Slovenskemu ljudstvu v poduk In zabavo. i Vv i d ' ■ ;'. Cena mu je 80 kr. 'artinina dogovoru. fctev. 7. V Ljubljani, 1. aprila. 1897. Letnik X Nova državna zbornica. Volitve v A striji ao končane Novoizvoljeni poslanci, katerim ao volilci dali v roke svoje zaupanje, seSli so se prvič dnč 27 marca. Ker so letos volili tudi volilci pete kurjje, zato je v zbornici seda^ 425 poslancev aU 72 več ko poprej. Poglejmo nekol ko, kakšnega mišljenja so možje, ki bodo v prihodnjih Šestih letih delaU postave. Ni ga tako različnega državnega zbora kakor je nai in to ne samo po narodnosti ampak pred vsem tudi po načelih, katerim so ti možje vdani. Zastopani so Nemci, črhi, Poljaki, Rusinci, Slovenci, Hrvati, Italijani in Rumuni. Največ je Remcev, nad 200, Slovanov le okrog 170. Italijanov blizu 20 in nekaj Rumu-nov. Po mišljenju ho nazorih so pa Se bolj različni: 59 M!adočehov, 58 Poljakov, 46 nemSk'*r le more, dokaz za to so poročila o volitvah na Štajerskem, Korošcem in Primorskem, koder so se nam godile vnebovpijoče krivice. In ravno zato ne moremo vedno za vlado biti; to bi bilo celemu narodu v Škodo, le nekaterim pa v korist. Pričakujemo, da bodo poslanci gldde tega storili svojo dolžnost, da bodo po previdnosti pa odločno tirjali pravice in branili svetinje našega naroda. Veflkrat trdijo naii nasprotniki, da katoličani ne skrbi za občni blagor. To pa je veUka laž in zadnji dogodki na Nemškem podpro naSo trditev. Poročali smo namreč zadnjič, da hoče cesar imeti na vsak način nekaj ladij. Katoliški poslanci pa so sprevideli, da jih ni treba, ampak s tem bi se le davek povišal in trpeli bi davkoplačevelci. Krepko so se tedaj onemu predlogu nemške vlade ustavljali in pri glasovanju predlog ni obveljal. Cesarja nemškega to grozno jezi in nekateri listi pišejo, da bode nemški državni zbor razpuSčen in tudi dosedanji ministri bodo se baje drugim umaknili. Pa tako hudo vender ni. Cesar si je vedel pomagati. Kar naroČiti je dal pri nekem tovarničarju dve taki ladiji oklopnici in se tolaži, da bo potem državni zbor že dovolil denar zanje. NemSki cesar dela tedaj tudi brez drž. zbora. Na Laškem spuntali so se dijaki visokih Sol, ker jim nekateri učitelji nise bili po volji. LaSka vlada je visoke Sole v Neapolju, Palermi in Pizi kratko malo zaprla, dokler ne bi rogovileži mirovali. Upornim dijakom v Rimu pa so volitve pomagale iz zadrege. Vodja visoke Sole, za katerega so dijaki najmanj marali, ta je izvoljen za državnega poslanca in zato mora zapustiti vodstvo rimske Sole. — Volitve na Laškem so končane. Največ privržencev ima sedaj vladajoča stranka. Precej poslancev priborili so si socijalni demokratje, za katere je Italija radi izmolzenega prebivalstva kakor nalaSč. Le Crispijeva stranka, stranka sleparjev in goljufov, la je izgubila precej mož. Katoličani se po naročilu sv. Očeta volitev niso udeleževali. Na Francoskem prišli se zopet na sled velikanskim goljufijam. Cela vrsta poslancev je bila podkupljena, da so k sleparijam, za katere so dobro vedeli, zatisnili jedno ali obe očesi. Sedaj se trudijo velike glave na vso moč, da bi pred svetom prikrili svoje umazarije. Boje se, da ne bi jim potem ljudstvo več ne zaupalo. — Tudi nasledek brezveratva, katero je na Francoskem doma! V Petrogradu na Ruskem pričakujejo po Veliki noči visokih gostov in se Se pripravljajo, da jih dostojno svetu. P0 -" ; f. vsprejmo. Prvi pride nas cesar, ktteremtfnajfcst bedo napravili vojaki in ladjevje veliko parado. Oaka fa prav slovesen vsprejem. Potem pride kralj siamski iz vzhodne Azije. Za njim bode obiska! ruskega carja nemški cesar, laski kralj in kraljica, črnogorski knez Zadnji pa bode predsednik franeoake ljudovlatfe. Na Turškem in na Kreti so stvari tako zamo 14,ie; da prav nič ne vemo, pri čem smo. — Na Kreti sami se utfaSi in pa Turki vedno po malem koljejo in vse večje tuje države imajo na Kreti po več sto vojakov, tako tudi naSa Avstrija. Ti vojaki morajo čuvati, da se ne vname kaka velika bitka med krfetjani in Turki, — Otok obdajajo vojno ladije tujih držav ter ne puste, da bi Grki na Kreto dovaiali živeža in streliva. Naše avstrijske ladije so že 3 grSke z živežem obložene ladije vjele in nazaj peljale na grSko obrežje. — Na turško grSki meji so i Turki i Grki spravili veliko vojakov vkup. Turkom nič prav ne diSi vojsko začeti, ker bi se za njih hrbtom spuntali A'banci. Tudi niso gotovi, kaj da bi Srbi in Bjlgari storili v slučaju vojske, ali bi pomagali Grkom ali ne. Iz Carigrada odptulo je turlko brodovje proti GrSki. M hamedansko prebivalstvo je od-hajajoče ladije z vel k'm navdušenjem pozdravljalo. Tuj« države bi rade ubranile vojsko Turkom t korist Č diti se moramo le grškemu kralju in narodu, ki le v tem težavnem položaju ni zgubil poguma, ki gA Jene za pravično stvar v boj. Ko je v Severni Ameriki nastopil novi predsednik zveznih držav, pričakovali so Kubanci, da bodo dobili kaj pomoči. Pa vstaSi so se varali. Mak K i n 1 i, tako se imenuje novi predsednik, dal jim je razumeti, da ne mara pihati, kar ga ne peče. Gotovo je Španjcem zato malo odleglo, ker bali so se že vojske s Zveznimi drži-vami, ko bi se te jele kaj meSati v vojsko na Kubi, katere kar noče konec biti. Kuga v Indiji pojenjuje. Predzadnji teden umrlo je 1258 ljudij, zadnji teden pa 1139 — Dosedaj je zbolelo vsega vkup 10045 ljudij, umrlo jih je pa 8475 ljudij. Listek. Reva. Francoska narodna pripovedka? Priobčit Ivan Steklaaa. živel je enkrat neki kovač, kateremu je bilo im6 fteva. Pes njegov pa se je zval Beda. Reva je bil tako siromašen, da ni imel niti hleba niti pogače; tudi ne železa, da kuje, ker mu ni hotel nobeden nič več pogojevati; Nekega dnč prideta mimo njegove kovafnice Bog In sv. Peter; po licu ne bi rekel nobeden, da sta bila bogata, kajti Bog je sedel na oslu, ki se je bil ravno zbosil. »Kočes-li mi osla podkovati?, vprača Bog. »Hočem., odgovori Reva. Ali ker ni imel oili koščka železa v svojej kovačnici, sname s prsta debel srebrn prstan, jedini ostanek nekdanjega premoženj«, pa ga začne na svojem nakovalu kovati. n »Kaj ti to delat od tega srebra?« reče dobri Bog. »Podkvo za tvojega osla«, odgovori Reva, te? pri* kuje srebrno podkvo bo2ji živinici na nogo. , »Koliko zahtevaš za svoje delo?« vpraša ga Bog. •Nič«, odgovori Reva, »jaz mislim, da nisi bogateji od meqe.« »Pa dobro, ker ti noCe« denarja, dam li na izbiro tri dare; premsli se, pa izbčri, kar te je volja. »Zahtevaj raj!« reče mu na tiho sv. Peter. »Ni Se sila«, odgovori kovač. »Jas bi rad, da ne more nič, kar pride v mojo moSnjo, iziti brez mojega dopuSčenja.« »Naj M bo«, reče dobni Bog. »A drugi dai ?« »Zahtevaj raj!« prišepne mu sv. Peter. »Pusti me na miru, stari sitpež; za to je Se dosta časa. Jaz bi rad, da se ne more nobeden, ki se vsede na moj stol, z njega vzdigniti, dokler mu jaz ne dovolim.« »Pa dobro«, reče dobri Bog. »Zdaj ti ostane samo se jedna želja. Izberi si jo !« »Zahtevaj raji« zamrmlja sv. Peter. »Molči no, stari čvekač«, odgovori kovač; »ko umrem, deli me bodo, kamor bodo hotel*. Jaz Selim, da ne more nobeden, ki je splezal na moj oreh, z njega doli, dokler ga jag ne pustim.« Dobri Bog mu da tudi ta dar, potem se vsede na svojega osla ter se pcdč nq> daljni pot s sv. Petrom. Reva je bil tudi s svojimi tremi darovi ravno tako bogat kakor poprej; di se noben dan do sitega najel, a njegov pes je bil mrtav kakor žebelj. /Oh!? pomisli večkrat sam pri sobi, »ali sem bil neumen, da nisem zahteva) bogastva; kmalu pa bi se zapisal vragu!« Nekoga večera vidi on, kako stopi t njegovo ko-vačnico lep gospod ter mu reče: »Ker ti želiš svojo duSo zapisati, pogodi ae z menoj, jaz ti jo dobro plačam, dal ti bom zlata in srebra, kolikor hoče?.« , »Dobro«, reče Reva »za koliko let se pogodiva?« »Za dvajset.« »Dobro, za dvtjset; pogodba je gotova.« Vrag d& Revi zlata. ijn srebra, in op je živel po svoji vo)ji. Ali dvsjset let hitro mine, ko ni dolgega časa, a moSnja je polna denarja. Ko pa preteče dvajseto leto, prid? vrag po Revo. »Preoeg pridem za teboj«, reče Reva, ali prej se hočem malo umiti in urediti; vsedi se malo na moj stol, precej sem gotov. Vrag se vsede na Revin stol. Reva se kmalu uredi, in ko je bil gotov, reče vragu: »Pojdeva li?« Vrag je poskuSal vstati, ali ni se mogel niti ganiti kakor da Je prikovan k stolu. »Jaz te čakam, kaj ti ne misli* iti? »Jaz ne morem vstati«, odgovori vrag. '»Koliko lat asi Se daS, če te pustim?« »Dvajset«, odgovori vrag. Vrag se vmakne z Revinega stola. Ali dvajset let pretfče hitro, k6 ni dolgega časa, a moSnja je polna denarja. Ko mine dvajset let, glej vraga s tremi drugimi tovariši po Revp. , >j »Oh«, reče mu Reva, »pusti me, da se malo ure?, dim, če hočeš orehov, glej jih, tam-le na mojem oreha i čisto zrelih. Boljih v svojem Življenju nisi okusiL Vsi Štirje vragi se popnejo na oreh ter začn6 treti orehe. Ko se pa Reva uredi, pride pod svoje orehovo drevo ter začne zasmehovati vrage, ki niso mogli doli. »Pusti nas od tnkaj, Reva«, vpil je vrag, »dal ti bom Se dvajset let in denarja, kolikor zaželič. Reva je dopustil, da zlezejo doli. Ali dvajset let preteče hitro, ko ni dolgega časa, a moSnja je polna denarja. Glavar vražji, PUtus, pride po Revo ter pripelje s seboj vse svoje peklenske tovariše. »Tukaj sem«, reče Reva, ali o tebi trdijo, da se moreS storiti mahjhnega, kakor hoče«. Je-li to res? Morete-li se spremeniti v mravljince ti in tvoji tovariši? •Moremo«, odgovori Platus. V istem trenutku spazi Reva, kako hitč mesto vragov mravljinci v mošnjo, jo hitro zaveže in dene na nakovalo ter začne po njej biti, dokler mu pot košulje ne premoči. Tako je delal vsaki dan iznovič. Med tem pa so prenehali na prepiri in vojske, kajti vrag ni nič več vznemirjal sveta. Vse je bilo srečno ia zadovoljno razun prepirljivcev, ki so zdaj umirali od glada. Zategadel se jih je podalo k gospodarju potožit. Zdaj zv6 gospodar, da drži Reva peklenščke zapete v motnji. On mu zapovč, da jih spusti, ker ne bi rad, da prepirljiva njegovi poginejo od glada. Zagrozil se mn je celo, da ga bode že ugonobil, če ga ne Uboga. Reva se je zbal za svoje življenje ter »pustil vrage pod pogodbo, da ne pridejo ponj nobenkrat več. In zdajoi se ponovč vojske ia prepiri; prepie|jivoi si polnijo zopet mošnje z denarji, a goepodar njihov je bil popolnoma zadovoljen. Slednjič umre Reva ter pride pred nebeška vrata. Potrka kuc! kuc! Sv. Peter grč odpirat. »A, ti si tedaj tukai, Reva«, reče m« zasmehlji-vim glasom. Za te nimam tukai mesta; moral si zahtevati raj; nisem-li ti takrat rekel?« pa mu pred nosom zaklene vrata. Reva pride zdaj pred vrata v vicah, potrka: kucl kuc I Vratar odpre omrežje, pregleda dobro vsa dela Reve, pa reče: •Ti imaS premalo malih, a preveč velikih grehov, pa za te tukaj ni mesta ter hitro zaklene vrata. ■ Reva te poda zdaj pred peklenska vrata, a ko ga vratar zapazi, zapre se od vseh strani ter mu reče: »Nazaj, Reva, semkftrl? pe boš nikdar stopil ti si nrs lepo zdelal, ko smo bili v tvojej moSnji. Reva se povrne zopet na zemljo, kjer tudi ostane od tega časa v društvu s svojim psetom Bedo. Dopisi. Iz Mekinj pri Kamniku 24. marca: NaSa lepa staro- C e 1 j e - B r e ž i c e .o Mm*-^ davna cerkev .nabiti «e nikdar ni bil. tako mnogo- 640 glasov, Slovcnc. pa oOB g asov. Leta 1891 so Nemci brojno obiskana, kakor pretočeni teden, ko se js vršil imel. 541, Slovenci pa 446 glasov Po W„,h t0. pri nas sv. misijon za meklnjsko faro (od 14.-21. marca). Htvenih krajih b.lo je tako le . Celje 344 nemSk.h in pri nas sv. misijon za meklnjsko faro (od __ Če je tudi bil sv. misijon v prvi vrsti namenjen le za domačine, je vendar vrelo ljudstvo od blizo in daleč k misijonskim pridigam, sosebno ker je bilo cel teden nenavadno ugodno vreme. Pri tej obilni udeležbi nas je tolažila misel: dokler bode naSe slovensko ljubstvo s 88 slovenskih glasov, (leta 1891 pa 260 proti 61), * Konjicah 47 proti 10, (onokrat 42 proti 8), na Vranski 2 nemška in 51 slovenskih, (4 in 41), v Sevnici 21 nemških in 33 slovenskih, (13 in 28), v Vojniku 26 nemških in 22 slovenskih, (26 in 25), v Ljubnem nič : dokler Doae nase siovensau ijuusivu o nemsaiu iu aa »iutcumiu, -«/, ■ me tako vnemo poslušalo zveličavne verske nauk«, Se ni nemških in 37 slovenskih, (0 in 39), v Smarji 5 nem-izgubljeno, naj mu tudi mnogi neprijatelji stavijo razno- ških in 33 slovenskih, (9 in 23), v Gornjigradu nit vrstne zanjke. Gotovo pa je, daje sv. misijon eno glavnih nemških in 60 slovenskih, (3 in 48), v Mozirji nič nem-sredstev za prebujenje verskega življenja med narodom, skih in 32 slovenskih, (0 in 47), v Brežic ih 67 nem* Občudovati smo morali neumorno, neutrudljivo delovanje skih in 31 slovenskih, (60 in 18), v Rogatcu 35 nemlkih gospodov misijonarjev lazaristov na prižnici in v spo- in 9 slovenskih, ;29 in 3), v SoStanji 28 nemSk:h in 28 vsdnici. Prenovili so in k dobremu vneli celo faro, tako slovenskih, (27 in 25), v Žalcu 4 nemški in 36 slovet« skih, (1 in 43), v Laškem 34 nemlkih in 7 slovenskih, (35 in 9), v Vitanji 19 nemških in 2 slovenska, (19 in 2). NaSi Nemci in Po sili-nemci so si kandidata poiskali na da nihče od faranov ni zaostal. Kakor pa moramo pre-častitim gospodom misijonarjem izreči javno priznanje, tako smo dolžni tudi pohvaliti domače farane, ki so cel teden ss redno udeleževali duhovnih vaj. V soboto se je cela fara slovesno posvetila prečistemu Srcu Marijinemu, katerega bratovšč na je kanonično ustanovljena. V nedeljo popoludne pa je bit sklep sv. misijona; ljudstva iz vseh krajev se je zbralo silno veliko; sklepno slovesnost so povikSsli preč. gospodje: guardijaa o. Teo-dorik Mura, vikarij o. Angelus Mlejnik, župnik Franc Gornik, župnik Janez Molj in mestni kapelan Kalan. Procesija z misijonskim križem, katerega je izdelal kipar Jožef Grošelj v Selcih v naravni velikosti, je bila zares veličastna; križ so nesli mekinjski fantje; mnogo deklet je bilo v bel h oblekah in ovenčanih; mnogo jih je svetilo. Prav iz srca smo zapeli k sklepu: »Te Deum laudamus«. S teskim srcem in solznimi očmi so se ljudje ločili od preč. gospodov misijonarjev. Blagoslovi naj Bog vse nauke, ki ste jih, preč. gospodje misijonarji, v srca ljudem vsejali, ter Vam obilno vrne trud, ki ste ga pri nas imeli. Štajarsko. 27. marca. Mesta in trgi po naSej deželi imajo v državnem zboru osem zastopnikov od teh jih na Spodnji Stajar pride po »liberalno« sestav- Dunaji, to je gospod profesor dr. Pommcr; Slovenci našli so ga v Celji, to je bil gospod dr. Hrašovec. Pri volitu je prvi dobil 640 glasov, drugi pa 508 glasov. Slovencem Se torej za letos ni bilo mogoče, da bi »Nemce« premagali. — Tudi za kraje ob Dravi niio »Nemci« svojega moža naSli doma, ampak na Dunaji, gospod se pise dr. Wo fThardt, slovenski kandidat pa js bil gosp. dr. Rosina v Ljutomeru. V mestu Maribor glasovalo je 585 nemških in 53 slovenskih volilcev (369 in 31), v Ormožu 50 nem8kih in 33 slovenskih, (46 in 35), v Slovenji Bistrci 52 nemških in 5 slovenskih, (55 in 16), v Ljutomeru 44 nemških m 50 slovenskih, (40 in 38), v Ptuji 156 nemlkih in 19 slovsn-skih, (145 in 19), pri Sv. Lenartu 32 nemških in 8 slovenskih, (34 in 4), v Marenbergu 28 nemlkih in 4 slovenski, v Središču vseh 93 slovenskih, (104), po večini »nemški« so tudi kraji: Slovenjigradec, Vozenica, Muta. V okraji ob Dravi je leta 1891 bilo skupaj 821 nemških in 259 slovenskih glasov, letos pa 1048 nemških in 267 slovenskih glasov. Kdor pozna nale »Nemce« ljenem volilnem redu samo dvoje- jede7z7krZ7k * * Bfežicah. » Sevn'ci, v Soltanji, v Lju- Dravi, diugi pa za one blizo Sav7n e. uLs ^ Zani Sli rV" ^ M' U>U ^ " in tržani na volišče stopali dnč 20 maTcija Kaki "' J ? l°T' kW Vidi da revežl »v M*io ^ volitve izpadle, vidi se iz sledečih podaZ V okraji Va,°'' " " dotni8,Jui^ d* « Nemci. Strašna smrt. (PriobSil G. M.) Neskončno pravična je sodba božja. - Nekdo tistih besaežev ob času francoske prekucije, ki je divial zoper prestol in altar pa je zasluženemu povračilu vsled pomiloščenja Ijudomil-ga Ludovik« XVIII odšel nevarno Podobe iz življenja. s n L ? d0priDa8aI nikdar se ni o/rl beseda k'®1 T ^ nikd« * P^ h <* se je k z rni* ■ jC k6daj im«ova. Boga, .godilo tero je 1 uhi? 'D Jedino bitje, ka- e oz, L Dat8VetU - bila j« >»lada hčerka. Bog »e J0' ter J° obvaroval pred očetovim zgledom. Zastonj bi iskal večja kreposti, milejše in čistejše po-božnosti. ji Kakor Cvet v puščavi razširja prijeten duh, tako je sirila ta deklica vonjavo vere v tej brezbožni hisi. — človek je skoro pozabil na brezbožnega očeta. Ta krepostna hčerka, videča, da se približke očetu strašni smrtni trenotek, pride po noči k meni, — tako nam pripoveduj* francoski duhovnik S. s solznimi očmi me roti, naj poskusim očeta pripraviti h kesanju. Po pravici sem se bal, da bo moje prizadevanje zastonj, vender pa sem brez obotavljanja Sel za njo. Ker se je bala, da bo očeta pogled na maSnika preveč razkadil, me prosi, naj grem v navadni obleki k bolniku. Ko stopim v sobo bolnikovo, me groza spreleti. Ravno spal je. Lasje so so mu ježili in ustne so bile odurno skremžene. Smrt se mu je brala na obrazu. V mislih sem primerjal to podobo, zaznamovano z mukami strastij, z jasnim obličjem pravičnih, katerim sem ob smrti tolikrat na strani stal. Kako lepa je res smrt pravičnega, kako strašna pa brezbožnikova. Naposled ae prebudi ter vpre v mč svoje zbegane oči. Hči mu je trepetaje prikrila, kdo da sem ter dejala, da sem izveden zdravnik. Ko pa pristavi, da ga upam ozdraviti, odmaje nezaupno z glavo. Obrne se k meni ter pravi: »Ne varajte tega nesrečnega otroka! Čutim svojo slabost, sa mč ni upanja! — Življenje gmeva in jaz se povrnem v nič.« ZaUgii sem grozo, ki me je obsk pri teh besedah, ter mu tolažeč prigovarjam. Osorno me zavrne: »Vem, da mi je odbila ura. Kaj mi pomaga vaSa tolažba, le Se bolj pristudlte mi smit: — Ne obračajte mojih misli na stvari, katere me le Še bolj omrač^ in trpinčijo!« — Ob jednem mi namigne, naj zapustim sobo. — Hčerka pa pade na kolena, pritisne roko, s katero me je odpravljal, na svoje ustne ter preža|jena reče: »Moj oče, v imenu ljubezni, katero ste mi vedno slrazovali, vas prosim, ne zametujte pomoči, ne govorite tako neusmiljeno, da vas moram izgubiti brez upanja I« »Kaj boS izgubila?« jo zavrne. »Kaj druzega, kakor starca, ki ti ne more ničesar več pomagati ter je le vsemu svetu v napotje?« »Oh, vse bom izgubila, kar ljubim in kar me veže na življenje. Ljubi oče, vi mi lahko polajSate bolečino. Zdqj, ko izginja slepota, katero so rodile divje strasti, zdaj povzdignite zopet svoje oči proti nebu! Oj, rotim vas, ne jemljite sreče svoje hčere s saboj v grob; pustite jej upanje, da vas jedenkrat zopet vidi, da ne bodo zastonj prelite solze toliko noči,« Bolnik n« odgovori ničesar. — Ne gane ga mila prošnja, ki bi celo kamen omečiti mogla, r- Od sebe jo sune, v me pa upre pogled, katerega nikdar ne pozabim. ji »Hči, zapovem ti, govdri! Kdo je ta človek?« Tako zarohni s prebodljivim, strašnim pogledom in hri-pavim glasom. ■'. • >;•(<• .'t " Njegov glas in grozni pogled hčerko tako presune, da se grudi na stol. »Saj se mi je zdelo«, zakriči in besno grize rjuho, — »duhoven je!« »Da, gospod, mu pravim in pristopim bližje, »da-; hoven je, ki pa ne vidi v vas sovražnika božjega, le nesrečnega brata, kateremu mora naposled vender le smrt odpreti oči, da spozna svojo zmoto. Ne bo vam trdo prigovarjal in dražil vesti. Pokazati vam hoče Boga kot Očeta, polnega ljubezni in usmiljenja, kateri se ne maščuje, dokler ima greSnik Se priložnost kosanja.«' Hčerka se mej tem zopet zave, približa se postelji, ter se prizadeva ga sprijaznili z menoj. — Toda njegova togota, katero je s trudom zadrževal, strahovito izbruhne. »Proč, prokleta hči I Proč I, škriplje s zobmi, — ne pasi svojih oči nad mukami, katere si napravila svojemu očetu. Ko bi imel Se dovo|j močij, ta dan bi bil tvoj zadnji. — Vi pa, ki menile potolažiti mojo nemirno vest, vi človek, čegar tolažba je grenkejsi kot žolč, vi človek, kakorSne sem stri kot črve v prahu, bojte se, da moja besnost ne stori čudeža in d& mojim udom moč! — MaSnik v hisi, kjer se duhoven preklinja. — Malnik pred očmi onega, katerega pogled je bil zanje obsodba!.. .«• ' Beseda mu zamrje na ustnih. S.lna togota ga je vrgla nazaj na posteljo in smrtna slabost nastopi. Oči, katere so Sv:gale pogubo ter grozile smrt, obstekleno — hropeče grganje mu prihaja is ust. Obupati je prepovedano, dokler je Se iskrica življenja v človeku. — Zopet piiinem težavno delo. Solze me polijejo in glas mi trepeče. Pokleknem k vzglavju, povzdignem roke in kličem : »Usmiljenje in ljubezen do vaše duSe me je prignala k vam. Sovraštvo do duhovskega stanu mora nehati pred strahoto, ki vas čaka. Ne vidite li pravičnega Boga! Čim delj je zadrževal svoje maščevanje, tem hujše bol — Nesrečnik, operite v kesanju svoje pregrehe ? Menite, da pravice, o kateri vam govorim, ni, ker jo vi tajite? Menite, če ste Boga Ugili, da ga zato tudi ni ? Menite, da je Stvarnik odvisen od stvari ? — Glejte, poln ljubezni vas Se iSče ter čaka, da ga prosite milosti. Se jeden trenotek, • in zamujeno bo. — Ura odbije, grob se odpre. Se hočete li vanj pogrezniti brez kesanja, z znamenjem pogubljenja?« Pri Uh besedah ga primem sa roko. Ni se branil. Ze pričnem upati, da se poboljša, Toda zopet zmota 1 Grozna besnost mu da nove moči. Stisne pest in buti me od sebe. »Nikdar me ne dobiš l Nikoli naj se ne govori o: meni, da sem se na smrtni postelji tresel pred f.... V Boga ne verujem! In če je Bog, — naj bo I naj se pa maščuje I -Svojo nalogo sem izvršil, altarje sem s krvjo oskrunil, mašnike gazil po blatu, -r- sdaj' naj stori on svoje, ako ga veseli. — Umrjem, kakor sesa živel.« . 1 '■-*■« i - --1; -n. t njicafa 15 volilcev, na LaSkem pa se je pustila volilna pravica 10 volilcem, od katerih je bilo znano, da bodo * nemskutarji volili. — Čudno tedaj, da se tam ni oziralo na deselni sklep in na voljo presv. cesarja, kjer je bilo Slovencem v prid. — O drugih volilnih nemčurskih spletkah ne govorimo, ker upamo, da bodo zadnjo besedo o tej »postavni« volitvi spregovorili uaii poslanci v državnem zboru. Državnozborske velitve m Koroškem. Rasven ce- lovsko velikovlkega okraja je povsov zmagala nemško-nacijonalna stranka. — V Smohor-sko-spitalskem okraju je Sal propal katoliški poslanec J. PeiUer. Dobil je 66 glasov, nasprotaik A. Wernisch pa je zmagal s 83 glasovi. Za PeiUerja je bilo 13 h čaj. Dom& pa imaS boljSe zdravilo, pa se ne zmeniš zanje. A'i res nihče ni prerok v domovini? A'i je bezeg preponižen? Po leti lahko rabiš zeleno listje, po zimi pa posušeno. Ne posabi torej in natrgaj mnogo listja, posuši ga v senci na zračnem kraju in potem spravi v auhem prostoru. Tudi cvet je dobro čistilo. Za vodenične je imeniten čaj iz bezgovega korenja. Ta čaj vleče vodo iz človeka bolj, kakor katero koli drugo zdravilo. Ta čaj je pa tudi sicer popolaoma nedolžen in ne more nikoli Škodovati. Tudi črne jagode so dobro zdravilo. Rabijo se kakor drugi bezgovi deli. PosuSeue so dobre za hudo drisko. 3 Skuta in kislo zelje. Martin je Sel na semenj. Urno je hodil, za(6 se je precej segrel. Ko si vzgleda nekoliko semenj, odide v gostilno, kjer zvrne kupico vina. Nato ostane na sem-njiSču, opravi svoje stvari in odide proti domu. Ves popoldan ga nekoliko mrazi, potem mu prihaja slabo, kašelj se ga loti, vedno bolj se og'aSa vročina, v prsih ga zbada zdaj tu zdij tam, posebno pa na levi strani blizu srca. — Martin se je prehladil, ker je vroč pil mrzlo pijačo, in ker je stal na mrazu in na prepihu, ko se Se ni ohladil. Lotila se ga je pljučnica. Koliko ljudij umrje vsako leto za to boleznijo I V neko'iko dnčh je človek zdrav in mrtev. In vendar se začetkoma tako lahko pomaga. Vsakdo pozna skuto, sir, ki se napravija iz kislega mleka. To je najboljše zdravilo, če se komu kaj vname v prsih, ali v trebuhu, ali v rebrih. Skuto sme«nj a si-ratko; če tejiimaš, vzemi vodo in jeaib; potem pomaži z njo prt in tega naloži na kraj, kjer bolnika najbolj ige in bdle. Ta nakladek pusti na životu, dokler se ne posuli in strdi, potem ga moraS vsakokrat ponoviti. To priprosto zdravilo odvzame ogenj in bodenjo v nekoliko urah. OJ začetka so na dan kaki fltirje nakladki potrebni, pozneje zadoščata dva ali trije. To j« oeh6 in dobro zdravilo. Manj znano, pa morda Se boljle zdravilo proti pljučnici pa je kislo zelje. Vsemi nekoliko kislega zelja iz kadi, namaži prčcej z njim prt za prst debelo in to krpo položi na kraj, kjer te bdde, čea pa priveti popolnoma suh prt. Ostani v postelji na gorkem ia ohrani to obvezo eno ali poldrugo uro. Či bolečina 8« ne jenja popolnoma, ponovi obvezo s zvežim zeljem. Navadno pa že prv« obveza pomaga, da ne čutil nobenega zba-danja več. Nočni čuvaj se je prehladil in dobil pljučnico. Bolelo in zbadalo ga je tak6, da je trgal srajco in si lase puhl. Govoriti ni več mogel. Zeaa je poskusila s aeUem. Cez poldrugo uro je bolečina popolnoma Izginila, in mož je čez dva dni 2e v h'nI. Raznoterosti. (KakSne sadove ima socijalne demokratična vzgoja ?) V nekem krajn na Štajerskem je pred kratkim vprašal učitelj, katere so besede, ki se začenjajo z črko f. Uče-n e za učencem se oglaša in nazadnje vstane učenec in prav otročje pravi: .Z črko f se pričenja beseda Li" Začuden ga vpraSa učitelj, kje je besedo ališal. - ,pri »hodu voUlcev,. bil je odgovor. »Sel sem z očetom med * K° J* kat«hel vprašal, koliko o as i Je t'0 P?t€k,° Q«deljo pri sv masl so se da nt, bi " Pr0tD° P« i« dvanajat učencev priznalo, stariSi, in drugo tretjino pa so tvorili vajenci. — Kam bomo prišli, če se 2e v tako mlada srca zasajajo take stvari ? (Zaradi spovedne molčečnosti dve leti po nedolžnem v je(l.) SodiSče v Baltimore je leta 1894 obsodilo katoliškega duhovna Lurca v desetletno ječo. Vzrok je navedlo ta, ker je — kakor je aodišče sodilo — ukradel bolnemu bogatašu veliko svoto denarja. Pri sodnijski obravnavi je Lorc samo to trdil, da ni tat, o tem pa, kako je denar prišel k njemu, ni črhnil besedice. Časopisi so tedaj kričali in raznašali to vest — posebno liberalni in socijalno-demokratični. Sedaj pa poročajo amerikanski listi, da je sodišče prišlo pravici na sled in je duhovna Lurea po dveletni ječi oprostilo in ob jednem izjavilo, da jako obžaluje, ker se je prej tako zmotilo. Zvedelo se je namreč iz papirjAv umrlega bogataša, da je ta dal duhovna Lurca, ki mu je delil zakramente za umirajoče, dotično svoto z naročilom, naj jo da osebi, katero je bogataš ogoljufal. Da je pa umirajoči bogataš obljubil in ukazal vrniti prigoljufano svoto, to je spadalo pod »povedno molčečnost in zato Lurc tega ni povedal. Daroval je svojo čast in svojo prostost. V plačilo za velikansko krivico, katero so ma storili, ga tolaži zavest, da je spolnil svojo težko dolžnost. (Star .študent".) V Varšavi uči se Rok Borisik zdravilstva, star je 75 let. Mož je bil kot soudeleženec maloruskega upora kmetov prognan I. 1846 za celo živ-Ijenje v Sibirijo. Pred kratkim so ga oprostili. Sedaj nadaljuje stari dijak (»stara hiSa«) svoje Študije. (Rasni ženitvanski zadržki.) V letošnjem predpustu sta se imela v mestecu N. dva poročiti. Ali uro pred poročenjem se skesa ženin, in le silnemu prigovarjanju prijateljev se posreči, da pride k prvotnemu sklepu. Malo zakasneli hitč svatje v cerkev. Ali — glej kleka — zdaj se pa nevesta skuja in noče v cerkev. V tožnem miru povžijejo napravljeno kosilo, da se ločijo. »Pa z osodo ne igraj se človek«, zvečer sta oba voljna se vzeti. Drugi dan sta bila poročena. (S kavo je kuril) pred nekaterimi dnevi parnik, ki je doSei v Trst. Ladija je imela 30.000 vreč kave naloženih, katero je prevažala iz Južne Amerike. Zaradi viharja na morju se je vožnja zelo zakasnila, drva in oglje je poSlo, in da bi Bredi morja ne obtičali, so mornarji pokurili 450 vreč kave, da so mogli priti v Trat. (Vzvišen zgled.) častnik razlaga novincem dolžnosti na straži. »Stražar ne sme odkazanega kraja nikakor, nikoli ne popustiti. Zapomnite si to in rimski vojsčak v Pompejih vam bodi zgledi Stal je na straži pred stanovanjem mestnega poveljnika, ko je jel Vezuf ognjenik bruhati gorečo lavo in je padal razžarjeni pepel. Stal je nepremično tam, da ga je zamedel razbeljeni pepel. Poln zvestobe je ostal hrabri vojščak po koncu stojč na svojem mestu, dokler ga niso naposled po preteku tisoč sedemsto let izkopali.« (»Kralj krojačev") g. Worth v Parizu računi za navadno žensko obleko 1000—1500 mark, za Slep iz čipk (dvornih dam) 3000 mark; največ pa, kar je ra-čunil za jedno obleko, je bilo — 100000 mark. Narodno gospodarstvo. Kedo naj bo čebelar? (Dalje.) Jesen je pred durmi, minul je ajdov cvet, k' je dal čebelcam med I Veseli Dolenje biti ukaje med pokanjem topičev preskrbet si svoje zidanice z novino. Tudi bučelarjem miga sedaj delo — trganje. Toda je najprijetnejše delo na svetu ukvarjanje s polnimi skledami diSečega medu. Komu bi bilo težavno, komu bi zato ne dostajalo časa. V malo urah si gotov z 10 do 20 panjovi. Tu, dragi čebelar bi te prav prijazno resno prosili: Opusti vendar neusmilieno — neumno navado starega kopita, bučele z žvepljanjem in moritvijo oropati njih pridelkov. Ali ni to isto, kot čvrsto rodovitno jablano posekati v ta namen, da potem iz nje obereS sadje ? Stori raje tako: Hladnega jutra ali večera konec septembra razgrni pri ulnjaku na tla kako rjuho. Na to postavi panj. ki ga misliš prezimovati ter jednega, ki bi ga sicer žvepljal. Poslednjemu vzemi matico, ter iztresi iz njega vse bučele v plemenjak, kateremu si odvzel zadnjo končnico. Tako ojačenemu panju podaj Se v jesenu nekoliko medti in videl boS, kako čvrsto ti prebije zimo. Prihodnja številka .DOMOLJUBA" izide da* 15. aprila 1897 zvečer. Lo torij« ti e srečke. Dunaj, 20. marca: 60 7. 72, 1, 4. Gradec. 20. marca: 69, 18 22 61. 42 Line, 27. marca: 60. 68, 67, 4 41. Trst, 27. marca: 69, 23, 75, 66, 68. Služba organista in cerkvenika ki naj bi se ob enem pečal s kakim rokodelstvom, se odd& t I. majem 1.1. Župni urad AJdovee, poŠta Žužemberk. 169 1-1 Oelz- kava je najboljši in najčistejši primeseh h kavi. 149 86—4 Čestite gospodinje T | Zahtevajte in kupujte to kavo I Prodaja ae Y rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v ikatijah. Tržne ceiife t IIMIJAhL 28. marca. Pšenica m. st. Rež, » Ječmen, » Oves, » Ajda, » Proso, » Koruza, > Krompir, Leča Grah, > Fižol, » Maslo kgr. Mast, » Špeh, svež » gl.ikr. hktl. 51 6 7 7! 6 2 12 12 10 20 96 i 70 64 Špeh, porojen, kgr. Surovo maslo, • Jajce, jedno . . • Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje » » • Svinjsko » » . Koštrunovo» > . PišaneC..... Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama. > > . . Drvatrda.4kub.mtr. > mehka . . . |Mkr.j —I 68 -j 75 -! 2! I—i 10i ' — j 64| !-! 64 I - 62 'd S —i 20 i 20 2 14 6i 14 4 80 M. Leusteka, Resljeva cesta št. I jjjj poleg mesarskega mosta v Ljubljani Pj^i gospodarjem in kmetovalcem-iivino- M M izvrstni redilni prah za živino A ($1 konje, govedo in prašiče H)] jeden zavojček z rab. navodom 80 kr.. dvakrat toliko t)0 kr. W J W priporoča rejcem V al 'Ml Velika zaloga vseh preizkusnih, izborno deliijo ih do- JmJ S4 mačih zdravil, katera se p» časnikih In cenkih priporočajo L* i kot izvrstna sredstva proti raznim boleznim. — Razpošilja Ki se vsak dan dvakrat s pošto. & •t^J Resljeva ceita it. I poleg mesarskega mosta. Velika izbera lepih, porabnih daril za Božič in novo leto I Najboljše nre po najnižji ceni # in verižice, uhane, prstane itd. j, ima v zalogi Fr. Čuden. urmr v Ljubljani na Mestnem trgu MT nasproti rotoviu TtMU Popravila izvršuje kar možno natančno pod jamstvom. Zaloga in popravljanje koles za vozarenje _(bieikloi) po nizki eeni. 101 12 EXXXXUltZXZZXX3--- — Častni diplom Celje 1HHM mm Jožef Tabor 1683 1 tovalrtta cementnih iždelko? V Ceijl in na Zid&hea Aoitu Priporoča častitemu občinstvu, stavbenim mojstrom in častiti duhovščini svojo veliko zalogo oem entfcftff a blaga po jako nizki ceni: Cementne plošče štiri in šastvo-glate, gladke in natisnjene v različni velikosti in v različnih barvah, posebno za tlake v cerkvah, dvoranah in hodnikih Trotoar-plofee križaste in rižaste, velike in male za pred hiše in po kolodvorih in tudi zraven spadajoči robna kamena m„„„ , je 'T° ^ J zu0gi stoPn'oe. podboje za duri. ka- fa hV VOdnjake' konj8^ ja9li' svinj8k" korita, plošče za dimnike, (mize za na vrte ali ut.oe z napisom ali gladke) Okrogle stebre ali (falarje) velike in majhne za cerkve dvorane in hodnike, nagrobna kamena in kamena za grobne križe Wewamem tudi vse betonlrunge po kolkih ia govejih hlevih in po vežah po najnižji eeni. Jožef TaWr izdclovatelj cementnega blaga v C e l j i, Kolodvorske ulici št. 13, na Zidanem mostu, Qrii« it 100. XXXX3CXXXX3tXXXXXXX M N N N N M M n N N M N N N M Ht H N M H N H M N N M M N S J i n,«Ht(>n|ak. v Dravljah h. št. 60. pošta a, v^r^r^« ' p"««".- i« inozemskimi, prevzame kritje in popravo raznih poslopij, 100 10 300 Eli na mesoo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščena državna pisma in srčike. Ponudbe pod naslovom: .leichter Vurdienst" Rudolfu Mosse, Dunaj. (747 I0-10) 540 5 88 680 680 690 7 75 Lekarna pri Mariji Pomagaj v Ljubljani. ifcr Novo urejena "»JK 141 (6) ^ h lekarna „pri Mariji Pomagaj" ffi 135 47, ki*. kave10"6 poštnine prosto proti povzetji, ali ie se denar naprej poSlje, zajamčeno najboljše blago. Afrik. moka bi»e-ni , . gld. 5 20 Santos, fini . • • : Kuba. zelen, posebno fini Ceflon, modrozelen, p. f Zlati java, rumekast, p. f. Biaerna kava. zelo fina. Arab moka ff. blagodišcč Cenik in carinski tarif zastonj. Ettliuger & Co . Hamburg. Živinska sol po znižani ceni dobi se vedno v vsaki množini pri Frano Fisoher-ju v Kamniku. 162 3-2 i naprodaj t 12 mer- niki posetve blizu cer- kve pod ugodnimi pogoji. Več povč Jos. Kordei v Šentjur ji pri Kranji. Deloljubne osebe — povsod — katere iščejo trajni denarni zaslužek, naj pismeno povprašajo pod ,,Zukuuftnvor*orge" Onulec, poste rr-stante. 163 8-3 A^en tje, obiskujoči privatnike, se sprejmi proti visoki proviziji za razpečavanje posebnovrstnih lesenih zagrinjal in polken|, že šestkrat odlikovanih. Ponudbe z refurencijami na C. Kient, Krmnimi tovarnar i. ti. (Ustanovljeno 1878.) Največji zavod za tako blago. 142 & %do pij* » MneipPjJžS- Vsak kdor ljubi okusno kavo. ho8o zdrav ostati in si kaj prihraniti. trgovino in X** * uljudno **«« kuham pristno žganje in brinjevec, posebno priporočen od gg. zdravnikov •ukno VSvinTM' m«»»f«*turno blago, n. primer: vstal {K°u ^AfS"* »S"'"«. prsdpSnlks, Jidane, .vrMn^rc^att ur ^ hova A^KŠJjhtfP ~ — Vae po najnižji oent. — 167 2-1 B. llučigaj v Mengšu. V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-atrovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctura balsamiea) lz lekarne pri „angelju varhu" In tovarna farma-oevtidnlh preparatov A. Thierry-ja » Pregradi pri Rogatec-Slatini Preskušan in potrjen od zdravstvenih oblastav. Najstareje, najpriatneje, najreelneje ln najoeneje audsko domače zdravilo uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter Je vpora-bno notranje In zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapino, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry lekarna pri „angelju va-rthu'1. Vo«k balzam, ki ne nosi zaoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot Sini ženejo tem nifi vr»dnejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Ponarejalee In posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj sa naroči direktno in naslevi: Na angelja varita lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Bogateo-Slatinl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane frnnko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 uialili ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 6U vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj ae vedno natančno na zgorajino zeleno varstveno znamko, katero mora nositi ▼ znak pristnosti vnka steklenioa. Adolf Thterry, lekarnar 139 20- 6 v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 19 20-11 i! • in s. LnimenLCaDsi coini ios. 144 5 Ia lekarne fciekter-Jere ▼ Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7d kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zuhteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 26-14 Richter-jer liniment s .sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko rsidro" kot pristne. atohter jeva lekarna | pri zlatem levu v 1? r a g i. i Matej Oblak, klepar na Vrhniki r H se priporoča za raznovrstna kleparska dala pri cerkvenih in ■ drugih stavbah, kakor: pokrivali)* zvonika«, kapel. Mrkvft 9 itd., izdSh)vanje Strešnih žlebov, strelovodov po najzaneslji- H vejšem načinu in po nizki ceni itd. Mnogobrojna pohvalna || spfftsval* o4 eetfcveetti fiwlrtej«etov ia drug* «e a« «w- 2 polago. 189 I t > > i fl # Ta domaČa zdravila dobijo se uajceaeje pa poitl; so mnogo let izkušena, z d6brim vspehom rabljena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše kakovosti, vedno sveže in priznano. Posebno »o ;0kt0r pl. Trnk6ozy-jev aur ovet je vribalno sredstvo pri bolečinah v križu, v rokah in nogah itd., okrepčuje žile in mišice človeškega telesa, osobito po napornem, utrudljivem delu in trajni hoji. Uspešno je rabijo hribolazci, vojaki, biciklisti in jahači. Najboljše dietično sredstvo za želodec I Marija-Lurški g renčeč za žeodec Steklenica 50 kr., 6 steklen ie 2 gl«. 50 kr. Priporoča se najtoplejše kot kemično Cisti, hygije-uični, dietični želodečni liker. Ta dobri grenčec za želodec je med vsemi grenčiči, oživljajočimi soki itd. naj-priporoCljivejSi. Oživlja in okrepčuje želodec, vzbuja slast do jedi. s kratka, je najboljši, z mnogimi zahvalnimi pismi priporočen grenčec za želodec. Vse te, kakor vsa druga zdravila razpošilja na vse kraje vsak dan po poŠti lekarna Trnk6czy zraven rotovža Ljubljana, Kranjsko. 68 (12-10) Svarilo! Ta liker pristen je le tedaj, ako je na vsaki steklenici od lekarne uradno zahranjena varnostna znamka ,Marija- Lurika v jami." "E51 Dsojam si prečastiti duhovščini, slavnemu občinstvu in velespoštovasiir. odjemalcem uljudno naznaniti, da sem dnem 8. februvarja t. 1. preselil svojo trgovino a klobuki, čepicami in krznarskimi Izdelki iz prejšnje prodajalhice v gosp. Kirbiia hiši na Kongresnem trgu v novo urejene mr prodajalnične prostore v VVolfovi (preje (ledaliMni) ulici it. i Ob tej priliki se priporočam vsestranski ter prosim, ohrani tekom 28 let ..... *" " " naklonjenost si. občinstva. da se mi pridobljena časteča me blago-YelespoStovanjem Anton K rej Čl. Istotam je tudi trgovina s klobuki za dama. 162 6-4 r ^ \ Najnižje cene I / c^ V M o % tj \ \v/ \//,afiie/\0|dpzri AU o"qj>ts ' £ i 3 - On S«. J T/. ■■ juc|/i n p a a I e |\j Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva. XXXI. državna loterija ia civiluo-dobrodelne namene. 7816 dobitkov v gotovini, razdeljenih v 148 dobitkov b 3884 preddobitki in 8884 podobitki v akup-nem zneaku 165.000 kron v zlatu in 100.950 gld. veljave in sicer: 1 dobitek po 150.000 kron v zlatu 160.000, 1 dobitek po 16.000kron t zlatu 15.000, 1 dobitek po 6.000 gld. 5.000, 1 dobitek po 4.000gl. 4.000, 1 dobitek p* 3.000 gld. 3000, 1 dobitek po 2000 gld. 1000, 1 dobitek po 1800 gld. 1800, 1 dobitek po 1600 gld. 1600, 1 dobitek po 1300 gld. 1300, 3 dobitki po 1000 gld. 3000, 4 dobitki po 600 gld. 2000, 4 dobitki po 300 gld. 1200. 4 dobitki po 200 gld. 800, 8 dobitkov po 175 gld. 1400, 14 dobitkov po 150 gld. 2100, 18 dobitkov po 100 gld. 1800, 28 dobitkov po 76 gld. 2100 gld. 62 dobitkov po 50 gld. 2600, 96 dobitkov po 30 gld. 2880, 50 dobitkov po 25 gld. 1250, 182 dobitkov po 20 gld. 3640. 584 dobitkov po 16 gld. 8760, 350 dobitkov po 12 gld. 4200. 1350 dobitkov po 10 gld. 13.500. 660 dob. po 7 gld. 4620, 4400 dob. po 6 gl. 26.400. Žrebanje ae vril nepreklloljlvo 10. junija 1807. Sredica Stane 2 gld. av»t — Srjčke ae dobi pri oddelku za dr- žavno loterijo na Duniyi I. htemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikak, pri davčnih, poštnih, brzojavnih uradih, v menjalnicah itd Igralni načrti za kupovalce zastonj. Srtike (• razpe- iiijajo poštnine prosto. Qd c. kr. lot. ravnateljstva, 160 6-2 oddelek za drž. loterijo. ♦ Raznovrstne vozove, f Štajerske vagerle, ♦ " na pol pokrite kočije, J 3_2 landaverje, ♦ tovorne vozove itd. J izdeluje in ima tudi v zalogi ^ F»eter Keršič t izdelovalec voztv J v Spod S š/ti pri Ljubljani. X Izborilo svojo zalogo raznovrstnih voz kritih in nekritih Herbabny-|ev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup r u^s: jas: So jedf po.pMnJ« pr.bav«anje m reditooat, telo lafil in kraplT ki je v sirupu v lahko si prlsvajajoši obliki, je jako koristno za narejanja krvi, razumljive fos-forno-apnene soU, ki »o v njem, pa posebno pri slabotnih otrooth pospešujejo narejenje kosttj. ^Cena steklenic. J. Ig* »te. P« >-*«*> krvg I^SSSlgf Svarilo! ' ! pojavlja >o pod jednakimi ali podob-" uimi ime ii, a so vendar posvoji sestavi in rrojeaa ufilnku po-polnoma različne od našega originalnega 26 let obstoječega pod-D fonfomasto kislega apoen o-ftelezaega al repa. Zahteva naj te torej vselej lareftno Berbabny-Jev apneao- telesni strup. Pazi naj se tudi na to, da Je »raven atoje&a oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenici in prosimo, ne dajte ae zapeljati alti i nitjo oeno, niti s druzlml pretvezami, da bi knplll kake ponaredbel Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkeit" VII/l, Kaiaeratraaae 78 in 75. Zaloga tadi skoro v vseh lekarnah. i ®|jui.tut nmaABNTJ ! jr Pege -m ♦ ^ 164 10—3 odpravi v 7 dneh popolnoma ♦ dr. Christoff-a Zborni, neškodljivi J W Ambra-crčme t jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olep- ♦ M« polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah 4 P° 80 novč. ima na prod»j ^ Jo>. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. ' liino in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu Fr. Šiške naslednik J. Demšar Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. taliluliotiifi vtj. c. in kr. pri*, umhralna vodi zi konje cena stekl. 1 gld. 40 kr. a. v. Vže tekom 36 let uporablievana v dvornih hlevih, v večjih konjarneh vojaiklh "civilnih, krepi pred In ojačuje po velikih itrapacah, pri Izpatinjenju, otrde-lottl mišic, kit itd., usposablja konja k trajnemu naporu pri tekanju. Pristen dobi se le, ako je pri-tisnjena varstvena znamka, v vseh lekarnah in droguerijah ▼ Avstro Ogerski. 116 (8-3) okr Glavna zaloga: Ofv. KwlmdLa o. In kr. intr.-egeriki In kr»«. rumunikl dTorni »loinik lekarnar v Kornenhnr>n pPi Dunaj Odgovorni irodnik Ivaa Kakava«. Tiaka .katoliška Tiskarna."