Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljsl: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ee ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
Štev. llO.
V Ljubljani, v ponedeljek 22. maja 1888.
Letnilt XVI.
Boulanger.
V nobeni drugi evropski državi bi se toliko ne govorilo in ne pisarilo o politiku, kakeršen je general Boulanger; a narod francoski je vnemljiv za lepo doneče besede, ljubi pustolovce, všeč so mu vedne izpremembe. O tem moži, čegar im£ še pred dvema letoma ni bilo znano svetu, ne bomo izrekli nobene sodbe; mogoče je, da bo zgodovina imenovala njegovo ime, ko se bo danes ali jutri preživela republika francoska, toda doslej ni storil še ničesa, kar bi moglo mu pridobiti naklonjenost narodovo. Boulanger zastopa idejo maščevanja za Alzacijo in Loreno, in to je vse.
Govori njegovi so sicer polni mamljivih fraz, a nove misli zastonj iščeš v njegovih besedah. Program njegov je zmes vseh zahtev in želj parlamentarnih strank. Glede na vnanjo politiko je rekel Boulanger, da bi bil norec, ko bi hotel vojsko, bil bi pa tudi malovrednež, ko bi dežele ne pripravil za »vse slučaje". Gledč na notranjo politiko se je izjavil, da se morajo združiti vse stranke ter prezirati vsa mala dnevna vprašanja. To idejo izrazil je že Gambetta, toda izvršiti je ni mogel. Parlamentarizem ovira vsak napredek, zato se mora razpustiti zbornica in premeniti ustava. Boulanger je nasprotnik diktaturi, tudi svoji, zato ni treba republiki predsednika.
Iz tega je razvidno, da je Boulanger sprejel v svoj program točke oportuncev, radikalcev in konservativcev. »Cesarstvo je mir", rekel je že Napoleon III. Ta izrek je junaku clermontskemu jako všeč, zato ga je pobral iz zgodovinskih zapiskov ter rekel: »Boulanger je mir." Originalen je pač v tem, da si izposojuje stavke iz klasikov, zgodovinarjev in politikov, ne da bi naznanil vire. Monarbisti pobijajo onemogli parlamentarizem, Boulanger tudi. Oportunci se bojč diktature, Boulanger tudi noče slišati o njej. Eadikalci zahtevajo republiko brez predsednika, isto ponavlja general Boulanger. Kdo naj vlada v državi, ki nima najvišjega poglavarja, ne zbornice,
to ve le Boulanger sam. Ko bi kje drugje vstal mož in razvil enak program, govoril bi svet: ta se je osmešil, on je politično mrtev.
Vendar moramo Boulangerju priznati, da ima trdno voljo doseči v državi najvišjo oblast. On poznd svoj narod, prilizuje se njegovim strastem, ker ve, da potrebuje narod moža — odločnega vladarja. Isto je bilo pred Napoleonom I.
Narod se je bil naveličal krute revolucije in se je rad pokoril pod železno roko Napoleonovo ter daroval kri in premoženje na bojiščih proti celi Evropi. Drugače je bilo v Franciji za časa restavracije. Louis Filip je prišel na prestol s pomočjo zvitih borzijancev; bil je slab, zato ga je spodil narod. Napoleon III. je imel slučajno ime slavnega vojaka in trdno vero, da je vstvarjen za cesarja. Pridobil si je neomejeno moč; skoraj cela Evropa ležala mu je pred nogami, njegov migljej odločeval je mir in vojsko. Ali kapitalizem je bil močnejši od cesarjeve volje, in cesarstvo se je zrušilo.
Tretja republika si je postavila malika mamona ter mu na žrtveniku daruje zadnji narodov idejal, vero. Tudi republikanska vlada je doživela osode-polno število 18 let; narod je nezadovoljen, državna vlada je propala. Francija potrebuje moža, ki bi zopet pokazal železno moč, trdno voljo in veljavo. In ker narod ne dobi boljšega moža, oklenil se je Boulangerja.
Govor drž. posl. Karola Klima
za gimnazijo v Kranji.
(V seji državnega zbora dne 8. maja t. 1. v specijalni debati o budgetu.)
(Konec.)
Pred nekimi leti je izšla knjižica o kranjski gimnaziji, iz katere posnamememo, da je v zadnjih sedmih, oziroma osmih letih 170 nekdanjih učencev kranjske gimnazije v javnih službah, mej temi 9 doktorjev raznih strok; to je za osem let gotovo
lepo število. Tudi to ni res, da se na slovanskih šolah manj zahteva in da si mladi ljudje ne pridobe dovolj znanja. Obiščite gimnazijo v Ljubljani, kjer so slovenske in ne nemške paralelke, in prepričali se bodete, da napredek na slovenskih paralelkah ni slabši, ako ne večji, kakor v nemških razredih; prepričali se bodete, da od slovenskih učencev več zahtevajo, kakor od nemških, iu da ravno nemški učenci, kar je čudna prikazen, v svojem nemškem materinem jeziku slabeje napredujejo, kakor slovenski ; to morda pride od tod, ker so slovenski učenci pridnejši od razvajenih otrok nemških starišev.
Dalje moram omeniti, da sta pred nekimi leti dva učenca, ki sta na nemško-slovenski gimnaziji v Rudolfovem dobila consilium obeundi, šla na spodnjo gimnazijo v Kočevje iu tam izvrstne imela rede. Iz tega razvidite, kje več zahtevajo od učencev, na nemških ali slovanskih šolah.
Tudi to ni res, da prebivalstvo v Kranji želi, da poneha gimnazija. Omenil sem že, da je 36 občin, ki so po številu in omiki skoraj najvažnejše na Gorenjskem, poslalo peticijo deželnemu zboru, naj bi se potegnil za gimnazijo, in te občine gotovo bolj poznajo pravo mišljenje slovenskega prebivalstva, kakor poslanec, ki le kratek čas preživi na Kranjskem in je še v tem kratkem časi le z ozkim krogom kranjskega prebivalstva v dotiki.
Res je sicer, da nekateri ljudje raje pošiljajo svoje otroke v Ljubljano, kakor v Kranj. A to so ravno revnejši ljudje, ki hočejo poslati svoje otroke v šolo, pa nimajo potrebnih sredstev, da bi jih vzdržali, marveč se zanašajo le na milosrčnost ljudi, in tem je torej deželno glavno mesto z večjim številom prebivalstva ljubše od malega mesta na deželi. Sicer moram priznati, da se mora nadarjenim revežem pomagati z milodari na srednjih šolah, vendar je umevno, da so tudi najradodarnejši ljudje in najboljša srca konečno nevoljni, ako morajo vedno dajati vsled večjega števila revnih, pa vačkrat slabo nadarjenih učencev. Nasprotno pa je za srednje
LISTEK.
Le pošteno!
Slika iz življenja. Češki spisal Al. Dostal, prevel H. II—e.
V.
Janovski gospod župnik so bili časti vredni starček. V celi občini, v celi župniji ni mogel nobeden o njih slabe besede reči, in bili so vendar v Janovi skoraj 40 let. To je bil vinograd njih delanja, samo dve leti so bili drugje. Poznali so tudi vsakega otroka, vsakega soseda, in ne samo po navadi, pa tudi v srcu. Znali so brati svojim iz-ročencem iz duše. Kako pa tudi ne, saj so jih tudi krstili, učili, jim s sv. zakramenti stregli in marsikaterega so že na pot v večnost pripravili, in oni dozdaj žive, ko so skoraj po čudežu ozdraveli. Z eno besedo: stari gospod župnik so bili duša svoje župnije.
Ko je Bartoš bojazljivo potrkal in vstopil v sobo, uganili so gospod župnik precej, kaj pomeni ta nenavadni obisk, pa vendar so se delali, kakor di nič ne vedo. Ko sta se pogovarjala o tem iu onem, in Bartoš ni mogel nikoli z resnico ua dan, vprašajo duhovnik: »Torej Urh študira zopet?"
Kočar je za nekaj časa odgovoril: „0 ne študira, častiti gospod, je doma."
»In zakaj?" vprašal je starček.
»Zato ker nimam denarja, da bi ga podpiral, in sam na-se se ne more zanašati. Poučevanje ni vse."
»Kaj pa hoče početi? kam se obrniti?" vprašali so gospod župnik, hodeč po sobi.
»Tega ne veni jaz in Urh tem manj. Zato ker ne vemo kaj bi počeli, obrnili smo se do vas, da nam svetujete, častiti gospod, in nam pomagate. Bog vam bo vrnil." Bartoš se je začel solziti. Ko je pošiljal sina na študije, ni pomislil, da se bo zaradi tistega koraka jokal.
»Jaz bi mu rad pomagal s kakšnim goldinarjem za začetek, pa tukaj gre še za dve leti na gimnaziji, in po maturi je tii še Praga, visoke šole . . ."
»Urh bo šel v semenišče in bo oskrbljen", pretrga Bartuš župnikov govor.
»Bo šel, ali ne bo šel! Nekateri obeta 8 let, pa pri koncu 8. leta se razmisli, ne gre iu stariši imajo nove skrbi, iu mnogo večje, nego popreje. Siliti koga v kak stan je neumno; veselja ni mogoče vsiliti, to mora biti že v človeku. Jaz poznam ljudi, kateri so šli prisiljeni v semenišče, stariši niso jim dali ali so umrli, in dijak ne vedoč, kaj bi počel, je vstopil v duhovski stan, pa dolgo
časa ni ostal, in če tudi je ostal, če je prestopil po 4 letih kot novomašnik semeniški prag, veliko časti in zaslug ni sv. cerkvi zadobil. Bil je nezadovoljen, čmeren, tožljiv, ni se brigal za svoje dolžnosti itd. To je tudi velik greh siliti koga, naj bi bil to ali ono, če nima k temu ljubezni, veselja. Rečem vam to zato naprej, da Urha nikamor ne silite, ne gonite, če ne pojde sam od sebe, iz svojega lastnega prepričanja in nagiba. Bolje je biti zadovoljnim delavcem, kot v duhu in srcu nezadovoljnim imenitnim gospodom."
»Pa saj poznate Urha", zagovarjal je Bartoš svojega sina, »bil je zmirom tih, miren, v cerkvi vsak dan, v življenji svetnikov je imel veselje, v gostilne ni zahajal; ta je za semenišče skoraj vstvarjen."
»Vsa čast vašemu sinu, ljubim ga, rad ga vidim, pa človek je le človek, obrne se kakor trstika, in iz mirnega in tihega je pozueje drug človek. Mirna voda bregove podira."
Kočar se je zamislil, kapico točil v rokah in oči je vprl v preprogo na tleh. Proč je upanje, proč veselje.
»Ko bi se pa", nadaljuje gospod župnik, »Urh trdno odločil za duhovski stan, naj gre k frančiškanom. Ti ga bodo dali po enoletnem novicijatu
prebivalstvo, za srednjega kmeta, ki hoče poslati v šolo svoje otroke, za katere pa so troški v deželnem glavnem mestu preveliki, ravno gimnazija v Kranji prav pripravna, ker so manjši troški in se strinjajo s premoženjem in ker more tam lažje otroke nadzorovati zaradi manjše oddaljenosti.
Najmanj pa velja trditev, da je gimnazija v Kranji le gimnazija za kazen. Ako veljd to načelo, potem bi se morali pritožiti vsi juristi, ki so kot pristavi, okrajni sodniki, komisarji, okrajni glavarji v večji vasi ali mestu na deželi, da so nastavljeni v kaznilnici, ker vsak ne more priti takoj kot deželne sodnije svetovalec ali vladni svetnik v deželno glavno mesto, ali kot dvorni svetnik ali celo kot sekcijski načelnik v državno glavno mesto.
Dalje se tudi ne sme prezreti, da se ti ljudje ne pošiljajo na te šole kakor vojaki, marveč dobe te službe vsled prostovoljnih prošenj; in tak uradnik, ki je sam prosil za tako službo, nima pravice pritoževati se, da je na kaznilnici.
Že zadnjič je bilo rečeno, da je tudi manjšina našega deželnega zbora priznala potrebo druge gimnazije za Kranjsko, in zato prosila gospoda na-učnega ministra, da to stvar in navedene vzroke dobro presodi in uvažuje.
Imenovani sklep kranjskega deželnega zbora dal mu bo priliko, da reši to vprašanje na tak način, ki se strinja s častjo vlade in koristmi državnih financ, z željami in potrebami slovenskega prebivalstva. Vas pa, gospoda moja, prosim, potrdite blagovoljno od mene nasvetovano resolucijo, ako pride v visoki zbornici v obravnavo. (Dobro! Dobro! na desnici.)
Politični pregled.
V L j u bij an i, 2 2. maja. Notranje dežele.
Gospodska zbornica ima svojo prihodnjo sejo dne 25. t. m. Mej drugimi predmeti je ua dnevnem redu tudi drugo čitanje postavnega načrta, s kojim se predrugačuje zakon z dne 20. junija 1872 o poučevanji veronauka na ljudskih in srednjih šolah in na pripravnicah.
Iz Brna se brzojavno poroča „Agr. Tagblattu" : Po sklepu državnozborskega zasedanja se bo odpovedal nalivni minister Gautsch. Njegovim naslednikom je izbran tukajšnji cesarski namestnik dr. grof Schonborn.
„Egyetertes" zatrjuje, da vlada še ni ničesa sklenila glede osebe novega veleposlanika v Londonu namesto odstopivšega grofa Karolyija.
»Pol. Con-." objavlja svarilo pred izseljevanjem v Grško. Posebno iz Dalmacije in južnega Tirolskega potujejo ljudje mnogoštevilno v Grško, a godi se jim slabo, ker tam ne manjka delavskih moči; iskati si morajo, ako nočejo trpeti lakoto, zaslužek v kamnolomih, kjer pa kmalu žalostno poginejo vsled prevelikega truda in nezdravega obnebja.
V Ercegovini, v bileškem okraji, pokazala se je dne 16. t. m. roparska četa 15 mož pod po-veljništvom Milutina Iliča. Ta vest je skoraj gotovo v zvezi s poročilom iz Kotora, da je ušlo več vjet-nikov iz črnogorske kaznilnice. Orožniki so takoj pričeli preganjati roparje ter se je posrečilo neki straži ustreliti dne 17. t. m. vodjo Milutina Iliča.
Obravnave mej Smolko in načelniki levičarskih klubov o skrajšanji proračunske debate so se ponesrečile.
Vnanje države.
Papež Leon XIII. je odposlal predvčerajšnjim brazilijanskim škofom okrožnico glede opustitve suženjstva. Sv. Oče pravi v njej, da mu ni bil povodom njegove svečanosti nobeden dar toliko drag, kakor oni brazilijanskih škofov, ki so pri tej priložnosti rešili mnogo sužnjev trdih spon. Papež potem navaja, koliko je vsigdar storila cerkev za prostost sužnjev in sklepa z razgovorom o krščanski prostosti sploh.
Sprava mej srbskim kraljem in kraljico Natalijo se ni posrečila vsled kraljeve trdovratuosti. Dunajski krogi smatrajo položaj v Srbiji jako nevarnim ter so za trdno prepričani, da Avstrija ne bo mirno gledala večjih nemirov v Srbiji. Na Dunaji bivajoči srbski visokošolci priredili so kraljici navdušene izjave, pred kraljem pa se baje niso niti odkrili. Kralj obravnava z Jiinderbanko" zaradi necega posojila. — „Times" je dobila brzojavno poročilo, da so v zaječarskein okraji izbruhnili nemiri. Leta 1883 so bili v ravno tem okraji veliki neredi ter si je Kristič s svojimi krvavimi razsodbami postavil mej tamošnjim prebivalstvom trajen spomenik. Napominana vest se odločno preklicuje.
Pri seji bolgarskega ministerskega soveta dne 18. t. m. je izrazil princ Koburški svojo posebno zadovoljnost o prisrčnih sprejemih, koje mu je narod priredil mej njegovim potovanjem, ter je naznanil, da bo izročil ministerskeinu predsedniku Stambulovu pismo, v kojem objavlja narodu svojo pohvalo in posebno naklonjenost.
Rumunska vlada je razpustila bukareški mestni svet ter razpisala nove volitve. Stranka raz-puščenega občinskega sveta se ne bo udeležila volitev, ker po njenem mnenji ni zadosti zavarovana volilna prostost pod sedanjim ministerstvom.
Italijansko ministerstvo se ne upa spraviti poštenim potom zloglasni novi kazenski zakonik v deželo ter skuša zaradi tega to storiti po ovinkih in stranskih stezah. „Capitan Fracassa", na koji posebno opozoruje občinstvo „Osservatore Romano", piše minoli petek: „Mnogo poslancev je izrazilo željo, da bi še pred poletenskimi počitnicami potrdila zbornica novi ,codice penale'. Ker bi bilo pa to nemogoče, ako bi hoteli čakati, da pride pri navadnih popoludanskih sejah na dnevni red, sklenili so napominani poslanci predlagati dopoludanske seje, pri kojih bi se izključljivo posvetovali le o tem zakoniku. Pravosodni minister je s tem predlogom jako zadovoljen". „Osservatore Romano" pravi, da je v tem predlogu nova nevarnost, ker je sploh znano, da zahaja k dopoludanskim sejam le malo čmernih poslancev in da se pri tem postopa jako površno. Iz vsega se vidi, da hočejo proglasiti sovražniki sv. Stola ta načrt postave, ne da bi prav za prav zbornica o tem vedela kaj natančnejšega. — Dne 14. t. m. obravnaval je rimski občinski svet v drugič o predlogu, naj prepusti na „Campo de' Fiori" prostor za spomenik Giordanu Brunu. Pri glasovanju zmagala je katoliška stvar, kajti predlog je propadel s 36 proti 29 glasovom. To glasovanje je pa tudi oseben poraz ministerskega predsednika Crispija, ki je obljubil radikalcem vladno in kraljevo podporo v tej zadevi; vprašanje je sedaj, ali bo razpustil Crispi vsled tega mestno starešinstvo. Ako to stori, zgodi se prav lahko, da bodo volilci vzlic vsemu pritisku z nova volili svoje dosedanje možate zastopnike ter tako odtrgali popolnoma kriuko raz obraz novoitalijanski maskeradi.
Onemoglost francoske zbornice pokazala se je posebno očitno pri otvorjenju dne 15. t. m. Koj prvi dan zavrgla je postavo o zvišanji carine od
izšolati, potem stopi v red in ostane ali v samostanu ali pa pride na faro na deželi."
Bartošu se je v očesu zabliskalo od veselja. Torej vendar se bo izšolal, vendar one ponosne kmete prekosi!
„Časih se pa zgodi, da dijak, ne vedoč kaj bi počel, vstopi v samostan, izšola se, in potem reče samostanu: ,z Bogom!' To je nepošteno dejanje, to je tatvina. Red očetov frančiškanov je revem, ko so mu bila vzeta posestva, komaj živi, in ko ima še na tak način zgube, ne moremo se nikakor čuditi, da propada, peša. In če tudi bi tega ne bilo, je tu nepoštenost, sleparija, hinavstvo. Pa verjemite mi, da tak, ki si je na tak način življenje zagotovil, nima na tem svetu sreče, da se toči v valovih življenja, da pada in pada, da se spominja oni srečnih časov, ko je bil v samostanu, in se kesa, da je zapustil srečno bivanje. Pravila reda spozud v enem tednu, in celo leto ima za premislek."
Bartoš ni slišal besed vnetega gospoda župnika, njemu je bila na misli roka, katera mu je pomagala, ko so se mu smejali, da bode njegov Urh krave pasel, oral, vlačil.
„Premislite torej vse dobro", dostavil je duhovnik, „ia pomislite, na moje besede, pogovorite
se s sinom in potem še-le bomo mogli delati. Brez njegove volje ne moremo razsojevati."
„Kaj volja", mislil si je Bartoš na poti domu, „če bo le Urh šel na študije, če se le moja hrepenenja in želje spolnijo!" Kako se bo smejal, ko bo sporočil v nedeljo pri občnem shodu vsem, da ga Urh ne stane niti vinarja več, da ga živi, oblači samostan, da ga ima skoraj preskrbljenega in sicer tako, kakor ne bo nobeden sin v Janovi 1 Kako se bo mračil in jezil ošabni župan Ilanuš, in kako se bodo grizli kmetje v usta, ko bodo vse to slišali, videli?!
Ko je to slišala Bartoška, ustrašila se je, potem pa, ko jej je mož zagotovil, da bo Urh tudi mašnik, bila je polna skrbi, ali bo imel v Janovu pridigo in slovesno novo mašo, in ko jej je bilo vse to zagotovljeno, zajokala se je od veseija.
In Urh?
Saj je miren, tih, v cerkvi vsak dan, in o življenji svetnikov ima veselje! Gotovo se bo tudi veselil, ko se bo vrnil in iz hvaležnosti starišem roko poljubil. Bartoška je koj začela pripravljati perilo, da bi bilo vse v redu, kadar bo potreba, in na vsak kos perila je pala solza. Oj ti dobro materino srce!	(Dalie Prih)
turšice in alkohola, akoravno je mej posvetovanjem o tem predmetu sprejela z ogromnimi večinami več dostavkov k postavi. — Ministerski predsednik Flo-quet je sprejel deputacijo delavcev, ki so zapustili delo v steklarnah, ter jim zatrjeval svojo naklonjenost. Cuje se, da bo vlada vendarle potrdila sklep pariškega mestnega svota o 10.000 frankov podpore tem delavcem, ako ga mestni svet z nova potrdi v predrugačeni obliki. To so tudi storili mestni očetje; denar se ne bo razdelil mej delavce, ki so zapustili delo, marveč se bo izročil raznim županom, ki ga Dodo porabili v podporo delavskim družinam. — Dne 15. t. m. je otvoril pariški nadškof v Parizu catoliški shod; prečital je udanostno adreso sv. Očetu ter potem podrobno opisal romanje v Rim.
V angleški spodnji zbornici se je izjavil dne 17. t. m. Fergusson, da angleška vlada ne more priznati neomejenih zahtev portugiških v notranji Afriki. Anglija ne sme pripustiti, da bi Portugal zaprl prosto trgovinsko pot v notranji Afriki, posebno na reki Zambesi. Pač pa Anglija ne bo oporekala pravici Portugala, da se pobira carina od blaga, ki se uvaža v portugalske naselbine.
Irski škofje so odposlali papežu skupno pismo, v kojem se zahvaljujejo za okrožnico in posebno za to, da je sv. Stol razločeval mej narodnim vprašanjem na eni strani in verskimi ter moralnimi vprašanji na drugi strani. Iz sestave tega pisma se razvidi zadovoljno,st in veselje škofov, da papež ni imel pred očmi narodne lige, marveč le one ljudi, ki so provzročitelji splošnih izgredov. — Due 17. t. m. so parnelovski poslanci pri nekem shodu v Dublinu sklenili objaviti oklic, v kojem se bo naglašalo, da so v okrožnici sv. Stola navedene okoliščine neutemeljene. Izrazilo se bo obžalovanje, da okrožnica ne omenja prvotnih vzvokov sedanjim irskim razmeram : teptanja pravice in pomanjkanja krščanske ljubezni. Priznava se sv. Stolu duševno sodnijstvo, veudar pa poslanci oporekajo, da bi se Vatikan vmešaval nasproti irskemu narodu v politiške zadeve. (Parnelovci pač ne razumevajo papeževe okrožnice ter bi se lahko o tem bolje poučili od svojih duševnih pastirjev.)
Mej Turčijo in Grško se vendar razmere niso tako zboljšale, kakor se je to z večih strani trdilo pred nekaterimi dnevi. Grški ministerski predsednik Trikupis je zaukazal grškemu konzulu v Mo-nastiru, Panuriasu, naj se povrne na svoje mesto, rekoč, da bo z orožuiki poslal tuškega konzula Ca-rizzeja čez mejo, ako bo Turčija odklonila Panuriasa. Tako ojstre besede niso v navadi mej državami, mej kojimi niso razmere posebno strogo napete!
Turškega sultana je pri avdijenci armenski patrijarh, msgr. Vehabedian, z nova prosil, naj sprejme njegov odstop kot patrijarha carjigrajskega in potrdi njegovo izvolitev jeruzalemskim patrijarhom. Toda sultan ni hotel o tem ničesa slišati. Pričakuje se, da bodo Armenci storili nove korake, da prisilijo vlado, naj jim di odločnejšega cerkvenega kneza, nego je msgr. Vehabedian.
0 Makedoniji je izšla nova knjižica z naslovom „Pregled narodopisja Makedonije". Spisatelj Spiro Gulabčev, rojen Makedonec, je nasprotnik srbskih namer na njegovo domovino. Boj balkanskih držav za Makedonijo se prepreči po njegovim mnenji najbolje s temi, ako se proglasi ta dežela samostojno kneževino. Ničevne so sanjarije o trojedini Bolgariji, ker ni upati, da se bo kedaj spojila Makedonija z Bolgarijo.
O egiptskem vprašanji pričele se bodo že v kratkem obravnave mej Turčijo in Anglijo. Carji-grajski diplomatski krogi zatrjujejo, da bo že v nekaterih dneh odpotoval v London turški pooblaščenec.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 19. maja. Šest tednov bo kmalu, kar so se napotili naši romarji v Rim in danes upamo, da so tudi najkasnejši izmed njih že zdravi in veseli dom&. V večnem mestu poživili in ukrepih so si katoliškega duh& in domu vrnivši se vžigajo ga sedaj med domačini, ki sami niso imeli prilike iti v Rim. Taka slovesna prilika pač močno vpliva na srca katoličanov in jih navdušuje za cerkev in vero!
Ali koliko smo mi domd opazovali to romanje, ni se nam zdelo čisto vse, kakor bi imelo biti. Saj se nam je iz Rima poročalo: „Vedno bolj uvidimo, da bi bilo bolje, ko bi Slovenci svoje romanje priredili". Kaj je bilo prav za prav s tem avstrijskim vlakom ? Od drugod — s Francoskega — prihajajo v Rim skupaj po trije tisoči in čez. Naš dunajski vlak jih ne more sprejeti nad tisoč! „Sero veni-entibus ossa"! In to hoče biti avstrijski vlak! In res sami vemo za nekatere prepozno oglašene, da se jim je voznina nazaj poslala, in ker niso vedeli za noben drug vlak, so domd ostali. Nato se je osnul poseben graški vlak; tudi ta je sprejel le omejeno število potnikov. Za Slovence se ni nikdo zmenil! Pojdi koder in kedar hočeš, saj pelje vsaka pot v Rim! In tako so se priklopih nekateri tem,
-drugi onim. Voditelji Slovencev — čast jim! — res da so skrbeli za-nje, kar se je dalo; a navzlic temu imeli so sitnosti celo v Eimu. Kdo bo pel! Slovenci ali Nemci? Nemci niso zuali; Slovenci jih niso hoteli žaliti. Nasvetovalo se je : pripravimo se malo, bomo kako domačo zapeli tam na Laškem! Kako izvrstna misel, in kdo se je zmenil za-njo?! — „Kaj slovensko petje; nič slovensko! V Rim gremo kot katoličani in nič druzega!" — To je vse res in lepo; katoličani smo in katoliški čut nas je gnal v Rim; a Slovenci smo tudi. Ali ne bi smel sveti Oče zvedeti, da tam nekje za jadranskem morjem stanuje mal, ponižen narodič — njemu, Očetu svojemu in materi svoji, katoliški cerkvi, z vso dušo udan?! Hrvatje so tudi šli v Rim kot Hrvatje in vendar so zvesti, uneti katoličani. Kot Hrvatje predstavili so se sv. Očetu in prebrali pred njim adreso, polno udanosti in zahvalnosti svoje svetej stolici. Preveč strahu in mnogo ozirov tudi ni pravo.
Z Gorenjskega, 19. maja. (Prazgodovinsko grobovje(?) na Gorenjskem. Nedavno sem se razgovarjal z nekaterimi našimi ljudmi o tem in onem, in ker beseda da besedo, prišli so tudi zakladi na vrsto. Jaz sem spočetka precej indiferentno poslušal, a radovednost se mi vname, jame nekdo pripovedovati, kako so se Lahovci pred kacimi dvajsetimi leti opeharili, ko so iskaje zaklad, dobili mesto zaklada le nekaj glinastih črepinj. Po natančnem popraševanji sem zvedel sledeče: Na Mrševovi njivi so krompir osipali in nekdo zadene z motiko ob neko posodo. (Pri osipanji namreč, ko se prst po razoru strže, pride se z matiko bolj globoko kot pri navadnem oranji s plugom). Posoda se brž izkoplje in ta novica se po vsi vasi raznese. Dasi v tej posodi ni nikakoršnega zaklada, utegne pa v drugi biti, menijo ljudje in vse drvi na omenjeno njivo. 'Vse koplje v obližji po razorih; na krajih, kjer je krompir rastel, seveda si nihče upal kopati. Vse koplje z velikim upanjem, a ko se odkoplje še nekaj stare posode brez zaželjenega zaklada v njej, gre vse poparjeno domov. In gospodar se je jezil in zakaj bi se tudi ne, ker so mu ves krompir pocokljali.
Izkopali so tri posode, en vrč, eno stekleničico in en denar. Posode so bile zelo iz take tvarine kot opeka, bolj na štiri vogle, skoraj dva čevlja dolge in okol pol čevlja široke; v njih je bilo nekaj črnikastega kakor od oglja. V stekleničici je bila voda. Denar je bil nekoliko večji od našega za štiri krajcarje in ni bil niti zlat niti srebrn. Da take stare šare ni maral nihče s seboj vzeti, je umevno.
Kolikor mi je literatura o »prazgodovinskih" spomenikih znana, sklepam po legi in kakovosti do-tičnega kraja, kjer je omenjena njiva, da je tam prazgodovinsko grobovje. Se vč s popolno gotovostjo ne morem trditi, ker izkopanih predmetov nisem videl, in ker je tudi mogoče (dasi skoraj neverjetno), da se je kaj tacega v teku poznejših stoletij po naključji tje zaneslo. Da bi se spoznalo, je li staro grobovje ali ne, bi ne bilo treba druzega, Dego da bi nekaj ljudi pod nadzorstvon izurjenega strokovnjaka en dan kopalo na omenjenem kraji. Ko bi bil vspeh povoljen, utegnilo bi se poskusiti še na nekem drugem kraji, ki je po svoji legi v meni tako misel vzbudil že takrat, ko sem ga prvič videl.
Da bi bilo tako odkritje kolikor toliko važno za zgodovino Gorenjske oziroma Kranjske, razvidi se iz tega, ker (ako se ne motim) g. Pečnik v nekem svojem spisu pripoveduje, da se na Gorenjskem staro grobovje še ni zasledilo.
Ako želi kdo še kaj druzega zvedeti, naj se izvoli obrniti na podpisanega.
V Lahovčah p. Cerklje.
Ivan Belec,
duhovnik.
S Kočevskega, 16. maja. Z dopisom v št. 105 nikakor ni nameraval pisatelj onih vrstic Kočevce čez mero hvaliti, ampak izraziti značaj moškega kočevskega spola in kdo nanj toliko vpliva. Ako je caglašal marljivost ženskega spola pri obdelovanji, hotel je s tem reči, da se le ženski spol na Kočevskem s poljedelstvom peča, in da ni tega, še krompirja ne bi imeli, toliko manj kakih drugih poljskih pridelkov. Kočevec pa je vajen le bolj gosposki živeti, torej za kmeta on ni. Da pa Kočevec z druge strani gleda, s krošnjarenjem, trgovino itd. denar pridobiti in svojo družino prerediti, je tudi znano, saj od poljedelstva ne more se živeti niti desetina mnogoštevilnega prebivalstva, kar ga ima kočevski polotok. •Glavna misel pisatelja onih vrstic je bila, kakor zadnji stavek kaže, da Kočevci znabiti bi ne bili
taki, kakor so se sedaj že dvakrat pokazali, ko bi ne vplivali nanje brezverski časopisi dunajskih Židov, kateri oktižujejo Kočevce. Da pa poprej Kočevci niso bili tako zagrizeni 'in odkar so pri zadnji volitvi ža deželni zbor propali, skoraj besni, zatrjuje neki stari osiveli župnik, ki službuje že čez trideset let na Kočevskem. Imenovani starosta pravi, da so bili nasproti duhovščini prijazni kakor Slovenci. Toraj ne hvaliti Kočevce, katerim je židovsko časopisje tolikanj pri srcu, da ga obožavajo in srkajo iz njega brezverstvo, je bil namen pisateljev, nego le naznaniti, odkod prihaja na Kočevce vpliv, kakor zadnji rek kaže, ki ni naravnost izražen.
Toliko v pojasnjevanje onih vrstic, osobito zadnjega reka.
Rudeči križ.
V dobrodelna društva naše dežele spada v prvi vrsti »Domoljubno deželno pomočno društvo za Kranjsko", ki mirno in uztrajno deluje za svoje človekoljubne namene že več let. Zdaj seveda, ko so mirni časi in ne divja krvižejna vojska, zdaj se blagodat tega društva ne vidi, ali ako razsaja vojska, katere si ne želi nobeden Avstrijec, in zahteva svoje krvave žrtve, tedaj stopijo na noge vse podružnice, tedaj se zbirajo tudi »Rudečega križa" udje polnoštevilno pod svojo zastavo človekoljubja, da lajšajo bolečine bolnim in ranjenim vojakom. Vsi vemo, da so vojske danes neizogibne; bojimo se takorekoč, da katerega dne ne poči prva sovražna puška kje na meji naše države, in da bi se torej pripravili za vse mogoče slučaje, zato se naslanjamo na oboroženo moč države v prvi vrsti, a v drugi vrsti pa so pozvani rodoljubi, da je tudi takrat vsak neoborožen mož na svojem mestu. In zato se snujejo Sirom naše države domoljubna podporna društva, za to deluje tudi »Rudeči križ", kateremu je sveta naloga, da na bojišču ranjenim vojakom prinaša zdravila, okrepila in tolažila za ono domoljubno požrtvovanje, s katerim so se borili in prelivali zlato kri za našo skupno domovino.
Vsekako torej mislimo, da ustrežemo častitim čitateljem, ako jim podamo v kratko letno poročilo o delovanju »Rudečega križa", ki je imel 18. t. m. svoj letni občni zbor, ako jih seznanimo z vsem, kar je storil lanskega leta, saj bodemo iz tega videli, koliko udov šteje po vsej Kranjski in koliko bi si jih še lahko pridobil.
Občni zbor 18. t. m., kateremu je predsedoval prvi podpredsednik »Rudečega križa", gospod cesarski svetnik Ivan Murnik, bil je še precej obiskan. Zbor je vzel na znanje brez vsega razgovora društveno letno poročilo, kar je najlepši dokaz, da društvo deluje v zmislu udov in ustanovnikov.
Najlepše priznanje došlo je »Rudečemu križu" od Njega c. in kr. apostolskega Veličanstva, ki je s posebnim zadovoljstvom vzel na znanje letno poročilo za 1886.
Našemu domoljubnemu deželnemu pomočnemu društvu pa je izrekel svoje priznanje Njega c. in kr. Visokost nadvojvoda Karol Ljudevit pohvalivši njega koristno in uspešno delovanje. Tudi 8. vojno poveljstvo v Gradcu javilo je, da je državno vojno ministerstvo izreklo društvu svoje posebno zadovoljstvo.
»Rudeči križ" deluje na različne načine. Med drugim namen mu je ustanavljati postaje za bolne vojake. Dve taki postaji more »Rudeči križ" narediti v Ljubljani, seveda o sklicu vojske, in sicer jedno postajo za 200 mož v kolizejski zgradbi in jedno za 210 mož na južnem kolodvoru. Sicer pa se je »Rudeči križ" tudi izjavil, da sprejme za daljšo dobo v oskrbo tiste bolnike, ki jih radi bolezni ni mogoče prepeljati. Kranjska hranilnica se je tudi izjavila, da prepusti za slučaj vojske staro strelišče, v katerem bode »Rudeči križ" pripravil prostora za 100 mož. Društvo se je zavezalo skrbeti za zdravila in druge zdravniške stvari, dočim je pomočno društvo tukajšnjih gospd obečalo poskrbeti za potrebne obeze. Zakupnik kopeli v Toplicah, gospod August Kulovic, ponudil je društvu, da prevzame 60 mož v c. kr. vojaško kopališko zgradbo in 20 častnikov v civilno kopališko zgradbo v Toplicah. Vrhu toga pristopilo je društvu že dokaj zasobnikov, ki bodo tudi prevzeli bolne in ranjene vojake na svoje troške.
Že iz tega vidimo, kako praktično se je ustrojil »Rudeči križ". V veliko zaslugo moramo mu zapisati tudi to, da je pridobil dvanajst gospodov, kateri so velikodušno obečali, da bodo za bolne in ranjene vojake dopisovali njih roditeljem, sorodnikom,
prijateljem in znancem ter da bodo to častno službo izvrševali brezplačno. Tako bodo ti gospodje oskrbovali dopisovanje v sedmih jezikih, in sicer: v slovenskem, hrvaško-srbskem, češkem, nemškem, italijanskem, rumunskem in ma-žarskem.
Kakor prejšnja leta, tako je tudi za 1. 1887 naklonila kranjska hranilnica društvu 300 gld., deželni zbor kranjski pa 100 gld. podpore. Kakor dobro dohaja društvu ta denarna pomoč, tako dobro je došla tudi duševna pomoč, in sicer knjižica z naslovom: „Rudeči križ in njega pomen za kmečko prebivalstvo", katero je spisal in izdal na svoje troške g. Srečko pl. Lenk, graščak na Raki, v slovenskem in nemškem jeziku. Gosp. Lenk opisuje v tej knjižici pomen »Rudečega križa" za kmete, ter jo je priobčil v ta namen, da tudi kmečko ljudstvo seznani z »Rudečim križem" in da je kolikor mogoče tudi pridobi za to človekoljubno podjetje. Slovenskih izvodov rečene knjižice podaril je g. Lenk društvu 2940, nemških pa 480, katere je društvo razposlalo na razne kraje Kranjske.
»Rudeči križ" imel je koncem leta 1887 196 udov, imovino pa 4359 gld. 75 kr. v gotovini in 550 gld. v vrednostih papirjih.
Podružnic je štelo društvo 13, in sicer: Po-stojina s 23, Kočevje s 45, Idrija s 35, Ilirska Bistrica s 45, Kranj s 43, Logatec z 29, Metlika s 30, Vrhnika s 15, Radovljica s 27, Novo Mesto s 104, Kamnik s 16, Črnomelj s 65, Vipava s 27 udi, toraj vseh udov skupaj 504. Podružnice so nabrale nekoliko za leto 1886. 262 gld. 82 kr. in za leto 1887. 290 gld. 70 kr. Razveu teh osnovale so se nove podiužnice na Krškem, v Kostanjevici, Mokronogu in Radečah, katere bodo v kratkem imele skupaj 400 rednih udov, tako da smemo že danes trditi, da bodo vse podružnice na Kranjskem štele čez 900 udov, kar je gotovo prav lepo število, katero nam najsijajneje spričuje o človekoljubju naše dežele.
Toliko v obče o društvu. Na predlog g. predsednika izrekel je zbor toplo hvalo visokorodnemu gospodu deželnemu predsedniku baronu \V i n k 1 er j u za pospeševanje društvenih namenov, nadalje deželnemu zboru kranjskemu in kranjski hranilnici za podporo in gg. okrajnima glavarjema H. Weig-leinu na Krškem in M. Grillu v Litiji za snovanje podružnic. Tudi dozdanjim pregledovalcem računov, gg. V. Collorettu, K. Karingerju in Fr. Ravniharju in namestnikoma gg. G. Di-daku in J. Kušarju, ki so bili na novo izvoljeni, izrazil je zbor iskreno hvalo.
S tem je bil dnevni red končan in g. predsednik je na to zaključil občni zbor.
Dnevne novice.
(Opozarjamo) na današnje vabilo k občnemu zboru »Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani", ki bode prihodnji četrtek ob 10. uri dopoludne v dvorani knezoškofijske palače. Želeti je, da se zborovanja udeleži prav veliko gospodov društvenikov.
(Birmancev v Ljubljani) o binkoštnih praznikih bilo je vseh skupaj 1956. Poslale so jih fare: frančiškanska v Ljubljani 45, šentpeterska v Ljubljani 65, trnovska v Ljubljani 25, ljubljanske šole 414, Begunje 3, Bevke 20, Borovnica 65, Brdo 13, Brez-nica 1, Brezovec 49, Budanje 2, Cirklje 1, Cirknica
1,	Črnuče 17, Dob 27, Dobr&va 2, Dobrova 52, Dol 3, Dolenja Vas 1, Dolgo (Dovje) 1, Duplje 1, Št. Jurje pri Šmariji 40, Št. Juri pri Kranji 2, Golo 17, Horjul 1, Sv. Helena 51, Ig 95, Ihan 39, Št. Jakob ob Savi 27, Janjče 7, Javor 15, Ježica 31, Kamnik
2,	Št. Kocijan pri Turjaku 23, Kočevje 1, Kokanj 24, Kranj 1, Krašnja 1, Kresnice 8, Lesce 2, Lipo-glav 21, Logatec 3, Št. Martin pri Kranji 1, Št. Martin pri Litiji 3, Št. Martin pod Šmarijino Goro 21, Št. Mihael 1, Mavčiče 29, Moravče 1, Planina 1, Podlipa 1, Polica 18, Polje 56, Preserje 28, Pre-žganje 26, Radovljica 1, Rakitna 27, Rova 1, Rudnik 11, Selca 1, Smlednik 37, Sora 39, Sostro 36, Škofja Loka 21, Šmarije 117, Sv. Trojica 1, Tržič 3, Višnja Gora 19, St. Vid nad Cirknico 1, Št. Vid nad Ljubljano 62, Vodice 72, Vrhnika 34, Zagorje 1, Zapoge 5, Žaljna 25, Želimlje 11, Kopar 1, Renče 1, St. Martin ti- Laškem 1, Gradec 2, Voitsberg 1.
(Osobne vesti.) Nadvojvodinja Štefani j a spol-nila je včeraj 24. leto. Rodila se je namreč 21. maja 1864. — V nedeljo zjutraj pripeljal se je v Pulj nadvojvoda Štefan s soprogo. Spremljal ga je grof
Chorinsky. — Poljedelski minister grof Falken-hayn peljal se je v ravno tistem vlaku z Dunaja v Rovinj, kjer so slovesno odprli novo bolnišnico.
(Ogenj.) Včeraj dopoludne po 9. uri je strel z Grada naznanil, da gori na barji. Pogorela je hiša s pohištvom posestniku Jevcu na črniprsti.
(Delegaciji) snidete se dne 6. ali 7. junija v Budimpešti, kjer se že prostori pripravljajo.
(V Mengši) je zaradi osepnic prepovedan letni in živinjski somenj, ki bi moral biti dne 25. t. m.
(Za pogorelce v Palčji) na Notranjskem so darovali čč. gg.: Janez Sajovic, župnik v Slavini 3 gld., J. Podboj, kurat v Št. Petru 6 gld., Franc Klemenec, župnik na Uncu 3 gld. in A. Ponikvar, župnik v Knežaku 4 gld. 50 kr.
(Razpisane) so učiteljske službe: Na dvoraz-rednici v Gor. Logatci druga učiteljska služba s 400 gld. letne plače in prosto stanovanje; služba učiteljice ravno tam s 400 gld. letne plače in prosto stanovanje; — prošnje za prvo službo do konca julija, za drugo do konca maja okr. šolskemu svetu v Logatci; dalje je razpisana tretja, oziroma četrta učiteljska služba na štirirazredni ljudski šoli v Krškem; plača 500 gld., oziroma 450 gld.; prošnje do dne 10. junija.
(Cvetlični korzo), kojega čisti dohodek se bo izročil blagajni graških revežev, napravila bo velika gospoda v nedeljo, 3. junija, v graški »obrtniški dvorani".
(Iz Gradca:) Prazniki so se lepo pričeli, pa grdo končali. Nedelja je bila gorka in suha, ponedeljek dopoludne soparen, popoludne moker in hladen. Vendar ni manjkalo niti birmancev, niti to-ristov, ki so prihajali in odhajali. Vsak vlak pripeljal je mnogo ljudi.
(Dunaj) je od 19. maja naravnost zvezan s Solunom. Tedaj namreč odpeljala se je dotična komisija iz Niša proti Solunu s slavnostnim vlakom ob 7. uri zjutraj. Promet prične se pa dejanjski še-le dne 25. maja.
(Na Dnnaji) stalo je minoli teden pred sodiščem več carinskih uradnikov zaradi hudelstva goljufije, oziroma zlorabe uradne oblasti, ker so došlo blago nekaterim trgovcem le za polovično ceno vročevali, nekatero pa tudi popolnoma brezplačno, ter so vsled tega od trgovcev razne darove v denarjih in svili dobivali. Obsojeni so bili: Glavni kontrolor Astl na na jedno leto, oficijala Prohazka in Entzmann vsak na 8 mesecev hude ječe, oficijala Leithner in Spatz na 6 mesecev navadne ječe, podajača: Kramer na 6 mesecev in Schodlbauer na 5 mesecev. Ob enem obsojen je bil tudi trgovec Altmann, ki je uradnike k goljufiji zapeljal, na 6 mesecev ječe. Skoda pri carini znaša blizo 20.000 gld.
(V Rabu) prijeli so dne 16. t. m. ondašnjega odvetnika dr. Alfreda Prescherna, ker ga imajo na sumu, da je nekaj denarja izneveril. Orožniki so ga odgnali v zapor v Ried.
(Iz Logatca): Obesil se je dne 19. t. m. eden kaznjencev iz posilne delavnice, ki delajo novo cesto na Rovte. Nesrečnežu ni ugajalo trdo delo na trdem kamenji. Soboto popoludne je ubežal. A vjeli so ga in privedli nazaj v barako. Brž nato si je — zaprt v sobi — šiloma končal življenje. Bil je Ljubljančan.
(Tatvina.) Katarini Sterlekar, stanujoči na šentpeterskem predmestji, bila je ukradena hranil-nična knjižica, na katero je bilo naloženih v hranilnici 1108 gld.; dne 16. t. m. je hranilnica izplačala denar z obrestmi. Tatica Neža Prešern je skrila denar za nekim strešnim žlebom na šentpeterskem predmestji; manjkalo je le 14 gld. V njenem kovčku so našli tudi več druzih ukradenih stvari, mej temi jedno uro. Prešern je znana nevarna tatica. Izročili so jo deželni sodniji.
Solun, 20. maja. Vsled raraazan-praznika se je otvorila železnica Solun-Belgrad brez posebne slavnosti.

O
xycvi <tedni okeni
„$iato£. -ti&floTniecj/a dt-u5-tt>a" u žtMci 24. maja 1888 06 10. 11/tv do-pofucins v ve4i3votcmi lirično ilio jxyDi> lie pajace.
0ncvni zc3:
1.	(Sijooor. "ptcdiedivi-ftoti.
2.	Sotoči-Co o odf>otot>evw defooavijv -d do&i od
27. j-ufija 188T do 20. -maja
1888.
ojammv prcaiogv \w, •na»wtv. £jit.-&Cja-m, 14. -maja 188S.
3. $
(Sci-Sor..
Vremensko sporočilo.
g Cas Stanje	S g --Veter	Vreme	JS-g; |
irfckomera toplomera	o®*
opazovanja T mm p/Celliju	S «
17. uTijut.l 737-0 14-6	brezv.	megla
20.2. u. pop. 736 4 26 2	„	dl. jasno	0 00
_9. u. zvee. 737-0 18 6	„_jasno__
7. u. zjut. 738-2 18-4	si. zap.	dl. jasno
21.2. u. pop. 736-4 23 2	si. vzh.	„	0-00
9. u. zvee. 736-9 17-6	„	jasno
V nedeljo dne 20. maja zjutraj megla, krasen dan, jasna no«. V ponedeljek 21. maja deloma jasno, popoludue grom, zvečer jasno. Srednja temperatura obeh dni 19 8" in 19-7°C., za 4-9° in 4-6° nad normalom.
]>unajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
22. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	78 gl. 50	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	80	„ 30	„
i% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„40	„
Papirna renta, davka prosta......93	„ 15	„
Akcije avstr.-ogerske banke ......	868	„ —	„
Kreditne akcije ....................277	„ —	„
London.............126	» 70	„
Srebro .............—	„ —	„
Francoski napoleond..........10	„ 05	„
Cesarski cekini ....................5	„ 95	„
Nemške marke ..........62	„ 17»/»,,
T u j c i.
21. maja.
Pri Maliču: Josip Konig, tehnik, Josip Eisenhut, iz Budapešte. — Dr. Erkatie, iz Varaždina. — Dr. J. Mudrovdie, pristav, iz Zagreba. — Matija Pipp, iz Zaplane.
Pri Slonu: Umbert Grando, trgovec z lesom, iz Kranja. — Prane Moschek, zasebnik, iz Opatije. — Moric Mayer, iz Trsta. — Dr. N. Gelletich, notar, iz Reke. — Ana Candolini, soproga okrajnega sodnika, s Štajerskega. — Frane Wottawa, trgovski pomočnik, iz Celja. — Dr. Alojzij Marn, s soprogo, iz Pontebe. — Vinko Sartori, iz Pentebe.
Pri Južnem kolodioru: Benjamin Lokalo, iz Novega mesta. — Franc Eder, iz Voloske. — J. Hilikar, iz Pulja.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijntova hiša)
priporoča bvojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mša© himtoj)
politovane in likane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnato modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
* Brata "
Izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov In napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
■■ R» IJ »m.«,,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reelno fino delo in najnižje cene. ^^ Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenein oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cciiiko na zahtevanje.

!gld. 3S a.y.I r
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to jo s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. n. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton €$l»re%a,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Šelenburgove ulice »t.
Uzorei blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO (gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Cenilci s podobami zastonj in f ranico na zahtevanje.
*- . " "■ . : '	c-' ^	' 'v.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporolcah in nepričakovanih dobitkih.
Telegrami.
Bela Cerkev, 2 L maja. Gospod Perpan, farni oskrbnik v Smarjeti, nevarno zbolel.
ienbach. 21. maja. Včeraj je bila vas Jenbacli v veliki nevarnosti vsled gorečega planinskega gojzda. Z gorovja so se drvili kosi razpokanega skalovja in goreča debla. Požar se je obrnil proti gradu Tratzbergu, kjer so poskrili dragoceno galerijo slik v kleti. Cesarski lovci, deželni strelci in orožniki, kakor tudi tri požarne bratnbe so delovali nad vso hvalo požrtvovalno ter danes do G. uro popoludne omejili požar in odvrnili nevarnost od Tratzberga.
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
W zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da no smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši* pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da dajo priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača |io smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki so izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima "vsks^j^ mbiiii sb
S^. s«	D .1 ^ " w .I*H»SB jj 3 , katere
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal IO°/0, v prejšnjih lotili pa tudi že po 20°/0, 25% ce'° 48"/0.
Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila dajo brezplačno	(li))
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v lastnej hiši (Grosposke ulice 13.)