PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla za-
nja številka.
edini
tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorsk*
JL	dnevni ?
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije)
Drevored 24 moggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Poštnina plačana v gotovini Abh. postalo 1 gruppo
Cena 650 lir • Leto XLII. št. 106 (12.431)
Trst, sreda, 7. maja
v W £
lil
Ti >. irr rr
srl
Ob desetletnici katastrofalnega potresa v nasi deželi
Cossiga izrekel priznanje Furlaniji za ogromno delo, ki ga je opravila
VOJMIIt TAVČAR
VIDEM — »Tu sem, da bi vam povedal, da je vsa država ponosna na vas za vse, kar ste naredili. "V imenu države in v svojem lastnem imenu, hvala Furlanija.« S temi besedami je predsednik republike Francesco Cossiga včeraj v Vidmu končal srečanje z upravitelji 137 furlanskih
občin, ki jih je pred desetimi leti prizadel katastrofalni potres. Državni poglavar, ki je kot notranji minister pred desetimi leti koordiniral prve posege za pomoč prizadetemu območju, je s svojo včerajšnjo prisotnostjo ob desetletnici naravne katastrofe, hotel izkazati deželi in njenim u-praviteljem, predvsem pa furlanskemu ljudstvu, ki je bilo, kot je dejal, pravi protagonist obnove, osebno pri-'
znanje in priznanje vse države za opravljeno delo.
Čeravno je obisk izzvenel precej protokolarno (kar pa gre najbrž pripisati bolj organizatorjem kot volji samega predsednika republike) in je bil stik s prebivalstvom bolj naključen, je bila prisotnost Francesca Cos-sige v Vidmu pomembno priznanje deželi in ljudem, ki so v desetih letih trdega dela znali zbrisati posledice katastrofe in postaviti temelje novemu razvoju. To je Cossiga večkrat poudaril v svojem govoru županom in naglasil, da je bil bistven premik dosežen že v prvih dneh po potresu, ko sta ob prizadevanju in angažiranosti krajevnih upraviteljev ter pomoči vojske, organov javnega reda, gasdcev in prostovoljcev, upanje in vera v prihodnost zmagala nad obupom in vdanostjo v usodo. In ravno zavzeta angažiranost ter konkretno delo vseh sta spremenila v stvarnost načrt, ki je na prvi pogled zgledal skoraj neuresničljiv. To pa je po besedah Cossige velika moralna lekcija, ki jo je Furlanija dala vsej državi.
Francesco Cossiga je prispel v Videm dopoldne in se najprej v obnovljenem gradu furlanskega mesta srečal s predstavniki političnih ob-
lasti, vojaških rodov in s cerkvenimi dostojanstveniki. Državnega poglavarja so pričakali videmski župan Bres-sani, predsednik deželnega sveta So-limbergo, predsednik deželne vlade Biasutti, parlamentarci naše dežele, cerkveni dostojanstveniki, vojaški častniki, zastopniki gospodarskih in drugih organizacij. Če izvzamemo trenutek prihoda, ko so v narodne noše oblečeni otroci izročiti predsedniku cvetje in spominsko kolajno, je to srečanje bilo precej protokolarno. Pa težko bi bilo drugače. V svojih pozdravnih nagovorih so Bressani, So-limbergo in Biasutti izrazih dobrodošlico predsedniku republike in o-pisali opravljeno delo ter prehojeno pot. Vsi trije so se spomnili na zavzetost, s katero se je tedanji notranji minister angažiral v koordinaciji posegov v pomoč Furlaniji, predvsem pa so naglasih, da je bilo za uspeh pomoči in obnove odločilnega pomena dejstvo, da so bile za to angažirane krajevne ustanove od dežele prek pokrajine do občin. To je bila za Italijo v marsičem nova, revolucionarna praksa, ki je nakazala novo pot v odpravljanju posledic naravnih ujm. Prav tako bistvena pa je bila tudi druga temeljna izbira in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
rivt	? ^	L
>	TJ	O'
ol	*• 04	o -*» o o
MOSKVA -		to O 1
po nesreči. S		o
teno. Toda p		
nadzorstvom,		iiCL,
marveč tudi \	..^jijin rajonih. Ra-	
ven radiacije se je zmanjšala. V Kijevu, Černigovu in drugih velikih mestih ter manjših naseljih skrbno nadzirajo okolje. Sprejeti so še dopolnilni ukrepi za odstranitev posledic nesreče.« Takole včeraj »Pravda« končuje svojo daljšo reportažo s kraja nesreče.
Posebna dopisnika opisujeta izbruh nesreče na jedrski elektrarni v Černobilu in potek evakuacije. Kot da je to bilo že stokrat povedano in kot da je vsem znano, omenjata sobotno jutro. Gre torej za soboto, 26. aprila. Vemo pa, da so sovjetske oblasti šele v ponedeljek zvečer objavile prvo novico o nesreči.
Iz reportažnega zapisa izvemo nekaj novih dejstev. Na sami jedrski elektrarni je bilo zaposlenih okoli tisoč ljudi. Med njimi ni bilo panike, čeprav so se pojavili posamezniki, ki jih je zagrabil panični strah. Toda ko so spoznali skupno nesrečo, jih je združila in naredili so red, pravi »Pravda«.
V bližini jedrske elektrarne Černobil je nastalo čisto novo mesto Pri-pjat, poimenovano po istoimenski reki. V njem je živelo 25 tisoč ljudi. Zdaj je prazno. Vseh 25 tisoč »energetikov, gradbenikov, kemikov in delavcev rečne plovbe« so presehli na sosednje kolhoze, sovhoze in druga naselja. Me-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zopet težave z gradbenim odpustom
RIM — Zopet spremembe v odloku o gradbenem odpustu. Včeraj je namreč poslanska zbornica ob odločilni podpori številnih prosto-strelcev odobrila popravek komunističnih poslancev, ki je bistveno spremenil vsa dosedanja določila. Po tem popravku naj bi namreč tisti, ki so na črno gradili prvo stanovanje plačali le 1 odstotek globe, ki jo predvideva zakon, vendar bi morali plačati občini, v kateri je bilo poslopje zgrajeno, vse urbanistične dajatve. Skratka, »globa« bi v glavnem ostala, denar pa bi prejele občine in ne država.
Ta izid glasovanja je seveda vzbudil veliko razburjenje med predstavniki večine, še zlasti pri socialdemokratih, saj je zakon o odpustu izdelal tajnik PSDI Nico-lazzi. Zelo verjetno je torej, da bo večina odlok opustila in bo po zapadlosti, 28. maja, vlada izdelala novo besedilo.
Konec tokijskega zasedanja sedmih najbolj industrializiranih držav
Obnovljena politična solidarnost Zahoda gospodarski problemi pa bolj v ozadju
TOKIO — »Vse okay« (Reagan), »dobro leto, dober vrh« (Craxi), »vse po načrtih« (Thatcherjeva) : to je le nekaj brzojavnih izjav, ki so jih časnikarjem dah optimistično razpoloženi udeleženci včeraj zaključenega tridnevnega zasedanja sedmih najbolj industrializiranih držav Zahoda. Zadovoljstva ni skalilo niti dvajset peklenskih strojev, ki so počili na ravno tolikih postajah podzemne železnice in s katerimi je teroristična skupina ChukakuHa po nedeljski izstrelitvi petih raket znova dokazala, da zlahka prebije obroč 30.000 policistov v polni bojni opremi. Eksplozije niso povzročile ne žrtev ne gmotne škode,, so pa močno vznemirile javnost in spravile v zagato promet, a zlasti potrdile, da takšnih ustrahovalnih dejanj ni moč preprečiti s klasičnimi zatiralnimi sredstvi.
Raketne in bombne atentate je izrecno pohvalil Gadafi, ki je japonskemu ljudstvu naslovil poslanico, v kateri se mu zahvaljuje za »povoljni odziv« na njegov poziv k bojkotu tokijskega vrha. S tem je polkovnik odgovoril na listino o terorizmu, v kateri so državni poglavarji in predsedniki vlad ZDA, Kanade, V. Britanije, ZRN, Francije, Italije in Japonske označili Libijo kot podpihovalko mednarodnega terorizma, hkrati pa sam sebi storil medvedjo uslugo. Nakasone je si-
cer dejal, da se Japonska ne čuti dolžna spoštovati ukrepe, ki so zapopadem v listini sedmerice, saj ga je strah negativnih posledic na odnose med tokijsko in arabskimi vladami, prav tako je Kohl vnovič poudaril nasprotovanje gospodarskim sankcijam proti Libiji, ki jih je Grazi opravičil z neravnovesjem v italijansko-libijski menjavi, drugače pa prevladuje v sedmerici soglasje. Predvsem zato, ker se na vrhu niso dotaknih vzrokov terorizma, s čimer bi utegnile spet planiti na površje razprtije v trenutku, ko je bilo treba po bombnem napadu ZDA na Libijo zakrpati raztrgano enotnost.
Enako nojevo strategijo so državniki sedmerice ubrali z zasnovo sklepne gospodarske listine, ki jo označujejo zlasti načelne obveznostne izjave, a je v njej bolj malo otipljivega, če izvzamemo seveda raztegnitev »kluba petih« na Italijo in Kanado. Italijanski pohtični, sindikalni in podjetniški krogi izražajo vpričo tega globoko zadovoljstvo, a proračunski minister Romita je dogodek označil kot važno politično zmago z opozorilom, da bo zdaj treba vehko budnosti, če bo Italija hotela soodločati glede pomembnih izbir na finančnem in denarnem področju. Tembolj, ker finančni minister ne bo vselej sedel za mizo »kluba pe-
tih«, ampak le takrat, ko bo šlo za ukrepanje, ki bo zadevalo tudi Itahjo. Sklepna listina omenja, da bo za skladen in trajen gospodarski razvoj ob čim manjši inflaciji in ob nejasnih srednjeročnih izgledih o gibanju energetskih cen treba posvetiti največjo pozornost tehnološkim inovacijam in u-streznemu strukturnemu prilagojevanju industrijskih obratov, širjenju trgovine in neposrednih tujih investicij, nadzoru javnih izdatkov, postopnemu krčenju davčnih primanjkljajev in pospeševanju zaposlenosti
Posebno poglavje velja državam v razvoju: sedmerica bo pomagala na noge njihovi predelovalni industriji in izvozu, sicer s finančnimi prispevki prek mednarodne agencije za razvoj IDA in Svetovne banke, konkretneje pa takšnih pobud listina ne navaja, kot tudi ne omenja natančneje, kaj treba ukreniti proti naraščajočemu protekcionizmu, ki ga sicer obsoja, in niti ne najavlja smernic za septembrska pogajanja v okviru splošnega sporazuma o trgovini in carinah (GATT), na katerih bi morali poravnati trgovinski spor EGS - ZDA -Japonska. Mitterrand je to komentiral takole: »A-meričani so tako kot drugi hudo nasprotni protekcionizmu, drugi pa tako kot Američani protekcionizem izvajajo ...« (dg)
JE Krško: sodobni varnostni sistemi
(OD NAŠEGA POROČEVALCA)
KRŠKO — Nesreča v černobilski jedrski elek-{rarni je poleg zapletov zaradi jedrskega onesna-Zenja skoraj polovice Evrope povzročila naključno, “ tudi namerno dezinformacijo, ki ne koristi nikomur, vzbuja le neupravičen strah med ljudmi. Zgovoren primer take dezinformacije smo opazili v Prvomajski številki tržaškega »Piccola«, v kate-rž se je Claudio Emè obregnil ob JE Krško, ali "Olje rečeno, podvomil je o varnostnih sistemih te lrstu najbližje jedrske elektrarne. To je seveda Poskusil dokazati na posreden način, da mu ne * nihče očital nekorektnosti.
. ysekakor je najboljši odgovor na tako obliko ^informacije preverjanje in to ne samo s po-ytjo strokovne literature, temveč predvsem z °Sebnim preverjanjem. Obisk v JE Krško je bil ato nadvse poučen in pomirjevalen, klepet z ge-ardlnim direktorjem Janezom Dularjem in tehtanim direktorjem Josipom Aralico pa je razblinil e zadnje dvome, ki jih je pustilo laično branje Ptfzahtevne strokovne literature. Pisanje italijan-kaga tržaškega dnevnika je med obema povzro-
čilo smeh, saj so netočnosti take, da se jih ne bi smel privoščiti niti novinarski praktikant. Če bi se pisec članka le potrudil stopiti v arhiv, ne bi ustrelil takega kozla, kot je trditev, da je v JE Krško vgrajen enak Westinghousov reaktor kot v jedrski elektrarni Three Mile Island, kjer je 28. marca 1978 prišlo do okvare in poškodbe reaktor-jeve sredice. Ne samo, da je tehnologija obeh reaktorjev drugačna, tudi dobavitelj je drugačen. Za Krško res »Westinghouse Electric Corporation«, za Three Mile Island pa je bil dobavitelj »Babcock and Wilcock«, skupnega imata torej le »državljanstvo ZDA« in nič drugega.
Prav tako sta Dular in Aralica brez težav izpodbila natolcevanja o »zastareli tehnologiji iz šestdesetih let«. Westinghousov tlačni reaktor (PWR) je klasični komercialni reaktor, ki se v bistvu ne razlikuje od novejših reaktorjev na tlačno vodo, ki so se do sedaj izkazali kot najzanesljivejši. Povsem razumljivo je med sedemletno gradnjo JE Krško prišlo do inovacij, ki pa ne spreminjajo varnostnega koncepta vseh We-stinghousovih reaktorjev. Še več, prav okvara v
Three Mile Island je potrdila pravilnost Westing-housovih tehničnih rešitev.
Oba direktorja sta nato obširno navajala varnostne sisteme v JE Krško. Zadrževalni hram, v katerem je reaktor s hladilnima krogoma ter varnostnimi sistemi, sestavljata notranja tlačna jeklena lupina in zunanja železobetonska zaščitna zgradba. Med obema lupinama je meter medprostora, v katerem je zrak pod pritiskom. Prehodi so opremljeni z zrakotesnimi prehodnimi komorami z dvojnimi vrati. Do potankosti sta naštela vse dvojne in celo trojne varnostne sisteme, in ne da bi bila vprašana sta sprožila vprašanje »balkanske miselnosti«. Morebitni človeški napaki so v JE posvetili največjo skrb, vsi v sistemu zaposleni imajo dvojno licenco, ameriško in jugoslovansko. Vsako leto je preverjanje znanja ob obveznih psihomotoričnih testih, da je že večkrat padel očitek, kako so zaposleni preveč »kapitalistično izobraženi«. Po pogovoru je sledil še ogled elektrarne.
VOJKO COLJA
NOGOMET:
kljub sinočnjemu porazu
Real Madridu pokal UEFA
KOLESARSTVO: dirka Alpe Adria
Danes 2. etapa Portorož-Pordenon
NA 10. STRANI
• Cossiga
Ob spornih ukrepih po jedrski nesreči v Sovjetski zvezi
Vlada morda prekliče »izredno stanje« Polemike o varnosti italijanskih central
RIM — Italijanska vlada bo morda danes ali jutri preklicala »izredno stanje« in po vsej verjetnosti tudi nekatere varnostne ukrepe, ki jih je sprejela spričo jedrske nesreče v Sovjetski zvezi. Strokovnjaki ministrstva za zdravstvo in za civilno zaščito, ki ob sodelovanju vremenoslovcev od ure do ure ugotavljajo stopnjo radioaktivnosti v zraku in v zemlji, so namreč mnenja, da bodo v prihodnjih urah močni vetrovi odpihali še zadnje ostanke »jedrskega oblaka«.
To bi pomenilo, da se bo zrak nad polotokom v kratkem popolnoma obnovil, čeprav v nekaterih predelih (zlasti na jugu) napovedujejo dež, ki bi gotovo prekrižal optimistične napovedi zadnjih ur. Kakorkoli že, ostajajo do preklica v veljavi vsa varnostna določila zdravstvenih oblasti in vse o-mejitve pri uvozu živil, mesa in živali iz vzhodnih držav.
Kot je bilo pričakovati, je jedrski oblak iz Černobila poleg nevarne radioaktivnosti pustil za sabo tudi hude polemike, ki že močno razdvajajo javno mnenje. Mnogi se namreč sprašujejo, ali so pristojne oblasti res dosledno in zlasti odkrito informirale javnost o stvarnem položaju ali pa so
skrivale (ali nasprotno pretiravale) nevarnost radioaktivnega onesnaženja. Dvomi so popolnoma u-pravičeni. Kot potrjuje dejstvo, da je minister za zdravstvo Degan izdal stroge varnostne in zaščitne ukrepe in to v nasprotju s pomirjevalnimi izjavami ministrstva za civilno zaščito. Popolnoma odprto pa ostaja tudi vprašanje, kako bo država krila veliko gospodarsko škodo, ki jo je povzročila eksplozija v sovjetski centrali in v kakšni meri bo vlada priskočila na pomoč prizadetim, posebno kmetovalcem in trgovcem.
Nesreča v Ukrajini je tudi v Itabji spet postavila v ospredje varnost jedrskih central in aktualnost komaj odobrenega novega energetskega plana, ki predvideva nove objekte za pridobivanje atomske energije. Minister za industrijo Altissimo je pred dnevi v parlamentu poudaril, da so italijanske jedrske centrale zelo varne, vsekakor varnejše od tiste v Černobilu in napovedal, da bo vlada vztrajala pri izvajanju energetskega plana in torej pri gradnji novih central. Italija si mora prizadevati za popolno energetsko neodvisnost in se tako otresti odvisnosti od nafte, je dejal minister, ki pa je s tem stališčem doslej prepričal
le republikance. Spadolini je namreč izjavil, da je PRI za izvajanje energetskega načrta in torej za nove jedrske centrale. Ostale vladne sile pa se še niso izrekle o tem vprašanju in baje čakajo na mnenje ministrskega sveta, ki bo v kratkem ocenil položaj po nesreči v SZ.
Radikalci, demoproletarci in ekologisti, ki se zbirajo v raznih organizacijah, pa glasno zahtevajo ljudski referendum proti jedrskim centralam in so v ta namen dali pobudo za sobotno manifestacijo po rimskih ulicah, na kateri bodo sodelovali tudi mladi komunisti. »Zeleni« so mnenja, da italijanske centrale niso vame in da odgovarjajo le velikim gospodarskim interesom, medtem ko država popolnoma zanemarja alternativne energetske vire, kot je npr. sončna energija. KPI, ki je svoj čas podprla energetski plan, pa zahteva sedaj takojšnje sklicanje državne konference o energiji, ki bi postavila na jasno ali so nove centrale res vame in potrebne. Na kongresu v Firencah je prišlo, kot znano, do razhajanj med pristaši in nasprotniki jedrske energije, ki so se končala s tesno zmago pristašev energetskega plana.	SANDOR TENCE
V Sloveniji zdravstveni izvedenci pomirjajo zaskrbljenost javnosti
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sicer dejstvo, da so v prvi fazi u-smerili vse moči v obnavljanje in oživljanje proizvodnega tkiva in so se sanacije domov lotili šele, ko so bile glavne rane v proizvodnji zaceljene. To je priklenilo na svoje kraje prebivalstvo, ki se je vneto in marljivo vključilo v proces obnavljanja.
Deset let po katastrofi 6. maja so rane v glavnem iztečene. Treba pa je obnoviti še nekatere hiše, treba je sanirati področja, na katerih so zrasla zasilna montažna naselja, treba je utrditi temelje proizvodnje, predvsem pa ohraniti delovna mesta s tehnološkim obnavljanjem tovarn in z jasnimi načrti kako naprej. »Dozorel je čas — je naglasil na primer župan Piergiorgio Bressani — da ta zemlja, da naše skupnosti v celoti uresničijo vlogo, h kateri jih zavezujeta njihov geografski položaj in zgodovina in sicer da spodbudijo srečanja in izmenjavo na kulturni, človeški in gospodarski ravni s sosednimi državami.« Za to pa, so naglasili vsi govorniki, je potrebna še nadaljnja podpora države.
V tem namigu in nekaterih drugih, sicer zelo redkih, na večplastnost in razvejanost krajevne družbe, bi lahko videli omembo tudi naše skupnosti in njenega prispevka k obnovi prizadetega območja, ki ju sicer ni imel nihče za potrebno, da bi jih izrecno omenil.
Po srečanju z župani prizadetih občin v dvorani Ajace videmskega županstva, je Francesco Cossiga s helikopterjem preletel prizadeto območje, nato pa se na gradbišču srečal z delavci, ki gradijo zadnji del avtoceste do Trbiža.
VOJMIR TAVČAR
• Prva verzija SZ
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sto je pusto, nobene luči ni zvečer, le kdaj pa kdaj vozijo skozenj posebna vozila, ki prevažajo skupine za merjenje radioaktivnosti. Vsega skupaj je bilo potrebno le štiri ure časa, da so zbrali in odpeljali ljudi iz ožje okolice jedrske elektrarne, pripovedujeta »Pravdina« reporterja.
Ko so v Kijevu izvedeli za nesrečo, so ne glede na prosto soboto mnogi prišli v svoja podjetja in ponudili pomoč. Desetine voznikov avtotransport-nega podjetja so se prostovoljno zglasili za pomoč pri evakuaciji. »Šoferjem so dali možnost, da izstopijo iz stroja. Le en korak naprej. Niti eden ni naredil tega koraka,« pripovedujeta »Pravdina« reporterja. Z več kot 80 tovornjaki so se napotili proti Černobilu. To pa je 130 kilometrov severneje od Kijeva.
»Zgodilo se je ponoči... Po eksploziji je zagorela streha strojne hale in požarniki so vse svoje napore usmerili v uničenje ognja. Z njim so se bojevali na višini tridesetih metrov. Čevlji so se gasilcem lepili z raztopljenim bitumnom, ki ga je visoka vročina razžarela. Težko je bilo dihati... Strokovnjaki pravijo, da so gasilci bistveno omejili obseg nesreče, toda kljub vsemu se je zgodilo tisto, česar so se najbolj bali fiziki: reaktor je
utrpel poškodbe. Del radioaktivnosti je vrglo v višino, znotraj pa je nastal požar. Pogasiti ga pa je izredno zapleteno, ker se ne sme niti polivati z vodo niti zasipati s kakšnimi kemijskimi snovmi, saj bi na visoki vročini vse to izparelo in vse bi odneslo v ozračje ...«
»Nedaleč od izliva v reko Pripjat stoji enonadstropna stavba černobilske meteorološke postaje. Šest njenih sodelavcev osemkrat na dan jemlje za poskus zrak, analizirajo vlažnost prsti in opazujejo gibanje oblakov . . . Tistega zgodnjega sobotnega jutra je načelnica postaje Zinaida Fjodorovna Kordik sama odčitavala podatke z a-parature. Eden merilcev je pokazal povišano radioaktivnost. Zinaido Fjo-dorovno je zajela skrb: mar se je kaj zgodilo na jedrski elektrarni? Na to je pošiljala redni teleks s podatki o-pazovanj v republiški hidrometeorološki center v Kijev. Toda v tistem času se je v naselju černobilske JE že začela evakuacija . . .«
ANTON RUPNIK
LJUBLJANA — Čeprav radioaktivnost v Sloveniji in Jugoslaviji počasi upada, so posledice preventivnih ukrepov, predvsem v kmetijstvu, precejšnje. Še naprej namreč pristojni organi ne dovoljujejo paše živine ter napajanja z deževnico ter odsvetujejo uživanje sveže zelenjave. Vedno pogostejša so vprašanja, kdo bo poravnal ogromno škodo, ki bo udarila pridelovalce zelenjave ter mleka.
Glasna so tudi že razmišljanja, da bi morali sedanje razmere obravnavati kot naravno katastrofo, v primeru katerih je v Jugoslaviji predviden poseben sistem solidarnostnega pokrivanja škode.
V kraje, kjer uporabljajo za pitje pretežno deževnico, dovažajo zdravo vodo s cisternami. V Novomeški občini so tako v teh dneh opravili več kot 120 prevozov. Tudi celjsko območje je precej ogroženo, saj je tam padlo v povprečju največ dežja in so morali v vodnjake navoziti 30 tisoč litrov vode kot nadomestilo za onesnaženo deževnico.
Javnost je zaradi obilice strokovnih podatkov seveda precej zmedena, saj jih ob raznih becquerelov in remov že boli glava — bolj zaradi same radioaktivnosti, ki bojda sploh še ne pomeni neposredne zdravstvene nevarnosti. Strokovnjak ljubljanskega o-
koliškega inštituta je včeraj zadeve takole pojasnil: morali bi popiti 1000 litrov najbolj kontaminiranega mleka, da bi bila doza enaka tisti, ki ji je izpostavljen pacient pri rutinskem pregledu ščitnice z istim izotopom (jod 131). Raziskave pa kažejo, da po takšnih preiskavah tudi po 30 letih ni mogoče ugotoviti povečane obolevnosti za rakom. Tudi radioaktivne solate (velja seveda za slovenske razmere) bi morali pojesti več ton, da bi postala doza radioaktivnega joda v ščitnici (ta je glavna tarča) nevarna za zdravje.
Torej je panike morda le preveč? Zdravniki se ne spuščajo v razprave o umetnosti tako ostrih preventivnih ukrepov, namigujejo pa vendarle, da imajo, kot kaže, glavno besedo jedrski fiziki, ki imajo bolj -»tehničner. kriterije. Kdor ima srčno rad zeleno solato, si jo, tako pravi strokovnjak z onkološkega inštituta dr. Marjan Erjavec, lahko privošči in mu ne bo hudega. Za boljši občutek pa si lahko nabavi Lugolovo raztopino, ki je odlično preventivno sredstvo, precej bolj priporočljivo kot jodove tablete (čeprav je tudi tu treba upoštevati možnost alergične reakcije na jod). Lu-golova raAopnina je vodna raztopina kalijevega jodida in elementarnega jodo in jo znajo zmešati v sleherni apoteki.
Ljubitelji solate se bodo te izjave seveda razveselili, smejo pa ponziti le po nekaj kapljic raztopine. Kakšno »žlempanjec zdravilne raztopine namreč tudi ne bi bilo zdravo, o-pozarjajo zdravniki...
(Z. Š.)
Proces proti Artukoviai v Zagrebu
ZAGREB — Andrija Artukovič je kljub starosti in ugotovljenim boleznim sposoben tako psihično kot fizično, da aktivno sodeluje na sojenju. To je včeraj, petnajsti dan glavne razprave, izjavila predstavnica petih zdravnikov, sodnih izvedencev, docentka dr. Karla PospisU Zavrski.
Odvetniki so sodne izvedence tudi zaslišali o poškodbi na glavi, ki jo je obtoženi dobil še v ZDA, tik pred izročitvijo Jugoslaviji. Po osmih dneh so zagrebški zdravniki odstranili šive in rana se je normalno celila. Nikakor pa padec, oziroma poškodba kakorkoli ni vplivala na psiho obtoženega, kajti ob padcu ni doživel pretresa možganov.
Razprava se je začela s predstavitvijo dokaznega materiala — fotografij in dokumentov, ki so povezani z obtoženim Artukovičem. Prebrani so tudi odlomki zgodovinskih pričevanj, ki govorijo predvsem o genocidu nad
Židi in Romi. V začetku NDH je bilo na ozemlju te ustaške države okoli 36.000 Židov, od katerih je v ustaških in nacističnih taboriščih pobito od 25 do 26 tisoč. Od skupnega števila 40.000 Romov v začetku NDH jih je ostalo ob koncu malo, saj so jih večino pomorili predvsem v Jasenovcu.
V nadaljevanju sojenja so odvetniki obtoženega Ar-tukoviča predlagali senatu, naj se kot dokazi predstavijo znanstvena in memoarska dela zgodovinarjev in publicistov, ki govorijo o sistemu NDH, o dogodkih med vojno, operacijah partizanskih enot, itd. Branilci namreč trdijo, da v vrsti navedenih resnih dèi ni moč zaslediti dogodke, ki jih opisuje obtožnica in ki v glavnem temeljijo na izpovedi glavne priče na procesu, nekdanjega Paveličevega in Artukovičevega spremljevalca, 62-letnega Bajra Avdiča, ki je pričal pred sodiščem 29. aprila.
TADEJ LABERNIK
pisma uredništvu
Posl. Cuffaro
Dragi direktor,
izpis v obliki barvitega komentarja zelo kratkih vprašanj, ki mi jih je postavil tovariš Tanče za intervju, ki ga je tvoj časnik objavil v soboto, 3. maja, in nekaj nesporazumov, ki jim je kriv prevod, so v nekaterih delih nepravilno tolmačili moje misli.
Zato, in ne da bi postavil v dvom dobro vero sogovornika, te prosim, da seznaniš svoje bralce z nekaterimi pojasnili, ki se mi zdijo nujni.
Glede prvega vprašanja splošnega značaja o kongresu, v resnici ne mislim, da ta »ni dal dovolj poudarka nekaterim pomembnim problemom«, ampak da »stranka, ki se pripravlja na soočanje z novimi izzivi družbe«, ni še našla vseh odgovorov na probleme, ki jih vsiljuje nova tehnološka revolucija.
Drugo vprašanje, ki je v objavljenem tekstu polno barvitosti in razčlenjeno, mi je bilo dejansko postavljeno na jedrnat način in omejeno na vlogo Jugoslavije in na odnose med KPI in ZKJ. Odgovor zato ni mogel ugovarjati ah komentirati trditev tovariša Tenceta o »liniji novega zunanjega ministra KPI« in o zapuščini, kolikor je dragocena, drugih komunističnih voditeljev. Trditve, ki dajo slutiti premike politične osi, ki po mojem mnenju, in pravilno, jih ni bilo.
Opuščam druge podrobnosti, toda skrbi me nasprotno jasno pojasnilo glede problema manjšine in mojega komentarja o izvolitvi — pri kateri sem sodeloval — tovarišice Devetak v osrednjo nadzorno komisijo.
Moj odgovor je izhajal — kot je objavljeno — iz poudarka o velikem pomenu, ki ga za nas zavzemajo a-mandmaji — izdelani in izglasovani na kongresu — k tezam in programu partije, ki zadevajo probleme manjšin in še posebej tistih slovenske narodnostne manjšine.
Ti odpirajo nove možnosti za pobudo stranke v deželi in olajšujejo naše delo v vodilnih organih. Posebej tisti tovarišice Devetak — sem dobesedno dejal — ki ima vse odlike, da opravi dobro delo v osrednji nadzorni komisiji, v katero je bila izvoljena.
Na to izvolitev — sem dodal — so nedvomno vplivali — kot se dogaja sicer za vse — tudi razlogi teritorialnega značaja. To nič ne jemlje njenim sposobnostim (in tistim vseh članov centralnega komiteja in osrednje nadzorne komisije).
Kot ne jemlje veljave izbiri reči — kot sem rekel — da so še drugi slovenski tovariši, kvalificirani in priljubljeni, ki imajo vse pogoje, da pridejo v sestavo vsedržavnih vodilnih organov stranke.
Nisem rekel (in nisem mogel reči, ker mislim nasprotno), da bi morala izbira izhajati iz odločitve, prepušče-
ne deželnim komunistom, ki pripadajo manjšini.
Pristojnost kongresa v celoti (in vseh njegovih delegatov) je izbirati in izvoliti — kot je pravilno in kot se je zgodilo — člane centralnega komiteja in osrednje nadzorne komisije.
V prepričanju, da boš hotel, z običajno korektnostjo, objaviti za tvoje bralce moje pojasnilo, tudi da se izognemo dezorientacijam in nesporazumom, se ti zahvaljujem in te prisrčno pozdravljam.
ANTONINO CUFFARO
Deželni tajnik KPI Viezzi
Dragi direktor!
Primorski je s pozornostjo sledil poteku zadnjega vsedržavnega kongresa KPI ter posredoval v splošnem korektne in objektivne informacije. Prav zaradi tega sem bil negativno presenečen zaradi nekaterih ocen, ki so jih vsebovala vprašanja v intervjuju s posl. Cuffarom, objavljenem v soboto, 3. maja, v zvezi s katerimi bi izgledalo, da odgovori niso vedno primerni.
Moje presenečenje izhaja iz dejstva, da izgledajo — v nasprotju z navadami Tvojega časopisa — ta mnenja prisiljena in ne ustrezajo resnici. Menim torej, da je primemo, da ti sporočim naslednje pripombe:
1.	Tovarišica Aleksandra Devetak,
ki je bila izvaljena v centralno nadzorno komisijo, je bila predlagana zaradi svojih osebnih lastnosti komunističnega voditelja in zaradi svoje reprezentančnosti v okviru slovenske narodne manjšine. Sam sem utemeljil ta predlog v kongresni volilni komisiji kot predlog obnovitve in kvalifikacije naše prisotnosti v osrednjih telesih. Ni torej resnična trditev, po kateri naj bi pri tej kandidaturi prevladale izključno potrebe po ozemeljskem ravnovesju.
2.	KPI skuša zasledovati pri svojem notranjem delovanju dejansko demokracijo, v okviru katere tovariši pripadniki slovenske manjšine po svoje doprinašajo k splošni strankini liniji in poleg tega delujejo s tem, da dajejo svoj specifični doprinos v zvezi s problematiko manjšine. Demokracija pa ne pomeni ločitve. Na primer, delovne strankine komisije za vprašanja slovenske manjšine niso ločeni organi, sestavljeni na nacionalni osnovi, ampak vključujejo tako slovenske kot italijanske komunistične voditelje. Na ta način se ovrednoti in razširi obveznost vse stranke o slovenskem vprašanju, kot o velikem vprašanju dopolnitve in razvoja demokracije v Italiji. Ti kriteriji so v veljavi na vseh ravneh, tudi pri sestavljanju vodilnih organov.
3.	Predloženih popravkov k tezam in programom o vprašanjih manjšin niso predlagali samo slovenski komunisti, ampak delegacija v celoti. Poleg tega je predlog upošteval opravljeno delo in popravke pokrajinskih kongresov v Trstu, v Gorici in v Vidmu. Tudi v tem primeru smo želeli pouda-
riti splošno razsežnost slovenskega vprašanja in potrditi značilnosti naše stranke, ki je enotni organizem in ki je prav zato v zgodovini izpolnjeval ter še izpolnjuje odločilno vlogo za sožitje, za medsebojno razumevanje in za skupni boj za obnovo družbe, Italianov in Slovencev v Furlaniji -Julijski krajini.
Zahvaljujem se Ti za gostoljubje in Ti pošiljam svoje najprisrčnejše pozdrave.
ROBERTO VIEZZI
Hvaležen sem tovarišu poslancu Antonina Cuffaru za pojasnila in za vsebinska dopolnila, ki dejansko obogatijo intervju. Najin pogovor je potekal, kot sicer vsi najini odnosi v Trstu in v Rimu, v prijateljskem in sproščenem vzdušju, tudi zato, ker sva se o teh vprašanjih že odkrito pogovarjala med kongresom v Firencah in tudi takoj po prvi seji novoizvoljenega partijskega centralnega komiteja. Poslancu Cuffaru sem zaradi časovne stiske postavil zelo sintetična vprašanja, ki sem jih pozneje razširil še z nekaterimi svojimi osebnimi mnenji in vtisi o kongresu. Spričo mojih ocen bi intervjuvanec na nekatera vprašanju morda odgovoril v drugi obliki, mnenja pa sem, da bi vsebina ostala več ali manj ista.
Deželni tajnik KPI Viezzi lahko svobodno izraža svoja mnenja in po svoje tolmači to, kar se je zgodilo na kongresu v Firencah. Isto pravico pa naj priznava tudi meni, ki sem od vedno trdno prepričan, da je dobra vera bistvenega pomena v novinarskem poklicu.	SANDOR TENCE
Glasilo VZPI-ANPI o Slovencih v Italiji
Glasilo VZPI - AMPI »Patria indipendente« je v svoji številki, posvečeni 25. aprilu — osvoboditvi Italije, objavilo članek predsednika Vsedržavnega združenja partizanov Italije AMPI Arriga Boldrinija, ki je posvečen Slovencem v Italiji in njihovemu boju za pravični globalni zaščitni zakon.
Članek nosi naslov »Ob 40. obletnici republike je potrebno izvajati ustavo — Sprejeti zakon za Slovence v Italiji — Problemi manjšin pomenijo preizkusni kamen verodostojnosti demokracije.«
Omenjeno številko so prejeli člani partizanskega združenja v vseh krajih Italije. V njej je poudarjeno, da glasilo »Pa/tria« prvič objavlja članek v slovenščini in italijanščini, ki je posvečen problemom slovenske manjšine v Italiji. »To je znak pozornosti,« je poudarjeno, »ki jo gojimo do prijateljev Slovencev - italijanskih državljanov, ki že
dolga leta čakajo na pravičen zakon glede zaščite njihovih pravic.«
Julija bodo odprli
Izšla brošura PPZ iz Celovca
avtocesto A 23
TRBIŽ — Med najpomembnejša popotresna obnovitvena dela v deželi Furlaniji - Julijski krajini spada brez dvoma avtocesta A-23, ki pelje od Vidma preko Karnije do avstrijske meje. Ko bo avtocesta končana, lx> postala glavna prometna žila, ki bo povezovala sevemovzhodno Italijo, kot rečeno z Avstrijo, nato še s Češkoslovaško, NDR, od koder se bo z drugačnimi o-blikami prometnih povezav prišlo do Švedske?
Glavni namen načrtovalcev je bil, da bi z gradnjo avtoceste ustvarili enkraten objekt, zgrajen z najsodobnejšimi metodami, ki bi tudi v teku let potreboval čimmanj vzdrževalnih del in popravil. Obenem je bilo treba o-hraniti naravno okolje in čimvečjo varnost za promet in seveda tudui za voznike.
Avtocesta A-23, ki je deželno upravo zaenkrat stala dobrih 95 milijard lir, bodo uradno otvorOi julija. V narodnem in mednarodnem kontestu pa bo ta velika cesta ovrednotila vlogo tržaškega pristanišča, ki se tudi zaradi pomanjkljivih infrastruktur nahaja v težki krizi.
Podražitev vode na Sežanskem
SEŽANA — Na Sežanskem se bo z 10. majem voda podražila. Tako bo odtlej kubični meter vode za gospodinjstva stal 152 dinarjev (prej 95) in za gospodarstvo 207 (prej 152).
Šestdesetodstotna podražitev vode je sicer resda nov udarec potrošnikom, vendar so se morali pri Kraškem vodovodu odločiti za ta neljub ukrep, ker je sedanja cena kubičnega metra vode daleč zaostajala za stroškovno ceno.
Koroški partizanski pevski zbor iz Celovca (KPPZ) je ob petletnici svojega uspešnega delovanja izdal brošuro o prehojeni poti in svojem delu.
KPPZ so ustanovili oktobra 1980 na pobudo pokojnega Karla Prušnika -Gašperja, predsednika Zveze korok-kih partizanov. V zbor so se vključili predvsem mladi različnih poklicev in študentje.
Predsednik KPPZ Lipej Kolenik -Stanko v brošuri živo opisuje razmere, nastanek in težave te izredno aktivne pevske skupine, ki jo vodi prof. Branko Čepin. V brošuri so tehtni članki, ki so jih prispevali zborovodja prof. Branko Čepin, Janez Wutte -Lue, predsednik Zveze koroških partizanov, inž. Feliks Wieser, predsednik ZSO, dr. Janko Malie, tajnik SPZ, književnik Andrej Kokot in bard koroških partizanov inž. Pavle Žavcer Matjaž.
Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič je jubilantu zaželel še o-bilo ustvarjalnih uspehov, dirigent Tiskar Kjuder pa je spodbudno napisal, kako pomembna je povezanost zamejskih Slovencev, ki se še 40 let po vojni borijo za svoje pravice.
Trava je najdražja rastlina
PORTOROŽ — Obisk na šestnajstem sejmu cvetja je verjetno presenetil tudi same prireditelje. V treh dneh se je po notranjosti novozgrajenega hangarja v portoroški marini sprehodilo okrog 30 tisoč obiskovalcev, skorajda trikrat več na prejšnjih sejmih, le redki med njimi pa so »prezimovališče« jaht zapuščali praznih rok. Morda je bilo med vsem zelenilom premalo paše za oči, toda v Portorožu gre vendarle za sejem, za prodajo, ne pa za razstavo cvetja.
Marina je prireditelju — portoroškemu hortikulturnemu društvu tokrat dala na razpolago novi hangar, ki je po površini skoraj dvakrat večji od starejšega. Tudi prodajalcev je bilo letos dvakrat več kot na prejšnjih sejmih, tako da je bil ogromen hangar dodobra zapolnjen. Poleg sadik cvetja, okrasnega grmičevja in drevja, zelenjave vrtnin in dišavnic so obiskovalci lahko kupovali tudi izdelke iz medu, zelišč, domače obrti, na prodaj so bile vrtne garniture, prireditev so poživili tudi z razstavo plemenskih mačk, lovsko in kinološko razstavo...
Že enajstič zapored je na sejmu sadike proda3al Marko Šetinc, ki je med drugim tudi tajnik portoroškega Turističnega društva in podpredsednik Hortikulturnega društva. Prireditev je v začetku imela namen, da bi ozelenili precej zabetoniran Portorož, da bi okrasili balkone in vrtove Portorožanov in tako kraju dali lepši zunanji videz. »Sejem je že močno prerasel lokalne okvire, kar kaže tudi množični obisk tujih gostov, ki letujejo pri nas. Vendar so najboljši kupci vendarle domačini, kajti tujci se bojijo, da sadike ne bodo vzdržale dolge poti do njihovega doma. Izjeme so Italijani, kar je samo dokaz da so naše sadike dovolj kakovostne, po-
vrh vsega pa tudi cenejše, kot na drugi strani meje, kjer pa je ponudba vsekakor boljša,« je prepričan Šetinc. Kleni sedemdesetletnik z ženino pomočjo v steklenjaku letno vzgoji na tisoče sadik, »čeprav sva oba v pokoju, naju delo s sadikami zaposli čez ves dan, pozimi je treba vstajati tudi večkrat ponoči, kajti paziti je treba, da se temperaturna v steklenjaku ne spusti preveč. S prodajo na sejmu tako krijem stroške gojenja, poplačan pa je tudi ves vložen trud.« Šetinc priporoča lastnikom vrtov, da jih okrasijo s pokrovnicami ali plezalkami, odsvetuje travo. Sliši se morda čudno, vendar je trava najdražja. Resda so začetni stroški nižji, vendar trava zahteva veliko več nege, stalno jo je potrebno zalivati, prav voda pa pomeni za območja, kjer je ni na pretek, največji izdatek. Redka in posušena trava pa je prej v sramoto kot pa v okras.«
Predsednik portoroškega Hortikulturnega društva Rok Grašič je prepričan, da bo od letošnje prireditve ostalo v blagajni društva nekaj denarja. »Z njim bomo skušali delno poplačati trud najboljših gojiteljev, želimo pa predvsem, da bi se krog gojiteljev še razširil. Le na ta način bomo dvignili kakovost sadik in dosegli večjo ponudbo in konkurenčnost, kar bo edinole lahko sejem dvignil še na višjo raven.«
□ FORNI DI SOPRA — Družba »Promotur«, ki je članica deželne finančne družbe Friulia, namerava odkupiti zimske turistične objekte v občini Forni di Sopra. Krajevna občinska uprava, ki proučuje možnosti prodaje, oziroma odstopa smučišč in vseh pritiklin, bo tudi v prihodnje skrbela za vzdrževalna dela.
Vesela pomlad in Zvezde pri izseljencih v Svici
ZuRICH — MPZ Vesela pomlad in ansambel Zvezde z Opčin sta bila zadnje dni aprila v gosteh pri slovenskih rojakih v Švici. Z obiskom pri Slovencih, ki žive daleč od domovine, sta potrdila zvestobo zastavljenim ciljem ter izpolnila obvezo v o-kviru pevsko - vzgojnega načrta, ki ga med opensko mladino vodi in u-smerja zborovodja Franc Pohajač s pomočjo Sveta sodelavcev.
Pevski zbor in ansambel sta imela dve srečanji s slovenskimi izseljenci. Najprej sta gostovala v Solothur-nu sto kilometrov zahodno od Ziiri-
Slovesnost ob jubileju prve slovenske vlade
V Ajdovščini so bile v nedeljo razne slovesnosti v spomin in čast 5. maja leta 1945, ko je bila v tem središču gornje Vipavske doline ustanovljena prva ljudska (narodna) vlada Slovenije. V dvorani poimenovani po vladi je bila slavnostna seja Občinske skupščine, ki so se je udeležili tudi predsednik Skupščine Slovenije Vinko Hafner, Predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj, ministrica v prvi vladi Vida Tomšičeva, rektor ljubljanske Univerze dr. Milan Kristan in članica Sveta federacije Pepca Kardelj.
Na seji je o občinskih in širših družbenopolitičnih in zgodovinskih razsežnostih 5. maja oziroma Prve slovenske vlade govoril novi predsednik občine Silvester Čotar. Počastil je spomin Josipa «roza - Tita ob šesti obletnici njegove smrti, spo-niin na Edvarda Kardelja, predsednika prve vla-de Borisa Kidriča in na druge umrle člane prve vlade ustanovljene v Ajdovščini. Zatem pia je naravnaval gospodarsko stanje in razvojne usme-ritve ajdovskega območja.
Poudaril je, »da je ajdovsko gospodarstvo delalo tiho in skromno, največkrat na račun odpovedovanja osebnih dohodkov širilo materialno o-snovo gospodarstva, stisnili so se pasovi ob krizah. Torej ni slučajno, da govorimo o relativno stabilnem gospodarstvu, ki že leta ne pozna izgub, z dosežki, ki so na vrhu jugoslovanske in svetovne tehnologije in produktivnosti, s priznanimi tovarnami na domačem in tujih trgih. Sami smo iskali smeri razvoja, kjer se je večino potrebnih sredstev za naložbe zagotavljalo iz lastnih virov. Posojila bank so udeležena le s 25 do 30 odstotki«.
Predsednik ajdovske občine je tudi opozoril, da bo program za kmetijsko ovrednotenje Vipavske doline, ki je določal ureditev 4.035 ha površin, v celoti uresničen v letošnjem letu. »Na območju občine bo tako urejenih 2.617 hektarov zemljišč. Vzporedno z ureditvijo osnovne odvodnje in melioracijami, se meja še reka Vipava in zadrževalnika Vogršček in Močilnik. V pripravi
je tudi ves program namakanja Vipavske doline«.
Na slavnostni seji so za častnega občana proglasili Srečka Čerbrona - Zdravka iz Brji, in sicer za njegove zasluge pri organizaciji in spodbujanju narodnoosvobodilnega boja ter pri ustanavljanju in delovanju organov ljudske oblasti v Vipavski dolini. Priznanja 5. maja pa so prejeli šolnik in javni delavec Pavel Bogataj iz Ajdovščine, Zavod za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla - Vojka iz Vipave in bivši predsednik Izvršnega sveta Občinske skupščine v Ajdovščini Stanislav Bačar. V Ajdovščini so ob obletnici ustanovitve prve slovenske vlade odkrili tudi spominsko obeležje IV. prekomorski brigadi (slednja ima svoj domicil v tej občini), pripravili razstavo o tej enoti in organizirali niz kulturnih in družabnih prireditev s skupnim naslovom »Ajdovščina v maju«. Slednje so se zvečine odvijale na glavnem trgu in po ajdovskih ulicah.
MARJAN DROBEZ
cha. Po maši in koncertu so gostitelji pripravili naši mladini prisrčen sprejem, ki bo vsem ostal v najlepšem spominu. Še večje srečanje s Slovenci je potekalo istega dne zvečer v Ziirichu, kjer so pevci in člani ansambla ponovili svoj pestri program. Če upoštevamo razpršenost naših izseljencev v okolici Ziiricha, lahko presenečeni ugotovimo, da so se zbrali v res izr.\lnem številu, saj so nekateri prihiteli na to srečanje celo iz sosednje Nemčije...
Tokratno gostovanje openskega zbora in ansambla v tujini je bilo lepa priložnost, da so slovensko pesem spoznali tudi ljubitelji petja, ki ne poznajo našega jezika. Skupini sta namreč obiskali tudi mestece Schaan v kneževini Liechtenstein. Tamkajšnje nemško prebivalstvo je slovensko mladino sprejelo z gostoljubnostjo, kakršne si nismo pričakovali. Naš prihod je v sončnem popoldnevu naznanjal glas zvonov, pred cerkvijo pa nam je dobrodošlico izrekla domača mladina, ki jo je spremljal predstavnik profesorskega zbora mestne gimnazije. Izredno številno poslušalstvo, ki je sledilo maši in koncertu, je potrdilo, da so domači organizatorji poskrbeli za temeljito predstavitev zbora in ansambla v lokalnem časopisju in preko televizijske mreže.
Letošnje gostovanje zbora Vesela pomlad in ansambla Zvezde v Švici je bilo iz objektivnih težav časovno krajše od tistih iz prejšnjih let, vendar pa v bistvu niti najmanj okrnjeno. Res škoda, da ni bilo časa za krajši oddih in sprostitev v objemu čudovite narave in njenih lepot, s katerimi je bila tako bogato obdarovana ta alpska dežela.
Marija Voj&kovič
Mi smo od tam...
37.
2daj je včasih rekla: »Jaz sem mati. Mati je pr-In je čakala, kaj bomo rekli. »Tako je,« smo po-.. ili. in nam je šlo na smeh saj se je sama vse zivljenje postavljala na zadnje mesto. »Hočem,« je ^casih rekla in strmo gledala. Sprejeli smo igro, in vrgli v stokanje: »Oh, kako je ta ženska zahtevna, hieraj si nekaj izmišlja.« Skrivaj nas je oplazila s Pogledom in zatezala ustnice, ki so se ji hotele raz-estl v nasmeh.
n Y- nasprotju z nono Mico, naša mati nikoli ni Jebirala Življenja svetnikov. V glavnem je vedela a svetega Frančiška, da je bil dober človek, in je ia do pozne starosti na njegov dan, četrtega okto-a, praznovala svoj god. Na lepem, pa je nekega e v marcu oznanila, da je prihodnji teden njen
id. Zavzeli smo se: »Saj ga imaš vendar oktobra.« Je,« se je odrezala. »Ta je pravi, devetega marca, eta Frančiška. Ta je za ženske.« »A, taka je ta var? smo rekli. Pa naj bo, odslej se bomo držah ete Frančiške. Samo da si jeseni, ko pride sveti ■ančišek, ne bi kaj izmišljala...?« Stisnila je ustnice zatrla smehljaj, potlej je bila modra kot poprej. »Da ne bi morda pozabili,« se je krotko oglasila ■kega jesenskega jutra. »Čez tri dni je moj god!« aredili smo začudene obraze. »Kako? Saj si ga ime-vendar spomladi! Torej ga imaš zdaj dvakrat na to?« »Ne, samo enkrat, četrtega oktobra,« je rekla moglavo. »Že od nekdaj sem praznovala na dan e tega Frančiška. God je zmeraj po rojstnem dne-i, nikoli pred njim,« je obrazložila. Z obema roka-a se je oprla na palico in nas gledala, kako se lejimo. »Da ne boste pozabili,« je rekla.
Ko pa je prišel dan njenega godu, je sama skoraj izabila nanj. Morali smo ji reči, naj nam seže v ko, da ji voščimo. Sramežljivo, samo na pol jo je regnila. Za god smo ji prinašali predpasnike in rute , doma, oboje je moralo biti živahnih barv, rdeča smela manjkati med njimi. Nekega dne, ko je prikovala zdravnika, si je nadela nov predpasnik, in e je menil, da še v nobenem ni bila videti tako dna. Nismo vedeli, da je zadnji, ki smo ji ga ku-
pili. Zdaj ga hranim v omari, in včasih ga poiščem, in si ga pritisnem na lice. To materi ne bi bilo všeč, kakor ji ni bilo, kadar jo je hotel kdo od nas stisniti v objem. Pred takim nasiljem se je vsa skrčila vase. Toda Meta je vseeno našla poti do njenih lic, in ko je mati naposled dvignila glavo, so bili na njenem obrazu žareči sledovi Metinega rdečila. »Kje je palica?« je zaklicala, ko je iz našega hahljanja zaznala, kaj se je spet zgodilo. Dali smo ji njeno palico, zadihana od smeha je mahala z njo in nas odganjala od sebe.
* * *
Kadar se pripeljem na tržaško železniško postajo, vidim v vsakem delavcu svojega nonota in svojega očeta. Oba sta delala na tej postaji. Vsakokrat me obide, da bi takega možaka v delovni obleki iz modrega sterliža ogovorila. Rekla bi... Pa mi nekaj u-brani. Počutim se hkrati domače in tuje. Kadar sem tam, sem od tu. In ko sem tu, sem od tam.
Moji starši so bili in ostali od tam. Tu so se prilagajali, vendar je v njih ostalo nekaj, kar se nikoli ni prilagodilo. Čeravno jih je iz Trsta v Ljubljano zaneslo vojno leto 1915. in so bili časi hudi, so prinesli s seboj, kar ni moč prenašati v kovčkih in skrinjah, vedrino, uslužnost, družabnost. Te lastnosti, ki
p
Zaradi samovoljnega ravnanja občinske uprave
V ponedeljek se bodo sestali predsedniki rajonskih svetov
Medtem ko'bi znano, kdaj se bodo začela pogajanja
KD za nadaljevanje in utrditev sodelovanja med strankami sedanje krajevne koalicije
Po dogovoru načelnikov svetovalskih skupin bi se moral v ponedeljek sestati občinski svet, da bi razpravljal o načrtu novega nogometnega stadiona, ki ga občinska uprava namerava zgraditi na območju sedlanje občinske klavnice pri Sv. Soboti. Vendar pa je zasedanje ponedeljkove skupščine še v dvomu, ker mora ministrstvo za zdravstvo dati svoje privoljenje tržaški občini, da bi lahko začasno uporabila klavnico na proseški postaji, uporabo katere je zaenkrat odreklo. Vse je torej odvisno od tega dovoljenja, sicer bo celotni načrt o gradnji novega stadiona obtičal na mrtvi točki. Tudi ta primer ponovno dokazuje, kako u-pravlja tržaška občina, ki pripravlja take propagandistične načrte, ki slonijo, kot kaže ta primer, na zelo krhkih osnovah.
Sicer pa je prihodnost koalicije, ki upravlja tako občino kot pokrajino vse bolj negotova. 0 tem vprašanju so v ponedeljek razpravljali predstavniki laičnih in socialističnih sil sedanje koalicije, ki so prišli do zaključka, da ni več mogoče nadaljevati po sedanji skrajno negotovi
poti, ki dejansko paralizira delovanje obeh odborov. S tako ugotovitvijo so se v celoti strinjali tako socialisti kot socialdemokrati in liberalci, medtem ko je bilo mnenje republikancev na tem skupnem sestanku dokaj nejasno.
Socialistični pokrajinski tajnik Se-ghene nam je včeraj vsekakor potrdil, da se njegova stranka nikakor ne more strinjati s sedanjim »baletom« in izmikanjem odgovornostim; ravno tako se ne more strinjati z načinom, po katerem se skušajo načeti pogajanja za nadaljnje upravljanje občine in pokrajine. In prav to izigravanje, ali naj se pogajanja odvijajo na pokrajinski ravni, kot zahtevajo vse stranke sedanje krajevne koalicije, ali pa na deželni, kot vztrajno zahteva Lista za Trst, je v sedanjem trenutku glavni kamen spotike, da bd se pogajanja sploh začela.
Možno je, da bo o tem vprašanju govor tudi na deželnem kongresu Krščanske demokracije, ki bo v petek in soboto v Pordenonu in katerega bo odprl deželni tajnik Bruno Longo. Včeraj pa je krajevna KD objavila dokument, ki ga je v soboto soglas-
no sprejela pokrajinska skupščina delegatov, na kateri so izvolili 23 predstavnikov iz raznih strankinih struj za pordenonski deželni kongres. V njem se KD zavzema za politično stabilnost in prav v tem okviru poudarja nujnost nadaljevanja in utrjevanja sedanjega sodelovanja med laičnimi, socialističnimi in avtonomističnimi silami; pri vsem tem pa KD še dodaja, da bi tržaške uprave morale biti homogene koaliciji, ki u-pravlja deželo F-JK.
V dokumentu, v katerem ni niti besedice » slovenski narodnostni skupnosti, se krajevna KD aadalje zavzema, da bi se predvideno politično preverjanje moralo začeti v najkrajšem času, ker si mesto ne more privoščiti takega negotovega stanja. TO preverjanje pa bi moralo predvsem pokazati, ali je sploh mogoče izvajati sporazum iz maja leta 1984, zaradi česar morajo vse stranke, ki so ga podpisale, pokazati dobro voljo in dati na razpolago vsa tista odgovorna mesta v raznih krajevnih u-pravah in rajonskih svetih, ki so jim bila dodeljena na osnovi omenjenega sporazuma.
Na sedežu rajonskega sveta za Rojan - Greto - Barkovlje se bodo v ponedeljek sestali predsedniki vseh rajonskih svetov, da bi razpravljali o nekaterih tekočih problemih. V prvi vrsti pa bodo razpravljali o prizivu, ki ga je na pokrajinski nadzorni odbor vložil zahodnokraški rajonski svet zaradi protizakonitega ravnanja tržaške občinske uprave, ki je samovoljno spremenila člen štev. 17 pravilnika o delovanju rajonskih svetov. S takim ravnanjem je praktično odvzela rajonskim svetom posvetovalno vlogo glede gradbenih dovoljenj.
Občinski odbor je namreč osvojil mnenje oddelka za urbanistiko, po katerem ni potrebno, da bi se rajonski sveti izreJdi o tistih sklepih, o katerih ne razpravlja občinski svet, ampak samo občinski odbor. Dogaja se, da občinska uprava ne zahteva mnenj rajonskih svetov za gradbena dovoljenja na tistih področjih, kjer ni potrebna lotizacija; nasprotno pa jih zahteva za tista področja, kjer so lotdzacije nujne. S takim zadržanjem je občinska uprava spremenila pravilnik rajonskih svetov, zaradi česar se je zahodnokraški svet soglasno u-prl in vložil priziv na pokrajinski nadzorni odbor. Pravilno bi bilo, da bi občinski odbor najprej predlagal po-
pravek o spremembi pravilnika ter da bi se nato po mnenju rajonskih svetov moral o njem izreči tudi občinski svet.
Predsedniki vseh rajonskih svetov bodo torej na ponedeljkovem sestanku razpravljali o tem vprašanju, pri čemer pa gre takoj povedati, da se vsi strinjajo z odločitvijo zahodnokra-škega in bodo torej tudi sami sprejeli ustrezne ukrepe proti takemu protizakonitemu ravnanju
Kakšen pa je odborov odnos do rajonskih svetov nam zgovorno kaže še drugi primerr Trenutno je namreč v teku razprava o gradnji novega nogometnega stadiona pri Sv. Soboti, o katerem bi moral razpravljati občinski svet v najkrajšem času. O tem načrtu bi se morali izreči tudi rajonski sveti, vendar pà je občinska u-prava vprašala za mnenje samo oner ga za Valmauro in Sv. Ano, drugih pa ne. To je nerazumljivo glede na dejstvo, da je gradnja te strukture splošne koristi in ne samo tistega rajona, v katerem naj bi jo zgradili. Ponoven dokaz torej, kako občinski upravitelji gledajo na decentralizacijo, nujnost katere sicer razglašajo ob vsaki priložnosti, medtem ko pa se v dejanjih obnašajo v popolnoma nasprotni smeri.
Ob toplem sprejemu domačinov
Kulturno društvo Kraški dom gost pobratene občine Logatec
V soboto, 3. t.m., so bili predstavniki kulturnega društva Kraški dom in predstavnik repentabrske občine gostje pobratene občine Logatec. Na kulturnem večeru v Logatcu se je kulturno društvo Kraški dom predstavilo z veseloigro Jakoba Alešovca »Podlaga zakonske sreče«, ki jo je režiral Drago Gorup. Gostje iz zamejstva so bili v gostilni Pri Krpanu deležni toplega sprejema s strani občinske konference ZSMS iz Logatca.
Dobrodošlico je najprej izrekel predsednik skupščine občine Logatec Andrej Logar, ki je med drugim poudaril, da se morajo vezi med pobratenima občinama še dalje krepiti ter da državna meja še zdaleč ne sme biti ovira za medsebojno sodelovanje. Sledili so pozdravi podpredsednice skupščine občine Logatec Martine Gemina, ki je izrazila željo, da bi tudi bodoči rodovi znali ceniti prijateljske vezi med pobratenima občinama. V imenu kulturnega društva Kraški dom je spregovoril Milko Križman. Prisotni so nato obiskali Tončkov dom na Kališah, ki leži v idiličnem gorske«! kraju. Tam jih je voelil podpredsednik skupščine občine Logatec inž. Oblak. Danes je Tončkov dom prenovljen v neke vrste muzej, kjer si lahko ogledaš zanimivo fotografsko razstavo iz časov NOB. Prijetno
je bilo nato posedati ob toplem soncu pred kočo, ob pristnem domačem prigrizku in dobri kapljici.
Zvečer se je v logaškem novem Kulturnem domu odvijala kulturna prireditev- Nekaj priložnostnih besed je spregovorila predsednica kulturnega društva Kraški dom Sonja Lazar. Zatem so nastopili logaški mladinski pevski zbor tar kulturno društvo Kraški dom z že omenjeno veseloigro Podlaga zakonske sreče v režiji Draga Gorupa. Sledila je družabnost ob zvokih harmonike. Gostitelji so bili seveda za poletne mesace toplo vabljeni na Repentabor. .	S. Š.
Danes predstavitev zbirke poezij »Gradini«
Danes ob 16.30 bo na sedežu časnikarskega krožka predstavitev zbirke poezij »Gradini«, delo pesnika Paola Molinarija. Zbirka je objavljena v vseh jezikih območja Alpe Jadran, na predstavitvi pa bodo prisotni generalna konzula Jugoslavije in Avstrije, Drago Mirbšič in Peter Klein, ter deželni odbornik za kulturo Dario Barnaba.
Barkovljanski učenci spet med nagrajenci natečaja »Natura 86«
Kot smo že poročali, je bila v preteklih dneh v prostorih tržaškega velesejma, cvetlična razstava »Natura 86«, katere organizator sicer ni bila občinska uprava, temveč revija »Trieste — natura — turismo«, ki pa se je povezovala z letošnjo manifestacijo »Pomlad v Trstu 86«, ki se je začela v našem mestu v aprilu in bo trajala še ves mesec maj.
V nedeljo dopoldne so na tej razstavi porazdelili nagrade učencem o-snovnih in nižjih srednjih šol tržaškega področja, ki so se udeležili natečaja za risbe na tematiko cvetja in varstva okolja.
Natečaja se je udeležilo 17 osnovnih in nižjih srednjih šol, med temi edina slovenska osnovna šola F. S. Finžgar iz.Barkovelj. Skupno so učenci poslali 320 risb, med temi je bilo 22, ki so jih izdelali učenci barkovljanske šole.
Drugo mesto v kategoriji učencev drugega in tretjega razreda in lep pokal, je prejel Matija Jogan, učenec tretjega razreda barkovljanske šole, medtem ko so prejeli vsi ostali lepe diplome.
Jutri tretje predavanje NŠK o nacionalnih problemih Poadižja
Po krajšem premoru bo jutri v Trstu tretje predavanje iz letošnjega ciklusa »Podobe srednjeevropske stvarnosti«, ki ga prireja NŠK in ki je tokrat namenjeno nacionalni problematiki nemške manjšine v Poadižju.
Predavanje bo, kot sta bili že prvi, ob 18. uri v konferenčni dvorani Tržaške trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolò 5. Predavatelja bosta tokrat proff. Leopold Steurer in prof. Karl Stuhlpfarrer. Zagotovljeno bi simultano prevajanje.
Javno srečanje o pomoči prizadetim
»Izkušnje pri poučevanju in rehabilitaciji s tehnološkimi pripomočki«. To je naslov srečanja, ki ga prireja krajevna sekcija AIAS v sodelovanju s Tržaško občino in tržaškim šolskim skrbništvom. Vabljeni so predvsem šolniki vseh stopenj in vsi tisti, ki delajo na področju družbene pomoči. Simpozij bo jutri ob 9.30 v srednji šoli Addobati (Cesta za Greto 34/3).
Davčne prijave
Tržaška občina nam je poslala navodila glede davčne prijave za leto 1985. Vse dohodke v letu 1985 je treba prijaviti najkasneje do 31. maja. Davčne prijave, to velja tudi za o-brazce 101, lahko oddamo na posebnih zbirnih mestih na občini, ali pošljemo, s priporočeno pošiljko na davčni urad. Prijave je treba oddati v posebnih ovojnicah. To sicer ne velja za obrazce 101, ki jih sprejemajo na zbirnih mestih brez posebne ovojnice, po pošti pa jih lahko oddamo v navadnih ovojnicah. Vsi državni u-službenci, ali uslužbenci javnih ustanov lahko oddajo svoje davčne prijave na delovnem mestu. Poenostavljen obrazec 740-S/86 velja le za fizične osebe, ki so v odvisnem delovnem razmerju ali so lastniki zemljišč in nepremičnin; vsi ostali morajo predstaviti navaden obrazec 740.
Občinska zbirna mesta so v vseh rajonskih občinskih izpostavah in na davčnem uradu, Largo Granatieri 2, 3. nadstropje z naslednjim urnikom: od 8.15 do 12. ure. Obrazce 750, 760, 770, 770 bis in 770 ter pa morajo podjetja, tvrdke in delniške družbe oddati le na občinskem davčnem uradu. Vsi tisti, ki razpolagajo le z eno pokojnino, ki jim je obrazec 201 izdal INPS, Zakladno ministrstvo ali druge javne ustanove, ne potrebujejo predstavitve davčne prijave za leto 1985. Obrazce 740 modelov E-El-G - Gl - H - I - L - M - Al delijo na tržaški občini, Ul. Malcanton 3; na davčnem uradu. Largo Panfili 2 pa delijo obrazce 740 F, 750, 760, 770, 770 bis in 770 ter.
Danes pri Domju skupščina CGIL
Sindikat CGIL sklicuje danes ob 8.45 na sedežu FLM pri Domju razširjeno skupščino, na kateri bodo razpravljali o splošnem sindikalnem stanju v državi s posebnim poudarkom na obnovo delovnih pogodb. Uvodno poročilo bo imfll tajnik tržaške CGIL Roberto Treu, zaključno pa član državnega tajništva CGIL Fausto Bertinotti.
Skupščina spada v okvir razprav na vsedržavni ravni s Confindustrio o problemu še neizplačanih dveh točk draginjske doklade in o obnovi delovnih pogodb, ki zadeva kakih 10 milijonov delavcev vseh kategorij.
Prepoved kopanja
Po zadnjih analizah morja, ki jih je opravila Krajevna zdravstvena e-nota, je Tržaška občina prepovedala kopanje na nabrežju med kopališčema Ferroviario in Excelsior v Barkovljah. Ta prepoved dopolnjuje že obstoječo, ki prepoveduje kopanje v vseh porti-čih na Tržaškem, razen v kopaliških portičih Ausonia in Lanterna.
•	Upokojencem prevoznega podjetja ACT - ACEGA uprava sporoča, da so jim pri vratarju v Ul. Bellini l/d na razpolago davčni obrazci 101 za prijavo dohodkov v letu 1985. Umik; od 8. do 13. ure.
•	Vsi tisti, ki bi radi podpisali tri referendume o sodstvu, to lahko storijo vsak dan med 9.30 in 12.30 na tajništvu tržaške občine.
Slovenska zbora na obisku pri devinskem princu Karlu
DSI posvetilo ponedeljkov večer mladinski reviji »Pastirček«
V soboto sta devinski princ Karel della Torre e Tasso in njegova soproga Veronika sprejela v svojem gradu Fante izpod Grmade in Dekliški zbor Devin z dirigentoma Ivom Kraljem odnosno Hermanom Antoničem: na čelu (na sliki). Na prisrčnem srečanju, ki so se ga udeležili tudui nekateri drugi Devinčani, se je mladi princ zahvalil zboroma za petje na pogrebu svojega očeta Rajmunda. Povedal je tudi, da namerava nadaljevati očetovo delo v prid kulturne rasti krajevnega prebivalstva. Zbora sta grajskima gostiteljema poklonila sliki in jima zapela nekaj pesmi.
Kmalu nato je bil v štivanski župni cerkvi koncert, ki sta ga priredila oba devinska zbora v sodelovanju z devinsko župnijsko skupnostjo. Na njem je nastopil mešani zbor Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Repertoar je obsegal dele iz renesančnega in baročnega obdobja ter iz vzhodne liturgije. V prvem delu koncerta je zbor izvajal skladbe Bacha, Praetoriusa in nekaterih italijanskih oziroma ruskih skladateljev, zatem pa je zbor v spremljavi komornega orkestra zapel Gruberjevo mašo v C duru op. 15 ter dva odlomka iz Mesije Georga Friedricha Handla.
Konec prejšnjega tedna je na Devinskem potekel v znamenju živahne kulturne dejavnosti. Pričelo se je v petek, ko je Devinsko kulturno združenje priredilo koncert violinista Črtomira šiškoviča v devinski župni cerkvi. Združenje pa je v nedeljo priredilo še Praznik sladokuscev, ki je v veselem vzdušju potekal v jedilnici Motela AGIP v Devinu.
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek priredilo zanimiv »Pastirčkov večer«, posvečen mladinski reviji, ki že štirideset, let neprekinjeno izhaja v našem slovenskem zamejskem prostoru.
O zgodovini, nastanku in seveda številnih težavah, na katere je v štiridesetih letih svojega obstoja naletel ta otroški list, so na ponedeljkovem večeru spregovorili dr. Humar, Ljubka Šorli, g. Markežič ter Ljuba Smotlak.
»Pastirček« je prvič »zagledal luč« v Gorici leta 1946. Njegov prvi odgovorni urednik je bil takrat Mirko Rener. Ta novi otroški list se je kmalu razširil in postal zelo priljubljen na vseh slovenskih šolah, ki so stale na ozemlju takratne cone A. Že leto kasneje je uredniški odbor zašel v težave in pojavilo se je vprašanje, če naj bi list sploh še izdajali, saj se je zaradi nove državne meje znatno zmanjšalo število slovenskih otrok in slovenskih šol. Leta 1963 je vso težo uredniškega dela prevzel Jože Prešeren in celih trinajst let je »Pastirček« po njegovi zaslugi izhajal v Trstu. Nato pa se je spet vrnil v Gorico. Njegova sedanja urednica je pesnica Ljubka Šorli. Za redno izdajo takšnega otroškega dela je bila seveda s strani vseh, ki so sodelovali in s svojimi prispevki bpgatili številke »Pastirčka«, potrebna izjemna požrtvovalnost ter velika ljubezen do mladine.
Pri raznih številkah tega meseč-
nika so sodelovale tudi znane osebe v našem zamejskem kulturnem življenju. Tako lahko omenimo na primer pisatelja Franca Jezo ah Zoro Tavčar, ali slikarje Klavdija Palčiča, Milka Bambiča in Andreja Košiča. »Pastirček« je objavljal tudi številne pesmice znanih pesnikov, ki so jih uglasbili Harej, Merku ter Vrabec. Prav tako lahko najdemo v »Pastirčku« tudi veliko odrskih igric.
Večer v Društvu slovenskih izobražencev se je zaključil s prijetnim kramljanjem med gosti in občinstvom. Najbolj je prisotne zanimalo vprašanje razširjenosti mesečnika »Pastirček« med učitelji, ki ga, kot kaže, vse premalo poznajo.	HJ
»Glasbena srečanja« v evangeličanski cerkvi
Jutri se bodo v evangeličanski cerkvi v Trstu na Trgu Panfili nadaljevala spomladanska »Glasbena srečanja«. Tokrat bo nastopila organistka Cristina Antonini iz Maniaga, ki bo izvajala skladbe B. Marcella, D. Zipolila, J. S. Bacha, J. G. Rheinber-gerja, G. Manzija in C. Francka.
Antoninijeva je študirala orgle if1 klavir v Sieni, Haarlemu in Pištoli, sedaj pa poučuje na konservatoriju v Vicenizi. Nastopala je že po vsej Italiji, v Franciji, Švici, Avstriji, Poljski in Jugoslaviji. Koncert se bo pričel ob 20.30.
Po podatkih tehnično-znanstvenega odbora
Radioaktivnost včeraj nespremenjena
Stopnja radioaktivnosti na Tržaškem se včeraj ni bistveno spremenila v primerjavi z dnevom prej. Podatek izhaja iz sporočila tehnično - znanstvenega odbora, ki v Furlaniji - Julijski krajini sledi radioaktivnemu onesnaževanju.
Komunike najprej najavlja, da ostaja vremenska slika nespremenjena; možne so pooblačitve s krajevnimi plohami. Medtem ko se je stopnja radioaktivnosti v zraku bistveno zmanjšala v goriški in pordenonski pokrajini
pa se je v tržaški in videmski pokrajini v ponedeljek zvečer nekoliko zvišala. K temu so prvenstveno botrovali neugodni vetrovi. V noči med ponedeljkom in torkom in včeraj zjutraj je začela radioaktivnost v zraku tudi v teh dveh pokrajinah rahlo a konstantne upadati.
Prav tako se je zmanjšala radioaktivnost v deževnici. Nivo radioaktivnosti v pitni vodi je povsem normalen, medtem ko v morski vodi niso zasledili pomenljivih sledi radioaktivne o-
Za povrtnino poseg centrov AIMA
Odlok ministra za zdravstvo o prepovedi prodaje sveže listnate zelenjave je hudo prizadel italijansko kmetijstvo in predvsem vrtnarje. Da bi vsaj nekoliko omililo ogromno škodo, je ministrstvo za kmetijstvo aktiviralo podjetja za poseg na kmetijskem tržišču (AIMA) za odjem povrtnin, ki ne morejo v prodajo.
V	naši deželi delujeta le dva centra AIMA: eden pri Fiumicellu, drugi pri Spilimbergu. Po ustaljeni praksi bi morali kmetovalcem, ki bodo prinesli svoje pridelke v ta dva centra (centra bosta nato poskrbela za uničenje pridelka), povrniti škodo in sicer čez nekaj mesecev in po tržni ceni na milanskem tržišču.
V	Fiumicellu se je včeraj že sestal pristojni odbor, ki pa ni mogel aktivirati delovanja centra za odjem zelenjave zaradi nenadnega posega ministrstva za zdravstvo. Po navodilih tega ministrstva bi lahko nelistnato povrtnino (šparglje, artičoke in drugo) oddali v zamrzovanje. S tem se je seveda zapletel celoten postopek odjema povrtnine.
Naši vrtnarji bi morali odnašati svoje pridelke v najbližji center AIMA pri Fiumicellu. Le na ta način bi lahko nato prejeli odškodnino, ki je predvidena za take posege. Zato Kmečka zveza poziva vrtnarje naj ne prekopljejo zelenjave, ki je sedaj ne morejo prodati na trgu. V prihodnjih dneh bi morali dobiti točnejša določila v tej zvezi.
kužbe.
Komunike tehnično - znanstvenega odbora nadalje omenja, da se nadaljujejo sistematični pregledi jestvin in to predvsem mleka in zelenjave in poziva prebivalstvo naj se drži higienskih in varnostnih predpisov, ki so že nekaj dni v veljavi.
Prav ti predpisi so povzročili do-kajšen preplah pri prebivalstvu, ki je kar »navalilo« na nekatere jestvine in pijače (konzervirano mleko, mineralno vodo, zamrznjeno zelenjavo). Mnogim živilom so trgovci zaradi tolikšnega povpraševanja občutno zvišali ceno, vse kaže pa, da bi se moral položaj na živilskem področju v nekaj dneh normalizirati vsaj za kupce.
Drugače je seveda z vrtnarji. Radioaktivni oblak je pomenil zanje pravo katastrofo, saj že nekaj dni ne smejo prodajati sveže listnate zelenjave. V tej zvezi sta deželna svetovalca PSI Saro in Ermano vložila v deželni svet vprašanje, v katerem med drugim sprašujeta kakšne ukrepe bo sprejel deželni odbor, da bi oškodovani kmetje dobili pravično odškodnino.
Ò radioaktivnem onesnaženju bo govor jutri ob 11. uri na sedežu Sklada za naravo (WWF) v Ul. Venezian 27. Organizatorji napovedujejo, da bedo spregovorili o »realni stopnji radioaktivnosti pri nas«.
Na proseški železniški postaji
140 glav goveda in 620 ovac je obsojenih na pogin
Nesreča na jedrski centrali v Černobilu ne povzroča več toliko skrbi, čeprav še vedno veljajo pred dnevi sprejeti preventivni ukrepi. Med te spada tudi prepoved uvoza živali iz območja, kjer je bila visoka stopnja radioaktivnega sevanja.
Včeraj smo objavili vest, da so ži-vinozdravniki na proseški železniški postaji pregledali vso živino, ki je prišla v prejšnjih dneh iz Jugoslavije, Poljske, Madžarske in Romunije. Ugotovili so, da so živino natovorili pred pričetkom radioaktivnega sevanja in so zato dovolili uvoz. Sporna Pa je ostala usoda 630 ovac in i40 glav goveda, ki so jih v Bolgariji in na Poljskem natovorili po nesreči v
Recital »Zemlja« bo sklenil letošnjo težavno sezono SSG
»Zemlja« je naslov recitala, s katerim bo drevi ob 20.30 v Kulturnem domu, Slovensko stalno gledališče zaključilo svojo letošnjo sezono.
Pričakuje nas torej slovesen večer. Vsaka premiera je že itak praznik, zadnja postavitev v sezoni pa mora biti še posebno slavnostna, tudi v takšnih grenkih trenutkih, kot jih preživlja naša gledališka hiša. Mislimo, da se moramo drevi, tudi zaradi tega, številno udeležiti zadnje premiere, saj so jo gledališčniki pripravili kljub temu, da še niso prejeli aprilskih plač in da so že spet ogrožana njihova delovna mesta, kot je seveda ogroženo tudi redno delovanje slovenskega gledališča.
Kaj pa so nam pripravili? Po zamisli koreografinje Lojzke Žerdin si bomo ogledali večer umetnosti giba na temo o človeškem odtujevanju in Povratku k zemlji — simbolu rodovitnosti. V ta svet nas bosta popeljala s čarom plesa igralka Maja Blagovič, z besedo pa igralec Vladimir Jurc, ki Qa bo na kitaro spremljal Igor Starc. Večer bogati in dopolnjuje originalna glasba Lada Jakše, medtem ko je sceno pripravil Marjan Kravos, kostume pa si je omislila Marija Kobi. Pri izbiri tekstov je sodeloval prof. Jože Faganel.
Kalman, Schubert in Benatzky na sporedu 19. festivala operete
V teh dneh je bil dokončno sestavljen spored Festivala operete, ki bo to poletje potekal že devetnajstič po vrsti. Prireja ga tržaško Občinsko gledališče Giuseppe Verdi pod pokroviteljstvom Tržaške letoviščarske in turistične ustanove ter Deželne ustanove za turistični razvoj, saj gre za prireditev, ki je tudi velikega turističnega pomena. Letošnji spored obsega tri dele, ki jih bodo kot po navadi izvajali v gledališču Rossetti.
Prva bo na vrsti znana spevoigra Bajadera madžarskega skladatelja Emmericha Kalmana. Premiera bo 28. junija. Uprizoritev bo režiral Giorgio Pressburger, glasbeni vodja pia bo Janos Sandor. Med najpomembnejšimi izvajalci naj omenimo tržaško sopranistko Tiziano Sojat, ki bo imela glavno vlogo, in še Danielo Mazzuca-to, Sandra Massiminija, Maxa Reneja Cosottija, Luigija Palchettija, Franca Jerusuma in Maura Seria, Delo bo-od ponovili 1., 5., 6., 12. in 13. julija.
Osrednja predstava letošnjega Festivala operete bo glasbena komedija Franza Schuberta »Pri treh mladenkah« v priredbi Heinricha Berte ja. Režijo je prevzel Gino Landi. dirigent pa bo Guerrino Gruber. Peli bodo Fiorella Pediconi, Carlo Bini, Gianna Galli, Aldo Bottion, Stelia Doz, Ugo Maria Morosi, Gino Pernice im A-riella 'Reggio. Prva predstava bo 19.
julija, ponovitve pa 20., 22., 26. in 27. julija ter 5. in 9. avgusta.
Festival se bo zaključil s spevoigro »Pri belem konjičku« avstrijskega skladatelja Ralpha Benetzkyja, se pravi z eno izmed najzabavnejših o-peret iz vseh časov. Na sporedu bo 2., 3., 6., 8., 10., 12. in 14. avgusta. Režiser bo Filippo Crivelli, dirigent pa Oskar Danon. Med izvajalci naj omenimo Adriano Jovanovich, Elia Crovetta, Massima Daporta, Nicolet-to Curici, Riccarda Peronija, Gina Pemiceja, Livio Romano, Valeria Graziolija. Nastopila bo tudi folklorna skupina Plesalci Sv. Wolfanga.
Kol v prejšnjih izvedbah bodo na 19. festivalu operete sodelovali zbor in orkester Gledališča Verdi, ki ju bo pripravil Andrea Giorgi, ter plesna skupina Festivala. Za scene bo poskrbel Gino Landi, za kostime pa Sebastiano Soldati.
Za prednaročila se je treba obrniti na glavno blagajno v Galeriji Protti 2, tel. 68311.
Med potekom festivala bo v Palači Costanti na ogled razstava o razširjenosti dunajske operete v Italiji. Le-toviščarska ustanova bo nadalje 14. julija priredila na Gradu sv. Justa večer v čast Franza Lebarja, na katerem bodo nastopili nekateri izmed najbolj znanih pevcev in igralcev Festivala.
Večer posvečen preminulemu pesniku
Biagio Marin v Rossetti ju
Pred kratkim preminuli gradeški Pesnik Biagio Marin je tudi v Trstu Pustil svojo sled izredno razgledanega in odprtega kulturnika. In prav niemu bodo v petek posvetili večer z naslovom »11 poeta e la città: Bia Bio Marin a Trieste« (Poet in mesto: P'-agio Marin v Trstu).
Slavnost go v gledališču Rossetti ® pričetkom ob 18.30, prireja pa jo *ržaška občina s sodelovanjem Stal-nega gledališča F-JK Rossetti. Večer sPada u okvir predstavitve Marinove Pf^niške zbirke »Strade e rive di trieste«. Uvodno besedo bo imel ‘flvise Zorzi, recitirala pa bosta igral-^a Marisa Bartoli in Tullio Svetlini.
* V tržaškem pristanišču se stalno eca promet papirja, ki je v glavnem vstrijske izdelave. Lani so ga vkrca-Približno 66 tisoč ton. Papir je ve-Poma namenjen v Alžirijo (14 tisoč n v letu 1985), Saudsko Arabijo, Izra-Egipt, Etiopijo itd. Lani so za "čfužune države Amerike natovorih n? 9 tisoč ton. V prvih dveh le-snjih mesecih so vkrcali 8 tisoč ton ra^lrj'a’ kar predstavlja precejšen po-dobj V Primeriavi z istim lanskim ob-
wf-u*r* i)0 <>b 11.00 na sedežu Labora-za ^ za morsho biologijo okrogla mi-v oo temo: »Planktonske skupnosti ttnV^čih in onesnaževanje«. Okroglo tr.-^ Prireja Odsek za biologijo na M**1 univerzi, vodila pa jo bo prof. la Moraitu Apostolopulos.
Proces Valent: glavni tožilec zahteval izredno hude kazni za mlada obtoženca
Prizivno sodišče pri tržaški sodni sekciji za mladoletne je včeraj obravnavalo tragično smrt Giacoma Valenta, 16-letnega temnopoltega študenta, ki je julija lani bil kruto umorjen v neki zapuščeni hiši v Vidmu. Prvostopenjski proces se je odvijal v Trstu med decembrom in januarjem in 17. januarja je sodišče za mladoletne obsodilo mladoletna obtoženca, Danieleja P. in Andrea M., na petnajst oziroma deset let zapora.
Včeraj je glavni tožilec Franzot dejansko zahteval izredno visoke kazni: za Danieleja 30 let zapora, za Andrea pa 25 in šest mesecev. Razsodba bo verjetno znana jutri ali najkasneje v soboto.
Proces se je odvijal zjutraj in popoldne v dvorani za civilne obravnave, kot vedno v teh primerih za zaprtimi vrati. Prisotni so bili sorodniki umorjenega fanta, ob boleči zavesti, da je njegova mati v tem času umrla, nekateri pravijo, da tudi zaradi globokega emotivnega šoka, ki ga je doživela ob okrutni sinovi smrti. V dvorani se je javil tudi Daniele P., medtem ko je Andrea rajši ostal v zaporu v Trevisu. Kot se je dalo izvedeti med pogovori na hodniku, je slednji poslal sodišču pismo, v katerem ponavlja, da je nedolžen. Danieleja so sodniki zaslišali v dveh fazah, ker je izjavljal, da se dogodka ne spominja več,
predvsem pa je zatrjeval, da ga vizija krvave drame noče zapustiti in da ga mori noč in dan, tako da ima še vedno v nosnicah vonj po krvi. Daniele, ki ima petnajst let, je na prvostopenjskem procesu zatrjeval, da je Gia-comu zadal več desetin vbodljajev iz samoobrambe.
Včeraj so spregovorili tudi branilci, nato pa je podal svoje izredno
stroge zahteve javni tožilec Franzot. Medtem ko so branilci predlagali znižanje kazni, je Franzot utemeljil svojo zahtevo, češ da sta Daniele in Andrea zločin predhodno načrtovala in da ju je pri tem vodil rasističen odnos do svojega sošolca. Franzot je tudi izključil možnost, da bi sodišče prisodilo obtožencema olajševalne okoliščine.
Pridržana prognoza za delavca GM
Okrog 11. ure so na ortopedski oddelek katinarske bolnišnice prepeljali včeraj 37-letnega delavca Maria Cosma iz Ul. Patrizio 27, kovinostrugarja v tovarni Grandi Motori.
Cosmo je med vzdrževalnimi deli na enem od večjih strojev v tovarni vtaknil roko v prostor med prenosnim trakom in valjem ventilatorja. Možu je pri priči zmečkalo roko, tako da je izgubil veliko krvi. Z rešilcem Rdečega križa so ga nemudoma pripeljali v katinarsko bolnišnico kjer so si zdravniki, zaradi hude krvavitve, pridržali prognozo.
V komi vespist po trčenju z motorjem
Rdečega semaforja med Ul. Flavia in Istrsko cesto nekdo ni spoštoval. To je edina ugotovitev, do katere so prišli orožniki iz Milj, ob preiskavi vzrokov nesreče, ki se je na omenjenem križišču pripetila včeraj ob 13. uri.
37-letni Claudio Russignan (Istrska ulica 216) je s svojo vesfo z Istrske ulice zavil na levo proti Stari istrski ulici in čelno trčil v motor yamaha 600, ki ga je upravljal 22-ldtm Alessandro Rovere iz Ul. Di Vittorio 20. V silovitem trčenju je Russignan zadobil hud udarec v čelo in pri tem izgubil zavest. V komi so ga pripeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Zanj so si pridržali prognozo. Alessandro Rovere je zadobil le lažje odrgnine po desnem ramenu, zaradi katerih se bo moral zdraviti 10 dni.
Černobilu. Pristojno ministrtsvo je namreč izdalo nedvoumno odločbo, da ne smejo te živali na italijansko o-zemlje. Kaj sedaj z njimi?
To vprašanje smo zastavili dežurnemu živinozdravniku na proseški železniški postaji. Po njegovem mnenju je usoda ovac in telet že zapečatena. Te živali ne smejo v Italijo, pa tudi nazaj ne, saj jim Jugoslavija, Madžarska in Češkoslovaška ne dajo potrebnih tranzitnih dovoljenj. V hlevih od železniški postaji sicer dobijo nekaj hrane in vode, vendar ni dovolj, o čemer priča dejstvo, da je doseaaj poginilo že kakih 15 ovac. Preventivni ukrep o začasni prepovedi uvoza živali iz okuženega področja je dežurni živinozdravnik ocenil za nedoslednega, saj so pristojne oblasti dovolile uvoz perutnine in zajcev, ki so prišli iz Češkoslovaške in Madžarske na proseško železniško postajo le nekaj ur pred »spornimi« ovcami in gO' vedom. Po njegovem pa teh nekaj ur • v tem primeru ni merodajnih. Zato bi bilo po njegovem verjetno najbolje, če bi živali pokončah čimprej.
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, žena, nona, sestra in teta
Marija Zulian por. Giudici
Pogreb bo jutri, 8. maja 1986, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Katinaro.
Žalostno vest sporočajo: mož Angelo, hči Graziella z vnukinjo Micol, sin Frenki, sestre Anita, Dina, Bruna ter svaki Berto, Ugo in Franko, svakinja Giulia, vnuki Annamaria, Claudia, Daniela, Katja in Nataša z družinami, teta Milka, bratranci Svetko, Aldo, Meri z družinami in drugo sorodstvo.
Podlonjor, 7. maja 1986
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Emilia Gruden por. Pernarčič
Pogreb bo danes, 7. maja 1986, ob 12.40 iz tržiške bolnišnice v štivansko cerkev.
Žalujoči mož Pino, hči Aleksandra, hrat Sander in drugo sorodstvo.
Štivan, 7. maja 1986
Sošolki Aleksandri izrekajo iskreno sožalje ob izgubi drage mame Emilije učenci 3. a razreda srednje šole iz Nabrežine.
Učenci, učno in neučno osebje ter ravnatelj srednje šole I. Gruden iz Nabrežine izrekajo Aleksandri občuteno sožalje ob izgubi drage mame Emilije Pernarčič.
Učenci 1. b razreda nižje srednje šole Fran Levstik na Proseku izreka^ jo svojemu sošolcu Andreju Pierozzi-ju s&žalje ob smrti njegovega očeta.
KD Krasno polje iz Gročane proslavilo 45-letnico ustanovitve OF
Na predvečer prvomajskega praznika so bile pri nas, poleg prireditev, povezanih s postavljanjem mlajev, tudi proslave in krajše spominske svečanosti, posvečene spominu tistih, ki so dali v boju za mir in svobodo, svoje življenje.
KD Krasno polje v Gročani je sklenilo povezati prvomajske praznike s proslavo 45. obletnice ustanovitve OF. Proslava je bila v sredo zvečer v Srenjski hiši, kjer se tudi sicer odvijajo vse prireditve. Zbranim domačinom so učenci domače osnovne šole Paolo Sabadin, Adriana Longo, Zaira Vidali, Viljam Kažem in Diego Kariš podali recital na partizansko tematiko. Pripravili sta jih učiteljici Nevia Vitez in Danila Ščuka. Še prej je vse udeležence proslave pozdravil predsednik domačega društva Igor Racman, ki je poudaril navezanost vseh ideale miru,
mirnega sožitja in svobode, ki so, je dejal, še danes naši ideali.
O pomenu 45. obletnice OF je spregovorila predsednica Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje Neva Lukeš, ki se je spomnila nekaterih najpomembnejših etap v osvobodilnem boju slovenskega naroda, nato pa poudarila, da je treba vrednote tega boja in OF povezati z današnjo stvarnostjo in v tem duhu vzgajati tudi mlade rodove.
Lepo proslavo je zaključil recital partizanske poezije, ki so ga občuteno izvedli Kostanca Filipovič, Drago Gorup in Joško Lukeš, na kitaro pa jih je spremljal Marko Feri.
Pred začetkom proslave so predstavniki dolinske občinske uprave položili venec pred spomenik padlim v vasi.
Tudi v Borštu obnovili običaj postavljanja mlaja
Na zadnji aprilski večer so v Borštu obnovili starodavni običaj prvomajskega slavja. Že ves popoldan so otroci, mladina in starejši vaščani pripravljali mlajsko drevo, zvečer pa so se vsi zbrali v Srenjski hiši, kjer je v veselem vzdušju potekala tradicionalna tombola.
V prostorih Srenjske hiše so razobesili likovne izdelke otrok, ki v velikem številu obiskujejo na pobudo PD Slovenec likovni krožek in so ob priložnosti prvomajskega praznika z vodenimi barvami in svinčniki narisali mogočni mlaj.
Največje zanimanje in navdušenje pa so vzbudile na najrazličnejše načine oblikovane torte. Slastne sladkarije so pripravile vaške kuharice, ki so se z veseljem udeležile tekmovanja v priredbi društva Slovenec. Po tomboli je nagradila dve torti, najboljšo in najlepše oblikovano.
Sledilo je dviganje mlaja na vaškem trgu in malo čez polnoč je pod mlajem zapel domači pevski zbor Slovenec. Mlajsko drevo ovenčano s pomarančami in zastavami je krasilo vaško središče vse do ponedeljkovega večera, ko so vaški možje po nastopu godbe na pihala Breg mlaj podrli.
Barbara Boneta
kino
ARISTON - 17.30, 22.00 Papà è in viaggio d'aifari, dram., Jug. 1985, 127'; r. Emir Kusturica; i. Moreno de Bartolli, Miki ManojloviĆ.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Airi-ca, dram., ZDA 1985, 150’; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Diavolo in corpo, dram., It. 1986, 120'; r. Marco Bellocchio; i. Maruška Detmers. □ □
FENICE - Danes zaprto.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Morte di un commesso viaggiatore, dram., ZDA 1985, 120'; r. Volker Schlòndorf; i. Dustin Hoffman, Kate Reid.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Voglia di vincere, fant., ZDA 1985, 92'; r. Rod Daniel; i. Michael J. Fox, James Ham-pton.
NAZIONALE II — 16.00, 22.00 Biancheria intima per signora, pom. □ □
EDEN - 15.20, 21.30 Voglie erotiche di una moglie di classe in House Love,
porn. □□
CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Mask - Dietro la maschera, ZDA 1985, 115’; r. Peter Bogdanovich; i. Cher, Sam Elliot.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Partitura incompiuta per pianola meccanica, SZ 1976, kom., r. Nikita Mikhalkov; i. Alexander Kaljagin, Elena Solovej.
MIGNON - 16.00, 22.15 I 4 dell’oca selvaggia 2, dram., VB 1986, 127'; r. Peter Hunt; i. Scott Glenn, Edward Fox.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 L’alcova, porn., 1985, r. Joe D'Amato; i. Dilli Carati, Annie Belle. □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
RADIO - 15.30, 21.30 Febbre del sesso, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14j letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Ciklus predavanj 1986
Podobe srednjeevropske stvarnosti
LEOPOLD STEURER KARL STUHLPFARRER
Nacionalni problemi v Poadižju
Jutri, 8. maja, ob 18. uri
TRST - Trgovinska zbornica Ul. San Nicolò 5
KD Primorsko vabi na proslavo 45—letnice osvoboditve OF, ki bo v soboto, 10. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Mačkoljah. Vabljeni!
KD Prešeren prireja v okviru proslav ob 85—letnici društva predavanje PUST V BOLJUNCU IN V SLOVENIJI v petek, 9. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Na sporedu predvajanje filmov Stanota Žerjala o pustu v Boljuncu in predavanje z diapozitivi Naška Križnarja o pustu po Sloveniji. Na ogled tudi razstava slik o pustu.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši Opčine — Prosvetni dom. V petek, 9. t. m., ob 20.30 srečanje z Zoro Tavčar in slikarko Melito Vovk na temo: POLOŽAJ SODOBNE ŽENE ob izidu njune knjige "Poklical si me po imenu".
SKD Tabor Opčine — Prosvetni dom. V soboto, 10. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine PD Soča iz Kanala ob Soči z Gogoljevo komedijo "Ženitev".
SKD I.Gruden priredi v nedeljo, 11. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih nastop mladinske dramske skupine SKD Tabor z veseloigro 'Figole fago-le ". Režija Olga Lupine. Vabljeni!
k SLOVENSKO ^.STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU
ZAKLJUČNA UPRIZORITEV SEZONE 1985-86
Zemlja
Zamisel in koreografija LOJZKA ŽERDIN Izvaja MAJA BLAGOVIČ
Premiera danes, 7. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU. Ponovitev jutri, 8. maja, ob 20.30.
razna obvestila
__________gledališča_______________
VERDI
Simfonična sezona "Pomlad 86"
Jutri, 8. maja, ob 20.30, prvi koncert (red A). Dirigent D. Renzetti, pianist F. J. Thiollier. Glasba Mozarta, Beethovna in Busonija. V petek, 9. t. m., ob 20.30 (red B) in v soboto, 10. t. m., ob 18. uri (red S) ponovitvi.
ROSSETTI
V	petek, 9. t. m., ob 18.30:’ Konferenca "Pesnik in mesto — Biagio Marin v Trstu" Alviseja Zorzija. Recitirajo Marisa Bartoli in Tullio Svetlini — ob ponovnem izidu zbirke B.Marina "Strade e rive di Trieste", ki jo je pripravila občina Trst.
CANKARJEV DOM
V	Cankarjevem domu se bo do 10. maja v počastitev 110-letnice rojstva Ivana Cankarja zvrstila vrsta kulturno-umetniških prireditev s skupnim naslovom Cankarjevi dnevi, ki se bodo končali z Dnevom odprtih vrat CD.
Velika dvorana
Danes, 7. maja, ob 19.30 ter v soboto, 10. maja, ob 17.00: Baletni triptih - na glasbo R. VVagnerja in L. van Beethovna, v dramaturgiji, režiji in koreografiji M. Šparembleka
V	petek, 9. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Uroš Lajovic.
V	ponedeljek, 12. t. m„ ob 20. uri: Koncert filharmoničnega orkestra iz Novosibirska. Dirigent Arnold Kac.
Okrogla dvorana
V	torek, 13. t. m., ob 19.30: Mladi mladim. Drago Arko — violina, Mateja Heller - flavta in Vlasta Doležal—Rus — klavir.
Danes, 7. maja, ob 18. uri: Ivan Cankar in jugoslovanstvo.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 12. t. m., ob 19.30: Branko Homan Pavle Lužan "Noč do jutra", Prešernovo gledališče Kranj.
V	sredo, 14. t. m., ob 19. uri: Srečanje slovenskih mladih glasbenikov treh dežel: Furlanije—Julijske krajine, Koroške in Slovenije.
Mala dvorana
Od danes 7. t. m. do petka, 9. t. m.: Retrospektiva filmov Friedericha Wilhel-ma Murnaua. Danes ob 19. uri - Grad Vogelòd ali Razodetje skrivnosti (1921); ob 21. uri — Nosferatu (1921).
Jutri, 8. t. m., ob 19. uri Poslednji človek (1924) in ob 21. uri Tartufi (1926).
V	petek, 9. t. m.,ob 19. uri Faust (1926) in ob 21. uri — Tabu (1930).
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 8. maja, Franz Xaver Kroetz 'Ne krop ne voda", v režiji Edvarda Milerja. Gostovanje PDG v Kranju ob 19.30.
prispevki
Za cerkev v Mačkoljah darujejo: starši otrok pevskega zbora Slovenski šopek
110.000	lir, tri nečakinje 75.000 lir, župnijski svet 100.000 lir, Benjamin in Adelina 40.000 lir, Valerija Zobin 10.000 lir in družina Gherbassi 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Eme Legiša darujeta družini Gruden in Crisetig
50.000	lir za SKD Vigred.
Ob pogrebu Karoline Slavec darujejo sinovi in hčeri 200.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Mačkolj.
Namesto cvetja na grob Karoline Slavec darujejo tri svakinje 75.000 lir za cerkveni pevski zbor iz 'Mačkolj.
Ob smrti tete Karoline darujejo nečakinje Imelda, Uči in Matilda 75.000 lir za dekliški zbor Slovenski šopek in 75.000 lir za otroški pevski zbor Slovenski šopek.
Ob mamini smrti daruje Ljuba Smot-lak 100.000 lir za dekliški zbor in 50.000 lir za otroški pevski zbor Slovenski šopek, 100.000 lir za PD Mačkolje in 50.000 lir za skavtsko družino Mačkolje.
Namesto cvetja na grob Karoline Slavec daruje Zofija Tul 20.000 lir za otroški zbor Slovenski šopek.
Namesto cvetja na grob Karoline Slavec darujeta Alma Stepančič 20.000 lir in Dalka Smotlak 20.000 lir za PD Mačkolje.
Do smrti zvesta bralka katoliškega tiska Karolina Slavec vd. Smotlak zapušča
50.000	lir za Katoliški glas, 50.000 lir za Pastirčka, 50.000 lir za Mladiko in 50.000 lir za cerkev v Mačkoljah.
V spomin na dragega svaka Edvarda Schaimerja daruje Danica Ražem
Začela so se vpisovanja za POUK HARMONIKE (diatonična harmonika, harmonika in ustna harmonika -- orglice). Lekcije so namenjene tako mladim kot starejšim osebam. Informacije in vpisovanje: Združenje Union — tel. 61011/52355 od 17. do 19. ure (ob sobotah zaprto).
Vse starejše skavtinje, ki bi se rade udeležile družabne večerje, naj se zglasijo po telefonu na št. 753-—938 Irma.
Kulturno združenje Most in Krožek za družabne in politične vede P. Tomažič prirejata jutri, 8. t. m., ob 18. uri dvorani v Ul. Madonnina 19 (vhod tudi na Ulici Capitolina 3) predavanje z obravnavo z naslovom "Korenine sedanje krize ". Predaval bo ekonomist prof. dr. France Bučar.
Filatelistični klub Košir sporoča, da bo danes, 7. t. m., ob 19. uri na sedežu kluba v Ul. sv. Frančiška 20, srečanje članov in filatelistov in razgovor o filatelističnih novostih in o prevzemu novitet.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sklicuje v petek, 16. maja, svoj redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Ulici Petronio 4, ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem slica-nju.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja 10 mladih avtorjev: Cervi, Friedl, Giannini, Guevra, Marušič, Pausig, Roma, Sedmak, Sofianopulo in Venuto.
V	galeriji Cartesius bo do 15. maja na ogled grafična razstava tržaškega slikarja Federica Righija.
■ včeraj-danes
Danes, SREDA, 7. maja
GIZELA
Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.19 — Dolžina dneva 14.35 — Luna vzide ob 5.04 in zatone ob 19.03.
Jutri, ČETRTEK, 8. maja
VIKTOR
PLIMOVANJE DANES: Ob 3.45 najnižja -51 cm, ob 9.52 najvišja 27 cm, ob 15.18 najnižja -28 cm, ob 21.28 najvišja 53 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1013 mb ustaljen, veter zahodnih 5 km na uro, vlaga 70-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessandra Galloni, Luca Favaretto, Giada Ciofi.
UMRLI SO: 62-letni Bernardino Ta-vagnacco, 78-letna Antonia Balanzin, 69-letna Elena Terlicher, 84-letni Marcello Vragnizan, 71-letni Sergio Agostini, 77-letna Alessandra Lacatena, 62-letni Bernardino Tavagnaccb, 85-letna Rebec-ca Nacson, 77-letni Luigi Gobessi, 78-letna Maria Fei, 74-letni Marcello Peluso, 86-letna Giuseppina Leban, 75-letni Germano Chicco, 58-letna Maria Teresa Zu-lian, 74-Ietna Cristina Furlani, 77-letni Pietro Ramani.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 5. maja, do sobote, maja 1986 (od,8.30 do 13.00 in 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Trg San Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Mazzinijev drevored (Milje).
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Garibaldijev trg 5, UL dell'Orologio 6, Mazzinijev drevored (Milje).
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba)
Garibaldijev trg, Ul. dell'Orologio 6, Mazzinijev drevored (Milje)
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 11. maja, celodnevni izlet z osebnimi avtomobili na Obruč (1377 m) nad Reko. Izlet vodi Vojko Slavec, približno 6 ur hoje. Zbirališče ob 6.30 na mejnem prehodu Pesek na jugoslovanski strani. Vabljeni!
Združenje Union Sv. Ivan - Podlonjer priredi 18. maja enodnevni izlet v Chiog-gio. Vpisovanje vsak dan razen sobote, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr. Tel. 61011 - 52355.
Sekcija SSk za Devin - Nabrežino organizira 17. in 18. maja avtobusni izlet na Koroško. Vpisovanje pri Antku Terčonu - tel. 299-509 in Ivanu Breclju tel. 208-270 do zasedbe razpoložljivih mest.
Kriška sekcija VZPI—ANPI in sekcija KPI J. Verginella obveščata, da je še nekaj prostih mest za nedeljski izlet (11. 5.) v Val Camonico in Bologno. Informacije v Domu A. Sirk (tel. 220—505).
čestitke
Danes praznuje 73. rojstni dan naša draga ALIČE LEGIŠA iz Prečnika. Vse najboljše ji voščijo mož in otroci z družinami.
Pred 25. leti sta se vzela VERA in MARIO. Da bi živela še 25 let in čez v taki in boljši harmoniji, jima želijo Ivan, Tanja, Justus, Kristina in drugi sorodniki.
RAZPIS
Društvena gostilna Prosek
razpisuje natečaj za novega gostilničarja.
Prošnje sprejema tajnik društva STANKO PRAŠELJ — Prosek 188.
Odbor
__________mali oglasi________________
ŽELITE postati nepogrešljivi in družbeno koristni? Vabimo mlajšo upokojenko z veliko prostega časa, veščo tipkanja, ljubiteljico narave in živali k sodelovanju pri humanitarnem društvu v Kopru. Tel. 003866/33082 zvečer. PRODAM gumijasti čoln z motorjem selva in prikolico. Tel. 040/727837.
PRI DOMJU dajem v najem skladišče, 90 kv. m. Tel. 040/280959.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot.
Toči belo in črno vino.
EGON, fotograf, obvešča, da je menjal telefonsko številko. Nova številka je 766649.
PRODAM PANDO 30, letnik '82, prevoženih 32.000 km. Tel. 232-116.
PRODAM seno v balah. Tel. 226445 od 13. do 14. ure.
OSMICO ima v Repnu Emil Purič (Jakopinov).
OSMICO je odprl Venceslav Legiša -Mavhinje.
V MIRNEM IN ZELENEM OKOLJU,
med oljkami in trtami, 8 km od Kopra, oddamo v najem prenovljeno istrsko hišo (3 sobe). Zaželeni upokojenci z znanjem slovenščine. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro "Istrska hiša".
MOTO GUZZI V 35 v odličnem stanju, prevoženih 21.000 km prodam, 2.200.000 lir. Tel. 224407.
TV AGENCIJA išče TEHNIKA ZA TONSKO SNEMANJE. Pogoji: starost 20-30 let, opravljen vojaški rok, vozniško dovoljenje, tehnično obvladanje električnih elementov, nagnjenost za dinamično in raznoliko delo. Za razgovor telefonirati od 15. do 17. ure na tel. št. 764-832, int. 107.
40% popusta nudi do 26. maja ob nakupu športnih čevljev American Eagle, Soldini, Canguro, Champ, Superga -manufaktura Ivana Pertot v Nabrežini. PODJETJE NA ZAHODNEM KRASU nudi zaposlitev veščemu delavcu za pomoč v skladišču. Nujno vozniško dovoljenje D. Ponudbe s curriculum vitae poslati na Oglasni oddelek Pri-10. morskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Zanesljiv". PRODAM motor benelli 125 kub. po ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah na št. 200-236.
KRASNO OMARO 1,95 x 2,95, 5 vrat, 2 ogledali, prodam. Tel. 572-734.
OSMICO v Jamljah je odprl Marjo Kro-šelj. Toči belo in črno vino ter ponuja domači narezek.
IZGUBIL SE JE dve leti star ovčar v okolici Gropade — Padrič — Trebč. Sliši na ime Elsa. Tel. na št. 228—547. 37—LETNI FANT bi rad spoznal gospe ali gospodične za iskreno prijateljstvo. Tel. na št. 040/567260 — Giorgio.
17—LETNI FANT išče zaposlitev po možnosti v trgovini. Tel.na št. 040/227—212.
OSMICO je odprl Frandolič — Slivno 25. PRODAM motorni čoln 570, motor evin-rude 85 HP s kabino. Tel. na št. 040/213—772.
Berite
»Novi Matajur«
Martelanc 30.000 lir za pevski zbor M.Pertot.
V spomin na Dominika Ukmarja darujeta Romano in Lidija Štoka 20.000 lir za SD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ninija Ukmarja darujeta Zofka Kapun in družina Bla-son 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Ninija Ukmarja darujeta Darinka in Silvano Košuta
30.000	lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Ninija Ukmarja darujejo Neva, Betti in Roberto Daneu
20.000	lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob tov. Berta Pernarčiča daruje Stanislav Renko 20.000 lir za Trubarjevo domačijo.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 6.5.1986
Ameriški dolar .. Nemška marka .. Francoski frank Holandski fiorini Belgijski frank . Funt šterling ....
Irski šterling __
Danska krona .. Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1.490.	Japonski jen ............... 8.—
683.—	Švicarski frank ............ 817.—
212.—	Avstrijski šiling .............. 97.-"
605.	Norveška krona .............. 214.—
31.—	Švedska krona ............... 212.—
2.285.—	Portugalski eskudo ............. 10.""
2.050.	Španska peseta ................ 10.-"
183.—	Avstralski dolar ............ 1,060.-"
10.	Debeli dinar .................... 3,90
1.050.	—	Drobni dinar .................... 3,90
P^llAP BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 dLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Razgovor s scenaristom Kusturičevih filmov Abdulahom Sidranom
»Sem pesnik na službenem potovanju v kinematografiji«
Kusturičev Oče na službenem potovanju je končno prišel tudi na italijanski trg. Distribucija Acade-my ga predstavlja z italijanskim naslovom Papà ... è in viaggio d'affari, komaj sedaj, skoraj eno leto po cannski zlati palmi in v veliki zamudi glede na uspešno francosko in angleško programacijo. Te dni smo lahko občudovali tudi v tržaškem Aristonu nežno sanjarjenje in razmišljanje Malika, malega mesečnika iz Sarajeva, ki svojevrstno zre v svet odraslih in nevzadržno modruje ob njihovih dejanjih.
Ko predstavljamo filme, navadno posvečamo vso pozornost zlasti režiserju in igralcem, pri tem zanemarjamo seveda ostale, prav tako važne vloge, npr. vlogo scenarista. Zato vam ob tej priliki ponujamo intervju z enim od glavnih sodelavcev bosanskega režiserja, z Abdulahom Sidranom, ki je napisal osnutek in scenarij za Očeta in tudi za prejšnji Kusturičev film Dolly Bell.
Sidran (r. v Sarajevu 1944) je prej kot filmski človek, pesnik in literat, med najbolj živahnimi v sodobni bosanski ustvarjalnosti, avtor pesniških zbirk Šahbaza (70), Kost i meso (76), Sarajevska zbirka (79), pesniškega romana Potukač (Klatež, 71), idr.
Najprej smo ga vprašali o njegovem umetniškem izvoru in formaciji.
Bil sem urednik v BIH študentskem listu kot književnik. Nisem bil nikoli novinar v klasičnem smislu, bil sem urednik kulturne strani za časa osveščanja jugoslovanske mladine konec šestdesetih let. Nobene zveze nima z mojim umetniškim delom to, da sem imel te izkušnje. Važne pa so, ker mi dajo v dobri meri nekakšno družbeno samozavest.
Kako ste se srečali s Kusturico? Kaj vas bliža in kaj oddaljuje?
Vedno sem intenzivno sodeloval z dramsko redakcijo TV Sarajevo. Ko je po študiju v Pragi prišel ta mladi in nadarjeni, sijajni Kusturica, je bral moje tekste. Napisal sem televizijsko serijo v osmih epizodah, za katero ljudje iz redakcije niso imeli posluha. Kusturica pa je našel izredno rešitev, tako da je iz sedme in osme epizode te serije o sarajevskem handikapiranem miljeju naredil Dolly Bell.
Morda gre celo povedati kot anekdoto, da sem mu takrat rekel: "Kje si bil dosedaj fant, da se nisva prej srečala?" On pa je odgovoril: "Midva sva se že srečala pred osmimi leti v kavarni pri
Sameku. (To je grozna nočna kavarna). Prepirala sva se celo noč. Ti si me pa vprašal: Si bral Thomasa Wolfa? Ko sem jaz odgovoril, da ne, si ti odvrnil, da se nimava o čem pogovarjati."
Kar nas bliža je vzajemno spoštovanje lastnih talentov. Talentirani ljudje se zavohajo, med njimi obstaja nekakšna elektromagnetna komunikacija. Kar nas Oddaljuje! Jaz gledam naprej ..., kar se bo dogajalo nas bo združevalo, kar se tiče umetniške dejavnosti seveda. Včasih mislim, da je on mlad, premlad, da bi neke stvari realiziral na takšen način, kakor bi jaz hotel. Včasih se mi zdi, da preveč upošteva povprečnega kinogledalca, za katerega se jaz sploh ne zmenim.
Oba vajina filma (Dolly Bell in Očeta) lahko smatramo za antropološki analizi jugoslovanske družbe?
Kot pisec izhajam najprej iz tega, kar je moja življenska resnica, moje izkustvo spoznanja. Mislim, da se ne more dovršeno pisati o boleznih, ki jih nismo preboleli. Sam se ukvarjam s takimi temami, katerih sem vešč. Te so duša, psihologija, ljubezen, strast, alkohol. V tem sem mojster, da mi ni tako rekoč para.
Ko prihajamo do socioloških, antropoloških in mentalitetnih pojmov, neka družbena kritika je posledica celega tega zelo kompliciranega izraznega mehanizma. Zmotno je misliti, da je esteska bit isto kot distilirana voda, kajti v tej je in antropološko, in mentalitetno in vsakdanje politično.
Družbenokritičnost je koštan ta skoraj vseh vzhodnih filmov, ki se uveljavijo na Zahodu. Velja to tudi za jugo-film?
Pri nas obstajajo avtorji tudi take vrste talenta, v razponu od Fadila Hadžiča do Miše Radivo-jeviča. Vendar vedno se mi je zdelo, da ti filmi, pa naj bodo še tako dobro sprejeti, pa naj še tako dobro komunicirajo v letih ko nastajajo, po petih ali desetih letih preprosto izginejo iz kolektivne zavesti, ker so se ukvarjali s tem, kar je efimerno, relevantno za dan, mesec, leto.
Oni so handikapirani že vnaprej, kajti baviti se s tem pomeni baviti se z družbenimi tipi, s tipologijo. Umetnost pa se bavi z atipičnim. To so nekako moje postavke. Jaz se ne morem ukvarjati z družbenimi tipi. Mene zanima duša, karakter, psihologija, zanimajo me korenine, ne pa manifestacije.
Kaj je torej vaša primarna dejavnost: poezija, literatura, proza ali scenaristika? Rekli ste, da pišete scenarije le, da bi se preživljali. Po vašem poklicu, kaj ste najprej?
Najprej sem pesnik, a to pomeni biti kaznovan prej kot nagrajen. In meni se zdi, da so filmi, ki jih je režiral Kusturica po mojih tekstih, važni, relevantni in dobri, v kolikor so poetični. Tako da se me v tem smislu lahko smatra kot pesnika na službenem potovanju v kinematografiji ...
Kakšno je razmerje med scenaristom in režiserjem? Vam je težko, da vam režiser popravlja ali briše sceno, za katero ste zelo navdušeni. Nekje ste rekli, da vsak vaš film najprej živite deset let, šele potem ga lahko napišete.
Zastopam tezo, da je vsak scenarist vedno na izgubi. Kajti rodi se človek, ki prvi vidi film: to je človek, ki je ta film prepisal, videl ga je s svojim notranjim očesom in s tega notranjega ekrana ga je pretipkal. Njegov položaj je handikapiran, v kolikor, po zakonitosti ameriške filmske proizvodnje, iz tržnih razlogov, ko je film končan, le-ta neha biti njegovo delo.
Filmski pisec za zelo malo denarja prodaja svojo avtobiografijo, proda mater, brata in ni ga denarja, ki lahko poplača to bistveno izgubo avto-rista. Načelne razlike med avtorstvom v gledališču in filmu, z vidika pisca, ni. Vsak scenarist vedno izgublja in na tej liniji pisec in režiser nikoli ne moreta živeti v srečni skupnosti.
Lahko bi povedal (neresničen) vic, kako sem Kusturici daroval za novo leto paket s petsto listi za pisalni stroj in ko me je vprašal za razlog, sem mu odgovoril: "Da ne bi več pisal po mojih tekstih!" Ce človek hoče pisati, naj piše sam. Ce hoče vgraditi nekaj drugega v to, kar sem jaz napisal, naj pove meni in bom jaz napisal.
Biti talentiran filmski pisec ni samo nekakšno višje izstopanje jezikovne pismenosti in izrazne moči na nivo jezika. Ni samo to. Pisateljski dar je dar observacije, dar selekcije, dar kombinacije, dar projekta. Ni bistvene razlike med delom arhitekta in delom scenarista. Moji scenariji so kot arhitektonski načrti, ki gredo v roke mojstrov gradbenikov, ki jih bodo realizirali z enakim ustvarjalnim, avtorskim zanosom.
Intervju zapisal DAVORIN DEVETAK
filmi na tv kinoatelje
IL LUNGO ADDIO - The Goodbye - Dolgo slovo, 1973. Režija: Robert Altman. Igrajo: Elliot Gould, Nina van Pallandt, Sterling Hayden, Mark Rydell. RAI 3, nocoj ob 20.30.
Chandlerjeve zgodbe so doživele številne filmske uprizoritve; glavnega junaka, Philipa Marlowa, pa je igralo več slavnih in manj slavnih igralcev, med katerimi je omembe vreden predvsem Humphrey Bogart. Režiser Altman in detektive - E. Gould sta realizirala morda najmanj Chandlerjevo inačico, ki je zgražala "puriste ". Vsekakor Altman prikazuje zgodbo na svoj način, nekonvencionalno zazrt v samotarsko naravo junaka in njegov odnos do okolja. Točno ob koncu filmske predstave pa bo na sporedu na Rete 4 detektivka "Zasebno oko' Roberta Bentona, ki ironično zasmehuje Chandlerjeve tematike. Za ljubitelje žanra je današnji pravi večer z variacijami na temo.
IL PROSSIMO UOMO - Režija: Richard Sarafian. Igrajo: Sean Con-nery, Adolfo Celi, Cornelia Sharpe. CANALE 5, nocoj ob 20.30.
Povprečen filmski izdelek otvarja novo serijo zasebne mreže Canale 5. Štiri filmi, kolikor jih bo na sporedu, bodo otvarjali debato v televizijskem studiju na razne aktualne in privlačne teme. Politično fantastična zgodba, v kateri Sean Connery igra vlogo arabskega ministra, ki predlaga, da bi se arabske države pobotale z Izraelom in je za to svoje dejanje umorjen, daje povod za okroglo mizo "bližnji vzhod in terorizem ". Aktualnejšo temo bodo obravnavali prihodnji teden ob filmu Kitajski sindrom v zvezi s problemi atomske energije. Na sporedu bosta še Gorky park, ki bo uvedel problem vohunstva in Bližnja srečanja tretje vrste za pogovor o znanstveni fantastiki.
Berite
»Novi Matajur«
m. ram
10.25	Nadaljevanka: Eleonora (r. S. Blasi, i. G. Masina, G. Brogi, 7. in zadnji del)
11.30	Nanizanka: Pronto avvocato -Quei tredici milioni
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni spored: Pronto... chi gioca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute aktualnosti
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Kratki filmi: Di paesi, di città -La bomba (r. G. Campiotti), Con-verzgenze (r. M. Gasparini)
15.30	Izobraževalna oddaja: Il mana-ger
16.00	Risanka: L'amico Gipsy
16.30	Otroška oddaja: Magic!, vmes risanka Wuzzles
16.55	Danes v parlamentu
« 17.00 Dnevnik - kratke vesti
17.05	Magic! (2. del)
18.00	Dnevnik - kronika
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.40	Jutrišnji almanah
19.45	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.10	Nogomet: Barcellona - Steaua Bucarest — finale
22.00	Dnevnik.
22.10	Nanizanka: Professione pericolo!
22.20	Filmske novosti
22.25	Športna sreda: Košarka, četrtfinale play off
24.00	Dnevnik, Danes v parlamentu
i rai 2____________________________
11.55	Zabavni spored: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Knjige
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja Tandem, vmes Super G in elektronske igre
15.15	Kviz: Paroliamo
16.00	Izobraževalna oddaja: Tesori dei Faraoni
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo e i quattro amici più
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Tedenska oddaja o zdravju: Più sani più belli
18.15	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.40	Meteo 2 - Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.30	Športne vesti
20.30	Film: Appuntamento con una ragazza che si sente sola (kom., ZDA 1970, r. H. Ross, i. C. Bergen, P. Boyle, M. Rodd, J. Caan)
21.45	Dnevnik - večerne vesti
22.10	Politična tribuna - PSDI
22.45	Nadaljevanka: Liszt (2. del)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Film: La mano dello straniero (dram., It. 1954, r. M. Soldati, i. A. Valli, T. Howard, R. Basehart)
'	RAI 3_______________________
12.40	Športna oddaja: Primati olimpici
12.50	Nadaljevanka: Bratje Karamazov
(3. del)
14.10	Tečaj ruščine in francoščine
15.15	Glasbena oddaja: Voglia di musica
16.15	Informativna oddaja: Arheologija
16.40	Informativna oddaja: 1947: la scelta democratica italiana
17.10	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.10	Glasbena oddaja: L'orecchioc-chio
19.00	Vsedržavne in deželne vesti
19.35	Deželni programi: Un messaggio dal ghiacciaio (2. del)
20.05	Informativna oddaja: Raccontiamo le città
20.30	Film: Il lungo addio (ZDA 1973, r. R. Altman, i. Elliot Gould, Sterling Hayden)
22.20	Dokumentarna oddaja: Delta
23.20	Dnevnik
Zmenek z dekletom, ki je zelo sama po TV 2 ob 20.30
RTV Ljubljana_____________
9.00	TV mozaik. Drama: Sence pod ostrim vrhom (M. Kranjec). Sence pod ostrim vrhom so dramatizacija Kranjčeve novele Ciklame, vres in ljubezen, ki je izšla leta 1965 v zbirki Ukradene ljubezni. Tokrat Miško Kranjec ne opisuje rodnega Prekmurja, ampak Gorenjsko. Drama je postavljena v povojna leta in se dotika vedno žgočega problema propadanja kmetij. V ospredju je zgodba trdnega, hribovitega kmeta Gašperja...
10.10	Naselbinska kultura na Slovenskem
15.40	TV mozaik (ponovitev dopoldanskih oddaj)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: Naslikam tičko
17.50	Spored za mlade: Dokumentarna serija: Ko se korenin zavemo: Boj izza žice in mej (14. del)
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes - Zasavski obzornik
19.30	Dnevnik
19.53 Vremenska napoved
19.55	Propagandna oddaja
20.05	Drama: Richard II ( r. D. Giles, i. Derek Jacobi, Janet Maw, John Gielgud)
22.45	Propagandna oddaja
22.50	Dnevnik
23.05	20. kolesarska dirka Alpe-Jadran, druga etapa Portorož -Pordenone
(WPj TV Koper___________________
14.15	TV Novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Kdo je miljarder
16.35	Otroški program: risanke, Mala zgodovina glasbe, nanizanka Samotni jezdec
18.30	Nanizanka: Lisica z zlatim uhanom
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu naslednji prispevki:
TRST — KPI o tržaškem pristanišču TRST — Proces proti glasilu Liste za Trst »La voce libera«
TRST — »Zemlja, zemlja«; zadnja letošnja premiera Slovenskega stalnega gledališča
ŠTEVERJAN — Sedmi Spominski pohod
DOL — Nogometni turnir
19.30	TVD Stičišče
19.50	Športna oddaja: Rugby time
20.30	Film: La principesa Sissi (r. E. Marischka, i. R. Schneider, K. Bohm)
22.45	TVD Vsedanes
23.00	Nogomet: Finale pokala prvakov. V današnjem finalu bosta igrala Barcelona in Steaua iz Bukarešte. To bo nekakšen zadnji »evropski« nogometni nastop pred svetovnim prvenstvom v Mehiki. Drevijšnji favorit je vsekakor španska enajsterica.
C®
CANALE 5
6-30 Nanizanke: Fio, 9.20 U: americana 10.15 Nadaljeval
fare, 11.3i miglia, 12.' . Il pranzo è 18.30 Nadaljeva ri, 14.25 L
. mondo 6'15 Nanizank ., Hazzard 7.30 Mladinsk Pi°slalon 8.00 Nanizank 8-30 Kviz: Ces
19-	30 Kviz: Zie
S. Mondi 0n „ nello
20-	30 Film: Il p
(dram., Z
Bang ■15 Nanizar New Yo
ZSii
amore
SE
tunno (
R. Matarazzo, i. Amedeo Nazzari, Yvone Šanson)
11.45	Informativna oddaja: Magazine
12.15	Nanizanka: Mr. Abbott e famiglia
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Il tulipano nero, She-ra
14.15	Nadaljevanki: Marina,
15.00	Agua viva
15.50	Film: Amante del re
(dram., ZDA 1955, r. H. Wilcox, i. E. Flynn, A. Neagle)	„
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30 Nanizanki: California, 21.30 Detective per amore
22.20	Film: L'occhio privato (krim., 1977, r. R. Ben-ton, i. A. Carney, L. Tolmin)
0.10 Nanizanki: Ironside,
1.00	Mod Squad
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quin-cy, 12.40 Agenzia Rockford
13.20 Kviz: Tutto per denaro - Help, vodijo Fabrizia Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15 Glasbena oddaja: Azzurro '86
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio, la piccola Robinson, Hello Spank, Mila e Shiro
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole, dolce memole
20.30	Kviz: OK! Il prezzo è giusto
23.00	Filmske novosti: Premiere
23.05 Film: Terrore e terore (fant., 1969, r. C. Hes-sler, i. V. Priče, C. Lee, P. Cushing)
1.15 Nanizanki: Cannon, 2.05 Gli invincibili
lìliirTELEPADOVA
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi, 15.00 Andrea Celeste
16.00	Aktualnosti: La buona tavola
16.30	Risanke Calvin, Peline story, Candy Candy, Mask, Voltron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Transformers
20.30	Film: Chanel solitaire (dram., 1980, r. T. Kac-zender, i. T. Bottoms, K. Black)
22.30	Naniznka: Foxfire
23.30	Film: La moglie sconosciuta (kom., 1958, r. R. Walsh, i. S. Mineo, C. Carère)
1.00 Nanizanka: Missione impossibile
^ TELEFRIULÌ I
12.30	Nanizanka: La grande barriera
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanke: Lamù, 15.00 Hanna e Barbera
15.30	Glasbeni oddaja
18.30	Dokumentarec: Natura canadese
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Aktualnosti
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
24.00	Glasbena oddaja: Special Grotta Show
0.30 Dnevnik
[ ^ telequattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Gledališki glasovi po stezah spominov (ponovitev); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12. uri,-13.20 Revija Primorska poje: moški zbor Fran Venturini od Domja in mešani zbor Skala iz Gropade; 14.10 Čas in prostor; 15.00 Mladinski pas: Čarobni globus; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina. Nato glasbene skice,- 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Pianistka E. Leonskraja; 21.30 G. Verdi: odlomki
iz opere Rigoletto; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 14.40 Zanimivosti, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Primorska poje; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.30	Koledarček; 7.00 Dobro jutro v
glasbi; 8.00	12.00 Prisrčno vaši; 9.32
Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 15.45 Glasbeni program; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Sestanek s Kompasom; 17.45 The guitar club; 18.32 Iz klasičnega repertoarja; 19.00 Prostor za jazz; 20.00	6.00 Noč-
ni program Radia Koper.
RADIO OPČINE
10.00 Matineja z Alenko; 16.30 Besede in glasba, vodi Rok; 17.00 Lestvica diskoteke Get 27, vodi Matjaž Murko;
17.30	Nadaljuje se oddaja Besede in Glasba; 19.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 21.00 Mixture, vodi Mitja.
Sevanje upada, toda potrebna je še previdnost
Zmeda nastaja tudi zaradi nejasnih navodil
Stanje v zvezi s posledicami prisotnosti radioaktivnega oblaka nad našimi kraji ni še normalizirano'. To ne pomeni, da obstajajo razlogi za zaskrbljenost ali celo paniko, saj držijo ugotovitve, da nivoji sevanja tako v zraku kot pri tleh niso taki, da bi predstavljali takojšnjo nevarnost za ljudi. Potrebna pa je previdnost, vestno spoštovanje prepovedi in navodil zdravstvenih organov. Držati se je treba norm, ki omogočajo čim manjšo asimilacijo okuženih delcev v telesu.
Prebivalstvo je seveda zaskrbljeno1. Kaže, da bosta prepoved uživanja zelenjave in dajanja mleka otrokom o-stali v veljavi do polovice meseca. Mnogi so v ponedeljek sledili televizijski oddaji na italijanskih vsedržavnih mrežah, iz katere so izvedeli, da sedanje stanje ni prav povsem brez nevarnosti, kot so zatrjevali v začetku, in tudi, da so v naši deželi zabeležili enega od najvišjih odstotkov radioaktivnosti v Italiji. Povedati je sicer treba, da se je prisotnost radioaktivnih delcev v zraku v zadnjih dneh krepko zmanjšala. Radioaktivnost se je povečala v zadnjih dneh pri tleh. Povprečni podatki za italijanski sever za ponedeljek govorijo
o 97 nanokirijih v kilogramu zelenjave (najvišjo vrednost 100 so zabeležili v petek, 2. maja) in 6 nanokirijih v litru mleka.
To povečanje pri tleh odvisi od dežja, ki pa ga pri nas na srečo ni bilo. V zadnjih dneh je deževalo le v noči med 29. in 30. aprilom, to je pred glavnim radioaktivnim valom. Takrat — pravi zdravstveni koordinator pri K.ZÈ dr. Bruno Gregorig — so v deževnici, ki so jo zbrali na strehi razstavišča Espomego, izmerili 9,3 nano-kirije na liter deževnice, kar vsekakor ni zaskrbljujoča vrednost.
Mimo vsedržavnih podatkov, ki govorijo o povprečju za ves italijanski sever, kakšni so podatki za Goriško? Tega odgovora nam ni doslej znal dati nihče.
Na pokrajinskem štabu civilne zaščite imajo samo podatke za sevanje v zraku, ki so se v zadnjih dneh krepko zmanjšali. Zemljo, povrtnino, primerke deževnice in druge vode so poslali v Rim. Od tod gredo podatki na Deželni inšpektorat gasilcev, do goriške prefekture pa do včeraj še ni prišel noben uradni podatek o krajevnem stanju. Prav na pritisk novinarjev so nam zagotovili, da se bo-
do pozanimali za podatke, ki bi morali biti razpoložljivi pozno popoldne.
Razumljivo je, da pomirjujoče izjave niso povsem prepričljive, ko pa nihče ne ve kolikšno je točno okuže-nje pri tleh. To dovoljuje širjenje informacij iz drugih virov in naraščanje preplaha. Od raziskovalcev na tržaški univerzi prihaja vest, da so namerili ponekod tudi do 250 nano-kirijev, sam minister Zamberletti pa je potrdil vrednosti čez 200 nanokiri-jev pri Trbižu. Kot rečeno, pa lahko domnevamo, da na Goriškem vrednosti niso tako visoke, ker pri nas ni deževalo.
Določena zaskrbljenost izvira iz o-krožnice deželnega odbornika za zdravstvo, ki so jo razposlali po občinah in šolah. V osnovnih šolah so jo prejeli komaj predvčerajšnjim po zaključku pouka in se upravičeno sprašujejo, zakaj tako pozno, ko pa vsobuje nekatere nasvete, ki bi se jih bili morali držati že pred dnevi. V okrožnici svetujejo, naj otrok med odmorom ne pošiljajo na zrak, naj se ob prihodu v šolo preobujejo, naj se ne dotikajo stoječih voda, rastlin in predmetov, ki bi lahko bili okuženi, niti ne živali (tudi domačih), ki so
bile več časa na odprtem. So ta pravila res nujna in potrebna? »Gre za splošna higienska pravila,« pravi dr. Gregorig, »ki bi jih morali vedno spoštovati, ne glede na radioaktivnost.« Prav, toda dejstvo, da jih svetujejo v tem trenutku, ima seveda svoj pomen.
Da je med določenimi organi opaziti nepovezanost in celo zmedo, priča vprašanje uničevanja okužene zelenjave. Potem, ko so v soboto odstranili z glavne tržnice vso okuženo zelenjavo, so jo občinski tovornjaki odpeljali v upepeljevalnik pri Sovod-njah. KZE je opozorila, da uporaba upepeljevalnika ni primerna, ker u-niči zelenjavo, ne pa radioaktivnosti, ki se deloma spet razširi v ozračju skozi dimnik upepeljevalnika.
Enakega mnenja so tudi pri operativnem odboru Deželnega inšpektorata za kmetijstvo v Vidmu, kjer so določili, naj se vsa zelenjava zbira samo na za to določenih centrih AIMA. Za Goriško pokrajino je tak center pri povrtninarski zadrugi v Fiumicel-lu, zato mora vsa zelenjava v to središče, nikakor pa ne v upepeljevalni-ke ali javne odpade, ki niso primerni za odlaganje organskih odpadkov.
O teh navodilih so včeraj goriško
občino kot tudi vodstvo upepeljevalnika obvestili šele novinarji. Z občine so se nato pozanimali na prefekturi, kjer niso prejeli zadovoljivega odgovora, pač pa nasvet, naj se obrnejo do KZE. V tej negotovosti je zaenkrat gotovo le to, da zbirajo zelenjavo s strani zasebnikov pri centru AIMA v Fiumicellu, kjer bodo dobili kmetje tudi odškodnino za zelenjavo.
Sinoči so nam posredovali podatke, ki kažejo na upadanje radioaktivnosti v zraku. Dan za dnem je v milirent-genih na uro znašala: v soboto 0,057, v nedeljo 0,055, v ponedeljek 0,046, včeraj pa je padla na 0,026. Merila so opravili v Romansu. V pitni vodi (v ljudskem vrtu) so našli 0,27 nanokiri-jev joda 131 v litru, kar je po uradnih zagotovilih skoraj neznatna vrednost: kot nevarnostno stopnjo označujejo 30-40 nanokirijev. Dvakrat večja, torej nenevarna, je koncentracija joda 131 v Soči tik nad zajemom vodovoda, prav tako v litru vode iz Soče pa beležijo tudi 1,2 nanokirija rutenija 103.
Podatkov o stopnji okuženosti na tleh, na zelenjavi in v mleku na Goriškem pa še vedno nimajo. Zagotovili so nam, da nam jih bodo posredovali danes.
V desetih dneh nad 32.000 obiskovalcev
Zaprta vrata za uspelim Espomegom priprave za nov sejem Sporthema
Zadnji letošnji koncert GM drevi v Kulturnem domu
V goriškem Kulturnem domu bo danes zvečer koncert v priredbi Glasbene matice. Gost na koncertu bo Godalni kvartet Glasbene matice iz Trsta. Kvartet nastopa v naslednji sestavi: Žarko Hrvatič, violina; Aleksandra Pertot, violina; Pavel Ota, viola; Peter Filipčič, violončelo.
Godalni kvartet je bil ustanovljen leta 1985 z namenom, da zapolni vrzel, ki obstaja na področju te komorne glasbene zvrsti v tržaškem glasbenem življenju. Glavni cilj novega ansambla je nadaljnja poglobitev medsebojnega spoznavanja med tukaj živečima glasbenima kulturama ter med slovensko in italijansko kulturo nasplošno. člani tega ansambla so pričeli s študijem v tržaški Glasbeni matici in ga dovršili na konservatoriju Tartini.
Na sporedu nocojšnjega koncerta, ki se prične ob 20.30, bodo skladbe F. Schuberta, M. Lipovška in A. Dvo-ržaka.
Glasbena matica v Gorici zaključuje z nocojšnjo sezono. V njej je bilo šest koncertov. Najprej je nastopil zbor Ivo Lola Ribar iz Beograda. Sledil je koncert goriške pianistke Silvie Zazzaro, ki je bila gojenka šole
Glasbene matice. Zaradi bolezni je odpadel napovedani koncert sarajevske pianistke Jasenke Roter - Petrovič. V gosteh je Glasbena matica i-mela tudi Komorni orkester RTV Ljubljana. Z njim je nastopila novogoriška pianistka Ingrid Silič. Nastopila je nato znana slovenska pianistka Dubravka Tomšič. Predzadnji koncert sta izvajala violinist Dejan Bravničar in pianist Aci Bertoncelj. Zadnji koncert je na sporedu drevi.
Kot vidimo iz pravkar povedanega pregleda, gre za pester izbor posameznih umetnikov in ansamblov. Goriška koncertna ponudba je sicer dandanes zelo bogata. V našem mestu i-mamo več ustanov in društev, ki prirejajo koncerte (občinska uprava, občinska glasbena šola, društvo Lipizer, Glasbena mladina, razna društva itd.). Prireditev je torej več, mnoge so zelo kvalitetne. Glasbena matica vse to izpopolnjuje, saj publiki ponuja skoraj izključno slovenske glasbene izvajalce. Zaradi tega bi bilo prav, da bi lahko na koncertih našteli več poslušalcev. V letošnjem programu Glasbene matice so bili, kot smo lahko ugotovili, nastopi več pianistov, kar je omogočil nakup koncertnega klavirja v Kulturnem domu.
Na razstavišču ob ločniškem mostu so komaj zaprli vrata za spomladanskim sejmom Espomego in že pripravljajo nov sejem, ki bo konec meseca in ki bo nosil naslov Sporthema.
Goriška trgovinska zbornica je letos ubrala novo pot. Že lani so u-stanovili posebno agencijo, ki upravlja sejmišče in pripravlja sejme. Zaradi tega smo letos videli sejem, nekoliko drugačen od prejšnjih. Ni bilo na njem več kramarjev, zaradi katerih se nam je v prejšnjih letih zdelo, da smo na Ponterošu ali na kakem četrtkovem sejmu.
Najbolj zadovoljni so bili letos gospodarski operaterji. Deželna ustanova za razvoj obrti ESA je podprla razstavljanje obrtnikov. Razširjena je bila prisotnost Avstrijcev. Spet so se vrnili Madžari. Z njimi se že pogovarjajo, da bi gospodarstveniki iz Goriške šli na sejem v Budimpešto. Tam bo sejem septembra. Jugoslovanska prisotnost je bila najmnožičnejša in tudi jugoslovanski paviljon je bil najlepše urejen.
Obiskovalcev je bilo 32.000. Vsekakor je treba reči, da je goriški sejem Espomego na poti novega razvoja.
V pripravi pa je že nova prireditev, ki bo kaj kmalu, od 29. maja do 1. junija. Naslov ji je Sporthema. Na njej bodo razstavili športno opremo. Priredili bodo nekaj posvetov. Gorica je kraj. kjer je veliko športnih objektov in kjer se veliko ljudi aktivno ukvarja s športom.
BERITE
»Novi Matajur«
Pismo
šole L Trinko
Predsednik Zavodskega sveta srednje šole Ivan Trinko dr. Damjan Paulin je poslal dr. Matjažu Kmeclu, ministru za kulturo, predsedniku Komiteja za šolstvo in izobraževanje v Ljubljani, in Zavodu za šolstvo v Novi Gorici naslednje pismo (poslano je bilo tudi raznim slovenskim listom v domovini in zamejstvu);
»Dne 29. aprila, poleg običajnih izletov v Slovenijo, ki jih Komite za šolstvo in izobraževanje vsako leto organizira za dijake tretjih razredov Srednje šole s slovenskim učnim jezikom Ivan Trinko iz Gorice, se je podala na izlet še skupina 45 dijakov, ki obiskujejo 1. in 2. razred iste šole. Ta izlet so si ga zamislili profesorji in starši teh dijakov in poskrbeli za njegovo izvedbo. Žal pa, da pri nakupu vstopnic za obisk Postojnske jame in Predjamskega gradu, osebje, ki je bilo takrat tam v službi ni upoštevalo dejstva, da so to slovenski dijaki na obisku v matični domovini, ne pa turisti na potovanju v tujini. Ta dogodek je ne malo zagrenil občutke vseh onih, ki so obiskali prelepe in znamenite kraje naše domovine in je bil zato predmet razprave
Sočasno s tem športnim sejmom bo prirejen tudi 3. rally goriških gričev, saži in na Korzu Italia, občasno pa Predvidevajo, da bo to privabilo na sejmišče veliko ljudi.
Teden
Rdečega križa
Teden Rdečega križa, ki se je pričel v prejšnjih dneh, bo trajal do nedelje, 11. t.m. V teh dneh bodo člani dobrodelne organizacije zbirali prispevke, ki jih bodo nato uporabili, da omogočijo potrebnim otrokom krajše letovanja v hribih in pa v druge humanitarne namene. Prispevke bodo zbirali med drugim na Korzu pred Stando med 18. in 19. uro (do petka), v nedeljo dopoldne v pasaži in na Korzu Italija, občasno pa na avtocesti pri vstopni postaji v Vi-lešu.
Suplence na šolah
Na šolskem skrbništvu so objavljene lestvice za dodelitev suplenc v o-snovnih šolah na Goriškem v prihodnjem dveletju. V posebne sezname so vključili tudi učitelje, ki bodo dosegli predpisano specializacijo do 15. julija letos. Vsi zainteresirani morajo do 25. avgusta letos javiti didaktičnim ravnateljstvom, ki so jih izbrali, bivališče v pokrajini, kjer so vložili prošnjo. Kdor ne predstavi izjave o bivališču, izgubi začasno pravico do suplence.
Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča prosilce za suplence za pomožno o-sebje, ki so že vključeni v lestvice
v okviru Zavodskega sveta te šole dne 2. maja t. k.
_____________izleti______________
Slovensko planinsko društvo priredi maja in junija naslednje izlete in pohode: 11. maja Breški Jalovec, 18. maja Korada (srečanje z novogoriškimi planinci), 25. maja Rombon, 8. junija Drežnica (srečanje zamejskih planinskih društev). Za izlet v Drež-nico bo na razpolago tudi avtobus.
kino
Gorica
VERDI Danes zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »II codice del silenzio«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Le pomo a-manti«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Škrlatna noč Kaira«.
DESKLE 19.30 »Brasil«.
posameznih šolskih zavodov oz. didaktičnih ravnateljstev, da morajo najkasneje do 31. julija letos ravnateljem šol, pri katerih so vpisani, predložiti seznam 20 šol, v katerih želijo ohraniti pravice do vključitve v lestvice za suplence.
Danes razstava v Kulturnem domu
V goriškem Kulturnem domu bo danes, v sredo, ob 19.30, odprtje razstave del petih slikarjev, ki so bili nagrajeni na letošnjem natečaju v počastitev umrlega goričkega slikarja Rudolfa Sakside. Natečaj je priredila umetniška galerija II Torchio.
Razstavljena bodo dela Grazie Afelio, Siegliride, Borgogna, Tatz, Vladimira Klanjščka, Zore Koren - Škerk in Salvator a Pudduja.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387.
prispevki
Ob prvi obletnici smrti Mira Cor-sija darujeta Majda in Marko 50 tisoč lir za Društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
■	Sporočamo, da je nepriča-
kovano preminil naš dragi 1 mož, oče in tast
Vladimir Gergolet
star 55 let
Pogreb bo danes, v sredo, 7. t.m. Pogrebni sprevod bo ob 14.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v cerkev v Doberdobu.
Žena, sin, hči in drugi sorodniki-
Doberdob, 7. maja 1986
Ob težki izgubi dragega očeta Vladimira izražata Darju Gergoletu in svojcem občuteno sožalje Karla in Klavdij čemjava.
Ob nenadni smrti Vladimira Gerg»" leta, očeta našega uslužbenca Daria, izrekamo družini globoko sožalje
uprava in delovni kolektiv Založništva tržaškega tiska
TEKME DRESIRANIH PSOV
Na mirenskem letališču je bilo konec tedna že tradicionalno tekmovanje z dresiranimi psi, na katerem je sodelovalo več tekmovalcev iz dežele in Slovenije. V glavnem je šlo za tekmovanje z nemškimi ovčarji, ki so za take naloge najbolj primerni. Na slabo obiskani prireditvi so morali tekmovalci s svojimi psi opraviti vaje po naročilu ocenjevalne komisije. Poleg drže in ubogljivosti je bjla gotovo najbolj privlačna vaja napada, oziroma obrambe, bo so ovčarji pokazali vse kar znajo, da bi lastne gospodarje branili pred morebitnimi napadalci.
Največji prijatelji človeka so svoje naloge dobro opravili, čeprav so člani komisije le pri enem ugotovili boljšo držo, pri drugem pa večjo ubogljivost in jim zato prisodili različne ocene. Vsi pa so pozitivno opravili izpit in potrdili, da si zaslužijo vse zaupanje gospodarjev.
Lep zaključek abonmajske sezone GM s koncertoma v Stivanu in Trstu
Dubrovniški komorni orkester »Luka Sorkočevič«, ki se je vračal z daljše turneje, je bil dva dni gost tudi na našem območju. Svoj prvi nastop je imel v nedeljo v stari štivanski cerkvi, z drugim, v ponedeljek zvečer v Kulturnem domu v Trstu, pa je zaključil letošnjo abonmajsko koncertno sezono GM v Trstu.
Komorni orkester »Luka Sorkočevič« iz Dubrovnika sestavljajo zelo sposobni glasbeniki, ki redno nastopajo na abonmajskih koncertih v Dubrovniku, nastopali pa so že v raznih evropskih mestih, kot na Dunaju, v Pragi, Budimpešti ter v raznih italijanskih mestih: v Ravenni, Riminiju, Faenzi, Bagnacavallu in tudi v Trstu. Program orkestra obsega baročne skladbe ter skladbe iz klasičnega repertoarja vodili pa so ga priznani dirigenti, med njimi tudi naš rojak Anton Nanut.
Na tokratnih koncertih v Stivanu in v Trstu se je dubrovniški orkester predstavil: v Štivanu s skladbami Vivaldija in Haendla, v Kulturnem domu v Trstu pa s skladbami Vivaldija in Mozarta.
Z dubrovniškim orkestrom je tokrat nastopilo pet solistov: dva violinista Sandy Cobenzl in Doris Cava liere iz Dubrovnilca: dva diplomiranca šole Glasbene Matice v Trstu, violinist Igor Kuret in violončelist Peter Filipčič, na tržaškem koncertu pa tudi pianist Aljoša Starc, gojenec oddelka za klavir iz razreda prof. Ravla Kodriča. Oba koncerta je tokrat vodil naš prinzani tržaški glasbenik Stojan Kuret, ki ga naši javnosti ni potrebno še posebej predstavljati, saj se vse bolj uveljavlja na področju dirigiranja raznih glasbenih ansamblov, kot pevovodja mladinskega pevskega zbora GM pa je, s svojimi mladimi pevci, dosegel že vrsto državnih in mednarodnih priznanj.
Seveda je bila navzočnost naših glasbenikov na obeh nastopih še posebna privlačnost, kar je pričala tudi lepa udeležba poslušalcev, tako v štivanski cer-
kvi, kot tudi v Kidturnem domu v Trstu.
Ker so bili v programu na ponedeljkovem zaključnem koncertu v Trstu zapisani podatki o naših solistih, bi tokrat dodali nekaj podatkov o obeh drubrovniških violinistih. Sandy Cobenzl je v dubrovniškem komornem orkestru koncertni mojster, diplomiral je na Akademiji za glasbo v Zagrebu ter nastopa kot solist v raznih evropskih državah in tudi v ZDA.
Doris Cavaliere je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter je bila več let članica orkestra Slovenske filharmonije. Sedaj je redna profesorica na glasbeni šoli v Dubrovniku ter članica Simfoničnega in komornega orkestra v Dubrovniku.
Če so imeli člani orkestra in solisti v štivanski cerkvi nekaj težav (cerkev je bila namreč zelo hladna, zaradi vlage pa so tudi popuščale strune na glasbilih), so vse te težave v Kulturnem domu same odpadle. Tu so prišle tudi do izraza vse odlike skupnega muziciranja, tu je bilo občutiti izredno uigranost vseh nastopajočih, tu se je orkester predstavil, kot tehnično precizen in zlit v homogeno enoto.
Pod taktirko Stojana Kureta, ki se kot smo poudarili vse bolj uveljavlja kot odličen dirigent orkestralnih ansamblov, so se izredno dobro izkazali naši mladi solisti: Igor Kuret in Peter Filipčič v odlično podanem Vivaldijevem Koncertu v B duru, mladi Aljoša Starc pa v Klavirskem koncertu v C-duru, ki ga je obetavni mladi glasbenik izvedel doživeto, z vsem žarom svoje mladosti.
Bilo je to resnično enkratno glasbeno doživetje, pri katerem je šlo za interpretacijsko lahkotno, a tudi zelo precizirano muziciranje, ki je ovrednotilo že tako lepe, izredno razpoloženjske skladbe mojstrov, kot sta Vivaldi in Mozart, v štivanski cerkvi pa tudi skladbe Haendla.	N. L.
pismo uredništvu
Pobude o Kogoju
Spoštovani urednik, nisem razumel, to moram odkrito povedati, zakaj je Primorski dnevnik namtnil pobudam, ki jih je Skupina 85 priredila ob 30-letnici smrti Marija Kogoja (koncerte, čudovito knjižico, ki jo je uredil Pavle Merku z običajno strokovnostjo in ljubeznijo) tako malo pozornosti.
Nisem razumel, če gre za »predsodke« do Kogoja in njegovega dela, a-li če je šlo za kaj drugega, česar si ne znam razlagati. Osebno menim, da je bila pobuda za Kogoja najpomembnejša od vseh, ki jih je pripravila Skupina 85.
Ni šlo enostavno za to, da se »o-budi« še en glas slovenskega Tržačana v običajnem molku, ki ga je u-radna tržaška kultura razgrnila na ves doprinos, ki so ga dali Slovenci življenju v mestu in v vsej naši deželi. Če želi omenjeni del italijanske kulture nadaljevati po tej, očitno provincialni, poti, ne bomo vse življenje ponavljali, da živijo v Trstu Slovenci, kot da bi morali legitimirati (pred kom pa?) njihovo prisotnost, ki je globoko zakoreninjena v tržaški stvarnosti. Skupina 85 ni priredila koncertov, da bi potrdila, »da obstoja med tržaškimi glasbeniki tudi Slovenec Kogoj«, ampak zato, da bi končno posvetili (s ploščo, koncerti in knjižno objavo) pravo pozornost velikemu in izvirnemu glasbeniku našega časa.
Dejstvo, da so bili prav nekateri
Valdevitova knjiga o tržaškem vprašanju
Dober mesec je minil odkar je izšla knjiga Giampaola Valdevita »Tržaško vprašanje 1941 -54. Mednarodna politika in lokalni okvir«. Že več let pričakovano delo, ki je na 280 straneh izšlo pri založbi Franco Angeli, dopolnjuje naše vedenje o tako zapletenem obdobju tržaške polpretekle zgodovine.
»Večkrat sem srečal Valdevita. Tudi dopisovala sva si,« po njegovem briljantnem delu o zgodovini cerkve na Primorskem v prejšnjem stoletju. Toda tokrat si je avtor, na to so med drugim kazale njegove razprave objavljene v Qua-listoria, zastavil drug cilj. Segel je namreč v srž vprašanja o razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Centralna tema knjige je nedvomno osredotočena na omenjeno razmejitev, ki jo avtor pretresa iz najrazličnejših zornih kotov na podlagi pozornega študija in interpretacije zbranega arhivskega gradiva v Washingtonu in Londonu.
Periodizacijska razvrščenost dogodkov se v treh strnjenih sklopih premika od leta 1941, ko se začne agresija Italije na Jugoslavijo in se podirajo versajske koncepcije neke Evrope, odnosno že nekaj mesecev prej, ko je angleška diplomacija Beogradu obljubila korekcijo tokrat nepravičnih meja iz medvojnega časa, pa tja do leta 1954, ko se končno zadeva ustali na današnjih mejah, kasneje rojenega Osimskega sporazuma.
Valdevitovo delo je izrednega pomena, saj na miren neobremenjen način razgrinja pred presenečenim bralcem, ki je nekaj te literature (Duro-selle, Pacor, Rusinow, Novak, De Castro, De Ro-bertis ter prvega in edinega Janka Jerija) že Prebral, ozadnja mizainscene, v kateri so bili nekateri le kmetje v kraljevi igri. Nekaj podobnega nam je nakazal že Velebit v Kulturnem domu. Slovenci smo takrat strmeli in majali z Slavo. Po tem Valdevitovem prispevku se tudi i-talijanski someščani sprašujejo le še o točkah v Atlantski izjavi, nekateri celo o propadlem plebiscitu, čeprav je v obravnavanem delu ekspli-
citno dokazano, da so se vse odločitve sprejemale sicer v interakciji z lokalno politiko, a vendar drugje. Valdevitova knjiga je sad resnega in požrtvovalnega dela, ki je nedvomno nastajala ob trdnem garanju v tujih arhivih. Vsi, ki so kdaj to objavili vedo, kako je tako delo ne le premalo cenjeno, ampak da so efekti tempirani na dolge proge, priznanj je pa malo ali nič.
Žal je že marsikdo spoznal zaprtost tržaškega intelektualnega ambienta, kjer so vrata odprta le tistim resnicam, ki spadajo v zrežiran koncept prikazovanja neke zgodovine. Izključiti ne gre prav nikogar.
'Razgrnitev kronologije dogodkov je izredno zanimiva. Ob tem, da nočemo potencialnim bralcem jemati užitka pospešenega branja tega izrednega historičnega dela, naj na kratko rezumi-ramo dogodke. Valdevit nam v hitrem sosledju prikazuje mehanizme planiranja neke ozemeljske razdelitve. Tokrat gre za bivše ozemlje Julijske krajine; vendar se lahko podobnosti presajajo kamorkoli in kadarkoli v celotnem mednarodnem okolju. Igro igrajo do leta 1945 angleški prikroje-valci zgodovine, dokler ne trčijo najprej na Tita, nato pa po juniju 1945 na preraščajoči ameriški vpliv. Slednji si, do resolucije kominforma, prizadevajo ohraniti branik svobode tudi v Trstu, ko pa postane jasno, da se bo morebitna ruska o-fenziva ustavila prav ob Titovih predpostavkah svobode in neodvisnosti, usahne tudi ta interes in tržaško vprašanje postane le še domača naloga drugorazrednega tipa.
Zanimivo je tudi, žal le nakazano — a vendarle povedna ugotovitev, kako so zavezniki znali ceniti ljudsko oblast na ozemlju bivše Julijske krajine. Kljub določilom premirja z Italijo iz leta 1943 so zavezniki le upoštevali Jugoslovansko u-pravo. Po vojni je šlo seveda vse težje in trše, predvsem zaradi Trsta, vendar ljudske oblasti ni bilo mogoče zaradi množičnosti in občutenosti prebivalstva kar z eno potezo izničiti.
Dotaknili smo se torej enega izmed ključnih
vprašanj, ki so vodilna nit Valdevitove knjige, in sicer kaj je v končni fazi bilo odločilnega pomena in katerim silnicam je bilo treba slediti, da si je izboril lastno linijo. Gre torej za vprašanje odnosa velesil do nove geopolitične karte Evrope. Znano je že iz šolskih učbenikov, da je atlantska izjava v eni izmed temeljnih določb postavila vse možne korekcije meja na čas, ko bo sklepala mirovna konferenca. Poleg tega so ob armisticiju zavezniki obljubili, da bo vojaška zasedba šla na meje izpred Italijanske agresije na Jugoslavijo. Ob vsem tem nista ne Eden ne Churchill nikdar mogla pozabiti Italijanom, da je v vojni padlo preko 250.000 podanikov britanskega imperija, če odmislimo ducejevo verbalno telovadbo, ki je Angleži tako kot širokoustenje vseh, ki so takrat lahko govorili, niso jemali prav zares. Združene države Amerike so v preddverju imperialistične hegemonije še pestovale Wilso-nove zamisli o samoodločbi, v resnici pa prisluškovale notranjepolitičnim glasovom večmilijonske mase italijanskih emigrantov sintetiziranih v Sforzinih apelih. Tudi pri Valdevitu je opazno priznanje in v bistvu občudovanje Titove diplomacije, ki se je v dokaj preindicirani situaciji, ko je bilo že jasno, kdo bo s čim upravljal, zoperstavil zavezniškemu prodiranju naprej na Rapalske meje. Ob Grčiji ter ob razorožitvi italijanske rezistence so bila ta vprašanja izredno odprta in stanja zelo reverzibilna.
Naj na koncu poudarimo še enkrat veliko vrednost dela Giampaola Valdevita za poznanje naše polpretekle zgodovine. Tudi predstavitev ne sme in ne more pasti pod prikazani nivo. Mogoče ali prav zaradi tega se je meščanski Trst na predstavitvi vzdržal ustaljenih scenarijev ideološkega nasilja izpred nekaj let. Avtorju lahko le čestitamo, vsakemu, ki ga zgodovinska tematika zanima pa priporočamo, da knjigo vzame v roke in jo prebere. Cena je izredno dostopna, jezik in stil pa malo manj.
BORIS GOMBAČ
Slovenci, mislim na Černigoja in Spacala, da omenim vsaj dve imeni, najbolj povezani z novimi izkušnjami sodobne umetnosti 20. stoletja, bj moralo siliti nas in druge kulturne sredine, k premisleku in razumevanju vloge Slovencev v Trstu in naših pokrajinah. Istočasno bi morali premisliti kompleksna prepletanja umetniških taktov na tem delu Evrope. Gre za kompleksnost in raznolikost v odnosih, ki jih kot Skupina 85 želimo premisliti, da bi bolje razumeli nas same, Italijane in Slovence iz teh krajev.
Steli» Spadaro
Pripis uredništva:
Objavljamo vaše pismo, saj odpira diskusijo, za katero smo seveda tudi mi zainteresirani. Glede Kogoja, čemu naj bi imeli predsodke? Veseli smo vseh pobud, ki ga uveljavljajo.
Res je, da prireditev Skupine 85 nismo dovolj poudarili in smo jim dodelili premalo prostora. Morda smo krivični, vendar se nam zdi, da je tudi sama Skupina premalo reklami-zirala omenjene pobude. Včasih je dovolj temeljit pogovor, zmeniti se je pač treba, kako in kaj. Ko bi mi imeli vse materiale, ko bi se o zadevi bolje pomenili, bi bilo nam vse bolj jasno in bi dali zadevi drugačen poudarek. Zelo preprosto; s Skupino 85 in njenimi člani bi si želeli več kontaktov in več razgovorov. Lahko bi si učinkoviteje še pomagali, saj se nam zdi »reklamizacija« dela še nerešeno vprašanje Skupine (seveda je največje vprašanje prav italijanska javnost).
Glede ostalega dela pisma se s Spa-darom popolnoma strinjamo; Kogoju je treba dati to, kar mu gre in to ni malo. Pri tem pa obstaja še veliko možnosti za pisanje v našem in lipam, tudi drugih časopisih.
,	Uredništvo
Srečanje na Bledu
Drevi se bodo v blejskem hoteln »Park« že devetnajstič zbrali pisatelji vsega sveta na tradiciontoLnem mednarodnem srečanju PEN in se razšli v nedeljo, 11. maja do naslednjega, jubilejnega 20. srečanja.
Letošnje srečanje je posvečeno zanimivi temi: Kulturna identiteta malih narodov. Na to temo se bodo zvrstile tri okrogle mize, ki jih bodo vodili trije moderatorji. Jutri, ob 9.30 bo na vrsti prva: »Pod sodobnimi pritiski ideologij in velikih številk«, ki jo bo vodil Milorad Pavič. Istega dne ob 15.30 se bodo zbrali udeleženci na 2. okrogli mizi, katere okvirna tema bo: »V primeru komunikacijskih sistemov in medijev« in jo bo vodil Gunther Nenning. Tretja okrogla miza, katere voditelj bo Drago Jančar, pa bo v petek, 9, maja, ob 9.30 in sicer na temo: »V srednjeevropskem prostoru«.
Jutri zvečer bo za vse udeležence srečanja sprejem na Izvršnem svetu SR Slovenije. Med ostalimi prireditvami 19. srečanja omenimo še predavanje Ferenca Takacsa o sodobni madžarski književnosti v petek, ob 15.30, uro kasneje bo tiskovna konferenca, ob 20.30 pa večer poezije.
BERITE
»Novi Matajur«
Gii Evans in njegov orkester na turneji po Italiji
Jazzovski koncerti prav gotovo niso najpogostejše Prireditve v tržaškem kulturnem življenju, ki že itak Pretirano pestro. Organizira jih v glavnem Tržaški {ozzovski klub, ki se ubada s težkimi prostorskimi te-zavami (ne samo za koncerte, temveč celo za svoj Sedež) in ki je letošnjo sezono rešil tako, da je kon-Certe organiziral v diskoteki Mandracchio. Prostor je Slcer prijeten in lastniki dvorane so tudi dovolj zain-eresirani za tovrstno sodelovanje, vendar dvorana predse samo manjše glasbene zasedbe.
Pomoč Tržaške letoviščarske ustanove in razpola-Par}je z gledališčem Rossetti sta bila torej nujna po-?°ja, da je orkester Gila Evansa lahko gostoval v Trstu, ar je bila za jazzovske navdušence — kot smo že .fenili v preteklih dneh — izredna priložnost. Pobuda te tudi dokazala, da občinstvo, s katerim tržaški or-'Ppdzatorji pogosto niso pretirano zadovoljni, zna ce-ltl kvalitetno ponudbo, saj je napolnilo gledališče Ros-.eRi kljub neskromnim cenam. O občinstvu moramo tudi ■ e Povedati, da ni bilo samo tržaško in da je bilo Zfedno pripravljeno, skratka, bila je to izbrana publika, le znala pazljivo poslušati ir. tudi hvaležno zaploskati kvalitetnem izvajanju solistov. Malokdo je tudi za Pstil dvorano pred koncem koncerta, ki se je začel ^ Precejšnjo zamudo in končal opolnoči, trajal je torej ni e Urì P°k kar ni pri jazzu nič izrednega, pa tudi običajno trajanje prireditve.
:;nrS°sebno zanimanje je seveda vladalo v zvezi s iz •v™1 GM Evansom, sedeminštiridesetletnim glasbenikom Ga ■<>r0n^a’ k* spada med markantne osebnosti sodobneje lazza. Evans je zaslpvel ob sodelovanju z nonetom CSa Davisa, kasneje pa je izdal tudi nekaj svojih
albumov; zelo zanimiva je bila njegova priredba Ger-shwinove opere Porgy and Bess. O Gilu Evansu govorimo stalno kot o enem najboljših aranžerjev, pri jazzu pa moramo poudariti, da razmejitev med skladateljskim in aranžmajskim delom ni vedno točno določena, že res, da si aranžerji »sposojajo« tuje motive, ki jih potem na svoj način obdelajo, vendar je to lahko le »izgovor«, ali izhodišče za ustvarjanje novih glasbenih idej, v katerih skoraj ne spoznamo osnovnega motiva.
Za glasbo Gila Evansa velja oznaka, da so njegovi aranžmaji elegantni in da jih spleta ob solistih, ki imajo vedno dovolj prostora za improvizacijo. Oznako je po-trqdìl tudi nastop v Trstu, saj je Gila Evansa spremljalo dvanajst odličnih solistov, orkestru pa se je tudi poznalo, da je na začetku turneje po Italiji (skupiva je še namenjena v Lugano, Novaro, Milan, Rim in Firenze). Kljub individualni virtuznosti glasbeniki niso bili uigrani in da repertoar, s katerim so se predstavili, še ni do potankosti izdelan. Morda se zdijo te pripombe pri jazzu odvečne, vendar pazljivim poslušalcem niso mogli uiti nekateri spodrsljaji, ki pa seveda celoti niso škodili.
Za samega Gila Evansa moramo reči, da je bila njegova prisotnost na odru morda še pretirano diskretna, kar pa pomeni tudi, da je pustil dovolj prostora mlajšim sodelavcem, za katere bi z veliko težavo izdelali »pridnostno lestvico«. V prvem delu koncerta je izstopal tenor saksofonist Bill Evans (ki je tudi nastopal s skupino Milesa Davisa) s svojimi zvočno bogatimi solističnimi izvajanji. Občinstvo pa so tudi navdušili vsi trije trobentači: Miles Evans (aranžerjev sin), Shunzo Ono in morda najbriljantnejši Lew Solo j f (iz
skupine Blood Sweet and Tears). V drugem delu se je . razigral pozavnist izrednih sposobnosti Tom Malone (tudi član skupine Blues Brothers Band), presenetil je s svojimi dolgimi toni temnopolt Danny Taylor s tubo in basovski saksofon, zanimivo je bilo izvajanje hornista Johna Clarka in saksofonista Chrisa Hunterja. Skratka, igranje pihalcev ih trobilcev je nekako odneslo levji delež, saj so dokazali, da so odlični improvizatorji, istočasno pa so se tudi dovolj disciplinirano vračali v skupno igro in k aranžmaju.
Orkester je Gii Evans posodobil z električnim basom, nadvse zanesljivim Markom Eganom, ki je diskretno spremljal kolege, z električno kitaro, temnopoltim Hiramom Bullockom, ki je imel dovolj prostora tudi kot solist, in z odličnim bobnarjem Dannyjem Got-tliebom, ki je imel nekoliko preveč rockc/oskih značilnosti, čeprav je vseskozi nudil orkestru odlično ritmično podlago. Prisotnost kitare, basa in klaviatur, iz katerih je Peter Levin izzval marsikateri zanimiv efekt, je omogočila, da se je Evansova glasba pogosto približala dobremu rocku, se potem s stopnjevanjem ekspresivnosti vračala k najbolj klasičnemu hot jazzu, da je še m še prepuščala besedo improvizaciji.
Morda je bila glavna privlačnost celotnega večera prav to nihanje od klasičnega do modernega, od obujanja starega temnopoltega jazza do najsodobnejših elektronskih efektov. Tudi najhujši tradicionalisti so morali priznati, da je bil večer zanimiv in nadvse privlačen, kljub temu, da je bila zvočnost (tudi zaradi ojačevalcev in »bučnih« bobnov) včasih na robu jazzovske sprejemljivosti. (mik)
Nogomet: kljub porazu v povratni tekmi proti Kolnu
Real Madridu pokal UEFA
pred svetovnim nogometnim prvenstvom
Od Urugvaja do Mehike
Ktiln — Real Madrid 2:0 (1:0)
STRELCA: v 23. min. Bein, v 71. min. Geilenkirchen.
KÒLN: Schumacher, Prestin, Geis (Schmitz), Gleichen, Steiner, Geilenkirchen, Littbarski, Honerbiach, Bein, Janssen (Pisanti), Allofs.
REAL MADRID: Agustin, Chendo, Camacho, Solana, Maceda, Gordillo, Butragueno (Juanito), Michel, H. San-chez (Santillana), Gallega, Valdano.
SODNIK: Valentine). GLEDALCEV: 23.000.
ZAHODNI BERLIN — Kot je bilo pričakovati, je Real Madrid, ki je v prvem srečanju doma zmagal kar s 5:1, osvojil letošnji pokal UEFA. Španci so sicer sinoči v Berlinu v povratnem finalu izgubili proti Kolnu, Zahodni Nemci pa so jim uspeli dati le dva zadetka in Real je tako drugič zaporedoma osvojil ta pokal.
ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL
Četrtfinalne tekme z okrnjenimi ekipami
Danes bodo rta sporedu prve četrtfinalne tekme italijanskega nogometnega pokala. Zaradi priprav italijanske reprezentance (pa tudi drugih) za svetovno prvenstvo v Mehiki bodo moštva danes nastopila v dokaj o-kmjenih postavah. Današnji spored: Roma - Inter; Verona - Como; Empoli - Fiorentina; Sampdoria - Torino.
Dirka po Španiji
MADRID „— Španec Jose Recio je osvojil 14. etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji. V sprintu je premagal Irca Kellyja in rojaka Ca-bestanyja. Španec Alvaro Pino je o-hranil prvo mesto na skupni lestvici.
20. mednarodna kolesarska dirka Alpe - Adria se včeraj z etapo iz Ljubljane do Portoroža sicer ni začela posebej spektakularno. Na dlani Pa je, da bodo imeli najboljši jugoslovanski kolesarji zelo glasno besedo na tej dirki. Etapo sta »vzela« Če-hoslovaka Undrej Glajza, pred dvema letoma mladinski svetovni prvak v kolesarskem krosu in Štefan Leta-vai, lani 5. na dirki Alpe - Adria. Za njima so na cilju v Portorožu, ki jo bil pripravljen precej slabo, privozili štirje Jugoslovani (Papež, Gli-var, Pavlič in Smole), vmes pa se Italijan Tonetti. Velika skupina je za prvo šesterico zaostala vsega 31 sekund.
Do vzpona na Šmarje ni bilo posebnih trenutkov na včerajšnji etapi, kljub hujšima nalivoma v Logatcu m nekaj kilometrov po Postojni. Tik pred vzponom na Šmarje pa so pobegnili
Srečanje samo je bilo še kar zanimivo. Zahodni Nemci so seveda igrali napadalno, Španci pa so se mimo branili in nekajkrat bili tudi nevarni s protinapadi. Po drugem zadetku bi lahko nogometaši Kolna dosegli še tretjega, vmdar pred Agustinovimi vrati niso bili dovolj prisebni in Špancem je uspelo obdržati poraz na 0:2.
Real v prihodnji sezoni ne bo branil tega pokala, saj je osvojil špansko prvenstvo in bo zato nastopil v pokalu prvakov.
Srečanje Sordillo - De Biase
MILAN — Včeraj sta se v Milanu srečala predsednik italijanske nogometne zveze Federico Sordillo in odgovorni preiskovalne komisije Corrado De Biase. Tema pogovora je bil škandal o črnih stavah.
Odbojka: kvalifikacije za SP Italijanke premagale Bolgarijo
RIM — V sinočnjem kvalifikacijskem srečanju za SP so Italijanke po zelo izenačenem in pravem maratonskem boju premagale Bolgarijo s 3:2 (13:15, 15:9, 16:14, 15:17, 15:13) in tako s 6 točkami vodijo na skupni lestvici pred Bolgarijo, ki jih ima 4.
Bearzot jezen
ROCCARASO — Italijanska nogometna reprezentanca se te dni mudi na pripravah v Roccarasu. Zvezni trener »azzurrov« Enzo Bearzot se je včeraj precej jezil na del italijanskega tiska, ker je le-ta pisal o neka-
Papež, Smole, Glajza, Tonetti in Zahodni Nemec Wiirtell. Glajza je bil zdaleč najmočnejši, toda na spustu ga je dohitel Sandi Papež. Za njima pa se je sestavila skupinica, v kateri so bili tudi Pavlič, Smole in Glivar. Pri letališču v Sečovljah je peterica ujela Papeža in Glajza in nato je v Portorožu odločal sprint. Med štirimi jugoslovanskimi reprezentanti ni bil nihče kos Čehoslovakoma.
Vrstni red 1. etape Ljubljana - Portorož: 1. Glajza (Inter ČSSR) 3.28’21” (povprečna hitrost 44,700 km na uro) ; 2. Letava! (Inter ČSSR); 3. Papež (Jugoslavija); 4. Glivar (Jugoslavija); 5. Tonetti (Zoccorinese — Italija) ; 6. Pavlič (Jugoslavija) vsi isti čas; 7. Smole (Jugoslavija) po 31”;
8.	Citterio (Zoccorinese — Italija) ;
9.	Kralj (Slovenija); 10. Lampič (Slovenija) .
Skupna lestvica: 1. Glazaj (Inter
Po sestanku sta oba izjavila, da bosta napravila vse, da bo prišla na dan resnica in to čimprej.
DREVI V SEVILLI (TV 1 OB 20.10)
Finale pokala prvakov Barcelona - Steaua
SEVILLA —- V Sevillii bo drevi ob
20.15	(italijanska TV s pričetkom ob
20.10	po 1. sporedu) finale nogometnega pokala prvakov med Barcelono in Steauo iz Bukarešte.
Favoriti za zmago so seveda Španci, ki bodo med drugim imeli veliko podporo svojih navijačev. Sicer pa bi lahko romunsko moštvo tudi poskrbelo za velik podvig, saj bo i-gralo pod manjšim psihičnim pritiskom.
terih nesporazumih med igralci, da so časnikarji TV v prednosti, da nogometaši ne spoštujejo pogodbe z neko tvrdko nogometnih čevljev itd. Bearzot je še dejal, da je prepričan, da bo Tardelli imel pomembno vlogo v Mehiki in da se še ni odločil med Gallijem in Tancredijem, kdo bo številka 1.
Boks: Arredondo prvak
LOS ANGELES — Mehiški boksar Rene Arredondo je osvojil naslov svetovnega prvaka v superlahki kategoriji (verzija WBC), s tem da je s k.o. v petem krogu premagal Američana Lonnieja Smitha.
ČSSR) 3.28T5”; 2. Papež (Jugoslavija) po 3”; 3. Glivar (Jugoslavija) isti čas; 4. Letavai (Inter ČSSR) po 4”; 5. Tonetti (Zoccorinese — Italija) po 5”; 6. Pavlič (Jugoslavija) po 6”; 7. Milenkovič (Srbija) po 34”; 8. Kosirnik (Rog) po 35”; 9. Jarčo (Inter ČSSR) po 35”; 10. Piatek (Poljska) po 36”.
Moštveno: 1. Jugoslavija 10.25’03”; 2. Inter ČSSR po 31”; 3. Zoccorinese Italija po 1’02; 4. Slovenija po 1’33; 5. Rog isti čas, itd.
Danes bo 2. etapa od Portoroža do Pordenona. (Jože Pogačnik)
Dirka po Venetu
RECOARO TERME (Vicenza) — Michele Moro je osvojil 4. etapo amaterske kolesarske dirke po Venetu in seveda ohranil prvo mesto na skupni lestvici pred rojakom Pizzolom in Če-hoslovakom Drahosom.
BRUNO KRIŽMAN
Od začetne zamisli Francoza Julesa Rimeta, da bi se začelo izvajati svetovno nogometno prvenstvo, je preteklo skoraj 60 let in letošnje bližnje prvenstvo bo že trinajsto. Nogomet je iz čiste igre postal izredno sredstvo pogojevanja ljudskih množic, pravi o-pdj, katerega se je že marsikateri režim poslužil za podtalno uveljavljanje pravic močnejšega.
Že od samega začetka se je nogometno svetovno prvenstvo izkazalo kot velik trgovski posel. V kratkih besedah bomo skušali prikazati nekaj značilnosti iz prejšnjih izvedb te prireditve s poudarkom tako na samih rezultatih kot tudi na okoliščinah, ki so bile značilne za dobo vsakega prvenstva in na obrobnih zanimivostih.
URUGVAJ 1930
Evropa slabo zastopana
Ta južnoameriška država, tedaj pri zelo dobrem gospodarskem zdravju, si je organizacijo zagotovila ob nominalni potrebi proslavljanja 100-let-nice neodvisnosti. Urugvajci so za ta namen zgradili nov stadion za 90 tisoč gledalcev in mu dali ime »Centenario«.
Svetovnega prvenstva se je udeležilo 13 ekip, od tega samo štiri iz Evrope. Angleži so kot samozvani mojstri prireditev podcenjevali. Za dobre nogometaše so tedaj imeli tudi vse podonavske države, organizacijsko pa je stvar zmogla le Jugoslavija, ki se je prvenstva udeležila skupno s Francijo, Belgijo in Romunijo. Južno Ameriko so predstavljale Argentina, Bolivija, Brazilija, čile, Urugvaj, Paragvaj in Peru, Severno pa Mehika in ZDA.
Jugoslavija je začela odlično. Najprej je z 2:1 premagala Brazilijo, nato pa še Bolivijo s 4:0. V polfinalu se je srečala z Urugvajem. Kot prva je povedla, nato pa doživela pravo katastrofo z 1:6.
V Italiji je doživelo SP malenkosten odziv. Ob rezultatu finalne tekme je bila za bralce bolj zanimiva vest o
3.000	argentinskih navijačih, ki so se v Buenos Airesu vkrcali na italijanski parnik »Duilio«, ki se je na poti v Evropo ustavil tudi v Montevideu. Zaradi megle (bili so v polni zimi) se je na Rio de la Plati parnik iz varnosti ustavil in navijači so v Montevideo prišli, ko je bilo že vsega konec. Urugvaj je potrdil vlogo favorita in Argentino odpravil s 4:2. V Montevideu so za čas finala ob tedaj še neznatnem prometu zabeležili prvi zastoj v zgodovini. Ljudje so se gnetli po cestah in preko zvočnikov poslušali prenos brez obzira na tiste, katerih nogomet ni zanimal.
Finale med Urugvajem in Argentino je že predstavljal dva različna koncepta igre. Argentinci so imeli posebno slast v osmeševanju nasprotnika z vražjimi driblingi, Urugvajci pa so bili bolj konkretni in šli v živo, ko se je le dalo.
Igralo se je od 13. do 30. julija in uspeh prve prireditve je jamčil za bodočnost.
ITALIJA 1934
Režimski uspeh »azzurrov«
Z namenom, da bi nadoknadila zamujeno, je fašistična Italija zastavila vse sile, ponudila zelo dobre organizacijske pogoje in organizirala drugo nogometno SP. Ni potreba posebej poudarjati, da je prvenstvo služilo tudi za poveličevanje režima.
Prvenstvo se je odvijalo od 27. maja do 10. junija. Državne železnice so nudile 70-odstotni popust tistim, ki so potovali na tekme. V organizacijo je bil vpleten tudi Trst, ki je 27. maja gostil tekmo osmine finala med Češkoslovaško in Romunijo. Obe ekipi sta prišli v Trst nekaj dni pred tekmo in bili deležni izredne pozornosti. Romuni so se nastanili v hotelu Regina, prej Narodnem domu, ka-
Luisito Monti, ki je z Italijo leta 1934 osvojil naslov svetovnega prvaka. Monti je leta 1930 igral za Argentino.
terega so fašisti požgali. Za Češkoslovaško je igral tudi sloviti vratar Pla-nicka, eden najboljših v zgodovini nogometa.
Za zadnje taktične nauke in za zbranost sta se obe reprezentanci podali na Kras. Češkoslovaška si je za štab izbrala hotel pri Obelisku na Opčinah in telovadila na dvorišču za hotelom, Romuni pa so se odločili za Nabrežino. Iz Prage je prišlo v Trst 300 navijačev, ki so pozdravili zmago svojih ljubljencev z 2:1.
Italija je po uvodu z ZDA napredovala s težavo. Proti Španiji je bila potrebna celo dodatna tekma, na kateri je na srečo manjkal Ricardo Zamora, baje najboljši nogometni vratar vseh časov. V finalu je Italija z 2:1 premagala Češkoslovaško.
Vezi, katere je Trst navezal z Romuni med pripravami na tržaško tekmo, so verjetno botrovale gostovanju Triestine v Romuniji. Med tržaškimi igralci je bil tedaj tudi slovenski nogometaš Kufersin, ki je v Romuniji dosegel tudi nekaj golov.
(Sledi)
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Kolesarstvo: v prvi etapi dirke Alpe Adria
Glajza najhitrejši, danes Portorož-Pordenon
Košarka: drevi v prijateljskem srečanju
Jadranovci proti Dalvinu
Odbojka: v kategoriji under 16 za zenske
Sloga Sklad Mitja Čuk pokrajinski prvak
Jadranovi košarkarji, ki so v nedeljo v predzadnjem kolu drugoligaške-ga italijanskega prvenstva tesno izgubili v Bergamu proti moštvu Celane, bodo v okviru priprav na zadnjo prvenstveno tekmo, ki bo v nedeljo v Trstu proti Kidlandu iz Padove, igrali prijateljsko srečanje z Dalvinom iz Splita.
Srečanje bo drevi v repenski telovadnici s pričetkom ob 19. uri. Dalvin nastopa v hrvaški ligi. Za jadranovce bi to nedvomno lepa preizkušnja za nedeljski zadnji prvenstveni nastop. Žal pa bodo naši košarkarji nastopili v okrnjeni postavi, saj se bodo nekateri udeležili vseučdliščnega prvenstva.
Lestvica strelcev B lige:
Marko Ban zanesljivo drugi
Tudi po predzadnjem kolu drugoli-gaškega prvenstva je jadranovec Marko Ban zanesljivo na drugem mestu lestvice najboljših strelcev. Marko bo to mesto zanesljivo obdržal tudi po koncu prvenstva, saj je njegova prednost nad tretjeuvrščenim Maguolom izdatna.
LESTVICA STRELCEV
Boni (Panapesca Montecat.)	863
MARKO BAN (JADRAN)	690
Maguolo (Panapesca Montecat.) 649 Sciacca (Faciba B. Arsizio)	633
Della Fiori (Cagiva VA)	616
Ferraiuolo (Panapesca Montecat.) 595
Masetti (Ecocementi FE)	589
Turel (Castor Pordenon)	559
Gurtner (Vicenza)	553
Lamperti (Citrosil VR)	549
Med nagrajenci tudi poletovec Samo Kokorovec
V	organizaciji deželnega odbora bo v petek v Vili Manin v Passarianu nagrajevanje najboljših športnikov in športnic Furlanije - Julijske krajine. Med nagrajenci bo tudi Poletov kotalkar in evropski prvak Samo Kokorovec.
Košarka: drevi v Cantuju Arexons - Bancoroma
CANTU’ — Drevi bo v Cantuju tretja in odločilna tekma četrtfinala končnice prvenstva italijanskega košarkarskega prvenstva med Arexon-som in Bancoromo. Po dveh tekmah je stanje izenačeno 1:1. Zmagovalec v tem srečanju bo v polfinalu igral proti Mobilgirgiju iz Caserte.
Včeraj pogreb Enza Civellija
V	Ronkah je bil včeraj pogreb Enza Civellija, delegata CONI. Pogreba so se udeležili številni predstavniki političnega in športnega življenja.
SLOGA SKLAD MITJA ČUK — BOR 2:1 (15:13, 13:15, 15:5)
TRAJANJE SETOV: 25’, 18’, 18’. SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Milkovič, Škerk, Fabrizi, Demovšček, Vidah, Križmančič, Sosič, Susič, Lupine, Maver, Miot, Guštin.
BOR: Bandi, Knez, Bandelj, Sancin, Superina, Železnik, Pernarčič, Vesel, Del Piero, Viler, Čok.
Sloga Sklad Mitja Čuk je pokrajinski prvak v kategoriji under 16. Sinoči so slogašice v povratni tekmi premagale mlade borovke, vendar je bila njihova pot do zmage neprimerno težja kot v nedeljo. Borovke so tokrat zaigrale izredno dobro in to predvsem v obrambi, kjer so pobirale tudi nemogoče žoge. Slogašice pa so nastopile precej dekoncentrirane, grešile so kot za stavo in drugi set se jim je izmuznil prav zaradi podcenjevanja nasprotnic. V tretjem so borovke popustile
Slogo Sklad Mitja Čuk čakajo že v nedeljo v kraju Povoletto pri Vidmu
UNDER 16— moški
VAL FINCANTIERI TRŽIČ 2:0 (15:6, 15:0)
VAL: Volčič, Petejan, Makuc, Gaeta, Vogrič, Gulin, Zavadlal, Kuzmin, neprimerno zahtevnejši nastopi na državnem finalu tega prvenstva. (Inka) Černič.
Proti zadnjeuvrščeni na lestvici so »plavo-rdeči« sklenili prvenstvo z zmago. O tekmi sami ni kaj reči, saj je bil nasprotnik preveč šibak. V drugem setu je Robert Makuc s petnajstimi servisi dosegel vseh 15 točk in pustil goste na ničli.
S prvenstvom samim smo lahko zadovoljni, saj so naši igralci pričeli s treningi zelo pozno zaradi problemov s telovadnico, poleg tega je tik pred pričetkom prvenstva ekipo zapustil ključni tolkač. Tron er Boris Jelavič je dobro opravljal svoje delo. (Zip)
obvestila
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 8. maja ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20.
PRIMOTOR KLUB
obvešča, da bo sestanek za pripravo klubskega praznika v petek, 9. t.m., ob 20.30 v Lonjerju. Zaželena je čim številnejša udeležba.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo zaključni telovadni nastop za predšolske otroke »5. revija najmlajših« v soboto, 10. t. m. ob 15.30 na stadionu »1. maj«. Zbirališče otrok ob 15. uri. Vabljeni!
UNDER 14 — moški
LIBERTAS — SOČA SOBEMA 0:3
SOČA: P. Černič, Čaudek, Tomšič, Milocco, Pisk, Tommasi, Monti.
Kljub nepopolni postavi so mladi odbojkarji Soče premagali tudi Li berta s iz Krmina in pozitivno nadaljujejo pot v prvenstvu under 14. Kar zadeva srečanje, naj {»vemo, da je bila v majhni telovadnici, tako da igra ni bila najboljša. (Peter Černič)
JUTRI V ŠTANDREŽU OB 20.00
Prijateljska tekma Val-Kanal
Odbojkarji Vala, ki so z napredovanjem v C-l ligo končali letošnje prvenstvo, bodo odigrah prijateljsko tekmo z ekipo iz Kanala, ki je ravno tako osvojila prvenstvo v 1. slovenski ligi in bo sedaj igrala kvalifikacijska srečanja za prestop v 2. zvezno ligo.
Srečanje med Valom in Kanalom bo jutri, ob 20. uri v štandreški telovadnici. Sicer se pri štandreškem odbojkarskem klubu pripravljajo na slovesnost, da bi primerno počastih napredovanje. Ta bo 21. maja, ko bodo med drugim odigrali tudi prijateljsko srečanje z videmskim drugohgašem Volley Bah.
za osnovnošolce in ni fjesrednj e šo lc e
na vrsti drugo kolo
mladinski nogomet
Nogometni turnir
Že jutri
V organizaciji nogometne komisije Združenja slovenskih športnih društev v Italiji se je v ponedeljek na raznih igriščih v tržaški okolici pričel nogometni turnir za osnovnošolce in nižjes-rednješolce, ki je že v lanski prvi izvedbi doživel velik uspeh, saj je med našimi učenci in dijaki zbudil veliko zanimanja in tudi pravega navdušenja.
Tudi letos se turnirju obeta podoben uspeh, saj je udeležba prav tako velika. Danes objavljamo rezultate prvih srečanj in spored jutrišnjih tekem.
CICIBANI (2. in 3. razred OŠ)
SKUPINA B (igrišče v Trebčah) Donadoni, Ul. sv. Frančiška in Sv. Ivan - Bazovica 1:3
UL. DONADONI, UL. SV. FRANČIŠKA IN SV. IVAN: Lapel, Uršič, Balbi, Pusini, Prašelj, Rupini, Lipovec, Bandelj, Urdih, Gregori.
BAZOVICA: Družina, Marc, Kočevar, Križmančič, Čufar, Ban, Metlika, Gregori.
Opčine in Gropada - Trebče in Re-pentabor: 2:0
OPČINE IN GROPADA: Jerman, Milkovič, Germani, Kalct A. Plesničar, B. Plesničar, Hrovatin, Šuligoj, Racman, Viđali.
TREBČE IN REPENTABOR: Kralj, S. Škabar, Čuk, Braini, Milič, E. Škabar, Hreščak, Krt.
SKUPINA C (igrišče na Proseku) Rojan in Barkovlje - Šempolaj odložena, ker se ekipa Rojana in Bar-kovelj ni predstavila na igrišču.
ZAČETNIKI (4. in 5. razred OŠ)
SKUPINA B (igrišče v Bazovici)
Sv. Jakob - Ul. Donadoni, Ul. sv. Frančiška in Sv. Ivan 0:4 SV. JAKOB: Poropat, Marconi, Bandi, Jurinčič, Coloni, G. Hervatin, Kerže, M. Hervatin, Zivkovič.
UL. DONADONI, Ul. SV. FRANČIŠKA IN SV. IVAN: Jentič, Jurinčič, Grbec, Tence, Pussini, Foddai, Kralj.
Bazovica in Katinara - Opčine in Gropada 2:0
BAZOVICA IN KATINARA: Poropat, Mahnič, Posega, Granzotto, Carli, Do-Ijak, Miot, Vidali.
OPČINE IN GROPADA: Bellafontana, Berzi, Milič, Danev, Radetti, Ražem, Vremec.
SKUPINA C (igrišče na Proseku) Prosek - Rojan, Barkovlje in Devin
odložena, ker se ekipa Rojana, Barko-velj in Devina ni predstavila na igrišču.
SKUPINA C (igrišče v Repnu)
Repentabor in Trebče - Slivno in Zgonik 1:8
REPENTABOR IN TREBČE: Aleks Purič, Aljoša Purič, Kralj, Crispini, Lo-katos, Guštin, Ravbar (Brajnik). SLIVNO IN ZGONIK: Sandri, Budin, Caharija, A. Pahor, Kante, Počkaj, Vodopivec, Zidarič, Colja, K. Pahor, Švara, K. in A. Gruden.
JUTRIŠNJI SPORED CICIBANI (2. in 3. razred. OŠ)
SKUPINA A: v Dolini 17.30 Sv. Ana in Skedenj - Domjo.
SKUPINA B: v Trebčah 18.00 Ul. Donadoni, Ul. sv. Frančiška in Sv. Ivan -Trebče in Repentabor.
SKUPINA C: na Proseku 18.00 Rojan in Barkovlje - Mavhinje in Gabrovec.
ZAČETNIKI (4. in 5. razred OŠ)
SKUPINA A: v Dolini 18.15 Sv. Ana in Skedenj - Milje in Dolina; 19.00 Dolina, Boršt in Pesek - Boljunec. SKUPINA B: v Bazovici 18.45 Bazovica in Katinara - Ul. Donadoni, Ul. sv. Frančiška in Sv. Ivan.
SKUPINA C: v Repnu 18.00 Prosek -Slivno in Zgonik; 18.45 Repentabor in Trebče - Rojan, Barkovlje in Devin.
ZAČETNIKI
BREG — SAN VITO 3:1 (2:0)
STRELCI: Bandi, R. Gombač, Švara.
BREG: Giglifano', Mondo, Strain, Grilanc, Švab, Lovriha, Bandi, Punis, Mauri, R. Gombač, Calzi. (Rapotec, Švara, Sancin, Vrše).
Breg je kar nadigral nasprotnika. Brežani bi lahko zmagali še z izdatnejšim izidom, če bi ne igrali preveč individualno. V nogometu je predvsem pomembna skupinska igra.
Naj omenimo, da je prvič na velikem igrišču igral Andrea Sancin. (M.Š.)
BREG — ZAULE 2:0 (0:0)
STRELCA: R. Gombač, Puliš.
BREG: Giglifanò, Mondo, Strain, Calzi, Švab, Lovriha,_ Bandi, Punis, Grilanc, R. Gombač, Švara. (Rapotec, Vrše, Sancin).
Breg se je od svojega občinstva poslovil z zmago. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, v drugem pa so naši nogometaši prevzeli pobudo v svoje roke in potisnili nasprotnika v obrambo. S tako igro je bila tudi zmaga tu.
Sedaj čaka naše fante naporna tekma proti Montebellu (v nedeljo ob
10.00	na igriščuv Ul. Flavia). V primeru zmage bi imeli možnost, da se uvrstijo v končnico prvenstva. (M.Š.)
CHIARBOLA - PRIMORJE 3:2 (2:1)
STRELCI ZA PRIMORJE: Savi in Zacchigna.
PRIMORJE: Franza, Osi, Kante, Gherbassi (Husu), Pahor, Emili, Vodpi-vec, Trampuš, Colja, Doglia, Savi, Zacchigna.
Tekma je bila lepa. Tržačani so imeli terensko premoč, vseeno pa so naši igrali dobro. Predvsem po krilu so dobro prodirali. Domačini so predvsem s hitrimi akcijami postavili v nevarnost nekoliko počasnejšo obrambo gostov in so dosegli tri gole. Ko so "rdeče-rumeni" zgubljali, so dobro reagirali in bili enkrat tudi uspešni, škoda, da niso utegnili doseči še tretji gol, kar bi jim bilo v veliko zadoščenje. (Mitja Štoka)
NA GORIŠKEM JUVENTINA — ITALA 1:0
STRELEC: Marino Petejan
JUVENTINA: Grendene, A. Ferfolja, S.Ferfolja (Narduzzi), Marušič, Peršo-Ija, Marino Petejan,Marko Petejan,
(Dario Petejan), Sellan, Devetak, Ger-golet, Koršič.
Začetniki Juventine so poskrbeli za lep podvig, saj so premagali drugouvrščeno Italo iz Gradišča. Ferfoljevi varovanci so s to zmago naredili korak naprej na lestvici in so se ponovno približali vodilnim. Glede srečanja je treba povedati, da so bili domačini v večji premoči, kot bi lahko sodili po rezultatu. (M.P.)
CICIBANI
SAN GIOVANNI - PRIMORJE 4:1 (3:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: Trampuš.
PRIMORJE: Sandri,^ Sardoč, Švara (Rebula), Trampuš, Širca, Vascotto (Emili), Husu
Cicibani Primorja tokrat niso zaigrali kot v drugih tekmah. Domačini so z nekaterimi posamezniki večkrat postavili v težave obrambo naših, ki so napadali brez zagrizenosti. Po prvem polčasu so bili trije goli razlike preveč za "rdeče-rumene", ki so premagali dobrega vratarja Tržačanov s strelom Trampuša v protinapadu. Na sredini igrišča je tokrat manjkal Digovič. Vseeno bi_ lahko naši naredili kaj več. (Mitja Štoka)
NARAŠČAJNIKI
POKAL PACCO KRAS - BREG 4:1 (1:1)
STRELCI: Žagar (Kras) v 14. min., Massimo Tamaro (Breg) v 30. min. in 31. min. iz 11-metrovke, Alan Škabar (Kras) v 47. in 63. min. ter Šuc (Kras) v 72. min.
KRAS: Kočevar, Tavčar (Alan Škabar), Mesar, Grgič,_ Ferluga, Leone, Dragoni (Lucijan Škabar), Kavalič, Šuc, Umek (Grmek), Žagar.
BREG: Cottar, Paolo Tamaro, Bonza-nini, Sancin, Bevk, Starec, Hrvat (Zahar), Slavec (Albino), De Franceschi, Massimo Tamaro.
V derbiju poprvenstvenega turnirja za pokal Pacco z Bregom so bili boljši domačini, ki so po slabi igri v prvem polčasu v nadaljevanju popolnoma nadigrali goste. Trener Adamič je zamenjal tri igralce, ki so poživili napad in je celotna ekipa zaigrala bolj sproščeno. Tokrat so Krašovci nastopili s precej spremenjeno postavo in se v prvem delu srečanja niso najbolje znašli. Za Brežane je iz U-metrovke šele z drugim strelom Tamaro poslal odbito žogo v mrežo. (R.B.)
Prosečani se še veselijo
Z zmago proti Bregu (na sliki) si je proseško Primorje zasluženo priborilo napredovanje v 2. amatersko ligo. Na Proseku se seveda še sedaj veselijo
tega uspeha
|_______mladinska košarka___
Borovi dečki prvaki
BOR ADRIAIMPEX - DON BOSCO 67:62 (29:27)
BOR: Prelec 8 (0:4), Danieli 6, Berdon, Arena 15 (1:1), Oberdan 14 (2:5), Sterni 2, Presi, Bajc 3 (1:2), Ažman 17 (3:4), Legiša (0:3).
V predzadnjem kolu so borovci osvojili zmago proti Don Boscu in dru-9ič zaporedoma pokrajinski naslov.
Tekma ni bila na kakovostni ravni, Vendar je bila do konca zanimiva. V končnici pa je prišla na dan večja izkušenost naših, ki so prednost obdrža-u do konca srečanja. Za požrtvovalnost in borbenost zaslužijo pohvalo vsi l9ralci, še zlasti pa trojica Arena, Az-Jhan, Oberdan in presenetljivi Pre-ec- (Luka Furlan)
MLADINCI
®OR-BARCOLANA A lG : 70 (51:32)
BOR: Pregare 31 (4:4), Perčič 6 (0:2), Pahor 2, Jogan 6, Vecchiet 4, Smotlak ° (2:5), Semen 12 (3:6), Kovačič 4, Pieri 3812:5), Kralj 0.
čeprav tekma ni odločala o niče-jnor, so borovci vseeno odigrali naj-*opšo tekmo v tem prvenstvu. Z dobro obrambo in hitrimi protinapadi so pla-1 Popolnoma nadigrali solidno Barco-ano A. Pohvaliti je treba predvsem regarca, ki je tokrat nastopil v vlogi •jBanizatorja igre. Naj še omenimo, da 1 uila to zadnja prvenstvena tekma °royih mladincev, ki so premočno svojiji pokrajinski naslov, v začetku v1.11 ija pa se bodo na enodnevnem tur-_lr]u potegovali za deželni pri-mat- (Vato)
1. DIVIZIJA
to „KET TRIESTE - SOKOL b8=B7 (34:33)
2 uKOL: Pavel Buzan 16, David Bu-2n •ži6, Terčon 8, Ridolfi 4, Caharija sfogar 8, Devetak 26, Pahor 5, Vi-
s ■ Pupis.
V .j °' je dosegel svojo šesto zmago. b0j.ru9em delu so gostje igrali mnogo oKJ,. .rano in s stalnimi menjavami
obr auu ln s starnimi menjavami 7?>rrii^e Popolnoma zmedli domačine. Poseh P° zma90 bi pohvalili vse, še tih 4h110 Pa se je v napadu in pri odbi-Ppc °9ah izkazal Caharija. (Mitja) r kpviARIO - BOR 72:45 (35:26) Stav °blak. Perko, Gerdol 18 (2:2), 4 y ar 5 (1:1), Furlan 3, Slobec 2, Baitz (0:1) cotto 3 (1:1). Devčič, Mesesnel 10
gJ^ČKE: Furlan
inofnrovce?1 ni uspelo, da bi ugnali Uvr,stil'	Ferroviaria in se tako
prvo mesto v skupini C.
Domačini so slavili povsem zasluženo zmago, saj so bili skozi celo tekmo zanesljivo v vodstvu.
BOR - LIBERTAS 99:61 (48:28)
, BOR: Oblak 12 (1:2), Gerdol 13 (1:2), Štavar 22, Slobec 3 (1:2), Sestan 9 (3:6), Jančar 8 (0:1), Baitz 5 (1:2), Devčič 12 (2:4), Mesesnel 15 (1:4).
3 TOČKE: Oblak.
Borovi košarkarji so v nedeljo zjutraj odigrali še zadnjo zaostalo tekmo z ekipo Libertasa. Kot je razvidno iz samega rezultata, je tekma potekala enosmerno. Kot zanimiv podatek naj navedemo, da so se že v prvem polčasu vsi borovci vpisali med strelce.
Predvsem sta se odlikovala Mesesnel in Štavar z izredno visokim odstotkom realizacije. (Marko Oblak)
PROPAGANDA
BREG - BOR 82:69 (37:41)
BREG: Corbatti, Zeriali 2, Rosso, Macor, C. Dazzara 11, M. Gombač 5, R. Gombač 32, P. Dazzara 11, Kralj, Bandi 21.
BOR: Filipčič 2, Uršič 4, Debeljuh 39, Starec 2, Martini, Umer 2, Rudež 4, Gregori 4, Possega 9, Schiulaz 3.
Moštvi sta si bili vseskozi enakovredni in razlika v koših je bila minimalna. Le proti koncu srečanja so se Brežani odlepili in zasluženo slavili.
Omeniti je treba, da je Bor nastopil brez nekaterih ključnih igralcev, kar se je na igrišču krepko poznalo. V Borovih vrstah gre pohvala Debeljuhu, ki je bil nedvomno najboljši igralec na igrišču. Pri Bregu pa zaslužijo pohvalo vsi igralci, nekoliko več pa je pokazal Ravel Gombač. (Stojan)
GORIZIANA - DOM 40:57 (16:22)
DOM: Pavšič, Primožič, Bordon 2, Ambrosi 26, Spacal 14, Bednarik, Feri, Sošol 15, Faganel.
Domovci so v 4. povratnem kolu osvojili dragoceno zmago. Po dogovoru med obema društvoma, so tekmo odigrali v telovadnici Kulturnega doma, belo-rdeči pa so povsem zasluženo slavili. (M. Čubej)
MINIBASKET
LIBERTAS — BOR 30:21 (12:7)
BOR: Sancin 5, Oberdan 1, Bonamo-re 1, Brazzani 8, Pussini 2, Flego, Prašelj 3, Furlani 2.
Na turnirju, ki ga organizira Liber-tas in je namenjen minikošarkarjem letnika 1977 in mlajšim, so borovci klonili pred močnejšimi domačini. Vsi so se izkazali zaradi borbenosti in požrtvovalnosti, najboljši strelec pa je bil tokrat Brazzani.
Z udeležbo na DP Gran Fondo v Oder zn
Začetek sezone za rolkarje Devina
Devinčani so si zavihali rokave in spet pričeli z delom. Letošnja ekipa je sestavljena iz šestih rolkarjev. V kategoriji cicibanov imamo Andreja Legi-šo (letnik 75), Davida Širco (letnik 75) in Deana Perica (letnik 74). V višji kategoriji, to je v kategoriji mlajših začetnikov, bodo branili barve Devina trije atleti in sicer Andrej Antonič (letnik 71), Rajko Zečevič (letnik 71) in Ervin lori (letnik 70). Ekipa trenira pod skrbnim vodstvom Antonia lorija. Treningi so vsak dan in trajajo po dve uri. Po lažjih začetnih treningih so sedaj priprave že bolj intenzivne. Devinčani se bodo udeležili vrste promocijskih tekmovanj in seveda tudi državnega prvenstva, ki je sestavljen iz šestih preizkušenj. Prva bo 18. t. m. v Vicenzi, druga 8.6. v Pordenonu, tretja 6.7. v Lasinu (Trident), četrta 7.9. v Gressomeiu (Aosta), peta 14.9. v Guig-lii (Moena) in šesta 28.9. v kraju Lucca. V nedeljo pa so se udeležili državnega prvenstva Gran Fondo v Oderzu. Proga je bila razdeljena na tri dele, in sicer za najmlajše (10 km), druga, je merila 20 km, za najstarejše pa 45 km. Vse pa so potekale po ravnem. Tekmovanje je organiziral Sci fondo la Muterà. Naši so se dobro odrezali, začenši s kategorijo cicibanov. Najvišjo
uvrstitev je dosegel Andrej Legiša, ki si je priboril 4. mesto. Višja uvrstitev pa mu je ušla le za par sekund. Na dobrem 7. mestu se je uvrstil David Širca, na 9. mestu pa Dean Peric. Tudi v kategoriji mlajših začetnikov so se naši izkazali. Andrej Antonič si je priboril odlično 5. mesto, Ervin lori 10., Rajko Zečevič pa 20. mesto.
LESTVICE:
CICIBANI: 1. Glauco Massei (GS Unicars L2, letnik 73) 25'51 0; 4. Andrej Legiša (SK Devin, 75) 30 17 7; 7. David Sirca (SK Devin, 75) 32'50'2; 9. Dean Peric (SK Devin, 74) 38'55"7.
MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Roberto Dezolt (GS Forestale Roma, 70) 21'43"2; 5. Andrej Antonič (SK Devin, 71) 23'51’T; 10. Ervin lori (SK Devin, 70) 25'28"3; 20. Rajko Zečevič (SK Devin, 71) 30T4"9. (Elio lori)
JADRANJE: Regata v Piombinu
Spodbuden nastop Sireninih deskarjev
V soboto in nedeljo je Circolo velico Piombinese priredil državno regato za jadralne deske 2. divizije IYRU.
MLADINSKE IGRE: odbojka
Kar dve naši šoli na deželnem finalu
J kraju Fiume Veneto pri Pordeno-bo danes deželni finale v okviru adinskih iger v moški in ženski od-
e Kosovel, med moškimi pa so se v želni finale uvrstili tudi dijaki go-kega Trinka, da je slovenska odbojna tem tekmovanju res dobro ža-
leč po predvidevanjih imata obe >i ekipi dobre možnosti, da se tudi deželni ravni izkažeta. Šola Koso-. že tretje leto zapored nima v po-ìjinskem merilu enakovrednega :meca in prepričani smo, da nas deda niti tokrat ne bodo razočarala,
čeprav jih čaka nedvomno težja naloga. Za vozovnico za nastop na državnem finalu v Rimu se bodo potegovali tudi dijaki Trinka. Ekipo sestavljajo v glavnem odbojkarji društev Val in Naš prapor, vodil pa jih bo prof. Kodrič. Kaže, da je konkurenca za naše fante dostopna in da imajo res lepe možnosti za uspeh.
SPORED MOŠKI: 9.30 Videm -Trinko; 10.30 Trst — Pordenone; 15.00 finale za 1. mesto.
SPORED ŽENSKE: 9.30 Gorica Videm; 10.30 Kosovel — Pordenone;
15.00	finale za 1. mesto Finalnih tekem za 3. mesto ne bo.
Med udeleženci sta bila tudi predstavnika tržaškega pomorskega kluba Sirena David Poljšak in Aleš Zetko, ki sta dosegla nekaj spodbudnih rezultatov. V lahki kategoriji je bil Poljšak deveti, v težki pa je Zetko zasedel 15. mesto. V prvi preizkušnji je David dospel na cilj četrti, toda na naslednjem startu se je neki tekmovalec nerodno zaletel vanj in zamujenega ni bilo več mogoče nadoknaditi. V prvem plovu se je izkazal tudi Žetko, ki je bil odličen sedmi. Žal tudi on ni uspel obdržati visoke uvrstitve.
REZULTATI
LAHKA KATEGORIJA: 1. Diana (CDV Gravedona); 2. Caramante (Piombino); 3. Bulgeri (CN Amici V* Cervia); 9. Poljšak (TPK Sirena).
TEŽKA KATEGORIJA: 1. Ferrando (GSC Genova); 2. Moretti (CV Torbo-le); 3. Depetrini (CN Loano); 15. Žetko (TPK Sirena).
(D. Poljšak)
Pri SK Devin razdelili funkcije
Na seji 29. 4. je novoizvoljeni odbor SK Devin porazdelili funkcije med odborniki.
Predsednik: Edvard Bernhard, podpredsednik: Mauro Franza; tajnik: Lucijan Sosič; blagajnik: Albert Zenič; referenti za alpsko smučanje: Mauro Franza, Kristjan Zidarič in Franc Biščak; referenti za nordijsko smučanje in rolke: Evelina Vidau, Anton lori, Alojz Semolič, in referent za planinstvo: Jordan Purič; nadzorni odbor: Mario Kralj, predsednik, Bruno Škerk, Mirko Škabar.
Maraž predsednik športnikov Soče
Jožko Maraž je bil potrjen za predsednika Športnega združenja Soča iz Sovodenj. V okviru združejna pa so si ostale odgovornosti takole porazdelili: Edi Pellegrin (podpredsednik), Benjamin Černič (tajnik), Mario Černič (blagajnik), Gabrijel Devetak (gospodar), Marjan in Igor Černič (teh. vodja), Andrej Fajt (tisk).
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
7. maja 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Sokoli letijo čez Mesinski preliv
Varstveniki narave in divji lovci prvič iz oči v oči
REGGIO CALABRIA — Te dni so se ob Mesinskem prelivu zbrali varstveniki narave iz devetih evropskih držav, da bi opazovali priseljevanje posebne vrste sokola, ki sicer živi v Alriki, vendar se pride razmnoževat v okolico Mesinskega preliva. Ko so se tile znanstveniki predvčerajšnjim zbrali na kraju, kjer naj bi v prihodnje stal nosilni steber visečega mosta čez preliv, so se znašli v zelo razgibani družbi. Obkolilo jih je kakšnih sto lovcev s puškami, ki niso hoteli nič slišati, da bi se odpovedali divjemu lovu, dejavnosti, ki jo opravljajo, odkar pomnijo.
»Prvič se je zgodilo, da so se iz oči v oči pogledali tisti, ki kršijo zakone, in oni, ki so zadolženi za njihovo spoštovanje,« je izjavil Mario Pastore, predsednik italijanske zveze za zaščito ptic (LIPU). Na posvetu strokovnjakov, ki ga je poleg LIPU prirejala tudi mednarodna zveza za zaščito ptic (ICPB), pa je minister za varstvo narave Valerio Zanone poudaril volje Italije, da zavaruje tako ptice kakor tudi tiste, ki želijo v miru opazovati ta zanimiv pojav.
Ta vrsta sokola, ki mu v tistih krajih pravijo »adorna«, je zaščitena z vsemi mogočimi zakoni, vendar jih divji lovci izigravajo.
Ves priobalni pas v okolici Reggio Calabrie in Mesine je poln na črno zgrajenih cementnih in železnih bunkerjev, iz katerih v času lovske zapore, se pravi v mesecu maju, oboroženi ljudje kot obsedeni streljajo na ptice, ki se prav sedaj priseljujejo v velikih jatah.
Posvet so sklenili s sprejemom resolucije, v kateri zahtevajo, naj italijanska vlada, v sodelovanju s poljskimi čuvaji in LIPU, ustanovi posebno središče za vzgojo ljudi in ohranjanje ptic roparic, ki preletavajo Mesinski preliv.
■ SOFIJA — Bolgarski tisk o nesreči v Črnobilu navaja samo Tassova poročila. Zanj je radioaktivnost normalna. V njem ni mogoče zaslediti nobenih priporočil državljanom, kako naj se ravnajo, zlasti naj ne uživajo sveže zelenjave in mleka.
Dolga ni 100.000, ampak »komaj« 70.000 svetlobnih let
Rimska cesta je »krajša«
WASHINGTON — Naša galaksija ali Rimska cesta, kot jo poznamo s šolskih klopi, je znatno manj razsežna, kakor se je doslej mislilo. Pa tudi Sonce in njegovi planeti z Zemljo vred so galaksijinemu jedru bližji, kot so do sedaj kazali računi. Do tega zaključka je prišla skupina ameriških zvezdoslovcev, ki je za izmerjenje teh ogromnih vsemirskih razdalj uporabila radioteleskope v New Mexicu, Zahodni Virginiji, Kaliforniji in Massachusettsu.
S tem novim načinom merjenja so astronomi ugotovili, da obseg Rimske ceste, spiralnega ozvezdja z 200 milijardami nebesnih teles, ne znaša 100.000, ampak »komaj« 70.000 svetlobnih let. Izračun je poleg tega pokazal, da je Sonce oddaljeno od središča galaksije 23.000 svetlobnih let, medtem ko je poprej prevladovalo prepričanje, da ta razdalja znaša 33.000 svetlobnih let. Svetlobno leto ustreza, kot znano, razdalji, ki jo svetloba ob hitrosti 300.000 kilometrov na sekundo prepotuje v enem našem letu in ki znaša 9,5 bilijona kilometrov.
Ugotavljanje razdalje od središča Rimske ceste se je v preteklosti opravljalo z merjenjem jakosti svetlobnega sevanja nebesnih teles, toda ta sistem ni povsem zanesljiv: jedro galaksije je namreč omračeno s tonami in tonami vesoljskega prahu in plinov, ki motijo natančno preverjanje svetlobne jakosti. Za merjenje po novi metodi so ameriški zvezdoslovci morali poiskati izhodiščno merilno točko: izbrali so jo v nedavno odkritem območju mladih, komaj nastalih zvezd v središču galaksije. To območje obkroža oblak prahu in plina, ki se naglo širi in v katerem so specifična telesa, katerih sevanje je uglašeno na takšne radijske frekvence, da jih zemeljski radioteleskopi zlahka zaznavajo. No, z merjenjem gibanja teh teles je astronomom uspelo mnogo natančneje izračunati razdalje v naši galaksiji.
Kače umorile 70.000 oseb
SAO PAULO Vsaj 70.000 oseb ena leto umre v Braziliji zaradi pika strupenih kač. Strah zaradi takšne grozne smrti je postal v javnosti bolj prisoten po grozni smrti osemletnega otroka, Edwana Lopesa de Silva, ki ga je zelo strupena kača »jararacucu« pičila v bližini Brasilie. Otroku so najprej morali odrezati nogo, pa ga tudi s tem niso rešili. V bolnišnici je namreč primanjkovalo strupa proti kačjemu piku. Ko pa so ga prinesli, je bilo že prepozno. *
Tisk obširno poroča o tem vprašanju. Znana ustanova Butanta v Sao Paulu, ki je nastala v začetku stoletja, pripravlja le omejene količine protistrupa. Letno bi ga potrebovali kakšnih 450.000 doz, zdravstvena oblast pa ga ima samo 180.000 doz. Pričakujejo, da bo do zadostnih količin prišla prihodnje leto. Do takrat bo potrebno poskrbeti tudi za distribucijsko mrežo.
Zdravilo pridobivajo tako, da strup vbrizgajo konjem, ki poskrbijo za obrambna telesca. Ustanova Butanta bi potrebovala žive kače, da bi iz njih v laboratorijih lahko iztisnili strup. Kmetje, ki se s kačami srečujejo, pa jih povečini pobijajo, ker se nočejo izpostavljati nevarnostim, ki jih prinaša lov in kasnejše pošiljanje kač v Sao Paulo. Kmetje so se odrekli lovu na kače, čeprav jim je Butanta za vsaki dve kači brezplačno dajala po eno injekcijo protikačjega strupa.
Lepotice s podvezo
GENOVA — Človekova fantazija ne pozna meja, posebno na nekaterih področjih se vedno znova preiskuša. Cicciolini, ki smo jo objavili včeraj, je za svoje »totalno« slačenje pretor prisodil šest mesecev zapora, kar ji je samo še povečalo popularnost. Tale tri dekleta pa so se v nočnem lokalu Diva v Genovi, ob sponsorizaciji neke ameriške cigaretne tovarne, udeležile tekmovanja za »miss podveze«. Zmagala je 18-letna Iris (v sredini), ki bo zastonj potovala v Pariz.
Umrl je avtor te slike
MIAMI BEACH — Tukaj je umrl Murray Becker, član Associated Press pho-tographer, ki je po svetu zaislovel s fotografijo gorečega nemškega cepelina Hindenburg. Sliko je posnel leta 1937, ko se je Hindenburg, ponos nacistične Nemčije, vžgal ob prihodu v Ameriko in zgorel. Sliko ocenjujejo za največjo fotografsko mojstrovino vseh časov.
Gradnja laboratorija za znanstvene raziskave
Spojitev dveh vesoljskih postaj SZ
Kozmonavta Kizim in Solovjov že 50 dni v vesolju
MOSKVA — Vesoljska ladja »Sojuz T 15« se bo danes priklopila znanstveno— raziskovalni postaji »Saljut 7 Kozmos 1686«. Kozmonavta Leonid Kizim in Vladimir Solovjov, ki sta v vesolju že 50 dni, se bosta tako preselila, saj sta še do predvčerajšnjim bila na matični orbitalni postaji »Mir Progres 26«, od katere se je ladja »Sojuz T—15« istega dne odklopila.
Vse aparature na ladji in na obeh postajah redno delujejo, kozmonavta se pa tudi dobro počutita, kakor je sporočila moskovska tiskovna agencija Tass.
Vesoljska postaja z laboratorijem za znanstvene raziskave »Saljut 7« je v vsemirju že od 19. aprila 1982 in je bila junija lani deležna popravil na električnem sistemu zaradi resnejše okvare. Matično postajo »Mir« (po naše svet) so pa na krožni tir okoli Zemlje izstrelili 20. februarja letos, nakar sta se nanjo s »Sojuzom T—15« pripeljala Kizim in Solovjov. Pozneje so tej postaji priklopili še tovorni ladji: prvo, »Progres 25« so razstrelili brž potem, ko je na matično postajo pripeljala živež in razne naprave; druga, »Progres 26«, pa je še zmerom priklopljena k omenjeni postaji.
Pred 60 leti tragedija cepelina »Norge«
RIM Ob 60-letnici prvega poskusa preleta severnega pola s cepelinom »Norge«, se pravi z balonom, napolnjenim z vodikom, v katerem so bili trije polarni raziskovalci, Amundsen, Ellsworth in Nobile, so včeraj v norveškem kraju Vadso odkrili spominsko ploščo. Svečanosti je prisostvovala tudi vdova pokojnega generala Um-berta Nobila, Gertrude Nobile.
Za tiste, ki ne poznajo tega podviga, poskus prvega poleta iz Rima v Alas-ko, naj povemo, da se je tragično končal na večnem polarnem ledu, da se je okoli dogodka veliko pisalo, se ga tudi obsojalo, in da so o njem napisali knjige in posneli filme, kajti odprava je bila vse prej kot znanstveno dognana, poleg vsega pa izvedena zelo površno. Tragedijo je preživel samo takratni polkovnik Nobile, ki ga je rešila neka sovjetska ladja.
Včerajšnjega obujanja spomina na tragični maj 1926 so se udeležili številni predstavniki Italije. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi stolp, na katerega so vzidali spominsko ploščo.
Ta stolp, ki je iz železa, je Nobile postavil, da so 6. maja nanj privezali cepelin, preden je nadaljeval pot proti otokom Svalbard. Stolp uspešno kljubuje polarnim nevihtam.
Gmfiotùy
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) • Tel 794669
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje
izredne cene na vseh artiklih