.„i. mk dan rases eskekaeStil f^ prasalket. ^asSSi aad Holišaje. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Uradniški ta apravnllki pro»tori: I seftT South LavsJale Ava. i' ' Oftlee of Pablleatleai j SWT S. Lawndale Ava. Telephon«. BoekweU 4904 nO-YEAH XXX u. «te AM et Omm lAiun. • - 1 chicago, ilLm Četrtek. 12. avgusta (august 12). 1937 sabeertguea ».00 m* fttkv—number 157 Aceaptaaee for mailing at spadal rate of posta«« provtdad toe ta sactloa 110», Act of Ost. », lilt. sotkortao4 oa Jaaa 14. ISIS. jporniško gibanje i španskimi faš 'rije italijanski častniki ubiti v poulični bitki v Malagi. Nemški general dal ustreliti častnike, da zatre upor. Vstasko gibanje med fasisti je izbruhnilo tudi na toledaki fronti. Vladni miličniki porazili fašiste v bitki pri Madridu. Bivši premier Caballero v konfliktu s špansko vlado fskacija, Španija, 11. avg. — gnuter obrambe v španski Uiki vladi je sinoči naznanil, k 10 bili trije italijanski voja-W častniki ubiti v pouličnih bitih med španskimi in zunanji-i fašisti v Malagi, ki je pod ptrolo Francovih upornikov, ■nister pravi, da se je faši-lk-na revolta razširila tudi na teritorije. Trideset Španki! častnikov je bilo aretiranih p bitki v Malagi, v kateri so kiijani izgubili življenje. Pet hned aretiranih častnikov je iio pozneje ustreljenih. [ "Neka grupa Francovih faši-Šov se je urpala in zasedla vo-jsAke barake v Malagi/' se gla-i poročilo obrambnega minila "Temu je sledila bitka sd fašisti in zunanjimi četa-i ki je trajala 24 ur." Trije nemški vojaški častniki i bili ustreljeni v zvezi z dru-h incidentom, ki se je pripetil Kalagi, na ukaz nemškega ge-| ker so bili zapleteni v _ Minister obrambe je deda se je upor pojavil med tudi v Carpio del Ta ju, toledaki fronti, južno od ,, kakor tudi v okolišu Domače CIO poravnal spor i med steklarji Predsednik unije Mc-Cabe prostovoljno odstopil Madrid, U. avg. — Španski liki so odbili fašistični na-kok na Casablanco, ob cesti, ki idi v Madrid, se glasi uradno gočilo ljudske vlade. Uporni-iio bili poraženi in izgubili so krog 200 vojakov. Madridska policija je včeraj Utirala W. G. Pereza, bivšega aniha, ko je v njegovem sta-nanju našla zalogo srebra in Mfuljev v vrednosti $100,000, mbe in drugi bojni material, fcriz, 11. avg. — Poročilo, ki »je prejel pariški list Temps, *eri je naklonjen španskim fantom, govori o razkolu v vladi ike ljudske fronte. Fran Urgo Caballero, bivši «e je baje zvezal z anar-ti in sklenil dogovor glede Pne opozicije proti vladi, ka-! načeluje premier Juan Ne-k Caballero in anarhisti poveljstvo ljudske mi- • kr je odredilo ofenzivo v inetokem sektorju, zapadno I Madrida, v kateri so miličniki velike izgube in so Mi tmago drago plačati. V "i ofenzivi - pife pariški list * P»dlo 26,000 miličnikov, ^ral hm Miaja, poveljnik »nikov na madridski fronti, ■ ^ vodil ofenzivo, je predmet napadov s strani vladne ■rocije. J>«nne, Francija, 11. avg.— tonskih miličnikov je v Francijo po begu iz JJ"™** ujetniškega tabo-. 4 ''»"»peljali so ae v to Z*k!> PriManišeno mesto na k ro W) * ail° ^ A^ Prl8i,Ui J»h je odpeljal. Fran- 4 J 11i?':,,"Um PoJaenill, ¿J* a^ti držali kot vojne l nov v taborišču . 1»SjHij, n Hnih. Vlada Argentine pobija ameriški načrt Časopisje kritizira državnega tajnika Buenos Airea, Argentina, 11. avg. — Argentinska vlada in časopisje protestira proti načrtu, čigar cilj je ojačanje brazil ske bojne mornarice. Spor je povzročil Cordell Hull, ameriški državni tajnik, ko je sklenil dogovor z Brazilijo, da Amerika da v najem šeet starih ruiilcev brazilski vladi. Hull je že pozval senatni mornariški odsek, naj odobri nsčrt. La Nacion, vpliven argentinski list, piše, da načrt ograža ravnotežje pomorske sile držav v Južni Ameriki, zato je Argentina proti temu, da bi Brazilija dobila ameriške ruAilce. To ni zadeva samo Argentine, temveč vseh drfav v Južni Ameriki, zato je proti tej kupčiji. Brazilska vlaida hoče rušiloe in njen argument je, da se bo na ta način zavarovala proti zu-u nanjl invaziji njenega ozen tI Zaščititi ea hoče zlasti proti Nemčiji, katera ae trudi, da dobi nazaj kolonije, katere je izgubila v svetovni vojni, poleg tega pa hoče utrditi svoj vpliv v Braziliji, kjer so nemški priseljenci važen faktor. La Nacion zahteva, da amerii ška vlada prekliče dogovor z Brazilijo. Slično stališče so zavzeli tudi drugi argentinski časopisi, ki podpirajo vlado. Waahington, D. C., 11. avg.— Predsednik Rooeevelt in državni tajnik Hull ne pripisuje načrtu, da ameriška vlada da v najem Argentini šest rušUcev, nikake važnosti Roosevelt je dejal, da so rušilci stari in Brazilija jih bo rabila le v svrho velbanja pomorščakov, kakor določa dogovor. Hull je rekel, da je cilj politike njegovega departmenta o-hranitev prijateljstva med A-meriko in državami v Južni Ameriki, zato se ne bi smel nfhče razburjati, ako dobi Brazilija v najem stare rušilce. Nagla amrt rojakinja v Penni Moon Run, Pa. — Dne 8. avgusta je naglo umrla Ana Bu-tja, roj. Hamovc, stara 49 let in doma s Stsre Vrhnike št. & Zadala jo je srčna kap. V Ameriki je živela SO let in bila je 29 let članica društva 88 SNPJ. Tu zapušča moža, šeet sinov, Štiri hčere, dva brata in sestro, v stari domovini pa dva brata. Nov grob v Clevelandu Cleveland. — Po šestmesečni bolezni je umrl J os. Bradač, star 48 let in rojen na Veliki Lesi pri Zatični. V Ameriki je bival 81 let in tu zapušča ženo, dva si nova, dva brata in dve sestri. Velik napredek kavčukarske unije V enem letu je zrasla od 28,000 do 73,000 članov krvavi izgredi v stavki svil-nih delavcev Protiunijski manever avtnih baronov Chrysler jeva kompani-ja pomaga Fordu katerega so po- P^n/e potlaniikih «rodov prepovedano |t^'*fton,D. C., H. avg. u * Mia Ueraj «prejeta ÉBteir ki izpoveduje de-^ in piketiranja pred Wnl kov dru2ül d»*** v Relucí ja je bila crt *Ritjo % kak,* v«. tudj Lewie poslal uiti- . mat korporstciji Waahington, D. C. — John L. Lewis, načelnik Odbora za industrijsko organizacijo, je naslovil ultimat New York-Brook lyn-Manhattan Transit Corp., i katerem zahteva, da se mora korporacija pogajati s unijo Transport Workers of America, organizacijo CIO, ne pa z Zvezo uslužbencev, ki jo je sama ustanovila. Lewis pravi, da je to kompanijska unija In nelegalna smislu Wagnerjevega delav-skega zakona. Filmski igralci podprli stavko kuharjev Hollywood, Cal. - Screen Actors Guild, organizacija fllm-akih Igralcev, v kateri so včlanjeni skoro vsi igralci, je naznanil, da bo bojkotiral vse restavracije, katere poseduje Brown Derby Co. S tem so igralci podprli kuharje in druge delavce, ki ao zaatavkaJi v restavracijah te družbe, ko je odklonila sahtevo glede priznanja unije in izboljšanja delovnih pogojev. Akron, O. - (UNS) - Kav-čukarska unija CK), ki bo tukaj Imela konvencijo od 12. do 18. septembra, je v enem letu zrasla od 96,000 do 78,000 članov, poroča njen glavni tajnik Frank Grillo. V tem času se je število krajevnih unij zvišalo od 87 do Nad 75% članstvs dela pod kolektivnimi pogodbami, pravi unijski predsednik S. H. Dar-lymple. "Kavčukarska unija napreduje stalno, dasi ne špekta-kularno. Dnevno časopisje se za to ne zanima, ker to ni novica," pravi glavni predsednik unije. "Toda za ameriško ljudstvo je velike važnosti dejstvo, da je u-nija pomagala tisočem in tisočem do lepšega življenja skozi višje in stalnejše plače, boljše pogoje in protekcijo uposlitve." Dalrymple je rekel, da je delo unije najbolje zapopadeno v tipični pogodbi, ki je bila sklenjena pri Baldwin Rubber Co. v Pontlacu, Mich. Pogodba priznava kavčukarsko unijo kot edino agencijo za kolektivno pogajanje, določa splošno mezdno zvišanje in minimalno plačo 75c na uro za delavce in 60c za delavke. Plač družba ne sme znižati brez unljskega dovoljenja. Zadnje dni je unija poravnals par stavk v New Yorku, North Eastonu In Mattspanu, Mass. V New Yorku so se pri Climax Rubber Co. delavci vrnili na delo po dolgi stavki, ko je družba vrgla v koš pogodbo, katero je bila pod roko sklenila z ADF kot potezo proti kavčukarski uniji. Stadfast Rubber Co. v Masaa chusetteu pa se je podala zahtev delavcev In sklenila z unijo pogodbo. ki določa unijsko prizna nje. takojšnje zvišanje plač za 12ft% In 40-urnl tednik. Pittaburgh. — (FP) — Steklarska unija CK) (Federation of Flat Glass Workers) je srečno prestala hujio notranjo kriso, ki je nastala vsled boja med glavnim predsednikom G. W. MoCabom in njegovo skupino ter večino glavnega odbota. Spor je prišel že toliko daleč, da je bilo suspendiranih več krajevnih u-nij, več delegatom pa je bil od-vzet mandat na zadnji konvenciji, ki se je obrnila na Johna L. Lewies za izravnavo spora. V smislu konvenčnega zaključka je Lewis poslal v Pittsburgh komisijo troh članov — Johna Brophyja. direktorja OIO, Charlesa Zimmermana, vodjo krojačev v New Yorku, in Lena De Cauxa, urednika glasila OIO. Ta komisija je dosegla popoln sporazum med bojujočlma se frakcijama In izravnala vse diference. Pridobila je glavnega predsednika Glena MeCabeja, da je re-signiral. V smislu sporazuma je Lewis imenoval na njegovo mesto kot upravitelja unije Paula Fullerja, ki je bil prej pokrajin^ skl direktor CIO v Cincinnati ju. Fuller bo oetal na tem mestu, dokler ne potege McCabejev termin ali dokler članstvo s splošnim glasovanjem ne izvoli novega glavnega predsednika. Volitve lahko odredi Lewis. Federacija stsklsrsklh delavcev je bila ustanovljena pred dvemi lati s -spojitvijo federalnih unij in je v kratkem častf ustanovila močno organizacijo v steklarski industriji. S kolektiv nimi pogodbami je dosegla jako epe pridobitve za steklarske de avce. Spor je nastal, ker je predsednik McCabe smatral u-lijsko glasilo za svojo Isstnino. Zadnja konvencija je bila zelo viharna, tods je soglasno spre-ela sklep, s katerim se je obrnila na Lewisa sa izravnavo spora. Veliko število ranjenih v bitki v Hazletonu japonska predložila nove zahteve kitajski POLICIJA IZGNALA ORGANIZATORJA Hasleton. Pa., 11. avg. — Včeraj je prišlo do krvavih lagre-dov med svilnlmi delsvci, ki ao zastavkall za priznanje unije* in stavkokasi, člani "neodvisne" (kompanijske) unije. Veliko število je bilo ranjenih, med temi nekaj žensk, v spopadu, ki ae je pričel pred mestno hišo. Bitka je sledila, ko je pričel govoriti Charles E. Hallman, predsednik "neodvisne" unije. V svojem govoru je napadal Johna L. Lewlaa, predsednika rudarsks unije In načelnika Odbora sa Industrijsko organisacijo. Dejal je, da rudarji na polju trdega premoga trpijo, odkar je Lewls predsednik rudarske unija UM-WA. Ko je še govoril, je dospels skupina plketov In bitka ss Js pričela. Hsllmsnovl poslušalci so bili povečini člani "neodvisne" unljs, ki atavkokaaijo v stavki svilnih delavcev. Piketi so prodrli do govornika in ga potisnili s stopnic pred mestno hišo. Hsllman In Donald Cassidy, tajnik "neodvisne" u-nlje, sta pobegnila v mestno hišo, kamor so jima plketl, ki so medtem dobili ojačanje, sledili. Nastala je splošna zmešnjava in policija je bila pozvana v akcijo, ki je v kratkem času rsakroplla pretepače. Policijski načelnik Oeorge A. Brown je rešil Hallmana in Cas sidyja iz rok razkačenih stav-karjev, pozneje pa jima Je svetoval, naj se umakneta iz mesta. To se je zgodilo. Oba sta bila pod zaščito policajev odvedena na železniško poatajo, kjer sta zasedla vlak in ae odpeljala Iz mesta. 17ederalne oblasti poseg' v rudarski konflikt Washington, D. C. — Federalne avtoritete so se pričele zanimati za spor med progresivno rudarsko unijo v Illinoisu In Lewisovo UMWA po bitki, v kateri je bil G. Stufflebesm, organizator progresivne unije, umorjen. Dva rudarja, R. K. Moody ■Detroit, Mich. — (FP) — Nedavno ustavitev obrata v Chry slerjevl tovarni, ki je vrgle 11,-000 delavcev na cesto, smatrajo voditelji unije sdruženih avtnih delavcev sa protiunijski manever, ki naj bi zavrl pohod orga nisiranlh delavcev. Kompanlja je saprla tovarno po napadu na nekega člana "neodvisns" (kom panljske) unije. Prišel Je v momentu, ko je korporacija General Motors namenoma zavlekla pogajanja glede obnovitve pogodbe. Obdolžila je unijo neodgovornosti in da se noče držati provlalj pogodbe. To in strategija Chryslerjeve kompanlje sta prefrlgana potesa avtnih magnetov, ki hočejo diskredlrstl unijo. Pogodbs med Chrysler Jevo kompanljo In unijo poteče prihodnjo spomlad. Chryslsrjsvs družbs je s ivo-Jo skcljo napravila uslugo Hsn ryju Fordu, v čigar tovarnah se bo pričela intenslvns unljska kampanja kakor hitro bo saklju čena konvencija svtns unije, ki se otvorl ob koncu tegs meseca v Mlwalukseju. Walter Reuther, član eksskutlvs svtns unljs, Je že nasnanll, da se bo razpečevanje unljsklh tiskovin med delav* cl, ki so uposlenl v Fordovih tovarnah, obnovilo. Zatvorltev tovarne Je odredil Chryslsr, ko so člani avtns unije vrgli nekaj kompanliaklh unioni stov is tovarne. TI podrepnlki so bili žs prej opozorjeni, da pogodba med unijo ln kompanljo prepoveduje agitacijo ss katerokoli organisacijo med delom, a so opozorilo ignorirali. Temu je sledil pretep in Chrysler je U ln cident izkoristil z namenom, da oblati unijo. On nedvomno računa, da bo najlsglje zatrl unijo, ¿e zaneti razkol med delsvci, ds se bodo pretepali sami med ss-hoj. Hoče odškodnino za umorjena vojaka JAPONSKE ČETE V SANGHAJU In John H. Schneider, eta bila aretirana na obtožbo kršenja federalnega zakona, ki prepoveduje noš njo orožja, ko so pri njima našli revolvsrjs. Moody Je bil izpuščen is ječe, ko je bils zanj položena kavcija 96000, do obravnave, ki ee prične 19. avgusta. Schneider ni mogel položiti kavcije In Je Ml pridržan v zaporu. S- ŽU senator Key krat iz Nevede H vuui umi IS nVYWK M» -- ■burijo je predlo-1 seka sa zananje zadeve. Pittman, demoin načelnik od Nadaljnji duhoven obsojen v Nemčiji Stuttgart, Nemčije, 11. evg. —Rev. Gregor Wstachle, kstoll-tkl duhoven, je bil včersj spo-anan ss krivega žaljenja neke ga nacijskega lista In obeojen na plačitev denarne kazni ali deset dni sspors. Wstachie Je bil obtožen, ds je pred neko fsrsn-ko ki je hotela izstopiti Is ksto liške cerkve, ko je nacljski list razkrinkal nemoral no* t med duhovniki, tejsvll, ds list laže In sarsdi tega ne ame verjeti ve-»tem o pokvarjenosti duhovnikov, ki Jih objavlja. Ime lista, katerega je duhoven radtalil, ni bilo omenjeno v teku obravnave. Avtnl magnatje so že dosegli delni uspeh, kar dokazuje spo[ med mllltantl v avtnl uniji v Fllntu in eksekutivnlml uradni ki UAW. Prvi so okllcall nekaj stavk v tovarnah korporacije General Motors v Fllntu, katere ja eksekutiva unije združenih avtnih delavcev obeodila kot kršenje provizij sklenjene pcgod be, nakar so bile preklicane Magnatje so silno veseli, kadar se delavske grupe prepirajo, ker Js to znamenje prlhajsjočegs razkols v unljsklh vrstsh. danghaj, Kitajska. U. avg. — Japonske nsvallatlčne avtoritete so predložile nove zahteve kitajski vlsdi v zvezi s bitko med kitajsko vojaško stražo in Japonci v ftanghaju, v kateri sta bila japonski mornariški poročnik Isao Ohjama ln mornar Joso Salto ubita. Do spopsda js prišlo, ko sta Japonoa Ignorirala poziv kitajska straže, naj se ustavita, ko sts pridrvela pred kitajsko letališče s svojim avtomobilom. Letališče, ki je pod vojaško kontrolo, se nahaja v bližini mednarodne nasslbins v danghaj u. Japonske avtoritete zahtevajo visoko odškodnino za ubita vojaka in garancijo, da ss sll-čsn incidsnt ne bo več pripetil. Nadaljnja sahteva je, da morajo kltajake avtoritete snišatl število pollcajov in orožnikov v ftanghaju in okolici na 2000 mož. Vaa druge naj rasorošijo in razpustijo. Is NankVna Js prišla vsst, da kitajska vlada ne bo pristala na ts zahteve. Ona trdi, da sta Japonca pričela prva strsljati na kltajake strešnike in s tem pro-voclrala spopad, v katerem sta bila ubita. Incidsnt je povečal kriso msd Japonsko in Kitajsko. Da bo Japonska pod v se I a drastično akcijo, čs ns bo dobils zadoščenja od Kitajske, kaže iskrcanje nadaljnjih Japonskih vojakov v danghaj u. Petsto japonskih vojakov Je včeraj dospelo v fisng-haj Is Hankows, kitajskega mesta ob reki Jangtse v provinci Hupeh. V šanghajskem pristanišču se nahaja tudi večje število japonskih topničark. Tokio, U, avg. — Japonska Je včeraj uveljavila nove ukrepe, da ojači svojo oboroženo silo v severni Kitajski. Odredila je mobilizacijo nadaljnjih čet, obenem pa naložila vojni davek prebivalcem v svojih kolonijah, ki ga doslej niso plačevali. Prizadeti so prebivalci v Koreji, Formoal ln na otokih v Južnem morju. Vsi ukrepi dokazujejo, da Japonska ne bo odnehala, dokler ne dobi vso sevsrno Kitajsko imhI svojo kontrolo. iaMu» sapišete, rojatai daa kot aev Maarb praznoval svoj šaatdeaet Najeta drhal raz bila delavski shod Unijski organizator ugrabljen Dallaa, Tez. - (FP) — Drhal v službi tekstilnih magnetov je navalila na poslopje, kjer se Je vršil delavski shod. razpršila udeležence In ugrabila Herberta »larrlaa, unljskega orgsnlzs-torjs. ga odpeljale zunaj meata, kjer ga Je povaljala v smoli In I »ar ju. Harrls Je kazal v dvorani deiavaki film, skupno pike-tiranja zamorskih In belopollnih delavcev n«ke tekstilne tovarne, v kateri je izbruhnila atavka. Okrajni šerif Kmoot Kchmld in njegovi deputiji ao našli ller-riaa v nekem zapuščenem kraju zunaj maaU, kjer ga je drhal pustila. Avtoritete ao nato zapre-tile, da bodo val člani drhall a-retiranl. Harrla, čigar dom je v New Ha ven u. Mo, je prišel aem pred nekaj tedni, da organizira tekstilne delavce, s tem pa si Je nakopal jezo protiunij-sklh delodajalcev, Nedavno Je bil v Dallaau u-grabljen tudi C^Kirgi» Narr, podpredsednik unije United Hat, Zalet v električno lico povzročil le• talsko nesrečo Dsytona Beach, Fla., U, avg. Električna žica, katero sq napeli ponoči in v katero se je pilot letala družbe Kastam Air Lines zeltttel kmalu po dvigu s tukaj-šnjpg* letališča, Je povzročilo nesrečo, v kateri so as štirje polniti ubili, pet drugih pa Je bilo ranjenih, ko je letalo treščilo na tla l'«ter Dyifert, upravitelj le-tališča, Je dejal, da ni bil Informiran o stvari in da žica še ni bila na|>eta, ko ae Je neko drugo letalo tiukaj ur prej dvignilo v zrak. ___ Eksekucija lelesničar-je v v Sovjetski uniji Moakva, II. avg.—Nadaljnjih 72 oacb Je bilo uatreljenih na obtožbo, da ao hotele razdajati že-leznko v vzhodni Sibiriji In da so bile v zvezi z japonsko tajno policijo. Kksekueija je bila Is-vršena v Irkutaku. Cap A Millinery Workers of Am«rika. Trije možje so ga u-grablli na cesti, posadili v avtomobil in «idpeljali sunaj mesta, kjer so ga pretepli. Noben o-grabttelj ni bil še doelej areti-' rsn. . , TEE ENLIGHTENMENT KLO KM UITIIIMA mmm ITM M «b IA M n M rnmi UK Mm O---* - - MS.) a* mm4 Ok—m StJS F**« I» V to * PIOHVETA xwwémU Ah» C ., -euBi m or vea rhwmtw W Datua » m pri»• • tan ' r«M*lk J» »»»•*••*«». 4« m ra» Hrt M Najboljša vlada za delavce V mislih imamo vlado v kapitalistični državi, od katere ni mogoče pričakovati, da bi bila vlada delavskega razreda. Na kakšen način bi mogla biti takšna vlada najboljša za delavce, najboljša med kapitalističnimi vladami? Na vsak način bi bila najboljša tista vlada, ki bi bila nevtralna v razrednih bojih. Najboljša z delavskega stališča bi bila ona vlada, katera bi z ozirom na razredni boj in reguliranje konfliktov med delavci in delodajalci vršila tri funkcije: 1) skrbela, da imajo delavci v stavkah vse svoje civilne svobodščine nedotaknjene, 2) nadzorovala aparat za kolektivno poga-janje in 8) postavila ter zavarovala standard minimalnih delavskih zahtev glede mezde in de-lovnika. Razume se, da te svoje miali postavljamo na papir brez ozira na okolnosti, na katere neprestano naletavamo. v realnem Življenju, predvsem brez ozira na to, da nas mnogoteri delavski miflkci skušajo uverlti, da bi bila takšna vlada nemogoča v praksi, v luči današnjih razmer. Pakt je, da delavci brez razlike v nazi-ranjih in ideologiji priznavajo diferenco med Um ali onim režimom. Edino anarhisti idejno odklanjajo vsak režim — a tudi anarhisti v praksi na tihem priznavajo, da jih neka vlada boli tolerlra kot neka druga. če priznavamo to postavko, tedaj lahko argumentiramo, katera vlada v okviru kapitalistične družbe bi delavce najbolj zadovoljila. Vsekakor bi največ delavcev v Ameriki zadovoljila ona vlada, katera bi delavcem za jamčila gornje tri točke. Zdaj ni vprašanja, če bi bila katerakoli vlada v stanju to storiti. Vzemimo enkrat, da je nevtralnost vlade z ozirom na razredne konflikte izpeljlva ln poglobimo se v to stvar samo s tega gledišča. Včasi so socialisti rasno obravnavali to stvar. Nevtralnost vlsdc v razrednih konfliktih jim #1 bila utopija. Na primer, ko so slovenski socialisti v Ameriki pred dvajsetimi leti začrtali osnovo ustave za jugoslovansko republiko, ao postavili točko nevtralnosti vlade v vseh konfliktih med delavci In delodajalci na promi-nentno mesto. Niso bili naivni, da bi ne vedeli, da republika bi mogla biti v najboljšem primeru politično demokratična, ekonomsko pa razredna toliko časa. dokler ne bo Jugoslavija zrela za socializem. V teh razmerah bi bilo za delavce tamkaj najbolje, da je vlada popolnoma nevtralna v njihovih bojih s kapitalisti, da zaščiti njihove civilne svobodščine med stavkami. da prepreči vsako nasilnost s strani delodajalcev in da sploh pazi, da boj ostane v mejah človeške dostojnosti. Ti pogoji lahko veljajo še danes za delavce vseh onih dežel, v katerih še obstoji politična demokrarijs in kjer hoče vlsda biti vsaj do neke meje poAtena napram delovnemu ljudstvu. Ds li je to izvedljivo v Ameriki, v deželi velike korupcije in lokalnih ter državnih režimov, ki so — z redkimi In kratkotrajnimi izjemami — do malega vsi v j h* teh industrijskih, finančnih in trgovskih mogotcev, Je seveda drugo vprašanje. To težko vprašanje nam pa ne sme odrekati možnosti, da lahko računamo s vsemi mogočimi reformsmi — niti ne more izbrisati dejstva, da so bile v zadnjih letih kljub nepopisnemu odporu s strani armade izkoriščevalcev izvršene nekatere ekonomske in socialne reforme, ki so se nsm zdele še leta 1030 nemogoče v okviru ameriškega kapitalizma. Te reforme, o katerih ne more nihče trditi, da so brez koristi za delavca, so znamenje, da bi smeriški delavci lahko že danes marsikaj dobrega In koristnega Iztrgali Iz rok kapitalističnega kongresa in kapitalintlčne administracije. Iti »o*«* vel t ni bil ne prvič ne drugič izvoljen zato, da bo izvedel socializem v Združenih dišavah; kdor je to pričakoval jaftstlčfii zakopi na sapadni strani Madrida, kjer so ae ie vršili srditi boji med fašisti in loja)isti. Zakope si ogledujejo člani mednarodne brigade, ki je prve dni obleganja preprečila fašistom zavzetje Madrida. ♦ ■ delavce. Odgovori mi, da se meni ni treba brigati za delavce, ker sam Že živim, drugi naj se pa sami brigajo. ; Tako tudi mislijo kapitalisti. Delavci, predvsem rudarji so aami krivi, da Jim stroji \z-podjedajo kruh. Namesto da bi bili blagoslov za človeštvo pa postajajo vedno večje zlo. In ko se ena mašina polomi, pa dobe drugo. Delavci bi morali stroje kontrolirati, ne pa pustiti, da gre ves profit kapitalistom. Stroji bi morali biti v korist vsemu ameriškemu delavstvu, šele potem bi se zopet industrijsko kolesje vrtilo in konec bi bilo nepotrebne in prisiljene depresije. Anton Gorenz. spomini. In po nekaj letih bodo še ti zabrisani ... Za nadomestilo so fci ljudje doblH brez-dno ttige, tttfczot ip obupa. | Slovenski fašisti! Kjerkoli ste in v kakršnekoli halje ste odfeti, ali se zavecfate, kaj propagirate? Paula Podgornik, št. 102. anije Žalostne vesti Cicero, III. — Pred kratkim je John Podgornik, stanujoč v Ciceru, prejel pišmo iz Crnič, ki so nekako v sredini Vipavske doline, da mu je tamkaj umrla mati v starosti 83 let. Zapušča šest sinov irt eno hčer. John je v Ciceru, Jože v Detroitu, hči Viktorija pa v Argentini. Ostali so doma. Zraven opisujejo tudi tamošnje neznosne in obupne razmere. So v položaju, da bi se mfrali kamnu smiliti. Dodali so imenik bivših dobro si-tuiranih posestnikov. Lepa vrsta jih je, katerim so fašisti vzeli vse in jih pognali na cesto. Kot izgleda, če ne pride do kakšnega preobrata, čaka ista usoda vse naše ljudi. Na njih domovih se sedaj šopirijo Italijani. Davki so strašno veliki in obdavčeno je vse, kar fjudje potrebujejo in posedujejo. V prejšnjih časih, ko je tuja vlada "okupirala" drugo, so ljudje obdržali, kar so imeli. Sedaj pa morajo prepuščati sovražniku vse svoje Imetje brez odškodnine. To je nekaj neču venega. Boljša bi bila hitra smrt v boju, kot pa tako počasno hiranje. Širnemu svetu pa te krivice niti znane niso. Siromaki apelirajo za ponošeno obleko in čevlje, kajti kupiti s ne morejo nič. Omenjajo tudi da hodijo brez večerje spat in da sploh ne jedo več ko enkrai; na dan in še to slabo. Pred okupacijo ti kraji niso poznali pomanjkanja. Tudi izseljenci so bili zelo redki, mogo če eden ali dva na tisoč prebivalcev. Vse se je držalo doma Za vse je bilo dovolj kruha in vina. Sedaj bi pa nedvomno radi odšli vsi, če bi bilo kam Petje je bilo v teh krajih udo-mačeno, kakor najbrž ne nikjer na svetu. Skoro vsaka vas je imela pevsko društvo in tud ljudje izven društva so izvrstno peli. Ob nedeljah Je grmelo vaeh gostiln, pozneje pa na vasi Na vaseh se je pelo tudi vsak večer v tednu in ljudje, dasi trudni od dnevnega dela. so vse eno radi odpirali okna pozimi in marKikdo Je tudi ob oknu slonel, da je več ujel, kajti pelo I se je umetniško ln močrto kot b strele udsrjale. Skoda, da pevci niso Ali po svetu. Nedvom no bi marsikateri dosegel svetovno slsvo. Enako so tudi god he igrale v istem tempu _ ti vo, da se je poslušalcem zdelo kot da jih nekaj dviga od tal Niso cincali. piska!! in godal poskušali pred nastopom. Na ža lost to od vsega tega ostali le še iz Zborovanje gl. odbora Sharoti, Pa. — Nahajamo se v pasjih dneh, ki pa so drugačni od lanskih. Letošnja pomlac n poletje sta bila namreč doka. mokra in narava je pognala bujno zelenje vsepovsod. Zato so letošnji pasji dnevi lepši kakor oni, ki smo jih preživeli v času suše. Zadnje dni pa je pričela pritiskati vročina, ki človeka sedmimi križi na grbi hitro u-trudi. V teh dneh zboruje novi glavni odbor Slovenske narodne pod pome jednote v Chicagu v jed notinem domu. Znova čestitam vsem ponovno izvoljenim glav nim odbornikom In vsem novim odbornikom. Želim, da bi složno delovali za koristi in napredek SNPJ. Vem, da bodo distriktni podpredsedniki dobili potrebna navodila glede dela v svojih krožjih. Čaka jih namreč težka naloga pri njihovem delu za dobrobit jednote In članstva. Naleteli bodo večkrat na razne za preke in kriftke ter napade od strani naših nasprotnikov, ki so vedno na delu, da bi škodova naši organizaciji. Take sovražnike moramo mirno poslušat da se izkašljajo, potem pa se jim prepričevalno pokažejo ugodnosti, ki jih nudi svojim članom naša jednota. Mi moramo lepo nastopiti in biti tolerantni, toda odločni, kajti naša Jednota ima dovolj vpliva in dobrih de za seboj, na katera lahko vsa čas pokažemo s ponosom. V novem glavnem odboru Slovenske narodne podporne jednote je lepo Atevilo zastopnikov mlajše generacije. Svojo izobraz bo so zajemali v ameriških ljud skih in srednjih šolah, imajo pa že tudi skušnje življenja. Na zborovanjih glavnega odbora bo do pridobili mnogo. Spoznali bodo razne probleme in videli v notranji ustroj jednotlnega poslovanja. Vsem novim in starim glavnim odbornikom želim obilo uspeha na njihovem polletnem zborovanju! Anton ZidanAek Piknik društva Itled JPZS Milwaukee, Wfcs. — V nedeljo, dne 15. »vgusta, prired društvo "Bled" št. 19 JPZS svo izlet ali basket piknik v prosto naravo na splošno znani prostor Army lake. Naše društvo vabi svoje članstvo in številne prijatelje. da se udeležijo. Kakor vsako leto, bo tudi na letošnjem pikniku preskrbljeno, da bo vaak udeleženec imel dovolj zabave, pa naj bo star ali mlad. Na programu bodo razne igre In tekme, naš znani mesar Bučer pa bo na ražnju pekel koštruna, medtem ko bo cvetličar Suban pekel koruzo in John I/enko bo serviral mrzlo pivo. Vseeno pa vam priporočamo, da prinesete prigrizek s seboj za vsak slučaj, če Bučer ju 'zmanjka koštrunovlne. Oni. ki se telijo peljati a tro-kom. naj se zglssijo pri Johnu Lenkotu ob 9. uri zjutraj. Na svidenje! Peh. ffiRTOci? AV( Poletna hrana in rdravj Piše dr. John L. Rice, zdravstveni kn.J mesta New Yorka Tudi onemu, ki je pri dobrem dortikrat ne zljubi jesti, kadaT^W na. Okusne, zdravonosne jedi k seljem užival v hladnejšem vremen ^ btjo več - želodec si želi kaj le zadosti, da ne bo človek lačen vJj ni prav nič treba, da je poletje nekaj ga in težavnega za gospodinjo in mater otrok, ako ae zaveda le nekoliko dejsteT kaj je nekoliko nasvetov: Ni treba!«,, sa popolnoma; družina more uspevati -J bdlj ugodno — dko servirate meso le M na" dan v vročini. Na trgu je sedaj pol žih zelenjav in tudi mnogo sadja je «„ razpolago. Tečna solata se sedaj more prij ti bolj okusno in bolj poceni kot v drugi] nih časih. Rib je v izobilju in tvorijo letnem času hrano, ki je sedaj poceni taorala biti na jedilni listi vsakogar enkrat na teden. Mlečne jedi so zlasti osvežujoče, zdrave dostne v vročem vremenu. Izbira mleči di je raznovrstna. Tudi sir vsake vrste bra jed poleti. Makaroni špageti in ni so j ako poljudni. Mleko, kislo mleko iz, Čne pijače niso le dobre za žejo, marveč so vonosne. Sladoled je za mlade in »Ure len dezert. Servirájte obilo kuhanih zelenjav, soli zelenjave in mlečnih jedi, mesa pa le p krat na dan, kadar je vročina. Dodajte mleka, kajti isto je najpopolnejša hrana vajte primeren' delež morskih jedi in ril gibajte se mastnih jedi in preveč sladkih Ravnajte se po tem in vročina vam škodila. Peščene kopeli Že v starem veku so spoznali peščene potem pa so nanje pozabili in šele mo medicina jih je Obnovila. Prednost teh je v tem, da dajejo med vsemi kopelmi na temperaturo In da med njimi lahko diha malni, sveži zrak. Razlikujemo mile in krepke peščene I Prve trajajo največ pol ure, druge naj ve prve imajo temperaturo 40 stopinj, dru 50 stopinj. Te kopeli uporabljamo lah vse telo ali pa lokalno za poedine ude. Postopek pri teh kopelih je sledeči: suhi, presejani morski ali rečni pesek (r segrejemo na železnih ploščah, do 45 ali I pinj. Ce je ta temperatura previsoka, j žamo a tem, da primešamo segretemu hladnega. Segreti pesek stresemo v ko kad, tako da pokrije dno več centimetri soko. Nato položimo pacienta, ki je odet hek kopalni plašč, v kad, nasujemo nanj peska, da mu je telo pokrito z več centim debelo plastjo. Pri polovični kopeli pokr prosto zgornje telo z volneno odejo. V p kopeli ne učinkuje samo toplota, temveč ta saina sila peska, ki odjema telesni povriit go, ne da bi se kožna temperatura zavol puhtevanja kaj znižala. To velja tert primeru, da je plast peska nad kožo dovt bela. Učinek peščenih kopeli je enak učinku rimskih in ruskih kopeli, samo da je t\ Utrip srca se poveča za pet do osem u< na minuto, kožno dihanje »e silno po*pe ko da je telo že po 15 do 20 minutah < s prilično debelo plastjo vlažnega peskz peščeni kopeli 45 stopinj, ki je trajala 5 nut, izgubi pacient povprečno 750 g m lesne teže. Ce traja kopel celo uro, izgu di cel kilogram vode. Peščene kopeli se v primeri »rčnih nikoli ne smejo uporabljati in prav tako bolezni, ki zvišuje krvni pritisk, n. pr. merih poapnenja žil. Zemlja, kovinasta gob« Na nekem predavanju v Ameriški rj kalni družbi je prof. J. Lynch « Voram ga vseučilišča razlagal svojo novo twrv kateri zemeljska notranjost ni trda» ča, kakor so domnevali doslej, temveč y * mer jati s kovinasto "gobo". Lynch Je prišel do tega zak«**» ^zvezi s svojimi mnogoletnimi rzir^ tresov skušal reproducing potresi» Je pri tem ugotovil, ds nit, trd» zemeljsko jedro ne more teh vsim r^ dalje na takšen način, kakor *io dogaja. Naaprotno pa so mu i-w^ f| si z redko kovino pslsdijem. da * ( širili valovi na isti način. H kovina aÓHorbirala znatno mno^M» Činkovala p3le®>kor **** ** ^ T. sposobnostle dsns p.t ri. Vsrka lahko namreč ^ plina, kolikor znaša njegova ^ na, ne d. bi se pri tem Lynch pravi, da h + šen most med prejšnjimi*«^1 ^ ¿ va zemeljskemu jedru Usto^t^ ^ moglo imeti niti kot trdo nitij* ^ V ostalem so že doeedsnjf rs» y y le možnost za obstoj t^ gov premer znašal ga premera In ki bi bl o okrog* k gosto kakor vods ali Jkrat i* ^ ^ ^ zemeljska površins ***** ^ da sestoji najgloblja b I** nlkla. le da sta U aye * t velikimi množinami p»»a. ?K 12 AVGUSTA. Vesti « 0»»»» d»»t»as I^auarhavarnave Lpo- -few sneli udeležiti. — S volitvami novega 'T bo * w — Ena ri ustreljena le legaste*)«.) " ga namreč podpira, toda sedanji vladi pritrditi ne 'Juie, zaradi konkordata pa tudi oporekati ne. Tako ao v tem primeru tudi dr. Mačku povezane roke. Vse zanima vprašanje, kako bo z volitvami novega patriarha. Ministri vsakokratne vlade imajo pravico voliti patriarha, toda sveti sinod trdi zdaj, da so ae sedanji člani vlade sami izobčili iz cerkve, ker so s konkor-datom delovali proti srbski pravoslavni cerkvi. Zaradi tega jim aveti sinod volilne pravice ne prizna. Dasl je minilo že par dni od patriarhovega pogreba, ni slišati nič, da bi bile volitve novega kmalu. Ko je bil konkordat v skupščini sprejet, je vladni predsednik sporočil, da ga ne bo takoj predložil senatu, ker bi rad poprej še dosegel kakršno pobotanje s voalavjem. Dejstvo pa, da je vladni predsednik dr. Stojadi-■ novič odpotoval iz Beograda v „teke pravoslavne ^rkve. ^ pav,u n<| Uko je sveti sinoa puvu» ^^ ^ Um pa takoj v DaW macijo na počitniee, kaže, da ^ 29. julija dopoldne ZL patriarha srbske ZZ cerkve pokopali ob «deležbi občinstva. Ka-■jfT poročali, je vlada fida pokoplje Vamavo ,c stroške. Sveti sinod ponudbo odbil, češ da patriarha na svoje To kaže, kako velika | napetost med pravo-duhovščino in vlado, ki, urala v skupščini kon-Jvatikanom. Sveti si-I je sklenil še več: da se čla-¿nje vlade ne smejo udele-i pogreba, ker so se s svojim p prav za prav sami tzobčl- pogreb samo tiste poslance, jluovali proti konkordatu. policiji pa je sveti sinod , da bo za red in mir ob ' poskrbel sAtn, hi Bteer i in četniki. ba se je udeležilo in ga _ kakšnih 200,000 ljudi, poročajo vsi listi. Med m ni prišlo do nikakih tracij. Za krsto so no-vence članov dvora in ve-iwtega sinoda (trnov venec, gnatrajo patriarha za mu-), druge so prepeljali v svetega Save v Beogradu rej. Patriarha so namreč v grobnici cerkve sve-e. Za regente je stopal krsto le en član regentstva. Pavle se je iz svojega po-bivališča na Brdu pri m pripeljal v Beograd le da se je poklonil patri-emu truplu, nato pa se je vrnil na Brdo. Pogreba k udeležili tudi zastopniki držav, a neslužbeno. U-ili so se ga tudi zastopniki dnigih veroizpovedi, le zA-ov katoliške cerkve kaj-ni bilo. to vseh ostalih mestih so se ialne svečanosti v pravo-ih cerkvah. Žalnih moli-v ljubljanski pravoslavni 1 se je udeležil tudi princ V Sarajevu je prišlo po molitvah do hudih de-r»cij. Množica pravoslav-j« demonstrirala po ulicah, okna na stanovanju se-poštnega ministra in lokal podružnice vladne-Waj*kega dnevnika "Vre-f1. Tu so zbili vse na koš-Ko je dobila policija okrcaj naskočili demonstranti tem je prišlo do streljana obeh straneh in je ena obležala ustreljena, mr-Mnogo jih je bilo težko m ranjenih in utegne še kdo Wbam podlečl. nji v Beogradu je prišlo po F* - sprevod je trajal več J; do demonstracij in so po-»a konjih komaj razgnali *»tranU'. je ležal patriarh "trškem odru v .naborni jnaaproti patriarhije, so škofje imeli vsak vnako noč govore ob v teh govorih ao aicer l*>kojnikovih zaslu-življenju, toda še »1tovorno so |k» udarjal i nje- m "' h 11 M t leno kri PROCES O PRIHOVSKEM SPOPADU Seat obtožencev oproščenih, dvanajst pogojno ebaojenih, trije brezpogojno obsojeni ir .»ijt.">,7*i - - Dne 28. julija se je pred celjskim Okrožnim sodiščem začela velika razprava proti 21 obtožencem, ki jih obtožnica dolši, da so pripravili in izvršili 8. junija t. 1. v Prelogah pri Prihovi (konjiški okraj) napad na katoliške akademike, ki so se v dveh avtobusih vračali od demonstracij v Mariboru proti Cetfu oz. Ljubljani. V tem spopadu jih je bilo nekaj laže ranjenih, akademik Dolinar pa je ddbll Vbod v hrbet ter so ga dru-doslej rtajbrže niti do 'pogajanj jutro našli mrtvega na kraju in Ml W>vo ^^■prepriča-«rMvo, njegovo * kraljem Alekaan- m Hd so bili ti govo- »«mf ~ &šsša I le ""delavec Politični. * Patriarh Varnava kralja Ale-u *buja rado- k*k" bilo, če bi Ale- l.UUL u'0' H0UI * «rV; w nje: dobil W ^ hrvaško katoliško preko nje akušal n» Mitično zadržanje Pač ukoraj val * je d! ° J"Vp4t P°Utik' 7 Haček, a. ' ! tako a»'/ - M "hrvaški važnem sedanje, kako izjavo. dno in pač pla- ni prišlo. Stojadinovič upa, da bo čas poravnal tudi to in da vladi ne bo treba odstopiti, kakor želi sveti sinod. Da pa je vlada v hudih stiskah, o tem nI dvoma. Konkordat je izrabila tudi vSa sedanja opozicija (razen hrvaške, ki molči!) za naskok na vlšdo ter zaradi tega podpira pravoslavno cerkev, ki se konkordatu upira zaradi tega, ker zagotavlja katoliški cerkvi večje ugodnosti kakor jih ima pravoslavna. Znano pa je, da se srbska pravoslavna cerkev smatra za državno veroizpoved. Kakor ni dvoma, da je sedanja vlada v škripcih, tako tudi ni dvoma, da se bo spor poravnal. Pravoslavni cerkvi bo treba v nekaterih stvareh ugoditi, morda tudi kake določbe konkordata spremeniti. Ce pa bodo hoteli konkordat preveč okle-stiti, se bodo postavili po robu pač katoliki. Caa bo poratnai vse te spore. Široko javnost zanimajo le toliko, kolikor bi ti dogodki utegnili vplivati na notranje politično stanje. Notranji minister dr. Koro-Šec je na počitnicah v Begunjah na Gorenjskem, kjer Čaka, kako se bodo stvari razvile. Trfeoveljaki redarji v mezdnem gibanju. — Ker so se mnoga živila podražila, rudarske mezde pa so ie zmerom enake, je Delavska zbornica sklicala te dni na posvet rudarske zastopnike iz vseh revirjev Trboveljske premogokopne družbe (TPD) in zastopnike vseh Strokovnih organizacij. Lani avgusta je bila sklenjena nova kolektivna pogodba med TPD in rudarji. Od tedaj pa so se cene živil tako povišale, da žive danes rudarji kljub večji zaposlenosti težje kakor lani. Tudi je podjetje nekatere točke kolektivne pogodbe tolmačilo po svoje v škodo delavcev. Zato so na tem sestsnku zastopniki rudarjev sestavili svoje zahteve, ki jih bodo obdelali v spomenici, katero predloše podjetju, da se «č®e pogajanje. Rudarji so zadnje ieto bolje zaposleni kakor so MU. Število zaposlenih se aicer ni povečalo znatno, pač pa delajo po več dni v tednu. Verjetno je, da dobavljajo premog tudi čez mejo. Le tako si je razlagati porast povpraševanja po premogu iz dobrih slovenskih rudnikov. Koliko atane prevoz trupla tz URA v Jugoslavijo. — Pred dnevi je neki parnik pripeljal iz USA truplo v Clevelandu umrlega dalmatinskega Izseljenca Dušana Kaliniča v ftibenik. ta-linič je v oporoki zapisal, da teli biti pokopan v svoji rojstni vasi Ostrovici v Dalmaciji. Prevoz trupla, ki ga je apremljala vdova, je stal četrt milijona dinarjev. Sorodniki Kaliniča so pregovarjali vdovo, naj tej ze-htevi oporoke ne ugodi, ker stane prevoz preveč. Vdove pa je dala truplo na akrivaj Izkopati, pogrebni zavod Antona Grdlne pa je poškrbel vse za prevoz Prva žrtev Save. — Na ljul* Ijenakem Poeavju je zahtevala Savš avojo prvo letošnjo žrtev. tftOBVBT* ti pred dnevi obleko nekega kopalca na bregu. Spravil je obleko in čakal, da se zglaai lastnik. Ker aa nihče ni oglasil, je javil zadevo policiji, ki je dognala, da gre U obleko delavca mestne elektrarne Franca Puca, ki se je Šel popoldne kopat, a se zvečer ni vrnil domov. Drugi dan so ga še videli pri kopanju, nato pa je Izginila za njim vsaka Bled. Najbrže ga je v vodi prijel krč in je utonil. Trupla še niso našli. Star je bil 37 let. Donald Menderaon, ki je bil izvoljen za prvega predHednlka splošne unije poljedelskih in kon-zervnih delavcev. Konvencija ae je vršila V Denverju ln ae Izrekla za €10. spopada. Glavna dva obtoženca sta bila urednik "Mariborskega večer-nlka" Slavko Reja, dobro *nan kot fašist Že iz prvojunfjskega Spopada orjunašev In rudarjev v Trbovljah leta 1924, in delavec Viktor Dugina iz Peker pri Mariboru. Prvi je obtožen, da je organiziral akupino napadalcev, drugi pa, da je zabodel a-kademika Dolinarja. Dogodek je bralcem "Prosve-te" gotovo Še v spominu iz naših poročil. V Slovenijo se Je pripeljal bivši vladni predsednik in geheral Peter Zivkovič, prvi predsednik diktatorične vlade. Priifoljal se je kot predsednik nacionalistične stranke s svojimi sodelavci, da priredijo v Ljubljani in po Sloveniji shode pristašev. Klerikalci so organi» sirali proti njim demonstracije, ki ao ae ponavljale, kjerkoli v Sloveniji se je ^ivkovlč s svojim spraipstvpm pojavil. 2e v Ljubljani pri prihodu so bile hu de demonstracije, ko so obsuli nacionaliste z gnilimi jajci in razbili okna na upravi "Jutru", ki je glasilo teh nacionalistov. Nato pa sta dva avtobuaa katoliških akademikov potovala za njimi po vae j Sloveniji. Tako so dne 8, junija isti akademiki Sriredili demonstracije tudi v [ariboru. Razbili so šipe na hotelu Orlu, kjer ao nacionalisti zborovali. Tudi so demonstran-tje grozili, da bodo 2lvkoviča napadli, ko se bo vračal v Celje. Kričali so "Smrt 2ivkoviču!" in podobno. Tedaj je Slavko Reja — tako pravi obtožnica — zbral skupino svojih pristsšev, mladih delavcev in nameščencev, ter se z njimi na tovornem avtu odpeljal proti Konjicam. Pri Prihovi so avto skrili na stransko cesto ter se skrili v gozd, da počakajo avtobusa z ljubljanskimi katoliškimi akademiki. Ko je prispel prvi avtobus, so planili nanj. Hoteli so prerezati pnevmatike, da preprečijo akademikom de-monatriranje v Celju, kjer je imel Zivkovič «večer zborovanje. Vnel ae je med njimi pretep s koli, bokserji, pa tudi noži so se pokazali in tudi nekaj streljali so baje. Vendar pa ni nihče streljal v nasprotnike, ampak bolj za atrašilo v zrak. Ranjen od atrelov ni bil nihče. Ko je prispel drugi avtobus, ao se napadalci razbežali, akademiki pa ao se odpeljali v Celje. Zajeli pa so enega od napadulcev in ga pretepli, na Konjicah so ga izročili orožnikom šele na ostro zahtevo. Akadomlkl pa so šele v Celju poerešili tovariša Dolinarja. Naslednje jutro ga je neka prihovfcka posestnlca našla mrtvega na svoji njivi. Dva uradna zdravnika sta truplo pregledala in obducirala ter ugotovila: da je imel Dollriar povečane žleze thlmus, to pa je taka huda napaka, da člpvek s takim defektom ob vsakem razburjenju lahko umre. Dolinar je bil v hrbet zaboden, toda rana ni bila smrtonosna. Smrt je povzročila njegova telesna napaka. Toda oblasti so to urad- da j^ imel v rokah nož, priznal tudi, da je bil po spopadu nož okrvavljen, ne spomnija se pe, da bi bil zabodel Dolinarja v hrbet. Po dveh dneh razprave so sledili govori U zagovornikov, nakar je sodišče razglasilo naslednji dan razsodbo: Viktor Dugina n« S leta ro-bije, ker je zabodel Dolinarja in a tem povzročil hudo teleano poškodbo s smrtnim izidom. Slavko Reja na 6 mesecev strogega zapora. Poravnan Anton u Maribora na 4 meneče strogega zapora. Dalje je dvanajst obtožencev obsojenih pogojno na 8 in pol do pet mesecev zapora, vsi ostali — šest —» pa so bili oproščeni. Za proces je bilo med ljudstvom mnogo sanimanja, a še zaradi izpovedi zdravnikov is-vodencev ni bilo pričakovati visokih kazni. Obtožnica suma je v opisovanju dogodkov navajala, da ao bilo demonstracije katoliških a-kademikov v Mariboru take, da predstavljujo kaznjlvo dejanje, o katerem pa je prlatojno sklepati mariborsko sodišče. Pripominjamo, da doslej niti eden izmed demonstrantov ni bil ne zasliševnn ne aretiran, kaj obtožen! Vesti iz Primerja DROBNE VESTI Praprot pri Sempolaju. Pretekli mesec je smrtno ponesrečil 32 letni Alojz Peric, po domače Hocman. Ko je hotel na akedenj, je najbrž izgubil ravnotežje in naslednje jutro ao ga našli domači mrtvoga v mlaki krvi. Bil je zaveden in )>ošten fant in splošno priljubljen v vasi in okfe lici. Zato je tudi globoko ulalostll vso vas sklep šenpolajskega Župnika, ki je pokojnsmu odrekel cerkveni pogreb, ker ni li- no poročilo prepovedale objavi- k,jučen|l mo4no(lt samomora, ti, zato da so klerikalci lahko K|jub temu bo p^j^v «po- pisali o "narodnem mučeniku" Dolinar ju ter ga v Ljubljani pokopali z velikim pompom. Na razpravi ao obtoženci vsi zanikali, da bi bili organizirali za ta nad. Misel na to, da se je rodlln spontano spričo nasilja, ki so ga izvrševali demon-strantje proti nacionalističnim politikom. Demonstrante pa so vodili v vseh krajih Isti akademiki. Zato so hoteli preprečiti, da bi ti akademiki prispeli v Celje. Hoteli so prerezati avtobusom jmovmatike. Zato so se odpeljali do Prihove in tamkuj poč aH na Akademike. Glede smrti akademika Dolinarja sta bila pred sodiščem zaslišana dva zdravnika izvedenca, ki sta oba potrdila, da runa z nožem v hrbet nI bila smrtna, češ da hodijo ranjenci s takimi ranami po cele ure daleč k zdravniku. Obdukcija je pokazala, da je bilo vse telo dobro prekrvljcno, da torej ni govoriti o notranji Izkrvavitvi. Smrt je povzročil« Dolinarjevu telesna napaka, povečana žlezu thlmua. Človek a tako napako umre lahko žc, če dobi udarec po glavi, če se ustraši, lahko pa tudi, da Že razburjenje ob demonstracijah povzroči amrt takega človeka. Obtoženec Dugina je priznal, min ostal ohranjen med vaščanl. V Gorici so umrli: Jug Ama llju, 43 let; Roje Ana 1» Rlhen berka, 50 let; Katarina Kosmač iz Cerknega, 26 let; Anton Jug od Sv. Lucije, 85 let. V Trstu ao umrli: Jurij Poka^ nic, 65 let; Just Stare, let; Eugen Zlobec, 68 let; Ivanka Gojka-Kalc, 62 let; Ivana Ver-čon-Volk, 83 let. V Trstu so ss poročili: Lojze Cernigoj z Dsnllo Frlugovo in Stanko Psrtot z Rozo Vorglnello. Z motociklom se ja smrtno ponesrečil 26 letni Venček Jež iz Spodnje Tribuše. Nesreča se Je zgodila v Solkanu. Jež ja bil takoj mrtev, njegov tovariš Rihard Mervic od Sv, Lucije pa Je dobil take poškodbe, da Je moral v bolnišnico. TujMki promet v Jugoaluvljo. V Gorici so se sestali na konferenci zastopniki turističnih odsekov Iz Gorice, Trsta, Vidma, Roke, Pule In Postojna. Razpravljali so o možnosti poglobitve ln Izboljšanja turističnega prometl med Italijo ln Jugoslavijo. Sklenili ao skliesti že v bližnji bodočnosti novo konferenco v Gorici in na njo povabit! tudi zastopnike turističnih organizacij Iz Jugoslavije, aaj nudi GorUka res mnogo zanimivega In privlačnega. Harry Bridgea (levo), vodja priatanlŠčnlh delavcev na zapadu In Lewiaev pobočnik, na konvenciji nove enije gozdarskih in lea-nih delavcev, kl ae je vršila v Tacoml, Wash. Govoril je su CIO, keteremu ae je unija pridružila. Poleg njega je Harold Prltchett, mladi predsednik unije. Enotna delavska fronta v N.Jersey ju Skupna borb« proti sovražnikom Newark, N. J. — (KP) -Predstavniki 60 unij, ki so včlanjene v Ameriški delavski federaciji in Odboru za industrijsko organizacijo, so formirali enotno fronto, da bodo bolj uspešno pobijali protiunljako gibanje, ki ga vodijo induatrijaki magnatje. Ti imajo podporo pri državni admlniatracijl jn aodiščih, U-nijakl voditelji so na svoji konferenci ustanovili Duluvako pro-tilnjukcijsko ligo, ki pravi, da predstavlja 20,000 orgAiiizlra-nih delavcev v tem Industrijskem distrlktu. Vodstvo nove organizacije je napadlo sodnika K. Nolana, ki je Isdal Injunkcljo v prilog mug-natom. Injunkcija govori, du jo zaprta delavnica nelegalna v New Jeraeyju. Harry Wendrich, vodja tesarske unije ADF in predsednik lige, Je dajal, da bo šla njegova organizacija v boj proti Injunkciji In bo zadevo tirala pred višje sodišča, da ovrfte injunkcljo, katera vežu roke unlonlstom, ki zahtevajo zaprto delavnico. N.Y. A. pthnaga mladim ljudem dobiti delo Vprašanje: Ali obatoja kaka Vladna organizacija, ki bi pomagala mladini, ki ja dovršila "high school" in išče delaT Odgovor: National Youth Administration skuša izmed drugih stvari — pomagati mladim ljudem, ki ao dovršili arednjo šolo ali višjo šolo in iščejo dela. V javnih posredovalnicah dela v 68 mestih se nahaja zastopnik N. Y. A., ki se naziva "Job "counselor". Njegova naloga je sprejemati prošnje za delo s strani oseb v starosti med 16. in 26. letom in skušati dobiti delo za nje. Ako v naj bližnji posredovalnici ne najdete zaatopnika N. Y. A., bodo proallcu povedali, kje ga lahko dobi. Ti svetovalci dajejo mladim ljudem tudi nasvet glede strokovnih šol ln tečajev sa posebno strokovno lzurjenje. Odkar je N. Y. A. začela delovati, Jo 100,000 mladih oseb zaprosilo za delo ln 46,000 Izmed njih je dobilo zaposlitev v privatnih podjetjih. Za to posredovanje se nič ne plačuje. Delodajalci morajo priglasiti de lavce bret »ooialno-varnošt' nega ra/una Vprašanje; V mojem malem podjetju dela nekdo, ki nima ni-kakega "Social Security Ac count". Ali moram odbiti od njegove plača za S. 8.7 Odgovor: Po naredbah federalne zakladnice, ako al delavec aam ne priakrbi številko za ao cialno-varnostnl račun, je dolž nost delodajalca, da jo zanj priskrbi, pri čemur naj navede ras-log za tako postopsnje. Odstotek na votnini se smatra kot plaia Vprašanje; Vozim taksi za gospodarja In dobivam gotov odstotek na nabranih vozninsh. Ali spadam pod Social Security? Odgovor: Toliko vi, kakor vaš gospodar morate u plačevati odbitke za vaš aoclslno-vsmostnl račun. Pr/ tem seveda morate najprej odbiti stroške za gazolln, olje In garažo. Odstotek od čistega preoatenke Je vaša plača. —FLW. — Vaš sin nima pojma o zemljepisu! — NIČ hudega. Saj Itak ni-mamo ta potovanje , , . JLmsni magnatje na zapadu se zateh- -li k poboj ni hom Wetwood, Cel. — Okrog 20 pobojnikov, o katerih se aodl, da ao v službi Meadow Valley Lum-ber Co,, Je napadlo In silovito preteplo Cllfforda Willotta, predsednika krajevne unije lestnlh delavcev, ko se je vračal z ženo in otrokom domov. Poleg zunanjih Je dobil tudi težjo notranjo poškodbo. Družba je |>otem od-alovlla vse člane unije. Proti po-bojnlkom ln družbi Je unija nastopila na kriminalnem In civilnem sodišču ter vložila pritožbo prod |>okrsJlnsklm delavskim odborom. Malt« aaralklS) paraikl l,rr«pi imrrnl sa uééhmm la »adot<,l)it« mmd+r»» praha M-aaaalM p«i»»■«)«. I« P*-a»tm«» odrrjrao, ki daj« iftrala» la vlit»« as«d«««t JIŽNP. 1'IUMiK. SATURNIA VULCAN1A IHrrlila« v avg. . IS. aap«. - S. «Si. • II. «ki. REX C. di SAVOIA ROMA t. «ki. frak« Otmm -SI. svg. • 4. aap«. . II. »apl . U. »ap«. rtfa la r*«*r»aré|« «k,nit» «a aa kal*r»a«k<»ll p«*»MaWrn»aa ali aa «aa «rad, SSl N. Mlrkla«« Aee» < klaa*«. III. U lalmsrfja es«au — r^ K1"- «v|irvi iriMinjv — lf **ka duhovščina Neki delavec je našel po oexih 'M IM bojišča aa zapada! strani Madrida. Nekdaj je obleganje Madrida ga je apremeaiki v rasvaliae In * je videti lojeUstičnc etrdbe. bil ta pnml ar k ramen park, («da mat mo man's lead" ail zemljo brez lj«adi. "Ne urno, de ne želim biti huzarček in oficir, Mer je Kondratjevna, ampak narobe, ielim, da bi bili vei vojniki uničeni." "Toda ¿e pride »ovratnik, kdo nas bo potlej branil r "Saj ni potreba. Dvanajstega leta je bil na Rusijo velik naval cesarja Napoleona franco-akega, prvega, očeta sedanjega, in dobro bi bilo, ¿e bi nas bili tisti Francod takrat podjarmili: pameten narod bi si bil podvrgel zelo zabitega in ai ga pridruiil. Tedaj bi bil pri nas ¿isto drugačen red/' "Kakor da so oni tam pri sebi res toliko boljši od naših! Nekaterega nalaga gizdalinčka ne bi dala niti sa tri mlade Angleže," je nežno rekla Marja Kondratjevna, ki je v tem trenutku najbrte podčrtala avoje besede z medlečim pogledom svojih oči. "To jo stvar okuaa." "A vi sta tudi ssmi cel inozemec, bal kakor naj plemeni tej li inozemec, to vam moram povedati, čeprav me je sram." "Ce hočete vedeti, v pokvarjenosti so vsi podobni drug drugemu, oni in nali. Vsi so lopovi, le s to razliko, da hodijo oni v lakastih č rs vi Jih, na! podlež pa smrdi po avojem bera-štvu in na vidi v tem ničesar elabega. Rusko ljudstvo js treba pretepati, kakor Je včeraj pravilno trdil Pjodor Pavlovlč, čeprav je drugače norec s vsemi svojimi otroki vred." "Pa ste vendarle ssmi rekli, da tolikanj spo-Itujete Ivsns Fjodoroviča." "Toda oni so se izrszili o meni, ds sem smradljiv lakaj. Oni me smatrajo, da bi ss utegnil spunUti; v tem se motijo. Ce bi le imel v žepu toliko densrjs, že davno me ne bi bilo tu. Dmltrij Fjodorovlč Je s svojim vedenjem In psmetjo in svojo siromalnoatjo slsbli od vssksgs lskejs, zs nilcako rabo nI, in vsndar ga val spottujsjo. Recimo, da sem jas samo juhar, toda če mi bo sreča mila, lahko to kdaj odprem v Moskvi kafe-restoran na Petrovki. Zakaj jaz pripravljam jedila specialno, izmed onih, kar jih je v Moekvi, pa razen inozemcev nihče ne more spscialno poet reč i. Dmltrij Fjodorovlč je rsztrgsnsc, toda če pozove najime-n it ne j lega grofovskega sina na dvoboj, se mu bo ta poetavll — in v čem je on bolji od mene? Neprimerno neumnejii je. Koliko denarja je le pognal brez vsake pametne potrebe." "Na dvoboju mora biti zelo lepo," se je zdajci oglasila Marja Kondratjevna. "Zakaj neki?" "Tako strslno in tako hrabro, poeebno kadar mladi oficirčki s piltolami v rokah zaradi kake dame streljajo drug na drugega. Prava sličica t Oh, če bi dali dekletom, da bi gledala, bi Jas strslno rsda videla." "Lepo je, kadar ssm meril, če ti pa merijo naravnost v rilec, tedaj ti je prebitno neumno pri duli. Človek bi kar z mesta pobegnil, Marja Kondratjevna. Toda Smerdjakov nI blagovolil odgovoriti. Po kratkem molku se je spet razlegel akord in fslsst se je rszlil v poslsdnjo kitico: / "Cas ločitve sdsj je, * v dsljns pojdem krsje, ker živeti slaje < » je v prestolnici! In žal mi ni, prav nič žal mi ni, prav nič, prsv nič žsl mi ni!" Tedsj ae Je zgodilo nekaj nepričakovanega: Aljola je zdajci klhnil in dvojica na klopi je mahoma utihnila. Aljola je vstal ter krenil v tisto stran. Molki je bil res Smerdjakov, razo-glav, z napomadeniml, težko če ne tudi nakodranimi laami in lakaatimi črevljl na nogah. Gitara Je ležala na klopi. Dama pa je bila Marja Kondratjevna, goepodinjina hči; obleka na njej Je bila avetlovllnjeva, z dva vatla dolgo vlečko; dekle je bilo le mlado in ne bal napačno Dar na razstanku Dokler ava delala s Sslnt Mayrjem, je bil on v popolni čuvstveni kriti. Oni dan, ko svs začela pisati novo komedijo, mi je rekel: "Poelulaj . . . Zdaj se bova tikala, kakor je v navadi med zaupniki. Najino skupno delo je stvar zaupsnja. Dovoli, da ti mimogrede povem le nekaj: dal bom elovo Koki." "Kaklni Koki? sem se začu-dil. "Kok je na tiaoče . . ." "MoJa Koka ae pile Robinetta Cherra. Z njo nem živel tri leta v dobrem prijateljatvu in ji nisem nikoli dal niti pare Zdaj. ko Jo bom aapustil, ne morem storiti tega praznih rok. Svetuj ml torej: kaj naj Ji daru jem?** "Dragi moj, to Je težka stvar , . . "Jas pa vem. Najbolje bi bi lo, če bi JI dal nekaj denarja Na primer okroglo vsotico deaet tisoč ftthkov. Kaj menil?** na oko, če le ne bi bila imela tako silno okroglega in tako strslno mozolčastega lica. "Ali se brat Dmitrij kmalu vrne?** je rekel Aljola kar moči mirno. 8merdjakov je počasi vstal s klopi; tudi Marja Kondratjevna se je privzdignila. "Kako naj bom jaz obvelčen o Dmitrij u Fjo-doroviču? Ce bi bil njihov čuvar, bi bilo kaj drugega," je tiho, odmerjeno in malomarno odvrnil Smerdjakov. "Saj aem samo vpraial, ali veete," je pojasnil Aljola. "Ničesar ne vem o njihovem bivalilču in tudi vedeti ne ielim." "A brat mi je izrečno pripovedoval, da ga prav vi obveičate o vaem, kar se dogaja v hiii, in ste mu tudi obljubili, da mu sporočite, kadar pride Agrafena Alekaandrovna." Smerdjakov je počasi in brez najmanjiega znaka zadrege vzdignil oči in ga pogledal. "Kako ste pa vi to pot izvolili priti na vrt, ko je že uro tega, kar so vrsta zapahnjena?" je vpraial, pozorno upiraje pogled v Aljoto. "íz stranke ulice sem priiel, čez plot, narav-nost v hladnico. Nadejam se, da mi to oprostite," se je bbrnil k Marji Kondratjevni; "hotel sem prej ko mogoče ujeti brata." "Oh, kako bi vain mogli zameriti," je zateg-nila Marja Kondratjevna, ki se ji je Al jote va opravlčba laskala. ' "Saj tudi Dmitrij Fjodorovlč pogosto tako prihaja v hladnico, da mi niti ne vemo, oni pa le sodijo v njej." "Nujno gs iščem in silno rsd bi govoril z njim sli zvedel od vsa, kje bi zdajle utegnil biti. Verjemite mi, da gre za stvar, ki je tudi zanj jako važna." "Oni nam ničesar ne povedo," je zajecljala Marja Kondratjevna. "Čeprav prihajam semkaj samo kot znanec," je spet pričel Smerdjakov, "so me vendar tudi tu kar nečlovelko trpinčili z neprestanim po-vpraievanjem zastran gospoda, Čel, kaj in kako je pri njih, kdo prihaja k njim in kdo odhaja, ali jim nimam povedati le česa drugega? Dvakrat so mi celo s smrtjo grozili." "Ksko s smrtjo?" se je zavzel Aljola. "Ali je to pri njih vobče ksj čudnega, spričo njihovega značaja, ki ste ga snoči sami izvolili opszovati? Ce spustim Agrafeno Aleksandrov-no v hilo, pravijo, in če ons tu prenoči — tedsj si ti prvi, ki bol nehal dihati. Zelo se jih bojim in če se ne bi bal le hujiega, bi jih moral naznaniti mestnemu načelstvu. Sam Bog si ga vedi, kaj so zmožni storiti." "Ondan so jim rekli: 'v možnarju te stol-čem'," je dodala Marja Kondratjevna. "Nu, če je rekel 'v možnarju', tedaj so to nemara samo besede . . ." je pripomnil Aljola. "Ce bi ga mogel zdajle dobiti, bi mu tudi Zastran tega lahko rekel kako besedico . . ." "Edino, kar vam morem povedati, je tole," je dejal Smerdjakov, kakor da ae je zdajci do-mialil. "Jaz prihajam semkaj zaradi vsakdanjega sosedskega znanja, in kako ne bi prihajal? Z druge strani pa so me Ivan Fjodorovlč že na vse zgodaj poslali k njim na stanovanje v njihovo Jezersko ulico, brez plsms, z ustnim sporočilom, ds naj Dmitrij Fjodorovlč vseka-ko pridejo v tukajlnjo gostilno na trgu, da bosta skupaj obedovsls. Sel sem, toda Dmitrlja Fjodoroviča nisem dobil na njihovem stanovanju in ura je bila že osem. 'Bil je,* so dejali, 'pa Je odlel,' — s temi besedami so mi odgovorili njihovi domači. Videti je, da ao z obeh atranl tako dogovorjeni. Nemara da sedijo v tem trenutku a svojim bratcem Ivsnom Fjodo-rovičem v tisti gostilni, zakaj Ivana Fjodoroviča ni bilo domov na obed; Fjodor Pavlovič ao pred kako uro sami poobedovall in so nato legli počivat To kar najbolj nujno vas prosim, da jim zastran mene In zastran tega. kar aem vam povedal, ne bi ničeaar omenili, zakaj smožni so, dd me ubijejo za prazen nič." (Dalj« prihodnji*.) v naglici in od- Torej upanje v teh deaet tisoč frankov je bilo od vsega začetka dvomljivo. Toda čeprav je bilo težko uve-riti starega Goldberga o potrebi tega posojila, je 'bil Saint Mayr Z računal sem vrnil: "Deset tisoč frankov za tri lota skupnega življenja — — to Je 8.383 frankov in 83 centimov na leto ali 280 frankov meeečno." "Vendar pa" — je nadaljeval Saint Mayr — "deaet tisoč je le deset tisoč In to ni majhna vsota. Človek ne more biti In-diferenten napram tolikemu denarju." "Pa imai teh deeet tisoč frankov?" sem vpraial. "Vidiš, to Je ravno tieto! Nimam jih le. Zato pa imam deda. starega Goldberga. ki ml jih bo posodil. Ne bo aicer tako lahko Izvabiti is njegs toliko tisočakov naenkrat, ampak napel Itom vse strune . . ." Tako ava «ačela iskati deeet tisoč frankov. Od vsega začetka sem dvomil v uspeh kombinacije Koko - Salnt Mayr - Goldberg. Tembolj, ker sem poanal geelo starega Goldberga. Njegov afo-riiem se je glasil: Kra-dl-kradl k rad i —, a ne daj se oropati Plemenite in močne besede, k so predstavljale cel program ! • PIOSVITI nedosežen velčak v pumpanju. Cez tri dni mi je že sporočil: "Narejeno!" "Kaj je narejeno?" sem vpraial. "Imam v žepu deeet tisoč frankov. To se pravi, jutri Jih dobim. Oče moje matere je pristal n« posojilo!" "To bo vesela Koka!" "Ah kaj vesela! Kako bo vriskala, kadar ji ob slovesu položim na mizo pet tisočakov." "Oproeti vendar," sem ga prekinil, "prvotno si ji namenil vseh deset tisoč frankov!" "To je. bilo prvotno. Med tem sem mislil in mislil, pa sem priiel na čisto nove ideje. Koka se prav te dni dogovarja z nekim bogatim gospodom. Ne vem, kaj snujeta ... Kaj pomeni zar njo teh pet tisoč frankov? Pet tisoč več ali manj — nji je to vseeno t" • * * "Tako je!" sem rekel. "Torej bol napravil nov račun. Za vsako leto skupnega prijateljstva ji bol plačal 1666 frankov, ali mesečno . . "Nehaj že, nehaj!" je za vpil Saint Mayr. "Skoda časa za take račune. Pojdiva rajli na delo!" Drugi dan sem vpraial Saint Mayra: "Kako si uredil zadevo s Koko?" "Vse je dobro," je odvrnil. "Zjutraj sem jo srečal. Povedala mi je, da odpotuje v Buenos Aires. Peljala se bo z nekim Ar gentincem, ki ugodi vsaki njeni želji. Zdi se mi, da jo bo vze za ieno ... Kakor mi je pravila, ima dedec tam neke haciende ogromnega obsega. Zdaj ji nosi dragulje. Vei, kaj mi je rek la, ko mi je pokazala vse naki-tene prste? Dejala je: "Skoda da imam samo deset prstov. Rada bi imela štiri roke . . ." "Tvoje darilo je moralo napraviti velik vtis!" sem pripomnil. "Kakšen dar!" je dejal Saint Mayr. Bila sva oba ginjena od obujanja sladkih spominov in nisem niti prišel do tega, da bi ji omenil kakšen dar. Ti ne veš, kako je ona dobra! Gotovo bi jo užalil, če bi ji omenil tiste tri tisočake, ki sem jih ji bil namenil . . "Kakšne tri tisočake? Dejal si, da ji bol dal pet tisoč frankov?! "Dejal, dejal!. .. Seveda sem dejal. Dragi moj, prejel sem te dni kopico vsakovrstnih računov. Vrag vedi, kje so trgovci izvohali, da imam v iepu denar. Koka dobi trideset novih bankovcev po sto frankov. Niti ne dvomim, da bo z njimi zadovoljna." Dva dneva pozneje je bil Saint Mayr silno zaskrbljen. Nič več ni govoril o svojem zasebnem iivljenju. Mislil je težke misli. Pisala sva komedijo in sva prišla do prizora, ko priiupu-naško žrtvuje nekaj milijonov, da reši deklico, ki jo obožuje. PIsvala svs na valovih Čuvstev. Naši junaki v komediji ao se kosali velikodušnosti. Tretji dan sva počivala in tedaj me je Saint Mayr resno vprašal: "Poznaš kakšnega ' dobrega draguljarja?" "Poznam," sem dejal. "Kaj bi rad od njega?" "Kad bi kupil prstan do cene tisoč frankov. Podaril ga bom Koki . . ." "Kaj?" aem ae začudil, "zdaj Četrtek, i? ivf 'A Vív^fl I A i • • .......* Prostor v Liaboni, kjer bi bil portugalski diktator Antonio de Oliveira SaU^^I^ življenje. Atentat ae nI posrečil, ker je bomba v cestnem kanalu eksplodirala hip po/neie tator stopil iz avta. Salazar vlada Portugalako že deaet let a krvavo roko in aktivno Dodni™"! fašiste v civilni vojni. Na sliki je jama, katero je naredila bomba. si prišel s treh tisoč frsnkov že na tisoč?" "Dragi moj," je odvrnil, "tri tisoč frankov--to je bilo nekoč . . . Samo tisočaka ne morem podariti Koki v denarju. Zato sem sklenil, da ji kupim prstan . . ." Imela sva krstno predstavo komedije. Po tem dogodku mi je Saint Mayr nekako izginil izpred oči. S komedijo je bilo samo nekaj moralnega uspeha. Včeraj pa sem zopet srečal lisjaka in sva se dolgo razgo-varjala. Vprašal me je po Iksu in Ipsilonu in še po mnogih drugih. O vsakemu sem mu moral kaj pripovedovati. Naposled sem se domislil Robinette Cher-ra. "Kako je z njo?" sem vprašal. "Mislim, da se ima dobro. Odpotovala je v Argentino in živi tam kakor kraljica . . ." "Dovolj vprašanje: kako pa je bilo z zdraguljarjem, ki sem ti ga bil priporočil? Ti je dobro postregel? Jutri ga obiščem in če želiš, mu lahko sporočim kakšno tvojo željo glede cene za prstan . . ." "Kakšen prstan?" se je začudil Saint Mayr. "Za prstan vendar, ki si ga daroval Koki!" "Ah," je vzdihnil Saint Mayr in teiko odprl usta. "Veš . . . prstana sploh nisem kupil . . . Povabil sem Koko na večerjo v Bois de Boulogne. Rešil sem to stvar z borimi sto franki in re-vica je bila s tem cek) zadovoljna . . ." "Da!" je jezno dejal trgovec.j "Kako ste se gs drznili odtrgati?" "Ker ni več potreben. Jaz sem pomočnik, ki ga iščete," je mirno odvrnil fant. In res je dobil službo. • r Prebrisan cigan f Cigan je šel k spovedi in pri tej priloinosti se mu je posrečilo, da je ukradel iupniku uro iz žepa. Župnik ga je vprašal, kakšne grehe ima na vesti. "Uro sem ukradel!" "Vrni jo lastniku!" "Tu jo imate!" "Jaz je ne potrebujem!" "Ponujal sem jo lastniku," je dejal cigan, "pa je ni ... Kaj naj zdaj storim?" "No, potem jo pa kar i "Hvala," je rekel prekrižal in šel. * Izpričevalo Kozamurnik bo dobil toda samo s pogojem, da potrdilo, da ni pijanec. Pa gre v kaznilnico k tel ju. Ta se začudi: "Kako da zahtevate to lo od mene?" "Ker vi edini lahko da me poznate pet let in ta čas nisem bil niti enk jan." ......................rrrrf rn,,,j NAROČITE SI DNEVNIK PROSVE P» sklcpa 1S. rodas koavcndje se lakko naroti sa liât priiteje eden, dva, tri, itiri ail pet élaaov la ese druzine k e»i a niai. List Prosveta atane sa vae enako, sa ilaae ail mtla«s I eao letao aarotaiao. Ker pa ëlaai le plaiajo pri aseaaenta $1 tednlk, se Jim to priiteje k aaroêainL Tore) aeda) si Je Ust predrag sa ¿lane 8.N.PJ. List Prosveta je vais gotovo Je v vaaki droiini aekdo, kl M rad éital liât vaak daa. lista Prosveta Je: • Zs Zdrai. driavo in Ksasdo.MJS Za Cleero la Chlcaf» |i... iJooer "Ali bî^tSTflco^v HUMOR Samo rep Hermica zagleda prvič slepiča, ki se zvija med travo. Pa zakliče: "Mamica, tu je rep, ki miga brez psa!" » Dober pea / Videl psa čuvarja* ki ste ga v časniku ponujali?" „\ "Zelo mi je žal. Včeraj ponoči so mi ga ukradli." e Jaz sem tisti! Na vratih neke trgovine je visel napis: "Išče se dober pomočnik." Mlad fant ga je prebral, odtrgal in stopil v trgovino. Lastnik sam mu je prišel nasproti. "Ali ste vi obesili U napis?" je vprašal fant. 1 tednik ia. 2 tednika la............. 3 tednike ia............. 4 tednike in............. 5 tednikov Ia............ i........< «JS 1 tednik ia.............. MS 2 tednika la............. MS S tednike la............. 1.20 4 tednike is............. alé 5 tednikov is............ Zs Evropo Jo..............!».00 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsote denarja ali I Order v pismu ia si aaročito Prosveto, list. ki je vsis lastaiaa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, sli če se preseli proč od druiine in bo tahbeval tam f tednik, bodo moral Usti član is dotične druiine, ki j« tak« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nainaniti upravnik?» in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega m i tedaj mora uprsvniitvo sniiati datum za to vsoto naročnik«. D PROSVETA, 8NPJ, 2457 8o. LawsdaU Ava, Chimie, H Priloieno pošiljam naročnino sa list Proavete vsot« f.... Ime....................................CL drsitva it. Naslov ................................................ Ustavite tedalk ta gs pripišite k moji naroéniai ed sledeflll mojo druiiao: 2).........................................Čl. drsitva U.. I).........................................ČL d««?» It. 4 ).........................................ČL drsitva It. 5 ).........................................ČL droit?» iL. Mesto .............................Drisva .............. Nov aaročaik..................Star aareénlk.............. j 00 > rree»— Štirje aaa»on»ki fantje In njih odvetnik Samuel l*ihowlts (na aredi), kl ao bili pal oproščeni v znanem erottaborikem proceau. V ječi ao bili od začetka 1931 New York a. po leal Hi letih In Nastanili ao ae v TISKARNA S.N.P ■PREJEMA VSA T tiskarsko obrt «padajoči* Tlaka vabila sa veselice In shode, vi«ltsics, knjiga, koledarje, letake itd. v «loven.kem _ slovaškem, češkem, nemškem, angleške® j*'" - VODSTVO TISKARNE APELIRA NA J iissAan» '«»m/i 8.N.P.J., DA TISKOVIN« NAROTA V SVOJI TISKARNI Vse pojssaila daje vodstvo Heker" asijeko dele prve vrrf« ii u talSmadje as ss»** e S.N.P.J. PRINTER îttl-ft sa lawndaije AVP^ lefea Becfc«*l) *m CHICAGO, ILL.