Prihodnjo sredo ob 12. uri bo pri brodu na Hotizi slovesna otvoritev maloobmejnega prehoda Slovenija -Hrvaška. Po vsej verjetnosti bosta med glavnimi gosti s hrvaške strani tudi dr. Franjo Hidman in g. Mate Graniči slovenska stran pa bo ob tem pomembne^i^o^dka izredno _ močno zastopansč
Pen
I r'y j živem! \
>.v
>
4^
#
-i
* j
?4.
I
**i
t
r.
I
U"
t
AV^
:i
I -'-
I
in
V'
r
H
- ki bodo počastile ta pomembni dogodek.	L
Seveda so na otvoritev vabljeni tudi vsi delovni ljudje in občani Pomurja.
''	.^4	snejnaJecJiotiSke kabelske televizife se že vneta pripravila na prihod dr. Frania Tudm&na z vohunskim vnritnm

Naslednji Pen boste držali v rokah n n nrf^Hverer mednarodnesia delavskesta nraznika.
i
VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 26. marca, 1998, 36. številka

F—
L k../







Vstanite v suženjstvo
'Zii.kJetif
marec '98
tute Pc^n tute
VESTNIK 34
KOMUNALNE REFORME
LJRAZKRIŽJER
»MARELA« ZA
I
11*^
flj
iuSM-'
I
H
VSAK PRIMER
t (?'
občina
-1^
I
Z1
TH *
‘tl;'"





dobrodošli




Nekdo je pred kratkim vendarle preselil to napisno tablo občine Ljutomer, ki je bila narobe postavljena, globoko na ozemlju katastrske občine Gornja Bistrica. Zdaj je tam, kjer je prav. Kmalu pa jo bo najbrž potrebno opremiti z novim napisom - da se namreč tu začenja ozemlje nove občine Razkrižje. Prav tako nekdo je to na improviziran način že
storil.
JOG
LJUDJE IN OBIČAJI PLANINCI (IN -KE) POJEJO
Prvi planinec PD Murska So- | bota VLADO ŠINKO (poklicno vodja »šablonerjev« v Murini tovarni ženskih oblačil) je preskusil tudi svoje pevske sposobnosti - sam si ni upal, zato je prosil za pomoč znano pevko iz Dobrne. Pentutajo, da I je duet požel viharno navdu- I šenje, ki se ni poleglo dolgo v noč. Po ubranem nastopu se sliši, da se Vlado z neko znano I nemško agencijo dogovarja, da bi začel poklicno pevsko kariero. Prvi poskusni nastop naj
bi bil v enem od pomurskih
zimskošportnih središč. JOG

'JA
’ J '
^■1
■ J



Oy

Tj‘ t

LJUBLJANA : MURSKA SOBOTA
če žogobrc v hladnem in oblačnem nedeljskem popoldnevu gledalstvu ne ponudi pravih užitkov, si jih pač izmisliš. Poleg mariborskih so ravno dovolj neumni (žal!) za te vrste zabavo ljubljanski navijači. Časi, ko so Murini gringosi uprizorili

i






g

»H

g*
* 'I



•'?>•¥ is-

* Ograja, ki je ločevala »naše« in »njihove«, ni dolgo zdržala. Ko so jo (ograjo) lomili, so se grozno zabavali, Ljubljančane pa $o »naši« poimenovali kar tujci, saj jih je bilo več kot pol »Slovencev za tri jurje«. Med šali je bil tudi tisti NK Sarajevo, kar je dokaz za prejšnjo trtlitev. Sicer pa so se tudi čisto »pravi« Slovenci obnašali popolnoma balkansko.

Najuspešnejši vaditelj nogometašev Mure, ki so proti vsem pričakovanjem Še vedno na vrhu slovenskega žogobrca, MILAN KOBLENCER nerad ponavlja napake. Tako se je v Celju hudoval na samega sebe, saj je pozabil vzeti na tekmo dežnik, vreme v tretjem največjem slovenskem mestu pa je bilo vse prej kot suho. Zato je že na naslednjo tekmo v Fazanerijo (znano je, da je običajno ob Murinih tekmah v Soboti slaba vremenska napoved) prinesel ličen črn dežnik, da bi ga zavaroval pred morebitnimi padavinami. Dežja k sreči ni bilo, žal pa tudi ne golov v nasprotnikovi mreži (vsaj ne na tekmi, ko je nastala fotografija). Sicer pa Milan Koblencer te dni praznuje. Obletnica je okrogla vsaj tako kot žoga, v redakciji Pentut pa vsaj tako kot trener upamo, da se mu bodo nogometne želje ob jubileju uresničile. Čestitamo!




I
!
' Ih




i hJ
*

J
I
A
1
t
1

T>


SPOPAD
h
Pl'
‘J’ II
■f

r
t

p
k

pravo ulično vojno proti Ljubljančanom in med drugim metali kamne v »žabarski« avtobus ter naredili cestno barikado, so mimo. Ampak ob zadnji tekmi Mure in Olimpije se je na severni tribuni spet "dogajal narod«... Začelo se je kot običajno - s prihodom ljubljanskih navijačev na tribuno - in prve provokacije so pripeljale do kasnejšega spopada, V polčasu je
-«3
V drugem polčasu so
njihovi na vsak način želeli do naših. Redarji so pri tem pokazali izjemno hrabrost in enemu nasilnežu namero dopustili. Seveda |e to vlilo poguma šo-drugim -kot Celjanu na fotografiji. Ni mu uspelo - moža v uniformi pa je le »pobožal«!
VESTNIK 35
tute Pen tute
marec '98

I
OROPALI MALE NOGOMETAŠE
KOMBINIRANE SELEKCIJE!

p

* ■

I
I
Gda pride naš veleposlanik b___ iz Varšave?
r

Da ne bo pomote: mali nogometaši so zato, ker igrajo mali nogomet. Gre za kombinirano združeno selekcijo Pomurja, ki je nedavno odpotovala na kvalifikacijski turnir srednje- in južnoevropskih regij v Wroclav na Poljsko. Potem ko so naši fantje uspešno odigrali prvo srečanje proti severnim Bavarcem (izgubili so samo s 3 : 4, kar je glede na razvitost bavarskega nogometa več kot časten izid), so odšli, kot se za kultivirane in higiensko več kot minimalno razgledane mladeniče spodobi, pod prho. Ko so sc takole
sproščeno in zadovoljno umivali (eden pokroviteljev je bila tudi ljubljanska Ilirija, ki je prispevala telesne in šampone za lase), niti pomislili niso, da je bila to zanje zadnja turnirska tekma. Po prhanju so,namreč zgroženi ugotovili, da jim je nepridiprav (po podatkih Interpola jih je bilo menda celo več, pa Še neka ženska je bila med njimi)) zmaknil prav vso garderobo - tako športno kot ono drugo, »civilno*. Vseh sedem je hitro steklo na igrišče, da bi morda Še ujeti lopove. Žal, vidite, da jim ni uspelo!
* *
'tv'
rit'

MORJE LJUBEZEN
i:
ZAVAROVALNIŠTVO
VOZI ME BALON
V VIŠAVE
■■ ■ v

Vf-



1^
. j
L**
4

Zemen balon, pa iden ta gor!





*



' V


J
mlajši pripadnik navijačev Green Dragons zbrani množici domačinov ob »šanku« prisrčno pokazal golo rit. »Pornič« se je zgodil nenadejano in hitro, za fotoreporterja celo prehitro. Ob pogledu na še ne kosmato ritko navi-
v
t4l
4 k

Jll
I
■ H
'C'
■
Jr
ll* “i


J
F


Milanka Lange - Lipovec izpod Pohorja se je malo pred srečanjem z Abrahamom podala kar na 3-letno križarjenje s katamaranom Vakuta po oceanih sveta. Z jadrnico jo potovala prvič v življenju, a k sreči je ob njej bil njen mornar in kapitan Roger. Tako je po vrnitvi izdala kar tri knjige z naslovom Moije in ljubezen, opravila Številna predavanja z barvnimi diapoziti po vsej Sloveniji, nekaj televizijskih intervjujev in že se spet odpravlja na pot. Njej mornar že leto dni kar sam križari z Vakuto po moljih sveta in Milanka se mu bo Se pred poletjem spet pridružila. Najbrž spet za cela tri leta.
Da gresta morje in ljubezen skupaj, pa vse pove kar pričujoča fotografija.
Upen
Eden najprodornejših (upamo si čisto netutarsko trditi tudi najsposobnejših) regijskih direktorjev RUDI CIPOT nima miru. To je lastno vsem kreativnim dušam, energijo pa je nekako potrebno kanalizirati v koristne sfere. Koliko mu i to uspeva na profesionalnem področju, najbolje vedo I zaposleni v njegovi firmi ob Lendavski v Soboti, vsekakor pa se je Rudi pred časom odločU tudi za višave. Prav nič ga več ne mikata samo postopanje po trdnih tleh in J vsakdanja vožnja z avtomobilom. Opravil je izpit za g »šoferja« (pilota?) balona in zdaj ob zgodnjih jutrih uživa j nad našimi domovi. Konkurenčni mu balonarji trdijo, da I verjetno ne bo manjkal na svetovnem prvenstvu bingljačev, f ki bo letos v Avstraliji.
FAZANERIJI
jača so začeli »naši« družno skandirati: »Mi smo kurac, vi ste pička!« S tem so dali jasno vedeti, kdo


IM -
' Strastna ježa se je kmalu sprevrgla v pretep in nekdo je izvlekel solzivec. Tako so družno zajokali razgrajači in varuhi reda. Dragonsi so iz zmajev postali zmajčki in do konca tekme niso več jokali - pa tudi pretepali se niso.
■O
Ste se že kdaj vprašali, zakaj toliko nasilja ob nogometnih
igriščih? Verjetno bo že držalo, da tudi zato, ker so prav stadioni prizorišča, kjer je to nekako uzakonjeno, čeprav naj bi bilo uradno prepovedano, A kateri sadež Je že najslajši

B in f: ACI
ra
je gospodar Fazanerije. Ograja je preprečila fizično »zbližanje« obojih, zato je bilo nadaljevanje v
drugem polčasu. Na tribuni seveda. “
Po tekmi so policisti poskrbeli za spremstvo. Ker so Dr^onsi znova prišli k sebi, je bil nujen še en poseg. Zapele so gumijevke, solzivec je spet spražil vsesplošno jokanje. Ne bo odveč spoznanje in nasvet obenem, da so navijači vsaj na tribunah posebne sorte ljudje (bitja). Zato jih lahko obvladaš le, če ne kažeš znamenj popuščanja. Približuje se namreč tekma z Mariborčani, ki so nameravali že na ljubljansko-soboški spopad, da bi obračunali kar z obojimi. Sicer pa ob slabšem nogometu vsaj ni bilo dolgočasno!
marec ’98
Pen
VESTNIK 30
KRŠČANSKO
4*
ODPUŠČANJE
PREKMURCI IN PRLEKI TOŽIJO
Spomnim se, bilo je pred leti, sem imel na neposredni telefonski zvezi in v živo po radiu enega tukajšnjih katoliških župnikov. Govorila sva o nekem konkretnen problemu okolja, o lipi pravzaprav, ki je krasila okolje cerkve in kraja, kjer je deloval, pa jo je nekega lepega dne ukazal podreti. In je v najin klepet posegla poslušalka ob pomoči drugega telefona, ki je vzkliknila; »Povejte temu gospodu, naj si raje uredi svoje intimno življenje!'« Potem je odložila. Tako nenadoma je bilo to, da je tudi mene šokirala. Skušal sem se sogovorniku opravičiti za presenetljivi izpad, pa je bila njegova reakcija zame še bolj šokantna: »Meni da si upa to reči, ki niti kuharice nimam!« je zavpil. »Na koncu bo že prišla pred Boga in jo bo ustrezno kaznoval!«
Moram reči, da je bilo v mojem dolgoletnem delu pri radiu malo situacij, ko bi mi vzelo sapo in ko nisem vedel, kaj naprej. Župnika sem skušal pomiriti, hkrati pa sem ga spomnil, da je odpuščanje ena od temeljnih krščanskih vrednot. Grožnja z Božjim maščevanjem pa se mi nikakor ni zdela umestna, še zlasti, če prihaja iz ust Božjega služabnika,
O tem župnikovem incidentu sem potem razpravljal tudi s skupino pomurskih predstavnikov katoUške in drugih cerkva in vsi so se strinjali z mano, da njihov kolega tako, kot je reagiral, ne bi smel.
Na zgodbo sem se spomnil že ob prvih javnih nastopih nadškofa Rodeta, ki je kaj kmalu pokazal, da bo nosilec nekega drugega stila dialoga z
KOM Pen TAR
javnostjo, civilnimi oblastmi, državo. In ko se je pojavila zgoščenka skupine Strelnikoff, je dr, Franc Rode reagiral natanko tako, kot smo od njega lahko pričakovali. Ko je izvedel za zloglasno naslovnico, se mu je pokazala ne samo slika matere Božje s podgano v naročju, ampak pokvarjpna slovenska družba. O argumentu nadobudnih mladcev anonimne skupinice, da so reagirali na njegove napade na člen ustave, ki govori o pravici do svobodne odločitve glede rojstva, nadškof Rode v svojih reakcijah, tudi ko je daroval mašo na Brezjem, ni govoril. Le o čustvih vernikov, njihovi prizadetosti in užaljenosti in spet enkrat o splošnem mračnem razpoloženju, v katero je ob izključevanju katoliške cerkve zabredla slovenska družba In prvo, na kar so pomislili politični privrženci nadškofa Rodeta, v njihovem imenu predvsem mladi krščanski demokrati in začuda tudi državni tožilec Anton Drobnič, je bila zahteva po prepovedi zgoščenke in kazenskem preganjanju njegovih avtorjev.
Zgodba je tako banalna, da se človeku ustavi pamet. Kot rečeno, je skupina Strelnikoff povsem anonimen celjski ansambel, za katerega so pred kampanjo slišali zgolj glasbeni poznavalci. Naklada sporne zgoščenke je bila minimalna in brez Rodetove reakcije bi šlo vse skupaj mimo tako, da o skupini Strelnikoff ne bi nihče resen nikoli ničesar povedal ah slišal. Zdaj so postali problem in postali so slavni. In zadeva mi začenja smrdeti. Dobivam namreč občutek, da bi si slovenska katoliška cerkev, ki potrebuje agresivnost zaradi nekih povsem drugih razprav o njihovi pravici do vrnitve cerkvenega premoženja, tak incident morala pravzprav naročiti, da bi lahko z vsemi kanoni napadla slovensko javnost in njen brezbrižni odnos do vsega svetega.
In spet sem se spomnil svojega šoka, ko duhovnik ni zmogel dovolj pameti in moči, da bi odpustil ženski, ki ga je javno obtožUa nečistovanja. Očitno ostaja za odpuščanje pod taktirko nadškofa Rodeta v slovenski katoliški cerkvi še manj prostora in možnosti.


SODNI PROCESI SO SPROŽENI PROTI PROMETNEMU MINISTRSTVU IN DIREKCIJI ZA CESTE TER NOTRANJEMU IN OBRAMBNEMU MINISTRSTVU
NAPAD NA OBLAST
Vrag šalo jemlje, so se pred enim letom pridušali prebivalci Cankarjeve ulice v Murski Soboti, ki jim je slovenska osamosvojitev prinesla le tresljaje, hrup in smrad, ki jih noč in dan, ob petkih in Svetkih, povzročajo tovornjaki z vlačilci in cisternami. Odločili so se za skupinski napad na oblast, saj je država očitno gluha za miroljubne proteste, kratkotrajne zapore in podobne mehke oblike državljanske nepokorščine,
KAKO SE BO KONČAL DVOBOJ CANKARJEVCI: MINISTER
BERGAUER IN DARS
Že pred letom dni so sezono lova na prometnega ministra mag. Antona Bergauerja odprli soboški Cankarjeve!, Na okrajnem sodišču v Murski Soboti se je v prvi rundi znašlo 37 njihovih vlog. Najprej so opozorili, da ni znano, ali ima tožena stranka, torej država, sploh uporabno dovoljenje za uporabo ulice, ki je
prevzela vlogo magistralne prometne ceste, po bi bil avtomatizem, ampak se lahko odstotek giblje
kateri se valijo težki tovornjaki, ki povzročajo čedalje vidnejše poškodbe na stanovanjskih in drugih objektih, odpadajo ometi in keramične ploščice, pojavljajo se razpoke v stenah in podobno.
Nato so pribili, da jim hrup in izpušni plini njegov tožbeni zahtevek neutemeljen in predlagajo.
povzročajo zdravstvene težave, da še vedno ni
ne duha ne sluha o pošteni obnovi magistralne Murski Soboti.
ceste, predvsem pa, da so močvirniki požrli obljubo, ki jo je dal Sobočanom med enim od predlanskih pregretih razgovorov nekdanji državni sekretar v prometnem ministrstvu Marjan Dvornik. Če oškodovancem s tožbo zoper državo ne bo uspelo, napovedujejo, da bodo cesto zaprli za ves promet; to naj bi storili kar sami, saj so jih do sedaj politične stranke zaradi lastnih interesov vedno znova pustile na cedilu.	*
KDO BO KOGA V IGRI ŠKORPIJONA SV: OBRAMBNO MINISTRSTVO?
Odstopljeni obrambni minister Tit Turnšek menda ni imel pojma, da morajo nekateri častniki Slovenske vojske dodatke k plači iztožiti. Morda bodo o tem poročali Titovemu nasledniku Alojzu Krapežu!?
Dva častnika Slovenske vojske, eden z levega, drugi z desnega brega Mure, oba pa zaposlena v 76. protioklepnem odredu v soboški vojašnici -bolj razpoznaven je po znaku Škorpijona - sta že leta 1996 na delovnem sodišču vložila tožbo proti obrambnemu ministrstvu. Eden od njiju navaja, da je delodajalec od septembra 1993 do decembra 1995 častniku premalo izplačal 463 ur obvezne navzočnosti na delu, kar znese skupaj
z zakonitimi obrestmi 112 tisoč tolarjev. Škorpijona sta se sicer pred tožbo obrnila s svojima zahtevkoma na obrambno ministrstvo, vendar ju v Ljubljani niso uslišali. Na oddelku mariborskega delovnega sodišča v Murski Soboti so konec lanskega leta sklenili, da častnikom ugodijo. Jeziček na tehtnici sta premaknila sklep vlade iz leta 1991 in tolmačenje obrambnega ministrstva iz leta 1.995, po katerem oškodovancem pripada 60-odstotno nadomestilo za čas dežurstva in obvezne navzočnosti na delu.
Delodajalec tožečih častnikov se je zoper razsodbo pritožil zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe । materialnega prava. Predvsem se sklicuje na 135. člen zakona o obrambi in zaščiti, ki pravi, da se delavcem v državnih organih, ki opravljajo dela obrambe in zaščite oziroma dela v teritorialni ' obrambi, lahko poviša osebni dohodek do 20 odstotkov z vrednotenjem posebnih delovnih razmer in odgovornosti. To pa po razlagi državnega pravobranilstva, ki zastopa toženo stranko, naj ne
od nič do 20. Na koncu pritožbe so dodali, da ima eden od tožnikov že od nastopa dela v obrambnem ministrstvu prvega septembra 1993 ves čas dodatek
v
plači zaradi posebnih delovnih razmer in
odgovornosti v višini 20 odstotkov. Zato se jim zdi
da se v celoti zavrne ter da se ponovi sojenje v
PREKMURCI IN PRLEKI TOŽIJO DRŽAVO
Kdo bo vse to plačal?
Sodni izvedenci gradbene stroke so ugotovili, da se razne poškodbe pojavljajo tudi na več kot 80 metrov oddaljenih stanovanjskih hišah- Zahtevki prizadetih prebivalcev za materialno odškodnino se vrtijo tudi okrog milijona tolarjev brez upoštevanja zamudnih obresti. Prav tako tožijo državo zaradi Čezmernega zastrupljanja z izpušnimi plini in težkimi kovinami; ne morejo pošteno prezračevati stanovanj, posedati na dvoriščih pred hišami ter uživati sadja in zelenjave, ki ju pridelajo ob hišah. Te naj bi tudi izgubile tržno vrednost.
MARJAN DORA

VESTNIK 37
Pen
marec '98
1 I
I
I
I
I
I
I
XSKLPNQ



r?>';
o


/
u
J=f



•"j

J

KAKŠEN BO IZID PRAVDE POLICISTI: MINISTRA BANDELJ IN GASPARI?
Med tistimi Prekmurci in Prleki, ki so primorani tožiti državo, so tudi policisti. Zvedeli smo, da je v državi vloženih kar okrog 1100 zahtevkov policistov, ki terjajo plačilo razlike med dnevnicami in terenskimi dodatki za obdobje 1991-1994, ko so bili začasno napoteni na mejne prehode s Hrvaško.
Posamezni zahtevki oškodovanih policistov -iz Prekmurja in Prlekije jih je nekaj deset - se gibljejo med 150 in 200 tisoč tolarji na mesec. Premeščeni so bili za različna časovna obdobja, največkrat pa so bile odločbe izdane za mesec dni oziroma so jih po potrebi podaljševali. Zgodba se je začela razpletati pred slabimi tremi leti, ko je eden od policistov, ki so jim bili med nastajanjem južne meje usojeni sendviči, na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani uspel s tožbo. Sodišče je razsodilo, da mu mora delodajalec, notranje ministrstvo, plačati 135 tisoč tolarjev, kar je plačilo razlike med dnevnicami in že prejetimi terenskimi dodatki, ki je zmanjšana za stroške regresa za prehrano za čas, ko je bil začasno napoten na delo na policijski postaji ob meji s Hrvaško. Temu je sledil val pritožb preostalih kolegov.
Kakor ugotavljata direktor Uprave za organizacijo in kadre ter državni podsekretar v notranjem ministrstvu mag. Vinko Gorenak ter višji svetovalec, dipl, pravnik Martin Povše, gre za zelo različne situacije. Kavelj pa naj bi tičal v pomanjkanju denarja. Če bi v letu 1995 Bandljevo notranje ministrstvo v sodelovanju z Gasparijevim finančnim ministrstvom zagotovilo dovolj proračunskih sredstev, bi menda lahko izplačali vse zunajsodne poravnave in ne bi bilo razlogov za tožbe policistov. »Kljub našim številnim zahtevkom, prošnjam in opozorilom, da zneski zaradi zakonitih zamudnih obresti iz dneva dan rastejo, se finančno ministrstvo na to ni odzvalo vse do konca leta 1997. Zato smo sklenili zunajsodne poravnave z vsemi delavci, za katere smo ugotovili, da so do zahtevka upravičeni, v okviru razpoložljivih sredstev.
Torej nikakor ne gre za to, da bi notranje ministrstvo zavlačevalo ali se pustilo tožiti in se totarilo," razlaga mag. Gorenak, »Seveda pa so delavci iz previdnosti in zlasti po pozivu policijskega sindikata svoje terjatve do delodajalca zavarovali in najprej vložili zahtevek, Pozneje pa tudi tožbo. Pomembno je, da je Zastaralni rok pet let, in če bi kdo vložil zahtevek po petih letih, pravno ne bi bil upravičen do izplačila omenjene razlike. Po letu 1995 smo sklenili 385 zunajsodnih poravnav in izplačali Upravičeno zahtevane zneske,« O izidih sodnih procesov, ki so jih proti državi sprožili Prekmurci in Prleki, bomo seveda poročali tudi v Penu,
ZENSKI GREJI
OSTANEJO
V PROSENIH
KLOBASAH
Prvi zimski dnevi so že v davnih časih naznanjali med drugim tudi skorajšnji praznik kolin. Nekoč so tudi pri Zrinskijevih v Puconcih klali pred božičem, zadnja leta pa so vse drugo ohranili po starem, le čas kolin so prilagodili šolskim počitnicam. Šunka bo bolj pozno, bo pa zato dalj časa kaj za odrezati. Družinska tradicija je, da v zadnjo šunko zarežejo 4. oktobra, na ferencovo. Za veliko noč pa bo že tudi zrela za vuzensko pojedino.
Njihov družinski praznik je bil predzadnjo soboto v februarju. Zaklali so dva prašiča. Šunke in rebrca so medtem že povo/ena, nekaj svežega mesa so dan po
Ji 1
M.
K

k',’


J* -
*
'I
Šandorja /na fotografiji/ in Lajoša so zaklali, kolega Herman pa je zaenkrat še ostal v hlevu. Dejanje je storil mesar Štefan Sočlč, mlajši gospodar Stanko pa je bil, kljub žalostnemu izrazu v očeh, ponosen na rezultate svojega dela: »fanta« sta bila ravno prav rejena in krmljena z domačo hrano.
Družinski praznik
7.
1
>Vse je tako, kot nas je naučila pokojna mama. Za pomoč zaprosimo liicke, da domači manj delamo,« se pošali gospodinja Zlatka, sicer odgovorna za to, da je vse ob svojem času prav narejeno in dobro, da se ti že ob pogledu pocedijo sline.
Čreva, tudi debela, skrbno očistijo in tetici Milika Veren in Aranka Lovenjak sta pravi specialistki za to delo.
Milika je vsakič preverila, ali ne ' pušča. Potem so iz njih naredili še in j še krvavic: 160 parov ajdovih, 45 parov u črnih ajdovih, 31 debelih prosenih, 105 । parov prosenih in 74 povitih v pocikco, j vsega skupaj 413 parov oziroma I kosov. Mladi gospodar Stanko je bil s I količino zadovoljen, za kakovost pa | sta odgovornost prevzela starejši 1 gospodar Franc in sin Milan, ki mu je I letos oče prvič prepustil pripravo 1 mase za prosene krvavice, vendar I
IBJS

Penep
ii
N

iN I,
te
Tretja generacija družine Zrinski -Glavač sta starejši Simon, študent gradbeništva, in mlajši Zlatko, gimnazijec, Ob vsaki priliki znata poprijeti za delo, o čemer smo se prepričali sami in kar nam je dodatno potrdil dedek Franc: >Tako smo se skupaj dogovorili po smrti moje žene. Če sta hotela v šole, je bilo potrebno nadomestiti dvoje izjemno delovnih rok in moje besede so padle na plodna tla. Ponosen sem nanju.«
strogo po njegovem receptu: 6 kilogramov kaše, ki se ne sme razkuhati. 20 kilogramov drobno narezanega surovega mesa, česen, poper, sol, pimet in muškatni orešček po okusu ter za sočnost po potrebi voda, v kateri se je kuhala glava. Milanu je tekel pot po čelu, ko je mesil, nam pa so rumeno zapečene prosene klobase posebej teknile. In če je res, da ženski greji I ostanejo v prosenih klobasah, sta delo ’ sploh optimalno opravila.	j
c

■'J,

t
■T
kolinah spravili v zamrzovalnik, veliko so ga porabili za prosene klobase in beršline /domače klobase/. nekaj pa se ga je na dan kolin preprosto pojedlo. Nič pa ni šlo vnemar, ne čreva, ne kri, ne pocilica /priželjc/, ne pljuča ... Čreva so se spremenila v slastne krvavice, kri so spekli, v pociiico povili proseno kašo z mesom, iz pljuč skuhali odlično smetanovo juho ... Za kosilo pa so pripravil tudi slastna jetra na čebuli, Preskusite tudi ta recept: čebulo ocvrite, dodajte na tanke kose narezana jetrca, ki naj se cvrejo 5 do 10 minut, potem


K
nj '1

^7

I

^'f . ■
■w


Snaha Greta /pri oknu/ je vsako leto glavna pri retaših. Letos je zamesila testo, ki bi se vleklo do Beltinec, ampak z Blanko jima je bila dovolj velika kuhinjska miza. Napolnili sta vse pekače in bili so slastni: kiskakovi, jabolčni in repni.
primerno začinite. Opozorilo - solite čisto na koncu, sicer bodo jetrca kot podplati
v.
I
f -
h.
H

11
,1 '

1
I
r«
Na večer se je za bogato obloženo mizo zbralo blizu trideset sorodnikov in prijateljev. Dobro smo jedli in se zabavali. Za pravo razpoloženje se vsako leto potrudi Boris Lovenjak iz Bodonec, preoblečen v cipanjico, ki kakšen dan po kolinah tudi zares pride po svoj del. AnuŠko iz Doline je počakal tudi letos. S kolin mora vsak kaj dobiti za domov. Ibdi Irma in Jure sva dobila. Hvala!
marec '98
in Pen vju
VESTNIK 39
I
MS
c«nt«r'
KOVINOTEHNA


Bili ste največji kmetje v deželi, ste zdaj največji trgovci?
Nismo. Smo pa največji delavci, saj moramo ogromno delati, če želimo opravičiti investicije v zadnjih sedmih letih. Gotovo smo eni največjih po naložbah.
Imaš raje konje ali ženske?
Oboje imam zelo rad, vseeno pa je prva družina. Takoj ob njej so konji, nasploh pa bi rekel, da imam podnevi raje konje kot ženske, slednje pa imam raje, ko se malo zmrači.
Po Soboti se govori o pravem boomu, ki si ga napravil z novo trgovino, si ga pričakoval?
Govorijo marsikaj, resnica pa je, da je Prekmurje tak trgovski center potrebovalo, kar se kaže po obisku v prvih tednih. Ko smo kupovali te nepremičnine (proizvodna dvorana nekdanje Panonije, op. p.), bi to lahko napravil kdorkoli, pa nihče ni bil dovolj pogumen. Zdaj pa širijo govorice, češ da sploh nismo cenejši, ker je na računu davek, ki ga je tudi potrebno plačati. A to ne drži.
Zakaj si toliko cenejši od konkurence?
Ne vem, ali sem res toliko, kot se govori. Bistveno pa je, da je konkurenca začela spuščati cene. Že zato si MS-center zasluži obisk, Prekmurci zdaj kupujejo ceneje, kot so zadnjih trideset let.	•.
Začel si poceni, po nekaj mesecih pa boš enako drag...
Ne, ker imam izkušnjo s trgovino v Ljutomeru, tam smo še vedno cenejši od konkurence. Tudi v Soboti v dveh, treh mesecih ne bomo dražji. Lahko se zgodi kvečjemu nasprotno: če bo konkurenca cene znižala, jih bomo še mi!
MARKO SLAVIČ
Torej je še rezerva?
Ne gre za rezervo, pač pa je boj za obstanek krut. Vsi ne bomo tržili tako dobro kot zdaj, saj z odprtjem MS-centra prebivalstva tukaj ni več pa tudi bogatejši niso. Nekomu torej odžiramo kruh, ampak, kot rečeno, so imeli mnogi možnost nakupa teh prostorov pred nami.
Ko si že pri trženju - mnogi govorijo o 8, 10, 12 milijonih dnevno. KoUko zares prinese ena sobota?
Da, tu nekje.
Menda si zelo krut do delavcev, vlada železna disciplina?
Če sem krut, naj povedo naši ljudje. Zadnjič sem dobil kompliment, saj so zaposleni v špeceriji
PRLEK,
KI JE ODPRL
PREKMURSKE
DENARNICE
rekli, da še niso imeli takega direktorja, da bi se z njimi pošalil in podebatiral tako sproščeno, kot znam jaz. A govori se marsikaj, celo to, da je Slavič po nesreči malo zmešan in da ljudi brca v rit. Pa še tega ne vedo natančno, ali se je ponesrečil oče ali jaz (Marko je imel pred skoraj štirimi leti na Poljskem hudo prometno nesrečo,
ki jo je po lastnih besedah preživel zgolj zavoljo nekako osamosvaja
svoje dobre kondicije, op.p.).
Koliko si jih doslej odpustil?
Nič, Trije pa so se odpustili sami, saj so rekli, da takega tempa ne zdržijo. V MS-centru je zdaj 75 zaposlenih.
Kroži tudi zgodba, da računalnik ni mogel odčitati cene nekega artikla. Menda si prišel k blagajni in rekel: »Če cena ni odčitana, to ni naše blago in ga bomo kupcu dali zastonj!« Je to res?
Čisto vse ne, bistvo pa. Če blagajna ne dela, to ni krivda stranke, pač pa naša. Kupca ne moremo zadrževati pol ure in zato ne sme biti 20 metrov vrste. In sem res stopil k blagajni in rekel, naj to »šenkajo«, ne pa, da to ni naše blago.
Trgovina je velika, si razmišljal, da bi v njej
prodajal konje?
Na zadnji strani Vestnika sem bral, da bodo primer v ZDA gotovo takoj ukradli ...
tu konjske dirke, če trgovina ne bo šla. Sam pa
sem bolj za to, da Sobota dobi pokrito jahalnico, poslovali, bi na primer za ves velikonočni teden
Mladina, ki se nima kam dati, bi tako preskakovala ovire in koristno zapravljala čas.
Si se res zadolžil za 8 milijonov mark?
»Fajn« bi bilo, če bi se - za te marke bi lahko šel na dopust, pa še kakšnega konja bi si kupil.
Nekaj čez 8 milijonov mark je vredna celotna Kje zasebno kupuješ živila?
naložba.
MARKO SLAVIČ
Kdaj se bo poplačala?
Računam, da v sedmih do osmih letih.
Očitno se Slaviči ne bojite poslovnega tveganja?
Brez tveganja sploh ne veš, česa si sposoben. Naša družina je bila vedno taka - nikjer na svetu na primer na 13 hektarjih ne bi imeli 130 glav goveje živine in 10 konjev. Mi pa smo se znašli in smo jo imeli. In podobno je zdaj.
So Prekmurci kaj nevoščljivi, ker je v Soboto »vdrl« Prlek?
Da, najde se kakšen, ki misli, »kaj pa toti Prlek i lejče po Soboti«. Ampak ta center je prekmurski, *
in če bi ga zdaj želel odpeljati na primer v Bosno, da bi tam bolje služil, tega ne bi mogel. To bo ostalo prekmursko. Z veliko večino Prekmurcev, tudi tistih na pomembnih mestih, imam korektne odnose. Sam sem hodil na srednjo kmetijsko šolo v Prekmurje, Murski val me je razglašal za enega najbolj popularnih Pomurcev, večkrat sem bil naj... športnik regije.
Prlekija oziroma Lotmerk pa se vendarle
To me ne moti. A težko me bodo prepričali, da je boljša bolnica na Ptuju kot v Soboti. Pa tudi v Ormožu gradijo gimnazijo in je vprašanje, kaj bo z ljutomersko. Mislim, da ]e imel Ljutomer pred leti priložnost, pa so takrat zaspali, zdaj je prepozno, Ljutomeru ne bo nihče nič podaril, nobena občina. Tudi naša družina ni ničesar dobila, vse smo si sami priborili. »Fejst« delamo in »fejst« priganjamo delavce, lepše je, če vsi »bežimo«, ne samo jaz’
Pripravljen si organizirati »zbližanje« konja in kobile pred trgovino - tako idejo bi ti na
f
MARKO SLAVIČ
Da, to sem rekel na pol v šali, ampak če bi slabo
najeli Nove fosile, trikrat tedensko pa bi bil konjski seks. Ljudje bi gotovo prišli, ker pripust žrebca h kobili ogromno ljudi ni videlo. Res pa je, da bomo počasi tudi konje morali uporabljati v marketinškem smislu, sicer bodo samo strošek.
Jaz? V Ljutomeru ... ne, ne kupujem, ker moram odnesti in pojesti iz trgovine tisto, čemur se iztečejo roki...
Misliš, da si že na konju?
Takole bi rekel: nisem na konju, sem pod njim, ampak na mene ni stopil!
B.: BOJAN PEČEK, f: JURE ZAUNEKER, arhiv
VESTNIK. 30
Pen
marec '98
1
I
I
I
I
+
Feri Lainšček
Paradigma
Poredošovoga
Janoša
Naj ne bo nesporazuma: presojo umetniških in estetskih razsežnosti v monodrami Poredošov Janoš v izvedbi gledališkega igralca Evgena Carja, ali pač v njeni televizijski adaptaciji, ki je bila pred kratkim premierno prikazana v Murski Soboti, videti pa jo je bilo mogoče tudi na filmskem festivalu v Portorožu, raje prepuščam bolj kompetentnim. Mojo pozornost je namreč tokrat pritegnila zgolj njena idejna intenca ali socialni in kulturološki kontekst, v katerega je bila z vso svojo specifično zgovornostjo in sporočilnostjo položena. Dejstvo je namreč, da je igra uspešno našla mnoge, tukaj predvsem vaške odre, da je v etru Murskega vala doživela učinkovito medijsko promocijo in da je naposled tudi njena televizijska realizacija dosegla nemajhen konsenz tukajšnjih potencialnih materialnih podpornikov kulture. Vse to pa seveda priča, da se je Poredošov Janoš vsaj v Prekmurju nedvomno dogodi! kot »naša igra« ali pač kot nekaj, kar je omogočilo množično identifikacijo in dodalo sladki okus populizma.
Zanimivo se je ob tem nemara povprašati prav o prvotnem pomenu pojma populizem. Z literarnega vidika je to namreč znana francoska literarna smer v prvi polovici 20 stoletja, ki je zajemala iz življenja delavskega razreda, s političnega vidika pa kajpada gibanje, ki je v kapitalističnih deželah poudarjalo pomen nižjih, zlasti kmečkih slojev za razvoj družbe in s tem seveda tudi države Po naključju, ali morda tudi ne, se namreč zgodi, da se »naš« Poredošev Janoš bolj ali manj uglasi tako s prvim in drugim, saj več kot očitno rase iz duhovnega horizonta t.i. Kranjčevega malega človeka in tak, torej kot mali človek, zaprisega tudi v svoji novi državi in njenem novem družbenem redu. Paradigma Poredovega Janoša seveda s tem zgolj sama po sebi ni niti malo vprašljiva oziroma je lahko z umetniškega vidika na neki način celo zanimiva. Ob vsem dogajanju, ki sem ga bil označil uvodoma, pa se seveda gre vprašati o tem junaku naših krajev in očitno tudi še našega časa.
»Tu v tej lejpi prekmurski okroglini do živeli delovni, dobrosrčni pa veseli ljudje!« vzklikne na začetku Poredošev Janoš, »S čistim srcon izjavlan, ka san čistokrvni potomec naših dedekov, vej šče izda mam na svejti najrajši kruj pa vino,« nadaljuje Poredošev Janoš, ob tem pa dodaja, da njegove krave, Liza, Seka in Šarika, v nasprotju z nekimi prejšnjimi kravami zdaj poslušajo radijo in »najbole rade poslušajo, kda spevleta Blagnetova Helenca pa Junkarjev
Nacek.'
Skratka, Če bi vse to razumeli kot šalo, bi nemara lahko rekli, da so z duhom časa, hvala bogu, uglasnile vsaj tukajšnje krave. Žal pa je zadeva v svojem patetičnem bistvu veliko resnejša in skrb zbujajoča,
Prekmurci, vsaj s svojim pristajanjem na duhovno vokacijo Poredoševega Janoša, tudi na pragu tretjega tisočletja torej ostajajo v stereotipnem risu dobrega in malega človeka. Neproduktivni manični vitalizem, strpno prenašanje krivic in slepa ponižnost pa seveda s tem še naprej ostajajo tiste zveličavne vrednote, ki se jim v območju medijskega populizma in tudi sicer le redki sploh skušajo upreti. Razmislek o dejanskem stanju in o resničnih potrebah v prostoru in času pa je seveda že neka povsem druga zgodba, ki z vso svojo večplastnostjo daleč presega namen in tudi zmožnost takega časopisnega zapisa. Zato nam tudi tokrat za konec ostane zgolj moteče vprašanje.
Čemu so se tako dvoumno smejali gospodje, ko so se potem siti in zadovoljni vračali v Ljubljano.
o dnevi, ko se človek znajde pred praznim, belim papirjem, pa ne ve, o čem bi pisal, kako bi izbral temo, izbrskal zanimiv dogodek in ga po svoje oblikoval v privlačen sestavek, kaj bi povedali bralcem, kako jih pritegnil v svoja razmišljanja. Pravilo starih prekaljenih piscev je, da je treba vsak dan napisati vsaj dve strani besedila - tako
pač nastajajo na leto zajetni romani ali vsaj dva, tri krajša prozna besedila. Mnogi pisatelji pri tem pretiravajo: pri nas naš rojak Miško Kranjec, ki je včasih napisal od deset do dvajset strani na dan, posebno ko se je zazrl v medvojno tematiko Za svetlimi obzorji...
Vse se da razložiti - žal, ne vsem
Pisanje je užitek, To vedo predvsem novinarji, ki tako skušajo združiti prijetno s koristnim. Ni lepšega kot pisanje spremeniti v konjička. Pa ne samo pisanja. Sem sodi tudi premišljevanje. Razmišljanje, o čem pisati. Pred dnevi mi je praški prijatelj Dušan Karpatsky poslal kup starih tednikov Reflex in Teden (T^den). Med vestmi sem prebral, da je v Hamburgu umrl češki pisec aforizmov Gabriel Laub (69). Bil je pisatelj, satirik, publicist in prevajalec. Rodil se je v družini židovskega trgovca. Do leta 1939 je živel na Poljskem, potem se je preselil v Lvov, od koder so družino odpeljali za Ural. Ko se je po vojni vrnil na Poljsko, je maturiral v Krakovu in leta 1946 prišel v Prago. Ko je leta 1954 slekel vojaško uniformo, se ni mogel zaposliti kot novinar, ker so se starši medtem izselili v Izrael, Preživljal se je s pisanjem v različne časopise, od leta 1968 pa je živel v Nemčiji, Prvo zbirko aforizmov je natisnil leta 1967, Leto dni kasneje sva se srečala na mednarodnem filmskem festivalu v Karlovih Varih Z avtomobilom me je odpeljal v Prago, pokazal svoje stanovanje, v katerem nisem videl sten, samo knjige. Od stropa do tal, od oken do vrat Iz kupa je izvlekel svojo knjigo aforizmov Izkušnje in mi jo podaril s posvetilom. Bila je to žlahtna satira, ki je nastajala v totalitarnem komunističnem sistemu kot odpor zoper »zasužnjevanje« človeške misli. Domislice oziroma aforizmi skačejo s človeka na človeka kot bolhe, vendar vsakega ne ugriznejo, je trdil »oče« povojnega literarnega aforizma poljski pesnik Jerzy Lee, Današnji aforist je človek, ki se veseli kot otrok, ko domisli dobro idejo, ki pa je bila verjetno prastari pregovor starih Feničanov ... Spomnimo se samo Salomonovih modrosti in priznali bomo, kako je človeška modrost najboljša takrat, kadar je izrečena duhovito, šarmantno. Pri tem moramo ločiti humor od satire Humorist je človek, ki se smeje na vsa usta, satirik pa je prav tako človek, ki se smeje, vendar z razbitimi zobmi. Mojega prijatelja Lauba so tolkli večkrat, z vseh strani, razbili so mu celo protezo, ker je kar naprej gobcal. Ni znal držati jezika za zobmi. Zanj je bila satira razsrjena logika, človek pa opica, ki se je izmuznila cenzuri. Ko je razmišljal o svetu, v katerem je živel, je zapisal: »Program - kar je bilo, je bilo. Kar je - tega ni, česar ni - to je. Kar bi moralo biti, tega ne
bo Bo, kar bo. No, in kaj bi moralo biti?«
Ko sva se vozila po zlati Pragi, je govoril o mestu kot o dekletu: najprej je hvalil njeno lepoto, šele nato njene pomanjkljivosti. Potem me je pogledal in vprašal: »Ali veš, da si ti Žid?« Presenečeno sem se zastrmel vanj. Pomislil sem, ali zaradi nosu? On pa se je nasmehnil in nadaljeval: »Ali veš, da šemen pomeni po hebrejsko olje?« Nisem vedel. A tega mu nisem I pokazal. Nekaj mesecev kasneje, ko so se ruski tanki znašli pred istimi praškimi | gostilnami, iz katerih sva z Gabrielom I razposajeno odhajala, mi je napisal dolgo I pismo. Iz avstrijske prestolnice. »Da veš,« je I tolažil sebe in tudi mene, »kar se je zgodilo, I bo trajalo naslednjih dvajset let.« Pred vojno I sem bežal pred Nemci na vzhod, zdaj sem I pred Rusi pobegnil na zahod. Ni ostal na t Dunaju. Odšel je v Hamburg. Poslal je član [ Akademije svobodne umetnosti, predsednik sekcije nemško govorečih disidentov v tamoš- I njem PEN-klubu. Dobil je več mednarodnih I literarnih priznanj, kajti pisal je dosledno ostro, pošteno in odgovorno. Kar precej let se nisva videla. Ob koncu osemdesetih let je
prišel f Vilenico. Odšla sva v gostilno in ostala
do jutra. Potreboval je vso noč, da mi je povedal
svoj »emigrant story«. Leta 1989 sva se znova srečala v Pragi, v preddverju hotela, ki ga zdaj že nekaj let obnavljajo V državo se je vrnila demokracija. Vaclav Havel, ki ga je Gabriel Laub prevajal v nemščino, je postal prvi predsednik takratne češkoslovaške države In na silvestrovanje je povabil svoje najboljše prijatelje Tudi Gabriela in tudi mene. Laub je odšel na sprejem v smokingu in z dolgim belim šalom. In kar naprej je imel solzne oči. Od sreče, »Veš, kaj sem nekoč zapisal?« me je vprašal in prijel za roko. »Optimizem je edino, kar ostane človeku v življenju ... Zgubil sem ženo, ki me je zapustila in mi vzela otroka ..Pa pustiva to’ A veš, kdo je tepec? To je idiot, ki ni naredil kariere.«
Bil je čas, ko sem zbiral aforizme modernih evropskih piscev Že omenjeni Jerzy Lee je hotel biti lirik. Po kavarnah, ko je čakal dame in muzo, je na namizne papirnate prtičke škrabal svoje aforizme ter zaslovel z njimi, ne s poezijo. Se ga spominjate? V zgodnjih šestdesetih letih ga je srečal takratni novinar Mladine Drago Kralj in naredil z njim imeniten pogovor. Mogoče ste si zapomnili njegove še vedno aktualne aforizme? »Ko boste podirali spomenike, pustite podstavke. Potrebovali jih boste.« In še: »Zgodovina vsega ne odnese. Nekaj je treba tudi odstraniti.« Beograjski aforist Brana Crnčevič je prav tako v šestdesetih letih - ko se še ni ukvarjal s politiko - izjavil v tedniku Jež, da piše aforizme, ker za daljšo prozo nima možnosti. »V stanovanju, kjer nas živi sedem, je edini mirni kotiček - stranišče Najraje se zatečem vanj, sedim na školjki in pišem. Ker pa moji sostanovalci stalno hodijo na stranišče, utegnem napisati samo kakšen aforizem Zaslovel je z nekaterimi: »Pred vojno nismo imeli ničesar Potem so prišli Nemci in uničili vse!« Ali pa: »Mi še vedno postavljamo na odgovorna mesta nesposobne, ki potem onesposabljajo sposobne!«
Vsi trije so bili odlični aforisti. Njihova satirična skepsa je bila rezultat njihove človeške angažiranosti Citirani aforizem pomeni, prihraniti mnogo prostora v besedilu. Vendar ne smemo pozabiti cesto so bili zaradi aforizma užaljeni ljudje, ki jim aforizem sploh ni bil namenjen Pogosto je to rezultat namišljene veličine - so ljudje, ki so kar naprej užaljeni v imenu
Ob smrti enega najboljših piscev aforizmov



v
i Gabriel Laub


Umetnosti, zaradi ciljev Zgodovine ali celo Ljudstva, Ko sva z Gabrielom na Silvestrovo hodila proti hotelu, ulica pa je bila polna od veselja ponorelih ljudi in razbitih steklenic, me je prijel pod roko in zatrdil: »Gospa zgodovina ima to smolo, da jo najčešče posiljujejo im-potentneži!« Potem se je z nostalgijo spomnil sina, ki ga vsa ta leta ni videl, in dodal: »Moj sin je že človek; že zna reči ne!« Obstal je v vrvežni noči, pogledal Čehe okrog sebe in rekel: »Poglej jih, moje Čehe! Nekomu je slabo od želodca, drugemu od srca Meni je od možganov« In je še dodal: »Branko, upam, da se nimaš za intelektualca Sovražim jih,« In iz žepa je izvlekel zmečkan kos popisanega papirja: »To je tekst o intelektualcih. Če boš imel kdaj priložnost, ga objavi!«
Zdaj ga objavljam. Kot hommage prijatelju, ki me je učil pokončnosti. Žal mi je, da je umrl tako daleč, v Hamburgu, kot disident, ki se ni vrnil v domovino. Imel je pač dve domovini, in da ne bi ene izdal in razočaral, ko bi se vrnil, je raje ostal tam, kjer je imel največ ugleda in spoštovanja. Ahoj, Gabi!
Branko So me n
Kraljevski pooblaščenec je dal zapreti skupino ljudi in jih obdolžil, da so'intelektualci.
Ker ni bilo nobenih dokazov, jih je kraljevsko sodišče obsodilo na smrt
Kraljici pa ni bdo mnogo do usmrtitve, saj se je bolj zabavala
Kemik je izdelal tehnološki postopek za izdelavo sintetičnih pomij, da bi lahko odslej pomije, s katerimi so krmili zapornike, dajali kraljevskim svinjam.
Kantor, ki je imel glasbeno izobrazbo, je sestavil zbornik ostrih, vendar ritmičnih pesmi za kraljevske bičarje.
ob komični pantomimi, zato jim je kralj obljubil pomilostitev, če bodo dokazali, da znajo biti svojemu vladarju koristni.
Prvi je izdelal stereomet-rični formular in z njim doka-
INTELEKTUALCI
Moralist profesionalec je sestavil pridigo zoper nemarnost in v njej ovadil svojega ječarja, ker mu je izbil dva zoba premalo, kot to zahtevajo norme fevdalne zakonitosti.
zal, da imajo lahko vislice tudi štiri prečke in ne samo dveh.
Drugi je preštel, koliko časa bi lahko prihranili krvniku pri njegovem poslu, če bi čas usmrtitev premaknili z večernih ur na jutranje.
Tretji je pripomnil, da bi morale biti usmrtitve popoldne, ker bi si jih v tem primeru lahko ogledali tudi šolski otroci, kar bi povečalo propagandni učinek.
Tako se je izkazalo, da so lahko tudi intelektualci koristni, če so prizadevni. V odločilnih trenutkih so se obnašali vsi kot normalni ljudje.
Le eden od njih se je obnašal kot zakrknjen intelektualec. Nič ni storil za svojo pomilostitev. Izgovoril si je le to, da so mu na nagrobnem spomeniku napisali, da se s svojo usmrtitvijo ni strinjal.
marec '98
Pen
VESTNIK 40
Ali se tudi
Prekmurca
lahko poročita

ŽilSSBR
v Ameriki?
h
p


Of course! Seveda! Kot bi trenil in na veliko presenečenje njunih sorodnikov sta to storila Zlatko Kostric, računalniški inženir, in Suzana Bogar iz Petišovec, sicer poslovodkinja v knjigami.
Suzana in Zlatko sta se med zimskimi šolskimi počitnicami pridružila na devetdnevnem potepanju po ZDA mladim košarkarjem soboškega Creativa. Najprej sta razmišljala, da potovanje v družbi mladih športnikov uvrstita na seznam

■■


M
hi
Suzana je pohitela z jemanjem prstana s ponujenega pladnja, da ga takoj natakne na prst dragega Zlatka. Seveda s prstanom ni hitela v bojazni, da bi si Zlatko premislil, pač pa je za nagUco kriva sreča - pa ne na vrvici.
predporočnih potovanj in dokončnega »navajanja« na skupno življenje. Na koncu sta se odločila za skrajšanje predporočnega obreda in potepanje po ZDA spremenila v predporočno in poporočno potovanje, vmes pa je bila še svatba ali čiso natančno - kar dve. Ena v New Yorku in druga med prekmurskimi izseljenci v Bethlehemu v državi Pensilvanija. Vse skupaj se je zgodilo v nedeljo, 22. februarja. Izpred hotela Pennsylvania sredi Mannhatnase je vseh petdeset Prekmurcev z rumenimi ne-wyorškimi taksiji odpeljalo do pred kratkim obnovljene slovenske kaloli^te cerkve svetega Cirila. Točno ob napovedani uri, ob petih popoldne, nas je pričakal pater Martin Krizolog. Po kratkem klepetu o obnovi cerkve in Slovencih v New Yorku (po patrovih besedah živi v milijonskem velemestu in njegovi okolici živi okoli tisoč Slovencev, številni med njimi pa zahajajo v sloven-
Neskončno dolg bel lincoln je bil prvo prevozno sredstvo, s katerim sta se Zlatko in Suzana po poroki zapeljala po
sko cerkev) se je začel poročni obred. To je bila prva poroka
milijonskem New Yorku. Vožnjo z njim sta privoščila tudi slovenskega para v obnovljeni
vsem petdesetim svatom.

• -.






■ffl

•. 'Z


Prekmurci v Bethlehemu so mlademu paru pripravili pravo prekmursko gostiivanje. Spekli so jima tudi torto, pri kateri jima asistirata alfa in omega bethlehemskih Prekmurcev - Mariška Peček in Frank Podle se k.
slovenski cerkvi v New Yorku. Skratka Suzanina in Zlatkova poroka je bila tudi za samo cerkev in patra Krizologa zgodovinski dogodek. Pater Martin ni pretiraval s predolgim nagovorom. Mladoporočencema je položil nadušo besede, ki se ob takšnih svečanih trenutkih pač spodobijo. Priči mladega para, Melita in Marjan Kočila, sta si prav tako oddahnili. Ker sta bila Suzana in Zlatko prvi par, ki sta ga pomagala -vpeljati« v skupno življenje, sta imela tudi nekaj treme. Vendar pa se je vse skupaj srečno končalo. Kot se za poroko spodobi, je sledilo fotografiranje. Za veselo razpoloženje sta dodatno poskrbela sama mladoporočenca. Pred cerkev je pripeljal neskončno
Sodelavci so Zlatkov avto, ki ga je čakal v Murski Soboti, okrasili, notranjost napolnili z napihnjenimi baloni, prtljažnik pa z zmletim stiropor]em. Seveda zato, da bi si tudi na tak način zapomnil dan, ko se je poročil.
. dolg bel lincoln. Z njim sta se I	mladoporočenca kot prva od-
■	peljala v znani New Orleans
Club na slovesno večerjo. Lincoln z livriranim šoferjem se je še štirikrat vrnil pred cerkev in v restavracijo, v kateri se je I igral odličen jazz, odpeljal vseh petdeset prekmurskih svatov.
Suzana in Zlatko sta imela drugi del poroke, točneje svatbo. med prekmurskimi izseljenci in njihovimi potomci v Betlehemu Ti so ju obdarili, nakuhali in napekli pa so toliko dobrot kot na pravem prekmurskem gostovanju Melita Kočila
80 let po neuspeli
Dr. Ožbolt Ilaunig je pri nas znan predvsem po zgodovinski povesti Črni križ pri Hrastovcu.
Znani Lenarčan (po rodu s Koroške), sodni starešina Ožbolt Ilaunig, je v svojih spominih zapisal, »da je bila sreča, da tu ni prišlo do plebiscita - Slovenske gorice bile bi izgubljene kakor divni Korotan«
nemško šolo, uprizorili »lov na otroke«, dobili predvsem viničarske iz daljnih far, jih pomešali med dunajske najdenčke ter šolo odprli in šolarji so se med seboj sovražili... In sredi te godlje se je kazala »cincavost« našega naroda.
V tistih letih je prišel za zdravnika k bližnji Sv. Trojici Lojz Kraigher. Tam je začel pisati roman Kontrolor Škrobar in prav Ilaunig mu je bil kot pomemben lik za njegov roman Kontrolor Škrob ar, ki ga je začel pisati s precejšnjo pomočjo Ivana Cankarja. Ilaunig je bil veseljaški družabnik, podoben še drugim tamkajšnjim uradnikom, ki so bili notranje zapleteni, protislovno zlomljivih značajev, ki so znali živeti z dvema obrazoma. Šlo je za zvesto avstrijansko uredništvo.
Lenart je štel leta 1910 637 prebivalcev, po ljudskem štetju 302 Slovenca in 323 »Nemcev«, okolica se je deklarirala za popolnoma slovensko (17.038 Slovencev in
■"*4





Peserlova hiša pri Lenartu je bila nekdaj last Ožbolta Ilauniga. Pred tremi leti so na njej odkrili spominsko znamenje.
Dogodki pri Lenartu ob »ujedinjenju-oziroma ustanovitvi nove države SHS
[«
Ožbolt Ilaunig je bil rojen 26. julija 1876 na Rebrci pri Podkraju na Koroškem. Študiral je pravo in je prišel k Lenartu za sodnega starešino leta 1908. Po njegovem pisanju je bil takrat Lenart »nemški trg«, gostilničarji, trgovci in obrtniki so bili namreč »Nemci«, to je Slovenci - nemškutarji (»bržkone zaradi tega, ker so v trgu in ker je že tako običajno«). Sodni in davčni uradniki so bili prav tako nemškutarji, župnik pa zaveden Slovenec. Učiteljstvo je bilo Slovensko, Ker so bili izobraženci in denarna moč pretežno slovenski, je »nemško lice trga (bilo) videti le na zunaj«. Leta 1909 so Nemci sezidali
516 »Nemcev«), Za »Nemce« so v glavnem šteli nemškutarje. Čas je tekel, prišlo je do prve svetovne vojne in do razsula po njej.
Ko sta bila na obzorju razpad avstro-ogrske monarhije in oblikovanje nove države južnih Slovanov, so pred 80. leti začeli zapuščati Lenart vodilni uradniki nemškega rodu in nemškutarji. Odpeljal se je davčni kontrolor Maks Sollag, načelnik orožniške postaje Franc Jurše in Ludvik Ryziensky, poljskega porekla in sin zdravnika od Sv. Trojice, ki je zagrizeno delal za Nemce.
Trinajstega novembra leta 1918 se je vrnil k Lenartu dr. Milan Gorišek in tam prevzel vodenje Narodnega sveta. Sedemnajstega novembra 1918 je predal nemški
i
Tuji priimki med prekmurskimi Slovenci
Leta 1987 je pri Pomurski založbi izšla knjiga Jusa Makovca Korenine, ki obravnava priimke ali družinska imena Prlekov na Murskem polju. Makovec v svoji raziskavi in razpravi kajpak ni mogel mimo prleških priimkov tujega izvora.
Ob Makovčevi knjigi sem se večkrat
FICKI
PtiCKI
PUCKI
O n®
spraševal, kako zanimiv bi bil seznam rodbinskih
imen
pri
prekmurskih Slovencih, ali je tudi med njimi kaj ta-
kih, ki so tujega izvora. Vse bogastvo, pestrost, različnost priimkov najlaže srečuješ, spoznavaš na sprehodih po pokopališčih. Res je, da so pred sto in več leti večino Prekmurcev, posebno revnejših, kmečkih proletarcev pokopavali pod lesenimi križi, na katerih navadno ni bilo izpisanih njihovih imen in priimkov. No, njihovi priimki so se ohranjali pri njihovih potomcih, le spreminjali so se in taki, v več črkovno-glasovnih variantah, so v novejšem času vklesani v številne kamnite nagrobnike: Picki - Pucki * Pucki, Šimen - Šomen - Semen, Turner - Tornar - Ternar... Na svojih sprehodih po pokopališčih na prekmurskem
marec '98
VESTNIK 41
Je Ilaunig slutil »jugo polomijo«?
bratski igri
Drevo
župan Henrik Sollag posle regentu Radoslavu Kopiču, lenarškemu nadučitelju.
Dvajsetega novembra istega leta je na zvoniku lenarške cerkve zaplapolala slovenska zastava in oznanila, da je trg Sv. Lenart v slovenskih rokah. Nenavadna je bila gesta Ožbolta Ilauniga, ki je v tistem času obesil na svoji hiši avstroogrsko zastavo. Je mar slutil “jugo polomijo«?
Štirinajstega decembra je bila pri Lenartu velika slovesnost v počastitev »ujedinjenja« in nove države SHS. Naslednjega dne je bila slovesnost v lenarški cerkvi, na kateri je imel slavnostno pridigo kaplan od Sv. Ruperta (Voličina) Franc Pavlič, ki je zbrano množico prvič pozdravil namesto z »dragi kristjani« z »dragi Jugoslovani«,
Navdušenje nad ustanovitvijo nove države Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je v Slovenskih goricah hitro splahnelo. TUdi ob preobratu navdušenje ni bilo povsod enako, marsikje je bilo čutiti veliko apatičnost. In tako je Ilaunig celo zapisal v svojih spominih, »da je bila sreča, da tu ni prišlo do plebiscita - Slovenske gorice bile bi izgubljene kakor divni Korotan...«
Kot je zapisal v Zborniku občine Lenart Marjan Toš, so ljudje kmalu ugotovili, da vlada v novi državi strog centralizem pa tudi agrarna reforma ni bila v celoti uresničena, saj so imeli Nemci Še naprej v lasti veliko zemlje, tudi vinogradov, ki so jih obdelovali s pomočjo viničarjev. Teh je bilo veliko, njihovo življenje pa zelo skromno.
Ilaunig je bil poročen z bogato trgovčevo hčerko Julijo Spitzi. Umrl je pri Lenartu leta 1945. Osmega februarja, ob 50-letnici njegove smrti, so odkrili na Pesrlovi hiši, ki je bila včasih Ilaunigova, spominsko znamenje. Ilaunig je bil dokaj znan predvsem kot pisatelj. Napisal je zgodovinske povesti: Slednji vitez Reberčan (1927), Črni križ pri Hrastovcu (1928), Kapelski punt (1928),
Tatenbah (1930). V rokopisu pa je ostala avtobiografija Franček Štefanec
Moje življenje.
n

i?/


T.i
I
:a
I
t
■o
u a
a
Ji
Mil
■ v TEJ HiSl I I JE OD 1908. DO 1945.1
I LETA žrVEL 1 I JODNJ STARESiNA in PISATEtJ ’ I DR,OŽBOLT ILAUNIcj ODKRITO OB 50-LETNICI NJEGOVE SMRTI,

^'fL
';8.2;i$$5 MESTO LENART
M



v



^4
s lih
■g ? r g © #
H/
Dolinskem ali Markovskem sem opazil, da se zadnji priimek najčešče in izključno pojavlja le na pokopališčih v Turnišču, Veliki Polani in Čren-Šovcih. Priimek Turner je nedvomno tujega izvora in so ga ljudje, najčešče }m oblasti, črkovno-glasovno spreminjali: madžarska oblast v Tornar, slovenska v Torner in Ternar. Od kod ta priimek in zakaj samo v trikotniku teh treh krajev? Pred leti mi je neki ljubiteljski raziskovalec tega pojava povedal, da naj bi cesarica Marija Terezija poslala v Turnišče šestnajst čevljarjev, med katerimi je bilo več Turnerjev, ki so imeli poleg tega, da v kraju utrdijo šujstrsito obrt, tudi nalogo, da njegove slovenske prebivalce ponemčijo. Pa se je zgodilo nasprotno: nemški šujstri so se v Turnišču poslovenili.
Ali je zgodba resnična? Dejstvo je, da v Turnišču hranijo listino, s katero je cesarica Marija Terezija potrdila posebne pravice tamkajšnjega čevljarskega ceha. Nemara bi pojav lahko raziskali marljivi šolarji turniške osnovne šole, ki so pred teti že raziskovali preteklost, posebno čevljarsko, svojega kraja in sedaj skrbijo za čevljarski muzej v Turnišču.
Marko Murec
-p«" žaligova
Ana Žalig, za bližnje in Tako sta dva fotiva - Ivan
dalnje znana kot Žali-gova manca, ni vešča
peresa, zato rodbinsko svet.«
izročilo posreduje v kleni
prekmurski
besedi.
vredni Kranjčevega za- ljubljena zemlja, kjer se
piša.
»Naj se ve, da je tako. Ne kmalu izkazala za ma-lažem. Vedno smo bili oeho. Ivan je zbolel.
bogaboječi, našega roda pa se ne sramujemo,'^ je
začela svojo pripoved težali na pluča in mati ni Ana Žalik, po dekliško zmogla dela za dva. Ubo-Hozijan, rojena v Bre- gala sta nasvet tamkajš-zovici, ki se je daljnega njega zdravnika in se devetintridesetega leta dvaindvajsetega leta od-priženila na liplanski pravila domov. Od Zveri-Žaligov grunt, kjer sta ce so odkupili grunt s mati Bara in sin Vanč cimpračov vred, mati gospodarila po postavi in Kata pa je vzela v oskrbo
šegi. Ivana, moža in očeta, ni bilo več.
Na kuhinjski mizi so razporejene stare oru-
starega Pucka, ki je imel 29 arov gosposke zemle. Nič kaj vnebovpijočega, bi lahko dejali, saj je po-
melenele fotografije, prej dobno usodo doživelo na skrbno spravljene v skat-	—
lo, v kateri so pred davnimi leti Žaligova manca prinesli batapunčuke.

Zdaj že peti po vrsti iz roda, ki se po malem širi, spoznava družinske skrivnosti. Spomini postanejo z leti lepi, romantični, po manci vredni, da nikoli ne potonejo v sivino pozabe. Žalikovi, kakor so prvi zapisani v poročne knjige turniške župnije, vsaj po moški veji, bi težko sestavili svojo družinsko deblo, čeprav ima vsak rod zgodovino, dolgo, kot je človeštvo.
»Moj tast, Žalikov Ivan, je bil fotiv. Nikoli mi nihče ni povedal, kdo so bili njegovi starši, morda ga je kakša služečka dekla gor stepla,« pravijo manca.
Takšnega pa ni čakalo kaj dobrega v življenju. Žalikovemu Ivanu, vsaj na začetku je tako kazalo, pa se je sreča le nasmehnila. Zverova Bara, sama tudi fotiv kakor njena mati kajžarica Kata, se je zaljubila v
-z?.
la
L'
vik
[f
L*
.'ij r
ijj
Slika iz daljnega Bridgeporta, kamor sta odšla Žalikov Ivan in Zverova Bara kot mož in žena po srečo in bogastvo.
>ŽaUkovega Ivana bridka smrt,* pravi manca, ko si og-



•1^





postavnega Žalika in kot tisoče Prekmurcev. Ven-toliko Prekmurcev v raj- dar so Žalikovemu Ivanu nki Avstro-Ogrski sta vile rojenice in Žalik žene
enajstega leta krenila v Ameriko.
»Za očov rod ne vemo, za mater Baro je babica
izmenično določale usodo. Tiste, ki so mu bile v sorodu po imenu, so na merico še z vrha naložile.
pravila, da je otrok lju- Tako je za vsakim majh
bežni in prekletstva. Go-milički Gyuranov so hodili h Kati in se zakunuli.
nim dobrim prišlo veliko zla.
»Oča so šeftali. Na
da naj jih zemla pokople, sejmu so kupovali krave, če je ne bi ženili. Prek- jih malo skrmili in dalje letstvo, ki ga je priklical prepodajali, da so kaj
nase, se fe uresničilo: v
zaslužili, kajti ameriški
Lendavskih goricah ga je dolarji so že zdavnaj poš
zemlja do smrti zasula.
li. Tako se je 1932. leta z
je narodil sin Vane, se je
Amerika, v začetku tudi za Žalikova ob-
in Bara takrat že vezana v zakonu, krenila v
Najstarejša in najmlajši v Žaligovem rodu; manca, ki pripoveduje, in zvedavi petletni Leon.
»Očo so v Bridgeportu. to/eameri^ivaras, zbe-
odranjskim Huzjanom in liplanjskim Balažekovim Dražom na katalinje
vami nekdo z bajonetom našemu oči prerezal vrat in ga zavlekel med kup
odpravil v Čakovec. Gos- gnoja. Na sodniji so Bala-tilni pred Čakovcem so žeku hoteli dokazati, da je
pravili Baražka. oštarija, kjer so se prekmurski sej-
on storilec, češ da je hodil k naši tašči. Draž pa je
marji radi ustavili in kaj vprašal sodnika, kje pa je malega popili. Tu so na- bil drugi žandar, da je
■ t
V
' *

-f 'i-r


X ' 1
samo eden hodil v patrulji po sejmu, čeprav sta vedno dva. Sodnika je voda oblivavala pa niti rejci so nej spraviu s sebe. Balažeku in Hozjanu niso sodili pa tudi žan-darju. ki je zaklal našega oča, se ni nič zgodilo.
Tako je Žalikov Ivan iz Lipe sklenil svoj žitek med njivami pri Čakovcu in na vaškem pokopališču pri Sveti Jeleni ni veČ niti njegove gomile. Žena Bara in nedoleten sin Vanč nista premogla peneze za
ki ga pa nista našla, le tam rojeni Vanč jima je bil v veselje fiatališe, da bi si vdova in in oporo, predvsem materi, ki ga je dve leti celo preživela.
sirota pripravdali zadoščenje. Le manca Ana čuvajo skupaj z drugimi družinskimi relikvijami drobno sliko mrtvega tasta, ker tako velevajo stara postava, poštenje in neizrečena obljuba tašči Bari, po dekliško Zverovi, ki je devedeset let živela in z Žalikovim Ivanom osnovala Žalikov rod, danes pisan zg ki že s peto generacijo ohranja zgodbo dinastije. Vanču, Aninemu možu, rojenemu v
leduje sliko človeka, ki ga ni poznala, pa vedno spoštovala (j^ljni Ameriki, so se ža-in žalovala za njim.
lik žene na daleč ognile, zadnje vsi trije sedeli zrasel je v najlepšega fan-
skupaj, nato pa sta Huzi-jan in Balažekovzvozom
ta v turniški fari in sojenice so ga obdarile z mno-
nado//eva/o pot. Žalik, gimidari:
samosvoj, samotarski člo-
»Moj Vanč je znal vse. Ri-
vek, pa se je peš po bliž- sal kejpe, cementane kri
njici napotil proti mestu. Kolega sta ga zaman čakala, nikoli ni prispel tja.
že napraviu, ki Še danes stojijo v Lendavskih goricah in na liplanskem cin-
Kmalu se je po sejmu tori, bogece je rezlau, jih razširila novica, da so prodajal na sejmih in bil
med njivami našli zaklanega človeka. Balažek pa je dejal: To je zagviiš-
trideset let vaški zvonar...
Hej, postojmo, Žaligova manca! Vemo, da radi
no Žalig. To bi bilo zanj pripovedujete, a to je že skoraj usodno, saj se je druga zgodba ...
izkazalo, da je med nji-
ELLA PIVAR
r
marec '98
po P<^I1 tepanje
VESTNIK 42

t*

g
CTMbk^ i iatE?^\^

h




1
-.L
»07f9.1
I
t

Ki

I


•> . ‘ -f
Od konca decembra lani do konca januarja letos sem obiskal Indijo, natančneje državo Raj a st ban na severozahodu Indije. Po pristanku v Delhiju sem se z avtobusom odpravil do Jaipurja, glavnega mesta Ra-jasthana, ki ima približno 1,5 milijona prebivalcev. Celotna država Rajasthan je velika kot približno 17 Slovenij in ima 44 milijonov prebivalcev. Večina prebivalstva govori jezik hindi in njegova narečja, mi pa smo se sporazumevali v angleščini, ki jo kar dobro govori večina uradnikov, prodajalcev, taksistov in drugih, s katerimi smo imeli opravka, pa čeprav je stopnja pismenosti v Rajas-thanu le 38-odstotna.
Že ko pride človek z letališča, ga zadene prvi “udarni val" Indije, in sicer hrup, avtomobilsko trobljenje in gneča, ne glede na to, da je polnoč. Na splošno je na indijskih cestah prava gneča vseh mogočih vozil in nevozil, od tovornjakov, avtobusov, avtomobilov, mopedov.
it?---
ih«


i'

v
• ^z-


I
I I
Vrvež in gneča sta značilnosti vsakega malo večjega mesta, vseeno pa ljudje niso živčni in se jim nikamor ne mudi.



Takoj ko se avtobus ustavi v kakšnem naselju, se ob oknih pojavijo prodajalci začimb, zelenjave in čapatijev (kruh brez kvasa v obliki palačink).


s
riiiimfiffiiHiif;
luriiioiiiiriij I [) riiif Hftiiiiff
J
f Templji v Indiji so slikoviti in domačini jih že tisočletja spoštujejo. Verjetno sta se zaradi tega v njih trdno zasidrala spokojnost in mir, ki ju najdemo redkokje na »zahodu«.

tttitiitt)itiitiinv'ti)ttit)
Romi s svojo glasbo in plesom navdušujejo občinstvo in ne nehajo, dokler imajo še kaj poslušalcev. Z gorečnostjo znajo Igrati tudi vso noč.
!
Z


I

r < J
id


I

Le
..i
F ' - . ■ f-
I 3-

11'.


I
a
d


if


a
k


’>.

\i

ll

&
Indijke so na splošno lepe ženske. Oblačijo se vzelo pisane sa-rije in si zakrivajo obraz, tako da se jim vidijo samo njihove skrivnostne oči. Te ženske na sliki so že nekoliko pogumne j še. Ko sem vzel fotoaparat, so se kar same zbrale in nasmehnile. Sploh sem opazil, da se Indijci s podeželja radi slikajo.
3i
I
T'
.i
I
rž
vesp do rikš in navsezadnje tudi krav Da, krave so v Indiji svetfe živali in se jim še kar dobro godi, Ker nimajo nobenega strahu pred ljudmi (ljudje jih ne koljejo), se jih večina popolnoma svobodno sprehaja po ulicah velemest. TVidi če se kakšna znajde na štiripasovnici, je ne moti promet, voznik ji le potrobi in se ji vljudno izogne, če se ta ne premakne. Vozniki do ljudi niso tako strpni kot do krav. Če ne odskočiš pravočasno s ceste, si plen kakšnega tovornjaka ob večji sreči pa le rikše. Vozijo zares kot kamikaze. Prehitevajo večinoma "v škarje" in pri tem trobijo kot zmešani. Pozneje sem opazil, da trobljenje ni preveč prepovedano, je celo zaželeno, saj imajo vsi avtobusi in tovornjaki na zadnji strani napise “Blow horn« ali »Horn please«, to pomeni: Potrobi, prosim!
I
1
fj

[Tj-g?

1
lil

'.»if-- •
1
" Cestni vrvež v
Jaipurju. Ceste polnijo vespe, avtomobili, kolesa, rikše in seveda krave.
-Wi
Pred glavno fržnico v Jodpurju
VESTNIK 43
po Pen tepanje
marec '98
KRAVE SVETE
Borut Suhadolnik
Smrad na glavnih ulicah je neznosen, ker o kakšnih katalizatorjih v vozilih Indijci menda še niso sUšali aU pa so, a jim je do tega malo mar. Vse, česar ne potrebujejo ali ne pojedo, kar odvržejo, zato so mesta zasvmjana z vsemi mogočimi odpadki, ki ležijo vsepovprek. Vse skupaj precej spominja na naša smetišča Tu pridejo na svoj račun zopet krave, ki so nekakšni »komunalci«, saj se hranijo s temi odpadki, pri tem pa pohlastajo vse, tudi kakšno plastično vrečko. Tako je krog delno sklenjen, ne pa v celoti, saj vse nesnage ne morejo pospraviti. Krave pa tudi ne hodijo na javne WC-je in vse opravljajo kar na cesti. Njihove iztrebke ljudje sušijo in jih uporabljajo za kurivo kot delni nadomestek za drva. Do tu vse lepo in prav, vendar pride na preizkušnjo vaša prilagodljivost, ko vam ponudijo kruh (ki je mimogrede zelo okusen’), pečen na tem ... Kdor potuje v Indijo in ne biva v najdražjih hotelih, se prej ali slej znajde v takšnih okoliščinah Mednje spada tudi to, da se posoda pomiva s peskom (in to zelo uspešno’), da se dostikrat je namesto na mizah kar na tleh, in to brez vilic, žlic in nožev, kar z rokami oziroma samo z desno roko. Leve pri tem ni vljudno uporabljati, in to z nekim razlogom! Levico uporabljajo za umivanje določenih
So pa Indijci glede tega potrpežljivi in jih takšna prenatrpanost ne moti preveč.
Ko začneš hoditi že z nekaj vrečkami in torbami nakupljenega blaga, to prvi opazijo klošarji, ki jih tam ne manjka. Videti so zares bedno, in ko se jih kdo usmili in jim da kakšno rupijo, se jih več ne reši. Se več, pridejo še novi in edina rešitev je pobeg. Najhitreje sem se po vebkih mestih premikal z rikšami, kilometer stane pribbžno 5 do 10 rupij, odvisno od sposobnosti barantanja. Ponavadi se lastniki rikš kar sami ponudijo. tako da ni težav s prevozom.
V povprečju so ljudje dokaj revni, najdejo pa se izjeme, ki vozijo drage mercedese in živijo v čudovitih vdah. Zunaj vebkih mest je življenjski standard še nekoliko nižji. Moški delajo v delavnicah, ki so podobne našim garažam. Tam opravljajo svojo obrt z indijskim tempom (tj. počasi). Nekateri imajo v teh -garažah« trgovine, drugi popravljajo motorje, spet tretji šivajo obleke ... Ženske delajo na poljih, pazijo otroke in skrbijo za gospodinjstvo. Na splošno so ljudje zelo odprtega značaja in se ne zapirajo v hiše in domove. S ceste je mogoče videti v hiše, saj so vsa vrata in okna odprta ab pa jih sploh ni. Vsa

‘I
New Delhi je že skoraj
kot kakšno evropsko velemesto.
napisal: »Ne zaupaj temu tipu, ki ,puca uhe’, zaračunati hoče tri tisoč rupij’ Meni je pobral še zadnje, ki sem jih imel. Lep pozdrav, Tomo.* Naj omenim, da je inženirska plača v Indiji okrog 1800 rupij. Previdnost pri takšnih »storitvah*, če si jih že zažebte, zato res ni odveč,
Indijci kuhajo pretežno vegetarijansko, saj si mesa že zaradi slabega materialnega stanja ne morejo privoščiti, glavni razlog pa je nedvomno v njihovi zgodovini, kjer je mesne hrane bistveno manj kot pri nas ab pa sploh nič. Je
obrt se opravlja zunaj, pred	pa hrana polna čilija Na začet-
hišo, tako, da )e vsem na ogled.
delov telesa - saj se ve, kaj Ttidi strižejo in brijejo se na
misbm. Torej toaletnega papirja tam, razen na večjih javnih WC-jih, ni. Sploh pa Indijci potrebo radi opravijo kar ob kakem vogalu na ulici...
Čistočo po nemškem vzoru boste zato v Indiji zaman iskali
pločniku, mimo pa pelje npr. glavna cesta Jaipur-Delhi.
ku, ko še nisem bil vajen, me je to motilo, proti koncu bivanja pa sem se že povsem navadil ostre hrane in zares užival v
Ko zagledajo avtobus, poln dobrotah, ki so jih znali pripra-
belcev, smo za njihjravno takšna atrakcija kot oni za nas. Ogledovati si te znajo neskončno dolgo, in to brez vsa-
Malo čistejši od preostalih kršnega izraza na obrazu.
mest je le Delhi, kjer je tudi življenje bolj -evropsko«. Evropeizacija oziroma amerikanizacija je v zadnjih letih Indiji prinesla toliko dobrega kot
tako da včasih ne veš, ali si zaželen ab ne.
So pa stvari v Indiji, ki te
viti tamkajšnji domačini. Toliko čilija dodajajo jedem tudi zato, da malo uničijo razne bakterije ali mikroorganizme, ki te znajo kar pogosto spraviti na WC, če je kaj hujšega, pa v bolnico. Naj pogostejša bolezen je hepatitis B, v poletnem času pa so
znajo prav presenetiti. Na problem komarji, ki so v Indiji
primer to, da se odrasli moški
verjetno slabega. To se najbolj držijo za roke, ko skupaj kam čuti v Delhiju, kjer so že McDo- gredo, kot pri nas otroci v vrtcu
nalds, Dairy Queen, Pepsi, Coca Cola, satelitska televizija, stolpnice in temu podobno. Tildi ljudje so oblečeni v kavbojske hlače, ženske so naličene, skratka Delhi postaja vedno bolj -zahodnjaški", mogoče na veselje nekaterih, vendar to po drugi strani izpodriva indijsko tradicijo oblačenja, prehranjevanja, navad in mišljenja, ki je neverjetno bogata in zanimiva. Denar pač ne pozna mej.
Jaipur je oddaljen od Delhija kakšnih 250 km, to pomeni ž njihovimi avtobusi vsaj 5 do 6
in so videti prav smešno Indijci presenečajo tudi z neverjetnimi sposobnostmi retorike To lastnost imajo menda že prirojeno Ko govorijo na kakšnih zborovanjih, je njihova beseda močna in jasna, povedana z navdušenjem in obogatena s številnimi kretnjami rok in mimiko obraza. Množico znajo -voditi" in privesti do razpoloženja, da na koncu poža-
zelo zviti. Videti jih skorajda ni, slišati pa še manj. So diverzanti, ki napadajo pretežno ponoči ali pozno popoldne. Kar naenkrat se prikradejo iz nič in ravno tako tudi izginejo
Nau čil i so se leteti tišje od naših	redkokdaj,
in pikati bolj nežno kot naši.
Kaže, da so zelo napredni, saj jih sredstva, kot so autan, ne ustavijo preveč, sproti pa ti znajo pustiti še kakšno mala-njo, oe ne jemlješ tablet. Pozimi je komarjev zaradi suše malo, tako da niso ravno velika
poslikani z živobarvnimi reklamnimi ali kakšnimi drugimi napisi, vendar v pisavi deva nagari, ki je popolnoma drugačna od latinice.
Prebivalci Rajasthana ne pijejo toliko alkohola kot pri nas, popijejo pa veliko čaja (tudi tam mu pravijo Čaj), ki je za naše razmere nenormalno sladek. Sladkorni trs je ena od kultur, ki daje kruh vebki večini tamkajšnjega prebivalstva. Poleg tega pridobivajo še bombaž, pšenico, neke vrste redkvico in riž. Sadje, ki se gada tam kupiti, je nekako bolj vodeno in ne tako sladko kot naše. Najpogostejši sadeži, ki smo jih dobili, pa so banane, jabolka, mandarine in oranže, papaja, mango in čiko, ki je podoben krompirju, okusa kot smokve, je pa se ga kot kivi.
Lepota Indije se pokaže v vsej svoji veličini zgodaj zjutraj ob sončnem vzhodu in zvečer ob zahodu Takrat nebo zažari v barvah, ki so skoraj ns opisne. Vsak sončni zahod je čaroben in vreden občudovanja, s svojo lepoto pa odtehta marsikatero nevšečnost, ki se ti zna zgoditi čez dan. Thdi zvezde sijejo z večjo intenzivnostjo, tako da jih je tudi ob iuni veliko videti. Ko pa ni lune na nočnem nebu, se prikaže na milijone raznih galaksij in ozvezdij, ki jih pri nas s prostim očesom ni mogoče videti V takšnih kristEiIno čistih nočeh te zagrabi, da bi ure in ure ležal pod mibm nebom in ga občudoval. Takrat Indija odkrije eno od tančic in se pokaže v svoji magični podobi. Potem veš, zakaj tobko »zahodnjakov* zahaja tja in znova odkriva lepoto narave, globino duha in hrano za dušo, ki so nam pri nas podarjene le na nekaj mestih in še to
njejo velik aplavz m vzklike -Ki nadloga
jai« (naj živi).
Delhijski park si bom zapomnil po tem, da mi je neki tip hotel očistiti ušesa! Da, prav
Najprimernejšičaszaobisk J Indije oz. Rajasthana je obdob- I je med oktobrom in marcem. , Temperature v tem času se J
or vožnje, saj povprečna hitrost	ste prebrali. Ko smo s prijatelji	gibljejo od 0 °C do 32 “C, poleti
nikoli ni večja od 50 km na uro,	sedeli na travi, je prišel nelii	pa narastejo do 45 • ab 50 “C.
Avtobusi so ravno tako pre-	moški, nas zelo vljudno poz-	Zanimivo je, da zna biti tempe-
izkušnja vaše prilagodljivosti.	dravil in vprašal, od kod smo.	ratura ponoči okrog 0 “C,
Vsa prtljaga se prevaža na	Ko smo rekli, da iz Slovenije,	kmalu zatem, ko se prikaže
strehi, zato se kovčki kar pre-	nam je razložil, da je njegovo	sonce, pa je že prijetnih 20 'C.
cej umažejo in poškodujejo. V	delo čiščenje ušes, pri tem pa	V času med jubjem in septem-
avtobusu, ki je enako širok kot	mi je začel riniti prst v uho!	brom je obdobje monsuna,
večina naših, je v širino pos-	Rekli smo, da se odrekamo	Pokrajina zato ni popolna puš-
tavljenih pet sedežev, le v -luk-	njegovim storitvam, nakar nas	čava in je, kjer ni polj, v večini
suznih avtobusih?!* so štirje	je začel prepričevati, kako	poraščena z nizkim grmičev-
sedeži, in ti so tapecirani z	dober je v svojem poslu, in da	jem in drevesi, ki imajo velike
blagom, to pa se ob slabi tesni tvi oken hitro navzame pra-
sedeli na travi, je prišel neki moški, nas zelo vljudno pozdravil in vprašal, od kod smo. Ko smo rekli, da iz Slovenije, nam je razložil, da je njegovo delo čiščenje ušes, pri tem pa mi je začel riniti prst v uho! Rekli smo, da se odrekamo njegovim storitvam, nakar nas je začel prepričevati, kako



■j

hu, peska in smoga. Če je v
11
II

j..4*
fi Ženske se že od malega učijo nošenja vrčev na glavi, Ttidi ko so starejše, se držijo vzravnano in nimajo težav s križem.



dober je v svojem poslu, in da zelo kakovostno opravlja svoje	trne. Domačini jih potem, ko jih
avtobusu na primer petdeset strank. Ko je našel stran s
delo, kar naj bi potrjevala posekajo, uporabijo okrog polj njegova knjižica zadovoljnih za zaščito pred raznimi neže-
I I
I
sedežev, se v njem nemalokrat prevaža tudi sto ljudi, ki so videti kot sardelice v konzervi
napisom SLOVENIJA, nam jo je ponosno pokazal. Neki Tomo iz Slovenije mu je v knjižico
lenimi živalmi. Zanimivi so tudi številni zidovi, ki omejujejo zasebne posesti, polja ali pa stojijo kar tako. Vsi po vrsti so


■

- Poslovna zgradba Pepsi Cole v Jaipurju. Četudi v indijski preobleki, se zahodna industrija vedno bolj uveljavlja na tem trgu.
I

JAipur ie poln trgovinic, kjer prodajajo oblačila, odeje, prte, začimbe, dišave, svilo	'
... Denarna enota Indije je rupija in je vredna približno 5 tolarjev. V zasebnih trgovinah ti trgovec za želeno blago najprej postavi 3- do Ikratno ceno. Se pravi,	i
da je treba barantati. Včasih kar trdo in dolgo. Čeprav so tudi začetne cene za nas dokaj nizke, je pra v barantanje tisto, ki da indijskim nakupom čar. Obstajajo pa trgovine z blagom, ki ni narejeno pri njih, in v katerih so cene fiksne. Tako na I primer razne čokolade, keksi ipd. stanejo povsod enako, ker imajo že na embalaži	J
natisnjeno maksimalno ceno, da se prodajalci ne bi znašali nad mč hudega	I
slutečimi turisti, ki jim je tako ali tako vse poceni,	|
£i
marec '98
Pen
VESTNIK 44
e spomnim se natanko, koliko sem bila stara, verjetno pa se je zgodilo malo prej, preden sem začela hoditi v šolo, ko bi me bilo skoraj zadelo Kondorjevo prekletstvo. Od tedaj, kot temu lepo rečemo, je preteklo že veliko vode, a listanje po knjigi moje preteklosti me včasih vendarle navdaja z mislijo, da me je moralo to prekletstvo vsaj rahlo oplaziti, čeprav je po drugi strani spet treba priznati, da doživljajo hude stvari tudi ljudje, ki niso bili nikoli prekleti ali vsaj malo prekleti,
A naj bo tako ali drugače, v tistih davnih dnevih mojega otroštva je bil gospod Kondor često naš gost. Tako kot mi, je spadal k nekdanjim madžarskim ljudem, ki so se takrat še obiskovaU, si pomagali in malo potegnili skupaj v tem novem, popolnoma drugačnem svetu, v katerem so malomeščanske nagysage nenadoma postale tovarišice. Ne glede na to pa priti k nam na obisk le ni bilo tako preprosto. Obiske smo namreč sprejemali, če smo jih, malo strahoma, pri tem je bilo vedno nekaj napetosti, saj mama in omama nikoli nista vedeli, kako se bo odzvala teta Anuš, ki načelno ni marala obiskov in jim je to, če povem še več, rada tudi naravnost in odkrito povedala. Bih pa so seveda tudi trenutki, ko je bila uravnana malo popustljiveje, blažje, takrat si je glavo prevezala z ruto prek čela in se umaknila v svojo sobo, še prej pa kar vljudno pojasnila, da ne more sodelovati, ker jo spet daje njena stara nevralgija.
Mene za mnenje o obiskih niso spraševali, in tudi če bi me, bi se verjetno z njimi strinjala. Kot otrok sem bila osamljena, niso me puščah skoraj nikamor, ker so se iz različnih razlogov in vseh mogočih nesreč, ki so se že pripetile v naši družini, bali zame. Obiski so bili torej dobrodošla in zanimiva sprememba, tudi če so bili ljudje odrasli. Po drugi strani pa spet nisem imela veliko od njih, saj so mi
Bea Baboš - Logar
Kondorjevo prekletstvo
odtegovali pozornost domačih. Vsakokrat, ko je kdo prišel, mi je bilo rečeno in še poudarjeno, da moram le pozdraviti, govoriti samo, če me kaj vprašajo, in po možnosti čimprej oditi iz sobe. Včasih mi je bilo to čisto povšeči in sem se šla potikat po dvorišču, drugekrati pa me je navzočnost gosta in očitno nezanimanje za moje dejanje in nehanje navdalo z nekakšno uporno zbezljanostjo, ki se je izkazovala z udelavanjem vseh vrst, tako da je moje vedenje goste in enako domače pripeljalo do prepričanja, »da je ta otrok defekten«.
Gospod Kondor, naš znani malomestni umetnik, karikaturist, bonvivan in nekdanji svetovljan, nas je obiskoval, ko smo prišli na vrsto po samo njemu znanem in logičnem redu stvari. Od časa do časa je obredel znane družine v mestu, ne da bi se oziral na protokol in ne da bi kaj zameril. Tako se je na primer ustavil pri starem gospodu Hradilu, in če je prijatelja morebiti našel pri popoldanskem dremežu, se mu je kar pridružil v drugem naslonjaču. Ko sta si odpočila, je rekel; »Dobro je bilo!« Potem je šel dalje po svojih potih.
Kako in zakaj je ob koncu srednjih let ali na pragu starosti spet pristal v domačem kraju, ni bilo znano. Njegova sestra, pobožna ženska, mu je dodelila sobico na dvorišču. Čeprav menda pustolovskega bratca ni bila najbolj vesela, morebiti se je zgledovala nad njegovim življenjem, saj je bilo po njegovih pripovedih soditi, da se je imel v širnem svetu burno in lepo. Rad je pripovedoval o Monte Carlu in svojih lahkoživostih, in ko je videl nejeverne poglede poslušalcev, je v verodostojnost svojih besed takoj priložil potrdilo - fotografijo, ki ga je kazala mladega in vitkega sredi lahkonogih in kratkokrihh charlestonskih plesalk. On pa je kot kakšen vodvilski junak nosil majhen slamnik - »žirardi kalap« so ga imenovali pri nas in to se je slišalo dovolj gosposko. Monte Carlo torej, to je utegnilo zbujati precej zavisti; brez dvoma, da se je imel sijajno, a kaj mu to pomaga, bi rekli poštenjaki, ko pa se zdaj, na starost, mora preživljati tako neresno, nadlegovati mora ljudi, naj se dajo ovekovečiti njegovi vešči roki, na kar marsikdo pristane le nejevoljno in po daljšem prigovarjanju. Velikokrat ga je bilo zvečer videti v kavarni, kako je sedel sam, s svojo skicirno mapo, opazoval ljudi, naredil nekaj hitrih potez in nato modelu na veliko začudenje pokazal njegov profil s štrlečo brado ali privihanim nosom ali kaj podobnega. Od časa do časa je obredel tudi vse šole v mestu in na hitro skiciral učitelje in učence, da si je spet nabral malo denarja. Karikatura je nastala skoraj hitreje, kot če bi se postavil pred fotografski aparat, malo je poškrtalo po papirju, »le pingalom« je rekel, kar bi pomenilo približno nekaj takega, kot nakracal vas bom, in že je iztrgal list iz mape, s plosko roko udaril po njem in ga podal ponosnemu naročniku. Vse to se je
navadno dogajalo jeseni in pozimi, spomladi, že v aprilu ali maju, pa je vedno odpotoval na morje, na Reko aU v Opatijo. Tam je »kracal« turiste in nekaj mesecev spet lahko preživljal vsaj odsvit svojega nekdanjega veselega boemskega življenja.
Verjetno se ga zaradi tovrstne odsotnosti spominjam le kot človeka v zelenem lodnastem plašču, njegov poletni videz pa se mi je izgubil. Bil je rejen gospod drobnih oči, privihanega, okroglastega nosu, debelih lic, da klobuka, ki ga je dvigoval pred damami, ne omenjamo posebej. Govoril je čudno mešanico madžarščine, srbohrvaščine in slovenščine, če ga je kaj razburilo ali ujezilo, je začel jecljati. V žepu je vedno nosil bombone, ki jih je kar tako z roko delil otrokom in včasih tudi odraslim. Mama mi je zabičala, da bombon moram vzeti, pojesti pa ga ne smem, ker bogve kaj vse je v tistem žepu in poleg tega ne moremo vedeti, kako je pri boemih z umivanjem rok. A najinega spora in namenjenega, ne pa tudi izrečenega prekletstva, niso povzročili bomboni, ampak nekaj čisto drugega. Nekega jesenskega popoldneva, ko se je spet oglasil pri nas, je imela teta Anus dober dan, jaz pa slabega. Ni se še niti usedel, vsi so še stali okoli mize, ko sem začela prismodovati tako silno, da je bilo še za nekdanjega svetovljana preveč in me je strogo opozoril, da se pa tako res ne gre obnašati. Jaz, ki sem ravno prišla v pogon, pa sem dala roke v boke in rekla; »Ja, kaj pa vi, vi pa govorite tako: eeeeee!« Nato je zavladala smrtna tišina, mama je prebledela, kot da se zgodilo nekaj groznega, povsem nepopravljivega. Potem so se vsevprek začele opravičevati namesto mene. Gospod Kondor je njihovo opravičevanje sprejel. Rekel je le, da je veliko hodil po svetu in tudi srečal veliko ljudi. Marsikdo se je že norčeval iz
njegovega jecljanja, on pa je vsakega preklel, a mene vendarle ne bo. Zaradi mame ne in pa zato, ker sem še otrok, ti so pa, kakor je znano, zve
rinice brez srca. Torej ne! Bilo mi je odpuščeno. Močno upam, da pri tem ni držal fige v žepu, v tistem, iz katerega je jemal bombone, ki jih nismo smeli jesti, Ker prekletstvo, to sem zvedela pozneje, je res nekaj hudega. Zaradi tega si lahko nesrečen vse življenje, zaradi tega lahko celo umreš. Zato so se tako ustrašile.
Mogoče pa je to skoraj prekletstvo malo odkupila tudi teta Gabi, ki je gospodu Kondorju pozneje, ko mu je šlo že slabše, prek svojega moža predsednika občine in njegovega prijatelja Sebjaniča izposlovala pokojnino. Bil je že skrajni čas, saj je bil gospod Kondor že star in bolehen in vse hiše v Soboti že polne njegovih karikatur. Poleg tega ga je tudi teta Gabi poznala že iz mladosti, in čeprav star in bolan, je še vedno ohranil toliko nekdanjega duha, da ji je zašepetal, ko je šel za njo po cesti: »Lepe noge imate, Gabika, res lepe!« In ni treba posebej poudarjati, da je mnenje nekoga, ki je užil radosti sveta in še posebej Monte Carla, pri teh stvareh še posebno pomembno. Zasmilil se je pač ženskam in pritisnile so na svoje može.
Zadeva je bila kmalu rešena v veliko zadovoljstvo starega boema. Dobil je celo nekaj pokojnin za nazaj in to ga je zelo osrečilo, predvsem zato, ker je spet dobil možnost, da končno lahko pogosti prijatelje, kar mu je bilo včasih tako ljubo. Povabil je dobrotnike in gospodične Fašinger v restavracijo na večerjo. Gospodoma je bilo nerodno, gospe sta pa šli. Pojedina, ki jo je priredil že malo izstradani gospod Kondor, bi brez škode utrpela še veliko več povabljencev, miza se je šibila od dobrot, on pa je po dolgem času spet s srečnim smehljajem sedel med lepoticami, jim stregel, kramljal in delil komplimente na vse strani - da, to je bilo edino, kar šteje.
A kakor se v življenju skoraj praviloma dogaja, je tudi tu prišlo, kot je moralo priti. Gospod Kondor se ni kaj dolgo veselil svojih redno prihajajočih pokojnin, kar na lepem je moral umreti in pustiti vse to veselje in gotovost starih dni. Bomo žalovali za njim? Malo že. Malo se bomo res požalostili, pomilovali pa ga ne bomo, nikakor ne, kot so ga za življenja pomilovali ali celo zviška gledali nanj prejemniki rednih plač in pokojnin, ki se jim je tako pozno pridružil. Pa še to se vprašajmo, le vprašajmo se, kdo od njih vseh bi se lahko fotografiral sredi poskočnih francoskih plesalk leta 1936 v Monte Carlu in kdo, le kdo bi znal tako slikovito, tako elegantno, le z nekaj potezami povezati ta isti Monte Carlo z Mursko Soboto.
Voila!
I

primarij dr.
LOJZE ŠTEVANEC
1
spec, internist
Živahna starka
Najmanj trikrat je nekdo odprl vrata in jih hitro zaprl, ne da bi vstopil. Ordinacija je bila zasedena. Ko je bolnik odšel, je vstopila starejša drobna ženička v tesno prilegajočih se dolgih črnih hlačah, rožnatih copatah, svileni srajci, kričeče naličena in z vranje črnimi pobarvanimi lasmi.
Kar priplesala je, živahno krilila in mi z obema rokama pograbila v pozdrav ponujeno roko. Nekam čudno živahno se je obnašala. Pogledal sem njen karton. Dvainsedemdeset let je imela, a jih ni toliko kazala.
»Ugotovili so mi neke motnje v delovanju srca, pa ne vem, kaj naj bi to bilo. Nenadoma naj bi bile neke motnje. Doslej sem bila vedno zdrava,* je hitela, nato pa uprla pogled vame in sekala z dolgimi umetnimi trepalnicami.
»Bova pogledala,« sem rekel. Ona pa je nadaljevala:
»Težave so se začele septembra, ko sem prišla iz Južne Amerike. Poleti v Sri Lanki je bilo še vse v redu. TUdi spomladi v Španiji nisem čutila ničesar.«
»Vse to ste prepotovali v enem letu?« sem jo začudeno pogledal.
»Že lani sem se prijavila na ta potovanja in jih tudi plačala. Vse sem imela vnaprej plačano, nič na posojilo.«
»To so velike časovne pa tudi vremenske razlike.«
»Saj prej ni bilo nič narobe, zdaj pa nenadoma motnje.«
Pregledal sem jo; številni predčasni srčni utripi. Poslal sem jo na EKG. Bili so prekatni in preddvorni predčasni utripi, povrhu pa še potujoči spodbujevalec. Utrip srca je bil povsem iztirjen. Previdno, kar se da, sem ji motnje razložil.
»Rekli so mi, da se ne bi smela obremenjevati. Toda jaz sem se vključila v teniški klub.«
»S takšnimi obremenitvami boste morali počakati.« »Kako, počakati?« je planila.
»Počakati boste morali, da se stvari s srcem uredijo in bo ponovno redno bilo.«
»Pa saj doslej nikoli nisem imela težav s srcem. To se je začelo septembra «
»In še traja,« sem rekel.
»Jaz smučam. Od vas bom šla v Kitzbuhel. Sem si že rezervirala čas in plačala sobo.-
»Najprej bo treba urediti srce!« sem rekel odločno.
»Pa saj mi nikoli ni bilo nič. Jaz sem se prijavila, da grem v Avstralijo in Novo Zelandijo. Mi smo družba. Odkar mi je umrl mož, imam svojo družbo. Denar ni problem. Mož mi je vse zapustil in tega ni malo.«
»Koliko časa boste ostali pri nas^«
»Štirinajst dni.«
»Kakšna zdravila imate?«
Odprla je težko torbo in zdravila zložila na mizo. Pregledal sem jih. Imela je vsa potrebna zdravila, ki jih v takšnih primerih predpisujemo.
»Zelo znan profesor na Dunaju mi jih je predpisal.« »Jemljite jih, kot vam je naročil profesor. Večkrat se mi oglasite. Sedaj pa bolj počivajte. Po vsaki storitvi pri nas se za kakšno uro uležite.«	।
Nekajkrat mi je nenajavljeno vdrla v ordinacijo in mi pomolila roko, da sem ji moral potipati pulz. Ves čas je bilo neredno bitje srca.
Med bivanjem pri nas je šla na dvodnevni izlet v Hevisz na Madžarsko. »Zum kennen lernen,- kot mi je rekla.
»Lahko grem smučat?« je pred odhodom planila v ordinacijo.
Pregledal sem jo. Ritem se ni uredil.
»Doma se oglasite pri svojem zdravniku in se posvetujte z njim.*
Pomilovalno me je pogledala.
1 »Pa kaj je zdaj to? Nikoli nisem imela težav s srcem.«
I i
je planila.
»Enkrat se začne.«
»Prej nisem imela nikoli težav-
»Zdaj jih imate!« sem rekel resignirano. »Morate se podrediti temu stanju, če hočete, da se bo stvar uredila.«
»Pa kaj, zdaj ne bom mogla smučati?«
»Tbdl akrobatskega- rock and rolla ne boste mogli plesati,« sem bevsknil.
I »Pa sem ga!« se mi je zarezala. »V Heviszu sem ga 1 plesala. Takrat mi ni bilo nič. Ponoči mi je zdravnik I dal neke injekcije, ker me je dušilo. Pozneje sem veliko r hodila na vodo, drugih težav pa nisem imela « j
1
VESTNIK 45
Pe" študentska
marec '98
I
Postna razmišljanja
Ljudje ob Muri že od pam-tiveka vedo, da po godu svetega Matije ščuke začutijo skrivnostni klic ljubezni, ki pa jim je velikokrat v pogubo. Oglušijo, oslepijo in sledijo le svojemu spolnemu nagonu. Takrat jih je toliko v porečju reke, v mrtvicah in plitvinah, da v jasnih nočeh jate zajezijo potoke. Od matjaševega do jožefovega se je ob vodah dobro živelo, kajti skoraj pri vsaki hiši so imeli pripravljene košare, kržake, da so si za postne čase nalovili dovolj rib.
Če je Bog odredil svoj post, potem je siromaku poslal tudi svojo mano, da le-ta ni umrl od lakote, kajti kdo bi služil materi Cerkvi, ki je brez vernikov le mrtva hiša. Bog je že vedel, kako in kaj, da je bilo tudi njemu za-
Ko se
Ščuka
doščeno in se je imel Prekmurec za kaj zahvaliti in dar prinesti gospodu župniku, ki je božji namestnik na zemlji, To je bilo v tistih časih, ko so gospod črenšovski ple-banuš in narodni poslanec Klekl ponosno dejali, da zahvaljeno Bogi, nljedna tvo-rnica ne kvari nam prek-murskoga zraka, in so za umetna gnojila vedeli le Usti sezonci, ki so v Franciji in Nemčiji služili na kmeUjah. Takrat so narodnjaki, kr-ščani, demokrati in celo so-cialisU vsi veljali za zelene pa tudi politično neopredeljeni marčevski ribiči, kajti vedeli so, da se ob drstenju rojeva novi ribji zarod in nastajajoči bodo zaplodili nove ščuke.
Ščuke so se ujele v mrežo, tudi fantom ni bilo prizaneseno Ljubezen je taaakooo slepa in gluha
I i
I I
r
I
I'
Si
Q
O]
I tudentska problematika skoraj vedno
izbije na površje predvsem iz
'političnega zornega kota, kot pos-
■•I
kot je bilo to na vekomaj odkar stoji svet ob Muri, Nalovili so le toliko, kolikor so potrebovali za lačna usta, pa mogoče še kaj za Žida in za lendavskega in soboškega gospoda.
Matjaševa pa Jožefova ščuka je kot vsaka roparica lepa, gibka stvarca, kratka in primerno zaobljena, brez tolšče, svetleče polti.
Najboljša je povaljana v kukorčni meli in pečena na tikvinon olijl. To je stari recept, ki ga še danes uporabljajo potomci fantov s slike - seveda če od Primorca, ki tedensko enkrat prekrižari obmurske vasi, kupijo zamrznjeno morsko ribo. Balažicovi dečki iz Kota, ki so sredi tridesetih let ponosno kazali svoj plen, žal že na večnih nebeških loviščih v ozvezdju Rib namakajo svoje trnke in mreže v vesoljni ocean in tako bo novi rod prikrajšan za lepo pravljico o taaakoooooo velikih marčevskih ščukah.
Morda pa vse ribiške pripovedi niso pravljice ... Vsaj v tridesetih letih niso bde, ko so ljudje ob Muri še veljali za zelene, ščuke pa od mat-jaševega do jožefovega za zaljubljene...
ledica idej vlade o zmanjševanju proračuna za študentsko organizacijo in zadeve. Zadnjo afero je sprožilo drastično zviševanje cen, predvsem administrativnih storitev. Če hočeš dandanes diplomirati, potrebuješ skoraj celo delavsko plačo, da poravnaš storitve. Vendar pa mora biti nam študentom jasno, da poskuša svoje študente »tepsti« skoraj vsaka država v svetu.
Ker se vse skupaj sliši kar hudo, sva se spodaj podpisana odločila, da vam bova poskušala posamezne odlomke iz študentskega življenja in sploh neko »šablono« študentskega življenja prikazati na povsem domač, običajen, včasih tudi hudomušen in ironičen način. Prihodnje zgodbice bodo izvirale bodisi iz pripovedi drugih študentskih »sotrpinov« bodisi iz najinih lastnih izkušenj.
Študentje obstajajo že, odkar je bila v stari Grčiji ustanovljena prva akademija Torej je njihova (naša) zgodovina stara že več kot 2000 let, zato sklepam, da si zaslužimo malo več kot samo politična »nategovanja«.
Tisti, ki so že bili študentje, in tisti, ki so to trenutno, se bodo strinjali z mano (razen seveda tistih najresnejših), tisti, ki niste bili, in tisti, ki se še odločate, pa vedite, da je študentsko življenje neko posebno obdobje v
8 Č g
I
<1
I
I
Ella Pivar
I
MU- Vj
I
življenju. Moja najijubša profesorica nam je na enem od predavanj zaupala, da je bilo njej študentsko obdobje najlepše in hkrati naj-odločilnejše obdobje v življenju. Odkod tako navdušenje za šestdeseta, je postalo jasno, ko nam je z veseljem zaupala, da je bila ena od gorečih pripadnic hipijevskega gibanja. Skupaj s sošolci ji seveda popolnoma verjamemo, da ji je doba hipijevstva ponujala same dobrine. Iz povedanega se nam zdi samoumevno, da si tudi mi moramo najti kake dobrine v tem modernem svetu. Verjemite mi, zadovoljimo se z vsem, kar že samo diši po hipijevskem.
Večini pomeni pot na študij dokončno poklicno izoblikovanje. Med študenti pa seveda nikoli ni in tudi zdaj ne primanjkuje


biM
GE
takih in drugačnih »modelov«, Različnejši »modeli«, različnejši pripetljaji. Enim od teh pomeni študij pot od doma, enim pomeni ta čas odlašanje z neizbežnim odraščanjem, enim, nasprotno, uresničevanje divjih ambicij, drugim spet iskreno željo po znanju (slednje naj bi bil najplemenitejši motiv), vendar pa so ti slednji zagotovo najredkejši. In potem se taki ali drugačni, zbrani z roko v roki, podamo v deželo knjig, ljubezni in alkohola
D. Dravec + E. Gonter ml.
Od 26. marca do 30. aprila W.O^OSKOPEN	Pripravlja: Agencija Hogod |
 	-	_ — ■ —	■ ■—- —	— — 4.J	_ !
OVEN
(21. III. - 20. IV.)
e boste izbirali preveč, bo na koncu vaš izbor zanesljivo napačen. Enako velja za odločitve. Če boste pri odločitvah mencali, bo to prej slabo kot dobro. Prijeten dogodek v drugi dekadi. Čas za poslovne odločitve bo sredi meseca, večjih nakupov v tem obdobju ne opravljajte. Oseba, s katero načrtujete podvig, dvomi o uspešnosti, zato je bolje, da z njim počakate na ugodnejši trenutek ali izberete drugo
osebo,
P
BIK
(21. IV. - 21. V.)
A red vami je dinamično in pestro življenja s številnimi spremembami in preobrati, za kar se imate zahvaliti Marsu.
Če kje, na ljubezenskem področju boste zanesljivo uspešni. Okrog 12. aprila bodite pripravljeni tudi na kaj neprijetnega. Ko boste čutili presežek energije, jo do prve polovice meseca usmerite v duhovne in čustvene sfere, nikakor v poslovne, finančne ah službene. Veliko boste govorili,	•
M ®
A w ^Uorate si doc
DVOJČKA
(22. V--21. VI.)
dopovedati, dav življenju ne gre vse lahko
in da se zaradi trenutnega neuspeha svet ne bo podrl. Bežen znanec bo s svojim dejanjem naredil več kot bi pričakovali od prijatelja. Čas je, da ugotovite, kje pretiravate m katerim stvarem namenjate premajhno pozornost. Na pomolu velika ljubezen s trajnimi posledicami. V prvi dek^i so igre na srečo vstran vržen denar.	__________
RAK
(22. VI.-227 Vil.)
X red vami je obdobje, ko boste velikokrat zadovoljni, svojo okolico pa boste spravljali v dobro voljo. Ker ste po naravi občutljivi, je mogoče, da pride po tem obdobju do trenutkov, ko boste večkrat v sporu z okoljem in se boste sploh veliko prepirali. Dobro bo, če boste vašo odvečno energijo usmerili v delo in raziskovanje. Vaši srečni dnevi so 11., 13., 17 in 25. Pazite na nrenagllenost ali nepremišljenost
P^n
1
LEV
(23. VII. - 22. VUI.)
9, v mesecu pričakujte preobrat. Če ste v tem času čutili
posebno moč, zdravje in dobro voljo, se bo po tem datumu spremenilo. One bodo imele v ljubezni več sreče kot oni. O odločitvi se obvezno posvetujte s partnerjem ali osebo, ki ji zaupate. Tako se izognete nepotrebni zameri. Obdobje pred vami ni za kompromise, ampak za čvrste odločitve.
DEVICA
(23. VIII. - 22. IX.)
ar z zadovoljstvom lahko gledate v prihodnost. Obdobje, ko ste se čutili zapostavljene ali ste menili, da vas ne razumejo, je za vami. Družbo, v kateri se dobro počutite, presenetite z vabilom k sebi domov ali kamorkoli. Ponujeno pomoč sprejmite. Pomembno opravilo zahteva od vas veliko potrpljenja in vztrajnosti. Obdobje nemira in živčnosti bo kratkotrajno, vendar se bo ponovilo.
S
r

TEHTNIC
B
H
(23. IX. - 22. X.)
redi tedna se bodo stvari začele obračati na bolje.
predvsem pa v vašo korist. To boste občutili v odnosih z okoljem pa tudi v ljubezni. Za spremembo v službenih zadevah ni primeren čas. Na splošno velja, da je že čas, da
se
prebudite iz zimskega spanja. Varujte se špekulacij in
tveganih odločitev, V tretji dekadi boste našli dovolj moči, da
izpeljete zamišljeno.
B
ŠKORPIJON
(23. X. - 21. XI.)
odite pripravljeni na kar nekaj neprijetnosti, ovir,
nasprotovanj in provokacij. Predvsem bodite previdni in v takih razmerah ne reagirajte jezno ali celo besno. Boste pa kmalu blesteli, da bo lepo vam in družbi, ki se bo znašla ob vas. Kar nekaj ljudi, s katerimi delate, boste spoznali na poseben način, kar bo dodobra spremenilo vaš odnos do njih Septembrske tehtnice pazite ria zobe in srce.
Pon |e, krnlko reieno. Vestnikova mesotna priloga In trna ludi »Icer ivezo i naravnim mooeinlm dhluBOm. Volanovllen ta bil, da bi. v skladu x imenom In asoclacllaml. udnltoval kol taaoplsnl pen (tnalo) In penetrantnež (prodlralec) ter bil poln foloitrafl), kakor se za Ublold spodobi.
II
z
STRELEC
(22.XL-21. XIL)
zdravjem se ne igrajte. Potrebno je zdravilo ali celo
večji pregled. Bliža se čas za pustolovščino, o kateri ste že dolgo semjali. Še nekaj priprav je potrebno izvesti v tem smislu. Sreča bo na vaši strani tako dolgo, dokler boste ohranili trezno glavo. Pomoč bo prišla zelo pozno, vendar še vedno ob pravem času. V službi bo teklo vse normalno, vendar le tako dolgo, dokler boste sami skrbeh za to.
KOZOROG
(22. XII. - 20.1.)
iričakujte spremembe v zasebnem in poslovnem življenju.
Znašli se boste v položaju, ko bo potrebno veliko diplomatske spretnosti. Proti koncu meseca boste imeli srečo z denarjem. Podpisa ali obljube ne dajajte. Neka oseba nasprotnega spola nima dobrih namenov, zato bodite budni in z ukrepi ne čakajte. Znašli se boste med dvema ognjema, izšli boste celi in še koristilo vam bo na več načinov.
N
VODNAR
(21.1. - 19. II.)
apetost boste najlaže razbili, če si boste ogledali kak
šno razstavo, muzej ali gledališko predstavo. Pred vami so napeti dnevi, ki pa jih boste znali dobro prenesti in uspešno zaključiti, Za nagrado si privoščite nekaj, kar je v zvezi z opremo stanovanja. Vaša šibka točka v drugi in tretji dekadi: nepotrpežljivost in nepremišljenost. Dobro bi bilo. Če se malo pozabavate s svojim videzom in razmislite o svoji prehrani.
,j
RIBI
(20. II. - 20. III.)
Končno prihaja obdobje, za katero bosta značilna umirjenost in zadovoljstvo. Če imate kak praznik, povabite prijatelje na večerjo. Če praznika nimate, si ga izmislite. Ker je Jupiter letos na vaši strani, boste kar nekaj načrtovanih zadev izpeljali bolje, kot si mislite. V neki družbi manj govorite in več poslušajte. Če čutite, da z vidom ni vse dobro, pojdite k okulistu, sicer bo z zdravjem vse v redu.
izdafa ga Pod|et)e za btformlranle.Odgovorol urednik matlcikega časopisa }e Janko V<^k, uredniki Pena so Bojan Fc^k, Jože HJtuper In Irma Benko. Oblikuje ga Endre GdnWr, za fotografije skrbila Nata^ Juhnov in Jure Zaiuieker, lektorira Nevenka Gmri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročninel
marec '98
Pen
VESTNIK«
.Iz debele provincionalke mastnih las in grde kože sem naredila prijetno mlado žensko. Plačala sem ji lepotno operacijo in ji podarjala svojo garderobo. Za rojstni dan je dobila diamantne uhane. Potovala je z nama po vsem svetu, a za zahvalo mi je zapeljevala moža! Tako je povedala Demi Moore, žena Brucea Leeja, o tridesetletni otroški negovalki Kirn Tannahni, ko jo je odslovila. Seveda ima tudi Kirn svojo zgodbo: >Slabo so me plačati, prostih ur nisem
c
imela, proti svoji voljo sem morala z njima potovati po svetu.« Po vsej verjetnosti pa ji ne bo nihče verjel, ker velja Demi za skrbno mater in ženo in tudi Madison Myers, prejšnja negovalka, ki je zakoncema priporočila Kirn, je povedala: >Ne morem verjeti, da je Kirn tako predrzna in nesramna. Oba sta prijetna, do zaposlenih pa obzirna. Po vsej verjetnosti bo Kirn še žalovala za svojo službo...

C o
o J-CA
a o
L'


Demi in Bruce
/
San Remo: Slepa

zmagovalka
Ko je bila Annalisa Minetti razglašena za zmagovalko festivala San Remo 98, je Aldo Busi, tamkajšnji poročevalec, komentiral, da če je tako, lahko prihodnje leto zmaga tudi kakšen pevec, ki je gluh. Res je, da je zmagovalna pesem enostavna in si je melodijo lahko zapomniti, res pa je tudi, da je bila
pesem publiki všeč. Slepa Annalisa je zdaj srečna: lansko leto ji je za las ušel naziv miss Italije, letos, po treh letih, pa se ji je končno nasmehnila laskava zmaga. Festival v San Remu ni več tisto, kar je bil nekoč, kljub vsemu pa si ga ogleda od 12 do 13 milijonov gledalcev.


/


.JL r.


Dobro srce
Hčerka igralka in oče klošar
Drew Barrymore je bila stara poldrugo leto, ko ju je z materjo zapustil oče John Barrymore, holly-woodski igralec srednjega razreda. Mati je umrla, hčerka je postala filmska igralka, očetova slava pa je že zdavnaj ugasnila, saj je vse večkrat segal po alkoholu in mamilih, dokler na koncu ni postal klošar. >Ko sem slišala, da je oče končno prenehal z alkoholom in mamili, sem ga povabila v svojo hišo. Ob denarju, ki ga zaslužim, nisem mogla pustiti, da bi še naprej spal po parkih na klopeh, čeprav o njem ne morem povedati kaj dobrega,« je izjavila dobrosrčna Drew.
Pravijo ji t Madžarka

'1

v
Kim: ji je uspelo
Na teh stran Pena smo že predvidevali, da bo Elton John postal vitez, in to se je pred kratkim tudi zgodilo. Prvi, ki so imeli to čast, da jih je bri-
tanska kraljica povzdignila med viteze, so bili člani ansambla The Beatles. Med dolgotrajno ceremonijo, ko je moral Elton klečati pred Elizabeto II. in dati svečano zaobljubo, se /T
je držal resno in se sploh spoštljivo ® obnašal. Ko se je kraljica po običaju na Brucea v koncu dotaknila obeh ramen, kar je

I


posteljo
9
pomenilo konec ceremonije, je vstal in Izjavil: .Ljubim svojo domovino. Večjega priznanja za svoje delo nisem mogel dobiti.* Viteški naslov je dobil za številne prispevke dobrodelnim j organizacijam, krona vsega pa je 1 bil uspeh pesmi Candle in Teh A Wind, ki jo je zapel ob pogrebu princese Diane.
■. .s
It
'ji
Pila in kadila je

kot Turek
v svoji karibski vili na majhnem otočku Mustigue je med večerjo padla v nezavest. Takoj so pomislili, da gre za kap, vendar so jo šele naslednji dan odpeljali v bolnišnico na Barbadosu, kjer so res ugotovili možgansko kap. Tako zdaj princesa Margareta, stri leta mlajša sestra britanske kraljice Elizabete, počiva in se pripravlja, da bo toUko pri močeh, da jo bodo lahko z ambulantnim avionom prepeljali na zdravljenje v Anglijo.
Margareta je bila vedno nekaj posebnega. Že kot tinejdžerka je pokadila tri škatle cigarert na dan. Pila je žgane pijače, najraje viski. Potem ko se je ločila od lorda Snowdona, so jo kadarkoli našli v jutranjih urah v kakšnem baru s steklenico v rokah. Rada se je družUa z rokerji, tudi z Mickom Jaggerjem in Ekonom Johnom je še vedno dobra prijateljica. Psovke je imela vedno na jeziku, od gostov in strežnega osebja pa je zahtevala, da jo nazivajo z "njena kraljevska visokost“. Njen biograf Noel Bothan pravi, da se za svojih 67 let dobro drži.
I
•h

ll


■ "l
'I
Kadar je ni v vili, in zdaj je nekaj časa ne bo. je njeno vilo na Karibih mogoče najeti. Če imate 2000 dolarjev, jo lahko najamete za en teden. Pa še kuharica in hišna pomočnica sta všteti v to ceno.
P' fr
Amber ni samo angleška beseda za jantar, ampak je tudi ime, in to ne komurkoli.
Amber Smith: zelene oči, temperament tropskega orkana, vroča madžarska kri in telo gazele. Tako so opisali manekenko, ki je vse bolj iskana med hollyvoodskimi F	producenti. Med
L	igralke se je
K zapisala s filmom Lotvball, kjer je igrala ljubico H Ryana O Neala. Tako se je sama pohvalila: »Ko je Byan zvedel, da sem po materi Madžarka, mi je rekel, da so HT	Madžarke
B	najboljše
■ ljubimke.« Sliko, ■ ki jo gledate, je ’ posnel za Playboy (po njeni želji) Bert Štern, ki je prišel v zgodovino fotografije leta 1962, ker je zadnji posnel golo Marylin Monroe. A si nista malo podobni!?
VESTNIK 47
Pen rockrregerep
marec '98
3
s
I
I
Vilija
SO uslišali
Kdo ve, ali bi bil Vili tako uspešen, če bi ostal pri Pop designu? Svojo prvo zmagovalno torto je za-rezal tik pred Emo, ko mu je njegova založba po-delila srebrn disk za 5.000 prodanih izvodov kasete in plošče z naslovom Rad bi bil s teboj. To slavnostno torto mu je takrat podaril klub njegovih navijačev. Drugo torto je Vili zarezal ob zmagi na Emi. No. če smo čisto iskreni, so mu tudi to torto nekako priskrbeli njegovi oboževalci. Bogovi so ga uslišali in njegova napovedovanja so se uresničila. Še preden so bili znani izvajalci, je Vili v Penovem intervjuju napovedal svojo zmago. Prislužil si jo je s 7391 glasovi in balado Naj bogovi slišijo. Za njim sta se uvrstila Giani Rijavec & Vladimir Čadež, tretje mesto pa je s svojo domoljubno pesmijo Glas gora zasedla Regina.
Letos smo bili priča zelo kakovostni prireditvi tako po glasbeni kot tudi izvajalski plati. Sama zveneča imena, ki so tudi izredno dobro zvenela, tako da je človek včasih pomislil, da sploh ne pojejo v živo, kar seveda so. Razpoloženje za kulisami je bilo precej bolj mirno in turobno kot prejšnja leta, najbrž tudi zaradi govoric o domenjeni

s
O
ti
OJ
>0)
C
I
>(» o
bogovi
X
l
i i
Magnificovi zmagi. Največ žarkov je prispevala simpatična Damjana Go-lavšek in tudi člani skupine Victory so bili tisti, ki so z nasmehom hodili naokrog. Nekaj dobre volje je prinesel v zakulisje tudi mali Reginin leto in pol star Aleksander, ki se ]e med generalko sprehajal med nastopajočimi.
Malo bolj sproščeno je bilo potem na zaključni zabavi, kjer pa so manjkali predvsem taki, ki ne prenesejo poraza, kot je to Magnifico In tudi Darja je bila :jj£>i^ako užaljena, ker se tokrat ni I -uvrstila na vrh, temveč na sedmo mesto.
Tako se je končala noč velikih pričakovanj. V Anglijo potuje Vili, ki bo svojo nalogo prav gotovo dobro opravil, saj je zares zanesljiv stari maček. No, pa naj ga še enkrat slišijo bogovi in mu namenijo srečo. Predvsem pa ga naj obranijo vsakoletnih natolcevanj o nelegalnosti glasovanja (menda se je Giani že pritožil) ter o podobnosti z Vrbami in nekaterimi hrvaškimi pesmimi.
To bi pravzaprav morah vprašati njegovo punco Anjo Rupel, a odgovor bomo dobili le, če bomo natančno prisluhnili in si ogledah tudi spot neverjetnega novega izdelka Agropopa. Agropopovcem je s to skladbo uspelo preceniti samega sebe. Za tiste, ki pimpeka še ne poznate, naj omenimo le toliko, da je glavno vlogo, torej pimpeka, odigral Aleš in da mu za to ni bilo treba na lepotno operacijo, kot to pravi v skladbi. V spotu pa boste seveda srečali tudi lepotico, ki je vsega kriva, in to je Pamela Anderson, prsata lepotica, ki tokrat prihaja iz Domžal.
i
čl

»
i

J
/•



Duet 2 FOR TJ sporočata svojim oboževalcem, da se druga številka njunega imena po novem piše z besedo, ker so se našli tudi taki, ki so ime napačno razumeli. No, da ne bo prišlo do nesporazumov, vam bomo odkrili pomen imena TWO FOR YOU oziroma DVA ZATE ali DVA ZA VAS, kakor vam ljubše. In kdo sta ta dva? To sta Lučka Pipp in Jure Hudokmet, prva pevka, dugi rapper, ki izhaja iz znane obrtniške družine, ki se ukvarja z izdelovanjem ščipalk za obešanje perila Krokodil.
Barvne noči se imenuje njun prvi album in za naslovno skladbo sta tudi že posnela videospot. Plošče bodo veseli vsi, ki obožujejo divje ritme z raperskimi vložki, vsekakor nekaj za tiste, ki so bolj vroče krvi. Jiu*e in Lučka se predstavljata občinstvu na nastopih skupine Babilon, s katero sta se podala tudi na turnejo, in ker vemo, da so babilonci pri nastopih pridni, lahko to pričakujemo tudi od 2 FOR U, No, pa še ena anekdota z njunih nastopov. Lučko namreč skorajda povsod zamenjujejo s Sendi. KoUko sta si res podobni, prepuščamo vam.
O ti
o
o
cn O
r
O
pr l-L
J'
I
rena Vrčkovnik pripravlja nove skladbe. Tokrat se je Velenjčanka odločila, da si bo pesmi pisala kar
sama. Sprva ji je šlo pisanje bolj počasi od rok, zdaj pa je postala že pravi profesionalec. V prihodnosti bo morda začela pisati tudi za druge.
ekleta plesne skupine Make up

so potem, ko so stopila Še za mikrofon, svojo prvo skladbo pospremila še z videospotom. Do zdaj je tem štirim lepotičkam uspelo pod streho spraviti že pet skladb, tako da izid plošče ni več daleč.
4^4
rednik in napovedovalec radia Capris, ki si je nadel umetniško ime Easy, pripravlja izid druge plošče. Prva z naslovom Galeb je izšla pred dvema letoma, tako da njegovi oboževalci že nestrpno čakajo na nov izdelek. Poleg Easyja za klavirjem pa bo mogoče slišati na plošči tudi njegovega brata Aleksandra ter vedno bolj znano primorsko pevko Tinkaro Kovač.
olores Lipuš, članica in pevka

o soboške skupine Šarm, se lahko •g) pohvali s svojo prvo samostojno kaseto z naslovom Sreča se nekam I skrila je. No, upamo, da se ni skrila
I u
ravno njej in da jo bo ob izidu kasete našla tudi zase.
3 C
e
UH
e še spomnite slovenske fantov-
. ske skupine, ki se je predstavila (S na_ lanskoletni Emi z imenom 5 Grom? Če ne drugače, se vam je sku-« pina prav gotovo vtisnila v spomin, ko •i je eden od petih mladeničev s sebe strgal I majico. No. fantje so medtem odšli v
B tujino, kjeb so izdali tudi svojo ploščo in 2 se povezali z nemškim menedžerjem, ki je bolj ah manj uspešno urejal njihove H nastope. Vse je kazalo na pravljični
Apropo Sendi: Naša pogumna dance pevka se je potem, ko se je javno slekla in javno priznala dve lepotni operaciji (nos in prsi), podala še na nastop slačifantov, ki gredo do konca. Na glasbenem področju se lahko pohvali z novostmi, in sicer z novo skladbo Spelji se! ter videospotom, ki ga je posnela na brniškem letališču.
4
IH
scenarij, dokler ... Dokler ni prišlo do afere. Najprej je bilo tu homoseksualno razmerje med menedžerjem in plavolasim Damirjem, ki bi mu lahko bO vnuk, potem pa se je odkrila še velika zadolženost. Tako so si namesto slave fantje nakopali veliko očitkov in tožbo za dolgove v višini 10.000 nemških mark.
od Scard, progresivni metalci iz
Kranja, so se odpravili

s
trebuhom za kruhom. Naše založniške hiše ne kažejo dovolj zanimanja za to zvrst glasbe, zato so fantje poskrbeli za demo posnetke, s katerimi so se odpravili na naskok v tujino. Fantje stavijo na pesem Ode.
s
44^
edaj ni več nobenega dvoma -Helena bo postala mamica, in to kar kmalu Zaenkrat še ne raz-
misija o umiku z glasbenih odrov, se je pa umaknila iz svoje dolgoletne založbe ZKP RTV Slovenija in preskočila k Dallas records, kjer je tudi izdala svoj najnovejši izdelek z neverjetnim naslovom - PRIMADONA.
župan, župana, županu, župana, Pen pri županu, z županom, od župana
če ne bi videli, ne bi vedeli, da je v občini Gornji Petrovci marsikaj zanimi ve^a	i
Srebrni breg je spet


v
'tov

najvišji?
V Križevcih gradijo stadion, kakršnih je malo na podeželju. Thdi župan je »pristavil« nekaj betona na zadnjo ploščo tribun.
V;
it

Le kakšno ribo
naj bi ujela vidra
^5
v Peskovskem potoku?
Penora ekipa, ki se je tokrat podala na pot r gornjepetrovsko občino v nekoliko spremenjeni postavi imanjkala je I. B., ki jo je zamenjal •■džoker’: J. G.}, je tudi ob tej priložnosti želela predvsem zvedeti oziroma videti na potepanju podžupanovim vodstvom, kaj naj bi bilo tamkaj posebej aktualno, zanimivo ...
' Župan Franc Šlihthuber ima nadvse rad rože in zelenice
L	* Kot srednješolec je bil prvak v teku na JŠOO
K metrov
■ ' NKKriževciželipripeljati v 3, slovensko ligo
H »14 vasi, 662 kvadratnih kilometrov in 2750
■ prebivalcev
* Novi železniški predor bo meril okrog 350 metrov
' Petrovska občina je redka v Sloveniji, ki se
■C:


L J
' ■' 'I'
M


Nedaleč od tega 'i starega predora • skozi Peskovski i, breg bodo 1 zgradili še ! nekoliko daljši predor za novo
I železniško progo
I M« ^bola-
H J" Ei;š
V






BBB



"sr.

■p:'


‘ j
i
ii

't-

u t

Si
ponaša z novim spomenikom
' Stava je Dodoju prinesla pol litra vina (v gostilni)
i ;f
fi J
Rože in občinski grb
Najprej smo bili presenečeni nad lepo urejeno in cvetočo gredico rce pred občinsko stavbo ter nasploh nad urejeno okolico. Župan nam je kasneje razkril, da je velik ljubitelj rož in da je dve leti skoraj vsako jutro sam pred začetkom delovnega časa hodil zalivat »muškati ine«, ki so krasih okna stavbe. V času * njegovega županovanja pa so uredili tudi pet zelenic v križiščih na različnih mestih, s Čimer naj bi obiskovalci od drugod že na zunaj opazili, da jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo
Znotraj stavbe pa smo postali pozorni na tablo z zanimivimi ilustracijami - 14 modrimi hišicami z rdečimi strehami ter vidro, ki drži v svojih ustih ujeto ribo. Zupan nam je razložil, da predstavljajo hišice 14 vasi, ki sestavljajo petrovsko občino, vidra z ribo, ki naj bi izvirala iz Peskovskega potoka, pa je prav tako sestavni del občinskega grba Pripravili so ga s pomočjo Heraldike Slovenice iz Ljubljane. Ce imajo svojo občino, morajo pač imeti tudi svoj grb!
padajo še s tekmeci v i. medobčinski ligi M Sobota, kjer so v jesenskem delu zasedli 7. mesto. Računajo pa, da bodo ob koncu sezone najmanj četrti, kar bi jim omogočilo, da bi se zaradi reorganizacije uvrstili v 3. slovensko ligo. Ja, lahko je križevskim nogometašem, ko pa je njihov predsednik sam župan! Nekoč je bil tudi on nogometaš, kot dijak Srednje kmetijske šole Rakičan pa je tekmoval v teku na 1.500 metrov in bil večkrat med zmagovalci.
Ne smemo pa pozabiti omeniti še zenskega nogometnega kluba Pande Gornji Petrovci, ki je bil že 4-krat slovenski državni prvak. Bojte se torej Pand’
Po 30 letih spet železnica in nov predor
že med vožnjo po ce^ med Mačkovci in Stanjevci smo razmišljali, ali so se tamkaj morebiti že začela pripravljalna dela za zgraditev nove železniške proge. Na več mestih je bil namreč
diii staro železniško
progo med
I
Pe" elopa
Po čudežnem pristanku dveh balonarjev iz Francije leta 1934 pri Ženavljah so lani tamkaj zgradili še »čudežno« spominsko znamenje.
te
j.


Sonja Tošji
ima jih 23,
po rodu je i2^
Sovjaka,
nedaleč od
Bla^škega

jezera, živi
in dela pa Ingolstadtu.



s
' 'P' 1
Tribune ob vaškem stadionu, to je nekaj!
Drugo presenečenje nas je čakalo v Križevcih. Le zakaj nas župan vodi na nogometno igrišče, smo se spraševali, ko smo se peljali tja. Toda imeli smo kaj videti! Skupina delavcev je ravnokar betonirala zadnjo ploščad na tribunah, ki bo namenjena televizijskim snemalcem nogometnih dvobojev na novem igrišču, kjer bo prva tekma 28 tega meseca, uradno pa ga bodo predali namenu enkrat kasneje Ker imajo še tudi dokaj dobro staro igrišče in druge objekte, ki sodijo zraven, je vse skupaj videti, kot da bi šlo za ekipo, ki tekmuje v državni ligi. No, Križevci se zaenkrat spo-
posekan les, in to »do golega«. Ker nas je tudi župan vodil tja, smo lahko na kraju samem videli in zvedeli, kako in kaj. Zaenkrat res samo še sekajo les, predvideno pa je, da bodo čez nekaj mesecev stekla tudi »prava« dela Po županovih informacijah bodo skozi breg med Mačkovci in Stanjevci zgradili nov predor, ki bo dolg okrog 350 metrov. Kaj bo s staro »luknjo«, ki je začela samevati po letu 1968, ko je skoznjo zadnjič zapeljala Gorička mariška, pa še ni dogovorjef^o Najbrž se bodo oboki kar sami od sebe porušili. Mi smo še lahko šli nekaj deset metrov v notranjost tega predora
Ker nismo bili povsem prepričani, kdaj so pravzaprav zgra-
M. Soboto in Hodošem, je pisec tega zapisa kasneje pobrskal po knjigah in našel podatek, da se je to zgodilo leta 1907 Dodo je imel torej prav, da je bila železniška povezava Ormož-M. Sobota zgrajena kasneje (1924 ).'V dobrem ima pol litra vina, ker je dobil stavo.
V ženavljah čudež, na Srebrnem bregu pa...
Leta 1934 sta morala na travniku pri Ženavljah zasilno pristati balonarska pustolovca iz Francije Max Cosyns in Nere van der Elst. To je bil za takratne čase kot čudež. Petrovska občina pa je lani poskrbela za postavitev -čudežnega« spominskega znamenja. Vredno si ga je ogledati!
Dolgo je veljalo, da je na našem koncu (v Pomurju) najvišji vrh Srebrni breg pri Martinju, ki se »vzpenja« 404 metre visoko. Nato je nekdo ugotovil, da je Sotinski breg višji (rišina je bila 418 metrov, a se je znižala zaradi kamnoloma), potem pa, ni natančno znano, kdaj se je to zgodilo, je bil razglašen za najvišjega »očaka« Serdički breg (416 m) Toda če bi upoštevali še višino drevesa, ki je zraslo ravno tam, kjer je najvišja točka Srebrnega brega, potem je po vsej verjetnosti rekorder spet ta hrib. Občina načrtuje, da bi kar najlepše uredili njegovo okolico in morda postavili tudi kakšen stolp. Z njega bi bil vsekakor lep razgled v Porabje in na severni del Goričkega Bravo stolp, če bo!
Skoda, da nam je zmanjkalo časa, da bi šli še na prežo za vidro v Peskovskem potoku in na ogled še delujočega potočnega mlina v Neradnovcih!
Zapisal: JOŽE GRAJ Fotografiral: JURE ZAUNEKER
Oh, Jožefi!
Le kaj je bilo, da smo v prejšnji akciji, ko smo bili na obisku v Občini Turnišče, tamkajšnjega župana prekrstili v Jožefa Kocona, ki je sicer tudi župan, ampak v Lendavi, iurniškipa se piše JožefKocet?! Naj nam opraviči, mi pa mu ob tej priložnosti čestitamo za god, pa seveda tudi drugim, ki praznujejo jožefovo!
Ko fe rek/a -Da^ (za fotografiranje), je stopila nekaj stopnic nize, da jene, bi slišal kakšen njen oboževalec. Zaupala nam je, '■ da je zaposlena v banki, da rada pleše, se lepo oblači,
Če bi upoštevali še višino drevesa, ki je zraslo ravno tam, kjer je najvišja točka Srebrnega brega, potem je v Pomurju to spet najvišji hrib, in to brez župana Franca Šlihthuberja.



' veseil i— FotoiJOG