Stxau 2.
Patrijarh Titaon umrl.
»SLOVENSKI   NA R OD« dne 11. aprila 1925,
— Moskvi a aprila. Danes ponoči je nenadoma preminul patrijarh Tihon-?'adeta ga je kap,
>*
RnsSa pravoslavna cerfcev se le raa-«rtlala na svol poseben način, kakor n« tedanje rusko carstvo. izolirana od ostale*! Krščanskega sveta ni duhovno procvitafr ne poglabljala svojega verstva, nego se je
krčevito držala svofih zunanjih oblik bl-^antizma ter ie prišla polagoma v popolno odvisnost od samodržanja. Na površje Je prišla starokopitna hierarhija in res versko čuteče ljudstvo je težko prenašalo te rai-mere. Na drugi strani pa Je postala ta nezadovoljnost običajno geslo, kakor prt ntn Antiklerikalizem in v konspirativnem de o ruske inteligence se 5e sovorflo o potreb!, ida se pravoslavje otrese vpliva m nadvl*-tte države prav istko. kakor o drnsrih revolucionarnih seslih. Zaio so pravoslavni Rusi, kolikor niso pripadali konservativnim strankam, pričakovali od novih razmer po februarski revoluciji L 1917, da se tudi c?r-ifcev temeljito reformira, Prvi cerkveni kon-igres po revoluciji pa n! mogel v celoti sa-'nfrat! teh nezdravih razmer v pravoslavri eerkvt Vendar le prišla revolucija tudi na verkvenem polju do izraza vsa? na *un*i •Za poglavarja ruske pravoslavne cerkve je bil Izvoljen na tem kongresu mož. ki Je pr?-3el \r preprostega ljudstva, ki se ni odlik > val na parketib. pač pa so ga verniki vi<o-•co čislali in spoštoval! kot vzornega cerkvenega dostojanstvenika. Bil je to 60-letni .Vasilii Beljavin. ki se je 5menoval kot pa-"rBarh Tihon.
Toda prvf patrijarh vec aß manj samo formalno osvobojene pravoslavne cerkve r.l ämel priložnosti, da pokaže svoje zmožnosti, da pove odkrito kor poglavar cerkve, kakšno stališče zavzema glede dalekoseZ-nih in nujno potrebnih reform ruskega pn-voslavja v duhu modernega časa. BoljševJ-ska revolucija ie postavila pravoslavne cerkev v nepričakovano situacijo. Ne le s iem, da so sovjeti formalno ovirali cerkev fn njeno življenje, nego v prvi vrsti za:.\ \cr so 2 vsem! sredstvi zatirali vers*vo «ploh kot produkt kapitalizma in sredstvo, s katerim drži buržuaana družba ljudske mase v nevednosti Ta gonia proti verstvu v znamenju komunističnega šovinizma se Ji vedno nadaljuje. Patrijarh Tihon v tej situaciji ni imel lahkega posla. Ščititi Je metal vsa! cerkveno organizacijo, ohraniti k«v-iikor se je pač dalo cerkveno premoženje ter zagovarjati pravoslavno, odnosno versko stališče v nasorotju z novim) ideali ta duhovnimi idejami, ki so jih propagirali komunisti. Logično ie torej prišel v konflikt s sovjetsko vlado, z druge strani pa je moral orjznavati njeno pravno moč. da obvaruje
cerkev se večje nesreče. S cerkveno-^-rodnega stališča je obsodil brez-litovski m r zapovedal le duhovščini, naj ne daje vladnim organom cerkvenih dragocenosti, z druge strani pa jc pozival svoje podloinlke, naj se ne upirajo sovjetski vladi, ki Jo te tudi sam formalno priznal čei, da ni vlade, ra-zun od Boga.
Sovjetska vlada se le dolgo pripravil a-la nastopiti proti Tihonu. Bila le točno informirana, kako se razvijajo v pravoslavni cerkvi Tihonu sovražne struje Ko je ua-stopil ugoden moment — bilo je to predlanskim —, je vlada dala Tihona aretirati in zapreti. Obtožen je bil aktivnega odpora proti vladi in stikov s protirevo'ucuY-narnimi elementi. Malone ob istem času je bil sklican cerkveni kongres, ki naj bi pi-tnjarha Tihona odstavil. Tihonova areta-.-Ja je zbudila veliko ogorčenje zlasti na kmetih, kjer Je ljudstvo še vedno zelo pobožno in bigotno, toda patrijarhovi naspnt-niki so pridobili na svojo stran reformi ste In tako je sprejel kongres številne reforme, med njimi tudi sklep, da se patrijarhat sploh odpravi. To je bil za avtoriteto cerkvenega poglavarja hud udarec in sovjetska vlada nI bila več Interesirana na tern, da si s krutostjo napram s trm ogla vi j enemu pa-tr'jarhu nakoplje na glavo ogorčenje vernega ljudstva in nezadovoljstvo inozemske javnosti. Na enkrat pa je presenetila rusko javnost neverjetna vest. Tihon Je Izdal proglas, v katerem se do cela podrejuje sovjetski vladi. Bil je takoj osvobojen in je !s-hko brez ovire izdajal pastirske liste, v katerih je obsojal reforme kongresa, vendar pa njegova avtoriteta n! bila popolna- Rusko ljudstvo ga je še vedno spoštoval), zato pa se le moral v cerkvi neprestano Tv-riti z idejnimi nasprotniki, zlasti s pristaš' takozvane »žive cerkve«.
Čedalje bolj so ga potiskali v ozad-e, dasi se ni nikoli pripetilo, da bi vlada sama nastopila proti njemu. V Tihonovem stanovanju pa so vendar neprestano sede*! člani in agenti Črezvičajke, Iri so sled:!i vsakemu njegovemu koraku ter mu dali čutiti svojo prisotnost. Nedavno so baje našli v patrljarhovem domu dokumente o TS-honovih stikih z rusko monarhfstlčno emigracijo. SJičVh šlkan je doživel Tihon mn»-zo. Bilo mu ie sicer dovoljena potovanje v Rim, zato pa je bil pod stalnim nadzorstvom in stražo sovjetskih organov. Tafcj je bil ta mučenik odrezan od vsega svela, životari! je v neprostovoljnem moskovskem ujetništvu in čakal, kdaj ga reši smrti. Soda Je konec njegovega trpljenja. Ruska pravoslavna cerkev Je izgubila z njim v'-soko naebraženega in spretnega voditelia n ta izguba lahko mnogo pripomore boljše-vikom v njihovi borbi proti krščanstvu sploh.
Prosveta.
F^nertoar Narodnega gledališča t Ljubljani
v Drama. Začetek ob 20. zvečer.
Veäelja 12 aprila r Golgota. Izven. Ponedeljek 13. aprila: Lizisirata. Izve* Torek 14. dJprSa: Zaprto. Sreda 15. aprila: Lizistrata. Red B. Četrtek 16. aprila; Vdova Rošlrnka. Red C.
Opera. Začetek ob pol 20. zvečer Nedelja, 12 aprila: Don Juan. Izven. Pondeljek, 13. aprila: Carmen. Izven Torek 14. aprila: Zaprto. Sreda 15. aprila: Carmen. Red D. Četrtek 16. apräa: Don Juan, Red C
— Velikonočni prazniki v Narodnem gledališču v Ljubljani. Na veliko nedeJlo ob 20, zvečer bodo igrali v dramskem gledališču Tučičevo »G o t g O t O« z gg. R?-gozovo. Rogozom, Skrbinškom in Kraljem v slavnih vlogah in v Rogozovi rezili. Na velikonočni ponedeljek ob 20. zvečer vp*I» zori drama klasično Arisiofanovo komedijo »Lizisirata« z gg. Medvedovo, Nabloc-ko, Šarlčevo, Levarjem, Pečkm in Skrb<n-škom v glavnih vlogah. — Opera bo Ime'a o velikonočnih praznikih dvoie predstav In sicer na veliko nedeljo in na veliki ponedeljek. Igralo se bo obakrat zvečer. Začetek vsake predstave ob pol 20. Na veliko nedeljo bodo peli klasično Mozartovo ope-to »Don Juan«. Ta vprizoritev Je dosegla pri nas resično velk uspeh. Izvajala ft r» — kakor vedno doslej — v odlični za-■i i m i 11111 OSKAR H.:
mu*
1 sedbi. Izmed dam bodo sodelovale gg. Pr¥-sekova.   Korenjakova.   Thalerjeva, izmed gospodov: Betetto, Cvejič, Kovač, Zatb.?v. Zupan. Dirigira g. S'ritof. Na velikonočni ponedeljek bo vprizorjena prvikrat v sez->-ni na novo naštudirana   Bizetova vel-k-* opera >C a r m e n«. Naslovno vlogo poje ga, Thierrv-Kavčnikova, Don Josefa g. Kovač, Escamila g. Cvejič, Mfcaela gospa Ribičeva, Frasquito gdč. Korenjakova, MerceJe? gdč. Sfiligojeva, Danclera g. Mohorič, Re-I mendada g. Debevec. Zunigo g. Zupan, Mo-° ralesa g. Subelj. Opero režira g. Debevec, I dirigira g. Stritof. Plese je nanovo naštudi-I ral g. Trobiš. V drugem dejanju pleše ba~ * letni zbor. v četrtem gdč. Svobodova, g I Trobiš In baletni zbor. S to vprizorltvijo proslavi naša opera spomin 50-letnice prve vprizorltve te velike muzikalne vstvaritve v Parizu.
— Spomin na Putjato. Da smo izgubili
v Putjaü veikesa umetnika, o tem bo biez dvoma pisalo spretnejše pero. Da smo v njem izgubili velesimpatičnega moža ve% kega prijatelja Slovencev, o tem naj priSa mala spominčica, katero objaviti mi b^d; dovoljeno. Ko sem se pričetkom avgusta 1, 1923. mimogrede mudil v Marborn, sem po-setil kolego, primarija dr. Cernica, k| mi te razkazal svoj (klrurgiški) oddelek v borni-ci ter omenil, da je med njegovimi bolniki tudi g. P u t j a t a. Posetila sva ga in mu sporočil pozdrave Ljubljančanov z željo, da čim preje okreva in zopet nastopi na našem odru. Vidno vzradoščen mi je rekel: »Vzljubil sem Ljubljano in sem srečen, da morem igrati na slovenskem odru*. Dasi 5a
■*f^»*......WS——  i , ■n ia
bolan, je Ze prWno študira? nove vloge ter govoril o tem, kaj še želi ustvariti. Ob s'~>, vesit mi je opetovano st?snil roko rekoč: »Pozdravite mi ig vsega srca Ljubijanča* ne in povejte jim, kako želim In kako s* veselim, da v nekaj mesecih zopet nastopim na slovenskem odru.« Umetnik je res še nastopil na našem odru, toda zdrav ii! bil več. Hiral je in pešal, dokler mu niso Soienice te dni orestrigle -niti življenja. — Dr. P. Gosti.
— Hndo/e rvenlki v Beogradu, Bco gradski listi se zelo zanimajo za golovanje moskovskih Hudožestvenikov. Uprava narodnega jrledaliv5a v Beogradu je angažirala iMasalitinova, da nauči beogradske igralce igrati Cehovo dramo »Striček Vanja«. Listi opozarjajo prosvetno ministrstvo, da bi kazalo odlikovati vse člane te umetniške skupine z redom sv. Save. Mi bi pa želel! cd uprave tukajšnjega gledališča, da ne zamudi ugodne prilike in da tudi letos angaž^a Hudožestvenike za nekaj predstav. Gledališko umetnost ljubečemu občinstvu bi bilo s tem gotovo ustreženo.
— Brata MIlan jov?novic in Dušan J<>-vanovič, mlada violinska in klavirska vir-tuoza ,sta dospela iz Pariza, v Ljubljana Slovensko koncertno občinstvo se še sp*>-minja, s kako velikr'iskim navdušenjem sta bila pred 6 leti v unionskem koncertu sprejeta. V zadnjh šestih letih s:a kcmcertova'a na Angleškem, v Londonu, v Ameriki, tu Španskem, v Avstraliji, v Novi Zelandiji z največjimi uspehi. Zadnjo soboto sta kon-certirala v Parizu. Po veliki noči prireditu v Ljubljani koncert z velezanlmivim sporedom svetovne glasbe. Mogoče prired.ta tudi koncert v Mariboru in Celju. Na idealno lep užitek koncerta že danes opozarjamo.
Politične vesti
s= Kdo je najbcli nevaren? V n^-
kem beogradskem listu je napisal dr. Miroslav Spalajkovič, naš poslanik v Parizu, članek, v katerem pravi med drugim: *Dr. Spaho ie nevarrn. opasnejši kakor Spaho je Stjepan Radič, a dr. Korošec je nevarnejši kakor sam Radič. Korošec je najbelj nevaren. Takšne refleksije sem čul od svoji!; vo-liicev v Bosni.« — Ta sodba je povsem točna in nas napredne Slovence sarto veseli, da so vendar enkrat prišli ri-dikalni politiki in državniki do tega prepričanja. Najnevarnejši za našo dt Savo ie brez dvoma klerikalizem, to dei-stvo naj v svoji politiki uvažujejo naši vladni krogi
= Odpor r srbski javnost! proti kon-centracljskt vladi. Kakor je znano, se o<po-rtcijooam! krogi, na čelu jim davMovičevci in klerfkalci, trudijo na vse načine, da bi v javnosti ustvaril razpoloženje za koncentracijsko vlado. Vsa nacijonalna srbska javnost z vso odločnostjo zavrača te poskuse. Najodločnejše zavrača takšne poskuse beogradski »Balkanki naglasa med drugim: ©To bi pomenjalo vreči našo državo nazaj v dobo ujedinjenja m treba bi bflo zopet pričeti vse znova, delati stare poizkuse, znova izgubljati dragoceni čas, kar bi povzročilo novo paralizo v našem javnem življenju. Ako bi koncentracijska vlada bila sredstvo, da se v njo zateko tudi grešniki proti državi in njeni ceiokup-nosti in da izpod njenega okrilja uspešneje nadaljujejo delo, ki ga z opoztoljo niso mogli izvršiti, potem bi bila taka vlada zločinski poskus proti življenjskim interesom te države, proti miru in svobodi našega naroda. Najslabša je ona politika, ki gotovino spreminja v dolg. Sedanja vlada je gotovina, V skupščini Ima večino, zadostno za redno delovanje. Lahko trdimo, da je ta vlada takorekoč homogena. Ima homogeno voljo. Ak bi bila takšna, ako bi v njo vstopili radičevci že sedaj, aH kakšna druga skupina In parallzlratl to homogeno voljo? Radičevec dr. Pernar je zaključil svoj govor v Krfževoih z vzklikom: »Živela republika!« Ali se sme takšnim ljudem verjeti?« — STbska javnost se torej prav dobro zaveda, kakšne namene zasledujejo opozicijonaloi, ko forsdrajo kortcemraoijo. odnosno koalicijo med radikali iti radičevci.
Avstrijski vojskovodja nmrl. Dne 8. t. m. je na Dunaju umrl znani avstrijski general Karel baron Pflanze r-B a i-t i n. Dosegel je starost 70 let. Pred tedn »m je obolel na španski bolezni. Iri se je spremenila v pljučnico. Rojen je bil v Peču-hu na Ogrskem in Je absoiviral Terezij an-sko vojno akademijo. Pred izbruhom sve*. vojne je bil vpokojen, nato pa zopet re aktiviran. Začetkom vole Je poveljeval avst.
armadi, ki je operirala v Karpatih. V or»-ramb: Karpatov in Bukovine Je fevojeval znatne uspehe. Ko je bil nadvojvoda fostp Ferdinan junija 1916 pri Lucku poražen, je to učinkovalo tudi na Pfanzerjevo arnn-do. Moral se *e umakniti iz Galicije globo-
ko na Ogrsko. Posledica tega poraza le bila, da so mu odvzeii poveljstvo nad to 'armado in mu poveril! komando operativne armade v Albaniji. Po prevr u se Je PfUTi* zer-Bakin vrnil na Düna*, kjer *e sed-»» umrl.
To in ono.
Škandali velemestnega življenja
Velemestno življenje krik marsikatero nevarnost! ki je lesno spojena z načinom življenja v velemestu. Okraji so ponavacii "ako veliki, kakor cela provirrčna mesta. V takem okraju se Ijudie med seboj prav malo poznajo. Kros znancev je ozek In tesen. Najbližji sorodniki in prijatelji iz uradov tvorijo ves ustroj lamilijarnega življenja, V malih mestih je vendarle krog znancev mnogo večji! Popolnoma neznano pa si je prebivalstvo dveh, treh okrajev. Na ta način si marsikateri dovoli dejanja, ki bi se jih v malem mestu sigurno sramoval. Brez sramu in stida nagovori in zalezuje ženo aH dekle, ki mu ugaja. Sestanki so mnogo lažji. Domenita se za kino aH park, r/Ihče ju ne prepozna, razmerje teče po mili volji dalje. Odtod tolika ljubavna razmerja po velemestih, Ijubavne tragedije, spori, ločitve in nesrečni zakoni. Velemesto pač olajšuje to vrsto človeških nezgod.
Pa tudi v drugem oziru poteka življenje v velemestu nekoliko drugače, kakor v provinčnem mestu aH pa na deželi. V velikih mestih vlada izredno veliko siromaštvo. Ljudje se tepejo za vsakdanji kruh, konkurenca Je tako velika, da ubija vsak pošten zaslužek. To opazujejo tudi babice v velikih mestih, kjer jih je toliko, kakor gob po dežju. Kai čuda, da se udajajo raznim manipulacijam in izvršujejo obrti, ki niso v skladu z zakoni In s človeškim čutenjem. Velemestne babice so se v zadnjih desetletjih vrgle na odplavljanje človeškega plodu. Tudi Iz provinčnih mest se vozijo nesrečne zene k tak'm babicam, ki za drag denar seve takoj izvršijo posel in nničijo plod. Po vojni je ta obrt še posebno vzcvetela. Na Dunaj so romale lahkožive žene skoro iz vse Srednje Evrope. Tudi iz slovenskih mest se Je oglasila marsikatera nadebudna devica m omožena Žena, ki Je iskala leka proti sramoti, ki jo je čaka]a v slučaju, da se porodi Črviček.
Ta obrt cvete v velikih mestih v najnovejšem času že skoro iavno. Javna tajnost je. da hodijo žene bogatih in premožnih familij, dekleta iz najvišje družbe V sanatoriie, kjer si pod pretvezo tuberkulozne obolelosti ali kakega drugega vzroka odplavljajo telesni plod in zapuščajo sana-torij popolnoma čile in zdrave. Ubogo, ne-premožno, zapeljano dekle si išče pomoči pri zakotnih babicah, bogata metresa in ničemurna žena, ki ne mara otrok, pa stopi v bližnji senatorij, se priporoči proti visoki nagradi priznanemu kirurgu fn stvar je v par dneh v redu. V ptvem slučaju žene nosečo ženo bojazen pred družbo, sramota in nesreča, v drugem nKSemamost In le-potlčje. Metresa, ki se od jutra do večera lišpa in ki ne dela drugega, kakor da se potepa po glediščih in elegantnih lokalih v družbi lahkoživih eleganov m plesalcev, ne mara otrok, ki bi ji utegnili pokvariti sloko postavo, zdravje, mladost in druge take rekvizite, ki so neobhodno potrebne, za velikomestno življenje.
Seve se taki ženi nikdar ne skrivi las. Nikjer ne čitamo. da bi se pretirala pred sodršče. Pač pa t*-oe r>c zaoarffc rn t*n»«*h brlogih žene, ki si pod težo življenjskih razmer odplavljajo telesne plodove, ker bi sicer pri sedanji draginji ne mogle zrediti in vzgojiti nadstevilnih otrok.
v bolnico, marveč «r>ravib <o jo na rtrmanji j no 40 cerkva n. Sedaj hodi od vasi do vas; in fa^atizir^TO prebival^ o jo sprejqpia povsod; ljubeznivo m'}o p-v^ošča. Pripovedujejo o nji. da postane zvečer mrtvaSk-
bieda, obraz se ji ves tspremerit, pade ns tla in stoie. Ljudje pritekajo k nii, moMJe ür ako pade kje na cesti, ji pornasjajo na noše ter jo spremljajo do prenočišča t gorečim* >-"eČairrr To le v dvajfsefein sto-•e: tja!
InfeMnenoa rib
Obsedena
£ Sedmograškega poročajo, da ;e po kmetih tam še vse pomo srednjeveškega verskega fanatizma. Neko žensko meče božjast 4n reva pade na tla v živčnih napadih, stoče, čudne glasove pušča od sebe in nekaj govori. Ženski svet, ki je posebno dostopen lar.atlzmu. Je kmalu iz mod rev al. da Je ona nesreonica obsedena. Hudič tiä v nji in hudič Jo meče po tleh, glasovi so hudičevi i-n hudič govori *z nje nekaj za ljudi nerauzmljivega. Povsod! srovore o tej ženski in neki ljudski prerok je slovesno izjavil, da Je hudič ne zapusti poprej, dokler ne bo ona obiskala 40 cerkva fn goreče molila v n»jih. To pa je težaven in dolg opravek. Res je med katoHškim ljudstvom po vseh deželah obilo cerkva aH 40 je pa že tako število, da zavzame obisk po njih mnogo časa. Nikomur ni prišlo na misel, da bi poslali Žensko k zdravniku aii
RaznJ učenjaki se /t doiso btr',.glive, kake bi preizkusili poedine žival! slede njihove Inteiigencr in sploh ugotovili če živali mislijo. Inteligenco opic v> po-l.u-šalt spoznati 7 različnimi barvastimi tablicami; predložiti so ji tablice raznih barv m opica te izbrala izmed ostalih tablic :a-ke, ki so ustrezale predloži Um. Pravi!-ic določitev barv so smatrali za dokaz posebne inteligence.
Ribfčem, ki love ribe na oemive, to so umetne muhe, pa to, da živa!; razločujejo barve, ni nič novega. 2e več let je ta lepi šport, ki ga je prištevati med najzabavne:. še. znan ribičem in posebno Anglež! pravi mojstri v tem in so iudi najbGljsi izdelovalci umetnih muh. Imajo ;!h nad 150 različnih vrst. ojnačenih s posebnimi imeni. Namen ribiča jc, okvariti ribo Ker ;e natikanjt1 malih mrčesov« posebno muh, aa trnek skoraj nemogoče, in bi bilo tud? težko naloviti dovolj mrčesa različne velikosti, si ribiči pomagajo na ta način, da izdelujejo naravnim muham siične pernice .z perja raznovrstnih p:ic. To delo pa nI posebno lahko, ker mora pernica biti zv;lo podobna naravni muhi. Najzanimivejše pri tem pa je, kako ribe razlikujejo posamezne muhe. Imamo nekaj umetnih muh\ k se n lov v pomladanskih dneh posebno dobre, nasprotno pa s tako muho v poletju zastonj ribariš. Pomladi skoči riba na ta%o muho iz vode in ;o vjame, ko m^i.a visi nad vodo, poleti, pa Jo pusti \J\ *c ;i celo umakne, ko plava pomadanska pernica mimo nje. Pa ne same po letnih časih, tudi po dnevu ribe menjato svoj okus.
Umetne muhe se večkrat prav tnalo razlikujejo druga od druge in vendar na eno vjame.4, na drugo pa ne. Muha se raz-Ukuje včasih samo po malo daljšem repu, to sta dva ali trije daljši nitkasti izrastki iz zadnjega dela muhe. To se posebno opazi pri muhah »majeva muha« Jn »sivi zmaj*. Kakor znano, se razvijeta tz jajčic iste muhe, samec in sam!ca; samec st pojavi maja in ga imenujemo majevo muho*, samica pa začetkom julija in ji pravimo zaradi dolgih repnih izrastkov in sive barvo »sivi zmaje. Toda ribe dobro vedo, katera muha je po večini enkraf nad vodo in kdaj zopet druga. Ako loviš v maju na času odgovarjajočo majevo muho, vjameš dosti več, kakor pa, če bovis na sivega zmaja Nasprotno je zope; julija.
Pa so še drugi zanimivi dokazi, kak«j riba razločuje muhe. Pernica mora pri pravilnem in uspešnem ribarenju lepo plavati na površju vode ali pa igrati malo nad vodno gladino. Kadar ie voda lepo zavrti da tzgleda, kakor da pernica neprivezan^ plava, riba najraje prime za vado. Pod vodo se lahko spuščajo samo posamne vrste pernic, katere pa ribe tudi poznajo. Ako imaš na vrvici pritrjene tri pernice In med njimi dobro ponarejeno črno »jeBevo muho«, katere bi morda riba nad vodo ne vzela, jo pod vodo kaj rada pograbi, čim prime ostali dve na vodni gladini plavajoči pernici; pod vodo pa se ne zmeni zanje. Ako vržemo v vodo celo kobilico, da plava na površini, hlastne riba po ni!, ako pa vržemo pretrgano, se ne zmeni zanjo. So pa seveda tudi izjeme, vendar pa opažamo omenjene pojave pri ribah v 75 od 100 slučajev.
To je inteligenca rib, ki jih ne moremo prištevati k posebno inteligentnim bitje'n. Koltko inteligentnejše so druge žival!, posebno divjačina, o tem bi vedeli marsikaj povedati naši lovci.
Pisemski papir
? napah In ftkitljali po znitini ceni iratf Narodna knjigarna,
Prešernova ulica 7
22
carstoa
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
»Ne morem in nečem dati tega dovoljenja. Mojega sina je treba vzgojiti strogo v pobožnega in vernega mladeniča, ne pa v moža, ki uničuje samega sebe 7. nenravnirni, nebrzdanimi ekscesi.«
»Cesarska visokost! On je sin svojega očeta! Vroča, pohlepna kri se je jela burneje pretakati po njegovih žilah. Tega nagonu ne morete zadušiti, lahko pa ga vodite in brzdate, da zla nagnem a ne obvladajo dobrih.«
Nadvojvodinja se je borila sama s seboj in ni vedela izhoda. Opozorilo na očeta njenega sina je omajalo njeno odpornost. Njen soprog je bil neozdravljivo na smrt bolan. Dasi je bil še živ, vendar je že trehnelo njegovo telo. Orof je prav govoril: Morala ie nadzirati in voditi ljubezenska nagne-nja svojega sina, da ga tudi tu vzdrži v odvisnosti. Po kratkem preudarku je z vso odločnostjo vprašala: »Kdo je ona, ki tako ugaja mojemu stau, da koprni po njeni ljubezni?«
»Subretka Karlovega gledališča, Mici Lorenz.
najmlajša., vendar m ie naimikavneiša izmed
dunajskih operetnih boginj. Da učinkuje na neizkušenega mladeniča, je razumljivo. Njeni ljubezenski doživljaji so cesto dajali netiva Škandalozni kroniki. Zdi se mi, da ne bo težka naloga, pridobiti to damo, da ustreže prinčevim željam.«
Nekaj kakor stud je obkrožalo usta visoke gospe.
»Dobro je tako,« je pripomnila hladno. »Hvala Vam, grof Wallis, sama hočem govoriti z damo.«
»Cesarska visokost! To je nemogoče!«
»Zakaj je to nemogoče? To je vendar najbolj naravno. Ako izbira mati za svojega sina nevesto, ali mu ne sme izbirati tudi ljubice? Ta ženska bo v življenju mojega sina igrala veliko vlogo. Ako se ž njo sporazumeva, bo njen vpliv nanj samo v korist moji avtoriteti. Ne sme mi mojega deteta odtujiti, zato io hočem pridobiti zase.«
»Cesarska visokost to je nekaj tako nenavadnega, da moram reči, da je absurdno!«
»Nenavadno? Moja vest mi pravi, da je to prav. Ako je pregrešno, se nadejam, da mi Bog ta greb odpusti. Mati sme vse poskusiti za svoje dete. Hočem svojega sina varovati in voditi njegova življenjska pota, dokler ml Bog da moč, da .lahko skrbim zanj in ga čuvam. Ne govoriva več o tem. — Ravnati se hočem po Vašem nasvetu, toda na svoj način.«
Grof Wallis se je priklonil in odSel, nadvojvodinja pa se ie iela pripravljati, da izvede svoi na-
črt. Dala si je prinesti drugo obleko ter naročila izvoščka. V pevkinem stanovanju so ji povedali, da je umetnica Že odšla v gledališče k skušnji. Nadvojvodinja se je odpeljala tjakaj in zahtevala, da se ji dovoli vstop v umetničino garderobo.
Mici Lorenz se je pravkar vrnila od zelo napornega prizora v garderobo in je na vest, da želi ž njo govoriti neka dama. pripomnila v skrajni ne-volji:
»Moj Bog, to bo zopet nekaj vsakdanjega. Kakšna zbirka ali pa sicer kakšno beračenje. Ob koncu koncev morda celo kakšno vabilo na kakšno razkošno večerjo, kjer bom smela malo skakati in zažvižgati par popevk! Naj dama le vstopi!« ie končno zaklicala garderoberki.
Nadvojvodinja je vstopila z ono prirojeno eleganco in onim dostojanstvom, ki je odlikovalo njeno osebo. Nehote je pevka dala garderoberki znamenje, naj odide. Zavedala se je, da mora ta poset pomeniti pač nekaj drugega, kakor si je domišlje-vala. Nadvojvodinja je odkrila pajčolan in umetnica je ostrmela od presenečenja. Spoznala je nadvojvo-dinjo, saj ji je bila predstavljena pri prireditvah, pri katerih je prevzela nadvojvodinja Protektorat
»Cesarska visokost, ali me ne motijo oči? Ta izredna miiost in naklonjenost!«
Nadvojvodinja se je nekamo bolestno zasmeh-liala. »Prosim Vas, gospa Lorenz, čim boste čuii
mojo prošnjo, nemara ne boste več hoteli govorif ne o milosti in ne o naklonjenosti.«
»Ako imate, cesarska visokost, do mene kakšno prošnjo, je to zame samo velika čast.«
»Ne vem. Umetniki imajo svoje posebne mr> ralne zakone. Samo to mi daje hrabrost, da se obračam na Vas. Zame je to sicer zelo mučno, vendat pa smatram za svojo dolžnost, da govorim.«
»Pa vendar ne bo kaj hudega? Ako smete, ce sarska visokost, o tej stvari govoriti, potem smem tudi jaz to poslušati!   Res. prav radovedna sera Že.«
»Imam sina, gospa Lorenz, ta se je zaljubil * Vas!«
Umetnica se je glasno zastneiala. Kakor srebnv zvon, je odmeval njen čisti, zvonki glas po sobi.
»Zaljubil? V mene? Ljubek dečko jc to! Ima modre oči, kakor njegova gospa mama! Toda, cesarska visokost, oprostite! Kaj imam jaz s tem opraviti?«
Prsti rok, ki jih je nadvojvodinja prekrižala ol kolenu, so se nervozno tresli.
»Povedala sem Vam že: »Dečko ie v Vas z* ljubljen!«
»Cesarska visokost v mene je danes na Dunah pač zaljubljenih več tisoč moških. Mladeniči, možje in starci. Kaj pa morem jaz za to?!«
Nadvojvodinja ie zadržala orisiiien smehljaj na svojem licu*
•SLOVfN^Kf   NA ROTT«   dne 11. aprua 1925.
Stran 3.
Dnevne vesti.
P Lmbttanr dnt
— Sprejem! pr! velikem županu
Ponovno se zopet objavlja, da sprejerra velika župan ljubljanske oblasti stra»> ke in deputacijc samo v torkih in petkih !n to med 10. In 13. uro. Ker je veliki župan z reševanjem ickocih upravnih poslov preobložen, strank na drugih dnevüi in med drugim časom nikakor ne more sprejemati. V svojem la t-nem interesu, kakor tudi z ozirom r.a splošne interese se vse stranke opozarjajo, da se drže objavljenih sprejemnih dnevov. Sploh naj pa se stranke v svojih zadevah obračajo tudi na pristojne oblastne referente.
— Iz politične službe. Kroji je podpisal nk3Z- s kateHm so imenovani: za viadne tajnike 1..7.: Milan Mlakar pr: zreškem poglavarstvu v Mariboru. dr. Anton Farčnik v Šmarju, dr. Leon Brun-č k o v Celju. Ivan M11 a Č v Prevaljah, dr. Ivan Vrečar v Sioven).:radcu, dr. Mrrko Ho toč ni k v Maiiborti in dr. Vladimir F on v Radovljici. — Premeščeni so: dr. Ivan Zobec iz Ljubljane v Kranj. dr. Karel Katic iz Kranja v Radovljico, okrajni tajni?: Mlten Pleteršnik iz Slo-vengradca v Marin-or velikemu Županu. KraT? podpise te dni tudf ukaz o 'menova-afc ve^ecj Itevfla polhVcnfli uradnikov.
— Za učitelje i izn!tr*m za me$čan**e SoTe. Ministrstvo prosvete je z odio£{tv*1a * -Jr-e 25. marca 1925, št. 15 6*0, da dobivajo vsi nčitelii 2 meščanskm izpitom, k! poučujejo r.a učiteljiščih in drugih srednjih šolah. pov*sico 10 nM pr* Členu 7. čin. zakona. Ako se jim ta povISfca do sedal ni izplačevala, se Mm mora to naknadno izoh-čati.
— Naučno potov~n|e beogradsfclh akademikov. Danes je odporovala sknpin* slušateljev beogradske univerze pod vodstvom vse uči profesorja v- So'un in Atene. sms tem nančnem potovanju posetijo br>k"me Sveto goro, kjer si ogledajo vse znamenite ftvarl iz srbske prošlosii.
—Ameriška novinarka v Zagreba. V 7agreo je prispela včeraj sotrudnica ameriških listov >• Philadelphia Pub'ic Leader« in »Newyork rTveuing Posf« miss Dorotha Thomson, ki namerava proučiti niše ri7-mere ter nato v rtrh po-oeau. Predvsem se zaniha za naše oolitične *n gospodarske rarmere.
— Seton Warson, znani angleški publicist in prijatelj jugoslovenskega naroda, ppspe prihodnje dni v Beograd v svrl« > proučavanfa notrsmih oolitičnih razmer v Jugoslaviji.
— Kongres drafavmh nameščencev v HuM?an|. V dneh 19. in 20. t. m. bo sprejela \ ;'b!ians v svok) sredo prvikrat najodlič-nejše predsfavinxe (Tganiziranih držir>rtfh nameščencev. Prihiteli bodo delegat: iz Beograda, Skoplja. Osjeka, Zagreba. Mailars itd., da izneso svoje zahieve in že-
'-7e. Kjhova TV. redna letna skupščina se bo vršila v prostorih *Kazine«. Poleg običajnega programa je na dnevnem redu tudi : skupščina Narodne zveze duševnih delavcev (Narodni savez urrrrrih radnika\ Tz Pariza započet: mednarodni pokret oživil *e tud: naso državo. Na tem kongresu so seveda kardinaine točke one, ki imajo za SV03 cilj v poboijšan/u gmotnega položaja. Razumljivo, da je v teh težkrh Časih, ko je vse državno uradništvo gmotno popolnoma ob tleh, prva in glavna naloga tega kongresa, da dvigne moralni nivo svojega članstva. Kaj vse se bode pretresalo na tem kcTtgresu, je razvidno iz glasila Osrednje Zveze državnih nameščencev, iz »Našega glasa., ki :?^e drugi teden kot slavnostni? Številka.
— Avstrijski kvalificirani delavci. Ministrstvo za socijalno polttfao Je svoječas-no izdalo odredbo, po kater! se je zelo omejilo oziroma tudi prepovedalo stalno bivanje avstrijskim kvalificiranim delavcem v Jugoslaviji. Avstrijski poslanik rloffin-ger je v imenu dunajske vlade vložil pri ztmaujnem rrHn!strsrvu noto. s katero prosi Avstrija, da bi se ta odredba ministrstva za soc'jalno politiko popolnoma razveljavila "m da bi naša vlada dovolia avstrijskim kvalificiranim delavcem stalno bivanje v ras: državi. Kakšno stališče zavzema naša vlada napram tej noti, še rH znano, gotovo je. da bodo na£e strokovne organizacije ?r*>ti temu. da bi se dovolilo avstrijska delavcem neomejeno stalno bivanje v naši državi.
— Jugosfovensko - potiski klub v Beogradu, Za nedeljo je skftcano svečano zborovanje prijateljev poljskesn naroda, na katerem se ustanov! Ju^oslovensko - poljski klub. Äkc'jo za ustanovitev tega kluba vodita poliski poslanik na našem dvoru gospod Okenski m bivši skupščinski pred-sedmk Ljuba J o v a n o v i č.
— Zračna črta Trst - Dunaj. Pred krat-V-n se fe v javnost: razpravljalo o nameravani zračni črti Trst - Dunaj, k! je vzbudila veHko zanimanje v Ljubljani. Aeronavtični podLajTTfk gen. Bonzani je v rimski poslanski zbornici na neko interpelacijo odgovoril, da pripravlja korrrisanjat program z\x izvedbo raznih zračnih črt. med kaieri--ry ;e tiicii črta ?z Trsta na Dunaj. Doslej pa je podpisana konventja samo Še za Črto Brbidis*. - Carigrad, Iri prične poslovat! mogoče meseca julija. Pripravlja se tudi od-delna črta Turin • Trst ali za podaljšanje do Dunaja 5e nI nikakih odločilnih dogovorov in ponudb. Te črte torej ne bo še tako kmalu. Ta čas pa se Ljubljana lahko pripravi, da se je poslužl, ko se otvorl.
— Smrtna ko?a. V Kočevju Je umrl m-«tavljenec Trboveljske premogokopne družbe g. Teodor Trug er. V St. Ilju v Slov. goricah pa g. Filip Miku š, doma iz Gor-nlezazrada. Dosegel je visoko starost 81 let — V ponedeljek je umrla v Novem mestu ga. Avgusta Breznik roj. Riedrr, soproga vpok. gimnazijskega ravnatelja P->-kojn'ca je bila mat! prof. dr. Pavla Bralnika, :;aše#a marljivega sotrudnika. ki bf-va sedai v študijske $vrhe v Pariso. — V
10 aprila !9rJS.
Lešah na Koroškem je umrla ga. Marija J fine ž i č roj. Kobentar. Pokoinka je bila navdušena Slovenka iz znane rodoljubne roi-bine Kobentarjeve, Bodi ji ohranjen bla«£ spomin f
— Zagorje ob Savi. Podpirana mestna Orjuna v Za&orjn ob Savi se tem potom zahvaljuje vsem sestram in cenjenim narodnim damam za njihovo požrtvovalno sodelovanje v kuhinji in paviljonih na veselici ob priliki razvitja orjunaškega prapora, kalior tudi vsem naprednim Zagor-janom, ki so prispevali z dobrik! ali jest-vinami. — Mestna Orjuna Zagorje ob Savi, tč. predsednik: Janko T o m a S ! č. 74An
— Vreme v soboto. Vremenske opazovalnice napovedujejo za soboto 1-. t. m. precej lepo, suho vreme, ponoči hladno, p 7 dnevi toplo, solnčno.
— Društvo   odvetniških In notarskih nradnlkov v Mariboru. V. redni občni zbor tega društva se je vršil na cvetno nedeljo dne 5. aprila t. 1. v Mariboru ob lepi udeležbi.    Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju poslalo je na ta občna zbor tri delegate *n sicer društvenega predsedmka Lovro Čremožnlka, predsednika soc;jaIneca odseka dr. Rudolfa Dobovlšeka in blagajnlčarko Mfagdo Gradišnikovo. Ptujsko skupino ,e zastopal predsednik Janko Likar, pisarniški ravnatelj iz Ptuja. Brzojavno so pozdravili zl«orcvanje tajnik Pfeifer v im?n*j Z\r-ze drnstev privatnih nameščen.%~v ve-nfje v Ljubljani ter Društva od/j:ntsk»i in notarskih uradnikov ljubljanske ob1.!^:!. — Občni zbor je trajal nad tr! ure 1 *r ?,a fe vodil predsednefk Dragotln    '\ \ \ Č v e r t Debate so 'bile tokrat stvarne in Ji/.ihnc, das? mestoma burne. Dr. Duhovi": k Cremožnlk In Likar   50 p^i»d potrebo sporazuma fn bratske *!«>.t; vfeh štirih organizacij v Sloveniji. ^j*i,nUe so se vse štiri organizacije: ce!j*Va, Imhljan-ska, mariborska in ptujska, da   Jelujejo c'm tesne-se roko v roki v vseh vprašam!!: In v tem smislu ^zdajs'o tudi društveno gestio vOdvetniška pisarna«, Y\ naj donasa društvene vesti separatno pod tozadevnimi štirimi razpredeni. Soglasno so bile sprejete resolucije, od katerih je zlasti omenlr!: 1.)  pozfv k  solidarnemu  delovanju vseh Štirih organizacij po Slovenji   in vsega odvetniškega rn notarskega nradnfšrva, ki ga štejemo čez 500 oseb; 2) ustanovitev zbornic odvenVškm in notarskih uradnikov ter skorajšnjo njeno uzakonitev, da bo obvezna  socijalna institucija    za    Šefe fei uradništvo;  3.)  protest  proti nameravani odpravi nedeljskega počitka in podaUšanvj uradnih ur; 4.) reguliranje praznikov oziroma dela prostih dnevov, to je a) poleg dosedanjih običajnih praznikov naj delo v pisarnah pcč:va na oba narodna praznika, na Vfdov dan In 1. decembra na dan narodnega ujedinjenja ter na praznik proletari-jata dne 1. maja; b) popolnoma naj bodo prosts sleideči dnevi: velika sobota, bin-koštna sobota ter dan pred božičem; c) v poletnem časa od 1. maja do I. novembra vpelje  se v odvetniških  fn notarskih pisarnah  nepretrgano  uradovan^e   in sfcer le ob sobotah od 8. do 13. ure ter naj bodo dotTČn: popoldnevi prosti in posvečeni uradništvu za njihovo osebno razpolaganje. Predsednik Dragorln   G II č v e r t se je koj v pričet1-j v !z>ranih besedah spominjal umrHh članov.    Pri volitvah je :>i! soglasno izvoljen za predsednika Dra-goiir. G i 1 č v e r t, v odbor   pa: Stefan M e d v e d. Franjo M o š k o n, Mici R a u -ter. Aloizrj Hrašovec Anica Kotnik Marica H o m o v e c. Karel H o s c h i t z in
I i ja Mlakar ter namestniki: Šteian D e r g a s, Oskar Karzman In Martin P1 a n i n š e k; v nadzorstvo pe: Janko L o r b e r in Drago Val.
— Zagrebški vlomilec ustreljen od detektiva. V sredo se je primeril v Zagrebu senzacijonaien dogodek. Policija je zaznala, da je znani tat in vlomilec Gjuro Lončar shranil pri mizarju "KovaoiČu na Trešnjevki večjo količino kož !n je zato odposlala kriminalnega agenta Goloba, da tam izvede preiskavo, odnosno da Lončarja aretira. V sredo zvečer je agent Lončarja zasači« v Kovačičevi kuhinji. Ker je vedel, da je Lončar nasilen človek, ga je s samokresom v roki pozval, da mu sledi. Lončar, ki se je sprva prestrašil, je res dvignil roke ter fingf-ral kot da hoče agentu slediti. Nenadoma pa je Iz žepa potegnil samokres ter s krikom »Živega me ne dobite!« navalil na detektiva. Ta, videč, da je v opasnl sttuaoijf, je naijpreje oddal strel v zrak, nakar je Lončar reagiral ter strelja! nanj. Med zločinceim in agentom je nastala prava bitka, tekom katere ;e bil Lončar ustreljen. Prt preiskavi ustreljenega so na-$?! v nteeovlh žepih razno vlomilsko orodje, več zlatih ur in drugih ukradenih predmetov. Truplo ubitega zločinca so prepeljali v prosekturo v svrho seclranja.
— Okovi Jove Caroge. Is Osijeka poročajo, da jc bila uvedena akcija, da se okovi, s katerimi je bfl priklenjen Jovo Čaruga, izroče mestnemu muzeju.
— Nenavaden samomorilec. V Mi»tro-vici se je ustrel?l uradnik Saveza srpskih zemlj. zadruga Dimitrijle Grubor. Zanimivo je, da je Grubor popreje obvestil svoj urad o svoji smrti. Naravno, da so tam takoj obvestil: policijo, a je bilo prepozno. Motiv obupnega dejanja so Wl! rodbinski spori.
— Vlak skočil s tira. Na progi Djakovo-
Vrhpolje je skočil včeraj s tira mešani vlak. Človeških Žrtev ni bilo, pač pa je materijalna škoda precejšnja. Promet je bil za nekaj časa ukinjen.
— Velika poneverba v Zagrebu. Zagrebška policija je prišla na sled velik* poneverbi, izvršeni na škodo oddelka za so-cijaino politiko. Ore za 200.000 Din, katero vsoto je poneveril račmtski revldent Ve-koslav Horvat. Ta je pobegni], vendar so ga že prrjcH.
— Štiriletno dete zgorelo. V Piskorevcih na Hrvat>kelm je pred dnevi pogorel skedenj posestnika Pulpa Mareka. V skednju m ie nahajal 4lotni sinček Ivica, RoditeLÜ so
odšh* od doma. otrok pa je ostal sam s 70-letno starko doma. V neopaženem trenotk« se je deček splazil k skednju in ga zažgal. Dete je v plamem'n popolnoma zgorelo.
vi
BODETE
VEROVALI
da eden par noeavie z llgom In znamko (rdečo, modro aH
»lato)
»ključ"
uaja kakor štirje pari drugih. ::ko kupite eden par. Dobivajo se v vsrh rrorV:* nah
Iz LJubljane.
— Zadn-a pot M lana Pluta. Pogreb Milana Pluta je bil izredno leo. VVlika ud-^ ležba občinstva je bfa dokaz velikih simpn-tij, ki jih je u?tval pokojnik v vsi naSI jasnosti. Tečno ob 15. se je pripjjal pred m-t-vasn'co državne bolnice voz s pravoslavnim svečenlkon, proto Dlmitrliem Ja"kov?» čem, ki je opravil žalne obrede, godba dr divizije pa je med iem zaigrala žalost'nK> »Vigred se povrne* , . . Nato se je začtl pomikati žalni sprevod, ki ga je otvor**4 Četa Or'una^ev v kroju s praporom oblastnega odbora na čelu    sledil jc pododbor Udruženla rez. oficrjev, tem Članstvo Ud**t-ženla dobrovoljcev In Sokola  I., nakar ]e sledil voz s svečenJkom fn voz s krs'o, ob čigar stran- Je tvorila vojaška straža z llml srbTiaml častno spremstvo. Krsta ie b -la pokrf a s prekrasnimi venci, kf so j"h poklonili IJublj.  in zagr. sekcija Udruze.»M jugsT. novinarjev,    Udru^en*© rez. ofk-lrf^v ter sorodn?kl. T?kcj za krsto se ie ra«vr. st*! celokupen oficirski zb'»r ljubljanske ga% nlz'Je t generali S*olr»no\Mč^m Zivkovlč-rn in Tripkovičem na čelu. Med drugfmf od!V* nimi vola^kimi  dostolrnsrvenlki smo opazil' tudi polkovnika N^deMkoviča. Za Ca"t-Bisldm zborom je s^dil  konzorcij »Jutra* z načelnikom g. PbnuWletri na čQ*u, v 2il-nem sorev^du smo nada1]© opazili go M'* !*mo dr.   Žerlavovo,    mestna geren^a g* Turka In Ukozarja, starrso .TSS br. üng Gangla.    s^di'i so novinarji in stanovski tovar'Si vseh rubiaj«skr? red-kcll deputv cijo pravos'avne cerkvene občine, zastopstvo akad. društev ^Jadran« fn sTrgla\«. ter centralnega odbora jug. napr omlad-ne, Jueosl. dobrovoljc? in dr. Žami sprevod Je zaključil oddelek vola*tva. Med sviranjem za'ostink vojaške godbe   je   prispel ža ni sprevod na pokopališče, kjer je prota š-enkra: opravil pogrebne svečanosti, nakir ie  pristopil  k   svežemu  grobu pre^scdn'k fiubTjmke sekcije nov  adrtiž^nja g. S^arK^ V i r a n t, ki se je v topih. vzneSenm besedah ooslovfT od prerano jmrlega dobrt'^a tovariša. V ;memi jnjrosl. nrcflonalis^ov s» je poslovil od pokrlneTa pisatelj Vladim^ Levstik.   Orjuna^ki prapor se je na:«> sk'onil nad grobom, pred cerkvijo pa ie v<>-jaštvo oddalo častno salvo — poslednji pozdrav Idealnemu borcu    Zi Jugoslovensko idejo.    Večnaja jemu pamjat!
— Napredek t»*dt v kollz^'skem okra?u. Pišejo nam: V nedeljo 5. aprila ie vprizo-rrl v restavraciji pri »Levu« dramatični odsek *Nnm-ednega društva za koMzejski okraj* Meskm*o dramo oNa smrt obsojeni*. ZamTraTa me Je ta drama, ki je bila svoje dn5 zaplenjena in >e za to le rra'o zanimanja. Ne bom govoril o drami sami, mnrvei, o gri in igralcih. Vlogo Pevca je igTal F. B., č'an dramske šole. Njegova igra ni bila dl-letantska, temveč Že lepo zaokrožena in umetniško dovršena. V tretjem dejanju je bü na višku dramske umetnosti. Izvrstno je podal zapitega in prodanega agitatorja. Vsekakor je nadebuden igralec, ki bo prav dobra moč, ako se še izpopolni. Nadarjenosti mu ne manjka, naj se skuša uveljavit! na večjem odTu. Ostalim igralcem se je poznata, da so diletanrie. Tzboren pa je bil D., ki je tudi dobro režVraL
— »Vstajenje Slovan tva«. Zabeležil smo, da imemo v uredn;šlvu na raznoteri nekaj slik »Vstajenle S'ovanstvaT. SÜka de^o znanega ruskega sMkarja Kolesnlkova. Na desni strani je Jugoclavija — predstavljajo jo tri mladenke, okrog njih pestra jo-kraHna t vsemi zemeljsk'mi b'agodati. K* levi ponižana Pnsija — mladenka, s'ojeüa sredi snežne pokrajine, po kateri se vsti gomila ob gomili, na sredi pa Rusija, oživljena, v krogu s predstaviteMi vseh slovanskih narodov, v ozadju z Moskvo, ožarje-no z žarki jutranjega somca, VcVka sliki, umetnico Izdelana, bo v kras vsakemu zalomi. Cena 30 Din Je tako nlrka. da si lat^ko vsakdo nabavi. Uredništvo 'ma 5: kakih 7 s'ik. Jezite po n;ih! Založnik Uh Ima v nakladi seveda še na stotine. Al; n! nikogar, ki bi prevzel nüh razprodajo? Dohodki slik so namenjeni za bedne rnsfrs begunce.
— »Jurjevanje« na Ljubljanskem gradn se \tš'i letos 3. maja. Z oziram na vzvÄeu nan'en te narodne prireditve vsa cenjena društva že sedaj opozarjamo In prosimo, da se ta dan v?drže vseb prireditev ter aglti-rajo samo za >Jurjevanie*. Več v prihodnjih dneh. 743-n
— »Jurjevanje* na ljubljanskem Gradu Kakor smo že na kratko poročali, se vrš lerošnje »Jurjevanje« dne 3. maja. V slučaju slabega vremena se preloži na 10. m>l. Po obširnih pripravah soditi, bo letolnia prreditev v svoji pestrosti in zanimivosti prekašala vse dosedanje. Rodoljubi, ag:tira j te že sedaj za to velevažno in priljubljeno narodno prireditev!
— Simon Gregorčičeva Javna ljudska knjižnica v Ljubljani posluie redno vsak to-reJc in petek od 5. do 7. popoldne In vsak«> nedeljo od 10. do 12. dopoldne v svojem lokalu nb Vldovdanskl cesi št 2. fz knl niče si lahko izposodiš za dobo 14 dni pro*i mali odSkonini razne knjige zabavne al| poučne vsebine ter v raznih jezikih I«po<^-ja si knjige lahko vsaka oseba, ki se prijavi, potrebno le«rltlmlra In vplača 3 D'n vpisnine. Priporočamo se za obiske in ie-
ITALUASSKl PRES T OLG NA SL ED XIK HUMBERT, ki te v kratkem poroči t bcU
pjsko princeso MARIJO JOSFFO.
Hmo vsem našim cenj. čitareljem in cl'ate ji-cam prav vese:e velikonočne praznik«*. Vc-likonočno ned:ljo knjžr.ica izjemoma ne posluje, zato pa v petek ves Popoldne od 3 naprej, da si vsak lahko preskrbi primeril1: čtivo za deževne dni. Zdravo! Knjižna "»i odbor. 7-2 t
— Mestni strnovpnj ka nrad radi sna-zenja svojih nradnih prostorov v dn^h 14 in 15. aprila I9?5 ne poslue.
— Mestna zastavra!n!ca ima tomeseč-no dražbo avgusta 1921 z?-'nvijenih prert-merov 16. t. m. ob 3. popoldne. 7A2
— Odbor Podpornega društva s!er>th. tn, VVolfova ulica 12. je prejel znesek Din 1000, katerega je darovalo namesto venca b!agr>pokr\!ne soproge ravnatelja Ivana Ro-gerja, Gabrijele Roger, osobje tukajšnje podružnice obče zavarovalnice »Sava«. — Za ta plemeniti dar se v imenu odbora kar najtoploje zahvaljuje društveni predsednik Gabrijel Jurasek.
— §9 neka! o kolesarskem fafu. Poročali smo, da ie policija pred dnevi prijela nevarnega kolesarskega tatu v osebi Italijana Danteja Piccronl. Kakor je ugotovljeno, je Piccioni ukrrd^i ko!o trgovcu Franu Novaku na Logn in se nato odpeljal v Ljubljano, kjer ie kolo zastavil Avgustu P. v Vodmatu. Ta je medtem po časop*?ih zamal o tatvin: in je zadevo prijavil pollci!l, ki je ko^ zaplenila. Piccioni ima še več tatvin na vesti.
— Popadljiva psa. Pes, last trgovca Josipa Miklavca. je nanadel in ugriznil v čelo 51etno Vando Kocjan, hčerko uradnika Janka Kocjana. Deklica je morala iskati zdravniško pomoč. — Učenec Vojteh Galovič <e bil na Viču ponad?n od psa kleparskega mojstra Primoža Justina. Pes ga je ugriznil v levo stegno. Deček je moral k zdravniku.
— Za praznike se zadme časo tatovi marljivo zalagajo s pečenko. Tako so snoči obiska'i posestnika Čada na Sp. Po?n*ku in mu odnesli štiri kokoši, vredne 87 Din.
lj Tatvine. Za^ebnici Frančiški Rrtpe Je bila na Vodnikovom rrgn ukradena denarnica s ."5 Din — Mestir-sfcemu ,>omočniku Petnt Sitarju je bflo 8. t. m. iz veže gostilne pri Kozaku na PoljbnskI cpsli odpeljano kolo znamke »Tribuna«, vredno 1000 Drn. — Uradniku Stanku Rebolja ie bilo iz barake t TomanovI ntief v Času oo" 13. febru> arja dalje ukradenih 33 rasnih kn'i5 ter nekaj drugih predmetov v vrednosti 2000 Din.
Vflecenfena! I0Si
Gotovo so Vam os'ali v dobrem snom'rw kre""!. ftotlri In etamtni. katere ste kupili v lanski letni sezlji pri ,.Obl n čil n i ci" po Uvanredno
nizk h cenah. Tudi letos si lahko n b^vite v najmodernejših vzor ih:
perllnt krep no D a 12*50 ss meter peri nI fro'lr 105 cm sfrlae Dl?i 35- — perflal fr-tiF  73 cm dlrise Din 2£«30
-Berlin! et*rafn.....Din 31*—
volneni delen.....Din 49-
le pil Oblačilni ct v Ljubljani,
Miklošičeva cesta 7
lečicga mesa do 22 Din; v ostalih občinar celjskega srera: za 1 kg prvovrstnega mesa volov in teile do Din I9t drugo vrstnega do Din 17. debelih krav da Din 15, drucih krav do Tin 13. telečjega mesa do Din 20. Prestopki se bodo smatrali /a navijanje cen in se h',do strogo kaznovali po tozadevni! določili!1.
I     mm .t
\L iiial Miti
Iz Celja.
—c Davčno okramo obfastvo Cele in Brežice razglaša, da so pri davčnem okrajnem oblast vit od 1. do 15. aprila na vpogled razgrnjeni predpisnl izkazi v odmeri najemninskega davka za leto 1925-25.
—c Okrožna sktrpSčlna Rdečega križa t Celju se vrsi v torek dne 14. aprila ob 10.30 v mali dvorani Narodnega doma.
—C Ce'iske brlvnlce bodo na velikonočno nedeljo zaprte, v ponedeljek pa od S. do 11. ure odprte.
—c Krafevna organ'zacl'a .1DS za Celle - Okolico Ima svoj prihodnji tedenski sestanek v četrtek 16. aprila v gostilni Permozer v Gaberju. Ob tej priliki se vrši družabni večer v obliki čajanke ter predavanje g. dr. Iv. Prekorseka, katero je bilo napovedano že za zadnji sestanek.
—c Mestne cene v celjski okolici in v ostalih občinah celjskega sreza. Srezki poglavar v Celju razglasa, da se smatrajo z ozirom na cene živine 00 ras'isanju veterinarskega izvedenca za prodajo mesa nastopne cene kot primerne 1n sicer: v občini Celje - Okolica za l kg prvovrstnega mesa volov m telic do 28 Din, drugovrstnega mesa volov in telic ter bikov, izvzem-Si kravje meso, do 18 Din, mesa debelih kra/v do 16 Din, drugih krav do 15 Din, te-
"a,
m— Predavanje v L'nc'sk: univerz? je sn^či radi odsotnosti dr. VcSnjaka odpadlo Kdaj se bo to predaval ^ilo, se še objavi.
—m Pod;e*en gost. Te dni je priSc! v gosti'no pri ZTatem koiru ■-•ckf približno 3G let star moški, baje trgovski potnTk fz Celja, ;n napravil za 50 Din z^pirka. Na'o \. po francos?cr> Izginil.
—m Razpis občinskih volitev. VsTec poteka funkcijska dobe občinskih odborov so razp sane nove obč"n k« voHtve v občinah: Sv. Jurij v Pesnica, Volka, Sčavnl« ca. RoZ&ngrund, Draženvrh, Trate in kivrh, vse v srezu Maribor, levi breg.
niin—1 p—■ —— wm mmn— —mi n—t
Ti?ri^ifka in m?\,
— !n*ernac*!a*"a!^e  rog"m?tne *ekm*: Odbor SK Ilirije se je kiub financilelntrv rizilcu potrudil   preskrbeti za velikonočne praznike naSi soonni   prb'iki prvo vrst t P snnrt ter je pridobi! v  ndrijo in poneJu-llek za dve tekmi »Ostmark«, k-:ub din n. rke profesijonalne lire, ki spada med prve k'i.be na Dunaju in ki uživa ivd\ v Jngy slaviji na.'bolj.<! s'ovcs. R zultat" 3:1 pr»' Slovanu, 2:4 proti  Rnpidu ter neodločeni izidi pro'1 Vi.nrr,    Sprrtklubn  ;u \dmlrl označujejo pač  dovolj  kvaliteto    te poklicne   en?jstorice.  V  Jugoslaviji   je   O« t-m:>rk  pred  čaeom   priz.ide'a   težke poraze Gradjanskcmn. pa ?udi mnogim drugim zi nim n?sim mo^tvrvm; llirria le Jeseni ond - -gla z 0:4. — Predprodaia vstopn'c v trgov':» ni J. Oorec in s:cer samo za sedele In navadna stojišča; dijaSke in mir (finske ka-*.* se izdaiajo samo ori dnevnih blagajnah
ne: sedeži Din 20, stojišča 15, dijaške TO, mladmske 5. V prcdprodaji 20 p >ous • . — Predigre: v nede'i.T tekina hazenskih družin llrija : Hermes, v ponedeljek nogomet Tllrija rez. : Jadran komb. 746/j
— Kol?sar ke drke za velikonočne praznike. Za velikonočne praznike 5e vrše na Igrišču SK Pr'morja veike kole^ars1 e in m->tocik'is:ične di ke, za katere je po pravici zavladalo v vseh ljubljanskTi športnih krogih vel'ko zanimanje. Dirk se udeleže najboljši dirkači naše države. Sode.::-jejo dirkači iz Ljubljane, Celja, Maribora in Zagreba In morda tudi na"bol]5i dirkači Julijske Benečije, tako da bodo te prfred U ve internacijonalne. Temu primerno bod' :udi interesantne ter porne napetega bo*.* Z nedeljskimi dirkam' se vrše v Ljubljani pr. ič po svetovni vojni dirke na dirka1 IŠČI. Dirke bodo pridal rile na zanimivosti tudi radi tega, ker bod^ ostre krivulje postavlja'^ na d'rkace, kakr,r na kolega največje ? hte-ve! Prosimo občnstvo. da pomaga d!sc:-pMnirano vzdržati nalvcčii r d pri dirkah. V nedeljo se vrši ob 14. izpred kavarn" Zvezda odhod vseh dirkačev na Igrišče S godbo na čelu ki bo oba dni sv:r3la tudi med dirkami. Oba dni trajajo d'rk<? v popoldne! 745'r
— V Jngosiavlli sta o'*šfa iz Sovodeil pri Gorici u^relj Josin Zajec in učitelj-cr. Ernesa   rojena R'a^ica.
— ItalliansVl ž^I^znfčar. ki ?e zadavil svojo slaven-^o ž^no. Poročali smo <> p -rotnf razpravi v Trstu proti Ita'IIanske.ru železničarju Luca Priore, ki Je bil obtožet, da je zadavil svojo ženo Antonijo, rojen-Žužek, v St. Perru na Kr?s't. Priore !c obsojen na deset let ječe. Ko je zasiis'il o> sodbo, je zakričal, Uu je nedo'zen, čcmt p? mu nihče ne verjame, hi so se nato zaeu.i iz srede občinstva proti njemu sovražn* klici. Zunaj porotne dvorane Je stala lv\wt Zu/ek, sestra pokolnice z obsojencev^ p.t-letno hčerko. Zužkovo so prijeli živčni napadi in morali so poklical zdravniško n i-moč. Ves potek razprave je kazal ,da je bila zadavljena Antonija Žužek dobra žea:i. Priore je izjavil, da Jo je sovražil zato, k ir je bila Slovenka! Razprava na služi v s* a-rilo in premislek slovenskim d.klctom, ka-dar se jim ponutajo tuj; ženini!
Z globoko žalostjo javljamo,  da je član našega odbora
dne 8. t. m. premiuul.
uu Odbor Rvs t Matice.
Stran 4.
»SLOV R N .s K 1   N A Kx O D«   dnt i 1. auriia 1925.
štev 81
Gospodarstvo.
Valuti?! pregled.
Glavni dogodek M je dajal smernice medna ' ien u titfönemu m gospodarskemu življenju 1 marcu, je bilo zasedanje Zveze narodov, posvečeno razpravi o dveh ženevskih protok eliti in sicer o arbitraži in varnosti rer o zaščiti narodnih manjšin na Orškem. P*-vi problem ie najvažnejši, ker gre za to. da se prepreči v bodoče VS3& oboroženi konfUSrt med poedinimi državami.
Angleški r u n t *e zadnje tri tedne v ovojem tečaju napram dolarju skoraj ni »premeni!. 18. marca in 3. aprila .ie notiral London 4.775 dolarja.
Francoski frank je koncem mar-ca nekoliko poskočil napram angleškemu funtu, nato pa je začel rapidno padati. Vlada si prizadeva na vse načine preprečiti tnflac'.to. 20. marca je notiral angleški funt ▼ Parizu 92.12 frankov, dolar pa 19.275. Teden dni pozneje se ie dvignil na °0.32. odnosno 18.87 frankov, potem pa je zoper padel na 92.75. odnosno 19.43 rrankov. Važno vlogo V padcu francoske valute igrajo vesti o pre<lstOječem zvišanju obtoka novCanic od 41 na 45 milijard frankov.
Švicarski frank je za spoznanje poskoči' napram angleškemu funtu in nekoliko padel napram dolarju. 20. marca je notiral angleški funt v Ženevi 24.7975, dolar pa 5.18373 švicarskih frankov. 3. aprila Pa 24.7775. odnosno 5.1856 frankov. Slednjič je najela tudi švicarska vlada na Ho-landskem posojilo v znesku 50.000 švicarskih frankov za elektrifikacijo železnic.
Italijanska lira je nekoliko poskočila napram francoskemu in Švicarskemu franku. 100 lir je notrralo 20. marca v Parizu 7S.40 francoskih frankov, v Ženeii pa 21.075 švicarskih frankov. 3. aprila je •notiralo 100 Ur 80, odnosno 21.385 frankov. Italija ie dala Gornji Avstriji S0.000.000 lir posojila.
Nemška marka se v tečaju skoraj ■ni spremenila. 20. marca je notiralo 100 mark v Ženevi 123.4375. 3. aprila pa 123.425 švfcarskfb frankov.
Turška lira je nekol?ko poskočila napram dolarju. IS. narca je notirala 0.51625 dolarja. I. aprila pa 0.52125. Turška vlada ie sklenila z nemško državno banko soorazum glede eksploatacije rudnika v Argani pod pobojem, da izvozi Nemčija iz Turčije letno 15.000 ton bakra ah' 150.000 ton kake druge rude.
Avstrijska krona Je v Ženevi nekoliko padla. 20. marca je notirala 100 šilingov (1,000.000 aK). 73.05 švicarskih frankov. 3. aprila pa 72.95. Avstrija je dobila v Ameriki 22 milijonov dolarjev poso-ii!a za elektrifikacijo svojih železnic.
Madžarska krona je ohranila v marcu svoj stabilni tečaj. 100 mark je notiralo 13. marca na Dunaju 98.50 aK, 3. aprila pa 98.275.
Češkoslovaška krona je ohranila zadnje tri tedne svoj mednarodno stabilizirani tečaj. 20. mairca je notiralo 100 Kč v Ženevi 15.3875 švicarskih frankov. Dne 3. aprila pa 15.3625. 1. aprila je prišel pred češkoslovaški parlairrent zakonski načrt, s katerim prehajajo državne finance defini-tivno od deflaciiske politike k politiki stabilizacije.
Romunski 1 e i ;e nekoliko padel napram dolarju. 20. marca je notiral dolar v Bukarešti 2"9.75. 3. aprila pa 216.50 le-jev. Država hoče zboljšati svoj finančni položaj s tem. da prevzame od privatnih podjetnikov eksploatacijo petrolejskih vrelcev.
Naš dinar je v marcu sistematično rastet. 20. marca je notiralo 100 Din v Švici 8.175 švicarskih frankov. 27. marca 8.225, 3. aprila pa S.35. Na tečaj dinarja vpliva poleg okrevanja notranjepolitičnih razmer v Jugoslaviji še posebno Bloh ovo posojilo, od katerega smo že dobčK 15 milijonov dolarjev.
Belgijski frank gre paralelno s francoskim s tendenco navzgor napram fracoskemu franku. 20. marca Je notiralo 100 belgijskih frankov v Pariru 97.625 francoskih frankov, 3. aprila pa 98.65.
Bolgarski lev je ohrani! svoj stabilni tečaj napram dolarju. Kotiranje v Ženevi se je ustanovilo na 3.775 švic. frankov za 100 levov. Na dunajski borzi je lev
nekoliko poskočil, V Carigradu pa  no&ra s c i jam t imajo pravico do 50% popusta fta
stalno 72 levov za turško liro Obtok novCanic je dosege! 14 nate j c376.509.O0p levov, kar pomeni, ca se ie zmanjšal napram prejšnjemu tednu za 3^76^.000 levov.
*
—g Izvještai o posiovaniu Trgovačke I obrtnlčke komore u Zagrebu u toK.i J924. godlne. Prejeli smo obsežno knjiga, k poroča o ianskoletnem delovanju zagrebške Trz^ske in obrtniške zbornice. Knjiga odkriv naravnost ogromno delo, ki V.s je izvršbo uradništvo te institucije v korist trgovine in obrti ter sploh gospodarstva na rw'drocju zagrebške Trgovske ir obrtniške zbornice. Prvi del govori o nternih zborničnih zadevah, o personal;-jah in zborničnem proračunu, nato slede ttmeljita poročila o delovanju te zbornice t a polju trgovskega prava, zunanje trgovine, obrti i:, obrtnega prava, industrije, carine, njvčarstva, davkov, prometa, poste in brzojava. mednardnih odnošaiev, •Lvne uprave., davkov, prometa, pošte n irzojava, mednarodnih odnosajev javne i prave, sociiasne politike, strokovnega šolstva, komunalnega gospodarstva. Knjigi so priloženi lepi statistični podatki o patentin.
prometu ia zagrebški borzi, o poslovanju poštne hranilnice Itd. Na koncu slede dodatki, ki vsebujejo zbornični poslovnik, službeno pragmatrko, načrt o gospodarskem svetu, končno načrt vinskega zakona. Vse to važno gradivo je pregledno napisano. Publik et ja nudi pogled v podrobno gospodarsko ž:vljenje, v organiziranost gospodarske zaščite in gospodarske akcije, ki jo izvajajo gospodarski stanovi v moderni državi.
—g Obrtnška razstava za Črno gor° v Podgorlcl. V Pcdgoricl se otvori dne 8. junija t. 1. prva obrtniška razstava za C'-no goro. Prijave se naj pošljejo do 15. maja t. 1. na Pripravljalni odbor. Trje najleoši izdelki se bodo nagradili z denarnimi nigra-dami. a vsak razstavljalec dobi diplom^. Za informacije je vprašati pri Trgovski in obrtniški zbornici v LJubljani.
—g Mednarodni vzorčni semen! v Budimpešti. Budimpeštanska trgovska in obri-niška zbornica priredi od 18. do 27. apri'a v Budimpešti mednarodni vzorčni semeni Posetniki morajo imeti potni list. Madžarski vizum ni potreben. Posetniki z Jegitima-
fugoslovenskih in madžarskih železnicjh
—g Vinska tržna razs+ava v Tridentu se bo vršur* letos v svrho. üü m «e ustvaril poseben tip tirolskih vin, ki *>i bil dober za izvoE.
—g Prodaja stare vojaške opreme in raznih odpadkov se bo vršila dne 16. aprila f. L pri upravi oddelka 2 zavoda za '~-radu vojne odece v S'avonskem Bro^i». Predmetni oglas z natančnejšimi po.' -v, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertaine licitacije: Dne 2. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave ieiovih desk in drugega stavbenega lesa. — Dne 4. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede do*ave Ianenega firneža. — Dne 5. maja u 1. prt upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave črne pločevine ter glede dobave karborundum —■ in smirkovih ploŠJ: pri direkciji državnih železnic v Sa^aje^u glede dobave črne pločevine ter glede do bave tovorne masti. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
—g Prodala lesa se bo vršila dne 1 mala t. 1. pri šumsk? upravi v Srednjem pr Sarajevu. Predmetni oslas z natančnejši.' podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Izpred sodišča.
— Dva huda. k| se l/«rovar;ata na vojno. Fr. Novak. hTapec na Planini, je hud na abmejnle varnostne organe. PonoS I. februarja je skušal Novak prekoračili mejo ker je zaposlen na žagi na >tali:anski strani Ker pa je prehod ponoči prepovedan, ga je finančn* pripravnik ustavil, kar je Novaku tako razkačilo, dti ga je zgrabil za puško ter se s pripravnikom nrval Ko se mu posrečilo trtečl čez mejo. je kričal n-^zaj: »FI-nancarji rn orn?**'V. le pridete sem. seda; se vas n?č ne bo;im, ker sem na italüanskih fleh! Vi jugoslovenske k..... svinje!* Obtoženi se izgovarja, da je razburljiv, ker je bil v vojski dvakrat od granat zasut ter Je rrrel tudi malarijo. ^M-.-ojen je b}! na dva
meseca zapora. Pretlseduik senata dr. K ser ga je pouči!:   To vendar ne ?re. da H raši ljudje nase lavne organe  in oblasri vspriio »ur.ii državljanov '.oko surovo ža-tffi!«
lg. Türk je invalrd brez no^e in ima kot tak tratiko na Vrhniki. Povodom volilnega *roda Jne 1. februarja so bili izgredi, vsled česar ie okrajno .7'avarsrvo odredilo, da so se morale gostilne že on 8. zapreti Obtoženec se ie vsled tega hudoval na mi-nistra dr. Žer\»va, krieal fn zmeriat. Kc* ga je oroŽrriška oatrula hotela pomiriti ;n odstraniti, je orožnike ozmerjal s smrkovci, z bajoneti, knnrki. roparji itd. Le z ozirom na brvaMdnost m rodbino je dobil samo 14 dni zapora.
— Hudič ga je zmotil. 601em: delavec Janez Mravlje iz H.»r.uia |e v poštenju osivci!. :oda nedavno je premoti! hudii — kakor se je drastično opravičeval, da s! je prisvojil denanrico. v kateri je bi: I60t dinarjev In nekaj dolarjev. K zločanu e zapeljala beda, ker ima rodbino, a je brez zaslužka, še bolj pa ie krivo pot pospešila ugodna prIKka. Obtožence ie poora-vil posestniku Janezu 5 e 1 j a k u dežnike, za kaT je dobi! 30 D;n. Seljak je nato sprBvfl dobro rejeno Ustnico v ?ep. ki pa ie bil raztrgan, da mu je IKtnica med por.o padla na tla, a ubogi Mr:tv;;e .»o je pobral fn si jo prisvoji!. Poraba fe 500 Din, osta^ denar .ie dobil Sel"!-: nazaj, 7. ozirom na dosedanjo neomade^evanost. bedo In zapeljivo pri'rko, je M' obsojen samo na tri tedne ječe.
— žgodai <e je začel vadit!. Stroarslci vjienec n?. Vrhniki K. NadHšek je igrn! z I91etrrlm Mačkom igro ^manca-. Zaradi 4 Din. ki jih fe baje Maček izgubil, h w\ hote! plačr:5. sta se snria in stepla. Pri tem jc Nad'ist. •< potegnil nož in prerezal Mačku Säo r.a !cvi roki, v?!ed česar Maček Št danes po treh mesecih ne more gibat! z roko. NadHšek. ki ie vkljub mladosti Že M: enkrat zaradi tepež i kaznovan, je dobil *ri mesece težke ječe. Kadar bo br ' kaj premožen in. bo moral plačati šc za bolečine In stroške.
Glavni urednik: RA STO PUSTOSLEMSEIC
Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
Daniski klobuki in slamniki!
Najmodernejši modeli! Žalni klobuki! Velika izbera! Popravila najceneje!
Modni salon IVANKA STEGNAR
LJUBLJANA, Rimska cesta št. 10.
54?
Starine,
prvovrstne — iščem za opremo graščine. Plaču* iem lvibiteljske cene. — Ponudbe z natan'nim podpisom in navedbo cene na: JuTij p! Hub^rmers= hofcn^511!bernagl, Zagreb. Ilica 131 a 1087
Za srebrpe krone,
dolarje, zlatnike in vrednostne panirje — se plazenje najvišje cene. Ceni. ponudbe pod Srebro 1032 na upravo »SL Naroda«.
Išče se delavnica
(srednje velika) v mestu za mirno obrt. — Ponud* be na upravo t>S!ov. NTa« roda» pod  «Mirna obrt
lOQÖr».
-:-^
Povsod dobite modne žumale v francoskem jeziku, ki so risani in tiskani na Dunaju ali v Berlinu.
Hegantne te! *Ä i?zfrancosko'pa-
gQT  Francosko knjigarno l^äChßttC*1   Zagreb, .Jurišičeva ulica 6
Cene zmerne.
533
L.
^1
1C86 Gospod
Fiiiss Iklikiis
iz Gornjega grada je danes v starosti 84 let preminil.
St. ILJ v Slov. goricah, 9. aprila 1925.
Ža!n!o&l ostali.
i
Kompa njona
sa 100.000 D-n traži man:a industrija nokučstva i dr\*ene robe u Zao.ebu, poželjno ako je Isti trgovac drvom t posieduje drvo, ier imadem dobru prihku. da drvo brzo rasprrdaem. — r>onude na PUBLIC1TAS d d., oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva ulca 11, rod .Za-4725* 103<>
_ _ .....
Ta
^rpmrrtrgrj
velikonočni nakup
se priporoča motfna trgovina
PETES   Š T 2SK
L'ublians, Stari trg 18
Blaoro prvoiTstno. — Cene solidne. — Postrežba tov'na
952
1085
Ravnateljstvo rudnika Trboveljske premogokopne družbe v Kočevju javlja tnžno vest, da je njen veatni na»tav-ljenec, gospod
Zahvala.
Prilikom izgube moje drage mamice, gospe
anje letina
zahvaljujem se za dokaze sočutja, spremstvo na zadnji poti, cvetje, posebno pa onim, kateri so njo v njeni dolgotrajni bolezni negovali, bodrili in posečali. Bos plati!
Zad jšnica sc bode čitala v ponedeljek 20. t. m. ob 7*30 v St Pctrski cerkvi.
Pavel Setina.
danes nenadoma preminil.
Blagega pokojnika ohranimo v dobrem in Častnem sponnuu.
Kočevje, dne 9. apnla 1925.
Vajenca
?prejmc slikarski mojster — Ambrožev trg 9. 1100
Pisalni stroj!
S pisavo latinice in cirilic ce. skoro nov ugodno proda «POSREDOVA* LEC», Sv. Petra cesta 23.
1107
Telečje meso
I vrste po Din 22.—, II. vrste Din 20.— prodaja na veliko soboto na stoj= niči v Šolskem drevoredu Ivan Janež, mesar, Lji'bi Ijana. 1096
VSAKOVRSTNE KLOFUKE
Nakitcne od D!n 120.— naprej pri STl "C7HLY* MASCHKE. Ljubljana.
ŽMovska ulica. 69/L
nov preizkušen In edino siguren lek proti kana« vici (triper) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri« perju ter vnetju mehur* ja Za popolno ozdrav* Ijenie treba sest lončkov Vsak lonček z navodi'om stane 45 L)n — Proizva» ja in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred* pis lekarna Pcnič, Zanrc* prešič. Hrvatska 09'T
Naprodaj je b?ša
z vrtom s petimi stano* •»-anji. vinsko kletjo ter vpeljano trgovino. — Oh glavni cesti pred šolo — Novi Vodmat št. 9. Mo* ste pH Ljibljani. Stano* vanje takoj prosto. Cena 19C.000 Din. 10o7
Samo
o o i e J T E   S i «2
velikonočno zalogo čevljev
tvrdke T R E B A R LJUBLJANA,   Sw. Petra cesta 6
Proti jamstva fudi na obroke.
psinsnBPiPBnian
razne poaode In vseh v železntasho stroko apa* daječih predmetov po \{0F 1 znatno znižanih
Gecah nudi tvrdka
Stanko Florfančld, • žepnina
Sv. Patra cesta 39* ta*4
m
Je brez cSvo^ta znano: 99%
> Pri mzh^ ceni <
natij Zarg«,
Sv. Petra cesta štev. 3.
Nudi ceni. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje, velika izbia moških, ženskih In otroČiih nogavte ter razno moško, damsko in otiorje perilo, vseh vrst vezenin, samovezr.ic svilenih, pletenih i, t d.
i f ?
Partumerija WLA FLETJR DE FRANCE* je ravnokar prejeln iz Pariza svoje novitete v parfumskih in kolinskih vodah, creini, puJrii
Da seznani tvrdka svoje cenj. odjemalce s temi izdelki, prodajali SQ bodo isti skozi 14 dni v detaiini prodaji po en gros ceni
Cena in kvaliteta brez konkurence.
Velika izbera v vaporizaterjih in toaletnih predmetih po reklamnih cenah. — Ne zamudite ugodne prilike
Parfumerija „La Fleur de France Krekov trg 10 954 fn v laboratoriju, Subičeva ulica 3.
r siv
M. ® ®
stroji
so znani po vsem svetu kot najbol si.
Podružnice:
Ljubljana*
Selenburgova ulica itev. 3.
Novo mesto, Krcnj« Kočevje.
Lastnina in tisk  »Narodne tiskarne*.