Boris Leskovec 2oo2/2 KOLPA 99 Arhitekturna delavnica AR prejeto 2.12.2002 Občina Kočevje, ObčinaKostel, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani Ljubljana, december 1999 Temeljni pedagoški namen in smoter delavnice Kolpa 99 je bil v sorazmerno kratkem času odgovoriti na nekatere aktualne probleme v Obkolpski dolini. Arhitekturni problemi s katerimi se sreèujeta obèini Koèevje in Kostel v dolini Kolpe so usodno zaznamovani z nekaterimi okoljskimi in naravovarstvenimi izhodišči, ki jih je potrebno pri tako občutljivem prostoru vsekakor upoštevati. Trajnostni razvoj naravnega in kulturnega okolja Obkolpske doline je zato temeljno oblikovalsko in funkcionalno izhodišče. Vsebina arhitekturnih nalog je zelo raznolika, temu ustrezni so tudi individualno obarvani kreativni pristopi in pisni prispevki vsakega posameznega študenta. Ta publikacija je zato le poskus intelektualnega razmisleka o določenem arhitekturnem problemu v času in prostoru. Če bo občinske strukture vzpodbudila k še bolj celovitem pristopu pri reševanju prostorskih problemov Obkolpske doline, bo pedagoški namen arhitekturne delavnice še bolj upravičen in utemeljen. Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti za vsestransko pomoč pri organizaciji delavnice občini Kočevje, občini Kostel ter osebju Lovskega doma Koče pri Kočevski Reki. Upam in želim si, daje omenjena delavnica dobrodošel uvod v načrtovano mednarodno interdisciplinarno delavnico, ki naj bi obravnavala nekatere probleme trajnostnega razvoja Kočevskega naravnega parka (ParkKočevska-Kolpa). Študentje: | Andrej Mahovič Tomaž Berčič Miha Maček Saša Potočnik Alenka Petrič Tadeja Mahne Grega Tramte Teja Gaber Sašo Pucihar Andrej Vernik Miha Ferkov Samo Česnik Domen Pogorevc Renato Rajnar Marjan Lipičar Alen Bauer Petra Tomc Matej Pristavec Obravnavane teme: - Kopališče ob Kolpi - Žaga v Dolu ob Kolpi - Počitniško naselje Dol ob Kolpi - Idejna zasnova počitniške hiše v Obkolpski dolini - Počitniški kemp v Dolu ob Kolpi - Prenova stare šole v dom za ostarele - Urbana oprema - Urbanistična zasnova trga - Prenova stare šole v Kužlju - Razgledni pomol v Predgradu - Prenova starega mlina ob Kolpi - Idejna zasnova kampa - Razgledni paviljon ob reki Kolpi - Prenova žage v Dolu ob Kolpi - Dom upokojencev Organizacija: g. LeonBehin, Občina Kočevje, g. Aleš Marolt, Občina Kostel, doc. dr. Boris Leskovec u.d.i.a., Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, Andrej Mahovič, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani Vodja arhitekturne delavnice: doc. dr. Boris Leskovec u.d.i.a., Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani Udeleženci: g. Janez Črnač, podžupan občine Kočevje, g. Janez Konečnik, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje Več podatkov: Arhitekturna delavnica Kolpa 99: urednika Andrej Mahovič, Boris Leskovec: COBISS.SI-ID105085952(NUK,UKMB,knjižnicaFA) http://www.delavnicakolpa.cjb.net/ L ( \_ 9-AA \ / sitacija tloris kleti tloris mansarde M or tloris pritličja prečni prerez južna fasada 1 .sobe z ležišči 2.razstavno - družabni prostor 3.delavnica 4.kuhinja 5.jedilnica ć.skladišče - delavnica Z.kabinet 8.skladišče vzhodna fasada Obravnavan objekt stoji v sklopu treh mlinov, ki se nahajajo v Dolu na Kolpi. Stoji v središču kraja ob pritoku reke Kolpe in ni več v uporabi. Glede na svojevrstno lego ob otočku na rečici in terasastem nabrežju z mostom nudi njegova obnova veliko možnosti. Odločitev, da iz nekdanjega mlina napraviva večnamenski mladinski center, je nastala na podlagi dejstva, da na Kolpi uspeva predvsem letni turizem. Objekt naj bi bil namenjen manjšim skupinam z mentorjem v skupnem številu do 15 ljudi za udejstvovanja na ustvarjalnih delavnicah, ki lahko potekajo skozi vse leto. Objekt je programsko organiziran tako, da osrednji del tvori dvovišinski prostor, namenjen galeriji in, ki se lahko razširi v sosednji prostor, kjer so sicer delavnice. Celoten prostor je možno v toplejših mesecih odpreti in s tem pripel jemo delavnice oziroma galeri jo, ki lahko služi tudi kot oder, bližje k reki in naravi. Pri obnovi sva poskušala ohraniti zunanji izgled stavbe, ki s svojim lesenim in kamnitim delom predstavlja arhitekturo tega kraja. Samo Česnik, Miho Ferkov Žaga v Dolu ob Kolpi /Dol ob Kolpi/ ■I vzhodna fasada precm prerez južna Fasada vzdolžni prerez JY1 1.vhod 2.hodnik,stopnišče 3.trgovski lokal 4.garderoba, sanitarije 5.skladilče 6.sh romba /sanitarije S.obrt in trgovina tloris prenove pritličja U UU^ tloris obstoječega stonjo V arhitekturnem smislu obstoječi objekt nima posebne kvalitete, zato je umestna odločitev za temeljitejši poseg vstrukturo. Nova cestna povezava se dotika obstoječega jedra in poudarja vzdolžno os objekta. Temu sledi organizacija prostorov, ki pa se v razmerjih in osnovnih gabaritih navezuje na obstoječi prostorski kontekst. Glavni prostori se odpirajo v smeri V-Z, kjer se lahko navezujejo na neposredno. Funkcionalno okolico stavbe. V novem predlogu se ohrani zgolj osnovna nosilna konstrukcija, ki omogoča sprostitev notranje tlorisne površine. Ta je predeljena s servisnim jedrom v dva glavna prostora. Vertikalne komunikacije predstavljajo popolnoma nov konstrukcijski poseg in so namenoma jasno ločene od obstoječega objekta, tako v konstrukcijskem kot Formalnem pogledu. V enotno (leseno) Fasado oblečeni obsoječi objekt ter betonski volumen dodanega komunikacijskega jedro tvorita novo prostorsko dominonto. Tako objekt nekdanje šole tudi pomensko ponovno prevzema osrednjo vlogo v prostoru. Alen Bauer, Petra Tome Prenova stare iole v Kužlfu /Kuželj/ r r -0-D-D-7 / _, / / // / / 311 prerez situacija 1.klubski prostor 2.telefonska govorilnica S.sanitarije 4.rampa tloris vzhodni pogled Narava je boginja lepote in prav to dokazuje tudi reka Kolpa s svojo okolico. S posebnim turistično-rekreativnim programom, bi reko še bolj približali ljudem. K tem programu naj bi sodila tudi postajališča za čolne. Osnovna teza iz katere izhaja arhitektura je oblika rečne ribe. Prav tako oblika arhitekture spominja na obliko rečne struge. Programska izhodišča se nanašajo na dejavnosti, ki potekajo na reki Kolpi (kajak, kanu, rafting, ribolov,...). Obiskovalcu naj bi nudila najprimernejši dostop do reke. Skalnati volobran naj bi umiril rečni tok in čolnarjem omogočil miren pristan. Po izkrcanju na prostor, ki je namenjen pristanu za čolne, nadaljujemo pot po stopnicah do objekta na bregu Kolpe. Objekt naj bi bil turističnega tipa. Tvori ga prostor, ki je klubskega značaja. Namenjen je zabavi, razgledu na Kolpo (skozi stekleno panoramsko steno) in okrepčitvi (avtomat za pijačo in sendviče). V objektu naj bi se kot tujek tudi nahajala umetniško oblikovana telefonska govorilnica. Z notranjega prostora objekta je predviden tudi vstop v pomožni objekt z WC-jem. Pomožni objekt lebdi nad terenom in je odmaknjen od glavnega objekta. Prav tako odmaknjena od glavnega objekta je tudi razgledna klončina-pomol, ki tvori programsko shemo ob poslopju. Pomol služi razgledu po reki in njeni okolici. Konec pomola sega nad teren in vodo, kar vzbudi obiskovalcu občutek "lebdenja" nad vodo. Poleg pristana za čolne je predvidena tudi vstopna rampa za čolne. Celoten objekt naj bi bil zgrajen iz kar se do naravnih materialov (les, steklo).Objekt naj bi bil tudi dvignjen od tal in tako omogočili čim manjši gradbeni poseg v naravo. severni pogled V programu je predvidenih večje število podobnih postajališč, ki noj bi se periodično (glede na teren in potrebo) ponavljala. Popotniku bi tako omogočali več izstopov z reke, glede na njegove potrebe (WC, nujni telefonski klici, večje število dostopov do reke v primeru nesreče, želja po postanku zaradi utrujenosti, i.t.d.). Matej Pristavec Razgledni pavilion ob reki Kolpi /Dol ob Kolpi/