- PoStoina
Leto XXmM ft, 81
Ljubljana, sobota fl). aprila 194>-XXI
Cena cent« 80
(JpravmJtvo: LJubljana. Patuulltn
Telefoo k. 51-22, 31-23. 31-24 inseratnj oddelek: LjgMjim. Pocdnfleie
a 5 — Telefoo k. 31-25. 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta A Računi: za Liufolfaoslcc pokrajino prt pokno* čekovnem zavodu fa. 17.749, ca ostale kraje Italije Servizio Cono. Con Poet. No 11-3118
IZKLJUČNO iASTOPSTVO a oglase i* Kj.
Italije tn inozemstva ima (Jnione Pubblicita (ta liana i A MILANO
itbi ji vitk dan m poaid«l|ki Natočoioa mafa meiecoo lit
vključno * »Pooedel iskan fw ttomc Lit 36.50.
Ottdaiiitoi fjtJJjam. Poccmijeva ulica fcev. S. ker. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi »« a« »nt« jo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la
bfaciti di provfniffl^? Htlžim ad Unione Pubblidt* (raliana S. A. MILANO
-raBI
čiščenje ob srednjem Doncu
Dva sovražnikova bataljona uničena — Topniško obstreljevanje
vojaških ciljev v Petrogradu
Violenfi combattimenti
lungo tutto II fronte
Strenua lotta del reparti italiani e gertnanici — Gravi perdite delTavversario — 8 velivali nemiri dlstruttl
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 9 aprile 1943-XXI il »eguente boiiettino di guerra n. 1049:
I/attacco nemico, appoggiato da podero-ee formazioni aeree, b continuato violento lungo (utto il fronte tnnisino e specialmente nel settore meridionale: in conformitži (legli ordini le truppe dell'Asse ripiegano su nuove posizioni di schieramento.
Reparti italiani e germanici, benchč iso-lati e sorpassati dalle colonne nemiche, hanno lottato strenuamente sui capisaldi loro affidati infliggendo gravl perdite al-1'avversario.
Nei combattimenti aerei della giornata quattro apparecchi sono stati abbattuti dalla nostra caccia, due da quella germa-nica altri due velivoli nemici venivano di-strutti dalle artiglierie della difesa.
Siloviti boji na vsem bojišču
Tržw?atna borba italijanskih ln nemških oddelkov Hude a^raŽKe izgaibe — 8 sovražnih letal uničenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 9. aprila naslednje 1049. vojno
poročile:
Sovražni napad, ld so ga podpirale^ močne letalske skupfne, se je z vso silovitostjo nadaljeval vzdolž vsega teniškega bojišča, zla^fc; pa v južnem odseku; v skladu z uka-7i se čete Osi umikajo na nove razvrstitve-ne postojanke.
Italijanski in nemški oddelki so se navzlic temu, da so bili osamljeni in da so sovražne kolone šle mimo njih, trdovratno h. rili na zaupanih jim postojankah in pri-zad !i sovražniku hude izgube.
T letalskih bojih včerajšnjega dne so na*i lovci sestrelili 4 letala, 2 pa nemški lovci in nadaljnji 2 topništvo obrambe.
Visoka oillikavaisja
zaslužnih generalov
Rim, 8. aprila, s. Nj. Vel. Kralj in Cesarje na Ducejev predlog priznal naslednja odlikovanja Savojskega vojaškega reda: Generalu armijskega zbora Paoiu Bernar-diju, divizijskemu generalu Carin Peilegri-nijfu in brigadnemu generalu Luigiju Re-verberiju; odlikovanje viteškega križa istega roda pa divizijskemu generalu Taddeu Orlandn in brigadnemu generalu Emfliu de Cuzzin.
vizijski general Teddeo Orlando je bil r n v Gaeti 23. junija 1. 1S85., imenovan -n topniškega podporočnika 29. julija 1908 v oktobru 1. 1911. o J lik o vam z bronasto kolajno za vojaško hrabrost na libijskem bojišču. Februarja 1. 1915. je postal kapitan, 1. 1917. major in je pokazaJ svoje bojne vrline na alpskem bojišču. Čeprav je bil zaradi zloma noge in drugih hudih poškodb v bolnišnici, se je oktobra 1. 1917., ko je sovražnik začel ofenzivo, prostovoljno zopet vrnil na bojišče in vstopil v poveljništvo armade kot podšef glavnega stana za topništvo, da bi se aktivno udeležil akcije. In čim se je lahko premikal, je izvedel zelo smela izvidniška dejanja v bojni črti. Ta njegov zelo visoki čut dolžnosti je bil nagrajen s srebrno kolajno. Dne 3. novembra 1. 1918. 3i je v Tridentu zaslužil bronasto kolajno. OI armadnega poveljništva je dola! nalog, naj sledi operacijam glavnih
R^m, 8. apr. Uradni list objavlja seznam odlikovanj za civilne zasluge, ki jih je podelil Kralj in Cesar na predlog Duceja kot nagrado za prgumna in človekoljubna dejanja :
Zlata svetinja v sp®m?n: Veziju Oraziju prefektu Kraljevine 26. maja 1942/XX v Ervenicu (Zara); prefektu najčistejše fašistične vere, ki se je izkazala v novi pokrajini pri razbojniških podvigih in uporih, ko se je ske-ro vsak dan podajal na najnevarnejše kraje, da je urejeval in oja čeval delovanje policijskih organov v tesnem sodelovanju z državnimi oboroženimi s lami. 2e preizkušen v ognju o priliki spopada, v katerem je bil ubit en upornik, trije drugi pa so bili ujeti, ter iznenaden v zasedi ob svojem pevratku v Zaro je z neustrašenim duhom skupno z nekoliko drugimi vrlimi možmi vzdržal hud spopad, v katerem je bil večkrat zadet in je izgubil življenje. Tako je junaško zaključil svoje življenje, ki je bilo posvečeno popolnoma veličini domovine.
Srehma svetinja: De Michelis Emilio narednik. 1. aprila 1942 TT. v Novem mestu (Ljubljana): »Opazil je vojaka, ki se je v šibkem čolnu ponesrečil na reki Krki ga 3e potegnil vrtinec v opasno strujo, da se je k;maj držal za desko pri jezu. Odlikovanec je pritekel z nekim svojim tovarišem na pomoč ponesrečencu. Ko se je prevrnil tudi čoln. ki se ga je posluževal odi kovanec, se mu je vendarle posrečilo zgrabiti ponesrečenca in ga z največjim nap:rom držati na površini. Ko mu je zmanjkalo sil, je izpustil ponesrečenca in bi bil kmalu tudj sam utonil brez pomoči nekega drugega vojnega tovariša.«
Vas3aIlo Andrea, vojak 307 bataljona »V. P.«, 1. r.prila 1942 v Novem mestu (Ljubljana): Opazivši vojaka, ki ae je v šibkem čolnu ponesrečil v reki Krki in ga je potegnila nevarna struja, je padel v opasni vrt nec jn se je držal za desko jeza, nakar mu je prihitel na pomoč neki drugi tovariš Ko se je prevrnil tudi ta čoln, ki se ga je poslužil, je poskušal zaman pomagati ponesrečencu in je po žilavem naporu uspel, da je rešil nekega drugega vrlega tavariša, ki so mu pošle sile in se je začel utapljati.«
Dell'Arto Franco, uradnik, 26. maja 1942 v Ervenizu (Zara): »V spremstvu pokrajinskega prefekta je dal dokaze velikega spaisla za dolžnost in smelosti, ko se je podajal večkrat v kraje, ki so jih ogražali zlikovci in uporniki. Med vožnjo na po-vratku v Zaro so ga s tovariši presenetili
operativnih čet v tem mestu, v katerega je vstopil s prvimi oddelki na svojo pobudo in odredil zasedbo vseh mestnih zgradb, zaustavil je sovražne kolone in razorožil razpršene sovražnike, ki jih je nadvladal s svojim pogumom in svojo odločnostjo. Oktobra 1. 1918. je bil povišan v podpolkovnika in premeščen k glavnemu stanu. V aprilu 1. 1929. je postal šef vojaškega urada v kolonijalnem ministrstvu. Dne 20. novembra 1. 1930. je postal polkovnik in je 1. 1934. odpotoval v Libijo. V štirih letih, ki jih je prebil v tej koloniji, je zopet potrdil svoje odlične vojaške sposobnosti. Dne 9. septembra 1. 1937. je kot brigadni general poveljeval topništvu 20. armijskega zbora. Kot šef glavnega stana 3. armade v juniju 1. 1938. je bil imenovan za podšefa glavnega stana za operacije v novembru 1. 1939. Postal je 7. marca 1. 1940. poveljnik divizije sardinskih grenadirjev in je bil povišan v divizijskega generala v maju istega leta. Od 30. novembra 1942 dalje je general Orlando prevzel posle armadnega zbora.
Paolo Bernardi je bil rojen v Torinu 21. VI. 1. 1885., postal je podporočnik 25 julija
I.	1906., poročnik septembra 1. 1908. in se udeležil libijske vojne, kjer se je posebno odlikoval pri Sicli Saidu v dneh 27 in 28. junija 1. 1912., tako da je bil prvič odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost. Februarja 1. 1915. je postal kapitan, major julija 1. 1917. in se je na alpskem področju ponovno izkazal s svojo hrabrostjo ter bil drugič odlikovan z bronasto kolajno. L. 1920. je bil učenec v vojni šoli, junija 1. 1926. je postal podpolkovnik in prešel v zbor glavnega stana, v decembru istega leta je postal polkovnik, poveljnik
II.	topniškega polka, 2. septembra 1. 1932. je bil povišan v brigadnega generala in poveljnika armadnega zbora v Tuilnu, v avgustu 1. 1939. je postal poveljnik obmejnih straž istega topniškega zbora in je bil od 11. do 25. junija 1. 1940. na zapadnem alpskem področju kot poveljnik alpskega zbora. Ko je v septembru 1. 1940. prevzel posle poveljnika pehotne divizije »Bren-nero«, je o J potoval v Albanijo in ie bil tam odlikovan z viteškim križem Savojskega vojaškega reda.
v zasedli, kjer se je odločno branil in d.cbL zelo hude rane.«
V spomin Bardelloniju Petru, naredniku javne varnosti 25. maja 1942/XX. v Ervenizu (Zara): »Kot šofer pokrajinskega prefekta je bil ponovno v krajih, ogroženih od zlikovcev in upornikov, in ie vedno pokazal visok smisel za dolžnost i.n prezir nevarnosti. Na povratku v mesto 3o upor nikj presenetil: prefektov voz z zasedo, tu se je pridružil maloštevilnim junaškim tovarišem, da bi nudil odpor upornikom toda kmalu nato je bil v hudem boju smrtno ranjen.
Zorič Zdenka, šivilja, 21. julija 1942,XX v Oltreju (Zara): Vrgla se je oblečena v morje na pomoč vojaku, kj so ga pri kopanju odnesli valovi od brega in se je začel potapljati. Dasi jo je ovirala obleka je priplavala do ponesrečenca ter ga z veliko muko in očitno nevarnostjo spravila na varno.«
Bronasta svetinja: La Barbera Guisep-pe, ženijec, 1. aprila 1942/XX. v Novem mestu (Ljubljana): »Opazil je vojaka, ki se je v šibkem čolnu ponesrečil na reki Krki, petegnila ga je struja, da ie padei v nevarni tok in se je z muko obdržal na jezu. S seboj je vzel vrv in se je nato plavajoč vrgel vojaku v pomoč. Plaval je proti ponesrečencu v vrtincu in je popolnoma izčrpan moral opustiti svojo plemenito akcijo, ker je sam komaj dosege breg.«
Suhi Marjan in Suhi Štefan, 1. aprila 1942. v Novem mestu (Ljubljana): Opazila sta vojaka, ki je padel v nevarno strujo reke Krke in se je potapljal. Prihitela sta mu s čolnom na pomoč, toda čoln se je prevrnil in sta se sama komaj rešila iz vode.
Odpor proti Racseveltu v Zedinjenih državah
Buenos Aires, 8. apr. s. Iz NVa&hmgtona se doznava, da je senator Wandeberg predložil kongresu predlog, da bi se predsedniku Zedi* njenih držav prepovedalo, da bi ostal na svojem položaju več kakor dve štiriletki VVandeberg predstavlja državo Michigan, ki je že pristala na ukrep v tem smislu.
Buenos Aires, 8. apr. s. Zaradi splošnega od pora v državi in v parlamentu proti napovedanemu imenovanju newyorškega župana La Guardie za generala, se je Roosevelt premislil in izjavil, da ni nikdar imel v mislih kakšnega takega imenovanja.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. apr.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Z vzhodne fronte poročajo samo o bojih krajevnega pomena.
Pri očiščevalnih akcijah ob srednjem I> ncu sta bila uničena dva sovražna bataljona in privedeni številni ujetniki.
Težko topništvo kopne vojske je obstreljevalo z dobrim učinkom za vojno važne cilje v Petrogradu.
V	Tunisu se nadaljuje veliki napad večkrat premočnih sovražnih sil proti nem-šk:-italijanskim četam. Na južni fronti so se našj oddelki v stalno hudih borbah umaknili na nove črte. Poskusi za obko-litev »p bili zavrnjeni v ogorčenih borbah.
V	srednjem in «evemem odseku se je izjalovilo več m čnih poskusov angleško-amer ških čet za prodor. Pri tem je bilo uničenih 33 oklopnih voz.
Sovražnik je izgubil pri dnevnih napa-
Berlin, 8. apr. Razdobjem sorazmernega miru na bojiščih odgovarjajo vmesne politične in diplomatske faze. Voditelji obeh bojuječih se taborov navadno radi izkoriščajo takšne prilike za nove dogovore glede na bližnjo cbnovo operacij. Včasih st to dogaja po normalni diplomatski poti včasih pa v direktnih stikih, ki navadno vod jo k boljšemu uspehu. V zvezi s tem je treba poudariti, da se je Os vedno posluževala druge metode, medtem ko so se njeni sovražniki dolgo izogibali osebnim stikom. Kasneje so se jih sicer oprijeli, ne-le zate, ker so koristni in praktični, temveč tudi zato. ker so anglosaškim narodom dopuščali velike propagandne možnost Dovolj je, ako se sp mnimo na delovanje propagandnega aparata o priliki razgovorov med Churchillom jn Rtoso voltom na Atlantiku ali o priiik; Churchillovega potovanja v Moskvo ali konference v Casa-blanci in najnovejšega Edenovega obiska v Washingtcnu.
Vse to je v popolnem nasprotju s tom. kar se degaja pri Osi, kadar se Duce in Hitler ali njiju neposredni sodelavci sesta-nejo, da se porazgovore o raznih vpraš?-
Rim, 8. aprila, s. Splošna proračunska komisija zbornice fašijev in korporacij je odobrila poročilo nacionalnega svetnika Ferrettija di Castell Ferretto Piera o izdatkih letalskega ministrstva v finančnem letu 1943/44. Poročevalec se je najprej spoštljivo in ginjeno spomnil vseli, ki so padli za Domovino in to vrsto orožja, in ki so, od najvišjega po sarži do najnižjega, zaposleni v nadvse težki borbi s sovražnikom. Nato je podal kratek in sintetičen pregled se lanjega stanja sovražnih letalskih sil in njih verjetnega porasta, primerjajoč te sile z letalskimi silami držav trojnega pakta. Poročilo nato navaja izkušnje, ki jih je dala ta vojna. Letalstvo je v razvoju vojnih operacij doseglo izreden pomen. Nobene kopne ali pomorske operacije si danes ne moremo zamišljati brez neposredne pomoči letalskega orožja, tako v iz-vidniškem, zaščitnem kakor v napadalnem pogledu.
Glede Italije in glede na posamezne operativne odseke, ki nas posebno zanimajo, s ovojne potrebe svetovale, da smo se gle-le vrst letaj vedno bolj osredotočevali na posamezne tipe letal. Lovsko letalstvo, ki se je uvejavilo v izvidništvu in v napadih, v uničevanju na zemlji in v obstreljevanju s strojnicami, razpolaga sedaj z vedno hitrejšimi in spretnejšimi letali. Bojno letalstvo se usmerja v iskanje najhitrejših, dobro oboroženih in dobro zaščitenih letal velike avtonomije, ki se lahko sama branijo
vsiljeno vojno, dokler ne
Budimpešta, 9. apr. s. Na sestanku madžarske vladne stranke, ki so se ga razen članov vlade udeležili člani osrednjega odbora in mnogi poslanci in senatorji, je pozno zvečer govoril tudi predsednik vlade Kallay. Pozdravil ga je na jprej predsednik stranke, minister Lukacs, ki mu je zagotovil brezpogojno podporo stranke ln izrazil veselje nal velikim zadovoljstvom v vrstah stranke zaradi njegovega nedavnega obiska v Italiji in razgovorov, ki jih je imel z Ducejem. Ti razgovori so Se bolj utrdili prija^ teljstvo in tesno sodelovanje med Italijo in Madžarsko. Takoj nato je spregovoril predsednik vlade, ki je v izčrpnem poročilu o madžarski zunanji politiki govoril o svojem obisku v Italiji. Dejal je med drugim:
Na svojem obisku v Italiji sem ugotovil, kako iekreno in občuteno je prijateljstvo italijanskega naroda za Madžarsko. V razgovorih z Ducejem, ki so se nanašali na vsa vprašanja, ki zanimajo naši ive državi, ni bilo med nama nobenih razlik v nazi-ranjih. Madžarska bo ob strani Italije in Nemčije nadaljevala vojno, ki nam je bila
dih proti obali zmedenega zapadnega ozemlja 3 letala.
Angleški bombniki so preteklo noč metali rušilne in zažigal no bombe na zapad-no nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo Izgube. Protiletalsko topništvo na kopnem in na morju ter nočni lovci so sestrelili 15 sovražnih letaj.
Izpovedi sovjetskega državljana
Berlin, 8. aprila, s. »Volkischer Beobach-ter« je davi začel objavljati dogodke nekega bivšega sovjetskega državljana. Vrsta člankov, ki bo redne izhajala v tem nemškem dnevniku prihaja izpod peresa nekega vojnega poročevalca, ki je zbral obširno dokazno gradivo in ki mu je eden izmed tolikih nesrečnih sovjetskih državljanov pri poved c val o svojih doživljajih, ko se je priključil nemškim četam ob njihovem umiku za skrajšanje bojišča.
njih. Ti razgovori so vedno trezni, skoro da resni in strogi v skladu s sedanjim Časom. Zato jih ne spremlja nobena bučna reklama ali propaganda. Celo kronika teh dogodkov je dovoljena le, v kolikor pojas-nuje redkobesednost uradnega -sporočila Tako je bilo včeraj, tako je danes in tako bo jutri.
. Politična vmesna faza, 0 kateri govorimo, je nastopila, še preden je pomlad omrtvičila operacije na vzhodnem bej šču in Se pred anglosaškim napadom v Tunisu Začela se je ako se ne motimo, s konferenc« v Casablanci, kateri je odgovarjalo potovanje nemškega zunanjega ministra Rih-bentrepa v Rim. Nadaljevala se je z obiskom kralja Borisa pri Hitlerju in z obiskom predsednika madžarske vlade v italijanski prestolnici, ki sta bila oba istočasno z razgovori Edena z Rocseveltom. Ni izključeno, da se bo to vmesno politično obdobje pred svojim zaključkom obogatilo še z novimi pomembnimi sestanki, šele tedaj bo mogoče v vsem cbsegu oceniti njegov pomen, že sedaj pa lahko nekaj zaključimo glede naših sovražnikov. Navzlic vsemu hrupu v Casablanci in kasneje gle-
in ki lahko letijo zelo visoko. Predvsem torpedno letalo mora biti zelo hitro in spretno, obenem pa tudi oboroženo tako, da lahko samo vzdrži neizogiben spopad s sovražnimi lovci.
Poročilo nato navaja veliki razvoj civilnega in prevoznega letalstva kot pomožnega vojnega sredstva in navaja tudi izboljšanje naprav na kopnem za čim popolnejše delovanje tehničnih oddelkov. Letalski potencial, je pripomnil poročevalec. je bistven; pogoj te vojne. Sestavni del tega potenciala pa niso le stroji in tvornice. temveč tudi eksperimentalno studijska središča z inženjerji, ki delajo načrte, ki zamišljajo nove tipe in vodijo delo v tvornicah. kakor tudi delavstvo samo Politika osredotočevanja in enotne povezanosti letalske industrije je dala zadovoljive uspehe, ki dopuščajo najpopolnejšo izrabo surovin in podjetij.
Poročilo navaja naposled navdušenje, ki vlada v pilotskih šolah in v šolah za letalsko specializacijo Mladeniči, k: prihajajo v te šole. žive v gorečem pričakovanju. da bi doprinesli svoj delež k obrambi Domovine. O borbenem duhu naših letalcev dovolj zgovorno govore vojna poročila sama Vse posadke, od poveljn:štev do podrejenih se tako hrabro bore. da vzbujajo občudovanje samega sovražnika. Njihova slava je potrjena tudi s številnimi odlikovanji za vojaško hrabrost, med katerimi je 34 podeljenih zlatih kolajn v enem sam*m letu.
bodo doseženi končni cilji
vsiljena, dokler ne doseže ciljev, ki smo si jih zastavili.
Nato je omenil obisk pri sv. očetu, kateremu je izrekel sinovsko vdanost madžarskega naroda Svoja izvajanja je takole zaključil: Vrnil sem se z obiska v Italiji z občutkom večje vedrine in moči. Veliki Duce Italije goji iskrena ln prijateljska čustva do naše domovine in kaže največje razumevanje za madžarsko politiko. Zlasti v zadnjih dneh svojega obiska v Italiji sem imel neposreden vtis o moči in volji italijanskega naroda. Povsod v Italiji se danes disciplinirano dela in sicer ob globokem in močnem domovinskem čustvovanju. Povsod sem videl mirne in smehljajoče se obraze, ki jih ima lahko samo tisti, kdor Ima trdno voljo za borbo. Nikjer ni sledu o kakšni moralni pobitosti, ki bi jo sovražnik po vsej sili hotel videti, od katere pa je italijanski narod zelo daleč.
Kallavjeve izjave so vsi navzoči sprejeli s prisrčnimi in toplimi manifestacijami za fašistično Italijo ia Duceja.
de tako zvane »sprave« med generalom Giraudom in De Gaulleom sta sd oba generala še vedno v laseh. To nam dokazuje nova nepričakovana zgodba.
2e nekaj tednov so angleški ln ameriški listi napovedovali »bližnji« obisk De Gaul-lea v Alžiru, kjer naj bi se sestal z Giraudom. Te napovedi so bile tako resnične, da se je 5. t. m. šef tako zvane »boreče se Francije« že pripravil na pot s svojimi ad-jutanti in svojo prtljago na britanskem trimoterniku, ki naj bi ga prepeljal v Afriko. Ko so motorji že brneli in so bili opravljeni tudi pozdravi, je nenadoma priletel na letališče degolistični general, ki je prinesel brzojavko ameriškega vrhovnega poveljnika E:senhowra, ki je Do Gaul-leu speročil, da ga Giraud »iz vojaških razlbgov« ne more sprejeti. Agencija Reuter je učinek te brzojavke takole opisala: Na generala De Gaullea je brzojavka napravila-učinek bombe, ki je trajal več minut, nakar je De Gaulle slabe volje zapustil letališče. Nekaj ur nato je bilo objavljeno sporočilo, kj pravi, da odložitev potovanja »ne bo ostala brez neprijetnih in škodljivih posledic«. Ni pa povsem jasno, kdo bo imel večjo škodo. De Gaulle aH &raud ali oba. V tem pogledu tudi komentarji angleških listov niso povsem jasni Londonski list »Times« je zapisal, da se Eisenhovver in Giraud »ne želita spuščati v politične razprave, ko so v teku vojaški dogodki«. »Daily Telegraph« pa je pripomnil. da bo De Gaulle našel nadomestilo v razgovoru z Edenom. Drugi listi omenjajo j še ne povsem jasen položaj«, medtem k -> j>Daily Mail-r smatra, da je treba odklonitev Girauda pripisati novemu besedilu prisege, kj ga je De Gaulle vsilil svojim vojakom in ki se glasi: ^Prisegam, da priznavam generala De Gaullea kot edinega zakonitega šefa Francije in da bom posvetil vse svoje sile, da bo za takšnega spoznan. v primeru potrebe tudi z uporabo istih sredstev, ki sem se jih poslužil za borbo proti Nemčiji.« Da ta prisega Gi-raudu ni ljuba, zlasti v njenem zadnjem delu, je samo po sebi razumljivo. (Cor-riere della Sera.)
Degolfstične spletke v Siriji
Ankara, 8. apr s. V Sinji so degolistične oblasti odstavile številne visoke državne funkcionarje nacionalističnega mišljenja Ta ukrep sp-avljajo v zvezo s prpravami degolistov za olajšanje njih volilnih manevrov.
Nov angleški poraz v Birmi
Tokio, 8. apr. s. Iz oficioznega vira se do-znavajo podrobnosti o operacijah, ki so se pred kratkim razvile na birmanskem bojišču. V drugi polovici preteklega decembra je \zbr*> na angleško-indijska divizija prekoračila indij-sko-birmansko mejo, da bi napadla japonske čete v Rahangu Tondaiki in Rajhedangu, sever-nozapadno od Akiaba Čeprav je bik) japon« skih čet manj. so nad dva meseca vzdržale vse sovražne napade in omogočile zbiranje novih japonskih si! pri Akiabu. Obenem je neka druga japonska edinica prekoračila gorski greben Arakan. ki se v dolžini kakih 600 km dviga v višino 2000 do 3000 metrov, in je prve dni marca dospela v hrbet glavnini sovražnih siL Nato je glavnina japonskih sil v Akiabu 8. marca izvršila čelni napad in uničila sovražne posadke v Aboqui. 60 km severno od Akiaba. dne 16. marca dve brigadi v pokrajini Salangdare. 50 km severnozapadno od Akiaba 25. marca pa je prekoračila reko Maju in potisnila sovražne sile v vzhodno področje gorovja Maju. Ko so japonske oborožene sile prekoračile še to gorovje, so dospele ▼ Bengalski zaliv in presekale umik ostalim so» vražnim silam, tako da je popolnoma propadel sovražni načrt o zopetnem zavzetju Birme. Iz izjav indijskih ujetnikov je razvidno, da se Angleži tudi v najnovejših bojih niso izneverili pravilu, da se morajo ▼ pivih vrstah boriti zanje Indijci.
Prisega španskih škofov
Madrid, 8. aprila, s. V palači Pardo so danes pred državnim poglavarjem slovesno prisegli novi škofi v Barceloni in Salamencj ter pomožni škof v Madridu Dori to Ciu-dadu Realu. Slovesnosti so se udeležili pravosodni minister kot notar, podtajnik ▼ pravosodnem ministrstvu in generalni direktor za cerkvene zadeve kot priči.
Počastitev spomina prvega španskega letalca
Madrid, 5. aprila, s. Na letališču Grinon pri Madridu se je v nazočnosti ministra za letalstvo vršila spominska slovesnost v spomin na prvega španskega letalca Garcio Morata. Italijanski vojaški ataše je položil lavorjev venec pod zvezde, ki spominjajo na junaškega letalca.
Nove ameriške ladje brez odpornosti
Stockholm, 8. aprila, s. V tukajšnjih pomorskih krogih so izvedeli, da so v Ameriki tehnične pomanjkljivosti pri eiinicah trgovske mornarice tipe »LLberty« povzročile veliko zaskrbljenost in nemir. Odpor, nos teh ladij proti sovražnemu napadu, m je izakazaila za zelo slabo, kar je treba v veliki meri pripisati dejstvu, da so ae ta ladje zelo hitro gradile v serijah, zaradi česar so tudi zelo ranljive. Poveljnik neke trgovske ladje, ki je do nedavnega služil ▼ ameriških vodah, je navedel primer, ki ga je sam videl, primer neke 12.000toofike pe-trolejski ladje, ki se je potopila, čim je letalska bomba eksplodirala v bižini, torej v razmerah, v katerih bi vsaka pravilno zgrajena ladja morala ostati nepoškodovana.
CMllkevanfa za tovariško požrtvovalnost
Nova nesoglasja
med Giraudom in De Gaulleom
Presenetljiva odgoditev De Ganlleovega obiska v Alžiru
Slavni razvoj Kr. letalstva
Poročilo v splošni proračunski komisiji Zbsmice fašijev
in karporacf j
Kaltay o obisku v Rimu
Madžarska bo ob strani Italije in Nemčije nadaljevala
Obisk Visokega komisarja na Dolenjskem
Eksc. Grazioli in Zvezni tajnik Orlandinf v NiJvem mesto, Št Jerneju, Kostanjevici, Pleterjih In drugih obmejnih
krajih
n'egovih sodelavcev, pil čemer Je izrazil svoje prepričanje, da bo tudi v bodoče vsakdo z vsemi sv: jimi silami 'n v popolni lojalnosti doprinašal k 1 gostanju prebivalstva in bodočnosti mesta in njegovega ozemlja.
Ljubljana, 9 aprila.
Visoki komisar je izvršil dolg in podroben ogied javnih in pomožn.h uradov v Novem mestu, v obcmah Št. Jernej in Kostanjev.ca v kartuziji Pleterje in v drugih kraj.h tega obmejnega področja. Eksc. Grazioii se je mudil med preb.val-stvom m se je zanimal za njihove najnujnejše težnje m potrebe. Odredil je, da naj merodajni zavodi ojačijo svoje delo, zlast. v korist onega prebivalstva, ki se je pri vsaki priliki izkazalo za vernega in delavnega. Ti poseti mestnim občinam so se izvršili brez vsake prejšnje objave in so dali visokemu Hierarhu, Zveznemu tajniku, ki ga je spremljal, in vsem. ki so bili z njim priliko, prepričati se o miru. ki »beležuje to področje in njegovo prebivalstvo, ki se čuti zaščiteno pred nasilnostmi komunističnih razbojnikov, k so si ohrabreni s svojo domišljavostjo utvar-jali, da lahko gospodarijo po teh predelih. Resnica pa je popolnoma razl čna od trditev, kj jih širijo komunisti kot svojo propagando v krajih, kjer je težko kontrolirati nj hove vesti.
Potovanje Visokega komisarja in njegovega spremstva v avtomobilu in peš je najjasnejše zanikanje neizmern h laži komunist čnih razbojnikov, katerih divjosti se bo tamošnje prebivalstvo še dolgo spominjalo. Udarci, ki jih je komunistično orožje prizadelo njihovim hišam in njihovim cerkvam,, se bodo popravili, nikoli pa se ne bodo mogli popravit vtisi, ki so jih dobila srca prebivalstva za vse življenje z umori, nasilnostmi in raz-bojništvi vsake vrste. Izrazi vdane hvaležnosti. ki so jo izkazovali Eksc. Grazio-liju kot predstavniku fašistične vlade žene. šolski otroci, bolniki v boln'šn;cah. kmetje na polju in verniki vseh vrst za dobrote, ki so jih prejel: od vlade, za mir in delo, ki sta se vrnila v niihovim ognjiščem. so najboljši dokaz studa, ki ga čuti to prebivalstvo na?prot; komunizmu ter vsakemu njegovemu delu in ki ga ie obenem preveva želia. ojačena v težkih preizkušnjah. Po zaščiti svojih ognjišč in po vedrem delu.
V Trebnjem
Vlak. s katerim se je peljal Visok komisar in s katerim so se vozili Zvezni tajnik, Kvestor comm. Ravelli, poveljnik skupine Kr. karab:nerjev major Giovan-rtini, major Kr. karabinerjev, dodeljen Visokemu komisarijatu Baroni, major Mi-nucoi, vodja odposlanstva prevozov in nekateri drug: gospodje, se je ustavil v Trebnjem. kjer so bila razvrščeni oddelk; Črnih srajc s praporom in kjer so pričakovali Visokega kom:sarja poveljnik divizije »Isonzo« general Maccario, civilni komisar za Novo mesto, general Manni Ric-ci. konzul Bellazzi, poveljnik Črnih srajc, poveljn:v čete karabinerjev in vse krajevne oblasti Potem, ko je pregledal oborožene oddelke, se je Eksc. Grazsiob" zadržal v razgovoru z navzočimi zastopniki obasti.
Pozdrav duhovščine v stolnici
V kapiteljski cerkvi, kamor se je Visoki komisar nato pedal, ga je čakal prošt msgr. Cerin z vsem kapitljem. V Imenu duhovščine in vernikov je msgr čenn najvišjega predstavnika Vlade pozdravil in mu izrekel iskreno zahvalo za stalno skrb, ki jo je posvetil cerkvi v Novem mestu, kakor tudi za dela, ki so bila izvržena in s; v teku, da bi se tako ohranla in poudarila vrednost kapiteljske cerkve, zla>-sti pa nenavadne podzemeljske .kripte, Id je bila postavljena 1. 1400 in ki je v pokrajini edina te vrste. Visoki kom sar je zbrano stal nekaj Ča9a pred oltarjem in nato občudoval v njem čudovito Tintorett; v j sliko sv. Nikclaja. V odgovor na pozdrav prešta in v slovo cd duhovščine je zagotovil, da bo tudi v bodoče skrbel, da se cerkve in verske umetnine ohranijo in zaščitno in se tako ohrani njihovo potrebno dostojanstvo.
V Novem mestu
Ob 9.30 je vlak prispev v Novo mesto. Pred peronom je bi] razvrščen oddelek vojakov z godbo in zastavo, ki ga je Visok: komisar v spremstvu generala poveljnika pregledal. Pričakovali so ga general poveljnik pehotne divizije Cerruti. šef glavnega stana divizije. poveljn:k pehotnih in topniških divizijskih oddelkov in vse ostale vojaške oblasti v kraiu. tajn;k Podpornega odbora tov Varini. župan dr Polenšek. prošt msgr Karlo Čerin. predsednik okrožnega sodišča dr. Barle. državni tožilec dr. Prijatelj, šef železniške službe Novak. dir. g;mn. prof. Dolenc, inž Absec. direktor kmetijske šole in drugi
Na vojaškem pokopališču
Po predstavitvi sta se Eksc. Grazioli in Zvezni tajnik Orlandini na kratko zadržala v razgovoru z navzočmi, nakar sta se z generali in ostalimi oficirji podala na vojaško pokopališče, kjer sta se poklonila padlim Poveljnik diviz'je je uredil pokopališče, na katerem So pokopani vojaki divizije »Isonzo« kar najbolj častno Visoki konrsar je položil na podstavek, ki spominja na žrtve hrabrih voiakov in ob katerem so se razvrstili predstavniki divizije, velik lovorjev venec, povezan s
trobarvnlhr« trakov?. Pod vodstvom kaplana je obiskal grobove in se pri vsakem izmed nj:h ustavil.
Takoj nato je obiskal voiaško bolnišnico. fci je posrečeno in primerno urejena v šolskem poslopju, kjer je bilo ob začetku vojne poveljništvo neke jugoslovanske divizije -'n kj je b:lo do letalskem napadu un'čeno. Pionirji divizije »Isonzo« so popolnoma obnovili notraniost Doslorna. od katerega so ostali samo temnim-' z;dovi in tako zgradili vzorno, zračno in svetlo bolnišnico, v kateri so ranjenci in bolniki odlično oskrbovani.
Med ranjenci
Ekscelenca Emilio Grazioli se je ustavil ob postelji vsakega izmed njih in se zanimal za rane m potek bolezni, za vojaška dejanja, ki so se jih bolnik: udeležili. in je vsakemu pustil denarni znesek, Zvezna tajnik pa je razdelil mnogo .cigaret Takoj po tem ob:sku je Visoki komisar odšel v poveljništvo divizije »Isonzo«, kjer ga je general Maccari v navzočnosti šefov oddelkov prisrčno pozdravil in se mu iskreno zahvalil za ob:sk in zanimanje, ki ga Visoki komisar ob vsaki priliki kaže za Oborožene sile. V spomin mu je poklonil spominsko kolajno d'vizije. Eksc. Grazioli se je v odgovoru zahvalil in poveličeval vedno izkazano hrabrost junaške divizije in delež, ki ga je ta divizija dala pri uničevanju komunizma.
Pc kratkem obisku v poveljn štvu se je Visoki komisar podal v prostore povelni-Stva divizčjske pehote, kamor ga je spremil general Cerrutti, in od tam v civilni komsarijat, ki ima svoj sedež v isti palači. Tu je civilni komisar general Mannu Ricči zbral vse najvišje oblasti m vse uradništvo kemisarijata. Po predstavitvah in po pozdravu in izrazih vdanosti ki so bile nanj naslovljene je Visoki komisar na kratko spregovoril navzočim, sklicujoč se na zagotevila civilnega komisarja o delavnosti in lojalnosti, kakor tudi gorečnosti
V Št. Jerneju
Takoj no obisku v cerkvi so Visoki komisar general Maccario Zvezni tajnik m spremstvo odpotovali v Št Jernej Po kratkem postanku med vcaki je visoki Hierarh obokal trg in se ustavil na glavnem trgu med prebivalstvom, ki se je takoj zbralo z županom Jordanom in župnikom na čelu. čim je zvedelo za prihod visokega gosta Visoki komisar -e je razgo-varial z navzoč mi kmeti in kmeticami in se zanimal za njihove razmere za prehrano m druge potrebe Nato je obska; cerkev in županstvo ter je pustil županu znesek za občin« ske reveže, župniku pa za cerkev Ob odhodu iz trga je Visoki komisaj sreča' šrHarje. ki so se pravkar vračali iz šele. Ustavni se jc med otroci, ki so ga po rimsko pozdravili in se takoj strnili okrog njega Kasneje so ti isti šolarčki na glavnem trgu čakali na n egov po-vratek, da ga pozdravijo.
Ob državni meji
Po St. Jerneju je Visoki komisar obiskal še
Brezovico. Šmarje in druge manjše kraje, kjer so ga čakali oddelki protikomun;st;čne mil'ce •"n prebivalsva. — Na vselj postankih se je V soki komisar razgovaral s častniki in prctikomun'stičnimi miličniki ter se zanimal za njih hrabro delovanje. — Na tem področju si je Visoki komisar ogledal tud> dela za /grad tev obmejne žične mreže, ki bo tvorila državno mejo in ki jo pionirji divizije naglo postavljajo.
V Pleterjih in Kostanjevici
Eksc. Grazioli se je nato ustavi! v samostanu v Pleterjih, ki je bil deloma od komuni- j stov požgan. ker vidijo komunisti v kartuz'- j jarcih simbol tistega katoličanstva k) ga on j tako sovražijo Sprejel ga je pnor dr Leopold Edgar. Visoki kom sar si je v niegOvi družb' o°'edal cerkev, v kateri je polno prelepih le» sen h kipov nato p3 del samostan?, ki je bil požgan in ki se sedaj popravlja pr čemer je zagotovil priorju. da se bo zanimal za naglo dovršitev obnovitvenih del Po ogledu knpžnice je zapustil samostan m se poda v Kcstanlevico, kjer si je ogledal najprej dtia za posta-v tev obrnete mreže in nat; mesto samo
Ko se je vračal preko Št Jerneja se je Visoki komisar ustavil na trgu kier se e rr»"d tem zbralo prebivalstvo s šolarji ki ph je bil poprej srečal in ki so sedaj prišli z ve''ko tro-bcjnico na čelu Ekscelenca se je usbv l sredi prebivalstva in otrok k' so mu v menu trga podarili šop poljskega cvetja kot -zraz svoje hvaležnosti Ko je pregleda' odde ek vojakov divizije »Isonzo« je nadaljeval svojo pot v Kostanjevico kier s* ie jx> ogledu de', k- smo jih omenili, ogledal še v spremstvu poveljnika posadke župana Likarja m tajnka Podpornega urada Laurija kraj sam Tudi tu o e ie poda' na županstvo :n je govoril s prtbiva »vom za nimajoč se za najnujnejše potrebe ip skrb pre b'valstva.
Ko se je popoldne, .vrnil \ Novo m»^to tf
ie ogleda! okrožno sodišče kjei ga ie cedsed n:k pozdravil v imenu sodnikov in uradništva in izrazil čustva lojalnosti ter predstavi! viso kemu gostu svoje sodelavce Fks< Graz oli ie pozdravil vse navzoče in izrazi' preprčanje da bodo predstavniki prav ce tud' v bodoče kakor doslej izvrševali svojo dolžnost pcooinoma lojalno. Od tu se je podal v Fašistični dom te občine.
Na trgu so se zbrali otroci mla
dinskih organizacij, v Fašist "čnem lomu pa oddelek kmečkih gosnod nj. s katerimi sta se Visoki komisar in Zvezni tajnik zadržala v razgovoru.
Ustoličenje občinskega sveta
Po- naglem obisku v hranilnici je Visoki ko» n, .-.ar odšel v občinski urad kjti ga je v veliki dvorani pozdravil župan in se mu zahva-It! v imenu mesta, ki ga je prišel še enkrat ob> iskat in se obenem udeležil otvoritvene seje občinskega sveta Dr Polenšek je zagotovil Vi« sekemu komisarju svojo voljo :n odločnost &vo. jih sodelavcev, da bodo lojalno delali v korist prebivalstva. Eksc. Grazioli se je zahvalil za pozdrav in izjavil, da je vzrado&čen ker je mogel prisostvovati seji občinskega sveta, ki bo — kakor je prepričan — loj a'no in pošteno deloval v korist prebivalstva, kajti vsi, ki ga sestavljajo se gotovo zavedajo važnosti svoje naloge. Svoja kratka izvaianja je visoki gost zaključil s pozdravom Kralju. Duceju tn Oboroženim s lam Preden ie odšel -z občinske hiše. je izročil županu denarni znesek za občinske reveže. Tudi pri odhodu so Visokega komisarja živahno pozdravljali dečki iz GILa, ki so ga obkolili m vzklikali Duceju.
Okrog 15.30 je Visoki komisar obiskal žensko bolnišnico, kjer ga je sprejel ravnatelj dr. Perko, ki mu je izrazil zahvalo zdravstvenega in pomožnega osebja ter tudi bolnikov in vsega prebivalstva za zan manje ki ga je vsak čas pokazal vrhovni šef pokrajmt za ta zavod. Eksc. Grazicl mu je zagotovil, da bo tudi v bodoče ostalo tako ker Duce hoče, da se pomaga potrebnim Obisk v bolnišn ci je nudil priložnost za ponovn; ogled krasne opreme n organizacije tega zavoda, za čigar zdravstveno
Zaplemba imovine upornika Dragutina Torka
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji nauredbi s dne 6. novembra
1942-XXI	St. 201 m z dne 7. januarja
1943-XXI	št 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog okrajnega civilnega komisariata v Ljubljani z dne 20. marca 1943-XXI, upoštevajoč, da Je po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201, Šteti Turka Dragutina nezn. očeta m Antonije Turk iz Podpeči za upornika po členu 2 na v. naredbe ln da je torej njegova imovina zaplenjena, odloča:
Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Turka Dragutina nezn. očeta in Antonije Turk, roj. 26. julija 1913 v Preserju, biv. v Podpeči št. 1, delavca, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih odreib po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Turka Dragutinak naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/n, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere mu dolgujejo, s prepove 1 jo vrniti njemu ali drgemu stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plače ti.
Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 5. eprila 1943-XXL V.soki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Izpred vojnega sodišč?
Vojaško vojno sodišče Vrhovnega po-veljništva Oboroženih sil Sioven.ja-Dal-mazia. odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
Tomcu Valentina, sinu Franca in Frančiške Gregorič. rojenemu v Podležu 7. IL 1916., tam bivajočemu, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil:
a)	zločina po ČL 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941. ter dodatkov, ker je od junija 1942. bil član pnevratne družbe Osvobodilne fronte in je pripadal vojaški organizaciji te združbe;
b)	zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941., ker je od junija meseca 1942. do 20. januarja 1943. sodeloval pri oboroženem krdelu na Bačni goni z namenom izvrševanja zločinov, ki jih predvideva omenjena naredba;
c)	zločina po čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941., ker je v omenjenih oko-lsčinah posedoval in nosil orožje brez dovoljenja.
Iz teh razlogov je sodišče Tomca Valentina spoznalo za krivega pripisanih mu zločnov in ga obsodilo na skupno kazen dosmrtne ječe z vsemi zakontrmi posledicami, na plačlo razpravnih stroškov in pristojbrie za rod bo. Odredilo je. da se sodba objavi v izvlečku v »Jutru«.
Ljubljana, 31. marca 1943-XXI. •
Vojaško vojno sodišče Vrhovnega po-veljn.štva Oboroženih sil Sloventja-Dal-maz.a, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
Kržiču Francu, pok. Franca in pok. Jo-s.pine Kovač, rojenemu 15. dec. 1919. v Borovnici in tam bivajočemu na štev. 87, nahajajočemu se v zaporu.
Obtožen je bil:
a)	pr padništva oboroženemu krdelu (čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je do 15. januarja 1942. sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnost j države; krdelo je taborilo na nekem hribu bl;zu Kozjeka in je nosilo izmJljeno me »Istok«.
b)	nedovoljene posest' orožja in streliva rčL 2. Ducejeve naredbe z dne 3. X 1941). ker je do 15. junija 1942 v okolišu Kozjeka in Cerknice nosil vojaško puško s pri-oadajočim strelivom;
c)	poskušenega napada na življenje pri-oadn kov Oboroženih siil (čl. 7. Ducejeve naredbe z dne 3 X. 1941), ker je zvečer 15. januarja 1942. v Bezuljaku v h'ši Popka Antona štev. 33 napadel narednika Kr karabinjerjev Venza Franca ter finančnega stražnika Boga Bruna z namenom, da iu ub je. ter povzročil s streli in z ubodi *mrt prvega, drugega pa poškodoval, a je >d udarcev okreval po 10 dneh.
Iz teh razlogov 1e sodišče spoznalo Kr-Vča Franca za krveea zločina sodelovanja ori oboroženem krdelu in nedovoMene pojesti orožia ter ga obsodilo v dosmrtno fefo z vsem-' wknn't'm no^edicami ter "a plačilo rarpmvmih s*ro5kov in oristnV b;ne za wdV>. Or>-o?tilo ga le obd-lžitve ^aoada na živlie^e pripadnikov Oboroženih srl zaradi ooma^Vanja doka7<"«v Od-»•ed'10 je objavo sodbe v izvlečku v »Jutru«.
Liubliana. 31. marca !943-XXI.
osebje in strežniške sestre je Visok: komisar :zrekel besede pohvale.
50.000 lir za bolnišnico usmiljenih bratov
Naslednji obisk je veljal bolnSnici Usmiljen h bratov, katerih prior Trampuž je Visokega komisarja pozdravi! s topi mi besedami in izjavami priznanja za blagohotno naklonjenost ki jo je vlada pokazala za to bolnišnico. Po končanem obisku, med katerim je Vi9oki ko-m sar ogledal tudi novo začeta dela je izročil priorju znesek 50.000 lir za zboljšanje bolniS-nice.
Še pozneje je Eksc. Grazioli obiskal zavod »Naše gospe«, kjer ga je pozdravita mati prednica in ostale redovnice ter je tamkaj prisostvoval zborovskemu petju gojen* ki so mu podarile šopek cvetja Zadnja dva poseta dneva sta bila namenjena tvom cama Pence m Povha ki jih jc Visoki komisai pregledal podrobno m se zanimal za posamezne naprave, za tekoča dela m za vprašanja, ki so važna za razvoj obeh industrij.
Ko je pregledal častno četo ? godbo in zastavo in se poslovil od zastopnikov oblasti, je Visoki komisar ob 17 JO za pust rl Novo mesto Na vseh postajah n povsod, kjer je bi! prej na obisku, je Ljubljanska zveza poskrbela da so bile vojakom razdeljene mnoge cigarete V Trebnjem sta bila Visoki komisar n Zvezn* tajnik še enkrat pozdravljena od oddelka miličnikov. ki je bil razvrščen na postaji Malo po 20. se je Visoki komis» vrnil v Ljubljano, i
Gospodarstvo
Maksimalni cenik št. 9
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe št 17. z dne 9. maja 1941-XIX doiočil naslednje maks malne cene v prodaji na drobno in debelo za spodaj navedeno blago (v oklepajih so navedene dosedanje cene, kolikor so spremenjene):
Cene na drobno
Cene na drobno, pri katerih je všteta trošarina, veljajo za mestno občino ljubljansko in so določene takole:
1)	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg (4.15); enotna pšenična moka 2.70 lire (2.75); enotna koruzna moka 2.20 lire; rii navadni 2.70 lire (3.15); fižol 6 lir za kg (doslej navadni 6, boljši 6.90 lire).
2)	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter (15.80); surovo maslo 28.40 lire za kg (28.90); slanina sol jena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg (18).
3)	Kis, 48/. vinski 6.35 ldre za liter (5.20).
4)	Mleko 2.50 lire za liter (2.20); konden-zirano mleko v dozah po 880 g 15.90 Lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5)	Sladkor; sladkorna sipa 8.25 lire za kg (7.90). v kockah 8.35 lire (8).
6)	Mehka drva, razžagana. frank o skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno sklad šče 40 l:r za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot (38); enotno milo, ki vsebuje 23—27°/« kisline, 4.10 lire za kg (4.50).
Cene na debelo.
Cene na debelo so naslednje (vse franko skladišče prodajalca, vključno embalaža, izvzemži pri kisu, in vreče; brez trošarine):
1)	Testenine iz enotne moke 340 lir za stot (355); enotna pšenična moka 236 lir za stot (241.30); enotna koruzna moka 190 lir (195); riž navadni 240 lir za stot (272.75); fižol 524 lir za stot (doslej navadni 520. boljši 600).
2)	Jedilno olje (olivno) 1460 lir za stot '1511.35); surovo maslo 2.650 lir za stot; slanina osoliena 1560 lir za stot (1567.25); mast 1.430 l'r za stot (1.473.55).
3)	Kis. 4°/. vinski 491 lir za hI (400).
4)	Mleko kondenzirano, zaboj z 48 dozami po 880 g 634.50 lire. zaboj z 48 dozami po 385 g 301.30 lire odrrto blago 1.773 lir za stot.
5)	Sladkor: sladkorna sipa 786 lir z» stot (736), v kockah 799.20 lire za *Urt
(749.20).	^ .
6)	Drva mehka, franko vagon postaja Ljubljana 23.40 lire za stot; franko skladišče mestne občine v Ljubljana 28 lir; trda drva franko vagon postaja Ljubljana, stara manj kakor 4 mesece 27.70 lire za stot, stara nad 4 mesece 29.70 lire (dosdej enotno 27.50); trda drva franko skladišče mestne občine v Ljubljani 35.50 hre za stot (32.10); enotno milo s 23 do 27®/» kisline 368.25 lire za stot (361)
Gornje maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo, pod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgovcih in trgovcih na drobno; iz tega naravno sledi, da je mogoče prodajati ceneje, toda nikoli dražje. Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst, so dolžni prodati potrošniku po isti maksimalni ceni enako blago višie vrste.
Pri prodaji na debelo je cenik obvezen za vso pokrajino, pri prodaji na drobno pa le za mestno občino ljubljansko, vendar velja za civilne komisarje kot smer niča pri urejanju ceii Civilni komisarji lahko za svoja območja določijo še n:žje cene. vse popravke navzgor pa morajo predložiti prej v odobritev Visokemu komisarju. Zgoraj navedene cene se zaokrožujejo tako. da deli nad 2.5 cent dajo 5 cent, deli pod 2.5 cent. pa se ne upoštevajo
Ta maks;malni cenik mora brti izvešen v vseh skladiščih, prodajalnah in obratovalnicah. ki prodajajo v njem navedeno blago. Izvešen mora biti na v'dnem 'n kupcu lahko dostopnem mestu. Na posamezni predmetih za prodajo na drobno morajo biti vrhu tega listk; z oznako cen. Blago, za katero 90 bile cene objavljene v prejšnjih cenkih, sedaj pa cene ne bi bile vsebovane v tem ceniku, se prodaja Po prejšnjih cenah, če ni b""la za dotčno blago s posebno od'očbo Visokega komi-sariiata. odseka za določanje cen, odobrena drugačna cena.
Dostava goriva na dom se sme zaračunati no 3 lire za slot: tehtarina in kolek se računata posebej. Enako se lahko računalo in 'Vkažeio po~ebei državne takse pr: dobavah javrvm ustanovam.
Krš;telji predpisov tega cenika se bodo kaznovali v snrslu naredb z dne 26. januarja W-XX št 8 in z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215.
G' podarske vesti
= Italijansko švicarski trgovinski odno« Saji. V Milanu je bil te dni občni zbor Švicarske trgovinske zbornice za Ita'ijo Letno poročilo zbornice pozdravlja trgovinski sporazum, ki je bi! 22. novembra anskega leta sklenjen med Italijo in Švico. V tem sporazumu se je Švica zavezala dobavljat' Italiji nredvsem določene orodne stroje in stro ne dde. Italija sama pa dobavlja Švici 'imone m*ndelje. konopljo, svilo, celukzno volno. 1; o svilo, žveplo in druge izde ke Na občnem zboru so bile pojasnjene nter.senrom posamezne določbe sporazuma o klinnškem plačilnem prometu.
Nova ladja Italijanske družbe za du navsko plovbo. Leta 1941. je bila s sedežem v Budimpešti ustanovljena ital jau ska dunavska paroplovna družba »Sinda«, ki je cddala budimpeštanski ladjedelnici nar čilo za gradnjo dveh velikih dunavsklii vlačilcev. 2e lan je pričela družba obratovati s prvim vlačilcem, ki je bil zgrajen v Budimpešti, te dni pa je bil dograjen drugI vlačilec, ki je dobil ime »Lom-bardija«.
= UVoz rib iz Turčije. Na podlagi nedavno sklenjenega italijansko-turškega sporazuma je te dni turško trgovinsko mi-n strstvo v Ankari izdalo italijanski družbi »Federszi ne Nazionale degli lndustri-alj della Pešca« dovoljenje za izvoz rib v vrednosti 1.5 milijona turških funtov, in sicer v kompenzac jo za italijansko dobavo raznega blaga v enaki vrednosti.
= Gospodarske vesti <z Hrvatske. Hrvatska deželna banka, ki spada v interesno sfero nemške Dresdnerbanke in dunajske L&nderbanke. je objavila podatke o bilanci za preteklo leto. iz kater h je razv:dno. da se ie bilančna vsota povečala od 470 na 715 milijonov kun Po odbitku 0.6 miTjona kun za pokojninski fond uslužbencev znaša za preteklo leto čisti dobček skoro 6 miliionov kun Upravni ->dbor bo predlagal občnemu zboru, da Iružbi ob^ov' izn'nčevanie d'v'dende. k: naj zr.?ša za preteklo leto 4 odstotke.
= O Ida'a stanovanj v Zagrebu. Na pod. lagi zakonske odredbe o rekv:ziciiah v svrho zvedbe važnih d-žanrli nalog ki je b la iz« dana v marcu in naredbe notranjega ministra o nastanitvi aktivnih državnih in samoupravnih uslužbencev, aktivnih pr padnikov oboro žene sile delavcev in ostal h oseb. katerih službovanje je v državnem interesu, je zagrebška mestna občina objavila razglas po katerem so pod zaporo stanovanja na področju Zaereba ki se lahko uporabijo za nastanitev omenjenih oseb Hišni lastn ki in najemniki stanovanj v Zagrebu ne morejo sami razpolagati s stano« vanji. odnosno sobami, temveč smejo oddajati stanovanja in sobe v najem ali podnajem le na pod'agi odločbe mestnega poglavarstva, ki določi tudi višino najemnine če ne pr de do sporazuma. Istočasno je mestna občina pozvala vse hi:ne lastnike, da pr javijo za stanovanje pripravne prazne prostore, prostore, ki se ne uporabljajo, prostore, v katere se je nas jemnik do 15 marca vselil brez dovoljenja, prostore društev in klubov ki jim je edini namen zabava ali družabnost, stanovanja in dele stanovanj, ki so bili spremenjeni v poslovne prostore po 10. aprilu 1941. stanovanja oseb. ki niso zaposlene v mestu, odnosno v bližnji okolici, razen upokojencev če so že pred upo kojitvijo stanovali v mestu. Kolikor ti prostori ne b< bili zadostni za nastanitev v uvodu navedenih oseb. se lahko za nastanitev uporabijo prostori zasedenih stanovanj ki niso neobhod; no potrebni. Zato so pod zaporo stavljeni vsi prostori v Zagrebu, ki so sposobni za nastanitev oseb in so razveljavljeni vs* pravni posli, sklenjeni za te prostore po objavi tega razglasa.
=• Stednja s električnim tok m v Nemčiji. Nemški državni urad za električno gospodarstvo Je izdal določbe o omejitvi potroAnje električnega toka za razsvetljavo v gostinskih in hotelskih obratih ter v prrdajnlh ln razstavah obratih obrtneg i gospodarstva. Potrošnja električnega bok" za razsvetljavo se mora v primeri « po-
trošnjo v letu 1941/42 zmanjšati za 30%. Vrh tega se sme v gostinskih obratih, v hotelskih prostorih ter v razstavnih in pno-dajalnih lc kal h bodisi, da so splošno dostopni ali da gre za lokale klubov in zaključenih družb, uporabitj za razsvetljavo na vsak kvadratni meter tal največ 5 va-tov. Prostor, ki obsega n. pr. 60 kv. metrov, sme biti razsvetljen z žarnicami do največ 300 vatov. V prostorih, ki imajo dcvclj dnevne svetlobe, je prepovedana uporaba električne razsvetljave podnevi. V neugodno ležečih prostorih pa je dopustna razsvetljava do največ 7 vatov na kvadratni meter.
= BI3nca dosedanje preselitve Nemcev. Nemška družba za likvidacijo premoženja nemških izseljencev v inozemstvu Deutsche Umsiedlungs-Treuhand GmbH v Berlinu je izdala letno poročilo za prcte«Co leto, Iz katerega je razvidno, da se je v lanskem letu skupno število Nemcev, ki so se preselili v Nemčijo, dvignilo od 751.000 na 806.000. Iz Estonske in Letonske se je od novembra 1939. izselilo v Nemčijo 80.000 Nemcev, iz Južne Tirolske prav tako od novembra 1939. 237.800 in iz Galicije, Vo-linije in področja Nareva 134.950 Od septembra 1910. se je iz Poljske generalne gubernije preselilo v Nemč.;jo 30 750 oseb, iz Besarabije in severne Bukovi ne od oktobra leta 1940. 137.100 ter iz Dobrudžo ter južne Bukovine od decembra 1940. 77.240. Leta 1941. ne je pričeLo izseljevanje iz Litavske in se je od tam izselilo oa januarja tega leta 50.900 Nemcev, ia Francije od junija 1941. 15.353, iz Ljubljanske pokrajine se je od novembra 194 L izselilo 14.510 Nemcev in iz Bolgarije 00 decembra 1941. 1925 oseb. V lanskem letu se je pričelo preseljevanje Nemcev iz bivšega področja Sovjetske Rusije ,n se je od februarja lanskega leta prerelUo v Nemčijo 5300 Nemcev. Od aprila lanskega leta se je preselilo iz Grčije (Herakloicn) 144 Nemcev, od julija lanskega leta \x Slovaške 550 Nemcev in od oktobra lanskega leta lz Hrvatske 18.300 Nemcev. Od skupnega števila 806.000 preseljenih Nemcev ie bilo 272.000 preseljencev s premoženjem. Družba je do konca leta dokončno likvidirala 219 milijonov mark premoženja izseljencev v raznih državah. Do konca lanskega leta je družba izplačala priseljencem 35.5 milijona mark podp?r, 170.7 milijona mark predujmov in kreditov na ročun končne likvidacije premoženja ter 53.6 milijonov stvarnih kreditov. Skupno premoženje preseljenih Nemcev, ki pride v likvidacijo, bo znašalo okrog 500 milijonov mark.
Nakazovanje radeniranih živil trg&vcem
Prehranjevalni zavol Visokega Komisarijata v Ljubljani obvešča vse trgovce z redonir:nimi živili, zadruge in peke mesta Ljubljane, da bo nakazovanje racioniranih živil za mesec maj v Gosposki ulici 12, I. po naslednjem« abecednem relu: ponedeljek, 12. maj-a* od A do B; torek 13. maja, od C do G: sreda, 14. maja, od H do Ka; četrtek, 15. ma-«, od Ke do Ku, petek, 16. m?ja, od L do Ma, sobota, 17. maja, od Me do N; poneleljek. 19. maja od O do P; torek, 20. maja, od R do S; sreda. 21. maja, od š do U; četrtek, 22. maj?, od V do 2; petek, 23. maja, peki od A do P; sobota 24. maja, peki ol R do 2. — Razdeljevanje rocioniranih živil pa se prične 14. rra ;a iz sklrdižč I. Vede, Bleivveisova cesta, in A. Vok, Resljeva cesta.. — Pri nakazovanju bo vsak trgovec obveščen, iz katerega izmed navedenih skladišč bo prejel blago.
Razdeljevanje mesa
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 10 t. m., stranke lahko kupile pr svojih ob;čamih mesar j h 100 gramov krvavic in 70 gramov svežega mesa proti oddaji odrezka D živilske nakaznice.
Konzul prof. Saffh Batfič:
i ustaškega pokreta Nezavisna Država Hrvatska
Ob drugI obletnici državne sansastejssosti
U.staški pokret hrvatskega naroda D« (sanacija zgodovinskih dogodkov in vseh r<=ripetij, katere je hrvatski rod tekom j-roleti j doživel. Vkljub temu. da so že v iv-nini izgubili dinastijo hrvatske kraljev. ? krvi, so Hrvati pod vodstvom ne manj znamenitih svojih vojvod, Knezov in ba-,-;v čuvali svojo svobodo, svetost doma-, :ra ognjišča in svojo narodno bit. Zavest narodni samoniklosti je našla vedno naj_ ičnejši odraz v starodavni hrvatski : ,uuiovi — Saboru — ki je ostro bedel r. d hrvatsko narodno državn"f.tjo in nsud r.ojim narodnostnim ozemljem. Zato so se udi Hrvati ohraniti na svoiem od Boga -jenem ozemlju, čeprav na križišču kiu-in ras ter najtežjih nasprotij. Vzhod
-	Zapad sta se berila preko te zemlje, -dar so Hrvati vedno ostali uezrušljiva
;}3.va na braniku Evrope in evropskih rsdcv proti divjemu Vzhodu. Radi tega kot edini na.rod v Evropi dobili Hrvati ie vek Antemnrale Christianitr.tis. Poli. na in kulturna zgodovina vseh narodov ; rope priznava, to nepobitno resnico tako •vntsk' kakor hrvatskemu narodu. Niko-Subič Zrin^ki, hrabri branilce Sigeta, leta 1053. slavno padel »braneč Hrva-svobodo, a zapadu kulturo«. Na teli lavnih etičnih načelih sloni nadaljnja -dna m politična borba Hrvatov. V tej ■ki so Hrvati, v težkih časih pod jarmi je.
in razcepljenosti hrvatskega naroda, '■'.'. napoj boš v Italiji, lei je postala
-	--i c n. Hrvatov v borbi za duhovni pre-r-d in narodno z edin jen je. Po obisku
je je Kvatemik vzbudil narod 1. 1871 oru ter slavno padel, a Oče Domovine aton Stareevič, njegov tovariš, Je Ijeval borbo v Saboru, med naredorn ustvaril politično in narodno hrvat-zahteval zedinjenje vseh Hrvatov teT nentarno poudarjal hrvatsko držav. : ravo. Ta hotenja so postala vera vseh te v, predvsem pa mladine. Saj tudi ;Irvata, ki ne bi bil Sel skozi starče-,-sko šolo, utemeljeno 1881 z zgodo-m govorom v Saboru in popularizl-
-	po Hrvatski pravaški stranki.
\o pa je hrvatski narod po prevarah tn h ter pod krinko samoodločbe naro-na osnovi Versajskega diktsta prišel ravni sestav nclce balkanske tvorbe, : :■ lčel njegov najtežji Itrfžev pot. Kakor "i: Jeremija na razvalinah Jeruzalema z" t ožil vodja hrvatskega kmetskega Stjepan Radič, hrvatski tribun m dni učitelj, ko je v viziji prerokoval, ■ vtapljanje Hrvatov v srbski državni inizeni nemogoče in nevarno. Ali tako ' vjbrž hotela Usoda in tedanja zmeš-a ter brezglavost v Evropi, ^a so Hr-
—	namesto da hi jo dobili — izgu-svojo državno samostojnost. Vsi poiz-
in vsi naperi Hrvatov so bili zaman, J - -i Padič je padel dne 20. junija 1928 I * -rtev srbske hegemonije.
5 - atska pravaška stranka, pritisnjena no ter onemogočena že leta 1918 ni • niti vpliva niti moči. Vendar je hr-: osvobodilni duh in njegovo hrepe-po samostojni hrvatski državi tlel r plamen pod žerjavico. D.-e deset-so bili Hrvati varani, preganjani in ni. V času, ko je velikocrbska misel
-	državni tvorbi hotela izbrisati vse ■ hrvatskega, se je razplamtel ogenj
avnega etičnega občutja, da je treba o napovedati boj. doIUer se narod ne •-<>••?. jarma ,-n izvojuje narodna svoboda, ■nik belega Zagreba, prestolnice h Hrvatov, dr. An te Pavelič je dan po ;rrlasitvi diktature v Jugoslaviji dne 7. arja 1920. ustanovil v najožjem krogu >h političnih sodelavcev revolucionarno anizacijo pod imenom »UstaSa — hr-ska revolucionarna organizacija«. S tem . bila začrtana nova doba politične borbe rvatskega naroda pod geslom »Ustaša«, :aterega simbolični znak »U« odgovarja -mu odporu za očuvanje svetega do-ga ognjišča: za očuvanje časti. pono. .a svobode. Tedaj je ustaška revolucio-•r.a miselnost prevzela vse sioje hrvat-a naroda in do zadnjega kotička hr-- ^e zemlje je šlo šepetaje on ust do ime ANTE in »ŽAP« (Živlo Ante Pa-. Prišla so preganjanja, zapori, obe-
—	in zahrbtni umori hrvatskih Usta-. a upoma misel je v narodu rastla in
'iotoč;Ia njegovo zavest v en som lde-■ : Svobodno in Nezavisno Hivaisko Dr-"o. Razživlja se velik narodni pokret, ki vsemi svojimi silami zajema vsa hrvat-srca, a hrvatska mladina daje temu rroloženju duška z besedo in delom, po-• • joč na oltar domovine ves svoj zanos, rački Poglavnik Dr. Ante Pavelic se je ko j umaknil v prijateljsko Italijo, v zem_ o, v kateri to Hrvati že od nekdaj gledau '•>elko duhovnega in narodnega preporoda t katero so si postavili v svoj program ot vzor. Tu je razvil svojo delavnost ter rganiziral revolucionarno gibanje med Hrvati v domovini, pa tudi drugod po Evropi in Ameriki. Italija, domovina Duceja Boni ta Mussolinija, je bila tedaj edina Ur. ; ava v Evropi, ki je uspešno in neustrašno dvignila prap-r proti nasilnim siste-mojii plutokracije. lažne demokracije, židovske masonerije ter komunističnega '.cbševizma s tem, da je ustvarila v svoji "ržavi nov ustroj in z njim močno oslom-o za ozdravljenje drugih narodov Evropa Preti vsem slabim rezultaton Versajskega diktata, ki je, mesto da svet umiri, razživel pravi vulkan v svetu, je Duce prvi 'vignil svoj glas ter pni razburkal gnilo odo -evropskega ravnovesja«, eproživši val fašističnega pokreta. V tej zemlji močnega fašističnega pokreta je naž Poglavnik, v ozračju, v katerem nastaja duhovni preporod naroda, prebujenje zdrave nacionalne zavesti, kjer klije zdrava misel iskrenega sožitja svobednih narodov in težnja po definitivni izgraditvi nove Evrope, snoval svobodno Hrvatsko ter priboril hrvatski narodni stvari mednarodni značaj in pomen. Vsa Domovina mu sledi, vse stranke in strančice prevzema ena misel: Hrvatska puška na hrvatskem ramenu, Hrvatski denar v hrvatski žep. v svoji hiSa svoj gospod. Hrvati izven Hrvatske, razsejani daleč po svetu, posvečajo "se svoje moralne in materijalne sile službi ustaško. osvobodilne mSsli.
Ko se je svet razdelil v tri izrazite tabore; v boljševiško-komunlstičnega, židov. sko-kapitalističnega (anglo-ameriškega) in fašistično-nacionalno socialističnega, Itali-jansko-nemškega, so se tudi Hrvati po prizadevanju svojega Poglavnika uvrstili v sistem Osovinskih sil, h katerim po svoji kulturi, zgodovini, miselnosti in pradavni narodni želji kot del Evrope pripadajo. V tem je veličina Poglavnika Neza/i-,ne Države Hrvatske, v tem leži dinamična sila Ustaškega pokreta, temelječa na vseh pozitivnih načelih narodne etike, katera je desetega aprila 1941. rodila svobodno in neodvisno Hrvatsko, ko je, skoraj brez odpora, propadla Versajska tvorba Jugoslavija in je postal hrvatski narod samostojen in svoboden.
Ustaštvo je prineslo v Nezavisno Državo Hrvatsko jasno odrejeno načelo o samoniklem zgodovinskem imenu Hrvat in Hrvatska, katero se ne da z ničemer nadomesti niti zamenjati. Pred 14 stoletji so Hrvatje ustvarili svoje današnje narodno ozemlje in postali političen narod: rodbinsko, gospodarsko in vojaško organiziran z vsemi atributi popolne in prave državnosti. Ker so tako prišli do porodnega in zgodovinskega prava do suverenosti na celokupnem narodnem ozemljti, to jo do samostojne in neodvisne države, pripada Hrvatom tudi pravica izvojevati s! to svobodo z orožjem v roki.
Ustaški pokret nosi v sebi tudi nadaljnje osnovno etično načelo o pravici hrvatskega naroda do obče sreče in blagostanja, tako celote kakor tudi vsakega pcedinca.
Da se enkrat za vselej konča razlikovanje in cepljenje narodnih sil po stanovski razliki, da se za vselej obračuni z različnimi teorijami o narodu in narodni pripadnosti, je ustaštvo proglasilo prirodno ni od nekdaj v zavesti hrvatskega naroda tleče etično načelo o popolni enakosti in narodni skupnosti vasi in mesta ter vseh stanov. Kmetstvo je temelj in izvor vsega življenja in radi tega glavna in najmočnejša osnova hrvatskega naroda. Kdor nima svojega izvora, porekla in trajne zveze z vasjo nj pravi Hrvat, ampak doseljenec. Samo takšna narodna enotnost more biti lastnik vseh tvornih duhovnih dobrin hrvatskega naroda, z njimi razpolagati in se 7 njmi okoriščevati. Z ustaško kretnjo so bili izbrisani demokratski in kapitalistični sistemi kartelov in favorizira !^>ga izkorj-ščevanja naravnih bogasi-v hrvatske zemlje in domovine. To kar j : nosilo s seboj korupcijo duha, rušilo rodbin), ubijalo pled, pomnožsvalo proletarijat. odtujevalo in raznarodovalo na tisoče hrvatski« sinov, podpiralo močno plutokraojjo in brezdušni materija r stični kapitalizem, podoi-^lo brez. boštvo, širilo mračne ideologije m lažno demokracijo — so ustaška načela zamenjala z novo etiko: dela in lastništva, dolžnosti in odgovornosti, merainega življenja rodbine in ozke povezanosti vseh njenih članov z narodno skupnostjo. »Deio ie temelj vsake vrednote, a temelj vsake pravice je dolžnost. Po deiu se meri stopnja vrednosti vsakega poedinca.« A tudi temu mora b!ti predpostavljena korist celokupnega narodnega blagostanja. Vse panoge gospodarskega življenja morajo biti »samo častno delo in vir dostojnega življenja delavcev, a ne kopičenje narodnega premoženja v rokah kapitalistov«. ?-Kdor v Hrvatski državi, v naši zemlu, ne bo delal za domovino, za državo, kdor ne bo socialno delal za hrvatski narod, ta ne bo mogel za sebe zahtevati nikakršnih pravic«. pravi Poglavnik 25 marca 1842. Ustaški Poglavnik torej zahteva, da mora biti vsak Hrvat vzor marljivosti, da mora delati kakor mravlja, biti zbran m razsoden ter zato tudi velikodušen, pošten in moralen. Sam pravi: »nisem orušei vladat, temveč delat.«
Rodbina je celica narodne skupnosti. V rednem rodbinskem življenju in pravilno versko vzgojnem naraščaju ;eži gospodarska moč h" Sne zadruge in vse ja naroda, leži preizkušena vojaška krepost j>ojedinea in obrambena moč hrvatskega naroda.
Poglavnikove odredbe o prepovedi "c smrtni kazni radi nasilne odstranitve tis. lesnega ploda so vsekakor jedro moralnih, nacionalnih in političnih vrl:n Ustaškegn. pokreta. To zlo. ki je ostalo kot nevarna dediščina po vseh mogočih sistemih, preizkušenih na hrvatskem narodnem telesu, aa mu oslabi življenjsko moč. zmanjša narodno silo ln končno izkorenini debla tisočletnega hrvatskega gezda. je sedaj odstranjena na splošno zadovoljstvo vseh Hrvatov ter na srečo in korist hrvatskega naroda.
Narodna prosveta, ki je bila prej nedo-voljna ter je nosila protinaroino in nehr-vatsko obeležje, je po ustaških načelih po. leg svobode najvažnejše etično načelo v obnovljenem narodnem !u državnem življenju hrvatskega naroda. Prosveta mora biti obča last vsega naroda, kl naj počiva w njegovi nadarjenosti in sposobnosti ter mora na vseh poljih znanosti in umetnosti nositi samo hrvatski značaj.
Enakost vseh državljanov, brez razlike veroizpovedi, pred zakonom in v zasedanju javnih služb v Nezavisni Državi Hrvatski najbolje dokazuje organizacija Hrvatske pravoslavne cerkve, katera dernantira vse podvige »jugoslovansko-srbskega« Londona da ne naglasimo posebej gradnjo velike Poglavnikove mošeje v Zagrebu za hrvatske muslimane, ki so na oltar domovine položili največ žrtev v borbi s komunistično-četnLškimi tolpami. Poglavnikova Hrvatska pozna samo državljane, a ne gleda na njihovo nacionalno Ime, še manj pa na versko pripadnost, ker v moderni Hrvatski v sklopu nove Evrope ne bo prostora za srbijansko-balkansko politiko. S ponosom lahko naglasim, da je na tisoče otrok ne samo rimokatoliške ali muslimanske, temveč tudi pravoslavne, katerih starSi so padli kot žrtve odmetnikov, našlo državno zaščito pa tudi skrb in zaščito hrvatskega metropolita dr. Alojzija Stepinca. To je hrvatska etika — etika Poglavnikove Države.
Kot jamstvo za napredek zemlje in Mar gostanja naroda Izvaja Poglavnik obnovo države ln narodnega gospodarstva. »Plug in brana Hrvatu so hrana, a UstaSa njegova obramba«, pravi Poglavnik. Radi t^ga je takoj pričel z izsuševalnimi deli močvirnatih
krajev, da jih napravi rodovitne, da ne bo več govora o pasivnih krajih, kakor jih je puščal prej sovražnik ter jih celo namerno zanemarjal. Kakor veliki Duce v Italiji ustvarja Poglavnik v novi Hrvatski kulturna tla, da zagotovi prebivalstvu kruh a delavnim rokam posla, organiz ra vss veje gospodarskega življenja, ustvarja nacionalne sindikate ln korporacije ter tako poživlja vse narodne sile za spložni blagor zemlje. Zida delavske domove, otroška zavetišča in domove, urejuje socialno varnost vojnih invalidov, vojnih vdov in drugih žrtev vojne. Ustvarja petletni nač:t za obnovo države, po katerim bo vidna vsa blagodat svobodne domovine in Poglavni-kovega dela za njo.
Čeprav se Hrvatska razvija v vojnem času, v katerem se bore hrvatske legije ramo ob rami s svojimi velikimi zavezniki Italijo in Nemčijo za novi red v Evropi in na svetu, ima še težave z ostanki veliko-srbske šovinistične mafije, ki uživa vso podporo Moskve in Londona. Velikansko število žrtev četniško-komunl^tičnih tolp, požgane vasi in oropana mesta, poruženi mostovi in uničena podjetja ne morejo zlomiti narodnega duha, ki je močan, kakoi je bila močna Italija, ko so ji bile pod za-ščto pokojnega demokratskega roruma Društva narodov vsiljene zloglasne sankcije, da se uniči njena vitalna sila ln onemogoči poslanstvo, ki ji ga je Usoda namenila. Hrvat je neustrašen vojak, malo zahteva. a mnogo prenaša ter s tom ustvarja čudeže. Z njim se ne morejo primerjati plačanci ter anglo-cmeriški vojak:, potrebni velikega udobja. Hrvatski vojak se bori na strani močne Italije in italijanskega naroda s prepolnim srcem ter jasnim čelom. bori se na strani Nemčije in njenega d;scipliniranega in treznega naroda, bon se skupno z vsemi evropskimi narodi, kl vežejo svojo usodo s silami Osi in ki bodo rešili ter obnevili Evropo. Kajti: obranit*
Un nostro appareochlo da cacda in vole — Italijanski love« v poleta
čast in svobodo Hrvatske je najvišja dolžnost vsakega Hrvata«, pravi Poglavnik.
Ves socialni in gospodarski ustroj, vsa moč uprave in sila narodne obrambe nosijo v sebi etiko ustaštva. Iz nje bodo tudi v boljši bodočnosti izvirala vsa stremljenja narodnega življenja. Na teh načelih st bodo vzgajali najmlajši HrvatL »Hrvatje so bili že poprej, a ni bilo Ustašev, a ker ni bilo Ustašev, ni bilo hrvatske države. Ce v bodočnosti ne bi bilo Ustašev, ne bi bilo niti hrvatske države.« (Poglavnik)
Načela Ustaškega pokreta vsebujejo etiC-no zavest hrvatskega naroda o njegovi samobitnosti, o njegovi samostojnosti in njegovi tisočletni državotvornosti V tem leži moč Poglavnikove Ustaške Hrvatske. To zagotavlja napredek države, njeno svobodo ter samostojno sodelovanje pri izgraditvi nove Evrope s fašistično Italijo ;n nacio-nal-socialistično Nemčijo.
V taitorišcu
ic
Kdor stopi v hladnem marčnem jutru v vel;ko naselje lesenjač Tcdtove organizacije, kjer je zbirališče za delavce, ki odhajajo prct: vzhodu, ne bo nikoli pozabil pisane slike, ki so mu jo nudili možje, pripadajoči skoro vsem evropskim narodnostim. V tem središču sliši človek lahko vse evropske jezike — pise nemški vojni poročevalec Kans Gothmami. Tod skozi morajo vsi, ki so da!,i svoje sile za delo prostovoljno na razpolago ali pa so bili najeti s pomočjo posebnih uradov. Pot vseh je enaka, kajti vsi sfremijo k istemu cilju. Kmalu bodo zaposleni pri stavbenih delih in poslani na vzhod, da bedo uvrščeni v delo, ki je poverjeno Todtovi organizaciji. Vsakomur, ki pride v to taborišče, je pot že predpisana Najprej se mora javiti v prijavnem uradu, sled rbnt-geneloški pregled", ki pomaga presoditi njegovo spodobnost, od tam ga pošljejo v centralno psarno. kjer mu izreče delovno knjižico, nato ga preoblečejo ter dodeVjo transportni koloni. Nihče ne sme zapustiti taborišča, dokler niso njegove osebne in službene razmere popolnoma pojasnjene. Pri tem izpraševanju sodelujejo oddelki nemške oborožene sile in delovne?? urada v največji skladnosti. Za Nemca, ki so
na poti skozi to taborišče, je iasno predvsem to. da ne sme biti več vojn; obveznik, mora. pa biti sposoben za delo. če hoče. da go pošljejo v vzhodne pokrajine. In tako se dogaja, dr; sreča človek v tem taborišču poleg mož s sivimi bradami tudi 16-letne gclobrade mladeniče, ki .so pri-šJi sem s svojimi očeti. Srečujejo se tukaj Stajsrrki drvarji in ge.7d*v delavci in sudetski delavci, mod katermi so napol starci in napo1 otroci, toda vsi še dovolj krepki, da lahko primejo za delo.
Mnog: so že oblečeni v rjavo uniformo. Nekateri so v taborišču že tretjič ali četrtič, ter se petič odpravljajo na delo. Novinci prihajajo v civilu s prtljago v kovčkih in nahrbtnikih '?r so začudeni, ko se znajdejo v nekakšnem jezikovnem Babilonu.
Približno 6C0 delavcev dnevno odrine iz tega taborišča na določeno mesto. V taborišču so. kakor smo rekli, zastopane vse narodnosti. Tu so poleg Nemcev Italijani, Spanci. Francozi. Bolgari, Belgijci. Fiamci,
Valonci, Cehi. Švicarji, Ukrajinci, da celo Alžirci. Egipčani, Tunizija in Turki. Nemci in njihovi zavezniki so oblečen j v rjavo uniformo, ostali nosijo črno obleko.
0::ebje v taborišču nima lahkega dela, da vse te ijudj med seboj vskladi. Nešteto vprašanj je treba pojasniti, preden se doseže soglasje pri vsakem posamezniku in vseh skupaj. Zato imajo tolmači v teh stvareh pomembno vlogo.
Transporti, ki odhajajo iz taborišča so I včasih želo majhni, včasih tudi zelo šte-j vilni. Primer se, da pošljejo na pot enega samega ali dva moža, nikaka redkost
pa niso tudi skupine po 1000 do 2000 delavcev. S skupinama, ki štejejo nad 5 mož, potuje vedno transportni vodja ki skrbi posebno za to, da se inozemci nikoli ne vozijo brez spremstva
Delavec že v taborišču izve kolika bo njegova mezda, d očim je za stanovanje, oskrbo in obleko že preskrbljeno, kajti ta stvar je zadeva Todtove organizacije. Poleg tega pomaga Todtovi organizaciji tudi vojska. Poleg normalne mezde prejme vsak delavec posebno doklado, ki je prila-godena dokladi. katero prejemajo pripadniki nemške vojske. Mezda se ravna po stopnji, stopnja pa zavisi od predizobraz-be in strokovne usposobljenosti delavca. Zaslužek za prvih 10 dni prejme delavec navadno že na svojem določenem mestu in ga lahko takoj obrne sebi v prid. Organizacija, ki skrb; za vse te stvari, deluje velikopotezno in brezhibno.
Taborišče nudi »prehodnikom« vse, kar potrebujejo. Ima lastno pralnico, razne de-lavnice za obrtnike, spalnice za delavce ter skrbi tudi za zabavo bodisi z gledališkimi al; pa kinematografskimi predstavami. Tudi muzike ne manjka. Taboriščna godba je sestavljena iz 14 do 15-letnih dečkov.
Med barako, ki je določena za prenočevanje in centralnim uradom za izplačevanje mezd — pravi dopisni^ — sem srečal starega možičlca z belo brado. Povedal mi je. da je delal že pri Orelu in Brjan-sku ter ni kazal prav n:č nejevolje, da odhaja zopet na pot. Njegova rjava un?-forma je bila sicer nekam ohlapna vendar ga to ni rw'Č motilo. Sredi pomenka me je zapustil ter se podal z menažko h kotlu, da se je najedel, kajti brez dela nI jela. pa tudi brez jela ni dela...
lastggmtev obveznosti poseka
ce* ozeir4ie®bisffi štnlhel—Sts^lče—RadatoviSi—Metlika— Gražac—Adle&Si—Vifiica—Stari trg—Mczelf in Fara
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino pkde na svoje naredbe z dne 8. maia 1942-XX. Št. 87. z dne 6. juniia 1942-XX. št 111, z dne 10 junija 1942-XX. št. 115. 23 novc-mbra 1942-XXI št 213 7. decembra 1942*XX1. št. 225. in z dne 12. februar1943-XXI. št. 20. in smatrajoč iz vojaških razlogov za potrebno, da se razteonc obveznost poseka ob drugih cest2h
Može!j in F--ra. odreja:
Člen i. Obveznost poseka odrejena z na= redbo z dn-j 8. maja £942-XX, št. 87. se razširja nadalje na zernMiške pasovi po 150 m širine ob obeh straneh naslednjih cest :n sicer povsod za celo progo:
St. Jernej—Šmarje—Plete rte St. Jernej—Ore» hovica—Mokronog. Ratt/—Brusnice. Cikava— V Slatn:k—Gaberjc. Novo mesto—Gotna vas —Vežka vtnia—Sira on iugorju—Suhor—Sv. Anton—Met! ka. Crmošnj:cc—Stopiče—Orehek —Dolž Črmošnjice—St. Jest—Hrušica od kri* ži.šča kola 635 cesta, k: gre čez prcde; Uglja-rica do kote 689. Rakitna—Brezovica—Gornje Preserje—Podpeč. Podpeč—Jezero—Podkraj— Tomišelj. Ligojna—Horjul—Zakianec—Dvor. Borovnica—Vrhnika—južna stran ceste, samo v odseku med Ribičem in Pritiskom, križišče Gorenja vas—Grintovec. Mala gora—Polom— Stari log. Velike Lašče—M. Slevica—Sv. Gre-
gCT—Sodrazica—V3govka—Hrib, Laze—Ivanje selo, Planina—Unec. Grahovo—Gor. Jezero— Stari trg, Turjak—'Vel. Lipljene—Sentjurje, Velike Bloke—Lužarji—Karlovica—Mala Slevica, Zagradec—Ambrus—Žvirče.
Člen 2 NTa način, v mejah in v rokih, do« ločenih v naredbi z dne 12. februarja 1943-XXI, št. 20. se mora izvesti po6ek zemljiškega pasu do stika s pasom po navedeni naredbi, tako da poteka čez omelje občin:
Šmihel-Stcpiče—Radatoviči—Metlika—Gr»-dac—Adiešiči—Vinica—Stari trg ob Kolpi— Mozeij—Fara v smislu planimetnčnega načrta, ki ga določi in poočiti vojaško oblastvo na način iz prej navedene naredbe.
Clcn 3. S posekom 12 prednjega člena 2. pridobljeni les morajo lastniki, kolikor je za to prikladen, obdeiati v partijah po merah, ki jih deleči vojaško oblastvo. kateremu se morajo te partije tudi ponuditi v nakup.
Člen 4. Nespremenjene veljajo ra obvezni posek pasov po tej naredbi določbe, za krši» telje teh pa kazni iz naredb z dne 8- maja 1942-XX št. 87, in z dne 12. februarja 1943-XXI, št. 20.
Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na daa objave v Službenem listu za Ljubljansko po-krajino.
Ljubljana, dne 2. aprila 1943 XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
KULTURNI PREGLED
Umetnimi ?azv$J Rlfea Bebesifaka
Leta 1940 je priredil v Ljubljani prvo kolektivno razstavo svojih del slikar Riko D e b e n j a k. Razstava je vzbudila splošno pozornost prijateljev domače umetnosti, saj je mladj slikar presenetil z nekaterimi močnimi in prikupnima odlikami svoje slikarske nadarjenosti Posebej je
F. ■■■	.

Lastna podoba — ri»ba s kredo
bilo takrat opaziti, koliko se je Debenjak učil pri starih mojstrih in s kakima srečnimi prijemi ie združeval njihovo izkušenost v oblikovanju in kolorizmu s sodobnimi slikarskimi težnjami. Riko Debenjak je imel takrat za seboj dolgoletno šolanje na beograjski umetnostni akademiji, ki jo je ta absolvent ljubljanske realke dovršil L 1937. Bivanje v tujini pa mu je odprlo globi je vpoglede ▼ umetnost starejših slikarjev in mednarodno priznanih mojstrov in vzornikov.
V času, ko je priredil Debenjak svojo prvo kolektivno razstavo v Ljubljani, je preživljal težko zdravstveno krizo, iz kar tere se je naposled srečno izmotaj in se z novim vzgonom polotil slikarskega dela. To, kar je ustvaril t zadnjih dveh letih, potrjuje znova in z novimi poudarki nade, ki so jih poznavalci umetnosti polagali v nadaljnja razvoj Debenjekove umetniške osebnosti Včeraj so si povabljeni zastopniki listov m umetnostni kritiki ogledali razstavo, ki jo je Riko Debenjak pripravil v zgornjih prostorih Obersnelove galerije in ki bo odprta v dneh od 11. aprila do S. maja. Razstava obsega okrog 60 del, po večini slike v oiju; ▼ manjšem prostoru so razstavljene risba Po izbiri slikarskih motivov, po načinu njih obdelave, spominja jočem zdaj ne stare mojstre, zdaj na naše impresionistične mojstre in posebej še po noti svojega koloriana razodeva razstava vidne znake Debenjakove umetniške rasti, njegovega razvoja in kvalitetnega izpopolnjevanja. Razstava je pestra in po vsem svojem, slehernemu fonnalno-
daljenem značaju dostopna tudi širšemu občinstvu: vsem ljudem dobrega okusa. Posebej je treba opozoriti na Debenjakove risbe, v katerih se kaže slikar jeva za-nesfljiva roka in tanki umetniški okus, ki doseza ponekod z nadrobno izdelavo učinek starih tiskov ali orientalskih Studi) drevesnih detajlov.
V vsem je Roko Debenjak s svojimi novimi deli upravičil pozornost, ki naj bi jo občinstvo posvetilo njegovi novi razstavi
Kronika
*	Odhod generala Borghia iz Triesta. General Marto Borghi, poveljnik šeste cone Črnih srajc v Triestu, odhaja k vrhovnemu poveljstvu Fašistične Milice, kjer bo v bodoče izvrševal inšpekcijsko službo. General Borghi je bil v Triestu skoro sedem let
*	Junaška smrt na bojišču. Padel je pehotni poročnik Ferruccio Crudi iz Pianli-castela pn Pesari. V Triestu je obiskoval učiteljišče, potem pa oficirsko šolo v Ra-velli, kjer je napredoval leta 1939. za podporočnika. Kmaiu nsto je bil dodeljen 23. pcšpolku v Gorizii ter je sodeloval pri italijanskem vojaškem pohodu proti Jugoslaviji. Padel je v borbi preti skupini partizanov na dam 31. januarja 1943. ko ga je zadel Izstrelek iz mltraljeza.
*	Italijanski teden v Braunschvveigu. Pod pokroviteljstvom krajevne organizacije ita-lijansko-nemškega kulturnega društva bodo imeli od 10. do 18. aprila v B.aun-schvveigu teden italijanske umetnosti. Uprizorili bodo v gle iališču nekaj najbolj znanih italijanskih oper. poleg tega pa bodo predavatelji imeli več predavanj o Italiji.
*	Smrt najstarejšega novinarja v Triestu. Italijanski listi poročajo, da je v bolnišnici Regine Elene v Triestu umri najstarejši oniotni novinar 841etni Ermano Coret. Sodeloval je pri vseh Listih v Triestu.
*	Gledališko življenje v Italiji. Pravkar je izšel statističen pregled, Ivi prikazuje razvoj in uspehe italijanskih gledališč v sezoni 1941/42. Navzlic vojnim razmeram se je v tem času glelališče zelo razmahnilo, kajti dohoclki gled;lišč, ki so imela 4224 predstav, so vrgli vsoto 37,212.502 L. Od 4224 predstav je bilo uprizorjenih 2851 del italijanskih pisateljev in 1055 del inozemskih pisateljev. Med uprizorjenimi deli je bilo 45 domačih ter 15 inozemskih novosti. Največji inkaso kažejo gledališča v Milanu, kjer so gledališke blagajne vnov-čile 12,236.375 lir. Za Milanom pride na vrsto Rim, kjer je gledališka vstopnina vrgla 8,676.485 lir.
*	Pr°cesija za zmago v Bolcgnl. Te dni so imeli v BoV-gni procesijo za zmago. Sprevoda se je udeležilo nad 10.000 vernikov; procesijo je vodil kardinal Nasalli Rocca, ki je v molitvi prosil Boga, naj nakloni zmago italijanskemu orožju.
*	Tnniški Bair.la p°šilja zastavo italijanskim vojakom. 11 letnj Benedetto Fi-renze je poslal italijanski vojski zastavo zvestobe tuniških Italijanov. Zastavi je priložil pesmico, v kateri opeva junaštvo italijanske vojske na afriškem ozemlju. Na koncu izraža Firenze željo, da bi se sam lahko kmalu udeleži vojnega pohoda s puško v roki v prid domovine.
*	Sestanek farmacevtov zgornje Italije. V Pavii se je te dni zaključilo tretje zborovanje farmacevtov iz zgornje Italije. Na sestanku so obravnavali vprašanja, ki se tičejo farmacevtskega stanu, ter razmo-trivall, kako bi se čim bolje organizirala preskrba zgornje Italije z zdravili. Zborovanja so se uleležili tudi predstavniki nem-.ikih farmacevtov.
*	Smrt kiparja La Spine. V visoki starosti 94 let je podlegel pljučnici italijanski kipar Michele Rosario La Spina, Poke mik je bil član akademije San Luca ter se je z uspehom udeleževal neštetih razstav italijanske umetnosti. Bil je privrženec šole kip: rja Canove.
*	Komisija za kontrolo produkcije mleka. Ministrstvo za poljedelstvo v Rimu je tlaio pobudo za ustanovitev posebne komisije za proizvodnjo mleka. Tej komisji bodo podrejene tudi vse tvorniee za izdelovanje sira v Italiji
*	Blagoslovljena družina. Kolon Artido-ro Zucchi v Borgo Franco pri Mantovi je 35 let oženjen ter se mu je v tej dobi na-rodilo 15 otrok, od katerih je 14 živih. 8 sinov ima Zucchi pod orožjem.
*	20Ietnica smrtj Piera FOscaria. Italijanski listi se te dni spominjajo 20. obletnice smrti beneškega rojaka Piera Fosc«*-rija, ki mu je lebdei pred očmi ideal imperialne ter pomorsko močne Italije. F.s-cari se je vkrcal na ladjo, ko mu je bilo 1« let, potem je obiskoval akademijo za pomorske častn ke v Livornu. iz katere je izšel kot pom rski častnik. Po nekaj letih službe v italijanski mornarici je' dai pomorski službi slo/o. nakar je bil izvoljen v rimski parlament kot zastopnik Ba-
DRAMA
Sobota. 10 aprila ob 18 30- V časo obisha-
nja. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 11. aprila, ob 15: V času obiska-nja. Izven. Cene od 20 lir navzdol
—	ob 18.30: Prava ljubezen. Izven Znižane cene od 15 lir navzdol.
Ponedeljek, 12. aprila: Zaprto.
*
Edvard Gregorin: »V času obiskanja«, šest postaj o Jezusovem poslanstvu. V zgedbi so: Marija — Starčeva, Jezus — Gregorin. Janez — Verdonik, Simon-Peter
—	Bratina, Juda iz Karije — Naltrst, žena iz Magdale — Sancinova, Poncij Pilat
—	Peček. V ostalih vlogah sodelujejo še: Tiran, Benedičič. Košuta, Plut, P. Kovič Raztresen, Presetnik. Gorinšek, Lipah, Blaž, Podgoršek, Brezigar, Drenovec, Pfei-fer, Tomažič, Gorjup, Simčlčeva Rakar-jeva, J. Boltarjeva, Intiharieva. Posamezne prizore na odru veže bralec s čdtanjem iz evangelija. Glasba, ki spremlja delo skozi vsa dejanja, je prof. Tomčeva. Režija: E. Gregorin.
OPERA
Sobota 10 aprila, ob 18: Zemlja smehljaja. Izven Cene od 28 navzdol Nedelja. 11. aprla. ob 10.30: Sirota Marko — Obuti maček. Prireditev GILLa.
—	ob 18: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Ponedeljek, 12. aprila, ob 16: Sirota Marko — Obuti maček. Prireditev GIL-a.
F. Lehars »Zemlja smehljaja.« Opereta v treh dejanjih. Osebe: grof Lichtenfelški — Anžlovar, Liza. njegova hči — Mlejni-kova, Lcra — Japljeva, grof Pottenstein-ski — M. Sancin, general — Pianecki, princ Su-hong — čuden, Mi. njegova sestra — Barbičeva, čang njun stric — De-bevec, Fu-11, tajnik — Skabar. evnuh — Simončič. Solo plešejo: Bravničarjeva Japljeva. RemSkarieva in Pogačar. Dirigent: R Simoniti, režiser in koreograf: inž. P. Golovtn, načrti za kostume: J. Vilfanova, cvetlični aranžma: P. Šimenc.
netk. Leta 1916. je Ul Foecari pozvan v vlado kot <fržavni podtajnik za kolcnijalne zadeve. Boril se je tudi za ponovno vključitev Dalmazije v državne meje Italije.
*	4500 ton argentinskega žita za Spa-nij". Te dni je prispel v barcelonsko pristanišče španski parnik »Saturno«, ki je pripeljal iz Buenos Airesa 4500 ten argentinskega žita. Dobava se je izvršila še na podlagi lanske trgovinske pogodbe med Španijo in Argentino-
*	Kačje kože so mu dišale. Iz botaničnega vrta v Triestu sta pred nekaj dnevi izginili dve kači. Kmalu pa so odkrili tatu v osebi Maria Voucha, ki je priznal, da je kači odnesel in ubil, nato pa jima slekel kožo, katero je oddal strojarju. To je storil v domnevi, da bo dosegel s kačjima kožama dober izkupiček.
*	Pri padcu s tramvaja si je zlomil tilnik. 18letni Giovanni Lavazzetti iz Lainate ja pri Milanu se je te dni obesil na stopnišče tramvajskega voza. Med vožnjo je tramvaj srečal avtobus, ki je posnel na stopnišču visečega Lavazzettija s tramvaja ter ga vrgel s takšno silo na tla, da si je zlomil tilnik ter obležal na mestu mrtev.
*	Porod na prostem. 291eina paslirica Battistina Maglio je bila te dni s svojim možem pri čredi, kjer se je zakasnila, da je njo in njenega moža presenetila noč na prostem. Nenadoma se je polotila postirice oslabelost, da ni več mogla naprej. Batti-srtino so napadli porodni krči ter je kmalu porolila sinčka.
*	Smrt zavirača pod vlakom. Na postaji Pala Gianello je hotel 181etni zavirač državnih železnic Francesco Pellegrino stopiti na tovorni vlak, namenjen proti Bariju. Pri skoku pa je Izgubil ravnotežje ter je padel pod kolesa, ki so ga razmesarila.
*	Prevoz zveri iz milanskega živalskega vrta. sCorriere della Sera« poroča, da so te dni odpeljali iz Milana zveri ondotnega živalskega vrta. Že pred nekaj meseci so odstranili iz Milana sibirska tigra Miško in Cezarja, leva Mino in Billija, leoparda Birgota in Alimo ter geparda Alija. Zveri so začasno nastanjene v bližini avtodroma v Monzi, kjer bodo tudi na ogled občinstvu.
*	Tatovi so se skrili v krsto. V Luinu so odkrili v katafalku ondotne cerkve, pripravljen za msšo zadušnaco, več tatov. Kakor se je izkazalo, so tatovi nameravali ukrasti nakit, s katerim je okinčan kip Matere božje v cerkvi. K sreči pa. so duhovniki že pred časom odstranili pristni nakit.
u— Diplomirana sta b la na pravni fakulteti v Ljubljani gg. Grom Pavel s Stare Vrhnike in Poženel Marjan iz Ljubljane, čestitamo!
u— Nov grob. Po mučni boleait je nenadno preminil odvetnik in posestnik v Črnomlju dr. Ignacij M a. 1 d e r i č. Za njim žalujejo soproga, hčerka, sinova in številno drago sorodstvo. Pokojnikove zem-ske ostanke so prepeljali iz mrliške veže ljubljanske splošne boinišnice v Črnomelj, kjor bo pogreb v soboto na tamešnje pokopališče. Naj mu bo lahka žemljica! Svojcem izrekamo naše iskreno scž3'lje.
u— Včeraj zjutraj je spet padla slana. Močna burji, ki je v četrtek ves dan pihala nad pokrajino, je ozračje močno ohladila. povrh tega pa se je ponoči še popolnoma zjasnilo, tako da je v petek zjutraj ležala debela slana. Dnevi so hladnejši, kakor smo jih imeli marca. Najvišja temperatura je znašala v četrtek 9.8 stop. Celzija, v petek zjutraj pa je živo srebro v toplomeru padlo na 1.4 stop. pod ničlo. Zračni tlak še narašča. Nebo je jasno, le sem in tja se preganjajo po njem tanke me-lice.
u— Godba 52. pehotnega polka »Alp ^ bo priredila v nedeljo, 11. aprila, t. 1 v tivolskem drevoredu od 11.30 do 12.3u kan-cert z naslednjim sporedom: 1. Lozzi: i Lilija na Piavi (simfonična koračnica*: 2. Auber: Fra Diavolo (odlomek iz opere); 3. Leonhard; Vojvodinja iz Bal Tabaorina. (fantazija;; 4. A. C. Adam: Ce bi bil kralj (simfonija); 5. A. Dizenzo: V Ljubljano (vojaška koračnica).
u— Akademski slikar Riho Deb^r-jak t-" razstavljal v Galeriji Obersnel svoja dela (olja in grafike) od 11. aprila do vključno 2. maja. Posebnih vabil ne bo Razstava bo odprta ves dan od 9. do 18 ure.
u—- čajkovskega 5. simfonija jc glavna točka koncertnega sporeda XII. simfoničnega koncerta pod vodstvom Di i^a Maria šijanca. če bi hoteli to znamenj o simfonijo čajkovskega na kateri koli nač;n raztolmačti, je najlepše in najboljše povedano s kratkim stavkom »Sko^i neč k luči«. To je vodilna smisel čajkovskega 3. simfonije. Notranja žalost bo orea agana in lz splošne potrtosti pride zmagovit vzpon. To dokazuje tudi Izpeljava vodilne, ga motiva, ki se razvija lz temnega e-moia preti koncu simfonije v blesteč S-dur. Poleg čajkovskega 5. simfonije bomo slišali na tem koncertu še Sic:llja£iike ve-černice, predigro k Istoimenski oper., ki jo je uglasbil mojster Verdi, in dva Dvo-fakova slovanska plesa. Koncert bo zvajai raš priznani simfonični orkester vršil se bo v ponedeljek, dne 12. t. m. v veliki unicnski dvorani. Začetek očno ob pol s uri zvečer, koncc pred 9. uro. Pr3dprodaj>i v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Nova umetnostna razstava. Prijatelje upodabljajoče umetnosti opozarjamo, da je mojster akvarelov, prizna li slikai Ivan Kos, razstavil 12 svojih del v Kos^-vem salonu v prehodu nebotičiiita. Razstavljeni so portreti, kraj ne in tihožitja. Razstava bo odprta kratek čas.
u— Ljubljanska prenočišča. V Ljubljani je, kakor povzemamo iz poročila mestnega fizikata, 7 hotelov in 7 prenočevališč s skupno 458 sobami. Higiensko stanje hotelskih sob je dobro, v prenočevališčih pa večinoma dobro. Ob priliki kontrol ugotovljeni nedostatki so bili v teku leta odpravljeni. — Dvorišča in okolica hiš v glavnem odgovarjajo predpisom uredbe za varstvo čistoče in higiene v Ljubljani. V teku lanskega leta so bili v 156 primerih odrejeni asanacijskl ukrepi.
ti— Pomladanska dela na vrtu fu poljih so pričela. Zato opozarjamo na Skuljev Delovni koledar za vrt 'n sadovnjak, ki vsebuje za vsak mesec potrebna rnvodila za pridelovanje zelenjadi in sadja. Knj žict, dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge * šelenburgovj ulici štev. 3.
u— Pravkar je Izšla knjiga: Prof. Fr.
Slč, Knjigovodstvo. Dobite jo v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova u,fca 3. u— Dne 25. marca se je hudo ponesrecn
moj sin Marjan Erbežnik na tramvaju od žal do Sv. Križa. Potnike, ki so i ali navzoči, prosim, da javijo svoj tlakov na Jože Erbežnik, poštni predal 185.
u— Nesreče. Z zlomljeno desno nogo so pripeljali v bolnišnico Sletnega sina tesarja Frsnca Zabukovca z Grosupelj, ki jc padel s peči. Na cesti je padla in se po škodovala po telesu 511etna žena upokojenega železničar ja Franja Rebčeva iz Ljubljane. Med otroško igro je prišel ob prst. na levici dveletni sinček delavca Jcško Erjavec iz Vrbljenj. Po stopnicah je padla in si zlomila desnico 441etna zasebnica Eva Bratinova iz Ljubljane. Ponesrečenci se adravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
Z Gorenjskega
O Mussolinijevem Rimu je priredil prosvetni urad v Celovcu predavateljski večer, ki sta ga poleg drugih častnih gostov obiskala župan dr. Franz in Kr. italijanski konzul grof Berni-Canani. O obširnih Du cejevih stvaritvah v večnem mestu je predaval prof. Schuller. ki je opisal vrsto novih zgradb in trgov. Predvajaj je tudi slike in zaključil: Mnogi Mussolinijevi načrti sc zlaj ne morejo izvesti, toda že tisto, ka.
Opozoril je, da morajo bodoči voditelji varovati strogo d sciplino in se posluževati nemščine. Poročilo pravi, da se spodnje-itajerska mladina vrača v narodn. socialistično Nemčijo zdrava na duši in telesu.
Hitlerjevi dopustniki prihajajo od Č3sa !o časa na Štajersko, da se okrepijo. Fii Um jim je izkaz-na posebna gosto jubnost. Ko je te dni prispel v Gradec 800tisoči Hitlerjev dopustniK. so v Gradcu postavili aavolok, igrah sta dve godbi, dekleta pa izročila cvetje Dopustnike ->1 s»ve1eJi uralni predstavniki. Z SOOtisočim dopistnl-K-rm se je pripeljalo 20 toverišev berl:i»-kih zdravilišč. V Gradcu so jih prs/z. le v eskrbo posamezne družine. Verjetno Leno obiskal tudi Sj' <'n.ie štajersko
O t°t :lni požrtvavalnOstj za totalno v j-:io prinašu mariborski dnevnik dal.,že po-.očilo s pribor; :z spodnještajerskega živ-jenja. Poročevalec pravi, da je delo tu-Ji tu povsed pospešeno jn da je .na tisoče delovnih moči osvobojenih zn vojno industri-o. ženske sodelujejo pri vojnem delu ena-<o vneto kakor mešk:.
V Rogaški Slatini so praznoval; dan vojske v soboto zvečer z glasbo, petjem n predavanjem. V nedeljo opoldne pa je bilo •ni sP.šti« kosilo iz enotnega ionca. Potrebna ž vila so dali na razpolago kmetovalci in zdraviliški nadupravitelj Ihsscn. Jed so pripravile ženske pod vodstvom gospe Miklauove in Miglitscheve. Vojaki so pr pravili različne zabavne točke za < d-
je bilo doslej ustvarjeno, je večnemu mestu ; rasie in mladino. Skupno so nabrali 1500 za vselej vtisnilo Ducejev pečat.
Nemški državni in mladinski vodja A rt ur Avmann se je včeraj pripeljal na uiadni obisk na Koroškem. Obiskal je mladinsko taborišče, kjer se mladci pripravljajo za obrambne naloge. 2e lani je prišel Axmann na KorcšJco. da je nadzoroval poletno taborišče v Bačah ter otvoril novo taboriiče za pomožno kmetijsl:o službo Hitlerjeve mladine
Dijaški izenačevalni tabor se imenuje ustanova nemškega državnega vodstva za dijake iz vseh nemških pokrajin. Tak tabor je bil prirejen ta teden v GraLštajnu na Koroškem. Deželni uradni vodja dr. Po-gatschnigg je predaval o kultumo-politič-nih nalogah koroške dežele glede na kulturno politiko Nemčije in na oln šaje z južnovzhodno Evropo. O narodnostnih vprašanih je predaval major Maier-Kai-bitach. Po tem taboru bodo tečajniki nastopili različno pomožno službo na Koroškem in na Gorenjskem.
Svečan pokop v Mežici. Celovški dnevnik poroča; Mežica je pretekli torek izvršila žalostno dolžnost, štirje borci za Nemčijo, in sicer pripadnika S A Franc Zupane in Eimund Sircc ter pripadnika SS Janez Pajer in Jožef Koprivnik so bili svečano pokop ni. Politi r«i vodje ter za.i.op3iva SA, SS, HJ in uugih organizacij stranke ao se postavili » rudni-jkim p siopjera. Med zvoki ž^L.no koračnice, Jci j je ig ala mdarska gcxio , so bile na U^u j • v-ijene štiri krste. Ck.ožni vj-^a O rum sc j-, spominjal svojcev pokojnih, s kat.ii.ri žaluje vsa Mežiška dolina, in je zr.gotovil, 0 ■ sanrt štitih hiab.-ih mož ni bo p>za.bl„en- . iikloni!e so se zastave in s kereško pesmijo je bilo svečano rlcjanje zaiti ju'eno. Nato se je r: uril žalni spievocL v iiat-.em je bilo 2000 ljudi. Nvsli so nad C0 v nrev.
kiste pa so
:i v
na ramenih mož S S
in SA. Ob struni so stopaj i rudarji \ zgo-(icvint-ki nošnji. Pre'. pokopališčem jc godba zaigrala pvsovn o dobrem tov r:šu. ša enkrat so pokojnike pozdravile zastave. — V torek dcpoklne ie pokrajinski vodjo, dr Rainer obisital Mežiško dolino in se posvečal na. pristojnih uradnih mes ih.
V taJ» i/sr.ru Crža- ne obiezne delavne sl.i-ibe. v Verr.nju na Kori-škem so izobražujejo tudi g\K enjiic: mladini a. Ned-.vno je pokmjinaki vedja dr. Iiain^j nadzoroval to iaberi.-v-?. ^Kaaa^r.r.kca Lote« p vola o tem: Pclcr. jinskl vodu zi --'edujo z največjim ?.arJm .njem m:i..rot; no:) Ln ek-
nark za zimsko pomoč.
N"a Muti je bil prirejen tečaj za domačo zdravstvo n bolniško nego. Tečaja sa .'e udeleževalo 30 mladih mater in deklet. Na koncu so bile praktične vaje o negovanji bolnikov.
Iz Onr. ža poročajo, da so preteklo soboto ir, nedeljo nabrali za zimsko pomoč 11.700 m"rk. Poročilo pravi, da je obmejno mcstcce Ormož izpričalo nez!omljivo veljo do zmege.
c\e ddetantske odre so ustanovili v mariborskem deželnem okrožju, med drugim tudi r»a Muti, v Slovenjem Gradcu in v Rušah. Novi odri priredijo ta mesec svoje prve predstave
Mlad nski tek če>z drn in strn bo v nedeljo 11. t. m. prirejen tudi na Spodnjem štajerskem, kakor v vsej Nemčiji. Dekleta pa bodo letos namesto teka prired-oa vesele igre.
O doživljajih meil Ledenim »norjem 'n Saharo predava na Spodnjem štajerskem inž. Theo Rockenfelder na povabilo štajei-rkega He matbunda. Včeraj je predaval v Ptuju, danes pa bo ponovil predavanje v Ormožu Predvaja tudi fotografi ie.
Z drrga je padel. Pri izbel sevanju elek-; t^ične napeljave se je ponesrečil 27 le in? j delavec Anton Z;gula usiužben pri teie-j gi"f=korn gradbenem uradu v Mariboru 1 'ioma pa is ptujske :kolice. Ko je b i na ! drogu, se mu je utrgal varstveni pas, po-j pustile so dereze in Z:crola .ie padei 6 m ; globoko Zlomil si js hrbtenice- in dobil druge huele notranje poškodbe. Prepeljan so ga v gra"k boln:šn co.
Po nesreči je pa-lcl pod vlak 31 letni Jo-i že K's s Ponikve. Nesreča ga je zadela na j knlodvoru v Knittelfeldu. Pri 'razkladanju tračnic jo namreč Kos odskočil na sosedni tir. tisti trenutek pa ga 'e podrla in raz-i mesar la 1 komotiva, katere prej ni opazil.
Nev&rne «i»Hil5ne je dobila 74. letna sta-! : upokojenka Marija Pleteršnikova iz Cliv-| niče. V nekem gezdu blizu Maribora pa je | bi'a od dveh moških napadena 27 letna j kuharica A "tiru. Mcž
i
a Haborlova z Brega pri jo p škodovala na glavi.
Iz Hrvatske
Navodila za proslavo obletnice nst&ic. vitve NDH. Predsedstvo vlale je za dru^o
obletnico ustanovitve Nezavtsne Države Hr-vatske izdalo naslednja navodila: Dne 10.'aprila naj počiva vse delo razen v pod. jetjih, ki morajo po svojem znsčagu bi:; neprekinjeno v pogonu. Zastave naj booj izobešene od 6. zjutraj do 8. zvečer. V cerkvah in ir.olilnicah vseh veroizpovedi boio zahvalne službe božje, ki se jih mara^ udeležiti razpoložljive oborožene sile, v.e uiainištvo. šolska mladina in meščanstvo ter člani društev. Za proslavo v Zagrebu so bila izdana posebna navodila.
Nemške pošiljke živil. Po beograjskem
nemškem dnevniku povzemamo, da je t» dn prispelo iz Nemčije na Hrvatsko 3000 ton krompirja in 150 ton sladkorja, ki ko bili takoj razdeljeni med prebivalstvo. Se v teku tega meseca naj bi prišlo skupno na Hrvatsko 4000 vagonov krompirja.
Podaljšan delovn} čas pri javnih delih. Notranje ministrstvo je izdalo pravilnik k zakonu o vpoklicu prebivalstva za javni in kmetijska dela. MecVtem ko je bil prvotno delovn čas dolečen na 8 ur, je z novim pravilnikom podaljšan na 10 ur dnevno. K javnim delom p: klicani pa smejo biti zaposleni največ 4 tedne.
Naval na trg vine s tekstilnim blagom. Udružonje zagrebških trgovcev po časopisju opozarja potrošnike, naj se nikar v. postavljajo v vrste pred trgovine s tekstil-nim blagem, ker je blaga za vse dovolj na razpolago. V svojem cposorilu na preb -valstvo navaja, da čakanje pred trgovino.;,; kvari splošen izgled mesta, ovira redno trgovsko poslovanje, potrošniki pa izgublja -mnogo časa.
V Zagrebu primanjkuje votde. Uprava, mestnega vodovoda je pozvala potrošnik; na skrajno štedmo z vodo, da v nekaterih delih mesta prebivalci ne bedo trpeli p manjkanja pitne vode. V področjih, kjer v hišn h napeljavah ni vede, bodo ljudje la-hko dobili potrebno količino vode pri ce? nih hidrantih. Prepovedano je vsako za' van e z vodovodno vodo n zato tu-'3d mesto » obč'na začasno ne bo izpirala cest.
Iz Sr&ije
Spalajkovič je govori j v radiu. Ob drvr obletnici izbruha vojne med Nemčijo in J goslavijo je govoril srbskemu narodu p radiu znani politik dr. Spalajkovič, ki bil poslanik na carskem dvoru in pozne jugoslovanski zastopnik v ženevi in P rizu. Izvajal je me i drugim: Zi Evropo mogoča ali zmaga Nemčije ali prop et E rope zaradi boljševizma. Zmaga Anglije pomenila samo zmrgo boljševizma. No evropski narod ne računa več na angieš vpliv pri urejevanju povojne Evrope, To eden glavnih vzrokov, zakaj se vsi evro skl narodi vesele nemške zm ge. Za srV narod, je poudaril Spalajkovič, ol>stoja. k. itor general Nedič venomer zatrjuje, v s danjem trenutku samo eno \>pra3:.njs, nar reč njegov narodni obstoj, šol je po edir pravilni poti moralne in politično obnov
Druga skupina mladih kmetov pojde v Nemčijo. V Beograd je prispela druga ski> pina srbskih mladih kmetov, ki bodo odšL na 6-mesečno študijsko bivanje v Nemčijo. Skupina šteje 100 fantov, izmed kateril jih bo polovica najboljših odpotovala ž< 17. t. m. Na Kolarčevi ljudski univerzi jih poučujejo nemščine. Druga skupina srbskih kmetov bo odpotovala na Turinško.

Urad za nadzorstvo nad ceii-smi pri Visokem kc.m;si«ri:.tu Ljubljansko pokrajino >pcroča: Krproici a v Ljubljani je od 16 dc 31 marca t. 1. izrekla naMednje k zm zaradi prekrške,v mehrambciiih predp sov m nelojalno ipckula-ino izViSono	na terena, ipo. ne i c ic.
,-::je in igre na prostem, ki JLn izvajajo po- ; Zaradi ;jania cen. Rudolf Žn darSič dela;
'.jo.uoovanj i vretino jc s zaganom vršijo ti voda i
rame^na xi ioi . kakšno vmv.mo in •nožje svojo s*u. Gorenjci se tisp stiani n«še zgledne, krasne nemške rnlsdi-. e čeprav mm jc ti možje pieobilo čas?« ra izobrazbo r.a terenu in notranj > siuž c v taborišču, so izvrstno izvež^am. Ck>renj-ei nnajc še doda trn pouk, da izogni j; svo je znanje nemškega ;tz;ka. G ulei!er. ki jc t.risostvoval taki šo.ski uri ir. sam stavi;
prao:a>_a nda o ir oem. se je piep ičai uspehih, k: jih m ,jo Gorenj?! v učonjv nemškeg ■.	Nekateri to ooscbn«-
)i icni.«
O štednji z milom daje gorenj?ki tednik Kratka navodila. Pravi, da se marsikdo mili še ravno tako brez skrbi, ltakor v mirnem času. Ko se koplje, n.piavija ceie gore pene ali pa pusti, da majhni koščki r.iila s kopalno vc lo odplavajo pa odvodoi cevi Na tak način umevno ne more izhaj ti z dodeljenim milom. Milo se mora hraniti vedno suho Najbolje je. da ga položimo po uporabi v z i to določeno skodelico, da so odteče, ker leži vzvišeno in lahko pride zrak do njega od vseh strani. Pii umivanju rok ne zmočimo mila v vodi. Pen; se prav tako dobro če so samo reke mckia. Krtača sama že odvzame veliko umazanast:, dr.e,-no kitačenje ko ie je zlravo. Uniiv .ine vode ni treba po umivanju o.liti, če so v nji razpuščeni celi mila. Zbirati jo .ie treba v čebru in jo potem p vabiti za za. vanje ai na primer za pranje nogavic. M. le kovčke mila ie treba skrbno zbirati \ vrečico, k-se nato spet uporablja kot kos v>i'.a.
V Kranju so v letošnjem marcu /■ 'o-žili 42 rojstev in 12 smrtnih primr" v. To razmerje zgovorno pričuje o zdi- vem ž ljenju v go* er.jfkl metr> pvll.
Konec kurjenja. Celovški dnevnik je v četrtek objavil: Ker se ozračje stopnjerr.a cgreva. je treba na Koroškem ir. na Gorenjskem tskoj prekin ti km jenje uradnih prostorov
Od oddaji jajc je bilo uradno objavljeno: Ugodno vreme ol: jšuje izpolnitev obvezne oddaje jajc. Rejci kokoši morajo do k aica aprila od iati polovico predpis ne K>Ii. uie Od zadostne in točne oddaje zavisi p - vična oslerba milijonov tistih, ki niso p.eskrb-ljeni.
Spadnja štajerska
Voditelji in vod'teljice mladinskih združenj v okvira Heimatbunda se šolajo v gradu pri Marboru. Tečaji so dvodnevno ali štrinajstdnevni. Vzgojo vodi zvezni mladinski vodja V gradu je vojaški red. Nedavno je ta šolski grad obiskal okrožni vodja inž. Doboczky a svojim štabom.
i
ti. ■/
•i < he. \'e!'i<
oSscjjen oa 500
ir
vasi it 19
S ecomani zascfcn ca z Soške ■o pou vzornim vo.i.otvom. j ulice >» 5 % Ljubljani 10.'M) lir globe; Ivan -no trudijo, da vzdrže cb j Zupančič, posestnik iz Crncmija št 1 »rt 15<K)
■ ir ^'( he. i ranc M-klič res'avrater iz Slom-•ki ve ul ee v laubiiam. VKHl lir globe. Marija i?- : t;na oosp. d n:a iz Linhartove ulice št 28 v Ljubljatn ICH.Ki lir t<iobe. Alanja Letonja. go-snoeLnja ?. P> e-v.e;srvc ceste št 41 v Ljubljani, lir giobc; Frana: ka Avsec. pr »dajalka z Ooim:-ke c£ste ;t 12 v Ljubi jam 500 lir globe t 10 dir prekavtve obrata, Tcrez ia llab-;ar, zasehn ea i Viča :t B4 200 lir glooe: Josip V dmaier. obrjtcvodja s Sv Petra nasipa št 5.1 v Ljubijaiv HK) lir globe: Marija živec go-«ti'ničarka z R mske ceste št 17 v Ljubljani. MKHJ ,:r globe ;n 10 dn prekinitve < brata; An-t; nna Baioh trgcvKa Slomškove ui ce št 7
živ- !
^zzksske pralifSKi&essIh predpisov
prehrambenih predpisov in nelojalne špekula cije naslednje kazni:
Zaradi navijanja cen: Anton Mihelčič. tr<y vec v Trdinovi ulic; št. 9 v Novem mestu. 4> lir globe; Alojz Ovniček iz Žabje vasi št. 2 300 lir glebe; Marija Šimc. gospodinja s Hru-šice .št. 17 v občini Šmihel-Stop ce. 50 l»r gjcbc Josio Cesar, čevljar v Bršljinu št. 10 v občin. Smihel-Stopiče. 200 lir globe.
Zaradi prepovedanega nakupa raciontan živil po povišanj ceni: Tereza Udrmč, gosp' dinja iz Lončarske ulice št. 5 v Ljubljani. 5 lir globe in zaplemba blaga; Jcsipina Gregor iz Zgornje Brezovice št. 28 v občini St. Jernc 50 lir globe n zaplemba blaga
Zaradi skrivnega zakola: Mariia Deže!«r, kmetica iz Velike Brusnice št. 11, 150 lir glob. :n zaplemba blaga: Frančiška Košark, gospo-dinja iz Ločenske ulice št. 1 v Novem mestu. 100 It globe 'n zaplemba blaga; Anton Krega r kmet v Gor. Straži št. 1 v občini Prečni, 500 lir globe.
Zaradi nedovoJienega nakupa in zakola prašiča: Ana Gučar. pestrežnica v Gornji Straž' št 2S v občini Prečni. 500 lir globe. ^ Zaradi prevoza žita brez odobritve: Ivan Gorišek kmet v Ostrogu št. 2, občina Št. Jer-ne j 350 lir globe m zaplemba blaga: Pavla Recelj, gostilničarka v St. Jerneju št. 13, 250 lir globe in zaplemba blaga; Anton Koncil ja, Liktcrski trg št 6 v Novem mestu. 50 lir globe in zaplemba blaga; Josipina Kastel c z Arkove ulice št. 6 v Ncvem mestu, 50 hr globe in zaplemba blaga; Petra Rifelj iz Ljubljanske ulice št 10 v Ncvem mestu, 50 lir globe :n zaplemba blaga; Marija Vukšinič iz Vrhovčeve ulice št. II v Novem mestu. 500 lir globe in zaplemba blaga; Ana Grege! iz Novega mesta, 50 lir globe in zaplemba blaga; Josip Turk. trgovec na Trgu Sv. Katarine št. 4 v Novem mestu 50 lir globe in zaplemba blaga.
Zaradi nepravilnega vodstva registra, nakupa in prodaje- Anica Prijatelj, za tvrdke Pavšer v Novem mestu, na Liktorskem trgu, 300 lir globe: Edmund Kastelic trgovec v Novem mestu. 1000 Ir globe; Antom.ia Strumbelj iz Vavte vasi. občina Smihel-Stopiče 100 'ir globe; Viktor Štrumbelj. trgovec v Vavti vasi št. 25. občina Smihel-Stopiče. 150 lir globe.
Zaradi mletja žita brez odobritve m zaradi nepravilnega \-odstva mtetveneea registia: Fran Seidel z Liktorskcga trga v Novem mestu, 250 lir globe in zaplemba blaga
Zaradi opustitve prijave nakupa živine: Viktor Počervina iz Gornje Straže št 2 občina ŠmiheLStopiče. 100 lir globe; Rudolf Damvec iz Dolnje Straže št. 3, občina Šnuhel-Stcpiče, 100 lir globe.
Urad za nadzorstvo nad cenami pri Visokem komisarijatu sporoča, da je v mesecu marcu okrajno glavarstvo za ljubljansko okoFco kaznovalo zarad; prehrambenih prekrškov in nelojalne špekulacije naslednje osebe:
Zaradi navijanja cen je bil kaznovan Anton B:zjan iz Polhovega gradca na 100 lir globe. Zaradi nerednega dobavija-nja mleka je bi] kaznovan Ivan D'mn:k iz Jarš §t. 2 na 300 l;r globe. Zaradi skrivnega zakola pa je bil kaznovan Alojz Gar-vas s Starega trga št. 4. Plačati mora 500 Idr globe.
Ljub! nn: 5'K) 't globe n 10 dn' Drekuiitve brata: Ana Boc k. obratovodkin'3 iz Frančiškanske ulice št. 10 v Iaubijnn:. 500 ur globe ,n 10 dn- nrekartve t,biata; Baba.a Roš, pre-Jaialka s Krakovskega nis:pa št 10 v Ljublja u 5ti0 lir globe in 10 dn prek:n:lve obrata.
Zaradi tkmne prodaje mesa do pretiranih cenah -o prepovedani dan Ignacij Gačnik mesar iz KVJnzne ulice -t 14 v Ljubljani 2000 ,:t g'(bt. Ac.'(/!f 1 *cman. mesarsk- pomočnik i? Kkdczne unec 24 v Ljubljani. 1000 lir globe n 10 m z;<p' ra
Z ar udi nnkunh govejega in 'elečjega mena '-rez oiUAmive Prevoda. Franc Čtmc. gostilničar v. Zaloške ceste št. 183 v Ljubljani 1500 lir globe n dni prekinitve obrata; Ivan Mor«;lt. uradn k z Dolenjske ceste št. 30 v L-ubijam 5;)0 i:r globe.
Zan.di rrcpovedanega prenosa moke: Milan Para vama. šoiar •■■/. \'em:ke vasi št 28. zaplemba bl.ga: Av-just kastehe šolar -z Ponikve :t 20 zaplemba blaga' Ludovik Pečar name--n-:e / Zalokarjeve u!:ce št. II v Ljubljani.
500 jir glc.bc.
Zaradi nei/roč.tve Prevodu predpisane koli-č ne mleku ivan Rcbežnik, posestnik z Viča š; 1000 !:r globe
Zaradi cdteinilve b>aga norma1 vi potrošnji: Karel Smo'ej žc'ezntčar iz Griž. 500 lir globe; RozaFja Sauperl gosnodinja iz Breičeve ulice H 30 v Ljubljani 500 lir globe; Zora Kcch. name:čenka ?. Knezove ul ce št 37 v Ljubljani. 500 lir glebe: Josip Luhn. zastopnik tvrdke Maver <z Sv Fiorijana ulice št. 30 v Ljubljani, 500 lir globe.
Zared, skrivnega zakola: Ana Žeieznik go-ttiloičarka v Lan 'ču št 30. je bila izročena ikrnjnemu glavarstvu za ljubljansko okolico.
Zaradi zlorabe prenosa raciomrrmh živil-Rezka Polajnar gospodinja iz Žužemberka, je bila prijavljena okrainemu glavarstvu v Novem mestu: Ana Strumbelj gospodinja iz Dvora, e b la nriiavlj-na okrajnemu glavarstvu v Novem mestu
Okra »no p-ln varstvo v Novem mestu jo v mesecu marcu t L izreklo zaradi prekrškov
Prijatelj deževnik iti njegova svatba
Deževnk (lumbricu9), znan najbolj z imenom glista, je črv kolobarnik. Telo mu namrefi sestavlja mnogo gibljivih kolobarjev ali obrokov. Ti sc iz sluzaste kože in povprečnih ter podclžnih mišc, ki krčjr-in debele, oziroma daljšajo in tanjšajo truplo, kadar se deževnik premika ob opiranju na svoje kratke ččetinice. Usta s: na spodnjji strani drugega obročka S prel vom krvi jih lahko iztegne, da laže grabi z nj;-mi hrano. Glavna hrana mu je prst z organskimi snovm . ki so v n.ej. Iz posebnih žlez v požiralniku izloča apnenasto snov, ki razkisava črnic; in razkraja rastlinske odpadi ne, na več liste, ki jih s površja zemlje vlači v svoje rove. Ker je v prsti, zlasci globlje, lcjer dežcvn k navadno živi, le malo hranljivih sn: vi, je prežre razmeroma ogromne množine. Odlagat pa jo hodi na površje v majhnih, rahlih kupčkih. Na to način »orje* zemljo, jo rahlja in gnoji: z-prem:n a nerodovitno prst v rodovitno črno.
že slavni Darwin je sp znal veliko korist deževnik v za tvorbo čmice in izračunali so. da na ploskvi 20 kvadratnih metrov spravijo deževniki letno 10 kg rahlice na
površje, če je na 1 kvadratnem mestru v
zemlji 25 deževnikov. Nedvomno je dežev nik za poljedeljstvo jako kor stna žival, dasi tu pa tam napravi kak, škodo, če se je le preveč razmnožil. Takrat ne izbira med preperelim in svežim in marsikateia r;stl niča izgine z grede ali njive v njegov rov.
Najhujši uničevalec deževnika je krt. Tudi če je že nažrt, jih še vedno lovj in hrani za poznejši čas. Stare jim prvi sprea-nji obroček in jih s tem ohromi, da ostanejo sicer živi, toda ne morejo pobegniti.
Deževnik se v bče ne plodj kaj izdatno, kajti če tudi leže precej jajc, se jih vendar le malo izgodi. Zanim v in redek v živalstvu je način njegovega parjenja in oploditve. Deževnik je dvospolnik. Razen obojnih spolnih žlez, ki leže v 9.—15. obročku, imajo dežeiniki še posebne vreč ce z« shrambo semenčic. Ne opl ja pa se deževnik sam. ampak se to vrši izmenoma med dvema poedincema. Dva spolno zrela deževnika se opnmeta drug drugega na trebušni stran; jn sicer v naspretn smeri ter se začasno zlepita s siuzem. ki se zlasti
obilno cedi iz nekoliko večjih in svetlejših
kolobarčkov med prv.: jn drugo tretjino telesa (sedlce). Cez nekaj časa izlijeta semenčice. Po posebnem žlebku se pretočijo semenčice do vhoda semenskih vrečic, ki jih vsrkajo. S tem je paritev končana, ne pa §e oplodba, kajti shrambi za semenčice nista v n kaki zvezj z jajfinjaki. Oploditev opravi deževnik pozneje, ko leže jajca. V ta namen obda sedlce z gostim siuzem in spušča vanj jajce za jajcem. Nato polje jajčeca s semenčicami iz shrambe in jih s tem opl di. Jajčeca se torej oplajajo izven telesa, kakor n. pr. pri ribah, in sicer 9 tujim semen-m, "ki ga je prejel deževnik ob parjenju od svojega druga.
Sluz z jajčeci tvor; okrog deževnika kratko cevko. Iz nje se čez čas deževnik izvleče in se nc meni več za zarod. Oba konca cevke se zožita in stisneta; tako nastane pod lgasti mešiček, kakor jih česte najdemo tam, k er je dosti deževnikov. Iz jajc se izvali le malo mladičev, često en sam; druga razpadejo. Izprva se hranijo mladiči s temi razpadlinami.
S. B.
MlLHlt COLLINS
Nezadosten dokai
| Detektiv siti roman
O O
Mara Tavčarjeva:
Veseli petelini
Deca se še v spanju ziblje, v kokošnjaku se že giblje. Petelina putka stara prva tiho brž pobara: »Ka>j se še ne drami zora?« s-Pst, nocoj si malo nora! Polnoč komaj je odbila, noč v temo se je zavila lunica, srebrni krožnik, ravno skril se je za Rožnik.«
Putko trga po nožici, bosa šla je po rosici, bolna je, ne more spati in na gredi mimo stati. Petelinček se premakne, kljun pod perje še podtakne, pa ne da miru soseda, ko zbudi ga, je baseda: ■ Naj velja zdaj volja tvoja, ia oglasi pesem moja. Kikirikiii!
Mi smo že vstaliii!«
Kos sosedov ni več spal. pa mu je odgovor dal: >Ste dobro vi spaliii?« »Le malo dremaliii!
Tam od bajte prav slabotno se oglasi še dremotno: »Mir bi še elaliii!«
Zdaj pa kar globolu bas gre čez tiho mirno vas: »Kdo pa sitnarili?«
Kokec se ne da ugnsti poštn mora brž poslati: - Baj tarji maliii!«
Stari boter peteline se zadere iz grajske line-Kikirikiii!
Tiho, bajtar, beračunček, kar zapri svoj revni kljunček. Mi graščaki smo bogatili!«
>Pa bodite,« reče kokec in na gnoj napravi skokec, j>pesem naša je pač taka. (ia je prav povsod enaka, jo pojd vsi petelini, reveži in bogatini!«
Kokec skoči gor na plot in zapoje kar brez not: ^Kikirikiii!«
V beli dan ol vseh stran: se v odgovor oglasi: »Kikirikiii-«
£3
O O
K^rlo Kocjančič, učenec osn. šole:
l^iViipJI
M sffjan&e
»Kupite zrc?are m_'š !«
V lepi vasi na Gorenjskem je živela mala Marjanka. Njen oče je bil ugleden gostilničar.
Nekoč so v hiši popravljali peč in so v njej naši: mišje gnezdo. Marjenki so bile te živalce še nove. Vzela je gnezdo in ga odnesli na vrt. Tam se je spomirla. da so v njihovo mesnico pravkar pripeljali zaklanega prašiča. Takoj jo je obšla neka misel. Stek a je po nož in jc pričela miške rezjti. pnnes:a jc m:z;co. položila nanjo koščke miši in iela vp ti. »Kdo kupi meso kdo kupi meso? Dam ga poccni «
Mimo je prišel župnik Ko je zashSa! vp tje, je šel pogledat, kaj je In kaj je videl? Mlade,
Kafe3 vzdigneš slsset žveplenk z «383 szs&a?
Položi na mizo eno žveplenko. nanjo devet drugih, kakor vidiš na gornji sliki. Kapice morajo biti v sreli. Na devet žve-plenk položi deseto analogno, kakor leži
j spodnja, samo 'a je nekoliko pomaknjena ■ na levo. Primi serioj previdno spodr.jo žve-, nlenko za oni konec, ki nima kapice, ter j poč;si vzdigni! — Za poskus so posrbno
i pripravne one žveplenke, ki imajo debelo kapico
zrezane miši! Hitro je poklical Marjankine starše in jih vprašal, kako to. da ji puste takšne počenjati. Starši so se pa tudi začudili — a Marjanka se jc odrezala: »Saj prašiče tudi
koljejo!«
DrEga zadeva
V Marjankino vas so prišli na počitnee letcviičarji. Utaborili so se v gostilni Marjan« kinega očeta. Neka družina med njimi je imela
zelo živahnega dečka. Boba.
Bob s: jc zbral družbo samih deklic domačink. Odpravil se je z njinn na bližnjo loko. Ko so se tam igrali, 6o opazili pasočo se kožico. Nekaj časa so se z njo igrali, potem so se naveličal.. Odvezali so jo in jo hoteli odgnati domov.
Med to druščino jc bila tudi na^a Marjanka. Svetovala jc. naj kozo prepustijo njej, ker ve za prazno stajo in bo lahko skrbela za žival. Otroci so se domenili, tla bodo kozo vsako jutro pomolzli ,n rnleko pop li. Pred domačimi bi jo morali seveda skriti in so jo zato na Marjank m nasvet prav radi zaprli v sajo. Tu je bilo le malo sena a otroci so na kozo pozabil: Šele tretje jutro se spomni Bob. da jo imajo še v staji. Takrat pa jt bile že prepozno. Preden je utegnil tja pogledat, je pr šla k Alar-jankinim staršem neka ženica. Med jokom jim je povedala da so otroci, kakor pripovedujejo ljudje, n:eno kezo nekam odvlekli. Marjank ni starši so pokl:cali Boba in Marjanko na zasliševanje. Prišla sta samo ta dva, ker so drugi pravočasno odnesli pete. Marjanka je v joku priznala, di so res r.d lekli kozo v stijo kraj vas. in jo tam zaprli. Marjankina mama se jc takoj odpravila pegleelat. ali je koza še živa. Na žalost jo je r.a a že vso suho in p:jainu'o Vsa ogorčena, se je vrnila in pove.iala, kaj jc videla. M trj nkin c-je je ted^j nekam odšel, a se je kmalu vm'l z Bobovim očetom in s ^ šibo v rok . Postavila sta Boba n M rjmko j; drugega polog drugega :n jim naložila vsakemu pet. Na o sta c'šte a ž.n'ci pošteno denarja. . da bi si kupila drugo kozo.
Marjanka sc je dr! i, <ls je bilo jej. B.;b pa Ji jc trdovratno nic.cal. Kaj sc ba cmerii -raj je fant!
»Ni res,€ je dejala moja tašča mirno, kakor da govori z razumnim človeškim bitjem. »Vaša stara prijateljica sem, gospa Ma-callanova ln pripeljala sem vam drugo Evstahijevo ženo, ki bi vas rada videla.«
V trenutku, ko je izgovorila besede »Druga Evstahijeva žena«, je človek v vozičku vzpel s pretresljivim krikom, kakor da ga je zadela krogla. Za kratko sekundo sva zagledali v zraku glavo in trup brez nog. Nato je ta strašni stvor z glavo navzdol, poskakujoč po rokah, naglo kakor opica stekel po dolgi sobi do ognj šča. Tam je ves drgetajoč in prestrašen počenil h hladnemu pepelu ter mrmral:
»Oh, usmilite se me ... usmilite se me!« K temu človeku sem prišla po nasvete, vanj sem zaupala v svojem obupu.
Osemnajsto poglavje DRUGI VTIS MISEKRIMUSA DEXTERJA
Vsa obupana in nejevoljna ter — priznati moram, vsa ustrahovana, sem šepetaje dejala svoji tašči:
»Imeli ste prav; pojdiva.« Miserrimus Dexter je moral imeti kakor pes fino uho, ker je razločno slišal mojo zadnjo besedo »Pojdiva«.
»Ne!« je živahno zaklical. In, obračaje se k moji tašči:
»Predstavite me drugi Evstahijevi ženi. Gentleman sem in moram se ji opravičiti. Rad študiram človeške značaje... rad bi jo videl.«
Videti je bilo, kakor da se je nenadoma ves izpremenil. Govoril je s prijetnejšim glasom in vzdihoval je kakor nervozna ženska, ki je dolgo jokala.
Sc je mar opogumil, ali je bila to le ra- j musa Dexterja, z mešanico okornosti ln
spretnosti, kakršne nisem še nikoli videla. Dexter je, sedeč v svojem vozičku, z vso pozornostjo spremljal v zrcalu napredovanje svoje toalete.
»Gospa Macallan, kako je ime novi Evstahijevi ženi?« je vprašal. »Valerija.«
»Romansko ime; ugaja mi. Moj duh je romanski; ako bi prišlo moje telo na svet z dvemi nogama, bi bilo zgrajeno kot v romanih. Klical vas bom gospa Valerija, ako dovolite.«
Pohitela sem z odgovorom, da nimam nič zoper to.
»Dobro, gospa Valerija, ali vidite bitje, ki se nahaja tu pred menoj ? Tip idiota, mar ne? Poglejte jo, priprosto žival. Zelj-nata glava tam na vrtu nima nič več življenja in izraza v sebi kakor to dekle. Ali
Zaslišali so se težki koraki iz okrogle sobe.
»Ariela,« Je dejal Miserrimus Dexter m svojim najslajšim glasom, iz mračnega kota, v katerem se je nahajal.
V mojo največjo grozo je surov mofikl glas sestrične z moškim klobukom odvrnil:
»Tu sem.«
»Moj voz, Ariela-c
ženska s tako malo prllegajočim se JI imenom je dvignila zastor, da je prišlo več svetlobe v sobo, nato je potisnila voziček do drugega konca sobe. Ustavila se je ob Dexterju in ga dvignila kakor otroka. Toda še preden ga je utegnila posaditi v voziček, se je zavihal z rokami in z radostnim krikom skočil na blazino kakor ptica na vejo.
»Svetilko in ogledalo,« je ukazal. »Oprostite,« se je obrnil k nama, »da vama za trenutek pokažem hrbet. Ne smete me videti, dokler si ne počešem las. Ariela, krtače, glavnik in dišave.«
Ariela je šla mimo naju, s svetilko v eni in z ogledalom v drugi roki, ter s krtačo in glavnikom med zobmi. Tako sem prvič videla njen širok obraz, njene brezizrazne in brezbarvne oči, njen velik nos, njeno ogromno brado. Bila je nepravilno razvit, pohabljen stvor. Oblečena je bila v nepre-močijivo jopico, obuta v težke škornje. Pod jopico je nosila s* 10 obleko iz rdeče fla-nole, v belih predivastih laseh ji je tičal glavnik, ki je pričal, da Imava pred seboj žensko. Talilno je bilo negostoljubno bitje, ki nama je odprlo vrata, ko sva pozvonili. | Dala je zrcalce svojegu gospodarju in | se lotila dela. Česala, krtačila in mazilila je dolge lase in dolgo svetlo brado Miserri-
dovednost, ki ga je premagala?
»Kriza je minPa. hočeš klinb temu oditi?« me ie vprašala gospa Marallanova. »Nisem pripravljena oditi.« »Mu še zaupaš?« me je vprašala s svojim ironičnim nasmeškom. »Da, ne bojim se ga več« »žal mi je, da sem vas prestrašil,« je dejal z milim glasom, ne da bi zanustil svoje mesto ob osrnilsču, kamor se je bil zatekel. »L.abko si kdo misli, da sem v gotovih trenutkih malce blarcn; prišli ste v enem izmed tak'h trenutkov. Priznam, da imam privide; moja domišljija me spravlja izven sebe. da govorim in počeniam čudne reči. Kdor koli me v takem položaju spomni tega strašnega procesa, me snominja preteklosti in ml povzroča strahovito trpljenje. Toda moje srce ie Izredno nežno in vsled te^a sem z?r<v? narečen človek. Ali mislite, da se utegne skrivati v tako ne raz-
mi. boste oprostili? Pridita obe. Pridita in pr<rečeta mi.«
N'tl otrok se "a ne bi mr<?pl več bati. ctor.li bi v njegovo sobo. s toplim so-čustvom.
Soba je ooota^a rp^io hol-f mra^Ha. VI-deH sva le v Vobčič zvito telo ob slabi svefobi ugašajočega ognja... ničesar drugega.	j
»AH ne M priž-^a1' luč!?« ie vpr^5a!a j "■ospa *Trw">r,'!aTiov?*. »T^ia ako kdo primere svečo. va<* bo morala ta gospa videti Izven vn^Ta, vozička «	{
S^o-r-i i? Po sv^t1 —• ^-vtrt-r^rt--vy
ki mM i" v!*r-1 okro«- vr^tu ter z^-nSckal •
Petstoletnica r©|
ikra
v**


Na Madžarskem so te dni proslavili 500-letnico rojstva kralja Matevža Corvina iz rodu Hunyjadijev. Posebno velike svečanosti so priredili v Cluju in Košicah. Ob tej priliki se je na Maeižarskem razvnela debata, kdaj se je Matevž Corvinus — znan tudi v slovenski narodni pesmi kot kralj Matjaž — rodil. Eni navajajo letnico njegovega rojstva z letom 1440. drugi pa z letom 1443. Ker si zgodovinarji v tem vprašanju še danes niso edini, so Madžari imeli prvo pre slavo Corvinovega rojstva pred tremi letr, drugo pa imajo sedaj.
Matevž Corvinus, pod katerim se je ljudem neki tako dobro godilo, da so ga poleg Madžarov tudi sosedni narodi ohranili v dobrem spominu, je vladal 32 let. To je bilo eno najbolj razgibanih razdob j madžarske zgexk>vme. Corvinus je b i svojevrstna osebnost, zato je ostal spomin nanj živ ne samo pri Madžarih, temveč 9e je pesem in pravljica o njem razširila na vse narode cb Donavi. Matevž Corvinus je bil namreč zalo gibek mož. Izkazal se je izvrstnega državnika in organ zatorja vojske, obenem pa je bil velik prijatelj znanosti in umetnosti, kot kmet pa je imel naravnost nepopisno srečo pri oblikovanju r ar c dne volje. Evropa je pomenila Matevžu Corvinu predvsem sosedstvo Italije in Nemčije. Pri vsem tem pa se je oziral tudi na druge manjše narode.
Učeni kancelar Friderika m.r Aeneas Silvi ja Piccolomini, poznejši pnpež Pij TI., je zapisal okrog 1. 1450 o Madžarih, da žive v nekakšnem »pričakovanju Mesije« S tem so bili v zvezi neki dogodki, ki so živeli v tedanjem speminu madžarskega ljudstva. Sinu iz Hunyjadljevega rodu ie bila že v njegovem ranem detinstvu prerokovana krona, In sicer ne samo zategadelj, ker je bil rod Hunyjadijev mogo&jn in bogat ter so ga dičile izredne zmožnosti, temveč tud zaradi tega, ker so Madžari hoteli imeti kralja svoje krvi. Pričakovanje, ki ga Piccolomini opisuje na navedeni način, je bilo torej zasidrano nekje v podzavesti madžarskega naroda M lanskemu knezu -e bilo po izvolitvi Matevž* Corvina sporočene, da je s stopanjem Matevža Corvina na prestol B g vrnil Madžarom obljubljeno svobodo. Enako sod; o
krslju Matevžu tudi tedanji beneški poslanik. Zat: so Maelžarj spicjeli mladega kralja kot dar dobre usode in so to Duziianj-e ohran li tudi v času po njegovi smrti.
V postavodaji Matevža Corvina iz leta 1486 beremo, da je kralj obvladal latinščino prav tako tekoče kak r svojo materinščino maožaršč:'no. Matevž Corvinus jc bil nedvomno velik ta'ent. V Pra^i se e naučil brezhibno nemškega in češkega jezika. Obvladal je tudi poljsk: jez'k in se je razgovarial z naredj južnih Slovanov v njihovih jezikih. Samo c vumur.ščini ni jasno, če je Matevž Corvin obvladal tu b ta jezik, kajti sporočila pravijo, da se j»' sporazumeval z run-, unsk m podanikom na svo"em dvoru s pomečjo latinščine. K.* pristaš human;zma pa je imel Matevž C"i" vinus nedvomno mnogo smisla za jcz;k\ katere si je kot praktičen politik tudi prisvojil.
Velike zaslufre si je stekel Matevž Cor-vnus s tem. ca je pozval učenjake italijanske in nemške narcdnsti na svoj d ver in v svojo deželo ter jih je poveril z izvršitvijo načrtov, katerih pa sam, žal, ni mogel izvesti eV> kraja. S tem je ta ma^Ž^r-ski knez dokazal, kako gleda na vlogo Madžarske v Evrcoi.
Kral- Matjaž CorviniM ie bil s'n turškega zmagovalca Jan ša Hunvjad ia. Vedno in povsod jc prepovedoval idex> samostojnosti in nezavisnorti madžarske kraljevine. Reformiral je madžarsko naiemniško vojsko in ustvaril p-dlae:o za kulturni razv-tek dežele. On ie predvsem veliki renesančni knez čigar humansfčno delovanj? ima evropsko veljavo. Matjažev dvor ie doživel v dobi Corvinovega v!ad?nia višek kulture. Na žalost se -e ta kultura pozneje porazgubila ter je ostalo rd nie le malo 9lo-dov. Vendar lahko vidi človek danes še na Dunaiu nekatere dokaze, ki pričajo o stavbni volji Matevža Con/i na, še večja priča njegovega prizadevanja na bi b'la Matjaževa tariiž^ca če ne bi ie bili po njegovi smiti raznesli na vse vetrove.
V Cluju so cb let šn-:i 500 letnic« Corvl-novega rojstva odprli nnvo dvorano za umetnostne priredtvi, v Koši c ali pa so e>a-krill na Matjaževem trgu spominskopioščr-.
V	čas:h k
mjjhne dci-lics. cr> visele Cu na tam na stenah kaj čudne podobice: iz barvnih nap rje v so b'!c n.ic;>!je-v in z /istimi ter ?r 1 mirni nitmi uve/ene na pi«;'LČ:ce i z — čkolrdc
Tud p' i Marjnnki, ki jc ž vela v tistih časih je bilo tako.
Nekoč ni srnra z mamo na zabjvo Sklenila jc di ji b , p:»plaea:a.
Ko je mams od>'a. je snela čokola^n: po:'o b ce s sten. populila jim niti 11 odlej?iIa barvne- papirčke ter je začela, obgrizova; čck-.lado
Spod-ij v goet'lni so «c medtem zabavali Tudi Marjanka se je gostila, česar pa mama seveda ni vedela.
Mama se je pozno vrn:1a In kaj je videla? Po postelji so bile r. ztresene same zlate .n J srebrne n:tke. Marjanka pa, vaa njmjzana s čokolado ji ie začela naglo pripovedovati, da ji jc M klavž prinese! čckt.hdo Mama jn .ie najprvo začudeno gieelala. potem ■»e je prijel? za g'avo in vzkiikniia: »O rn^je sike moje lepe sl;ke, moji spominki na sani'>::lanckj šo lo!« Marjanka pa: »Bilo jc tako dobro'« — »T bom že dala dobre!« ie zivp'a mama n >e Marjanko preklofu ala da j- kar cmokalo "Nikaaaus neesu .. Buuuba! Uttruiu m?aa-ma! Uuuul« jc drla Marjanka »T; b;m že eiala Miklavža n če.knlsdo!« je dc.ala mama.
Nedeljsii sprehoJ
V	Marjankinem domačem kraju 10 sc v ne-del jo popokine zbrale deklice da b.i odšle na sprehod. Med njimi je biLi seveda tudi Mar-ja- ka. Ob neki njiv', polni plavic m maka. Je tekel potok Deklice so začele v razposajenem veselju brod ti po vodi. Čevlje in ^lam-ike so odložile ob njivi Ko so prišle vi vtidc, so se razigrano zap<xl !e v njivo trgat plaveče in mak. Pri tem niso pazile ter So poteptale mnoge žita.
M:mo je prišla bstn:ca njive V:de'a jc. ksk-š*nc škodo so ji naredili otroci, \ jezi je po-grab"t slamnike in čevlje trr i:h vrg a v vod''. Otroci so planili v jok in stekli domov. Žen ca jo je ubrala f.\ njimi pa poročat starštm. kak; šnc? škodo so ji napravili. Poleg t::ga, da so izgubili čevlje in slamr, ke, so j h dob ! še svoj del s palico
Čevlji in slamniki so plavali po vodi Bogvc, kje so že! Ali pa so jih pobrali c g.:n ?
S petimi leti v cs!ovsko kloo
Ko je bilo Marjanki pet let je poslala tako
živa. ela so njeni starši sklenil', oddati jo znanemu učitelju v šolo, samo da bodo imeli m r preel njo.
Učiielj je da! Maranki tablico in pisale, ter jo posadil v oslovsko klop Tam jc čeekala po mili volji po tablici. Učenci so sc j: sicer po-smehovaii. ker jc sedela v oslovski klopi, a Marjanka se za opazke ni Bcrg vc kaj zmenila in je čečkala dalje.
V	odmoru je hodila okoli kakor drugi učenci in ko je zazvonilo, se jc zopet vscdla v »svojo klop«. Tako so se je starši na lep način t -dkrižali.
Ta o h 7
ž® pos^Tbela.
1	■ 1 ** T^ o va *
S'.	liVro pved	oči f
'4	'c'-^' ^T ^ do dr^^e^rn
'.	.ln f» l-rS r>riTO r^r^^eri^r^nig. T^ahkO
. : ! boš bolfo og!cdn'a reft-io Arie'o.«
isr-'. GszszimmasaciBi&mmBmmsauBmsssuEB
vitem bitju z"no pameti, čustv.o, ponosa j ali zvestobe? Ne; m glejte, jaz sem prebudil v njej to čustvo, ta ponos in to zvestobo. V mojih rokah je ključ do te dre-I majoče pameti Glejte jo, ko govorim z njo. Iz ironije sem ji izbral to ime in ona se ga je navadila, kakor se navadi pes vrvice. Zdaj pa, gospa Valerija, glejte in poslu-j šajte. Ariela!«
; Okorna dekletova pojava je jela dobivati pcduhovljen izraz. Roka se ji je prenehala gibnti in je dižala glavnik v zraku. I >Ar:e!a, naučila 9' se česati moje lase ln ! mojo brado, kaj ne?«
Dekletov obraz je postajal vedno bolj živahen.
»Da .. da ... da .. .« je veselo odvrnila. - Tn dejali ste, da sem se naučila česati tako, kakor ste želeli vi.«
s Se pravim to. Kako bi ti ugajalo, ako b' nei: "o drugi opravil to tvoje delo?«
Grob moški glas je postal neizrečeno sladak.
»Nihče ne sme storiti tega,« je dejala. >Dok!er bom živa, se vas ne dotakne nihče razen mene.«
K A J V£M? EC A J ZNAM?
171.	Kaj so bili utrakvistl?
172.	Kr.lcri prškj zgodovinar je bil So-:attv učcnec?
173.	Kaj je bil v stari Rusiji »ukaz«?
174. Kr'f.arka. Vodoravno-
1. znamenje, 4. hudo-
10. egipt-ko božanstvo, 12. drobcc. aforizem, 13. italijanski spalnik, 14. žen=ko ime, 16 kiatlca za »deini-
bc-c. 7. vzpen ja ka.
r	r	r	F i	mm				1 J" i	
r *	Fl7		i	I8	!Li	i		mri	
10 t	i" |	teJ	[12 i	L!		L	m	i13	1
jjTT] ■s 4	L	15	r U	j L (i j J		E	i1"7		
	f 18 ! 1_1					i___			11
• * l^rf	j 21		C			122 1			|1:
C . > 0 (!!				24	i!L	fM	j 26 1		27]
I28	1 I	S	29			30	m .-M*	>31	j
	S	32		i			1	Hi	J
O	J						□		J
umu
^^'ii^iitff^^miiiiiiiHiiffliiiniiiiiinimifiiBir!1'!
Naraste se tan ronsane DOBRE KNJIGE!
ško diužbo« (nemško), 17. mutost, 13. nje obtok hrani organizme, 20. vse prej nego grd, 21. napravimo ga z nožem, 22. vez-n k, 23. osebni zaimek, 24. s, b, 26. ime slovenske film ke igralke. 28. namenilnik glagola, kj izraža prenvkanje. 29. sipina, zlasti ob reki, grušč. 31. ploskovna meia, 32. oblika glagola dodati, 34. malta. 35. zob debelokožcev.
Navpično: 1. jutranji svit, 2. znak za prv no, 3. kakor 18. vodoravno. 4. čoln. rplav, 5. zemeljski pomol v morju ali jezeru, 6. sledi blisku. 8 ta (hrv). 9. bezanje. 11. množilni števnik. 13. kar nas očara v vsakem pravem umetniškem delu. 15. starorimska vojni bog. 17. nedo'očnl zaimek. 19. predlog. 20. znak za prvino. roman?ki sroirrk, 23. okrajšano moško ime. 24. jeza. 25. nos io že>nrke ekrog vratu, 27. reka v Italiii. 29. ožja cesta. ?0. to. kar ie spodaj, 32. oblika glagola dejati, 33. pesniško okrajšan veznik.
• • •
Fe»ftev	8. t. m.:
163.	NanoVcn II. Je bil sin N"no'eor<a I In Mariie L"ire z^an drugnče bolj pod imenom »vojvoda Rcichstadtski«, ali rimski krrli«.
164.	B!serl no v š^plikfh zrrsltre ekrog tujih teles, kakor peščenih zrnec i. t. d.
165.	Najbogatejša oseba starega veka nI Ml Krcz, l:akor običajno mislimo, temveč ceaar Avgust, ki je zgodovinar Sueton ccnil njegovo fT"tovino na 4 mi'ijone se-
•.n-Jnji vrednosti ekrog pet in pol milijarde lir.
166.	Ura.
I—ni: tri,
I—V H: Trijrlav,
III—VI:	igla,
IV—VIII:	glava,
IV—IX: glavar,
5 dar,
X—XII: dar.
ZA 5HJEH IN KRATEK ČAS
najboljši ženski pokret.
Angleške sufražetke so vprašale nekoC | Bernarda Shawa, kateri ženski pokret Je po njegovem mnenju najboljši?
—	Ples — je odgovoril Shaw.
•
pred sodiščem
Toži tel j: — Toženec mi je rekel, da sem
1 upov.
Toženec: — Nikar se ne razburjajte zaradi te Ta. saj vsi vedo, da je bilo to rečeno v prijateljskem razgovoru.
na domaČi zabavi
?ena možu: — Kaj te ni sram? 2e petkrat si bij v buffrtu.
—	Ah, te nič ne de. Vedno pravim, da
sen pri?eJ pc malenkost zate.
Frspsrcšljlva $£>ba
-	at-uic ir.enaa nimate ? — vpraša p ; najemnik, ki bi rad najel sobo.
—	Kaj mir'?*' da imamo pri nas «a tipetami zlat' ribice! - odgovori gospo-dirja.
ŠPORT
Pokal CONI-a
a najboljši klub na prvenstvo v teku čez drn in strn
Za prvo lahkoatletsko prireditev letošnje sezone, in sicer za tek čez drn in strn za prvenstvo Ljubljane, ki bo v nedeljo, dne 18. t. m., na športnem stadionu Hermesa v Šiški, je zaupnik COM-a daroval lahko, atletski zvezi pokal, ki bo izročen onemu društvu izmed udeleženih, ki bo imelo med tekmovalci tri najboljše plasirane med vsemi.
Tekmovalci bodo ocenjeni po naslednjem ključu: za prvega na cilju eno točko, za drugega dve, za tretjega tri in tako dalje, vse do zadnjeplasiranega. Društvo, ld bo s tremi svojimi atleti nabralo najmanjše število točk, bo prejelo pokal, če bi dve društvi imeli enako število točk, bo pokal pripadel onemu, ki bo v svojih vrstah imelo najbolje plasira nega udeleženca.
Atleti in društva se opozarjajo, da bodo prijave za to tekmo zaključene nepreklicno v petek 16. t. m.
*
Sezona na tekališčih bo otvor jena 18. aprila
Kakor smo že objavili, se bo v nedeljo, dne 18. t. m. začela sezona tudi na teka-liščih, in sicer s pokrajinskim prvenstvom v teku čez dm in strn, ki ga bo organizirala Lahkoatletska zveza s sodelovanjem klubov Ilirije, Planine in Hermesa.
Po že objavljenem razpisu bo ta otvoritvena prireditev za atlete dopoldne ob 11 na 3.5 lan dolgi progi na športnem stadionu Hermesa.
Ta prvi atletski nastop v sezoni ne bo mogel imeti bučne udeležbe, ker je pač prvi te vrste v letošnjem letu in so se atleti šele pred kratkim posvetili treningu. Toda pra/v zaradi tega hočemo opozoriti vse prijatelje lahke atletike, naj se čim števil-neje udeležijo tega tekmovanja, ki za glavni del udeležencev ne bo preskušnja .aa najboljša mesta, temveč v glavnem samo priprava za poznejše udejstvovanje. Saj je znana stvar, da trening, bodisi za tekače bodisi za skakalce ali metalce, ne obstoja samo iz vežbanja v stilu, temveč v splošni okrepitvi mišičja, ki je po tako dolgem odmoru še ohlapno, in v prenašanju večjega telesnega napora, kar se vse lahko smatra za trening v širšem pomenu besede.
Teki čez drn in strn služijo najbolje v ta namen in zaradi tega amo prepričani, da se bodo vabilu atletske zveze za čim številnejšo udeležbo odzvali pri tem tekmovanju vsi, ki mislijo gojiti katero koli atletsko disciplino.
To so vse razlogi, zaradi katerih smatramo, da bo to tekmovanje pritegnilo tudi tekače vseh kategorij, ki bodo latfiko imeli pri tej priliki dober trening, obenem pa bodo prispevali k propagandi za ta lepi šport in pomagali povrh vsega še svojim društvom do lepšega mesta v splošni oceni. Za športnike bo gotovo privlačno tudi to, da bo vsak lahko nastopal za barve svojega kluba, mel katerimi bo CONI najboljšemu podaril poseben pokal. Pri oceni za to lavoriko bodo prišli v poštev trije najbolje ocenjeni tekači.
Jutri dvojni spored z žogo
Dopoldne: Dopolavoro t. t. — Mladika (izbirna), popoldne: Mars — Ljubljana (prvenstvena)
Komaj smo se dobro zavedli, da so slednjič le oživeli naši nogometni tereni in prav za prav niti še niso prišla do besede na njih vsa moštva, ki jih rncatfujcmo letos v borbi za naslov domačega prvaka v tej igri, pa smo že sredi živahnega vrvenja okrog tega začaranega usnja.
Dopolavoro 1.1, — Mladika
Kakor smo vse do zadnjega popisali včeraj, se je start Dopolavora iz tobačne tovarne v izbirni tekmi za vatop v I. divizijo ponesrečil zaradi nedovoljenega nastopa igralca, Iti tisti dan ni smel in še tja do oktobra letošnjega leta ne bo sme. na igrišče. S 4:2 izključena tekma v njegovo korist je bila na zadnji seji Direkto, rija NZ razveljavljena in obenem odrejena njena ponovitev — jutri dopoldne na istem igrišču. Njegovemu nasprotniku Mladiki ki je v omenjeni tekmi zauustil najboljšo vtise in je igro izgubil samo zaradi učinkovite obrambe Dopolavoristov, še bolj pa zaradi velike porcija smole, se torej jutri še enkrat ponuja priložnost, da se lahko uvrsti med štiri onajstorice ljubljanske 1. divizije. Ne glede na zmago, ld so jo spravili Dopolavoristi preteklo ledeljo moramo
A. ALEXANDEK:
o zmagovalcu tega dvoboja goruittl
skrajno previdno. Ce bodo okoliščine v jutrišnjem spopadu količkaj "rugačne kakor so bile pred tednom dni in se bosta moštvi predstavili približno takšni kakršni smo videli na oni tekmi, ld ne velja - eč, moramo obema prisoditi najmanj enake račune na uspeh. Prav gotovo pa je, da bo ta ponovna odločitev med njima odigrana v napetem in bojevitem ozračju, tako da se gledalcem jutri že pred obedom obeta prav prijeten športni vložek. Tekma % začne ob 10. na igrišču Ljubljane.
Ker v zvezi s prej omenjenimi sklepi Direktcrija NZ do jutri lopoldn" Se ne bo znan četrti udeleženec prvenstvenega turnirja v I. diviziji, so organizatorji morali ukreniti še nekaj, da bi začetek tekmovanja ne zavlekel brez ;x>trebe v čeprav je res tudi to, da se zanj nikamor nt mudi) ... Toda red je red in 3pored Je sporeol in zato je prav, da iso *eč premikali raznih terminov — razen prvih dveh, ki sta bila zamenjana msd seboj. Tako je II. kolo postalo prvo, I. pa bo odigrano teden dni pozneje, od 2. maja dalje pa pojde potem vse kakor je biio piej od- . rejeno in že objavljeno.
Mars — Ljubljana
Po gornji rošadi je torej jutri ra vrsti prva tekma za točke iz I. divizije med .slavnima' nasprotnikoma nekdanje slovenske lige — Marsom in Ljubljano. Mnogo strani domače nogometne zgodovine je napisanih v zvezi s temi dvemi imeni in odveč bi bilo, da bi vnovič predstavljali sedanje predstavnike obeh klubov v nogometnih dresih. Mnogo je mladih, prccej p* tudi takih, ki že dolga leta orežmiajo vesele ure na začrtanem zelenem poljU. Imena kakor so Lah, Doberlet, Slainič in še nekatera so tako tesno povezana i našimi nogometnimi travniki, da ni treba pisati na dolgo in široko, kaj in kdo so in kako znajo pognati svoje tovariše v igro, kadar gre tako zares kakor pojde spet en-
______T*m ta tekma bo po _______
kakor je prišla na spored kot otvoritvena letošnja sezona, čeprav bi bila morda bol; privlačna v poznejšem času), prav zanimiva in vredna številnega obiska.
Tudi prizorišče te igre bo igrišče Ljubljane — s pričetkom ob 16., medtem ko bosta v predtekmi zaigrali rezervi '.beh pr. vih moštev.
To bo dvojni nogometni spored jutrišnje nedelje, ki nam bo odgovoril na dve važni vprašanji:
1)	kdo pojde res kot četrti v L di"izijo in
2)	kdo bo letos prevzel vodstvo v prvenstveni tabeli ljubljanskih enajstoric za leto 1943.
V dveh, treli vrstah
Dunajski boksarji Iz železničarskih vrst so zadnjo nedeljo gostovali na Jesen cah. Domačini so z znanimi predstavniki Zupanom, Balohom, Ažmanom in nekaterimi krepko obračunali z njimi In jih odpravili domov z 10:4 točkam.
Švedi in Švicarji pripravljajo z« letošnje poletje meddržavno tekmo v ieseto-boju. Švicarski atleti, in sicer ic-og 30, se bodo v posebnem tečaju pripravili na to težko preizkušnjo.
Hrvati in Slovaki bodo v soboto — na dan hrvatskega državnega prazaika odigrali medsebojno reprezentančno tekmo v nogometu. V nedeljo bodo skoraj isti igralci nastopili še enkrat v zastopstvu Bratislave in Zagreba.
V Stockholmu je moral znani švedski plavalec Bjbrn Bor g na progi 200 m pro. sto prvič po 7 letih prepustiti zmago drugemu. Njegov zmagovalec Gus'uivsson je bil prvi v času 2:18.5 za 3 desetinlce sekunde pred Borgom.
Na vzhodni fronti je padel znani dunajski alpinec in tudi športnik prof. Rudolf Schvvarzgruber. Pokojni je zaslovel prea leti zaradi svojih dveh ekspedicij na Kavkaz.
Križem sveta
Z Mohamedovim plaščem je hotel zaslužiti milijon. V Carigradu se je nedavne pojavil moški, ki je ponujal v nakup Mohamedov plašč ter zahteval zanj cel milijon. Prodajalca so oblastva aretirala, ker se je izkazalo, da je Mohamedov plašč, prav tako kakor njegova zastava m sablja last turške države ter je zdaj vse skupaj spravljeno na varnem prostoru v carigraj-skem seraju.
Obveznost kmetijskih del v Franciji za vse prebivalstvo od 16. do 60. leta. Francoski ministrski svet je sklenil, da se uvede splošna delovna obveznost za poljska dela. Delovni dbveznosti so podvrženi vsi moški prebivalci Francije od 16. do- 60. leta. Obenem se bodo popisala vsa občinska zemljišča ter bodo oddana v prisilno obdelovanje.
Nasadi tobaka v močvirnatih krajih. Iz
Curiha poročajo, da. se francoska oblastva že nekaj časa bavijo z načrtom, da bi zasadila močvirne predele na jugu Orieansa s tobačnimi rastlinami. Doslej so ti kraji veljali za nekak lovski raj. Poskusni nasadi kažejo, da bi se dala pridelati vsako leto izdatna količina tobaka. Rastline dosežejo povprečno višino 90 cm.
Nova demarkacijska črta med Bolgarijo in Albanijo. Iz Sofije poročajo o sporazumu za novo dernarkacijsko črto med Italijo in Bolgarijo. Pogodba se tiče nove razmejitve med Bolgarijo in Albanijo. S sporazumom se odpirajo posebno mestu Ohridu za bodočnost najlepši izgledi.
Mesečnik padel z 2. nadstropja in ostal nepoškodovan. V Guiglii pri Modeni se je pripetila nenavadna nezgola. šestletni Avgusta Andreotti je v spanju stopil k oknu in ga odprl ter padel iz 2. nadstropja na zemljo. Ko so dečka pobrali, so sa roditelji silno začudili, da ni fantek dobil pri padcu nobenih poškodb.
Operacija med požarom. Na kliniki Nil-zen v Kodanju je profesor Jensen, eden najbolj znanih danskih kirurgov, izvršil ope_ i-ativen posežek med požarom. V času, ko je bil kirurg zaposlen z operacijo, je nastal kratek stik, ki je povzročil ogenj. Dr. Jen-sen je ostal hladnokrvno na delu ter je dovršil operacijo do kraja, nato pa je naročil, naj odneso operiranca v drugo bolnišnico.
Italijanski list v Afriki. Iz Tunisa poročajo, da je v Tunisu zopet začel izhajati list »La Traiotta«, glasilo italijanskih bojevnikov v Afriki. List je naslednik »Tra-dotte Libice« ter ga ureja italijanski novinar, poročnik Femando Bernardini. »Tra-dotto« razdeljujejo brezplačno med člane Oboroženih sil.
Garibaldijev kip za Nizo. Pred kr?tkim je umrl italijanski kipar La Spina. Velik
del njegovega življenja je bil posvečen kipu. ki predstavlja glavo junaškega Gari-baldija. La Spina je vse življenje delal na to, da bi bila ta glava postavljena ob Li-gurskem morju ob francoski meji. Rimski »Messagero« poroča, da bo La Spinov Ga-ribaldi po zmagi v sedanji vojni postavljen v Nizi z glavo obrnjen proti osvobojenemu morju.
Pustolovski pobeg italijanskega vojnega ujetnika. V Turin se je vrnil višji narednik kraljeve mornarice Aldo Bonida, star 33 let. Pred osmimi leti se je naselil v Mseaui. kjer je dobil v zakup veliko zemljišče. Ob začetku sedanje vojne je bil pozvan pod orožje, na dan 8. aprila 1941, ko so Angleži zasedli Masa/uo, pa je bil Bonida ujet in poslan v vojaško taborišče. 28 dni je preživel v ujetništvu, potem je pobegnil z nekaterimi tovariši. Na begu si je pomagal s tujo izksenico ter je dosegel naposlel Geddo, potem pa Mersino v Turčiji, odkoder se je napotil v domovino, kamor je prispel na dan 28. marca.
S milijone kilometrov zračne vožnje ima
za seboj. Pilot nemške Lufthansa Paul Slu-zalek je te dni dosegel svoj tretji milijon kilometrov vožnje po zraku. SluzaJek ie v službi družbe, ki oskrbuje potniški letalski promet na progi Oslo—Berlin.
Radio Ljubljana
SOBOTA, 10. APRILA 1943-XXI.
7.30 Napevi in romance — 8 Napoved časa — Poročila v ital jrnščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenšč ni — 13.12 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanec — sodelujeta sopranistka Draga Sok m tenorist Janez Lipušček — Operetna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 S mfo-nična glasba — 14.25 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokraj nski vestnik — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini -l 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Nove plošče »Cetra« — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slc-venščini — 19.45 Pesmi in napevi — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Giovannina Arangi Lom-bardi na ploščah — 21 Koncert Ljubijan skega godalnega kvarteta (L. Pfefer — I. violina, A. Dermelj — II. violina, V. šušteršič — viola, C. Sedlbauer — čelo) — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Pesmi in napevi — 22.45 Poročila v ital-janščini.
Mali oglasi
Hišni posli
dobijo tluibo
Repaserke
u popravljanje nogavic sprejmemo. Ponudbe i navedbo dosedanjega dela na ogl. odd. Jutra pod »Repaserka«.
67-46-la
Vajenci (ko
Vajenca
za pleskarsko in soboslikarsko obrt Hirejmem takoj. J. Hleb?. Ljub! sna, Cankarjevo nibrež-je 21.	5792-44
Prodam
Gramofon
in plofiče si izposodite proti mali odškodnin; pri tt >Evere6t«. Prešer nova 44.	212-M-J
»11 J, ■1.1)1J.J
Auto
lahek, pultu* umi avtomobil, najraje DKW, kopirno. Naslov v v.-eh posl. Jutra.
5733-10
Motorno kolo
rabljeno t gumami, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jim pod »Motor 7«.	5737-10
Kolesa
Rabljene triciklje
izredna piilika reč komatov naprej od 1300. naprodaj, šušteršič, dela vn ir.i trieikljev. Bleiweisova 13 (Figov«-, levo dvorišče).	5603-11

PREMOG
DRVA I. Pogačnik
LJUBLJANA Bohoričeva ulica i
Telefon 20-59
Fižolove prekle
dobite v skladiščih Gospo tiarske zveze T Mastrovi ul. 10.	5721-6
Brezove metle
dobite pri Gospodarski iveri. Bleiweisova 29.	5719-6
Mrčes
;uSl. stenice, bolh.- itd.) ta nesljivo uničit« s »Toxin« prstkom. Orogerija Kane, Židovska gliea 1.	5646-6
Bele sandalce
it. 26, za deklico, prodaš. Naslov ▼ vseh posl Jutra.
5461-6
Stare biciklje
bicikelj gume, motorna kolesa in gume za motorna kolesa, kupimo. Plačamo zelo dobro. Šušteršič. delavnica trieikljev, Blciweisova 13. Fi-govec, levo droriSče. 5804-7
Kovinasto pohištvo
vsike vrste, kupim. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Po-k romano«.	5767-7
Ogromna večina oglaševalcev se obrača na
,,JUTROV" OGLASNI ODDELEK
Stare biciklje
bicikelj gume motorna kolesa in gume za motorna kolesa, kupimo. St^teršič. delavnVa trieikljev, Bleivreisova 13. Fi-govec. levo dvorišče. 5602-11
Radio
Radio
Kopirno rabljene radio aparate ali vzamemo v račun za nove pri tvrdk: Philips Radio. D Zrmiek, Ljubljana. Ulica 3. maja 6.	57«-9
Stanovanje,
eno ali dvosobno, iščem za takoi ali pozneje. Tri osebe. Ponudbe na oirl. odd. Jutra pod »Stalna stranka«.
5547-21a
Sobo odda
Opremljeno sobo
sončno, lepo, strogo separira-no. oddam. Naslov v vseh pos!. Jutra.	5791-33
Opremljeno sobo
s posebnim vboiom takoj oddam solidnemu gos(>odu. Rimska cesta 12-IL 5740-23
Pohištvo
Pohištvo
Biedrnneier, iščemo omaro s predali omaro tu mizo. Ponudbe na ogl odd. Jvm pod »St. 052«.	5682-12
Kupimo več oprav
snažnih sobnih in kuhinjskih, kakor tudi posamezne komaie pohištva, kavče, otomane, modrece in druge uporabne predmete. Trgovina »Ogled«. Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
5777-12
Oblačila
Dve deški obleki
mornariškega kroja, temnomo-dra in bela z dolgimi hlačami za 8—12-Ietnega, naprodaj. Naslov v vseh pos!. Jutra.	5771-13
Športno obleko
volneno, rjavo, dolge hlače in 1 črno obleko, pro lam. Povšttova 90 b. Kodeljevo, pritličje, od 1. do 3. popoldne.	5757-13
r/it
Veliko solnčno sobo
ali garsonjero z delno souporabo kuhine, z lastno posoio iščeta mlnda zakonca Ljubljančana, če». daii odsotna za takoj ali pozneje. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Solnfna soba«.	59<W23a
kupim. PunuuiK u» ogl. odd. Jutra pod »100.000 Ur.«
6407-20
Manjšo parcelo
oddam v iia^em v mestu. Nt-siov v vsec posl. Jutra.
6752-30
Prodam vilo
konlor.no, tiiouružinsko r bližini tobačne tovarae z e» 900 kv. m velikim ograjenim in zasajenim vrtom. Informacije: Realitetna pisarna Ku-naver Ludvik. Miklošičeva e. 34.	5761-30
Vflo
z vrtom, kupim takoj neposredno. Ponuihe na ogl. odd. Jutra pod »Vilo do 500.000«.
5742-20
Glasbila
Harmonika
klavirska z 12 basi se po ugodni ceni proda. Salon »Vena«, Gradišče 4. 5747-Č6
Nepremičnine
naprodaj t hiša enanadstropna v Šiški, hiša visokopritiičn« v vzhodnem delo travniki na Viču. v Mestnem logu in Cmi vasi. Parcele: v Šiški. Bežigradu. Rožni dolini in v vzhodnem delu. od 55 lir za kv m. dalje brezplačna pojas nila v realitetni pisarni Zajec Andrej., Tavčarjeva ul. 10.
873S-20
Prodam hišo
visokofiritlično, z ivema trisobnima sta nova nrma in v podpritličju en' dvosobno, deset let staro, v vzhodnem delo. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Za 230.101«. 5728-30
Kupim hišo
r bližini Ljubljane ali Nove ga mesta, najrajši z vrtom. Ponu ibe n' ogl odi. Ju'rs pod »Približno 190.000 lir — brez posredovani*« 5406-20
Pisalni stroj
dobro ohranjen, po možnosti novejšo tlpo, kupim. Ponuditi: A Kova-fič. Prešernova 44.
211-M J
Skobelni stroj
poravnalni (Abrichi Dichtm hobel) mm se takoj proda. »Elhoma«, J. Slejko. Sv. Peta e. 5.	6775-21
Pridelki
Kole za drevesa
dobite pri Kmetijski dražbi — Novi trg S. 5718-T3
Rumeno korenje
io k-mi!no peso dobite v skladiščih Gospodarske zveze v Maistrovi ulici 10. 5?97 f3
Suho sadje
prolaja Gosjo larska zrn*. B!eiwei«ova 29.	ST*5
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4
□ □ □ □ □ □
n □
□ □ □ □ □
n
n
□
OGLEDALA In hrnšzm steklo
• —•?•........
niKtMMiniHfiHiuitijraiiuiiumimfiHiHijTTJmiiiififfmiiiiiiiiiiiiiijUJi^	mffiiujjurfrififmjfrirri
IZDELUJE
BRUSILN1CA STERLA IN OGLEDAL,
MIŠKEC MIRKO
LJUBLJANA VTI, MEDVEDOVA 38, JERNEJEVA 20 — TELEFON 35-75
a □
□ □ □
n
M
u
u □
B
e
g
R
□ n

Vsem borodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapt stil po dolgom trpljenju v cvetu mladosti naš srčno ljubljeni 3in, predragi brat, bratranec in nt jak, gospod
RESMAN FHA
pleskarski pomočnik
v 23. letu starosti.
Pogreb prezgodaj umrlega pokojnika bo v soboto, dne 10. t. m. ob % 3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Dragega FRANCITA ohranimo v trajnem spominu. Ljubljana, dne 8. aprila 1943.
Globoko žalujoči: FRANC, oče — PAVLA, mama MILAN, JOŽE, NANDE, bratje — GRETI, sestra in ostalo sorodstvo
••	. -■■>• "A...,/-,'

12
POZABLJENI NAPEV
.ROMAN
Po bliskovo se je Evelini vrnil spomin: evo, že je vedela vse. V Bostonu je bila stopila v vlak in ostala sama v oddelku, kjer je dolgo časa čitala, nazadnje pa zadremala. Ko je spet odprla oči, je videla, da sedi na nasprotnem sedežu štiridesetleten gospod z veliko plavo brado, ki se ji dobrodušno smehlja.
>Nikar se ne ustrašite, gospodična,« ji je rekel. »Vstopil sem v Newhagenu, a vi ste spali tako trdno, da aiste nič opazili. Upam, da vas je spanje 70-krepčalo.«
»Seveda, hvala!« je kratko, a prijazno odgovorila Evelina. Skoraj vesela je bila, da ima za sopotnika gospoda zrelih let, kajti vožnje v praznem oddelku se je kar nekam bala.
»Moje ime je Gurr,« se je predstavil potnik, »učitelj v Meridenu. Vozim se v Trenton, da preživim počitnice pri svoji stari mamici.«
Evelina se je brzdala; pustila ga je govoriti in odgovarjala le, kadar ni mogla drugače. Gurr ji je obširno pripovedoval, kako živi ▼ samotnem Me-
ridenu, in se šaljivo ustavljal ob podrobnostih uči-teljevanja na majhni vaški šoli.
Vlak je zavozil na postajo v Bridgeportu in obstal. Nihče ni izstopil; na postajnem hodniku je z majcenim kovčegom v roki čakal edini potnik, ki se je hitro vzpel v vlak ter jel iskati prostora. Po kratkem obotavljanju je odprl vrata Evelininega oddelka, vstopil in brez pozdrava sedel v kot.
Plavolasi učitelj je mrko pogledal neotesanega došleca, rekel pa ni nič. Ko je vlak spet odpeljal, je jel znova kramljati z Evelino.
»Čez četrt ure pridemo v dolg predor. Dobro bi si balo prej privezati dušo.«
Ne da bi počakal odgovora, je vzel iz mreže kov-čeg, ga naglo odprl ter postavil na mizico pod oknom dva krožnika s sadjem in slaščicami in dva kozarca za liker.
Evelina je odbila:
»Hvala, sama imam brašno s seboj, a nisem lačna.«
»Ali, gospodična!« se je zasmejal Gurr. »Užaljen bom, če me pošljete po pelin. Prosim, nikar nič ceremonij.«
Spričo tolikšne vljudnosti je morala Evelina odnehati in je obotavljaje se vzela banano. Sopotnik je med tem brž natočil v kozarec liker, ki ga je imel v opleteni steklenki.
»Na vaše zdravje, gospodična,« je rekel in dvignil kozarec. »Zdravnik mi je predpisal trohico alkohola, češ da zvečer pospešuje prebavo.«
Evelina je prijela za kozarec.
»Res neprevidno je, da se dajem gostiti neznancu.« je dejala.
»Kako mislite?« je začudeno vprašal Gurr.
»Ze večkrat sem čitala, da so na ta način omotili ženske, ki so same potovale z vlakom; in potem...«
Gurr se je glasno zagrohotal:
»Ha, ha, ha! Za takega me imate?... Ha, ha, ha!...«
»Saj veste, da nisem mislila vas!« Evelina je ponesla kozarec k ustnicam. Ker ni bila vajena likerjev, je srebnila samo majhen požirek; okus pijače se ji je zazdel grenak in zoprn.
Prestrašena je vzdignila glavo in videla, da jo mož, ki ji je sedel nasproti, skrivaj opazuje. Njegov pogled je bil tako mrzel in hudoben, da se je zgrozila.
»Ne bom pila!« je odločno dejala in vrgla kozarec ob tla, da se je razbil.
Plavobradec je menda omahoval: ali naj še naprej igro vlogo dobrodušnega učitelja, ali naj odvrže krinko?
»Uganila sem vaš namen, gospod!« je nadaljevala Evelina, bleda kakor smrt, čeprav z odločnim glasom. Nato je vstala in segla proti zavori za silo.
»Ce potegnete, ustrelim!« se je grozeče mirno oglasil drugi neznanec, ki je sedel v kotu.
Evelina se je sunkoma obrnila in videla, da meri nanjo z majhnim browningom.
»Sedite na svoje mesto!« ji je ukazal.
Morala je ubogati.
»A kaj, za Boga, hočeta od mene?« je vprašala z drhtečim glasom.
»Ko bi se ne bili upirali, bi bili opravili vso stvar kar najpreprosteje,« je rekel prvi s hudobnim nasmeškom. xZdaj morate izstopiti z nama v Stam-fordu, kjer naju čaka zaprt avtomobil. Vedite se kot pametno m poslušno dekle, kajti vsak poskus, da bi zbudili pozornost občinstva, bi pomenil vašo takojšnjo smrt.«
»A zakaj? Kaj vendar hočete?«
»Tiho!« jo je osorno zavrnil.
»Stori, kar misliš, je nestrpno rekel mlajši. »Vsak hip lahko pride preglednik.«
Plavobradec je vzel Evelinin kovčeg iz mreže in, ne da bi jo pobaral za ključ, odprl ključavnico z močnim žepnim nožičem. Premetal je vsebino in našel zavojček papirjev, ki jih je v naglici prelistal.
»Nisva se zmotila, prava je!« je vzkliknil in dal papirje tovarišu.
Tisti mah, ko je ta vzel zavoj in nehote pobesil cev pištole, je Evelina po bliskovo odprla vrata zraven sebe ter planila na hodnik.
Oddelek je bil zadnji v vozu, in mladenka je v razburjenosti odprla vrata na koncu, meneč, da vodijo v naslednji voz. Tema je bilo, in Evelina v svoji zmedenosti ni imela ne časa ne prisotnosti duha, da bi gledala pod noge, tem manj, ker sta se zločinca pognala za njo in sta jo hotela prijeti. Plavobradec jo je bil že zgrabil za ramo, toda otresla se ga je in se na vrata na nos vrgla naprej. Padla je v praznino ...
Urejuje; Davorin RavJjen — Iadaja a konzorcij »Jutra«; Stanko Viraot — Za Narodno tiskamo d. d. kot ttakarnarja; Fran Jeran — Za maeratai del Je odgovoren: Ljubomu Volčič — Val v Ljubljani