-CrednssJvo:
Schillerjeva cesta s!ev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
K *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
S
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi se ne
. sprejemajo.
* s
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVN
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. S'. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno . . . K «'■•«' mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se-plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
S t. 262.
Telefonska Mevllka 65.
Celje, v četrtek, 17. novembra 1910.
Čekovni račun 18.817.
Leto II.
Notranja Kriza v Angliji.
London, 12. novembra.
Due 15. novembra se zopet sestane angleški parlament, ki je bil 29. julija odgoden. Da mu je odmenjeno daljše žitje, je skoro izključeno, ker so ie pogajanja veto-konference v četrtek konečno razbila. V Angliji so se čez to konferenco 8 mož, ki je bila 7. junija ustanovljena pod vplivom smrti kralja Edvarda, v znamenju splošne mirovne potrebe, zbijali dobri jn -še več slabih dovtipov. Že v naprej je bilo gotovo: da se lažje združita ogenj in voda kakor pa zjedinijo konservativci in liberalci, lordi in prostaki glede omejitve veto-pravice gornje (lordske) zbornice proti sklepom poslanske zbornice. In tako prevladuje danes, ko vlada odreka vsako pojasnilo glede vsebine in teka dogovornih razprav, mnenje, ki se je že slišalo pred nekaj časom, da je cela epizoda veto-konference bila samo gledališki koup, namenjen pustiti obema strankama časa v parlamentarnih počitnicah, da zberete moči za najbrž neizogibne nove volitve. Ang/eško ustavno vprašanje stoji namreč sedaj na istem stališču, kakor je bilo pred razpisom januarskih volitev, z drugimi besedami, kakor je bilo za časa smrti kralja Edvarda. To se pravi: lordska zbornica vstraja pri svoji veto-pravici, četudi je morda — vsied sile, ne iz lastnega nagiba — do gotove stopinje pripravljena za reformo na podlagi Rosebery-jevih nasvetov. Poslanska zbornica pa stoji na stališču vladinih rezolucij z -dne 22. marca t. 1.. ki ima o prvo branje za seboj. 'Te hočejo odvzeti lordski zbornici pravico odkloniti budget ali opremiti z dosfavki. Nadalje "točejo pri drugih nefiuancijelnih zakonskih predlogih omejiti oblast lordske zbornice; vsaka predloga bi se naj brez pritrditve lordov smatrala za postavo, ako jo je poslanska zbornica v treh sledečih si sesijah sprejela in lordski zbornici dostavila en mesec pred zaključeniem zasedanja; tretjič se hoče poslovna doba parlamenta omejiti na pet, namesto dosedanjih sedem let.
Gotovo je. da se lordska zbornica ne bode nikdar pridružila tej nameri, saj bi se oropala velikega dela svojega političnega vpliva. Na drugi strani pa ima niajoriteta liberalnega kabineta A^quithovega v poslanski zbornici vsled januarskih volitev premalo političnega in moralnega vpliva, da bi mogla napotiti krono, da stre odpor lordske zbornice napram željam poslanske zbornice. Torej
ne preostaja Asquithovemu ministerstvu ničesar drugega kakor apelirati na angleški narod, to je razpustiti parlament in razpisati nove volitve v nadi, da se sedanja sestava poslanske zbornice (273 konservativcev, 275 liberalcev, 40 delavske stranke, 82 irskih nacijonalistov) zboljša v smislu večje liberalne, od delavske stranke in Ircev kolikor mogoče neodvisne rnajoritete. Vprašanje je sedaj: bo li Asquith v slučaju, da se kralj Jurij vendar ne odloči za imenovanje liberalnih pairov, kar pa smatramo pri vplivu toryjev na dvom za izključeno — razpustil takoj parlament po odslo-vitvi veto-osnove, ali bo pustil prej obravnavati budget? Najbrže bo o tem odločil kronski svet, ki se zopet sestane 15. t. m. Vendar kaže dejstvo, da delavska stranka in Irci hočejo dovoliti budget' le pod pogojem istočasne rešitve ustavnega vprašanja z največjo verjetnostjo, da bo razpust poslanske zbornice sledil kmalu po zopetni otvoritvi parlamenta. Mogoče, da se bode v slučaju, ako lordska zbornica zavleče odločitev, posvetovalo o budgetu in obravnavalo o predlogi glede plačila volilnih stroškov in honorarja poslancev; gotovo pa bo sledil razpust parlamenta najpozneje 10. januarja. Nove volitve se bodo vršile med 14. in 29. januarjem. Izid volitev bo, kakor se kaže, za liberalce boljši ko januarja t. 1. Ker je kabinet Asquith za bojno opremo angleškega brodovja več storil ko kateri drugi prejšnji, je temu agitacij-skemu sredstvu konservativcev odvzeta ost in tarifna reforma, odločitev Anglije za obrambno carino, ki vkljub vsemu prizadevanju nikdar ni bila popularna, bo dunes tem man je mamila, ker se vidi, kam so prišle Nemč ja in Zvezne države ameriške s svojo obrambno carino Ako še temu prištejemo dejstvo, da si je znal A*quithov kabinet pridobiti s socijalnim zavarovanjem mnogo prijateljev, bomo uvideli, da stojijo šanse za liberalce dovolj dobro. S čim hočejo priti proti temu konservativci ?
Za ohranitev neomejenih pravic lord-ske zbornice se bo navduševal pač malokateri Anglež, tudi če se mu strašilo enozborničnega sistema, irske homerule in socialistične nadvlade še tako živo slika na steno. Razumevno je torej, da je v očigied novih volitev razpokanost v konservativnih krogih prav potrta, v liberalnih krogih pa zelo povzdignjena. Klic ,.boj proti lordski zbornici'1 jamči tokrat liberalcem sijajno volilno zmago.
LISTEK«
Tast ffotidelik In zet
Vejvara.	14
Češki spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
V. Kaj meni gospod Kondelik?
Onega večera po dogodku z deklo Reziko, katere zmota je napravila celi rodbini precej časa tako zmešnjavo in strah, se je vračal mojster Kondelik od Vejvarovih v najboljšem razpoloženju. Prvič je bil zelo vesel, da se je čudna uganka tako gladko in miroljubno rešila, drugič je zelo prijetno in takorekoč toplo učinkovalo nanj mirno ozračje prijazne vinogradske domačije.
Gospa Kondelikova bi ostala tam najrajše do zjutraj. Ko se je poslovila z mladima, je odhajala od nj.h s strahom, da na poti proti domu »stari« spusti svojo navadno »bandurko«, kakor je rekla. Nikdar se ni bala takih njegovih razlag in ni se umaknila, če je v sebi čutila premoč. Vemo, da se je znala upirati svojemu soprogu. Toda danes ni imela notranje trdne podlage; skoro pripo-znala je, da pada krivda usodne zagoneike z napačno deklo v gotovi meri tudi nanjo. In skoro čudila se je, ko ji je mojster Kondelik podal roko,
ko sta stopila iz hiše. Ko se ga je oprijela, sta hitro stopala proti Pragi.
Nekaj časa je mojster veselo žvižgal, potem pa je zopet močno zapuhal, da mu ne bi ugasnila viržinka, ki si jo je pri odhodu od Vejvarovih prižgal. In ko sta prišla do svojega stanovanja v Ječni ulici in je mojster Kondelik stopil dvorljivo od vrat, da bi mogla njegova žena prva stopiti v hišo, je bila gospa Kondelikova prepričana, da to ravnanje nima vzroka nikjer drugod, kot v než-> nem, vljudnem vedenju zeta Vejvara napram Pe, piči, katerega priči sta bila celi večer. Glej, kako tak vzgled učinkuje! No, saj je bil tudi oče Kondelik vselej prav vrl soprog.
Mojster je odložil doma viržinko in ko se je slačil, je neprenehoma žvižgal. Gospej se je vseeno zdelo, da se današnji dan še ni končal. Tako žvižganje je bilo pri njenem soprogu tnamenje, da se pripravlja govoriti, Pri njem je bilo to kakor uvertura k operi.
Gospa Kondelikova je stikala po sobi in je skrivaj gledala, ali je vse v redu, da bi odstranila vsak povod h kakemu neprijetnemu govoru.
»Pil ne boš več, kaj ne, stari?« ga je vprašala kar najprevidneje.
»Ne bom, Beti, in to shlapelo pivo mi tudi ne diši.«
Gospa Kondelikova je nesla pivo tiho na okno, zaprla ga je in rekla kakor sama zase:
<K begu L. N. Tolstega z doma.
V Pragi, 15. nov.
Nenadni beg ruskega pesnika in filozofa L. N. Tolstega z doma je vzbudil pravcati alarm po celem svetu in povzročil nebroj senzacijonelnih vesti, ki pa ni malo ne odgovarjajo resnici. »Čas« je dobil j iz Jasnaje Poljane sledeče poročilo: »Odhod L. N. i Tolstega z doma ni onih, ki so bili posvečeni v njegovo rodbinsko življenje, prav nič iznenadil. Zadnji J čas si je vedno in vedno želel, da bi mogel živeti v skladu s svojimi načeli. Ugibanje, daje težko ponašal izobčenje iz cerkve in da se stalno naseli v samostanu zaradi pomirjenja s (pravoslavno) cerkvo, je popolnoma prazno. Odhod Tolstega so poglavitno povzročili rodbinski razpori zaradi katerih je že letos dvakrat zapustil Jasnajo Poljano. Šele pred nekoliko tedni se je po daljši odsotnosti vrnil domu. Poročilo, da bi se nastanil v ženskem samostanu, ni resnično, morda da gre tu za obisk samostana, čegar gostoljubnost uživa postarna sestra Tolstega. (To domnevanje se je med tem časom uresničilo; kajti Tolstoj je po obisku svoje sestre odpotoval takoj zopet — namenjen bojda na jug, k takozvanim duhoborcem na Kavkazu. S to versko sekto Tolstoj zelo simpatizira. Med potjo pa ga je prijela bolezen. Več glej med dnevnimi vestmi. Op. uredn.) Še menj je verjetno, da bi se Tolsti odločil za meniško življenje. Poiskal si bode kak od sveta ločen kraj in bode delal dalje.« — Dogodki v Jasnaji Poljani so došli naglo in nepripravljeno. Še minul teden je pisal telesni zdravnik Tolstega dr. Makovicky v Prago in je prosil zu odgovor v Jasn. Poljano. Po pismu dr. Makovic-kega je bila nedavna ledvična bolezen Tolstega jako nevarna; vendar pa si je hitro odpomogel. — Časnikarska poročila o stotinah kmetov, ki v Jasnaji Poljani plačejo za Tolstim, diše že daleč po senzaciji, dasiravno še s tem nočemo reči, da bi mužiki Tolstega ne ljubili. Ljubijo ga — ali ne jokajo. — Kaj bi hodili dolgo okoli vroče kaše, saj gre vse po svetopisemskem vprašanju: »Kedo najde hrabro ženo?« Izmed inozemskih listov so le nekateri zadeli pravi vzrok Tolstovega bega. Grofica Tolsta je energična žena, štiriinšestdeset let stara, ki prav nič ne deli nazorov svojega moža o revščini, o verskem komunizmu itd. Za to bi nikdo ne mogel obsojati žene in matere, ki skrbi za svoje otroke in ki je vzrastla v blagostanju. Gospa Zofija Andrejevna pa je napravila zadnji čas vsled svoje velike skrbnosti več napak, s katerimi je svojega moža hudo blamirala v dobesednem smislu. Ona ni le nerada videla Tolstovih častilcev ampak jih je vedela z malimi neljubezni-vostmi in spletkami odstranjevati iz Jasn. Poljane. Dala je poleg drugega tudi natančno nadzorovati gozdove in polja pred praktičnimi kmečkimi prijatelji nazorov Tolstega, kar je pa starega filozofa zelo razburjalo. Upirala se je energično temu, da bi mož pošiljal svoje nove rokopise časnikom za-
»Jutri skuhamo pivno juho.«
»Le skuhajte jo, Beti, in tudi pojejte jo«, je odgovoril mojster Kondelik. »Dobro veš, da ne bi jaz za pivno juho prodal prvenstva.. «
»Seveda samo za naju«, je hitela gospa, »zame in za Katinko... Toda stekleničico grenke boš izpil danes, kaj ne, stari?«
»Lahko naliješ, Beti«, je pritrdil mojster.
Gospa Kondelikova je že nalivala v majhno čašo gorke karlovarske. To je bil njen lastni pridelek, za katerega je prinesel nekdaj recept gospod Hupner, ki ga je zopet dobil od kolege, gospoda Grešla, ki je kuhal vsakovrstna žganja in likere za celi svoj oddelek v uradu.
Gospod Kondelik je posrkal iskrečo se zlato-rumeno tekočino, oblizal si je brke, postavil čaši-co na mizo in je hitro rekel:
»ln sedaj imaš lahko mir, Beti. Sedaj so pri Vejvarovih kompletni, cela garnitura: gospod, gospa in dekla!«
Gospa Kondelikova je ravno prijela steklenico, da bi jo postavila na kredenco in je rekla samo mimogrede:
»Saj sem vesela, stari, da nima Pepica več teh skrbi. In da se je to tako končalo...«
»Jaz tudi, Beti, jaz tudi. In ko že o tem govoriva, bi ti rad nekaj povedal.«
Aha, sedaj pride! Gospo Kondelikovo je pre-
stonj in kjer je le mogla, je preprečila, da bi se njegove knjige zastonj dajale zavodom in šolam. Je tega komaj leto, kar se je enaka vest glede neke šole širila po časopisih. Njeno finančno nadzorovanje se je zadnja leta tako poostrilo, da je bil Tolstoj pod pravcato kuratelo. Odklanjala je prošnje za pomoč, ovirala pomoč, katero je še on dal in obljubil, tako da je slednjič moral sam v časnikih proglasiti, naj se nikdo ne obrača s prošnjo do njega. Kadarkoli je zvedel Tolstoj za tak slučaj ženinega postopanja, je odpotoval k hčeri, omo-ženi Obolenski. Zdi se, da ga je tudi sedaj odgnal enak slučaj z doma.
Politična kronika.
(K pogajanjem v Pragi. — Iz delegacij. Šusterši-čev poraz. — Parlamentarne vesti. — Konflikt v gališkem deželnem zboru.)
Včerajšnja poročila iz Prage pravijo, da se trudijo veleposestniški poslanci doseči s kompro-misn. predlogi vsaj začasen sporazum med Čehi in Nemci. Čehi bi naj dovolili, da bi permanenčna komisija obravnavala sporazumni, materijal do 20. decembra, Nemci pa bi naj dovolili davčne zahteve Čehov, vsaj za eno leto. Odločitev o tem predlogu še ne bo padla danes, temveč najbrže šele prihodnje dni. Vse skupaj ne pomenja ničesar druzega kakor staro avstrijsko navado: za-vlačujmo! Zavlačujmo tako dolgo, da bodo iz
vsega vendarle Nemci zbili kak dobiček!
*
V plenarni seji avstrijske delegacije se je včeraj nadaljevala in končala debata o takozva-nem bosanskem kreditu. Govorili so deleg. Šusteršič, Axmann, Masaryk, Latour, Seitz in knez Schonburg. Baljak je izjavil, da glasuje proti dr. Šusteršičevemu predlogu, ker je kazal bar. Bu-rian napram Srbom še precej objektivnosti. Dr. Ploj je v svojem zaključnem govoru znova povdarjal potrebo, da se državnopravno stališče Bosne vendarle uredi. Konstatiral je mnenje delegacije, da se odločno odklanjajo ogerske »zgodovinske pravice« do Bosne; prej bi se priznale zgodovinske pravice kraljevine Hrvatske do Bosne in Hercegovine. Zeli, da bi se duševne zveze med Bosno in Hercegovino in Zagrebom vedno bolj utrjevale in spopolnjevale. Nato je delegacija odobrila bosanski kredit, odklonila z vsemi proti 12 glasom Šusteršičevo rezolucijo, odklonila Masa-rykov predlog za odkup »kmetov«, sprejela pa predlog Njemec-Seitz glede socijalnopolitičnega zakona v Bosni in Lecherjev glede ureditve poštnih tarifov. Delegacija je tudi odklonila predlog, da bi se v Biščevič-Armannovi aferi sestavila preiskovalna komisija. Nato se je pričela obravnava o izdatkih za armado in mornarico.
»
Kakor smo javili včeraj, bo državni zbor sklican 24 .nov. Poleg že objavljenega delovnega programa je na dnevnem redu znova vprašanje italjanske pravne fakultete — in naše mnenje je, da bi se ribniški prerok s svojimi polit, mameluki raje pripravljal za to, kako bo rešil slovenski narod v tej aferi občutne škode, kakor da vodi v delegacijah boj za sarajevskega škofa, ki je pri volitvah tako žalostno pogorel in osebni boj proti dr. Ploju. Ker na Češkem ni došlo do nobenega rezultata pri pogajanjih — ne bode tudi nobenih sprememb v kabinetu in Bienerth pride s celim svojim
dosedanjim kabinetom zopet pred parlament.
•
Navzlic besnemu odporu Rusinov, je gališki deželni zbor vendar predelal deželni proračun. — Omenili smo že kratko, da je naperjen odpor Rusinov v gališkem deželnem zboru proti novi volilni reformi. Poljske stranke so namreč že sklenile med seboj dogovor, po katerem bi bil bodoči
šinil neljub čut. Po dolgi soprogovi pripravi je sodila, da ne bo nič kaj prijetnega.
»Kaj pa, stari?« se je obrnila k njemu z naj-vljudnejšim obrazom in kakor da ne bi prav nič slutila, o čem hoče začeti. In vendar ni mogel govoriti o drugi stvari kot o današnjem dogodku, o bojnem pohodu na Vinograde. Nič ne pomaga, tudi ona mora izpiti svoj »kellh grenkosti« pred spanjem. In upala je že, da iz vsega skupaj ne bo nič. —
»Nekaj ti bom povedal, dobro poslušaj, Bet-ka...«
Mojster Kondelik je rekel to tako, kakor bi se pripravljal na velik skok, in v gospej Kondelikovi je zastala sapa nad besedo B e t k a. To drobno, nežno, zaupno ime, ki ga je slišala gospa v začetku svojega zakona, se je slišalo čimdalje bolj redko iz mojstrovih ust, niti spominjala se ni, ke-daj se je to slednjič zgodilo. In tu naenkrat: Bet-ka! Gospej Kondelikovi so prišli pri tej besedi na misel doktorji. Ako hočejo izvršiti kako težko operacijo na bolniku, ako hočejo odrezati ranjenemu roko ali nogo, potem pacijenta najprej klo-roformirajo, da ne bi čutil bolečin. Ali je nenavadno ime gospoda Kondelika tudi taka narkoza, da se ne bi preveč zvijala pred rezajočimi nadalj-nimi besedami?
Gospa Kondelikova je hitro pogledala h kuhinjskim vratom, če so zaprta, udala se je neizogibnemu in je rekla polglasno:
»No torej, stari.<..«
gališki deželni zbor tako sestavljen: število poslancev bi znašalo 198. Od teh bi bilo 13 virili-stov, 44 veleposestnikov, 36 mestnih poslancev, 5 zastopnikov trgovskih in obrtnih zbornic, 2 zastopnika obrti, 10 poslancev splošne kurije in 88 poslancev kmečkih volilnih okrajev. Rusini bi dobili le 46 poslancev in sicer 3 viriliste, 1 veleposestnika, 2 mestna poslanca, 2 poslanca ^plošne kurije in 38 kmečkih poslancev. Jasno je, da je odpor Rusinov, katerih je polovica v deželi, proti taki volilni »reformi« opravičen.
Štajerske novice.
Belokranjska železnica — dr. Plojev uspeh.
»Slovenec« in klerikalci so bili v hudih zadregah, zaradi belokranjske železnice. Posebej še, ker se njihov leader dr. Šusteršič vladi na ljubo ni potrudil v odsek za zunanje in bosanske zadeve, kjer se je obširno in temeljito razpravljalo o železniški, zvezi Kranjske ozir. Hrvaške z Dalmacijo in Bosno. Ker je ostal dr. Šusteršič kot kranjski delegat doma, je moral dr. Ploj kot štajerski delegat zastopati njegovo mesto in vladi tolmačiti želje Kranjcev ter tudi posredno prizadetih Štajercev glede belokranjske in dalmatinske železnice. In po izjavah ministerskih predsednikov Bienertha ter Khuena v delegacijah soditi, je imel ta odločni dr. Plojev nastop že uspeh: kajti Bienerth kakor Khuen sta izjavila, da se bode gradila železniška zveza z Dalmacijo vendarle skozi Liko. Od znane Bienerthove izjave, da vlada študira na železnico po Unski dolini in da bode opustila likansko železnico, se je torej zgodila v vladnih krogih vendarle sprememba nazorov. To je zasluga dr. Plo-ja, zasluga pa je tudi vseh onih, ki so odločno opominjali avstrijsko vlado, da ne gre gaziti že sklenjenih žakonov in pogodb in se ne sme pustiti Ogrom. da bi se kar tako igrali z našo državno polovico, kakor bi bilo njim ljubo. Upamo torej, da bodeta obe vladi tudi držali besedo in baš »Slov.« zatrjuje — ne da bi seveda omenil dr. Plojevo delo in zaslugo — da je železn. minister Wrba izjavil, da prične z delom že prihodnjo spomlad.
Od Sv. Bolfenka pri Središču. Včeraj 16. t. m. dopoldne smo pokopali našega odličnega rodoljuba g. Franca Zabavnika st., ki je umrl, kakor ste že poročali, v nedeljo, v 67. letu starosti kot žrtev želodčnega raka. Mož je bil svoj čas skozi desetletja vzgleden župan občine Vodranci, član in dolgo časa načelnik krajnega šolskega sveta, načelnik narodne posojilnice in hranilnice, do nedavna član okrajnega zastopa, neumorno delaven za napredek svoje ožje domovine. Pred par leti se je stalno naselil v Križanščaku, na prijazni višini v lepi zidanici sredi vinorodnih ljutomerskih goric. In tam gori na tej višini je tudi izdihnil svojo plemenito dušo. Kako ga je ljudstvo ljubilo in spoštovalo, je pokazal včerajšnji pogreb. Dasi je bila pot v Križanščak že vsled prejšnjega deževja silno slaba in dasi je včeraj zjutraj neprestano deževalo, se je nabralo pri pokojnikovi zidanici nebroj ljudstva. Dasi naprošen, bolfenski župnik, ki mu za agitacijo ni nobena pot preslaba in nobena daljava prevelika, ni hotel priti na dom, kar je ljudstvo splošno obsojalo. Ob krsti je spregovoril v imenu narodne stranke njen odposlanec urednik Vek. Spindler pomenljive besede pokojniku v spomin. Pokazal ga je kot moža, za katerim žaluje ne le njegova rodbina, ampak tudi cela fara, ves okraj. Nato je šel dolgi sprevod doli proti Sv. Bolfenku. Pretresljiv je bil prizor, ko je, oprta ob vnuka, pristopila pred Kerenčičevo hišo h krsti rajnega njegova 881etna mati in se bridko ihteč poslovila od sina. Sivolasa mamica pač menda ni mislila, da bo svojega sina še preživela. Po opravljenem obredu pri cerkvi in na pokopališču smo na to dragega nam rajnkega izročili materi zemlji. Pogreba so se udeležili poleg stotin ljudstva kor-porativno tudi šolski otroci, miklavževsko-bolfen-
»Rad bi videl, mamica, da bi se kar najmanj mešala v domače zadeve naših mladih —«
»Saj jaz se ne mešam, stari«, je izustila gospa Kondelikova, »niti na misel mi ne pride...«
»No, pride ti na misel, pride, Betka«, je nadaljeval mojster mirno. »To današnjo komedijo s to deklo si povzročila samo ti.«
»Moj bog, stari ,sedaj veš, kako se je to zgodilo in kako čudno naključje je to bilo. Niti v petdesetih letih se ne primeri več, da bi Vejvarovi in Fejfarovi čakali istega dne deklo in da bi tako blizu skupaj stanovali. Kar sem na svetu, še nisem slišala kaj podobnega.«
»In zgodilo se je to, Betka! Ako bi si bila Pepica sama poiskala deklo in ko bi jI naročila, naj gre naravnost k nji domov--«
»Veruj mi, stari, da bi dala ne vem kaj, da se ne bi zgodila ta zmešnjava. Toda kar se sploh tega tiče, je to edina zadeva, v kateri Pepici lahko malo pomagam. Priznaj sam, da nima in ne more imeti skušnje, da bi se spoznala na dekle. — Spomni se, kaj sem z njimi sama izkusila v prvih letih, predno sem se navadila. In vsega tega bi jo bila rada obvarovala. Rada bi ji v vsem pomagala, dokler sem še pri moči in dokler še nisem prestara — in proti temu ne moreš biti, stari. To je
najino edino dete.«
»Ne, mati, proti temu nisem. Toda samo povej, ali je to pametno, da bi imele njene dekle pri nas prestopno postajo, kaj?«
sko veteransko društvo ter pokojnikovi prijatelji tudi iz daljnih krajev. Bod vrlemu možu ohranjen med nami časten spomin!
v O priliki pogreba g. Fr. Zabavnika st. pri Sv. Bolfenku nad Središčem včeraj 16. tm. so nabrali prijatelji pokojnika v ožji družbi pri g. Galiču K 872 za CMD, K 8 — za narodni sklad in K 210 za bralno društvo „Lipa".
Hribarjeva brzojavka dr. Kramaru. »Slovenec« je priobčil včeraj uvodnik, v katerem očita slov. naprednjakom, da so vzvezi z Burianom in Bienerthom, za kar da je nepobiten dokaz brzojavka drž. posl. Hribarja dr. Kramaru, naj ne glasuje za pogreto Šusterš. rezolucijo proti bar. Bu-rianu. »Slov. Narod« se je obrnil na »Slovenčev« članek do drž. posl. Hribarja za pojasnilo, katero slove sledeče: Resnica je, da sem poslal prijatelju dr. Kramaru brzojavko, v kateri sem mu svetoval, naj bo previden in naj preje prevdari, predno bo glasoval za znano dr. Šusteršičevo resolucijo. To pa sem storil iz zelo taktničnih razlogov. Kakor je vam znano, sem bil pred nekaj tedni v Sarajevu ter sem porabil to priliko, da se temeljito poučim o bosanskih razmerah. Pri tem sem se prepričal, da si niti Srbi, niti Hrvati Mandičeve skupine, niti mohamedanci ne žele, da bi se barona Buriana v sedajnem času prisililo, da bi odstopil. Uvažujejo namreč, da bi v sedanji dobi silnega nemškega natiska v državi, kakor tudi v Bosni sami, ne bila umestna sprememba na stolcu skupnega finančnega ministra, ker je čisto gotovo, da bi v tem slučaju prišli Bosanci z dežja pod kap in da bi bil imenovan za Burianovega naslednika mož, ki bi bit težnjam prebivalstva še bolj nasproten, kakor je Burian sam. Ni mi treba povdarjati, da je navadna laž, da bi bil dr. Kramaru sporočil, da je v interesu srbskega svobodomiselstva, da Burian ostane na čelu bosanske uprave. Da pa so razni ugledni slovanski politiki spoznali, da dr. Šusteršičeva rezolucija ni na korist bosanskega prebivalstva, kakor se na prvi hip zdi, dokazuje dejstvo, da je dalmatinski srbski poslanec dr. Baljak, ki gotovo dobro pozna bosanske razmere, glasoval proti resoluciji. Dr. Kramar je bil pri glasovanju odsoten, ako bi pa bil navzoč, bi bil prav gotovo tudi glasoval proti Šusteršičevi resoluciji. Delegat Mandič je sicer glasoval za resolucijo, a že sedaj obžaluje, da se je dal dr. Šusteršiču vjeti. Da se je stališče bosanskih strank proti baronu Burianu dokaj spremenilo, je vzrok to, da je jel v zadnjem času izvajati pametnejšo politiko nasproti prebivalstvu. Srbom se je zlasti prikupil s tem, da je dal cirilici popolno enakopravnost z latinico ter ukazal, naj se s srbskim prebivalstvom uraduje dosledno v cirilici. Tudi nasproti Hrvatom in mohamedancem je jel postopati kulantneje. Vzpričo tega je pač umevno, da se vse bosansko prebivalstvo — izvzemši morda Stadler-jeve skupine — naravnost boji vsake spremembe na stolcu skupnega finančnega ministra, ker ga navdaja bojazen, da bo vsaka taka sprememba samo poslabšanje sedanjega položaja. Vidite, ti vseskozi pošteni in trezni motivi so me vodili, da sem brzo-javil dr. Kramaru. Iz tega, kar sem navedel, je razvidno, da sem bil naravnost upravičen slovanske politike opozoriti na faktičen položaj v Bosni ter jim nasvetovati, da naj bodo previdni.« — K temu poročilu nam ni treba ničesar pripominjatr kakor to, da je sedaj popolnoma jasno postopanje deleg. dr. Šusteršiča. Njegova rezolucija je imela le osebno ost proti dr. Ploju — ali pa dr. Šusteršič bosanskih razmer s svojim časopisjem vred niti najmanj ne pozna. Naravno je, da je dr. Š. s svojim postopanjem le še utrdil Burianovo stališče; kajti sodba je splošna, da so cesarjeve besede »Burianu je treba dati zadoščenje« in odobravanje cesarjevo dr. Lecherjevih besedi, da je lažje kritizirati nego delati, naperjene direktno proti »zmagonosnemu« klerikalnemu generalu dr. Šusteršiču. Zato je tudi umevna »Slovenčeva« jeza. Kaj mislite, ljubi »Slo-
»To se je zgodilo danes, dragi mož, in drugič se ne zgodi. Ne bo menjavala dekle vsakih štirinajst dni.«
»Tega bi ji tudi ne privoščil«, je rekel mojster. Toda kar se je zgodilo danes z deklo, se lahko zgodi drugič z drugim. Svetuj ji, pomagaj, kjer moreš, toda delaj to kolikor mogoče skrivaj. Veš, slednjič se tudi prevelika dobrota priskuti. Vejvara je zelo dobra duša, včasih celo šlapa, toda vse ima svoje meje. Nekega dne mu lahko pride naglo na misel, da je sam gospodar na svojem — in pravzaprav bi želel, da bi bil malo bolj odločen. In to je, kar ti hočem povedati. Pepica ne sme vedno gledati, koliko je pri nas ura. Vedno vidiš v Vejvari ljubimca svoje hčere, toda on je sedaj mož in bo tudi oče'— in — kako bi se izrazil — ne sme se mu povedati, da je vedno od nas odvisen. Veš, mamica, ne smeva jima pihati juhe. Imela sta se rada, vzela sta se, in sedaj naj si življenje skomandlrata po svoje.«
»Imaš prav, stari — prav imaš,« je pritrdila gospa Kondelkova. Zakaj bala se je že, da se ne bi mojster razburil in kaj očital, toda njegov nenavadno miren govor jo je potolažil. »Saj jaz tudi nočem ničesar drugega.«
»Veseli me, da to priznaš«, je končal mojster svoje predavanje. »Zapomni si, da se človek tudi bonbonov prenaje — in slednjič se lahko prenaje tudi najsladkejše tašče. Ne pozabi tega, Betka...c
(Dalje sledi.)

venčevci«, ali bi ne kazalo spustiti jednega članka o Šusterš. »uspehih« v delegacijah in o uspehih vaše »taktike« sploh? Če ne, bodemo to delo opravili mi.
V nedeljo, dne 20. novembra, zvečer ob 7. uri se igra v celjskem Narodnem domu „Martin Krpan", narodna pravljica v petih dejanjih.
Plesne vaje Čitalnice v Celju. V včerajšnjo tozadevno notico se je vrinila neljuba pomota. Vaje se vrše ob četrtkih od 8. do 10. ure in ne od
6. do 8. ure zvečer. Obenem prosimo cenjene dame in gospode začetnike, da pridejo ob nedeljah ob 2. uri popoldne, a drugi ob 3. uri popoldne. — Prireditelji.
v Iz Celja. Nadomestni rezervist Boštjan Slak iz Rimskih toplic je odšel že v nedeljo popoldne domu, pase še do danes ni vrnil v Chemal-vojašnico. Ne ve se, ali je zbežal ali se mu je pripetila kaka nesreča.
Konec W<-stnove zastave. Prejšnji teden je vihrala pri Westnu na velikem dimniku — brez dvoma na najbolj pripravnem mestu — frankfu-tarica. Toda bili so ji sojeni kratki dnevi; narava sama se je zarotila zoper njo, kajti zadnji petek je švignil naenkrat plamen, ne sicer iz zemlje, temveč iz dimnika ter jo ukončal.
Westnovi uradniki in delavci. Med prebivalstvom v Gaberjih se večkrat sliši, kako ljndo-rnilo znajo ravnati z delavci razni gospodje v omenjeni tovarni. Prišlo je baje že tako daleč, da tam niti bolnikov več ne poznajo. Izmed delavcev ni nikdo kedaj bolan, kajti če zboli za dalj časa, preneha s tem biti tudi delavec v tovarni. Da se tega pred zimo vsakdo boji, je umevno, in umevno je tedaj, da so vsi ljudje zdravi. Vse to mogoče odgovarja modernim gospodarskim zahtevam, kam" pa to pelje, kaže sledeči slnčaj: Pred nekaj dnevi je pobral neki voznik na cesti iz Gaberja proti Vojniku moža, ki ni mogel več domov. Bil je to delavec omenjene tovarne, ki je trpel na nogah. Mož je bil poprej nekaj časa doma, a isti dan se je povrnil delat, ne da bi se popolnoma ozdravil. To, delavci, so dobrote, ki so jih vam nedavno obljubovali! Slišali ste njih besede in vid te njih dejanja.
v Iz Šmarja pri Jelšah nam pišejo z dne 16. nov.: Danes je bil šmarski kaplan F. Sinko, znani klerikalni petelin, obsojen zaradi razžaljenja časti na 15 K globe. Očital je namreč občinskemu redarjn Jožefu Berglezo, da si je dobil od neke volilke na nepošten način pooblastilo. Ta volilka bojda ni vedela, kaj je podpisala. Pri prvi obravnavi dne 2. novembra je Sinko celo nastopil dokaz resnice, pri čemur je pa prav klaverno pogorel. Tudi gg. kaplanom ni dovoljeno krasti svo jemu bližnjemu čast in dobro ime. G. Sinku pa bo treba odslej še občutljivejše stopati na prste, da se bo naučil dobrih šeg ia navad.
Brez pomoči v težki uri. Iz Kozjega se poroča: 12. tm. je bila posestnica Neža Kangler po klicana k sosedi Neži Simonič, da ji pomaga pri porodu. Kangler ni hotela iti, pač pa je opozorila, da se pošlje po babico Marijo Pirnat. A mož Si-mo nič je to odklonil, češ da je babica predraga in je poklical namesto babice neko prevžitkarico Ano Bračun, ki je že večkrat pomagala pri po rodih. Tudi Bračun se je začetkoma branila, a nazadnje se ndala prošnjam. Popoldne je Neža Simonič brez posebnih težkoč in brez pomoči Ane Bračun porodila zdravega dečka. Ko se je pa zvečer njeno stanje vsled krvavenja poslabšalo, je zopet zahtevala Bračun, da se pošlje po babico ali zdravnika, kar pa porodnica ni dopustila. Še-le drugi dan, ko je Simonič umirala, so posl°li po zdravnika, ki pa je došel pozno, ker je med tem porodnica že umrla. O tem slučaju se bo obravnavalo še pred sodnijo.
v Uboj. V Št. Ilju je bil v soboto med prepirom v neki gostilni zaboden posestniški sin J Flogi. Valentin Jazbec mu je sunil nož do ročaj« v trebuh, nakar je Flogi kmalu umrl.
Požar. 28. okt. t. 1. je v lesenem, s slamo kritem skladišču sena veleposestnika Jož. Mur<a v Spodnjem Krapju izbruhnil ogenj, ki je celo skladišče popolnoma uničil. Škod-i je 1400 K, zavarovaluina znaša samo 200 K. — 11. t. m. je zgorelo gospodarsko poslopje Alojza Belnerja vulgo Fiirsta v Ščavnici. Ogenj je uničil vso krmo, zrnje in gospodarsko upravo. Posestnik ima škode 3000 K. Vsled krepkega prizadevanja sosedov se je posrečilo zabraniti, da se ni ogenj razširil na živinske hleve in stanovanje. Posest-nikova žena je dobila močne opekline na nogah. Vzrok požara še ni znan.
Iz Polzele v Savinjski dolini. (Zahvala.) Lanski odbor za vzdrževanje in oskrbovanje šolske kuhinje v Št. Pavlu, je kupil iz svojega čistega preostanka za šolo Št. Pavel krasen izviren Sin-gerjev šivalni stroj v znesku 212 K, za koji velikodušni dar se zgoraj imenovanemu odboru, osobito pa njegovemu predsedniku, velecenjenemu gospodu dr. Kunstu, podpisani krajni šolski svet najtopleje zahvaljuje. Krajni šolski svet Št. Pavel v Savinjsko dolini, dne 13. novembra 1910.
Društvo jugoslov. železn. uradnikov, podružnica Zidani most, vabi na zborovanje, ki se vrši v nedeljo, dne 20 .novembra 1910 v hotelu Juvančič na Zidanem mostu ob 5. uri popoldan. Dnevni red: 1. Volitev dveh podružničnih odbornikov. 2. Položaj slovenskega železniškega uradništva na Sp. Štajerskem in stališče, ki nam ga je zavzeti napram sedanjim razmeram. 3. Slučajnosti. — Tovariši! Pogovoriti se imamo o obrambi naših pravic na domači zemlji. Zadnji dogodki na Južni železnici na Sp. Štajerskem nas silijo, da zavzamemo jasno in odločno stališče tako napram raznim politikom, kakor napram upravi Južne železnice. Pridite vsi, katerim dopušča služba! Vsaka postaja bodi častno zastopana! Sveta stanovska dolžnost vsakega službe prostega tovariša je, da se gotovo odzove vabilu. Odbor.
v Sleparski pekovski pomočnik. 24 letni pekovski pomočnik Anton Kralj iz Kamenščaka pri Ljutomeru je imel z neko žensko ljubavno razmerje, katerega je pa izrabil, da je ljubici izvabil 250 K. Kot odškodnino ji je poslal poštno-hranilno vložno knjižico glasečo se na 101 K. Ko je hotela ženska dvigniti denar pri pošti, so zapazili, da se knjižica glasi le na 1 K in je torej bila ponarejena na 101 krono. Proti sleparju se je vložila takoj ovadba pri okrajni sodniji v Cmureku; njegovo bivališče je dosedaj še neznano.
v Od pošte. Poštno ravnateljstvo je imenovalo absoviranega gimnazijalca Franca Zmazeka iz Maribora poštnim praktikantom v Gradcu.
v Podružnico „Slov. Straže", podpornega društva za klerikalno časopisje in volilno agitacijo, so ustanovili včeraj v Mariboru.
v V Selnici nad Mariborom je zgorela minulo soboto zvečer hiša posestnika Jožefa Jarca. Škode je 2400 kron. Posestnik je bil zavarovan a še ni plačal zavarovalnine.
v Maribor. „Gospodje sinovi", mična ljudska igra se uprizori 20. novembra 1.1. zvečer ob pol 8. uri v slovenskem gledališča. To je prva ljudska igra v tej sezoni, in ker vemo, da imajo ljudske igre veliko piivlačno silo v sebi, npamo, da se gledišče napolni z mnogobrojuim občinstvom.
v Graški orfej prodan. Prva graška akcijska pivovarna je prodala graški orfej Alfredu Tittelu, ki je vodil ta velikomestni varijete kot ravnatelj z velikim vspehom že 4 leta.
Dopolnilne volitve v občinski odbor iz 3 raz r. v Gradcu so se včeraj končale z zmago socijalistov. Izvoljeni so socijalisti Jože Porigratz, .1 žh Herzog, dr. M. Schacherl, Kari Sonnleitner, ■I že Hartmanu in Franc Rader. Nemško nacijo-naini kandidati, med njimi dež. poslanec Krebs. -o propadli. Soc. kandidati so dobili največ 2.031, n ni-k'inacij. največ 1.527 glasov. Nemški nacijo-nai i so stluo poparjeni.
Druge slov. dežele.
v V Ljubljani je umrl šele 35-letni sourednik „Slov. Naroda" g. Ivan Bavdek. Zapustil je ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. Kruta usoda!
v Promocija. Abs. med. Andrej Jenko iz Lipica pri Škifii Loki, ki je napravil zadnja dva rigor<>za z odliko, bo 25. tm. na dunajskem vse unliščn pnmioviran za doktorja vsega zdravilstva.
v V Dravo je skočil v Spodnjem Dravberku 70-letni občinski slutra in nočni čuvaj Anton D< ž-mau iz obnpa. ker je imel poleg prostega stanovanja le še 36 K mesečne plače. Mož je utonil. Zapustil je vdovo enake starosti.
v Dvomim svetnikom jeim novan celovški okrajni glavar pl. Grabmayr o priliki vstopa v pokoj.
v Novega celovškega škofa dr. Kaltnerja je cesar danes v dvornem gradu na Dunaju zaprisegel
v Kompenzacija i Kakor poroča „S!ov. Nar.", vlada v poučenih krogih mnenje, da je smatrati imenovanje dr. Josipa Tomin-ka za ravnatelja gimnazije v Gorici za kompeuzacijo za imenovanje Elsnerjevo. Da je tako argumentiranje, če je res obstojalo v vlaiinili krogih, uaiavnost drzuosmešno, nam pač ni treba posebej razlagati.
v Novo p<Mlruž»lr<> je otvorila rLjubljanska kreditna banka' v Gorici z današnjim duem. To je že četrta podružnica tega zavoda.
Uspeh slovenskega zrakoplova Rusjana v Zagrebu. V ponedeljek popoldne je napravil naš rojak Rusjan v Zagrebu svoj drugi letalni poskus. Pri tem vzletu so bili prisotni zastopniki časopisja in zagrebški korni poveljnik general Rade Gerba. Rusjanov zrakoplov je podoben Bleriotovemu letalnemu stroju. Vsi kovinski deli so konstruirani iz aluminija. Krmilar sedi zadaj za motorjem, da je vidna samo njegova glava. Rusjanov aparat je nemara med vsemi aeroplani najbolj podoben ptičjemu telesu. Najzanimivejše je na Rusjanovem zrakoplovu avtomatično krmilenje, ki se ne izvaja z roko, marveč s celim telesom, ali pravilneje povedano, z rameni. Vsa krmila zrakoplovnega aparata so osredotočena v eni konstrukciji, ki se kakor tornister dene preko ram. Ravnotežje iskajoč zra-koplovec izvaja instinktivno z raznimi telesnimi okreti krmiljenje. Ob 3. uri popoldne Rusjan z letalnim poskusom ni mogel takoj pričeti, ker je nastal močan veter. Preteklo je dobre pol ure. Zrakoplov je držalo osem oseb. Ko se je veter nekoliko polegel, je Rusjan dal znak, naj aeroplan izpuste. Kakor blisk je aparat zdrčal po tleh ter se po zaletni razdalji kakih 30 metrov dvignil v zrak. To vse se je izvršilo tako precizno, da so bili gledalci naravnost očarani. Aeroplan je letel v viso-čini kakih 6 do 7 metrov, obrnil se je najprej proti zapadu, na to pa proti jugu ter se končno nalahno spustil na zemljo. Vkljub močnemu vetru se je tudi drugi Rusjanov letalni poskus sijajno posrečil. Korni poveljnik Gerba je čestital Rusjanu na krasno uspelem poletu.
Tržaški deželni zbor. V včerajšnji seji deželnega zbora je prišlo do velikega škandala, katerega so povzročili socijalisti. Na razpravi je bila nanovo novela k stavbenemu zakonu. Proti tej noveli se je pojavila med poslanci večine opozicija. Socijalisti so vzeli vso stvar iz svojega stališča, ter so vsakemu, ki je podal svoje pomisleke proti zakonskemu načrtu, očitali, da govori v interesu posestnikov hiš. Na koncu je zaklical socijalistični poslanec Puecher članom večine, da so izsesavalci mesta. Nato je nastal v zbornici velik škandal, člani večine so se dvignili raz svojih sedežev ter hiteli proti izhodu. Med nekaterimi člani večine in socijalisti bi bilo prišlo kmalu do spopada. Zasedanje bi bilo moralo biti snoči zaključeno, oziroma bi se imela vršiti samo še kratka seja. Sedaj se ne ve, ali bo deželni zbor sploh še sklican, ali ne, ker vlada med poslanci večine razburjenje radi psovke, ki jim jo je zalučal poslanec Puecher v obraz.
Naše slovenske gospodinje zahtevajo povsod Kolinsko novo kavino primes ker je to najboljši in edini slovenski izdelek.	617 3
Dopisi.
»Brežiški Sokol« je priredil v nedeljo, dne 13. t. m. gledališko predstavo »Pri belem konjičku«, veseloigro v treh dejanjih. Igra je sicer stara, pa vkljub temu je še vedno času primerna in polna zdravega humorja. Med nekaterimi starejšimi igralci, katere smo že pri prejšnjih gledaliških predstavah občudovali, videli smo sedaj veliko novih moči na našem odru. Posebno se nam je omilila Meta, gostilničarka »Pri belem konjičku«. Pogodila je izborno koketno in resolutno gostilni-čarko liki izvežbani igralki; vsa čast, gospa Meta! Upamo, da nas bodete sedaj večkrat razveselili s svojim nastopom. Gospej Meti je prav moj-stersko sekundiral g. Zan, prvi natakar »Pri belem konjičku«; rešil je svojo ulogo mojstersko, kakor vselej. Poglobil se je tako v svojo ulogo, da smo imeli utis, da je svoj poklic v navadnem življenju zgrešil. Gospod Bucek je naš stari žnanec na odru; glede temperamentnega nastopa je tokrat samega sebe prekosil in mnogo smeha vzbujal s svojimi konservativnimi nazori. Pripomniti pa moramo, da je bila njegova maska, kakor tudi kostum popolnoma ponesrečen, kajti bil je bolj podoben kakemu divjemu lovcu, kakor pa solidnemu ljubljanskemu trgovcu; torej prosimo, da se vodstvo v bodoče tudi na to ozira. Dr. Kovača, kakor tudi gospico Tilko smo tudi že večkrat videli na našem odru; tudi tokrat sta svoji težavni ulogi dobro rešila, posebno je dr. Kovač tako dobro intrigiral, da je slednjič vendar dobil roko in sice Tilke. Gospod Ferina, kateri je sedaj drugič nastopil, se je potrudil, koliko je mogel, svojo ulogo dobro rešiti, zdi se nam pa vendar, da nI rojen za ljubavne uloge. Gospica Minka je za svoj prvi nastop izborno igrala in si je s svojim ljubkim šušljanjem takoj pridobila srcc g. Jerine; reči moramo, da si jo želimo še večkrat videti. Častitljivi profesor Kopriva je delal vso čast svojim kolegom; tudi masko je imel izborno. Berač Alartin, ki je tudi prvič nastopil, je tako pridno beračil, da si je lahko nazadnje piščance privoščil; pri tem mu je prav pridno pomagala Jerica, ki tudi ni nobenega »izpustila*. Upamo, da ostaneta stalna sotrudnika našega odra. Pohvaliti pa moramo tudi Amalijo, sestro g. Buceka, kuharico Pepco in hišno Liziko, kakor tudi natakarja Petra, malega'pikola in hlapca Jarneja ter Miheca. Igra je bila dobro naštudirana, tako da igralci niso bili navezani na šepetalca; zato pa tudi občinstvo ni štedilo s ploskanjem.
Rojaki, spominjajte se prepotreb-nega Sokolskega doma v Brežicah.
Po svetu.
Socialistična spravna pogajanja v Pragi.
Konferenca zastopnikov autonomističnih in centralističnih socij. organizacij, ki se je pričela v Pragi v soboto, se je včeraj nadaljevala. Kot delegat slovenske socijalne demokracije je navzoč Etbin Kristan, Nemce zastopa dr. Adler. Od obeh strank so se stavili predlogi, ki naj bi dosegli spravo med češkimi in nemškimi socijalnodemo-kratičnimi strokovnimi organizacijami. Razpoloženje je na obeh straneh prav miroljubno in upati se sme na končni sporazum.
v Dragi poljub). Cesar Oton IV. je srečal na sprehodu v Florenci krasno dekle iz odlične rodbine — Berto Bellincioni, prav ko je šla s svojo materjo v cerkev. Krasno dekle je cesarja tako očarala, da je skočil k nji ter ji ukradel poljub. To ,.razžaljenje" je moral cesar drago plačati, moral je namreč dekletu podariti obširno ve-leposestvo Casentmo v Romanji. — Grof Fulco v Maršelju je v 11. stoletju, nekemu dekletu poda ril za en poljab vse svoje kmete, ki jih je imel v štirih južno francoskih pokrajinah. — Grof Sar-tovski je našel nekoč konteso Dunin ob robu gozdiča mirno spati. Prebudil jo je s poljubom. — Brata komtese sta hotela »žalitev" oprati s krvjo, no končno sta se zadovol jila z odškodnino v znesku 10.000 rubljev, kar odgovarja našim 25.000 kron.
v Kitajsko vseučilišče. V Pekingu obstoji od letošnjega aprila državno vseučilišče, na katerem vladajo čudne razmere. Profesorji so tako preobloženi z učnimi urami, da je nemogoče, da bi se sami posvetili kakemu samostojnemu znanstvenemu delu. K temn prihaja tudi še nezaupanje, ki ga imajo Kitajci do tujih učiteljev. Kitajska vlada ve, da je med Kitaj i na znanstvenem polju velika praznota, zato bi pa rada to praznoto zamašila s tem, da z najrazličnejšo snovjo tako preobložuje mladino, da ne more imeti prav nikakega veselja do učenja. Pri tem izgube potrpljenje tudi profesorji, ko vidijo, da njihovim razlagam n>bče ne sledi s potrebno paznosrjo. Zato so veseli tudi profesorji, ko je konec mučne šolske ure. Zdaj uči na pekinškem vseučilišču 13 inozemskih profesorjev.
Izboljšane prometne zveze po morju v Dalmacijo. V Trstu so se vršile konference med zastopniki avstrijskega Lloyda, parobrodne družbe »Dalmacija-1 in Ra^usea", ter zastopniki poštne in železniške uprave, v kateri se je razpravljalo, kako naj se dosežejo boljše zveze po morju z Dalmacijo. Izboljšanje, ki odpravi marsikatere pomanjkljivosti, se vpelje z novim voznim redom, ki stopi v veljavo s 1. majem 1911 in ki vpelje mnoge izpremembe z ozirom na železniške zveze.
v Najstarejši avtomati. V današnjem veku raznoličnih avtomatov je vredno vedeti prvega mojstra, ki je počel delati avtomate. BJ je to mojster Archytas v Tarentu, ki je leta 4o8. pred Kristusom napravil iz lesa goloba, ki je letal. S tem golobom se je \ roduciral v Rimu. IstiAichy-tas je sestavil tudi umetnega b-va, ki je rjovel kakor živ in skakal dvajset korakov daleč.
Ljudsko štetje. Notranje ministerstvo je z ukazom z due 2 t. m. v sporazumu z naučuim ministerstvom izjavilo, da nima nikakega princi pijalnega pomisleka zoper to, da se ljudskošolski in meščanski učitelji uporabi o kot številni komisarji (revizijski orgaui) pri bodočem ljudskem štetju in sicer pod pogojem, da se s tem ne odtegnejo njihovi dolžnosti kot učitelji.
v Tolstoj na begu. Iz Tule poročajo, da se je zdravstveno stanje grofa Tolsteg-, ki je zbolel med potjo na Kavkaz, poslabšalo, vendar ne obstoja neposredna nevarnost za njegovo življenje. — Cela Tolstojeva rodbina se je odpravila včeraj iz Jasne Poljane k bolnemu grofu Tolstemu. — Najnovejše vesti se glase, da se poda grof Tolstoj, kakor hitro ozdravi, v spremstvu svojega zdravnika in svoje hčere Aleksandrovne na Kavkaz.
Najnovejša brzojavna in teiefonična poročila.
Državni /bor sklican.
Dunaj, 17. nov. Avstrijski državni zbor je sklicau due 24. novembra.
Belezen grofa Tolste* a.
Petrograd, 17. nov. »Petrogr. brzoi. agen-tnra" poroča iz Moskve, da poročilo o smrti grofa Leva Tolstega, ki leži bolan na podaji A^tapovo, ni resnično.
Petrograd, 17. nov. ,.Petrog . brz. agent." poroča iz Astapovega ob 9. uri zvečer: Vročina bolnikova znaša 37 9°. srce deluje le slabo.
Petrograd, 17 nov. ,.P b a." javlja ob 9 uri dopoldne da je imel bolni gn f Tolsti ponoči 383° vročine, zjutraj pa še 38°. Spanje je bilo nemirno.
London, 17. nov. Reutterjfv biro poroča ob 11 uri dop. iz Petro^rada: Tolstoj še živi. Napačno poiočilo o smrti je razširil knez Ooolenski.
Zaprisega krškega škofa.
Dunaj, 17. nov. Cesar je zaprisegel novega krškega knezoškofa dr. Kaltnerja.
Potovanje angleške kraljeve dvojice v Indijo.
London, 17. nov. Oficijelno se naznanja, da nameravata potovati angleški kralj in kraljica v Indijo.
Podpis miru med Španijo in Maročanski m.
v Madrid, 17. nov. Špansko-maročanski mir in konvencijo sta danes tu podpisala španski minister za zunanje zadeve in maročanski odposlanec El-Mokri.
Hmeljski trg v Norimberku.
Norimberk, 17. nov. (Izv. por. »Nar. Dnev.") Mal dovoz, mirna kupčija, cene nespremenjene.
Tržne cene.
Dunaj, 16. nov. Borzazakmetijske pridelke. Z oziiom na višje amerikanske notacije je bila tendenca tudi tukaj trdna. Lastniki so zvišali svoje zahteve za pšenico in ogrski oves za 5, za avstr. oves 10 v. Pioinet je bil majhen.
Budimpešta, 16. nov. Mast. Svinjska mast 166, namizna slanina 139.
Praga, 1. nov. Sladkor. Surovi sladkor K 20 75, nova kampanja K 21'55. Tendenca: stalna, vreme deževno.
Budimpešta, 16. nov. Žitna borza. Pšenica za april K 10 91, rž za april K 7 88, oves za april K 8'28, koruza za maj K 5 63. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca mirna, promet 20 tisoč stotov, pšenica v efektivu in ostalo nespremenjeno, kornza je bila trdna, termini so se srednje držali. Vreme oblačno.
Trst, 16. nov. Sladkor. Centrifusral pilčs prompt K 28 do K 291/2, za dobavo K 27% do K 283/4- Tendenca lena.
Budimpešta, 16. nov. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 140—142, mlade težke 148—150, mlade srednje—'—, mlade lahke—'— v kg. Zaloga 24.335 komadov.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu, zavetišče za brezposelne služkinje, je razposlal sledečo okrož nico, katero priporočamo premožnejšim štajerskim Slovencem v uvaževanje, osobito ker je v zavodu posebno mno^o služkinj iz Štajerskega. Evo: »Trst! — Veliko slišite o njem, malo pa veste o onem tukajšnjem sloju, ki prihaja sem posebno na zimo' v velikem številu. In to so našs služkinje
i dežele. Kani naj se obrnejo v tujem mestu, če nimajo siužbe? Zavod sv. Nikolaja je ono zavetišče, ki preskrbi vsako leto na stotine deklet s službo, hrano, večkrat celo s telesnim varstvom. Tu dobe nevedne navodila, da ne zgrešijo in pa
dajo na slabo pot. Slov. služkinjam ohranjamo
tukaj njih narodno zavest, ki je tako v nevarnosti pri italijanskih in nemških službodajalkah. Če pa s rbi zavod za naše služkinje, skrbi obenem tudi za naš naraščaj, kajti mnoga dekleta postanejo enkrat, žene, matere. Pripomniti pa moramo, da je stališče služkinje v Trstu jako težavno. Dobro poznamo njih bedo, zato pa nikomur ne svetu jemo, iskati si s užbe tukaj Naš zavod ne
vabi deklet z dežele, skrbeti mu je le za one, ki so že tnkaj, ki jim ni odprta drnga pot. Opozarjamo osobito slavna županstva, naj bodo previdna pri izdajanju knjižic, in naj opozarjajo dekle, a na nevarnost,, ki jim preti v tujini. Umevno pa je, da je naše delo združeno z velikimi stroški. Prosimo pomoči pri vseh Slovencih, pri posameznikih, društvih in zastopih. Usmilite se teh deklet, naša prošnja naj najde odziv v Vaših človekoljubnih in rodoljubnih srcih. »Lačne nasičevati, popotnike sprejemati", to je bila lepa staroslo-vanska lastnost, to je tudi veliko delo usmiljenja, saj bo Vaš dar rodil stotero sadu v korist zapuščenim slov. služkinjam v Trstu. Karla Ponikvar-jeva, predsednica. — Maša Gromova, tajnica. — Roža dr. Gregorinova, Zinka dr. RybaFeva, od-bornici.
f
Ivan Tepan, posestnik in gostilničar naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok in sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je njega iskreno ljubljena, nepozabna soproga oziroma mati, gospa
Antonija Teran
danes v četrtek, dne 17. novembra, ob 8. uri zjutraj, po kratki, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče v 32. letu svoje dobe mimo v Gospodu zaspala.
Sv. maša zadušnica se bere v soboto, dne 19. t. m. ob 10. uri dop. v cerkvi sv. Maksimilijana. Po sv. maši se pre-neso zemeljski ostanki drage pokojnice na okoliško pokopališče, kjer se polože k večnemu počitku.
Blago rajnko priporočamo v blag spomin in molitev.
Spodnja Hudinja, 17. nov. 1910
Prodajalka
22 let stara, zmožna obeh deželnih jezikov, vešča v mešani trgovini, išče službo do 1. decembra. Naslov na upravništvo tega lista pod ,.3452"\
622 3-2
in modno blago za obleke priporoča firma
Kare! Kocian
tvornica zasukno, Humpo-lec Češko. Vzorci franko.
Zalivala.
Vsem, ki so nam ob prerani smrti nepozabnega nam očeta, starega očeta oziroma soproga, gospoda
Jakoba Zdolšek«a
veleposestnika v Okrogu pri Ponikvi itd.
izrazili svoje sočutje iu nas na kakoršenkoli način skušali tolažiti, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo.
Posebno iskreno pa se moramo zahvaliti preč. gosH. župniku Al. Kreftu za prekrasne besede, katere je spregovoril ob odprtem grobu blagemu pokojniku v slovo, nam pa v tolažbo. Prisrčno hvalo izrekamo tndi slav. načelstvom Posojilnice iu okrajnega zastopa v Šmarju za podarjene vence in udeležbo pri pogrebu, istotako cenjenim p. n. gg. pevcem pod vodstvom č. g. kaplana M. Ašiča za milo petje ter slavnemu učiteljsken u zboru na Ponikvi, ki se je s šolsko mladino vred udeležil pogreba.
Končno bodi izrečena srčna hvala vsem, ki so se od blizu in daleč udeležili pogreba ter tako izlazali dragemu rajnemu zadnjo čast.
Okrog-Ponikva ob Juž. žel., dne 15 listopada 1910.
Žalujoče rodbine:
Zdolšek-<Pinter. Zdolšek-Šuc. Zdolšek-Anderburg.
Ml
lastnik »u i7<t«)a<nli	Kk»rn»
«ill)
Odgovorni
•Hiik Veko«'« ■ toindier
Tisk Zvezne tiskarne v Celju