NO. 17 /tiERišk/t Domovina ER I e/* UH-HO AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) * SLOVGNIAN bervmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€A »-■ittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Puablo, Rock Spring*, all Ohia CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 9, 1981 VOL. LXXXIII Manjšanje izdatkov zveznega proračuna bo imelo posledice WASHINGTON, D.C. — Odločitev predsednika Ronalda Reagana, da bo treba temeljito zmanjševati izdatke zvezne vlade, pomeni, da bodo mnogi programi, ki jih financirajo ali sofinancirajo na zvezni ravni, močno prizadeti, nekateri bodo morda celo ukinjeni. Dobro poučeni viri v Reaganovi administraciji potrjujejo, da razmišljajo med drugim o ukinitvi sobotne pošte. Ta ukrep bi menda prihranil nekaj sto milijonov dolarjev. Zmanjšane bodo tudi vsote, ki jih zvezna vlada prispeva za razne programe javne podpore, kot npr. znamke za hrano, za sklade, iz katerih podpirajo brezposelne delavce itd. Upokojenci in za delo nesposobni ljudje bodo tudi čutili posledice vsled krčenja zveznega proračuna. Dajatve oz. plačila za storitve pod Medicare bodo malo manjše, prav tako nameravajo o-mejevati prejemke nekaterih oseb. Pri vladi pa poudarjajo, da ogromna večina prejemnikov Social Security ne bo pri tem nič prizadeta, da gre le za postranske stvari, ki jih je treba urediti in s tem prihraniti nekaj denarja. Manj denarja namerava administracija nameniti programom za razvoj mest in sličnim programom na deželi, manj bo izdatkov za vesoljska raziskovanja, za promet in na področju energetike. Reagan bo predlagal podroben gospodarski načrt zveznemu kongresu 18. februarja, menijo pa v Beli hiši, da bodo izdatki zveznega proračuna za finančno leto 1982 manjši za od 40 do 50 milijard dolarjev, kakor je bilo predlagano v prvi verziji te- • ga proračuna, ki jo je pripravila Carterjeva administracija- ------o------ Sen. Percy: Palestinci bodo priznali Izrael in opustili terorizem WASHINGTON, D.C. — Republikanski senator Charles H. Percy, načelnik odbora za zunanje zadeve zveznega senata, je rekel, da bodo po njegovem mnenju v naslednjih letih Palestinci priznali pravico Izraela do obstoja in se odpovedali terorizmu. Ko se bo to zgodilo, je nadaljeval Percy, bodo ZDA pomagale palestinskemu narodu do u-stanovitve “nekakšne domovine”. Percy ne misli na neodvisno palestinsko državo, kakor želi PLO, ampak na avtonomno telo, v katerem bi imeli Palestinci pravico do “avtonomnih volitev”, lastne policije itd. Predpogoj za vse to pa je odločitev Palestincev, da priznajo Izrael ter da opustijo terorizem. Brez tega, je pripomnil Percy, ne bo nobenega napredka. Dejstvo je še, da je predsednik Ronald Reagan precej naklonjen Izraelu, kar velja tudi za njegove naj ožje svetovalce na področju zunanje politika Novi grobovi Mary Zadnik Umrla je Mary Zadnik, bivajoč do nedavnega na Norwood Rd., zadnjih 6 mesecev pa pri hčerki .v Grove City, Ohio, rojena Virant v Velikih Laščah, Slovenija, od koder je prišla v ZDA leta 1910, vdova po pok. možu Johnu, mati Mary Zalicar, Mildred Brogoch in Anthonyja, 10-krat stara mati, 17-krat prastara mati. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v torek, ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Mary Paušič V petek, 6. februarja, zjutraj je v Euclid General bolnišnici umrla 86 let stara Mary Paušič rojena Goltes, vdova po pok. možu Emeriku, mati Emerica, Christine Trau-bert in pok. Freda. Rajnka zapušča 3 vnuke, 3 vnukinje in sestro Antonijo Drenšek. Bila je članica Marijine Legije, Marijinega - dvora, Dr. Kras št. 8 ADZ in Maccabees št. 493. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brickman na ' 21900 Euclid Ave. danes ob 9.30, v cerkev sv. Križa ob 10, nato na Kalvarijo. Angela Ann Drenberg Na svojem domu na Cleveland Hts. je umrla 67 let stara Angela Ann Drenberg rojena Svetina, vdova po leta 1958 umrlem možu Albertu, mati Alberta (Ariz.), 2-krat stara mati, sestra Elizabeth Tekavec, Jennie Gorman (Indianapolis, Ind,) in Anthonyja, zaposlena nekaj let pri Chandler Products. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, ob 10. dop. na pokopališče Lake View. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Ernest Rayles Na posledicah srčne kapi, ki ga je zadela, ko je kidal sneg pred svojim domom na 1196 E. 172 St. je umrl 79 let stari Ernest Hayles, rojen v Plymouth u, Anglija, može Clare, roj. Michel, oče Betty Yentz in Filberta Millerja, stari oče in prastari oče, brat V. Mitja Ribičič je poudaril še, da je treba odpraviti pačenje slovenščine. Doslej so se v SZDL najbolj zanimali za slovenščino v javni rabi. “Naši napori ne smejo pojenjati,” je nadaljeval, “ker je bitka za lep jezik v današnjih družbenih presnavljanjih dolg, se pravi stalen proces.” Skrb za slovenščino mora začeti v šolah in se nadaljevati na vseh ravneh, še posebno pa v kulturi. Literatura in gledališče sta glavna varuha in navdihovalca slovenskega jezika, ključno odgovornost ima tudi Slovenska akademija znanosti in u-metnosti. Dolžnost je, da SAZU pripravi in izda nov pravopis. Prejšnji je izšel že leta 1962. Predsednik Reagan se še ni odločil glede žilarskega bojkota WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ronald Reagan se še ni odločil o tem, ali bo nadaljeval s politiko Carterjeve administracije glede žitarske-ga bojkota, naperjenega proti Sovjetski zvezi. Pred volitvami je Reagan obljubil, da bo ukinil bojkot, kar mu je precej pomagalo v žitorodnih zveznih državah. Na svoji prvi tiskovni konferenci pretekli teden je predsednik rekel, da še vedno nasprotuje bojkotu, a obenem noče dati sovjetskim voditeljem napačnega vtisa o stališču svoje vlade glede Afganistana in Poljske. Reaganovi svetovalci menijo, da ukinitev bojkota dejansko ne bi dosti pomenilo v finančnem smislu ameriškim farmarjem. Ako pa bi Reaganova vlada nadaljevala z bojkotom, bi bili prisiljeni v Kremlju premišljevati o svojih odločitvah glede razvoja dogodkov na Poljskem in kako naj bi v ZSSR reagirali na te dogodke. -----o------ Spreobrnjenec postal nadškof najvplivnejše francoske nadškofije PARtZ, Fra. — Nbvi nadškof pariški je 54 let stari msgr. Jean-Marie Lustiger, rojen v Parizu družini poljskih židovskih naseljencev. Msgr. Lustiger je zapustil židovsko vero in postal katoličan leta 1940, ko mu je bilo 14 let. Med nemško okupacijo Francije so bili Lustiger j e vi starši aretirani in poslani v uničevalno taborišče Auschwitz, kjer je njegova mati tudi umrla. V duhovnika je bil msgr. Lustiger posvečen leta 1954. Do svojega imenovanja kot nadškofa vplivne pariške nadškofije je msgr. Lustiger služil kot škof Orleanske škofije- •+m4**+*»*+++++tt**+*»**4**** Edith Yama (Pa.) in Beatrice Rover (Kalif.), zaposlen pri Picker X-Ray vse do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Že-letovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 1. popoldne na pokopališče Crown Hill. Zadnje eeeti RAPEZ JANEZ PAVEL II. • Teheran, Iran. — Neko iransko sodišče je obsodilo 49-letno Američanko Cynthio B. Dwyer zaradi vohunjenja proti Iranu na izgon iz države. Ga. Dwyer je že zapustila Iran. Pripotovala bo na Dunaj, kjer jo bodo pregledali zdravniki ameriškega veleposlaništva, nato pa nadaljevala pot v ZDA. Sedaj je v Iranu v zaporu samo eden Ame-rikanec. Ta je.Zia Nassri, ki je afganistanskega- rodu. Aretiran je bil marca lani. • Houston, Tex, — Načelnik vrhovnega sodišča Warren E. Burger je dejal, da prevladuje v mnogih ameriških mestih strahovlada. Povečevati moramo naše napore proti zločinstvu, je pripomnil., • Atlanta, Ga. — V tem mestu pogrešajo zopet mladega črnca. Tokrat gre za 1 Dietnega Patricka Baltazarja, ki je izginil brez sledu pretekli petek zvečer.. Baltazar lahko torej postane 18. žrtev neznanega morilca otrok črnskega rodu. • New Delhi, Ind. — Danes se začne v tem mestu konferenca neuvrščenih držav. Navzočih je več kot 90 delegacij, ki predstavljajo neuvrščene države in druga gibanja. Notranja nasprotja v gibanju neuvrščenih so tako globoka, da ni mogoče misliti o enotnem nastopu konference v zvezi s perečimi svetovnimi problemi. Navzoča je tudi delegacija iz Jugoslavije. Močen zastoj v prodaji ameriških avtomobilov tudi v januarju 1981 DETROIT, Mich. — Prodaja v ZDA izdelanih avtomobilov v januarju 1981 je bila manjša za 20 odstotkov v primerjavi z januarjem 1980. A-nalitiki pa pripominjajo pri teh neugodnih številkah, da sta imeli januarja 1980 General Motors in Ford veliko razprodajo svojih izdelkov. Slične razprodaje januarja letos ni bilo. Najboljše rezultate je zabeležila Chrysler Corp., ki je prodala pretekli mesec dva odstotka več svojih avtomobilov kakor lani ob istem času. Vse ostale ameriške izdelovalke avtomobilov pa so prodale manj avtomobilov kakor januarja lani. IN CERKEV POSREDOVALCA MED VLADO IN DELAVCI! Udbas Ribičič spreminja barvo? je rekel Ribičič, slovenski narod pa potrebuje novo, sodobnejšo izdajo, ki bo vsebovala vse nastale spremembe v jeziku. Vse to povedano, se je Ribičič dotaknil vprašanja nove revije, kar je zahteva mnogih slovenskih intelektualcev. Priznal je, da je večina slovenskih kulturnih u-stvarjalcev za novo literarno revijo in da o tem vprašanju potekajo obširne in tudi burne razprave. Ribičič je dejal, da sta se pojavili dve liniji okoli zadeve nove revije. Na eni strani — po Ribičičevem mnenju sestavljajo večino med zainteresirane! — so tisti, ki si želijo samo novo revijo, ker so nezadovoljni s sedanjimi, obstoječimi revijami na Slo- venskem. Tako željo je mogoče razumeti. So pa 'nekater-niki z drugačnimi željami. Ribičič nadaljuje: “V zahtevi po reviji pa se pojavlja tudi druga tendenca — ustvariti sredstvo za politični boj proti naši samoupravni demokraciji.” Nato omenja članek pisatelja Tarasa Kermaunerja “Kdo je skrivač”. Kermauner je poslal članek ljubljanskemu časopisu Nedeljski dnevnik, u-redništvo pa ga je poslalo naprej Svetu za kulturo pri predsedstvu SZDL Slovenije,, kateremu načeljuje Ribičič sam. “Vsak politično pismen občan bo iz gore psovk lahko razbral,” pravi Ribičič, “da gre Kermaunerju za politično revijo, ki naj bi živela iz B1EI.SKO-BIALA, Polj. — Poljska rimsko-katoliška Cerkev je sprejela vlogo “moralnega poroka” sporazuma, ki so ga dosegli pogajalci vlade in zastopniki več kot 200 000 štrajkajočih delavcev v tem okrožju. To je prvič da je Cerkev uradno prevzela takšno tvegano odgovornost. Delavci so štrajkali 11 dni v prid svoje zahteve, naj vlada odstrani skupino funkcionarjev, ki so jih delavci označili kot korupcionaše in nasprotnike delavskega gibanja. Končno je vlada zopet popustila in sprejela zahtevo, naj bodo korupcionaši odstranjeni. Ko so delavci zvedeli za to najnovejšo zmago, so končali s svojim štrajkom, cerkveni znonovi po vsem o-krožju pa so zvonili. Pomembno vlogo v ključnih pogajanjih, ki so trajala do zore, je igral tajnik poljske škofovske sinode, škof Bronislaw Dabrowski. Škof je spremljal vladno delegacijo, ki je pripotovala iz Varšave v Bielsko-Biala. Škčf Dobrowski je povedal da se je osebno zainteresiral za razvoj dogodkov v tem južnem poljskem okrožju sam papež Janez Pavel IT. Papež je namreč doma iz mesta Wadowice, nedaleč od Bielsko-Biale. Janez Pavel II. * je nekajkrat poklical škofa Dabrowskega po telefonu z željo, izvedeti točno, kaj se dogaja. Kakor poročajo v Bielsko-Biali, je bil ključ do rešitve štrajka v tem mestu v telefonskih pogovorih med predsednikom vlade Jožefom Pin-kowskim in poljskim prima-som, kardinalom Stefanom Wyszynskim. Pinkowski je bil namreč javno rekel pred temi tajnimi pogovori, da odstranitev nesposobnih funkcionarjev bi bilo možno pretehtati le v vzdušju miru in reda, t.j. ko bi se delayci vrnili na svoja delovna mesta. Kot kaže, igra poljska Cerkev vedno pomembnejšo in, kar je še važnejše, vidnejšo vlogo v borbi med delavci in režimom. Tako vlada kot de- drugačnega pojmovanja kulture kot je naše, in seveda iz drugačnega pojmovanja socializma.” Kermaunerjeva želja je, da bi uveljavil v Sloveniji drugačno gledanje na obstoječi politični sistem, kakor ga zagovarjajo predstavniki tega režima. Kaj takega pa režim ne bo nikoli dovolil, pravi Mitja Ribičič. Možna je samo ena perspektiva. Kermauner vidi dva socializma: “Prva zamisel je, po njegovem, dogmatski socializem, totalitarizem, s kakršnim bi rad oblatil našo samoupravno družbo, druga pa je njegova podoba socializma in kulture v njem ki ji ni lahko najti imena, še najbliže pa je pojavu ultralevičarskega radikalizma . ..” (Se nadaljuje) Papež Janez Pavel 11. lavci priznavajo, da je Cerkev edina organizirana sila na Poljskem, ki zasluži polr\o zaunanje. Škof Dabrowski je govoril delavcem v Bielsko-Biali in jim povedal, da je sam “boter” najnovejšega sporazuma. Kardinal Wyszynski pa se je sestal včeraj s predstavniki kmetovalcev, ki želijo usta-noviti lastno, neodvisno kmečko organizacijo. “Vidhe torej,” je lekel škof Dabrowski delavcem, “kako tesno sodelujemo v tem procesu. Cerkev je angažirana skupaj z ljudstvom!” Voditelji Solidarnosti v juž-nopoljskcm mestu Jelenia Gora so pa sklicali / siplošni štrajk. Pogajanja z vladnimi predstavniki niso uspela. Delavci zahtevajo, naj bi lokalna zdravstvena služba prevzela neko letovišče in kliniko. Letovišče in klinika sta rezervirani sedaj samo za visoke funkcionarje partije in vlade. Poulični spopadi med levičarji in verskimi skrajneži v Tsherana BEJRUT, Lib. — Več tisoč levičarjev se je udeležilo demonstracije v i r a n s kem .glavnem mestu, namen katere je bil protestirati proti iz-pustivi ameriških talcev. Iranska vlada je prepovedala demonstracijo, vendar prepoved ni nič ovirala levičarjev. Demonstrante so napadli verski skrajneži, ki podpirajo vlado in ajatolo Homeinija. Razvneli so se srditi poulični spopadi, v katerih je bilo veliko ranjenih na obeh straneh. Policisti, ki so govorili s tujimi novinarji, so povedali. da je tudi prišlo do streljanja in da so krogle zadele nekatere demonst' ante. Predsednik vlade Mohammad Ali Radžaj je rekel v govoru: ki ga je pedal na teheranski univerzi, da Iran ne. bo pristal na prem5 rje V vojni z Irakom: dokler Iračani docela ne zapustijo Lanskega ozemlia. ki so ;ra bili zasedli Vztraiali bomo do konca, je dejal Radžaj. Iransko politično vodstvo je povsem enotno Med e tega. je pripomnil Radžah Znano je namreč, da Radžaj in drugi verski skrajneži v iranskem vodstvu ne marajo predsednika države A. Bam-ja-Sadra. Radžajeve besede so zasenčile prizadevanja nekaterih . muslimanskih posredovalcev, ki so želeli doseči prehairje Iz Clevelanda in okolice U.S.S. koncert— Včerajšnjega koncerta U.S.S. godbe na pihala v Slovenskem narodnem domu na - St. Clair ju se je udeležilo okrog 600 obiskovalcev. Nastop je bil dober, program pa se je preveč zavlekel. V predprodaji— Vstopnice za prireditev “Pesem. raj in še kaj”, ki jo o--ganizirajo Fantje na vasi in bo v SND na St. Clairju v nedeljo, 15. februaria ob 3.30 popoldne, so v predprodaji pri: Baragov Dom, Petričeva brivnica na E. 185 St.. Tony’s Polka Village, James Slapnik Jr. Florists na St. Clair, Frank Sterletovo gostišče na E. 55 St., imajo jih pa tudi člani Korotana, Fantov na vasi in Kresa. Prav tako se morete obrniti na tel. 432-2041. Vstopnina je $4. Ustanoviteljev dan— P.T.U. odsek pri Mariji Vnebovzeti ima redno mesečno sejo, ki bo združena s programom Ustanoviteljevega dne, v četrtek, 12. februarja, ob 7.30 zvečer v šolski jedilnici. Vsi starši in ostali farani vabljeni. O volitvah— Najnovejša povpraševanja o mnenju clevelandskih volivcev glede predloga o zviševanju dohodninskega davka za pol odstotka kažejo, da relativna večina teh volivcev podpira predlog. Volitve bodo 17. februarja. Cesta zaprta— Zaradi gradnje podvoza pod železniško progo na Babbitt Rd. bo tisti del Babbitt Rd. zaprt do 31. maja 1982. Vozniki naj torej rabijo E. 222 St. ali E. 260 St. Brez komentarja— Včerajšnji Cleveland Plain Dealer je objavil članek o nekem “Mednarodnem filmskem festivalu”, ki bo v Clevelandu od 3. do 19. aprila. Sledi, dobesedno, članek o slovenski udeležbi: Slovenian — April 9, 7:30 p.m., “Sergeant Jim Jim” directed by Dolina Miru, and “Happiness on the Lead” directed by Sreča Na Vrvici. Eckartov zastopnik— Novoizvoljeni kongresnik Dennis E. Eckart je izbral dosedanjega poslanca ohijske zakonodaje Dennisa L.i Woj-tanowskega za svojega zastopnika v 22. okrožju. Wojtanow-ski bo vodil Eckartovo pisarno v tem okrožju, njegova plača bo $32,500 na leto. ------o——-- VREME Oblačno in vetrovno danes z možnostjo naletavanja snega. Naj višja temperatura okoli 24 F. Jutri nekaj toplejše z možnostjo snega v dopoldanskem času in dežja v popoldanskem. Najvišja temperatura okoli 34 F. » med Iranom in Irakom. Nedavno končana konferenca muslimanskih držav, ki je bila v saudsko-arabskem mestu Taif, je pooblastila takšen posredovalni poskus, ki se pa je, kot kaže, že izjalovil. £:Hn Ameriška Domovina f .K'tai»atra:\\ «117 ST. CLAIR AVE. - 431-0^2* — Cleveland, OH 44101 ll Beseda iz naroda... AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Z roko v roki Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July . NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00,ža pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 m. sece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. ' SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 17 Monday, Feb. 9, 1981 Jimmy Carter Je nekoliko rano izrekati sodbo o predsedhištVJ Jimmvja Carterja, vendar mislim, da je zanimivo in poučno, pogledati na njegovo podobo sedaj, ko je še živa pred nami. Kar bo tu napisano, ni moje osebno mnenje ali sodba, kajti prepričan sem, da nimam dovolj vpogleda v skrivnosti amerikanskega političnega in vsakega drugega življenja, da bi mogel sam pravično in stvarno objektivno oceniti Carterjevo delo v Beli hiši. Poslužil se bom v ta namen izrekov in ocen.1 ki so jih izrazili vodilni ameriški poznavalci Bele hiše in mož v nji in sem jih nabral iz raznih listov. Osebno imam občutek, da Carterja, njegovo predsedniški)' delovanje in njegov karakter dokaj nepristransko slikajo. ] , Med temi ocenjevalci naj • najprej omenim Clarka Clifforda, moža, ki je v odločilnem trenutku vietnamske vojske zagrabil za krmilo obrambnega tajništva po McNamarovem katastrofalnem vodstvu in krmilo obrnil. Politik s 40-letnim opazovanjem dogajanja v Beli hiši pravi tako: “Zgodovina ga (Carterja) bo ocenjevala dobrohotneje, kot ga je ameriško ljudstvo na volitvah 4. novembra. Vendar ni o njegovem predsedništvu mogoče reči nič epohalnega in ničesar resnično izrednega.” Nato pa nadaljuje: “Zelo verjetno se bomo Jimmy Carterja spominjali kot moža, ki je bil 1. 1972 analiziral razpoloženje volivstva zelo točno in razvil koncept, na kak na'čin je možno biti izvoljen za predsednika. Ko je začel (s kampanjo), je dobil le okrog 3 odstotke na povpraševanju (poll), a je praktično potegnil politično čudo. Izreči mu se mora priznanje za to. Prišel je “od nikoder,” preblisnil politični firmanent, dosegel v štirih letih nekaj solidnih u-spehov, pa končno ni mogel ustvariti politične baze.” Mr. Reedy, ki se ga spominjamo kot lasatega tiskovnega tajnika pod Lyndonom Johnsonom, misli, da prehodne dobe v teku politične zgodovine rodijo prehodne predsednike. “Carterjev glavni dosežek je bil v tem, da je zavrl razvoj po silnem sunku Watergate. Čas za kaj več kot to, ni bil pravi.” Harry C. McPherson, Johnsonov svetovalec, ocenjuje Carterja tako: ‘■Nikoli ni kazal tiste kvalitete notranjega ognja, ki ga ljudje pričakujejo od političnega voditelja. Publika ni nikoli vedela, kje živi in za kaj se resničiijO briga." Zgodovinar, prof. James David Barber, avtor knjig o predsedništvu, pa pripominja, da bo Carter^prišel v zgodovino zaradi stvari, ki se za časa njegovega predsedstva niso dogodile: “Pretekla so štiri leta brez vsake vojske ali socialnega nemira. Primerjajoč to s preteklostjo, pomeni nemajhno pridobitev.” Prof. Barber tudi ugotavlja, da je Carter prišel iz Bele hiše v siju poštenja in integritete. Potem pa, dostavlja: "Zahtevati od njega, naj bo pošten in moralen, pa hkrati trd in učinkovit voditelj, bi bilo morda preveč.” Theodore W. White, ki piše o "Making of Presidents” že 20 let, je objavil koncizno zgostitev o Carterjevih letih v Beli hiši: “Jimmyja Carterja se bomo spominjali kot predsednika, ki je dopustil, da je inflacija ušla iz kontrole, vendar kot popolnoma moralnega človeka, ki ni vedel, kako ravnati z bestialno nemoralnostjo Irancev. Ta kombinacija ga je porazila.” Bolj konkretno ga v njegovem ravnanju opisujejo časnikarji, med katerimi naj omenimo stalnega kolumnista lista The New York Times, sourednika'Toma M ickerja. rl a dokazuje, da je publika instinktivno čutila, da Carter, kljub svoji nadarjenosti in prizadevanju, ni nikoli uspel, da bi bil sestavil politično sovisno (koherentno) administracijo, to pa zaradi nepoznanja Washington a in prevelike odvisnosti od svojih geor-gijskih rojakov: še bolj pa zfiradi pomanjkanja jasnega in urejenega videnja možnosti i n prvenstvenosti stvari pred seboj. Tudi mu očitajo zanemarjanja stikov s kongresom, katerega je zlasti v prvih letih zasipal s kompliciranimi zakonskimi predlogi kot npr. o energiji, ne da bi bil prej vzpostaviP uspešno delovno razmerje s kongresom in ga na take predloge vnaprej pripravil. Neki visok demokratski prvak je v tej zvezi pripomnil: “Tisto je bil program za drugi termin.” Zelo zanimiva pripomba! CLEVELAND, Oi, — Zdi se,' da zlepa ni kak dogodek zajel ’ tako široko ameriške slovenske javnosti kakor gostova- -nje koroškega pevskega zbora Gallus V septembru ■ 1974. Poleg nepozabnih kulturnih u-žitkov ob njihovih nastopih so nastala poznanstva in prijateljstva. ki so. poživila narodno zavest in povezanost izven nSatičhe domovine žive--; čih Slovemcgv. Mselpd tedaj pa je živa tudi želja, pevskega zbora Korotan, da jim obisk vrne. Ta želja se bo,uresniči-’ la v letošnjem poletju in priprave za obisk so v polnem teku na obeh straneh oceana. Kakor je ob Gallusovem gostovanju na en ali drug način sodelovala vsa slovenska skupnost, tako naj bi bilo tudi' pfj 'pripravah na Korota-novo potovanje. Turneja tako, številnega pevskega zbora je' veliko in 'drago pod vzet je in. zbor upravičeno apelira tako na moralno kot na finančno f pomoč rojakov, katerih po-, zdrave bo s svojo pesmijo ponesel v koroško in primorsko zamejs.tvo. . :' , j Zjblo ’ lepa je zamisel pomagati Korotanu s. prireditvami v njihdvo. korist, ;kakor sp se odločili Fantje n'a vasi,'Kres, Mladi harmonikarji ib Alpaki sekstet, ki bodo v ti, namtim skupno nastopili v nedeljo, 15. februarja, ob pol 4. popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. S svojim nastopom bodo nudili rojakom poleg prilike, za pomoč Korotanu tucji prij eten kuK turni užitek. Kdor le more, naj ne presliši njihovega povabila na to skupno prireditev, katere dobiček je namenjen potovalnemu skladu pevskega zbora Korotan. M.* Mauser Od lepega opravila smo se podali v šolsko dvorano na kosilo Slovenske šole. Posedli smo okrog lepo pripravije-. nih miz, matere in dekleta pa šo nam »postregle. 1 1 ' ■ Za vše! te dobrote in skrbi , naša iskrena ■ zahvala ge. PetU ci Stanonik, in' njenim pomoči nicarm Prav ^tako hvala vsem materam in dekletom zg vso postrežbo. Vsem Vam,, ki ste pripravili mize, 'takd očetom” in materam, ki ste napekle štrudeljna in peciva, pa tudi vsem, ki Ste pomagali pri po-' spravljanju, naša hvala! Naša zahvala g. župniku, ki ’ natn je- dal dvorano na razpolago, Ameriški Domovini za objavo dopisa in dr. Milanu Pavlovčiču, ki je po radijskih valovih vabil na naše kosilo., Iskren Bog plačaj vsem, ki sto razumeli našo, prošnjo in se odevali: vsem, ki ste na kakršenkoli hačin pomagali, da je bil ta dan tako lep. ■ Zlatoporočencema g, in ge. : Jerin pa naše iskrene čestitke ž željo: Bog Vaju ohrani v , zdravju še mnogo. let v'naši sredi!' ' ' i " ■ ' ! ' „ ' »' L li. Odbor staršev . u ■U, Zahvala Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeli CLEVELAND, O. — Preteklo nedeljo, 1. februarja, te ‘bil v naši farni cerkvi Marije Vnebovzete trojni praznik. Pri pol enasti sv. maši je bila zlata poroka g. Maksa in ge. Nežke Jerin, staršev poznano kuharice Julke Zalar, bila je mladinska sv. maša in otrok Slovenske šole. Polna cerkev je iskreno sodelovala z župnikom g. Viktorjem Tomcem in prosila božjega blagoslova vsem prisotnim. Carter je te neprimerne odnose s kongresom sam spoznal in pozneje tudi priznal, ko je skupini izdajateljev listov dejal: "Mislim, da je bila največja kriva sodba, ki sem jo naredil, ta, da nisem spravil tesno v sklad s kongresom od vsega začetka jasnega delovnega programa, in da sem bil preveč optimističen glede hitrice, s katero bi kongres mogel obravnavati sporne zadeve.” Končno naj omenim še nekaj misli iz uvodnika v 1 he N.Y. Times (16. jan. 1981). “Carterjevo predsedstvo je živelo v senci krize s talci celih 14 mesecev, in nikoli bolj kot prav sedaj... Toda on je prinesel v tirad močne osebne vrednosti. Četudi njegove izjave o človekovih pravicah kdaj zvenijo moralistično, so vendar zasidrane v pristni morali in v čutu dolžnosti, da je treba delovati proti revščini in netolerantnosti. Obljubil je administracijo, ki ne bo lagala, in na splošno, vkljub nevarnosti, da bi izgledala nerodna, tudi ni lagala ...” Uvodnik nadaljuje: “Ali je to podoba slabotnega predsednika ali pa le čas slabotnega predsedništva? Ali je bil Jimmy Carter odličen predsednik, kot misli v -3 odstotke ljudi, ali slab predsednik, kot misli 15 odstotkov? Kar koli ‘polli’ rečejo, sodbe zgodovine ni mogoče v naprej uganiti. Kar je jasno, je, da je bil Jimmy Carter sposoben in dostojen (decent) predsednik.” , L. P. Dobrotniki, ki jih je k sodelovanju pritegnil Marjan, so po njegovi smrti ostali zvesti Odboru, ki jim je za njihovo zvestobo zelo hvaležen. Kljub temu, da ima vsakdo okrog božiča veliko izdatkov, so od srede decembra do danes podprli Mohorjeve dijake naslednji: Kati Burjes $50, Mici Kof-felt $50, Rudi Kolarič st. v spomin Nežke Petek $20, Helena Mauser ob 4. obletnici sina Karla $18, Anton Žnidaršič $10, Mihael Sršen v spomin Nežke Petek $10, Jožica Jakopič v spomin Marije Pavlovčič $10, N.N. $10, Stanko Kuhar v spomin K. Mauser ja $10. ,Po g. Janezu Prosenu so darovali: Frank Urankar ml. $25, Janez Pičman $20, Ivana Lunder $20, Milan Lenarčič $20, Ivan Hauptman $20, Pavla Adamič $20, N.N. (fara Marije Vnebovzete) $20, Marija Fugina $15, Anton Škra-bec $10, Antonija Stekar $1,0," Janez Grebenc. S10. Ivo Zajec $10. Rozalija Jaklič $10; Frank Kubel $10, Anton O- sredkar $10, Stefan Zorc $10, John Fekcte $10, poleg teh pa še že objavljenih spominskih darov za skupnih $165. Po Slov. pisarni pa: N.N. $20, Rev. Ignac Beran $17, Ignac Tavčar $12, Rozalija Zupančič $10, Marjan Str'an-car $7. V imenu staršev podpiranih študentov in v imenu Mohorjeve družbe izreka odbor vsakemu darovalcu za vsak dar prisrčni Bog plačaj in se priporoča še v naprej dobrim srcem za naklonjenost. Darove hvaležno sprejemajo: Jožica Jakopič, 29424 Armadale Ave., Wickliffe, Ohio 44092; Janez Prosen, 16211 Trafalgar Ave., Cleveland, Ohio 44110; Marija Mauser, 1085 E. 72 St.,? Cleveland, Ohio '44103; J * Slovenska pisarna, 6304 St. Clair. Ave.. Cleveland, Ohio 44103. ’ ‘ * » l- i - • • *> ' , Odbor, za pomoč : koroškim študentom Mimogrede iz Milwoukeeja Pomoč koroškim , študentom CLEVELAND, O. — Stiki med siovenskiip Clevelandom in slovensko Koroško so se letos zelo poživili, vzrok temu: priprave za obisk slovenskega zamejstva, ki ga ima v načrtu pevski zbor Korotan za letošnje poletje. Ko-rotancem se bo pridružila tudi precejšnja skupina rojakov, večina izmed njih dobrotnikov Mohorjeve družbe v Celovcu in preko nje revnih koroških študentov, ki o-biskujejo tamkajšnjo slovensko gimnazijo in stanujejo v Mohorjevih dijaških domovih. Poteka že sedmo leto od Gallusovega gostovanja pri nas, ki je povezalo ameriško slovensko skupnost s slovensko Koroško. Z vso ljubeznijo je te stike %ojil in utrjeval pokojni pesnik Marjan Jakopič s pogostimi dopisi o Koroški v tukajšnjem slovenskem časopisju in s finančno pomočjo, ki jo je s plemenitim sodelovanjem soro-jakov nudil pomoči potrebnim študentom. Kmalu bo tri leta, ko je to svojo skrb zapustil Odboru za pomoč revnim študentom. ’ MILWAUKEE, Wis. — Mesec januar je bil malce oblačen, malce sončen in precej vlažen. Kakega izrazitega mraza in posebno bogate snežne odeje nismo bili deležni. Tudi v februarju ne bi smelo biti vreme spomladansko, ampak naj bi imela glavno besedo zima, drugače bo mraz tedaj, ko bi ga ne bilo smelo več biti. Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo. — Kar se svečana ozeleni, se rado.posuši. — Ako je pretoplo svečana, fto malega travna počivala brana; ako pa je mraz, se poti obraz. — Če jazbec pred luknjo na soncu je zdaj, gre za štiri tedne rad nazaj. Slovensko narodno' ime za februar bi moralo biti pravzaprav “sečan” in ne “svečan”. To je čas, ko si ljudje pripravljajo drva, sekajo drevje. Ljudsko iztočilo pravi, da je v tem času posekano drevje najbolj trdno. Še par drugih slovenskih imen za februar: svečnik, sič-njek, dežnik, talnik, poznozi-mec in drujnik. Mesec svečan je dobil ime od svečnice ali od sveč, ki od kapa visijo, v resnici pa je le sečen, to je mesec, ko se drevje seka. V * Kmalu se bo začela po malem ponujati zelena pomlad. Stari pregovor pravi, da ima Valentin ključe od korenin. Narava bo v kratkem vzbrstela v novo, lepše življčnje. Valentin je veljal v starem kraju v okolici Trebnjega za prvega spomladanca, znanilca pomladi. Tudi v Beli krajini je veljal' 14. februar za prvi spomladanski dan. V Zdolah in v okolici Krškega so se svoje dni na ta dan ptiči ženili. V Pavlovcih pri Središču so pošiljali tega dne otroke na moje med posestvi, kjer je bil po navadi živ plot, vanj pa so jim skrili potice, giba’*-o in druge dobrote, ki naj bi ostale od ptičje gostije po ženitvi. Kot je bil v starem kraju sv. Anton patron zaljubljenih, tako Valentinov dan proslavljajo v Ameriki in v zahodnih deželah kot praznik-Zaljubljencev in si med seboj poklanjajo posebna Valentinova srca. Proti koncu februarja je praznik sv. Matije, ki v glavnem led razbija, le če ga ni, ga za nekaj časa še naredi. Po Matiji lisjak ne gre več čez led domov. Preveč varlji- va’je ledena skorja, prebrisani lisjak ji ne zaupa. Naj bo Valentin zaljubljencem zelo naklonjen in radodaren. Stare šege in navade ne morejo biti le bežen spomin na nekaj lepega v preteklosti. Nekdanji narodni običaji in navade so slovenska izročila takratnih teženj in narodnih čustev, ter tako z njimi grade svojo prihodnjost. O izročilu Slovencev'v Ameriki, posebno v Milwaukeeju, v minuli preteklosti ni bilo veliko povedanega, ali prikazanega. Zato smo bili rojaki in rojakinje leta 1978 veselo presenečeni, ko se je po dolgih letih rodilo združenje vseh slovenskih organizacij in društev v “USPEH”, ki ima v programu prikazati tukajšnjim slovenskim rodovom kanček bogate slovenske ljudske dediščine in osvetliti čar nekdanjih običajev in navad, ter vtisniti našim mladim pomen takšnih pobud. Slovensko društvo “USPEH” je angleška kratica: “United Slovenians to Promote our Ethnic Heritage”. V društvu “USPEH” so povezane organizacije KSKJ, Sloga, SNPJ, Slovenska ženska zveza, Slovensko društvo Triglav in Fun-o-Leers. S piknikom in banketom je društvo USPEH želo tudi lep finančni uspeh. Radi tega je društvo milwauskemu mestnemu muzeju nakazalo ček za $3750, kjer je potem v evropski vasi bil nakazan prostor za slovensko kmečko hišo. Slovenska hišica stoji blizu vhoda v razstavišče, med srbsko, rumunsko, madžarsko in . hrvaško naselbino. Medtem ko so kot primer hrvaške arhitekture postavili tip hišice iz Slavonije, iz Srbije enonadstropno hišo iz Šumadije, pa pokrajinska opredeljenost slovenske kmečke hiše ni bila nakazana. Že proti koncu lanskega leta je društvo USPEH ustanovilo svoj mešani pevski zbor, katerega vodi prof. Leo Muškatevec. Na uho mi je tudi prišlo, da misli USPEH začeti v prostorih Lilije s tečajem slovenskega jezika. Meni pa je padla v glavo misel, da bi bilo pravilno in zelo koristno za vso slovensko naselbino v Wisconsinu, če bi’ društvo USPEH s svojimi delavnimi in zmožnimi rojaki in rojakinjami, stopilo v stike z “International Institutom” in poizvedelo vse, kar je potrebno za sodelovanje na “Folk Fair” oz. mednarodnem sejmu, ki se vrši v vseh prostorih “Mecce” vsako leto sredi! novembra. Na tem mednarodnem sey mu sodeluje preko 5 narodnostnih skupin iz vseh delo''| države Wisconsin. Zadnji dvč leti je na tem sejmu sodelovala samo Triglavska plesna skupina. Razumljivo pa je, če hočemo biti enakovredni z drugimi skupinami, si mora društvo USPEH osvojiti tudi pi' viljon s slovensko narodu0 kuhinjo, in paviljon, kjer bi lahko razstavili naše obrtniške in umetniške dosežke1 Misliti ni greh. Lepo in pravilno napraviti v korist slovenske skupnosti je uspeh! j ❖ V torek, 20. januarja 1981' sta v Washingtonu, D.C. z velikimi ceremonijami opoldri svečano prisegla na ameriški ustavo, 40.^ predsednik Ronald Reagan in podpredsednik & Bush. Naj predsedniku H°' naldu Reaganu Bog naklo^ čvrstega zdravja in močne odločne volje, da bo lahk! uspešno vodil politično in f spodarsko krmilo ameriš^j dežele v korist celemu svcP Ameriški vojni ujetnik' žrtve iranske nezakonite grabitve, so po 14 mesecih,', torek, 20. januarja 198), p01 ure po svečani prisegi prcA sednika R. Reagana, za pust?1 Iran. Iranci so dovolili 52. "J meriškim talcem oz. vojni0 ujetnikom, odleteti iz TeM rana v svobodo in obje1], svojih dragih. Na koncu naj dodam šc n'0' je mišljenje o pretiranem P’ sanji: v časopisih in poro# nju na TV, d ameriških ta cih, najbolj pa pretirano P ročanje o privatnem življenj talčevih staršev, žena, man in očetov. Tu so se novin3; ji in napovedovalci TV skn gali z zdravo pametjo. Uj koračili so mejo med resnij in pretiranostjo. Neugodno je bilo v vvaukeeju opazovati na h srečno Barbaro, mamo tal1 Kevin Flermeninga, ki je ^ daj poročena s K. Ti m m#! in talčevega očeta Richa? Hermeninga, ki je zdaj p°r čen z drugo ženo. Oba loč# ca sta se vsak po svojih ^ čeh borila prikazati gledal^ na TV kup tekočih solza 'i čar sreče sinove svobode- i Niti Sarah Bernhardt0'| ne bi bila zmožna pričanj takih solz in take zuna", sreče, kot je to napravila * ■ čeva mati Barbara Tiw Naj bodo bivši ameriški ta] iskreno pozdravljeni v s'j bodi in Bog jih naj obdali zdravjem in smehom! A. t - KOLEDAR društvenih prireditev * . ] > | ’ «i j | ;» ‘ ► :: J - JI sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne. Cena: $2.75. 28. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. Igrali bodo Ve- \ seli Slovenci. 29. — Misijonska znamkarska akcija priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 dop. do 1.30 pop. APRIL 12. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo s kurjo' ali govejo pečenko. (Cvetna nedelja). 25. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. t » i ! 26. — Mladi harmonikarji) prirede koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne. 26. — Klub slovenskih upokojencev na St. Clair Ave. priredi kosilo, v Slovenskem narodnem , domu na St. Clair Ave., v spodnji dvorani. Serviranje ob L popoldne. Po obedu ples. Cena obeda $5. 26.— Ameriški slovenski klub (American Slovene Club) priredi večerjo in ples v Villa di Borally Party Cenr ter na 27227 Chardon Rd. Koktajli ob 5, večerja ob 6. zvečer. Igra Jeff Pecon .orkester. '■) T ■ . ■ ' * ;: ' MAJ : f d ■.) ' ' r, . > ■ 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 16. — Pevski zbor Korotau priredi svoj pomladanski koncert in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra Alpski sekstet. 17. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinski dan v Triglavskem parku 25.— S.K.D. Triglav, Milivau- kee, Wis. priredi Spominski dan v Triglavskem parku. 30. Slovenska šola pri Sv. Vidu ponovi spevoigro Kresniček v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. $ JUNIJ 14. _ Tabor DSPB Cleveland poda svojo spominsko proslavo pri spominski kape- \ lici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 21. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik leta v Triglavskem parku, ki bo združen s proslavo 20-letnicc parka Triglava. 28.— Misijonska Znamkarska Akcija ima vsakoletni piknik v prid vsem slovenskim misijonarjem, na Slovenski pristavi. JULIJ 4. in 5. — Slovenski folklorni inštitut priredi prvi Slovenski folklorni festival v Ameriki in sicer na Slovenski pristavi. 19. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku. AVGUST 16. — Slovenska šola pri Sv. Vidu ima svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. 16.— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v Triglavskem parku. september “STOPINJAM” V POČASI OB DESETI OBLETNICI 12. — Pevski zbor Fantje na vasi priredi vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Gostovali bodo Fantje na vasi iz Toronta. Začetek ob 7.30 zvečer. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. 27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER 17. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 24. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. NOVEMBER 7. — Štajerski klub priredi vsakoletno veselo martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 14. — Belokranjski klub priredi vsagoletno martinovanje v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Za ples igra John Hutar orkester. 14. — Pevski zbor Jadran priredi svojo vsakoletno jesensko večerjo s koncertom in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. JANUAR 23. — Odbor Slovenske pristave priredi svojo tradicionalno “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Ciair Ave. -----o----- Zavoženo državno gospodarstvo Washington, D.C. — Federalni ali državni dolg je v lanskem letu porastel za 10.-% in znaša sedaj 930.21 milijard dolarjev, je uradno objavila vlada v Washingto-nu. V decembru lanskega leta je Kongres povišal dovoljeno državno zadožitev na 935.1 milijard dolarjev, kar bo postalo veljavno 30. septembra 1981. Navadni ljudje si sploh ne moremo predstavljati, koliko denarja je 930 milijard dolarjev, saj nikdo ne živi tako dolgo, da bi mogel toliko prešteti. Vsak podjetnik in tudi navaden hišni gospodar pa dobro ve, če bi svoje gospodarstvo tako vodil kot ga vodi država, bi že davno propadel. Nekje je moralo biti nekaj zelo narobe, če pomislimo, da sta v zadnji vojski premagani in industrijsko popolnoma uničeni državi —■ Nemčija in Japonska danes vodilni gospodarski državi in se mora ameriški dolar obupno boriti za svojo vrednost maprarn njihovim valutam, Amerika pa je imela po zadnji vojski vse gospodarske adute v svojih rokah. V 'ZDA je sedaj zaposlenih 917.3 milijonov ljudi, brezpo-siMnih pa jc 7.8 milijonov. ZA SMEH \ •• “Konjak, ki sem vam natočil, je star trideset k “Za svojo starost je pa majhen!” \ Letos smo teh dobili deset izvodov več kot prejšnja leta. Pa so vse pošle tako hitro, kakor hitro smo jih dobili. Zmanjkale so nam tukaj in vemo, da bodo tudi v domovini. Tako, k tej deseti obletnici “Stopinjam” prisrčno časti tamo, ker nas tako lepo bogatijo s svojo prekrasno in poučno vsebino. Opisi v njih so kratki in zelo zanimivi, tako se izražajo naročniki. V njih najdemo Boga, znance in prijatelje. Najdemo lično zgodovino naših cerkvic in vasic. V n j in gledamo napredek prekmu r-skih far, napredek pri mladini in pri marsičem. V pouk so nam lahko njihovi sestanki, romanja, izleti in pevski zbori. $ V čast so nam tisti, ki so nad 90 ali sto let stari. Letošnje “Stopinje” omenjajo našo 101 leto staro Terezijo Lejko, o kateri smo tudi mi pred kratkim poročali. Potem še povejo o Alojziji Špindler, stara sto let. Ona je doma iz Bcrkovec. Poročila se je leta 1912. Moža je zgubila v prvi svetovni vojni. Pustil ji je štiri majhne otroke. Težko jih je sama vzgajala. Od teh živi še en sin, osem vnukov, 15 pravnukov in 3 prapravnuki. Imeli so lepo posestvo. Vsa moška dela je Alojzija opravljala sama. Pozneje je kuhala po gostovanjih in pekla cifra-ste torte. Malokdo ji jc lahko sledil pri tem. Ob 100-Ietnici tehta 43 kg. in pravi, da ni nikoli utrujena. Cela družina jo ceni in ljubi. Vsi jd zelo spoštujejo. Priredili so ji lepo slavlje za 100-letnico. Ona pa pravi: “Lepo je živeti sto let. Vsi me imajo radi.” V Beltincih imajo 96 let staro ženo. Ona še krasi, sadi in časti pogosto križ ob cesti na poti v Lipovce. V “Stopinjah” najdemo sliko 90-letne Alojzije Budja. Ona je zrastla v družini osmih .otrok. Vsi so že pokojni. Samo ona še živi. Ona je še šivilja in gre od hiže do hiže, kjer ostane po par dni pri vsaki in njim vse spozašijc. Hodi veliko peš in jc vsak dan pri sv. maši. Vidi še brez očal in je vedno dobre volj p. Ona je bila rojena na Kamensčeku. Pri pevskem zboru je že 76 let. Nikoli ne izostane od pevskih vaj. Petje v cerkvi ji je vse. Pravi, da brez tega nebi mogla živeti. Jc tudi velika ljubiteljica sv. Rožnega Venca. 2o 52 let moli v cerkvi pred mašo rožni venec, ko se ljudje zbirajo k sv. maši. Vsako nedeljo je kar pri dveh sv. mašah. Rada obiskuje bolnike. Za njeno 90 letnico so jo pevci pripeljali pred oltar ter ji kot znak hvaležnosti zročili 90 belih nageljnov, za dolgo sodelovanje pri pevskem zboru. V slovesnem govoru je govornik poudaril: “ V življenju si nisi nabirala zakladov, ki jih molj in rja razjeta ali uničita. Nabirala si si zaklade ki za večno ostanejo.” Petem je še slika od Katice Hajdinjak iz Hotize. Ona .je že nad 50 let v cerkveni službi, kot zvonarica in mežnarica. Je ob krsti svojega moža. ki je umrl meseča maja 1980. Je v sredi svojih edenajštih otrok, ki so vsi prišli na očetov pogreb in za njeno 50 letnico dela v cerkvi iz daljnih krajev. Ona jo mati dvanajstih otrok. Vse življenje se daruje za lepoto hiže bo/.je. Je vedno nasmejana in daleč naokrog poznana in cenjena. Ko jo kliče dolžnost, je ne ustavi nc dolga pot in ne mraz ali nevihta. S pesmijo na u sl ih krasi oltarje, čisti cerkev, pere cerkveno perilo in pripravlja hostije za sveto daritev. Vsi verski listi, Družina, Ognjišče, Mavrica, Stopinje in Mohorjeve knjige so Nnjena skrb v vasi. Vse celo večkrat ponuja od hiže do hiže, čeravno žanje za to pikre zbadljivke, se za to ne zmeni. Vsa fara ji je čestitala k tej obletnici v cerkveni službi. Lahko bi tudi mi potrdili, ‘da so to najžlahtnejše rožice našega Prekmurja in so nam lahko mnogim za vzgled. Prav je, da se njim daje zasluženo priznanje. Lahko so v počast celemu svetu. Stopinje zaslužijo nas vseh častilke. UMRLA JE ANNA TKALEC Pokojna jc prišla pred dolgimi Jeti, po prvi svetovni vojni iz vasi Srednja Bistrica. Po domače so jih klicali Vag-narovi. Tudi oni so oskrbovali domačo kapelico in zvonili so. Tako so bili vsi daleč naokrog poznani in cenjeni. Anna se je poročila v Chicagu z John Tkalec. Imela sta dvoje otrok, sina in hčerko. Mož je naglo zbolel in Umrl. Ostali so sami že leta 1930. V življenju jim ni bilo nič prizaneseno. Vendar, mlada vdova ni klonila, klub težkemu življenju. Včasih se nam je zdelo, da prikriva svojo bol s šalami. Tako smo v njeni družbi brezštevilno krat- na mesto da bi jokali- smo sc od srca nasmejali. Lahko si pa mislimo, kaj vse doživi vdova, ki je sama nad 42 leti. To ve samo Bog. Priporočamo jo v molitev. Pokojna zapušča hčerko Mary Ray in sina Ivana, . Ta sta ji dala 8 vnukov in eliega pravnuka, pa še dosti ožjih sorodnikov in prijateljev. Pokojna je zadnjih 36 let živela v Chesterton, Indiana. Zadnjih 26 let pri hčerki, v istem mestu. Spadala je 58 let v dr. sv. Anne 179 KSKJ in k dr. sv. Ivana 13, D.S.D. Bila jc dobra krščanska mati in zvesta članica pri društvih. Dokler je mogla, se je rada udeleževala vseh društvenih prireditev in romanj. Bila je tudi podporna članica Slomškovega Krožka v Chieagi. Tako, draga Ančka, sedaj, ko si nas za vedno zapustila, lužno gledamo za Teboj in se vprašujemo, kdo Te bo nadomestil? Prazno bo Tvoje mesto in pogrešali Te bomo. Tvoja zadnja pot iz Chesterton, Indiana na Resurection njivo božjo je bila lepa. Vreme, dne 24. januarja jc bilo, kakor menda nikoli. To je bil dan pogreba tudi moje matere pred 57. leti. Bog ve, kako sem se hotela Tvojega pogreba udeležiti. Žal, moja nezgoda je ustavila tudi druge. V duhu smo Te pa spremljali tja, kjer so Te položili k večnemu počitku, ob Tvojem možu. Naj Ti bo Gospod usmiljen sodnik in bogat plačnik za vse Tvoje žrtve in za dobra dela. Počivaj sladko mirno, dokler se ne združimo nad zvezdami. Vsem Tvojim dragim in ljubljenim pa naše najglobše sožalje. PISMO IZ MELINEC Vse dobrotnike, ki smo pomagali pri zidanju njihove kapele, prisrčno pozdravljajo, ter nas vabijo na blagoslovit- v te kapele. Želijo, naj jim sporočimo, kdaj bomo doma. da bodo zbrali tisto nedeljo. Pu-vedali smo jim že. da če Bog da, bomo doma dne 4. julija in tudi v nedeljo dne 12. julija. Če pic kdo želi drugače, pa naj sam sporoči. Prosim, če mislite potovati z nami v domovino. Lurd in Paris od Julija 2- 25, da se takoj prijavite. Gizclla Hoziah • IVAN TAVČAR: V ZALI VZGOJA OTROK JE ŠE DANES NALOGA DRUŽINE Povest Davek na obresti odvrača od varčevanja Dogodilo se je pa takole: Doma sem v Podlesju in Za-lesnikovi so nam sosedje. Oee ni živel v posebni obilnosti; samo ob velikih praznikih smo jedli meso; drugače pa nam je dostikrat pošla sol in V mošnjici ni bilo beliča, da bi se bila zopet kupila. Sok je opravljal svojo službo dan na dan v Podlesnikovi koči. A, to je poštenjak, naš sok, in najsi je še takovoden in redek, poštenjak je vsekdar in, če bi bilo po mojem, pa bi mu postavljali znamenja o-krog potov, temu odrešeniku gorjanskih rodbin! Streha v Podlesju je postajala od leta do leta slabša; pod njo se Podlesniku ni množilo imetje, pač pa smo se mu množili otroci, ki smo kakor mladi zajčki skakali okrog hiše. Oče in mati sta delala in se že sključila od samega dela, da se mi še sedaj zasmilita, kadar se ju spomnim. Kaj imajo taki ljudje od življenja, to sam Jezus ve! Mi, otročaji, pa smo živeli ob soku in sem zrastel v korenjaka, da sam nisem vedel, kdaj. V Zalesju pa so imeli samega dekleta in bogati so bili. Deset glav lepe živine in tudi še nekaj na posojilu. Prijatelji nismo bili z njimi, ker sta berač in bogatin malokdaj prijatelja. Tudi smo se nekdaj pravdali zaradi malo vrednega brega. Nič ni bil vreden ta breg in če si vsako leto vso travo postrgal z nje-ga, ni bil poln koš! Pa smo se vendar pravdali in srdito smo se tožarili, dokler ni šla kravica iz hleva v Podlesju in je ni bilo nikdar več nazaj. Breg pa je vzel Zalesnik in vsako leto nastrže koš trave z njega. Jaz vam pa rečem, pravdal se ne bom; pravica le lepa reč, lepa reč je pravica, pa bodisi kakor hoče, bogatin lažje dobi pravdo nego berač, in to je, kar sem vam hotel povedati! Od tistih dob je Podles-je pisano gledalo na Zalesja in spregovorili nismo, če smo se kdaj srečali. Pa mi je bilo dostikrat žal in vselej takrat, če sem se srečal na poti z Zalesnikovo Rezo. Kaj bi mi pravili o teh deklinah, ki jih imate sedaj v pogorju. Malo gosposko se ošemari in v cerkev pride, da človek misli: gospodična je prišla iz mesta. Spredaj nič, zadaj nič, in škoda je, 'ce človek samo enkrat glavo obrne za njo — da ne govorim o-pregrešnih mislih, ki so proti takemu otročaju sploh nemogoče! Pa vsaj vsi — razen gospoda Andreja, kateremu bodi v tem vsa čast — vsi torej dobro veste, pri čem smo, in čemu bi še govoril? Če pa vam pravim, da je bila Za-leshikova Reza tiste dni res zala, govorim resnico in malo je bilo gorših od nje. Ali pa nobena! To, kar živi dandanes, to so smeti, zgolj smeti. Reza pa vam je bila zlato in vsakdo se je je lahko veselil, kakor se veselimo vsakega božjega daru. Ne govorim zato, ker me je nekaj časa rada imela; kar je res, in še danes, ko sem star in brez cene za dekleta, pravim in govorim: ZaleSnikova Reza je bila tiste čase najgorša izmed vseh deklet. In pri tem ostanem! Tudi ne tajim, da bi mi ne bila všeč. Všeč mi je bila in rad sem jo že imel, preden sem govoril z njo. Otroci smo prej tu in tam kaj spregovorili; ko pa smo bili starejši, pismo več govoriH in, ker so se roditelji grdo gledali, smo se gledali takisto tudi otroci. Če mi je prišla naproti, sva se obrnila, ali po resnici po-mer, da mi je v srce dobro delo, ko sem stopal mimo nje. Ej, kaj bi govoril! Bodi si že, kakor hoče, lopi časi, ko se mlademu človeku užge srce, da je hipoma vse v plamenu kakor slamnata streha, če u-seka strela vanjo. Poguma, da bi bil z dekletom spregovoril — z besedo se pri ženski vse opravi —, tega poguma seveda nisem imel in samo v cerkvi — Bog mi odpusti greh! — sem se zataknil tu in tam v njen obraz, ko je takisto ponižno in pobožno sedela v klopi ter vestno poslušala, kako je gospod z leče oznanjal, da je ljubezen med žensko in moškim prepovedan, kar se iz nje napravi pregreha. Moje srce pa je bilo takrat trdo in kamenito in na pobožne opomine s svetega kraja sem neprestano odgovarjal sam sebi: “Kaj bi govoril, ljubezen je prav tako od Boga kakor vse drugo na zemlji; in če bi me Zalesm-kova Reza le hotela, takoj me ima, če bi le hotela!” Od takrat je minilo dosti časa, danes pa vem, da ni vse, kar je v ljubezni, od Boga in da ima vrag dostikrat svojo roko vmes! In pri tem ostanem! Repnikovega Tomaža ste tudi poznali. Sicer pa še živi ta slepar, ali ošabnost ga je minila že davno! Tiste dni, ko je bila v naši fari Zalesni-kova Reza najgorša izmed vseh deklet, je bil tudi Repnikov Tomaž v svojem cvetju. Starec — mož je imel denar — je bil dal to strigalico nekaj časa v mesto v šolo, da mu je po nepotrebnem snedel nekaj peharjev srebrnih petič, ki so se pri Repnikovih dedovale od rodu do rodu. Tomaž pa jih je precej pognal in ko je obesil šolo na kot, so bili prazni peharji in drugega si ni pridobil, samo nekaj nemško je čvekal, kar pa pri nas itak ne velja mnogo. In to se je repenčilo po vasi kakor puran, če si ga razdražil z rdečo cunjo. Sedaj je bilo opravljeno po naše, sedaj zopet gosposko. Delalo ni nič; kje tudi, ko se ni nikjer učilo! Po pivnicah je posedalo in za dekleti je lazilo ter menilo, da hoče vsaka Repnikp-vega Tomaža imeti za svojega. Ko bi se mu bili smejali, bi bilo prav; ker je bil pa kup pri starem Repniku, pa je vse častilo malopridnega sina in častili so ga, kakor da je pravi gospod. Pa je bil samo sla-morezec in to, Bog ve, da ja bil pravi slamorezec! In pri tem ostanem! Bil je god svetih apostolov Petra in Pavla in velika maša se je pela v cerkvi na Trati. Nisem ga še pozabil tistega dne in še danes jih kar vidim, kako so ženski in možaki po klopeh molili in prosili svetnike, da bi jih obvarovali toče in nevihte. Kazala je dobra letina tedaj in Materi božji na Gori bodi čast in hvala, da smo jo potem tudi srečno spravili pod streho! Prav na kraju Zalesnikove klopi je sedela Reza in svilnato rutico je imela okrog glave in nikdar se mi še ni videla tako zala kakor ravno tisti dan. Kar med pridigo gospoda kaplana pa se je zgodilo, da se je v cerkev prite-pel Repnikov Tomaž, in sicer potem, ko je bil lep del maše zapravil v gostilni. GotoVo je Če primerjamo življenje današnje družine z družino, v kakršni so živeli naši predniki pred sto in več leti, vidimo ogromno razliko. Prej je bila družina velika, z mnogimi otroki, s tetami, strici in starimi starši. Vsi člani družine so po svojih zmožnostih prispevali s svojim delom pri družinskem dohodku oziroma sredstvom za preživljanje. Vsaka delovna roka je bila dobrodošla, zato so bili tudi otroci zaželjeni. Čim več jih je bilo, tem več so lahko naredili. Od mladih nog so se vključevali v delo in se ob njem postopoma učili vsega, kar so kot odrasli potrebovali. Poleg te delovne vzgoje in izobrazbe, kot bi jo mi danes imenovali, so se ob starših učili tudi vedenja, obnašanja, moralnih norm, torej tega, čemur pravimo vzgoja. Družina je bila tista, ki je pripravljala in pripravila otroka na bodoče življenje. Z uveljavljanjem obveznega šolanja se je začel položaj počasi spreminjati. V šoli so otroci pridobivali druga znanja, kot jim jih je dajala domača hiša; še več: To znanje jim je zagotavljalo poklic, socialni vzpon. Pomnožili so se tudi drugi izvendružinski vplivi, ki so oblikovali osebnostni razvoj in rast mladega človeka. Čim več časa je otrok preživel zunaj doma, s čim več različnimi posamezniki in ustanovami se je srečeval, več različnih spoznanj o življenju in njegovih vrednotah je pridobival. Spoznaval je razne poglede na svet in različna moralna vrednotenja. Td je bilo mnogokrat v nasprotju s tistim, kar je dobival v družini. S splošnim razvojem je postalo šolanje in usposabljanje za življenje zunaj družine vedno bolj obsežno, dolgotrajno in nujno. Družina je imela pri tem vse manjši delež. Koliko še prispevajo starši k vzgojnemu vplivanju na otroke? Je njihov delež vsaj tolik, kot je delež televizije, radia, časopisov, revij? Starši pogosto začutijo, kako veliko moč imajo vsi ti dejavniki pri oblikovanju njihovega otroka. Doživljajo svojo nemoč in prizadeto tarnajo: “Ko bi bilo samo od nas odvisno, bi bil otrok drugačen.” Ali je res, da se je vpliv staršev oziroma družine na oblikovanje otrokove osebnosti tako usodno zmanjšal? So ga res v toliki meri zamenjali drugi, da so starši manj pomembni? Poglejmo, v čem so bistvene značilnosti družinske vzgoje, ki je druge ustanove ne morejo nadomestiti. Osnovna in glavna značilnost razmerij v družini so globoke čustvene vezi med otroki in starši. Otrok, zlasti predšolski, je zelo čustveno bitje in potrebuje za svoj občutek varnosti in sprejetosti, ljubezen in čustveno naklonjenost, ki mu zagotavljata, da mu bodo starši vselej ob strani, da ga ne bodo zapustili. Toliko je nebogljen in nemočan, da sam ne more živeti, zato bi izguba odraslega pomenila zanj konec. — Ljubezen, ki veže otroke in starše, je tudi pot, po kateri se otrok uči imeti druge rad, jih razumeti, z njimi sočustvovati. Le tedaj, če otrok ob ww— bil pijan in tem bolj je bil prepričan, da ga mora vsako dekle rado imeti. (Dalje) starših uživa ljubezen, jo bo znal dajati tudi drugim. Če je bil sam deležen razumevanja in sočustvovanja, bo sposoben z razumevanjem in človeškim občutenjem ravnati z drugimi. To so tiste tipične človeške poteze, ki napravijo človeka celega človeka; brez njih bi bil razumni avtomat brez pravega človeškega občutenja. Občutek varnosti, ki ga otrok dobi ob skrbni negi staršev, mu omogoča, da razvije v sebi samozavest, zaupanje v lastne sile in pogum pri premagovanju ovir. Ce doživlja, da šo mu starši vedno ob strani, bo pridobil potreben življenjski optimizem, s katerim. bo sposoben vstopati v življenje brez velikega strahu in negotovosti. Čustvena povezanost med otroci in starši ustvarja še end bistveno posebnost družinskih razmerij, ki je velikega' pomena za otrokov osebnostni razvoj. To je pojav istovetenja med otroci in starši. Otroci svoje starše občudujejo, želijo jim biti podobni, zato jih posnemajo in prevzemajo njihove lastnosti, značajske poteze in navade. Starši so kot model, ob katerem se otroci uče obnašanja, reagiranja in čutenja. Ob njih si oblikujejo osebnost in značaj. Otroci do desetega leta starosti potrebujejo takih modelov za istovetenje, v ftas-protnem primeru prihaja do hujših motenj v dozorevanju osebnosti. Da se otrok lahko z nekom istoveti, mora imeti poleg ugodnega čustvenega odnosa tudi stalni in dolgotrajnejši osebni stik z odraslim. To je nekaj, česar je otrok lahko deležen le ob starših v družinski skupnosti. Tudi . starši se istovetijo s svojimi otroci. Velika ljubezen, ki jih veže nanje, jim omogoča, da vidijo pri otrocih predvsem njihove dobre strani, da imajo pred očmi tisto, kar otrok lahko postane, ne pa tega, kar so otroci sedaj, ko so nebogljeni in neuki. Manj kritični so do otrokovih šibkosti in slabosti. Tudi ta starševska naravnanost, do katere je marsikak objektiven opazovalec pomilovalno kritičen, pomaga otroku doseči in postati tisto, kar' odrasli v njem vidijo in za kar so prepričani, da lahko doseže. Raziskave, klinične izkušnje in opazovanja kažejo, da družinske vzgoje ne moremo povsem nadomestiti z vzgojo, ki jo nudi katerakoli druga institucija, saj nikjer drugod ni mogoče ustvariti tako močnih čustvenih vezi, tako ozkih osebnih stikov kot v družini, kjer se starši čutijo za otroke enako odgovorni kot zase, kjer gledajo v otrocih del sebe in nadaljevanje lastnega življenja. Zato otrok ve, da se lahko k njim vedno zateče po pomoč in tolažbo. Izpolnitve bistvenih potreb, kot so potreba po ljubezni, sprejetosti, varnosti in toplini ne more dobiti otrok nikjer v tolikšni meri kot v družini. Čeprav se je družina v stoletjih po svoji zunanji podobi zelo spreminjala, je bila vedno mesto, ki je otroku dajalo zavetje. Tudi pri spremembah, ki jih lahko pričakujemo glede življenja družine, njene vloge v družbi, njenih medsebojnih odnosov, bo še vedno njena naloga zadostiti človekovim osnovnim socialnim potrebam. (Priloga “Družina”'— januar 1981) —_—o--------- Darujte v Korotanov potovalni skad! Cleveland, Ohio— Več kongresnikov v Washingtonu je že izrazilo mnenje, da bi varčni ljudje rajši vlagali prihranjen denar na banke ali posojilnice, če jih država ne bi priškrnila z davkom na obresti. Davek na obresti smatrajo ljudje za krivičen, ker je obdavčen denar, od katerega so itak že morali plačati davek. Denarni zavodi pa se pritožujejo, ker ljudje nočejo vlagati prihranjenega denarja, banke in posojilnice nimajo dovolj denarja za posojila za nakup hiš, kar je zelo škodovalo gradbeni industriji. Vodstva denarnih zavodov so že predlagala novi Reaganovi vladi, da naj pri davkih upoštevajo voljo in prizade- Varnostni nasveti za ženske NA CESTI — Ne bodite brezskrbni s svojo ročno torbico. Nosite jo tesno ob telesu, obrnjeno tako, da se zaponka odpre na notranji strani, torej ob telesu. Kadar vstopate na avtobus, imejte drobiž pripravljen in sicer predno pridete do avtobusne postaje. Žeparski tatovi so najbolj aktivni in uspešni v gnečah, ko ljudje vstopajo v avtobuse. V neobljudenih ulicah hodite po sredini pločnika in pazite na parkirane avtomobile, če v kakšnem sedijo sumljivi ljudje. Če se vam približa sumljiva oseba, prečkajte cesto ali spremenite smer. Nikoli se ne zanašajte, da je kdo drugi prijavil policiji sumljivo osebo. Storite to takoj sami ob najbližnji priložnosti. Imejte policijsko telefonsko številko vedno pri roki pri svojem telefonu. Ne hodite sami po ozkih prehodih med hišami, kjer ne vozijo avtomobili, ali po praznih parkih, posebno ne v mraku ali ponoči. Če vam kdo sledi in imate pri sebi kakšne dragocenosti, je poštni nabiralnik v stiski kar dober prostor, da v njega spustite, kar bi vam zasledovalec mogel ukrasti. Če to izkoristite, obvestite potem takoj pristojni poštni urad, ki vam bo vrnil vašo lastnino. Če morate iz kakršnih koli razlogov imeti pri sebi večjo vsoto denarja, pazite, da nikdo ne vidi in ne sumi. Sami si boste povzročili hude posledice, če hodite brez spremljevalca v nočne klube. Vsaka pot je ponoči nevarna. vanje ljudi, ki z varčevanjem skrbijo tudi za svojo prihod-njost in jih naj ne odvrača od varčevanja z davki na obresti. Denarni zavodi predlagajo vladi, da bi bil v davčnem letu 1981 - 1982 spregledan davek na obresti v višini $200 - $1000 za posameznika in $400 do $2000 za družino. Kot je razvidno, ' bi bili davka na obresti oproščeni varčevalci z razmeroma majhnimi hranilnimi vlogami, do-čim bi velike vsote obresti še bile obdavčene. Denarni zavodi, predvsem tisti, ki posojujejo denar za nakup hiš (mortgage), so prepričani, da bi ljudje več svojih prihrankov vlagali na banke in posojilnice in bi s tem bilo hitro pomagano tudi gradbeni industriji, ker bi te imele na razpolago več denarja za posojila. V SPOMIN OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI . LJUBLJENE ŽENE, MAME IN STARE MAME MARIJE ŠUŠTERŠIČ roj. Kocjan Dotrpela je in nas zapustila 10. februarja 1977 Ljubili smo Te v življenju, ne bomo Te pozabili v smrti. Žalujoči: Tomaž — mož; Frank, Tomaž z družine* Joško — sinovi; ter ostalo sorodstvo v Ameriki in v Sloveniji. Berwyn, 111., 9. feb., 1981. ISKRICE Vse rože 'prihodnosti so v semenih sedanjosti. —Kitajski pregovor Kjer je življenje, je upanje. —Cervantes Prijaters Pharmacy St. Clair Ave. & E. CS St. 301-1212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS. MALI OGLASI K-Pad Newly reconditioned, with | rubber pad and circulating pump to provide warm heat to individual in sick bed. Same as used in hospitals. Call 431-0628 for price. Reasonable. (x) WANTED FOR HOUSEWORK Once every 2 weeks. Call 261-7740 or 761-4270. (16-17) ACCOUNTING OFFICE Full or Part time. Typing required. Must understand Slovenian or Croatian. Call bet. 9 a.m. and 5 p.m. — 881-5158. (X) FOR SALE 6 room brick home. 3 Ige. bdrms. Marcella. Lge. lot. 2 car garage. Mid 50’s. Call after 6 p.m. — 531-3416. (14-19) HIŠA NAPRODAJ 6-sobna enodružinska z garažo za V/o avta, v collin-woodski okolici. Kličite 481-0509 med 6. in 8. uro zvečer. (15-22) _________________________- FOR RENT 2 family — 4 rooms, up. $175.00 per mo., plus security. Call after 6 p.m. 268-2337 (15-17) BRICK BUNGALOW 3 bedr., I'/c baths, fenced yard. Grovewood & Waterloo area, $48,800. Call 692-0718 for appt. (15-20) WANTED PART TIME HELP Gen’l office work, check invoices, answer telephone, approx. 20 hrs. a week. A.M. or P.M. Steady. Call J. Katz, 696-3600 Tex. Rite Products 2104 Superior Ave. Cleveland, Ohio (16,17) ■MV' V BLAG SPOMIN NAŠIH UMRLIH SORODNIKOV OB PRVI IN DRUGI OBLETNICI: 1 VEHOVEC STANISLAVA Umrla 16. februarja 1980 Mirno počivajta v tihem grobu, kjer ni bojev ne trpljenja, do angelskega klica, k obnovljenemu življenju. Žalujoči: FRANK Umrl 9. februarja 1979 Gospod, daruj jima večni mir, naj večna luč jima sveti, ker Ti si vse dobrote vir, uživajta naj pri Tebi raj nebeški. Nečak SLAVKO MILLER z družino in ostali sorodniki. Euclid, Ohio, 9. februarja 1981.