Letnik 1918.
Državni zakonik
/
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXVI. — Izdan in razposlan 27. dne februarja 1918.
Vsebina: (Št. 72—78.) 72. Ukaz, s katerim se razveljavlja cesarski ukaz z dne 2t. septembra 1914.1. — 73. Ukaz o carinskem ravnanju z blagom z ozirom na vojno stanje. — 74. Ukaz o razveljavi carin za več roči. — 75. Ukaz, s katerim se omejuje uvoz in prevoz blaga iz sovražnih držav. — 76. Ukaz, s katerim se uravnava uvoz. — 77. Ukaz, s katerim se izpreminja člen XVII zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. — 78. Razglas o vlaganju prošenj za uvozno dovoljenje.
72.
Ukaz vsega ministrstva z dne 24. februarja 1918. L,
s katerim se razveljavlja cesarski ukaz z dne 24. septembra 1914. I. (drž. zak. št. 251).
§ 1.
Cesarski ukaz z dne 24. septembra 1914. 1. (drž. zak. št. 251), s katerim se je vlada pooblastila povodom izrednih razmer, ki jih je povzročilo vojno stanje, ukreniti odredbe glede prometa blaga z inozemstvom, se v zmislu § 14 osnovnega zakona o državnem nastopu z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. lil) razveljavlja na podstavi sklepa poslanske zbornice državnega zbora.
§ 2.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Seidler s. r. Toggenburg s. r. Mataja s. r. Schauer s. r. Wimmer s. r.
llöfer s. r. Cwiklinski s. r. Bauhaus s. r. lfomanu s. r. Žolger s. r. TWardowski s. r. Wieser s. r.
Ozapj) s. r.
Horbaczowski s. r.
Silva-Tarouca s. r.
73.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 24. februarja 1918. 1.
o carinskem ravnanju z blagom z ozirom na vojno stanje.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1 (drž. zak. št. 307), se po porazumu s kraljevo ogrsko vlado zaukazuje, da je določila trgovinskih pogodb, ki so bile sklenjene z državami, vojskujočimi se zoper avstrijsko-ogrsko monarhijo, in ki so zaradi vojnega stanja izgubile moč, dokler se ne ukrene drugače, tudi nadalje uporabljati na blago, ki je iz držav, uživajočih največjo ugodnost, ali ki je na račun tuzemcev ali pripadnikov največjo ugodnost uživajočih držav v svobodnih ozemljih ali carinskih zalogah pogodbenega carinskega ozemlja obeh držav monarhije.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Hkratu se razveljavlja rninistrstveni ukaz z dne 6. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 268).
Wimmer s. r.	Wieser s. r.
Silva-Tarouca s. r.
(Slove» Ucb.)
49
74.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 24. februarja 1918.1.
o razveljavi carin za več reči.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917.1. (drž. zak. št. 307) se po porazumu s kraljevo ogrsko vlado razveljavljajo carine nastopnih tarifnih številk z zakonom z dne 30. decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 278) razglašene pogodbene carinske tarife obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije, dokler se ne ukrene drugače:
Številka carinske tarife:
20	Cuker druge vrste, izvzemši mlečni cuker in barvni cuker. Opomnja. Dolžnost plačevati po-trošnino ostane v moči.
21	Melasa
23	Pšenica, soržica (napolica), pira
24	Rž
25	Ječmen
26	Oves
27	Koruza
28	Ajda
29	Proso
30	Slad
31	Fižol, grah, leča
33	Moka in mlinski izdelki iz žita in sočivja
34	Riž, neluščen in luščen ter zdrobljen riž
41	Čebula in češenj
44	Zelenjave vsake	vrste (izvzemši gomoljiko) in druga zelišča za kuhinjsko rabo, pripravljena (suha, posušena, stisnjena, razrezana, v prah stolčena ali drugače zdrobljena) : a)	posušene zelenjave, tudi soljene, b)	druge, tudi	soljene; potem vložene v slanici ali octu, v sodih
15-	Ogršica in repično seme
63	Voli
64	Riki
65	Krave	,
66	Jalovina
Številka carinske tarife:	
67	Teleta
68	Ovce in koze (tudi koštruni, janci in kozli)
69	Jagnjeta in kozliči
70	Svinje
71	Konji
73	Perutnina vsake vrste
74 b	Divjačina in divja perutnina, mrtva, tudi razkosana
75	Ribe, raki iz sladkih vod, zemeljski polži, škampi, sveži
88	Naravno maslo, sveže ali soljeno, tudi stopljeno
89	Svinjska mast (salo), svinjska tolšča, svinjska slanina; gosja mast, tudi stopljena
90	Umetno maslo in margarina ter druge jedilne masti, n. p. i.
91	Ribja mast in mast'morskih psov
92	Živalski loj, sirov ali stopljen; stisnjen loj
93	Rastlinski loj, palmovo olje, olje palmovih jeder in kokosovo olje, trdno
102—106	Mastna olja t. r. XII
113	Kruh navaden, tako črn kakor bel; mornarski prepečenec
114	Pecivo (biskvit, kakes. pogače, oblati itd.)
116	Testenine (to so makaroni, rezanci ali lazanji in enakovrstni ne pečeni izdelki iz moke)
117	Meso: a)	sveže ; b)	pripravljeno, in sicer osoljeno, posušeno, povojeno ali prekajeno, v razsol dejano, tudi prekuhano
118	Mesene klobase
119	Sir
120	Slaniki, osoljeni ali povojeni
121	Ribe, n. p. i., osoljene, povojene, posušene
122	Ribe, pripravljene (marinirane ali v olje vložene itd.), v sodih
iz 12S Konserve iz mesa
129 Konserve iz zelenjave (izvzeinši posušeno zelenjavo t. št. 44 u)
iz 131/132 Kondensirano ali posušeno mleko, tudi mleko v kladah, vse to s pridatkom cukra ali brez njega
Številka carinske tarife:
131/132 Redilne droži (posušene, droži, ki ne vrö več, s pridatki ali brez njih) tudi v malem zamotane
iz 131 —132 Sadovi, zelenjave in druga zelišča za kuhinjsko rabo, pripravljena, potem konserve iz rib in mesa in strjeni (posušeni) rumenjaki za užitek ter konserve iz jajc vsake vrste, nadalje mesni ekstrakti in fabrikati vsake vrste za juhe
iz 131 —132 Moka in mlinski izdelki, ako so prirejeni za prodajo na drobno ali napovedani za živilo ali opremljeni z napotili o rabi; aleuronatna moka (to je posušeno in zmleto pšenično lepivo za izdelovanje užitnih reči); rastlinske beljakovine v čistem stanju, pripravnem za namene uživanja
Op. k št. Takozvana povresla v klopčičih ali na 204—206	motovilili
Iz 287,	Papir v zvitkih za fabrike papirne
oz. 300	preje za izdelovanje papirne preje,
tekstiloznih in enakih prej na dovolilnico s pogoji in kontrolami, predpisanimi ukazoma (§ 2 izv. p. k z. o c. t.)
obča op. 6 Vreče vsake vrste iz grobih tkanin k t. razr. ter za narejanje takih vreč pri-XXII do	pravne tkanine
XXVI
488 a Svinec (tudi zlit z antimonom, arzenom, kositrom ali cinkom) sirov, star, zlomljen ali v odpadkih
iz 528 Parni plugi in drugi motorni plugi 530, 538,	ter traktorji za kmetijske namene,
539, 553	traktorji na potrdilo pristojnih
in 554	kmetijskih glavnih korporacij
iz 530 c 2 Kosilni in spravljalni stroji
V
597	Svinčena gladkina v luskah in kosih
k. in 1.	(srebrna in zlata gladkina) ali zmleta
v obliki praška, masikot, surik (svinčena rdečica)
iz 600 l Perocid (sulfat redkih prsti, ki služi v nadomestilo za bakreno galico v boju zoper peronosporo)
602 «	Bakrena galica
Številka carinske tarife:
Iz	610.	Z imenom „vojni klej“, „novi klej
611, 612	za papir“ i. dr. uvažana, iz žival-
in 614	skega kleja, beljakovin ali sličnih
lepil in spojil, tudi s pridatkom dekstrina, škroba, rudninskih snovi i. dr. pripravljena nadomestila za smolo za klejenje papirja za papirnice na dovolilnice (§ 2 izv. p. k z. o c. t.) iz	612	Kazein
iz	622	Neradol (sredstvo, da se dalje izhaja
s strojivi)
Nadalje so carine prosti za po-delovanje v konsumne reči na dovolilnico (g 2 izv. p. k z. o c. t.):
115 Sago in sagovi nadomestki, tapioka, arrowroot
613 Škrob, tudi skrobova moka.
Carina se znižuje za:
iz 130« Marmelade od 120 oziroma 85 K in 131 na 12 K; obstoječi carinski priklad 8 K na 100	kilogramov ostane
v moči.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Hkratu	se razveljavljajo	ministrstveni ukazi
z dne 9. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 270), z	dne	22.	januarja 1915.1.	(drž. zak. št. 16),
z	dne	9. in 22. februarja	1915. 1. (drž. zak.
št. 31 in 43), z dne 16. marca 1915. 1. (drž. zak. št. 62), z dne 19. aprila 1915. 1. (drž. zak. št. 103), z dne 14. maja 1915. 1. (drž. zak. št. 122), z dne 7. junija 1915. 1. (drž. zak. št. 159), potem z dne 23. avgusta 1915. 1. (drž. zak. št. 246), z dne 13. oktobra 1915. 1. (drž. zak. št. 307), z dne 17. novembra 1915. 1. (drž. zak. št. 344), z dne 17. aprila in 3. novembra 1916. 1. (drž. zak. št. 105 in 381).
Wimmer s. r.	Wieser s. r.
Silva-Tarouca s. r.
75.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 24. februarja 1918.1.,
s katerim se omejuje uvoz in prevoz blaga iz sovražnih držav.
§ 1.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917.1. (drž. zak. št. 307) se v porazumu s kraljevo
«
ogrsko vlado prepoveduje uvoz in prevoz naslednjega blaga nastopno navedenih tarifnih številk z zakonom z dne 30. decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 278) razglašene pogodbene carinske tarife obeh držav avstiijsko-ogrske monarhije, ako je to blago iz države, ki je z Avstrijsko-Ogrskim v vojnem stanju, ali iz kolonij in varstvenih ozemelj ene teh držav:
Številka carinske tarifi	Vrsta blaga
8	Žefran.
9 6 1)	Fige v škatljali, zabojčkih, jerhaščkih
	in sličnih majhnih ovojih.
12	Pomeranče.
14	Dateljni.
15	Ananas.
37	Marelice, breskve, črešnje; nadalje jabolka, hruške in kutne.
40	Gomoljika.
54 a	Sveže cvetlice okrasnice.
55 a	Sveže okrasno listje, okrasne trave,
	vejice.
83	Tičje kože.
84	Lasje.
85	Perje za lišp, ne prirejeno.
108	Žgane opojne tekočine, izvzemši rum
109	Vino (vino iz grozdja) v sodih in
	steklenicah.
110	Peneče vino.
132	Sekači.
197	Čipke, tudi zračne vezenine (jedko
	blago).
- 210	Batisti, tenčice (gaze), linoni in druge
	negoste tkanine.
234	Volneni šali in šalaste tkanine; čipke
«	in čipkaste rute, tulji in tuljaste mroževine.
237 6	Vozljane preproge.
237 c	Preproge za pod, druge in preproge iz
	polsti, tudi potiskane.
247- 260	Celosvilenina in polsvilenina.
261	Umetne cvetlice, gotove, docela aii
	deloma iz tkanin.
263	Peresa za lišp, prirejena, in izdelki
	iz njih.
267, 268,	
269	Klobuki vsake vrste.
carinsÄrife	Vrsla bla&a
274	Oblačila,	lišpovine	in drugi	šivani
predmeti iz tkanin.
i7tj 6 ščetarsko blago n. p. L, z montaci-jami iz finih tvarin (izvzemši čopiče).
296/300 Cigaretni papir vsake vrste.
341	Rokavice,	usnjene.
361 c Blago u. p. i. iz morske pene, lave.
celuloida itd., izvzemši neosvetljene filme.
361 e	Blago n.	p. i. iz	želvoviue,	pristne
ali ponarejene, tudi v zvezi z navadnimi, finimi ali drugimi najfinejšimi tvarinami.
380	Suhe ploče za fotografske namene,
svetločutne.
394 a 2)
in 6 2)	Kamene ploče iz mramorja in	ala-
bastra.
468 Pisalna peresa in tulci za peresa.
524	Leonsko blago.
631	Ocli, masti in olja, parfumirani.
632	Alkoholske aromatske esence.
633	PaifumaOjsko blago, kosmetični	pri-
pomočki.
§ ->•
Ako se naj blago spredaj navedenih tarifnih številk, ki je iz nevtralnih ali zavezniških držav, uvaža v pogodbeno carinsko ozemlje obeh držav monarhije ali prevaža čez to ozemlje, mora tu-zemec, ki ima pravico razpolagati z njim, uvoznemu carinišču predložiti pismeno izjavo, da blago ni izdelek držav, ki so v vojnem stanju z Avstrijsko-Ogrskim, ali kolonij ali varstvenih ozemelj teh držav, in s svojim podpisom prevzeti odgovornost za pravilnost izjave po dotičnih dohodarslverio-kazensko-pravnih določilih.
Pri tekstilnem blagu, umetnih cvetlicah, klobukih in konfekcijskih rečeh tarifnih številk 197, 210, 234, 237 6 in c, 247 do 260, 261, 267 — 269 in 274, imenovanih v § 1, se mora izjava glasili tako, da ni uiti to blago niti predivo (tkanine, čipke itd.), iz katerega je sestavljeno, j narejeno (tkano, na stanu delano itd.) ali plerne-I uičeno (barvano itd.) v sovražnih ozemljih.
§ 3.
Pri blagu v § 2, odstavek 2, imenovautf vrste, ter pri pomerančah (t. št. 12), svežih cvetlicah okrasnicah in takem listovju (t. št. 54a ih 55 a) in pri penečem vinu (t. št. 110) mora tuzemec, ki ima pravico razpolagati, z njimi, dokazati resničnost izjave s potrdilom austrijsko- | ogrskega konzula, pristojnega za kraj pridelka.
Pri ostalem v §	1 navedenem blagu za-
došča, ako oseba, ki ima pravico razpolagati z njim, verojetno dokaže resničnost izjave z oblastvenimi izpričevali pridelovalne dežele, ki jih je po potrebi priložiti v poverjenem prevodu, ali drugače (predloživši vozne liste, ladijske papirje, račune, trgovsko dopisovanje ali kraj enakega). V teh primerih more uradni predstojnik popustiti terjatev, da bi se posebej dokazala resničnost izjave, ako smatra za brezdvomno, da blago ni izdelano ah narejeno v državah, ki so v vojnem stanju z Avstrijsko-Ogrskim, v njihovih kolonijah ali varstvenih ozemljih.
§
Ta ukaz dobi takoj moč.
§ 5.
Ministrstveni ukaz z dne 5. februarja 1916. 1. (drž. zak. št. 35) izgubi s tem moč.
Wimmer s. r.	Wieser s. r.
Silva-Taronca s. r.
7«.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 24. februarja 1918.1.,
s katerim se uravnava uvoz.
Na podstavi zakoua z dne 24. julija 1917. 1. Mrž. zak. št. 307) se zaukazujo v porazumu s kraljevo ogrsko vlado tako :
§ 1.
Uvoz vsega blaga čez meje pogodbenega urinskega ozemlja obeh držav monarhije 1er lrijega prevoz čez to ozendje v ozemlja, ki so v avstrijsko-! grški vojaški upravi, je dopuščeno le s posebnim dovoljenjem.
211
Dovoljenje za uvoz daje, ako je blago določeno v Avstrijo, c. kr. finančno ministrstvo; ako je blago določeno na Ogrsko, kraljevo ogrsko finančno ministrstvo. Pri pošiljatvah, določenih v Bosno in Hercegovino, odloča tisto teh dveh ministrstev. kateremu pošlje c. in kr. skupno finančno ministrstvo v stvareh Bosne in Hercegovine uvozno zaprosilo. Dovoljenje za prevoz čez ozemlje daje finančno ministrstvo, ki pride v poštev po vstopnem carinskem uradu.
S ±
Carinski uradi se v okviru njihovih oblasti odpravljanja pooblaščajo brez dovoljenja od primera do primera dopuščati uvoz ali prevoz (g 1.
1.	odstavek);
1.	Za predmete, oproščene carine na podstavi čl. IX, št. 1—4 in 6—13, X. št. 1—4 in 6, XII, št. 2 in 3, XIV. št. 6 in 7, XV in XVI z. o c. t., kolikor ne gre za drage kamne ali prave bisere ter za predmete, ki imajo vstavljene drage kamne ali prave bisere ah so sicer v zvezi z njimi; v popotniškem prometu pa se more tak nadeti lišp, ki ga ima kdo na sebi, pripuščati v uvoz, ako gre očividno za manjvredne predmete v vrednosti manj nego 200 K;
2.	za obalke, ki jih je odpravljati po določilih § 14, oddelek B in C izvršitvenega ukaza k zakonu o carinski tarifi;
3.	za predmete, uvažane v carine prostem mejnem prometu za lastno potrebo prebivalcev mejnega okraja;
4.	za predmele, ki se uvažajo ali uvažajo nazaj v pleinenilnem prometu ah popravnem in povratnem prometu blaga, kolikor ne gre za drage kamne ali prave bisere ter za predmete, ki imajo vstavljene drage kamne ali prave bisere ali so sicer v zvezi z njimi;
3. za časnike, časopise in knjige;
6.	za vojne poštne pošiljatve;
7.	za pošiljatve vojnim ali civilnim ujetnikom, kolikor je z njim ravnati carine prosto;
8.	za pošiljatve milih darov, ki jih darujejo v inozemstvu naseljene osebe ali korporacije za avstrijsko-ogrske ali zavezniške čete, za oficijaluc vojne preskrbovalne urade ali združbe Rdečega križa;
9.	za vojni plen in blago zaplenjenih ladij;
10.	za predmete, ki jih dobivajo iz inozemstva diplomatski zastopniki ter konzuli po poklicu tujih vlad za svojo potrebo ali za potrebo sVojih rodbin.
§ 3.
Na blago, ki je iz ozemelj, ki so pod avstrijsko-ogrsko vojaško upravo, in ki se uvaža »eposrednje od tam, se ne uporabljajo določila ukaza..
Izvir blaga iz teh ozemelj je na zahtevanje earinišča izkazati z izpričevalom c. in kr. okrožnega poveljstva tistega kraja, iz katerega je.
ga pridobiti, zaukaže carinišee, da se spravi blago nazaj. V dvomnih primerih izprosi carinišee odločbo pristojnega finančnega ministrstva.
Finančno ministrstvo more v porazumu z udeleženimi osrednjimi oblastvi izdati obča določila o tem, katere vrste blaga je ponuditi za pridobitev ali jih spraviti nazaj in katerim mestom jih je ponuditi.
■ § d-
Na prestopke tega ukaza je uporabljati kazenska določila za prestopke carinskih predpisov. Neodvisno od zakonitih kazni zapade blago, uvoženo proti določilom tega ukaza in zadržano, brez ozira na to, čigavo je in ali se zoper določno osebo začne kazensko postopanje.
Ako se uvažajo proti prepovedi dragi kamni in pravi biseri ali predmeti, ki imajo vstavljene drage kamne ali prave bisere ali so sicer v zvezi z njimi, se izroči polovica izkupila za zapadle proglašenih predmetov tistim osebam za nagrado, ki so si pridobile zasluge z ovadbo ali s lem, da so razkrile dohodarslveni spotikJjaj.
§ 5.
§ 6-
Določila § 5 o ponudbi brez dovoljenja uvoženega blaga, da ga pridobč tam imenovana mesta, veljajo zmislu primerno tudi za predmete, o katerih se je na podstavi § 4 tega ukaza izjavilo, da so zapadli.
Ako se v poslednjih primerih ne pridobi blago, je z njim razpolagati vobče po določilih, ki veljajo za predmete, o katerih se je v dohodar-stvenem kazenskem postopanju izreklo, da so zapadli. Lišp velike vrednosti, zlasti drage kamne in prave bisere ter z njimi opremljene predmete, o katerih se izjavi, da so zapadli, ker so se uvozili proti prepovedi, je brez izjeme izročiti dražbal-nemu uradu na Dunaju, da jih proda. Kupec takih reči je dolžen jih takoj zopet izvoziti pod carinsko kontrolo.
§ 7.
Določila ukaza z dne 5. februarja 1916. 1. (drž. zak. št. 36) o tem, kako se plačuje carina za neko blago, je nadalje uporabljati ocarinjujé za uvoz pripuščeno blago v tem ukazu z dne 5. februarja 1916. 1. imenovanih vrst.
Ukaz z dne 12. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 113) izgubi s tem moč.
Ako se predmeti, kojih uvoz ali prevoz skozi ozemlje (§ 1, 1. odstavek) je dopusten po tem ukazu le s posebnim dovoljenjem, uvažajo brez takega dovoljenja, pa jih tisti, ki ima pravico razpolagati z njimi, izrečno zglasi na mejnem carinskem uradu in jih po predpisu postavi, da se preiščejo, ali ako prihajajo taki predmeti po pošti in se prejemniku ne more dokazati, da je nameraval kršiti prepoved, se niti ne kaznuje, niti se ne izjavi, da so zapadli predmeti.
Carinišee mora pri tako uvažanem blagu takoj preskušati, ali je pripravno za vojno ali mornariško upravo ali ' za katero vojnogospodarskih mest. Ako je pripravno, je tako blago takoj ponuditi imenovanim mestom, da ga pridobč. Ako je vojna ali mornariška uprava sama pripravljena pridobiti blago in ako se doseže o dobavi valute porazumljenje s c. kr. finančnim ministrstvom ali ako hoče katero vojnogospodarskih mest pridobiti ponujeno mu blago in si izprosi predpisano uvozno dovoljenje c. kr. finančnega ministrstva, se imetniku blaga naznani po carinišču, da se blago prevzame za pridobivajoče mesto. S to izjave preide last na pridobivajoče mesto. To mesto določi prevzemno ceno, plača ceno( imetniku blaga iu razpolaga z njim.
Ako blago ni pripravno za nobeno imeno-1 kermi strokovnemu mestu, ueposrednje v vanih mest ali ako nobeno mesto ni pripravljeno | finančnemu ministrstvu.
§ 8.
Za prošnje za dovoljenje uvažanja v avstrijske namembne kraje je porabljati uradno založene obrazce, ki jih je kar najnatančneje izpolniti po pred tisku in po priloženem podučilu — ako mogoče, s postopkom pavzanja.
V eni prošnji se sme prositi le za dovoljenje za blago iste vrste in iz iste dežele izvira.
Prošnje morajo praviloma poprej preskusiti za posamezne vrste blaga določena strokovna mesta, ki jih bo vsakočasno razglašalo c. kr. t finančno ministrstvo, in jih je vlagati na teh j strokovnih mestih, za reči, ki niso odkazane ta-
c. kr.
Prošnje za uvoz v Bosno in Hercegovino je vlagati v c. in kr. skupnem finančnem ministrstvu v stvareh Bosne in Hercegovine.
Strokovna mesta morajo prošnje poslati v treh dneh s svojim obrazloženim predlogom v odločbo c. kr. finančnemu ministrstvu. G. kr. ministrstvi za poljedelstvo in trgovino, ter c. kr. urad za prehranjevanje ljudi, ki bodo poslovala kakor strokovna mesta za določene reči, pa morajo prošnje, ki jih ne morejo priporočati, vrniti neposrednje stranki z odklonilnim odlokom.
V c. kr. finančnem ministrstvu se ustanovi komisija, da bo zavzemala stališče nasproti prošnjam za dovoljenje uvažanja.
Uvozna dovolila je za uvozno odpravo predložiti na uvoznem carinskem uradu in spremljati morajo pošiljatev praviloma do odpravnega urada. V voznih listinah se je sklicevati nanja in priložiti jih mora tem listinam, ako mogoče, že po-šiljač. Ko je uvožena dovoljena množina, odvzame odpravni carinski urad dovolilo. Delne partije se odpisujejo na dovolilu, ki se pa vrne stranki.
Prenesti dovolilo na druge osebe je prepovedano in ima pravtako kakor vsaka druga zloraba za posledico izgubo dovoljenja, ne glede na zakonite kazenske posledice.
S 9.
Ukaz dobi moč z dnem razglasitvi'
Wimmer s. r.	Wieser s. r.
Silva-Tarouca s. r.
77.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 24. februarja 1918. 1.,
$ katerim se izpreminja člen XVII zakona o ca-finski tarifi z dne 13. februarja 1916. I. (drž. zak. št. 20).
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se v porazumu s kraljevo °Rrsko vlado zaukazuje tako :
§ 1.
% Odst. 2 čl. XVII zakona o carinski tarifi '■ dne 13. februarja 190(1. 1. (drž. zak. Št. 20) se
Uveljavlja.
213
Ostanki, ki jih mora carinski urad (lajati nazaj pri plačevanju carine v dopuščenih zlatih novcih, se dajejo po vsakočasno veljajočih določilih v delnih novcih kronske vrednote.
§ 2.
Ministrstveni ukaz z dne o. februarja 1916. 1. (drž. zak. št. 37) se s tem razveljavlja.
§ 3.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Wimmer s. r.	Wieser s. r.
Silva-Tarouca s. r.
78.
Razglas finančnega ministrstva z dne 24. februarja 1918. 1.
o vlaganju prošenj za uvozno dovoljenje.
Na podstavi § 8 hkratu objavljenega mini-strstvenega ukaza z dne 24. februarja 1918. I. (drž. zak. št. 76), s katerim se uravnava uvoz, se objavljajo vnaslednjem seznamku tista strokovna mesta, na katerih je vlagati prošnje za uvozno dovoljenje za zadevne vrste blaga.
1.	G. kr. urad za prehranjevanje ljudi:
za živila vsake vrste (tudi za tista, s katerimi se gospodari v središčih, kakor ječmen, slad, hmelj in, pivo, žito, kavo, krompirjev škrob in izdelke sušenja krompirja, _ stiskane droži, slive, špirit, cuker, cikorije).
2.	G. kr. poljedelsko ministrstvo:
za živino, semenja (razen vrtnih semenj) in gnojila.
3.	G. kr. trgovinsko ministrstvo (časniška služba):
za papir za tiskanje časnikov.
4.	Središče za krmila. Dunaj, I., Trattner-hof 1:
za krmila vsake vrste.
5.	Vojna zveza industrije bombaža, Dunaj, I., Maria Theresienstraße 32/34,
6.	Vojna zveza industrije platna, Dunaj, I., Luurcnzerberg 1,
7.	Vojna zveza industrije kouojmine iu jute. Dunaj, IX., Kolingasse 20,
8.	Vojna zveza industrije volne. Dunaj, I.> Seitzergasse I, in
0. Vojna zveza industrije svile, Dunaj, L, Stubeu rin g 8:
za tekstilne sirovine, polfabrikate iu gotove fabrikate (preje, tkanine, izvzemši konfekcijo), nadalje za predenje določeno celulozo in papir enake določbe, papirne preje; po tem. h kateri stroki pripada prosilec.
10. Komisija za staro železo, Dunaj, t., VVipplingerstraße 21/20:
za staro železo.
Vojna zveza litarnic železa, Dunaj, III., Schwarzenbergplatz 4:
za livarsko sirovo železo in lito železo.
12.	Komisija za železo v c. kr. vojnem ministrstvu, Dunaj, II., Taborslraße 8«:
za jekleno sirovo železo in valjane izdelke.
13.	Vojna zveza industrije olja in masti, Dunaj, I., Seitzergasse I :
za olja in masti (ne za kousum), oljne po-kosti, oljne lake, sveče in mila.
14.	Središče za kosti, Dunaj. I., Fischhof 3:
za kosti in klej (lim).
15.	Osrednja zveza za kemijsko m kovo-slovuo industrijo, Duuaj, lil., Heumarkt 12:
za kemijske pomožne snovi in kemijske produkte, parfumerijske snovi, harvilne snovi, barvila, užigala.
Iti. Komisija za cunje, Dunaj, I., Seitzer-! gasse 1 :
za cunje.
17.	Komisija za stari papir. Dunaj, 1., Schwangasse 1 :
za stari papir.
18.	Komisija za smolo, Dunaj, III.. Schwarzenbergplatz 4:
za sirove smole in smolne izdelke.
1 It. Zveza avstrijske modne industrije za klobuke, Dunaj, VI., Mariahilferstraße 33:
za pletenine za klobuke.
20.	Zveza avstrijskih industrijcev za klobuke, Dunaj. !.. Stubenring 8:
za živalsko dlako in druge potrebščine fabri-kacije klobukov iz dlak in klobučine.
21.	G. kr. vrtnarijska družba na Dunaju, L. Kaiser Wilhelmring 12:
za vrtna semeuja in vrtnarijske reči.
Prošnje za uvozno dovoljenje za vrste blaga, ki niso imenovane v sprednjem seznamku, je vlagati neposrednje v c. kr. finančnem ministrstvu.
Predpisani obrazci za prošnje se dobivajo v c. kr. carinskih uradih in v trgovinskih in obrtnih zbornicah.
Wimmor s. r.
Ir. c. kr. dvome in državne tiskarne.