritrdi vsa zbornica. Sedaj govo-
rita še generalna govornika dr. Lemiseh in dr Kurz Viljem.
Koncem današnje sejo utegne biti zopet rabuka, ker hoče levica jutri sejo, predsedstvo pa šele prihodnji torek, da jutri, v soboto in ponedeljek zboruje nagodbeni odsek.
Na ulico!
(Izvirni dopis.)
Iz Trsta, 15. dec.
Tržaški »Piccolo« je zadel pravo, on ne brani z besedami, ne skriva namenov, ko se unema boj za hrvatski gimnazij v Htzinu, marveč govori glasno, očitno, on pozivlje — na ulico!
Ker je vlada dala zopet »koncesijo« masi istrskega prebivalstva, v dvakratni večini se na-hajajočih Slovanov, da jim ustanovi državni gimnazij v Pazinu, in ker vsi ugovori in protesti istrske inteligence, vse spomenice na višku obzorja stoječega »Societd politioa Istri&na« nič ne has-nejo, ko je grof Thun lahonskim interpelantom celo osebno odgovoril, da dane besede ne prekliče — no tedaj mora pomagati ulica! Ta »elementarna moč«, pred katero se mora umakniti vso, bode zmagala tudi v tem boju, kakor je »zmagala« v raznih drugih. »Piccolo« kliče toraj na boj elemente s kamenjem, gorjačo, gnjilimi jajci in — revolverjem ; kliče te elemente na ulico, da ondi s svojim navalom preprečijo to, kar ne morejo preprečiti protesti — »inteligence«.
Kaj je primorska lahonska od židovstva plačana druhal, to vedo primorski Slovani kakor mu-čeniki svojega verskega in narodnega prepričanja že več ko dovolj. Saj ta poulična lahonska druhal
š——
LISTEK.
Spomini na dijaška leta.
Spisal J. B—c.
(Konec.)
Dolgo je bilo treba čakati na rešitev prošnje, in ker se je slišalo, da se je mnogo ljubljanskih dijakov oglasilo, sem že začenjal misliti, da me ne bodo sprejeli. Nepozabni profesor bogoslovja, ranjki dr. Vončina, je imel navado, vsako leto obiskati svoje sorodnike, živeče v Novem na hrvatskem Primorju. Ustavljal se je na potu v Trnovem in par dni tudi v reškem kapucinskem samostanu. Iskren prijatelj je bil Vončina reškim kapucinom ; še v šoli nam .je večkrat omenjal, kako je zadovoljen, da more par dni v njihovem tihem zavetju preživeti. Njih samostan, je dejal, se mi zdi podoben izvrstnim samostanom, kateri so v srednjem veku cveteli. Sestal sem se v Trnovem s profesorjem Vončino, ki mi je povedal, da se je moji prošnji ugodilo, ter da sem vsprejet
v semenišče.
Tukaj sem zopet našel svoje ljubljanske sošolce, katere sem pustil preselivši se po četrti šoli V Reko. Soznanil in pobratil sem se s tolikimi drugimi mladimi možmi, ki so se posvetili du-hovskemu stanu, ter so se v »hiši čednosti in vede« pripravljali na svoj vzvišeni poklic. — Na
Slovenskem je takrat v narodnem oziru vse dremalo ; še le z ustavnim življenjem se je zopet prebudila narodna zavest, vstanavljale so se čitalnice in narodna društva, začeli so izhajati novi časniki. Vesel sem bil, da sem našel v semenišču knjižnično društvo in lepo »slovansko knjižnico ljubljanskih bogoslovcev«, katera je hranila slovenske in mnoge slovanske knjige, in je bila naročena na vse slovenske liste. Marljivo so bogoslovci brali in se tudi učili drugih sorodnih jezikov, posebno hrvatskega. Da bi se bolj urili v jeziku in pravilni pisavi, smo pisali domači časnik »Lipo«, ki je prinašala zanimive in dobre spise.
Kako je rastla narodna zavest, kako so ljubili že takrat bogoslovci slovenski narod in mili naš jezik, kako so podpirali domače slovstvo, kaže mi zapisnik naročnikov raznih časnikov in slovenskih knjig, katere imam pred seboj in iz katerega hočem tu nekaj številk navesti. Imele so »Novice« v semenišču leta 1863 naročnikov 12, »Danica« 6, »Učiteljski Tovariš« 3, »Slovenski prijatelj« Einspielerjev 11. — Na Vilharjev »Naprej« j« bilo naročenih 7 bogoslovcev, na »Stim-men aus Innerosterreich« 7, »Glasnik« je imel naročnikov v semenišču 31, »Cvetje« iz domačih in tujih logov 41, Janežičevo veliko slovnico je naročilo bogoslovcev 29. V družbo sv. Mohora je bilo že takrat vpisanih 20 udov semeniščnikov.
Te številke glasno govorijo, kako so podpirali mladi duhovniki pred skoraj 40 leti naše slovstvo, takrat, ko mnogo tistih, ki zdaj duhovne grdijo in napadajo, še na svetu ni bilo.
Nekateri bogoslovci so že takrat začeli pisa-teljevati in so razglašali nabožne in svetne spise v vezani in nevezani besedi. Nekateri izmed njih so znani slovenski pisatelji. Skoraj vse že zakriva grob. Imena: Bonač, LotriČ, Gorenjec-Pod-goriški, S tr u k e 1 j - J a r os I a v, Parapat, Kljun, Sušnik, Vesel i. dr. so sploh znana. Ovirala jih ni v pisanji direkcija in tudi blagopokojni knezoškof Jernej Vidmar jim ni stavil nikakoršnih zaprek, kakor se mu je včasih očitalo. Želel je le, da se posebno v prevodih iz drugih slovanskih jezikov kaj neprimernega in nepristojnega ne priobči, naj se rokopisi pokažejo direkciji. Znano mi je, da je bogoslovec dopisoval in bil sotrudnik časnikom, da je spisal dramatični prizor, kateri se je predstavljal v ljubljanski čitalnici v slovesni Vodnikovi besedi 3. februvarija.
Pa kam sem zašel od svojega namena! Nisem hotel opisovati semeniškega življenja, le mimogrede sem to omenil. Moj namen je bil le, zapisati prosto in brez okraskov nekaj spominov iz dijaških let; načrtati osebe, s katerimi sem prišel v dotiko, ter kraje, kjer sem živel, kamor sem zahajal.
je jedino sredstvo, s katerim »zmaguje« od židov-stva zavajana klika političnih rabeljnov.
Na kak način se hoče poslužiti judovska propaganda zbesnele ulice proti hrvatskemu gimna-ziju v Pazinu, tega »Piccolo« ni še povedal, pač pa si je v svesti, da »židovsko sredstvo«, katero se je tako izborno obneslo koj leta 1848 na Dunaju in potem pri vsaki priliki v naši državi proti krščanstvu in Slovanstvu, gotovo nikdar ne zgreši svojega cilja. Pričakovati je toraj, da Be bode polagal temeljni kamen hrvatskemu gimnaziju v Pazinu ob bučni godbi poulične svojati, da se|bode zidal, dozidal in otvarjal ob jednaki godbi in da bodo ob jednakem »spremstvu« leto in dan pohajali gimnazij hrvatski učenci. Ker tako daleč vender ne sega »koncesija« primorskim Slovanom, da bode državna oblast ob enem tudi skrbela za varnost tako poslopja samega, kakor v tem poslopju učeče se slovanske mladine.
Toda nekaj druzega je, za kar bi se prav lahko poskrbelo, namreč od strani inteligence naših nasprotnikov samih. Ne oziraje se na to, da jih morda zares peče kulturno napredovanje primorskih Slovanov brez njihove pomoči, da, celo proti njihovi želji; ne oziraje se na to, da morajo sami priznati in da pri sebi tudi priznavajo, kako opravičena je potreba kulturnega ognjišča primorskih, vsaktere kulture tudi popolnoma zmožnih Slovanov v hrvatskem Pazinu, ki šteje mimo 300 Italijanov 16.000 Hrvatov, — ne oziraje se na vse to, bi morali vender sprevideti, da je tako skozi in skozi nevredno njihovega lastnega kulturnega stališča, kakor je nevredno človeške družbe v 19. stoletja, ako hočejo preprečiti zasnovo kulturnega zavoda in se v to poslužiti celo tako ognjusnega sredstva, kakor so moralno propadli pouliški elementi, toraj elementi, katerim ni nič svetega, — tacih elementov pravimo, ki bi niti en trenotek ne odlašali hruti in metati kamenje proti njim samim, ako bi se stvari zasukale in bi te ljudi kdo plačal! Kaj vender mora govoriti tej primorski laški inteligenci njihov lastni duh, njihovo lastno srce ? Povedati jim mora, da bi moralo biti 19. stoletje vek prosveteinne narodnih bojev; koncem 19. stoletja bi se moralo pokazati, da za prosvete človeške družbe v tej visoki dobi ni me-rodajen ni jezik, ni narodnost, ni narodna pasma človeške družbe, marveč izobrazba sama. Jezik, ki je samo sredstvo za medsebojno umevanje, bi moral koncem tega stoletja slu žiti jedino za sredstvoizobrazbi posameznega naroda, nikdar pa za sredstvo brezkončnim bojem in nepopisnemu razburjenju človeške družbe.
To bi morali pomisliti gospoda primorske in teligence, ako se hočejo zares prištevati inteligenci: veseliti bi se morali prosvete onih, ki so dosedaj še zaostali, ne vsled svoje krivde, marveč vsled krutosti onih, ki niso vredni bili, da se jih bi nazivalo kulturnim; veseliti, ne pa posnemati barbarstvo! Ali pa morda menijo ti krogi, da se mora proslaviti zaključek 19. stoletja baš s padcem nazaj — v sred njeveško barbarstvo? Ali so morda celo menenja, da se proslavlja vek kulture s tem, da se uniči Slovanstvo? Ne, tega niti sami ne verujejo, ker jim je dokazov dovolj, da je baš Slovanstvo zmožno prave kulture.
Zatoraj kličemo primorski inteligenci: proč z ulice, proč od barbarstva in nazaj k oni prosveti, k oni jasni zariji kulturne slave, ki je krasila baš ta italijanski rod o njega lepi pro-šlosti. Še več! Ne le proč od »ulice« — marveč to »ulico« samo privedite do one kulturne stopinje, [na katerej bode nehala biti to, kar j e — : izgubljena tolpa propadlih ljudij! Ostavite to nevarno stališče, na katero vas je prisilila družba nepoboljšljive azijatskeere, t. j. vrste »človeškega« plemena, ki v svojem elementarnem sovraštvu do vsega, kar ni njene krvi, ščuva na medsebojni razpor nekdaj mirno med seboj živeče narode in ki je namenila smrt narodno in gospodarsko tudi vam, ki menite, da za vas ni druge nevarnosti, nego obstoj slovanskega rodu. Proč od te poti, po katerej se ne pride nikdar do miru, nikdar do vrednega vži-vanja življenjskih darov, proč od politike narodnega sovraštva in nazaj k ljubezni in vzajemnosti z onimi, ki vam nočejo nič žalega, marveč, ki hočejo biti srečni z vami, poleg vas v deželi, ki ima dosti prostora za vse!
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. decembra. Volilna preosnova *a nižje-avstrijski deželni »bor. V prihodnjem rednem zasedanju tega deželnega zar.topa predloži deželni odbornik dr. Scheioher načrt za volilno preosnovo. Glavna določba predloženega načrta bo uvedba pete skupine popolno po vzgledu volilnega reda za državni zbor. — V peti skupini bo splošna volitev in bo izvoliti dvanajst novih poslancev, od katerih jih odpade šeBt na mesto Dunaj, ostalih šest pa na deželo, tako da bo deželni zbor, ki šteje sedaj 78 poslancev, štel po novem redu 90 članov. Število deželnih odbornikov se namerava povišati za dva člana- Volilni red za trgovinske zbornice in veleposestvo ostane nespremenjen. Poslednje je ukrenil predlagatelj baje vsled tega, da bo svojedobno njegovemu načrtu zagotovljena dvetretjinska večina.
Kriza na Ogerskem. Jutrišnjo sejo ogerske poslanske zbornico bo vod.l, ker se je častni službi odpovedal tudi drugi podpredsednik Karlos, starostni predsednik Madarasz, ki je dosegel starost 84 let in že skoro polstoletja sedi v poslanski zbornici. Mož ni poseben prijatelj sedaj vladajoče klike in je že večkrat povedal kako pikro v obraz vernim liberalnim pristašem. Prebral bo v zbornici najpreje pismo drugega podpredsednika, s katerim odlaga čast, potem bo pa vodil baje zelo burno razpravo pred volitvijo predsednika. — Znano lex Tiszo so podpisali včeraj vsi poslanci, ki so se izjavili za to predlogo, in toraj nosi sedaj 244 podpisov. Vsled samomora poslanca lla-lassya je postal njegov podpis neveljaven. Ker je zasedenih sedaj 411 mandatov, se pokaže večina 68 glasov. Vlada bi torej ne bila v strahu za zmago, ker so hrvatski poslanoi, akoravno načrta niso podpisali, obljubili vladi pomoč, ako bi bilo le količkaj nade, da se načrt reši do novega leta. To je pa sedaj skoro izključeno, ker bo porabila opozicija ves čas za svoje protivladne namene. Ministerski svet se je včeraj dalje časa posvetoval o sedanjem kritičnem položaju ter, kakor poroča »Pesti Hirlap«, sklenil vztrajati do skrajnosti in z vsemi mogočimi sredstvi pospeševati parlamentarni red. Pritrdil je tudi kandidaturi ministra Perczela za predsedniško mesto ter sklenil glede popolnitve mesta notranjega ministra staviti predloge še le tedaj, ko bo Perczel izvoljen predsednikom. — Agitacija za in proti vladi je po deželi zelo intenzivna, posebno se poživljajo občinski za-stopi, naj marljivo vlagajo proteste.
Vatikan in JJregfusova afera. Italijanski listi poročajo iz Rima, da so se gotovi krogi obrnili s prošnjo do Vatikana, naj se na kak način izjavi za revizijo Dreyfusove alere. Neki list dostavlja, da so izšle te prošnje iz francoskih katoliških krogov. Na te prošnje je baje Vatikan odgovoril, da se iz raznih razlogov ne more vtikati v to zadevo in hoče še nadalje vztrajati v dosedanji reservi. Ta vest je pa najbrže popolno izmišljena ali vsaj v toliko neresnična, da so vložili te prošnje katoliški krogi, ko je vender znano, da se za revizijo te afere poteguje le židovska klika in od nje podkupljeni elementi.
Dogodki na Kreti. Nadkomisar princ Jurij dospe v Kanejo 21. t. m. v spremstvu svoje-dobnega kandidata za mesto krečanskega guver nerja, Švicarja Droza, ki postane baje njegov prvi svetovalec. Priprave za vsprejem so skoro do cela gotove, admirali imajo že pripravljene svoje note, v katerih bodo naznanjali, da so dovršili svojo nalogo in izročili usodo Krete v roke nadkomi-sarju. Isto stori predsednik krečanskega izvršil nega odbora dr. Sphakianaki, ki že razpošilja okrožnico članom odbora, katerim naznanja, da se je ta razdružil, ker je njegova naloga dovršena. Pričakuje se, da bo princ Jurij ob svojem pri hodu na otok pomilostil več kaznjencev, vsled tega mu admirali že priporočajo, naj nikar ne po milosti zločincev v Kandiji, katere je mejnarodno sodišče obsodilo k smrti, a se jim je pozneje od merila dosmrtna ječa, ker bi bilo sicer v nevar nosti življenje mnogih prič. Mohamedovski prebivalci se še vedno izseljujejo s Krete. Do sedaj jih je odšlo do 12.000. Mej temi jih je do 5000 prodalo svoja posestva, ostali pa so jih dali v najem kristijanom.
Wi/Ham Jlarcourt v svojem pismu na prijatelja M.rleya naznanja, da odlaga dosedanje
vodstvo stranke in sploh izstopa iz liberalne stranke, češ da hoče kot navaden zastopnik angleškega parlamenta poskusiti svojo Brečo. Vzroka sicer ne navaja nikakega, toda vse kaže, da ga preveč boli, ker v stranki sami ne uživa več splošnega zaupanja. Odkar je odstopil Gladstone, čegar politiko je on popolno odobraval, ni imel na političnem polju nobene sreče več, in to ga je prisililo do tega koraka. Vladna glasila so nekako zadovoljna s tem činom Harcourtovim, mej tem ko »Daily Nevvs« obžaluje njegov odstop, tembolj ker ni dovolj pojasnil pravih vzrokov. Si?.er so pa skoro vsi listi jedini v tem, da je llarcourtov odstop političen dogodek velike važnosti.
Orkveiti letopis.
Dekliška Marijina družba v Šmarju.
Praznik Brezmadežnega Spočetja bil je za Šmarsko faro znamenit dan, ker smo imeli v svoji sredi presvetlega knezoškofa, da slovesno vpelje dekliško Marijino družbo. Pozdravljali so škofa iz visocih lin mili glasovi zvonov in iz zelenih livad nebrojni streli topičev. Na kolodvoru je čakala pri krasnem slavoloku z napisi nešteta množica ljudij iz sosednih fara, zastopnik šmarske in grosupeljske občine, požarna hramba, šolska mladina z zastavo in dekleta Marijine družbe, spremljana od svojih dušnih pastirjev in svojega vodnika gospoda kapelana Vilko Paulusa.
Josipina Potokar pozdravila je v imenu Marijinih deklet gospoda knezoškofa, podarila krasen šopek ter prosila blagoslova za vbo faro. Na to smo šli v cerkev skozi krasno, z mnogimi mlaji, venci in zastavami okrašeno vas, kjer je stal drug lep slavolok z napisi: »Prevzvišenemu v pozdrav!* in na diugi strani: »Prosimo, blagoslovite nas, Vi cerkve, domovine kras!«
Na leči nam je Presvetli v ganljivih in prepričevalnih besedah opisal pomen Marijine družbe, srečne imenoval dekleta, njih matere in vso faro, rekoč, da Marijinim otrokom smrt ne bo težka. Izrazil je željo, naj bi se tudi mladeniči združili okoli oltarja Brezmadežne in ne zaostajali za dekleti. Upamo, da te besede niso padle na skalnata tla. Na to se je vršil slovesen sprejem, pri katerem se je marsikomu zalesketala solza v očeh.
Zvečer napravili so gospodu knezoškofu pevke in pevci podoknico, požarna bramba pa je priredila čarobno bakljado. Vsa vas se je zasvetila v morju migljajočih lučic, od daleč pa so razsvetljevali temno noč žarni kresovi. Krasno je bilo razsvetljeno Šmarije na večer praznika Marije, brezmadežne kraljice, ko je neštevilna množica hvaležnih župljanov in posebno vseh 60 Marijinih otrok spremljala Presvetlega na kolodvor. Ta dan bo nam vsem, posebno pa Marijinim otrokom, ki z nekakim ponosom nosijo svetinjice, ostal vsikdar v nepozabnem, hvaležnem spominu.
Marij in otrok.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, 14. decembra.
(Konec.)
O magistratnem nasvetu, naj se od kolesarjev, ki ne potrebujejo nujno kolesa v svoji službi, in takih je sedaj okolu 900, pobira letna pristojbina 5 gl., poroča podžupan. Vseh kolesarjev je bilo do 10. m. m. 1068. Pristojbina, ki bi se stekala v ubožni zaklad, bi donašala vsako leto po tem računu 4—5000 gl. Po poizvedovanju pri magistratih raznih mest je odsek izvedel, da izmej 30 mest pobirata take pristojbine le Meran (2) in Olomuc (3 gl.), 24 mest pa niti za tablice, za katere se mora pri nas plačati 1 gl., ne pobira nobene odškodnine. Iz teh in raznih drugih razlogov priporoča odsek, da se preko nasveta ma-gistratovega preide na dnevni red.
Odb. Lenče predlaga pristojbino 3 gld.; podpirajo ga odb. Turk, Kozak in Velka-v r h, ki nasvetuje, naj se kolesaricam določi pristojbina 6 gld., proti vsakemu obdačenju kolesarjev pa govorita odb. dr. Tavčar in dr. Hud-n i k. Pri glasovanju ni dobil večine noben predlog in pride torej še jedenkrat v razpravo.
Prošnji A. Uraniča, da bi smela njegova baraka na eraričnem prostoru v Ililšerjevih ulicah stati še do 1. maja puh. leto, se ugodi.
Proračun vodovodnega direktorija, o katerem poroča odb. Š u b i c, izkazuje 59.320 gld. dohod-
kov, 55.749 gld. stroškov, toraj 3571 gl. prebitka, katerega bo pa v resnici blizu 10.000 gld. kakor kaže račun za letošnje leto. Proračun se nato odobri.
Odb. Kozak poroča o svojem predlogu, naj mestni magistrat stori potrebne korake, da se napravi ob mestni klavnici železnično postajališče v zvezi z nakladiščem za živino, ter predlaga, naj se predlog odstopi klavničnemu ravnateljstvu v pretres in poročanje, čemur se pritrdi.
Ostale točke se odstavijo z dnevnega reda ali pa obravnavajo v tajni seji.
Odb. Velkavrh vpraša župana, ali se povrnejo mestne doklade onim posestnikom, katerim ee je dovolil 10 odstotni popust državnega davka. — Župan pojasni, da se je dovolil popust le od državnega davka, ne pa tudi od deželnih in mestnih doklad.
Odb. G o g o 1 a interpeluje radi predpisovanja mestnih doklad na novi rentni davek, akoravno mestni zbor še ni sklepal o teh dokladah. -Žu-pan mu odgovori, da je občinski svet sklenil pobirati doklade od vseh državnih davkov; izvzeti bo le oni davki, glede katerih so si dežela ter po nji občine odrekle pravico pobiranja doklad.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. decembra.
(Presvetli knez in škof ljubljanski) se je sinoči vrnil v Ljubljano iz Škofjeloke, kjer je več dnij nadzoroval ondotni uršulinski samostan in njegove šolske zavode.
(Osebne vesti) Okrajni komisar Rih. W e n e-d i k t e r v Postojini in deželnovladni koncipist dr. Ernest S t a d 1 e r pl. Wolfersgran sta pride-ljena okrajnemu glavarstvu ljubljanskemu, deželnovladni koncipist Silv. Domicelj, dosedaj prideljen ljublj. okr. glavarstvu, in konceptni praktikant pri deželni vladi Oton M e r k sta premeščena v Postojino.
(Za vseučilišče in nadsodišče) v Ljubljani je v včerajšnji seji poslanske zbornice po svojem poslancu vložila peticiji občina črni Vrh nad Idrijo.
(Javno predavanje.) Predzadnjo nedeljo je predaval v veliki dvorani »Katoliškega doma« pred mnogobrojnim občinstvom preč. g. vodija in profesor Tomo Zupan »o družbi sv. Cirila in Metoda z ozirom na cesarjev jubilej. Povdarjal je gosp. govornik, da »Družba sv. Cirila in Metoda« sloni na trdnem verskem pa tudi lojalnem stalu. Preprijazno je tudi gospod vodija obljubil imeti o priliki še drugi govor o narodnem delu »Družbe sv. Cirila in Metoda«. — Neutrudnemu predsedniku prevažne družbe izreka odbor »Slov. kršč. socijalne Zveze« za temeljito in prelepo predavanje najtoplejšo zahvalo. Po predavanju je povdarjal gosp. Gostinčar resnico, da »Družba sv. Cirila in Metoda« neizmerno koristi zlasti delavskim stanovom ob mejah Slovenstva. Kot zahvalo so zložili zbrani poslušalci majhen jubilejni dar. — Prihodnjo nedeljo pa bo predaval kanonik A. Kalan ob 6. uri zvečer »o stroju in njega socijalnem vplivu«. Upamo, da zanimiva tvarina privabi mnogo poslušalstva.
(Pevski zbor »Glasbene Matice«.) Dre vi ob 8. uri: moški zbor Dvofakov »Te deum«, jutri v soboto: skupna skušnja za »Srbske narodne pesmi«.
(Drugi koncert »Glasbene Matice«) bo na sv. treh Kraljev dan, zvečer ob V« 5. uri.
(Iz Smlednika) se nam piše: Pred kratkim je veter polomil v Žejah neko staro smreko. Učenci ljudske šole smleške so pri njenih koreninah brskali in grebli, kar najdejo v luknji strohneno škatlo Bilo je v njej 300 komadov po pol krajcarjev, večinoma iz leta 1800. Kdo jih je spravil pod smreko, se ne ve. Verjetno je, da so bili shranjeni za časa Francozov.
(Izborno sredstvo) za krotenje krivice so si zares izbrali župani goriške okolice. Zažugali so vladi, da polože vsi svoj županski posel, ako ne da slovenskemu narodu zadoščenja za nečuveno žaljenje v »Šolskem Domu« do novega leta. To bi bil nekako »§ 14« Slovencev. Altroche Ia-honska ulica! S takimi sredstvi bi se dalo marsikaj doseči, poslužujmo se jih!
(Proti hrvatskemu glmnaziju) v Pazinu skliče za nedeljo lahonska iredenta velik shod v Piran. Kaj se bode govorilo na tem shodu, kdo bode govoril in kdo poslušal, je lahko misliti, saj »črni
Piran« so je še vsikdar odlikoval po lopovstvu vsake vrste. Vlada bi storila prav, ako odpošlje na ta shod ne jednega, marveč več zastopnikov in nekaj žandarjev.
(Tržaški »Piccolo« na delu.) Žid z lesnega trga je z vprašanjem hrvatskega gimnazija dobil zopet mastno kost in zdaj jo tudi gloda na vse pretege. Ni ga izdanja »Piccolovega«, da bi z vso židovsko slastjo ne šuntal tolp proti gimnaziju. Tržaške pristojne oblasti ne nahajajo v tem nič druzega, nego »nedolžno otročarijo«. Zares, kdaj pride Heraklej, da osnaži Avgijev hlev!
(Tržaški magistrat :n železniško vprašanje.) Na zadnji seji tržaškega mestnega sveta je poročal župan o odgovoru trg. ministerstva na peticijo dež. odbora glede »nujne zgradbe« direktne železniške zveze mej Trstom in Benetkami. Odgovor ministerstva se glasi, da se je na furlanski železnici ukrenilo vse potrebno za direktno zvezo z Benetkami, Italija pa da v tem pogledu še ni storila ničesar. Uvedla pa so se potrebna pogajanja. Glede železnice Ture-Predel se je unela živahna razprava o predlogu mestne delegacije, da se skupno s trgovinsko zbornico predloži vladi in drž. zboru prošnja za hitro zgradbo železnice čez Ture. Svetnik Combi je bil za železnico čez Karavanke, vender je zmagala municipalna delegacija s svojim predlogom. K temu predlogu se je pozneje pridružila še trg. zbornica. Z ozirom na zahtevo za zidanje nove direktne zveze mej Trstom in Benetkami je vprašanje pač upravi čeno: koliko »direktnih zvez« z »odrešeno« Italijo si še žele tržaški »neodrešenci« ? Več jih že skoro imeti no morejo!
(Tržaški poštni ravnatelj odšel.) Dne 12. dec. dopoludne se je odpeljal bivši poštni ravnatelj vitez Pokorny na svoje novo mesto v nemški Gradec. Na kolodvoru so se poslovili od njega razni javni funkcijonarji in ožji njegovi prijatelji, med njimi je bil tudi ekscel. grof Goess. Dekleta laškega žensk, liceja so se prišle poslovit od hčerko g. ravnatelja ter jej v znamenje ljubezni podarile lep šopek. »Piccolo« pošilja za odišlim pojave neomejene simpatije »večine tržaškega prebivalstva«, ki je bilo ravnatelju »kot pravemu avstrijskemu uradniku« naklonjeno, »razun peščice slovenskih huj-skačev«. O ravnatelju Pokornem nočemo več govoriti, ker smo že označili njegovo nepristranost v članku »Uradniška imparcijalnost«, sodbo o njem si že napravi pravicoljubno občinstvo samo.
(Umrl) je dne 6. t. m. gospod Anton Sčulac, župnik v Novakih v Istri. Več o njem spregovorimo prihodnjič. Bil je blaga duša, za vero in narod svoj vnet duhovnik. Počivaj v Bogu 1
(Lepe reči iz Višnjana.) V selu Višnjanu v Istri so na zadnjih volitvah, kakor znano, zmagali Hrvatje. Za časa lahonskega »gospodarjenja« je občina globoko zabredla v dolgove in Hrvatje so dobili — 30.000 gld. dolga in neštevilno drugih bremen. Toda domačini so se lotili dela in plačali že lepo svoto dolga. V kakem položaju so pustili lahoni občinski blagor, sledi iz tega, da zidarjem, ki so stavili župnišče, niso plačali ne jednega novca in so bili zidarji primorani napovedati starešinstvu pravdo. Toda k sodišču se ni prikazal ni jeden lahonski starešina! Zidarji so dali potem župnišče na dražbo in deželni odbor jih je še v tem poučeval. No, Hrvatje so dolg v par mesecih pokrili in stvar je bila rešena. Toda ne za Lahone. Ti so izven sebe, da so jim Hrvatje tako ponosno pokazali vrata in da zdaj tako uzorno gospodarijo. Da bi hladili svojo jezo, ker se jim zlobna misel ni posrečila, ščujejo v jednomer v puljskem zakotnem glasilu »II po-polo istriano« na vse razne načine ter sramote ugledno hrvatsko ljudstvo. Nedavno temu so celo zastrupili vodnjak v Višnjanu in se norčevali potem, da višnjanska voda »smrdi«. Na sedanjega načelnika je nekdo javno streljal iz revolverja in kjer more, napada s kamenjem Hrvate propadla lahonska druhal. Ta jeza Lahonov izvira iz jedi-nega vzroka, ker vidi, da se ljudstvo ne d& vjeti v židovske mreže in pokvariti ter se nadalje trdno drži na sveti krščanski stvari. Vrhunec blamaže za katero se sodrga hoče znašati nad Hrvati, je pa to, da vlada podpira tu in tam narodnje težnje, da je nedavno naklonila občini 1200 gl. podpore in je poslala občini nekaj hrvatskih knjig v izobrazbo naroda, in konečno to, da se je našel celo italijanski glas ki n> - »Istrii« razkril vse rokovnjaško gospodarstvu židovskolahonske klike v
Istri. Take in jednake so lepotije, proti katerim se jo boriti hrvatskemu narodu v Istri za svoj narodni in gospodarski obstanek.
Društva.
(Odbor ženske podružnice družbe s v. C i r i 1 a in Metoda v Črnomlju) vabi k zabavnemu večeru, katerega priredi dne 18. decembra t. 1. v prostorih gostilne »Grad«, s sodelovanjem mestno godbe na lok. — Vspored: 1. Kofctariee, damski kvintet s spremljevanjem glasovira. 2 Gostovanje čarovnika Mr. Pantalijerja. 3. Veseljaka, kuplet. 4. Bratranec, burka v jednem dejanju. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 50 kr., za obitelj 80 kr. K obilni udeležbi vabi
odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 16. decembra. Razmerje mej vlado in slovansko zvezo se je nekoliko zboljšalo. Slovanski poslanci za trdno pričakujejo, da Thun kmalu izpolni svojo obljubo. Rusini so z zakonom o lokalnih železnicah zadovoljni. Poskusi italijanskih poslancev, preprečiti osnovo hrvatskega gimnazija v Pazinu ter ga prestaviti v Kastvo, so se izjalovili. Thun je italijanskim poslancem to naravnost izjavil.
Dunaj. 16. decembra. Prihodnja seja poslanske zbornice je v torek 20. t. m. Nadaljevala se bo razprava o uravnavi služabniških plač. Isti dan ima sejo tudi gospodska zbornica, ki bo rešila predlogo o lokalnih železnicah.
Dunaj, 16. decembra. Pravijo, da bo opozicija vložila protest proti temu. da bi se nagodba podaljšala s pomočjo § 14.
Dunaj, 16. decembra. „Wiener Zeitg." poroča, da je na lastno željo odpoklican dosedanji avstro-ogerski poslanik v Petrogradu, princ Liechtenstein.
Dunaj, 16. decembra. Nagodbeni odsek je do sedaj rešil 15 §. Do torka bo odsek dovršil svoje delo in po praznikih pridejo njegovi predlogi takoj pred zbornico.
Zagreb, 16. decembra. Minulo noč je umrl predsednik hrvatskega deželnega zbora, Danilo Stankovič, v dobi 65 let.
Reka, 16. decembra. Na parniku „La-cromia" je pričelo minulo noč goreti, vendar se je posrečilo ogenj udušiti brez večje škode.
Budimpešta, 16. decembra. Nekatere občine bodo z nezaupnicami prisilile one poslance, ki niso podpisali Tiszovega načrta, da odlože mandate. — Ljudska stranka razpošilja po vsej deželi obrazec za izjave proti načrtu. Adresni načrt opozicijonalnih strank razpošljejo v raznih jezikih po celi Evropi.
Budimpešta, 16. decembra. Pesnik in poslanec Jokai piše v „Nernzetu", da so sedanje razmere na Ogerskem podobne onim na Poljskem pred delitvijo kraljestva. Poljsko kraljestvo ni bilo poraženo na bojiščih, ampak v zbornicah. On sluti mrliškega duha na Ogerskem in svari ogerske politike, naj ne kopljejo grobu sreči svojega naroda.
Rim, 16. decembra. Zunanji minister Oanevaro je odgovarjal v včerajšnji seji na interpelacijo posl. Barzilai-ja o septemberskih dogodkih v Trstu. Minister je dejal: Akoravno so velike simpatije in naklonjenost, ki jih gojimo do prebivalstva onstran meje, ki je združeno z nami po jeziku in rodu, vendar se ne moremo vmešavati v njih zadevo, kakor bi tudi mi ne mogli dopustiti, da bi se druge vlade vmešavale v naše zadeve. Razločevati treba mej italijanskimi podaniki našega kraljestva in mej onimi v drugih državah. Ako ne bomo pazili na ta razloček, storili bomo zelo slabo uslugo vsem Italijanom v teh krajih. Iz popolno zanesljivih poročil našega poslanika in konzulov je pa razvidno, da oblastva niso pro-vzročila nemirov in jih tudi niso podpirala. Res so se pojavljali napadi, kakoršnim pri nas ni mogoče najti primere (!), toda grajo nad njimi naj izreka omikani svet in ogibati se moramo vsakih pretiravanj. — Ubili in ranili niso nikogar in škoda, pro-vzročena Italijanom, znaša 1500 gld. Ako sem ter tje avstrijska policija ni postopala
dovolj strogo in je morda nastopila prepozno, je tem strožje postopala avstrijska vlada napram krivcem, in sicer tako lojalno, da si moramo le čestitati k stališču, katero je pri tej priliki pokazala z nami zvezana in sprijateljena vlada. Zahvaliti moramo cesarja Frana Josipa, ki je ne glede na veliko žalost osebno posredoval, da so sodišča krivcem prisodila primerne kazni.
Berolin, 1(3. decembra. Poslanika Eulen-burga je vsprejel včeraj avstrijski cesar na njegovo željo v posebni avdijenci. Poslanik mu je izročil pismo cesarja Viljema.
Berolin, 16. decembra. Zasedanje drž. zbora je preloženo do 10. januvarija. V včerajšnji seji je socijalist Bebel napadal vlado radi izgona avstrijskih podanikov ter zelo ostro kritikoval cesarjev govor pri otvoritvi nove cerkve v Jeruzalemu. Pozdravil pa je prijateljsko zvezo z Anglijo. — Posl. Lieber-mann pa je govoril o ..zatiranju" Nemcev v Avstriji ter jih zagotavljal sočustvovanja Nemcev na Pruskem.
Bern, 1(3. decembra. Zvezni zbor je za leto 1899 izvolil predsednikom zveznega sveta dosedanjega podpredsednika radikalca Mullerja, podpredsednikom pa radikalca Hauserja.
Carigrad, 16. decembra. Evropski admirali ostavijo Kreto 21. t. m. Nadkomisarju
princu Juriju bodo nasvetovali, naj pomilosti 13 k smrti obsojenih zločincev ter naj jim prisodi primeren zapor.
t;mrli s.« s
V hiralnici:
13.	decembra. Mihael Trebeč, gostač, 75 let, ostarelost.
V otroški bolnišnici: 15. decembra. Ivana Zaman, sirota, 12 let, jetika.
V bolnišnici: 12. decembra. Ivan Derenčin, kajžar, 44 let, jetika. — Mihael Kolenc, kajžar, 61 let, ostarelost,
14.	decembra. Frančiška Friškovič, dninarica, 48 let, pyaemia.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m.
Služba organista (cecilijanca) in cerkvenika
je razpisana do novega leta.
Več se izve pri podpisanem cerkvenem predstojništvu.
Župni urad v Št. Rupertu na Dolenjskem,
du6 15. decembra 1898. 878 3-1	Jan. Mervec, župnik.
860 2-2
M «	čas opa- lovanja	Stanje barometra v m m	Tumpfcra- tara po Celziju	Vetrovi	Neti«	.S .. t* u." a . & TJ «i' rt O-t ' a.
15	9. zvečer	729-4		sr. jzah.	jasno	
16	7 zjutraj 2. popol.	731-8 734 1	-3-5 6-4	sr. jzah. sr. sever	jasno del. oblač	00
Naznanilo.
Na prodaj so
p suhi hrastovi plohi
Srcdnm včerajšnja temperatura 2 4", za 4-0° nad uoi au.l<.rr.
Dražbe.
Josipa Chiautta iz Landola posestvo (3865 gld.) dn6 17. decembra v Logatcu.
Josipa KalinSeka iz Podgorja zemljišče in pritikline (seno in gospodarsko orodje) skupna vrednost 6500 gld
95 kr., dne 23. dec. v Kamniku.
Antona Kozine iz Prigorice posestvo (5G5 gld.) dn<š 31. dec. v Ribnici.
močni po pa tudi po 2 palca, širina je različna, ravno tako tudi dolžina. Cena primerna, kakor si kdo izbere.
Več poizve se pri lastniku Luki Gradišu v Ljubljani Radeckega vas št. I.
Na prodaj je
v Topoljah pri Mengšu
s pohištvom, poljem, gozdi in travniki, vse v dobrem stanju. — Proda se skupno ali pa v posamnih parcelah.
Več pove Ant. JRihar v Mengšu ali pa Jan. Zorman v Ljubljani v Kolizeju	861 3—2
-fr O.M.s. C. K.K.Pateut -1 (j-2511
V Ljubljani prodaja take dežnike samo
•»sls:.®:®' ^ ■
Izdelovalec dežnikov. 877 3-1
Ali ste že nakupili? Še ne!
Izvolite
Patent Satin de Chinc-dežnik
z varstveno znamko in patentno številko:
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
881 1-1
Togepolni oznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je ljubljeni naš oče, oziroma brat, tast, ded in praded, gospod
Fran Krisper
hišni gospodar in bivši trgovec
danes ob polu 10. uri dopoludne po dolgi, hudi bolezni, v 81. letu svoje dobe, mirno v Bogu zaspal.
Pogreb bode v soboto, dne 17. decembra t. 1., ob polu 4 uri popoludne iz hiše štev. 2 Pod trančo.
V torek, dne 20. t. m. bode ob 10. uri pri sv. Jakobu v Ljubljani in v župni cerkvi v Kranji sv. maša za rajnikovo dušo.
Večna luč mu sveti! V Ljubljani, dne 15. decembra 1898.
Rajmund Krisper, sin. — Karolina Marinšek, Marija Grasselli, Frančiška Urbane, hčere. — Josip Vino. Krisper, brat. — Peter Grasselli, Feliks Urbane, zeta. — Josipina Krisper roj. Killer, sinaha. — Unuki, unuke in praunuki.
Posebna smrtna oznanila se v Ljubljani lie bodo razpošiljala.
Zavod
za 320 26—17
umetno slikarstvo na steklu.
B. SKARDA
Sedemkrat odlikovan 8 prvimi nagradami.
Speeijalni zavod
za
slikanje na cerkvena okna
v vsakem slogu ln Izdelavi.
v BRNU.
Ceniki, troškovnlki, načrti, Skice in vsakoršen strokovni nasvet brezplačno.
Severonemški Lloyd v Bremi.
866 30-2
Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dnž 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen.
Brodarstvo postnih brzoparnikov do Novi-Jorka:
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer Iz Sonthamptona dotaknivši se ev.
Brema - Sev. Amerika.
Do Novi-Jorka.
Cherbourga vsako sredo in nedeljo lz Genove dotaknivši se Neap"!' via Gibraltar
Brema-Južna Amerika, j Do
Do Montevideo.	[ Baltimore.
dva ali trikrat na mesen.
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna, Sydneja.
Brema-Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša ln najoeneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani :
Dn6 16. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/„......
Avstrijska kronska renta 4°/0> 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
20 mark............
SO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini
101 gld. 10			kr.
101	>	05	»
119	>	90	»
101	>	40	»
120	»	10	>
97	»	85	>
915	»	—	»
358	%	25	»
120	>	60	>
59	»	—	»
11	»	80	»
9	>	55	>
44	>	40	»
5	»	70	»
Dn6 15. deoembra.
4°/ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	166 gld. 50 kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	159 » — »
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....193
4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . ...	130
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107
Posojilo goriškega mesta.......112
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	98
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	220
» » južne železnice 3°/0 .	180
> > južne železnice 5°/0 .	125
» > dolenjskih železnic 4°/0	99
50
50 50
25
Kreditne srečke, 100 gld.......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • • Splošna avstrijska stavbinska družba . • Montanska družba avstr. plan. . • • • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100
203 gld. — kr,
170
19
25 85 84 60 24 154 3500 430 64 112 186 175 127
40 50 50 50
25 75
50 50 50
S4T Nakup ln prodaja "JtSS
I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naro611 na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
IEBCCR"
L, Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
3fcS~ Pojasnila "Sflt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Sf naloženih glavnic.