▼ gotov**. Leto LXVL, št. 59 LJubljana, ponedeljek 13. marca 19» Cena Din L— SLOVENSKI Unaja ™* dan popoldne, izvzernai nedelje m praznike. - ineeraa do 90 peut * ^ rirV 2° VT8t 0111 260 «J 100 do 300 vrat I Dto 8.-. večji inserati petlt ~™ *•— Popuat po dogovoru, inaeraun davek posebej. — »Slovenski Narod< ralja meeečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNldTVO LJUBLJANA. Rnaftjeva ulica st. 6 Telefon St. 3122, 3123. 3124, 3125 ln 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, LjubljansKa ceem, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon it. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351 V NEMČIJI GRE VSE PO PROGRAMU Po programski zmagi Hitlerja je včeraj Hindenburg „v počastitev nacionalne zmage" proglasil Hakenkreuz za državni simbol — Do povratka carstva ni več daleč Berlin, 13. marca. Včeraj opoldne je državni kancelar Hitler prečkal v nemškem radiju deklaracijo, ki so jo prenašale vse nemške radio postaje. Hitler je pri tej priliki objavil, da je državni predsednik Hindenburg podpisal naslednji ukaz: »Na današnji dan, ko se vsa Nemčija spominja pod črno-belo-rdečo zastavo padlih sinov v svetovni vojni, odrejam iz lastne pobude, da je smatrati od danes dalje do končne ureditve tega vprašanja črno-belo-rdečo zastavo s kljukastim križem za državno zastavo Nemčije, črno-belo-rdečo in hitlerjevsko zastavo s kljukastim križem veže dična prošlost nemške države z močnim prt - -orodom nemškega naroda. Zdriiatev teh dveh zastav naj simbolizira moč države in notranjo slogo vseh nacionalnih krogov nemškega naroda.« Hitler je imel nato kratek govor, v katerem je najprvo poveličeval ta odlok Hindenburga poudarjajoč, da je s tem dvignjen simbol narodnih socialistov za simbol nemške države in nemškega naroda. Z vseh javnih poslopij bo odslej plapolal ta simbol narodnosocialne stranke kot inak zmage nacionalne revolucije. V tem zgodovinskem trenutku se mora ves nemški narod s hvaležnostjo spominjati starega feldmaršala, ki je iz lastne pobude izdal ta zgovodinski ukaz. Naša skrb pa bo, je naerlasil Hitler dalje, da nikdar več ne izgubimo oblasti v državi, ki smo jo prevzeli in ki je dobila s tem najvišje priznanje. Kot vaš voditelj vas v imenu narodne revolucije pozivam, da branite obstoj in čast novega režima na tak način, da bo lahko stopil v zgodovino enakopraven s starimi odločnimi tradicijami Reicha. Z današnjim dnem je zaključena prva etapa naše zmage in s tem stopamo v drugo etapo našega dela. Naša naloga je sedaj, da stabiliziramo sedanje stanje v državi po točnem programu. Zato odrejam, naj vsi člani stranke vzdržujejo najstrožjo disciplino in se izogibajo vsake akcije posameznikov. Le tedaj, če bi nasprotniki nacionalnega pokreta skušali s silo se upreti obstoječemu redu ali če bi dejansko napadli naše povorke, je treba proti njim takoj nastopiti s silo. Ob koncu je Hitler še objavil naredbo notranjega ministra dr. Fricka, da se morajo v počastitev zmage nacionalne revolucije na vseh javnih poslopjih od ponedeljka za dobo treh dni razobesiti črn o-belo-rdeče zastave s kljukastim križem. Občinske volitve na Pruskem Berlin. 13. marca. Včeraj so se vršile po vsem Pruskem komunalne vo-htve. Vlada je polagala na te volkve izredno važnost in je najaktivnejše sodelovala v vo&lmi propagandi, zlasti na ta način, da je onemogočila nasprotnikom vsako voiilkio reklamo. Seveda je vlada zmagala na celi črti. Volima udeležba je bila dokaj mam»ša, kakor pri nedeljskih državno-zborskih in dežebiozborskih volitvah. To je v nemafi meri posledica dejstva, da so vsi nasprotni voditelji in agi-tatorii v zaporih, n/tihove organizacije pa razpuščene. Uradni korrmnške previdno nagJaša. da m prišlo do »vec?ih nemirov«, molči pa seveda o tem. da so Hitlerjevo napadalni oddelki, ki so jih iz vse Nemčije vrgli v Prusijo. izvajali tak teror, da si nasprotniki skoraj niso upali na ulico. Zato je raz-mriljivo, da so narodni socialisti ponekod dobil)! absolutno večino, v največjih primerih na imajo skupno z Ve-lenemci večino * občinski-h in okrožnih odborih. Točne števiTKe so zaenkrat znane za Berlin. V Berlinu je glasovalo 2,672.050 volilcev (pri nedeljskih volitvah 2,982.000). Dobift so narodni socialist: 985.243 (pri voli-tvah v nedeljo 1032342). socialni demokratje 565.943 (647.892), komunisti 499.847 (729.902). centrum 119.939 (148382). Hugenberg-Papenov blok 311302 (326.967). nemška ljudska stranika 17.920 (25.921), Voticsdienst 14.325 in državna stranka 52j671 giasov. Poboji vsepovsod Pariz, 13. marca. AA. Iz Magde-burga poročajo: Včeraj je v okolici mesta prišlo do krvavega spopada med nacionalnimi socialisti in njihovimi političnimi nasprotniki. Pri tem je našel smrt neki odbornik magdebur-ške občine, več oseb je pa ranjenih. Pariz. 13. marca. AA. Iz Strass-bourga poročajo, da so tam varnostni organi, ki pozorno zasledujejo vse. kar se doga.'a v trd.njavs.kem pasu. aretirali nekega Nemca, ki se je mudil v vojaškem taborišču v Bi tebe ju in vohunil za Nemčijo. Prijeli so ga. ko se je hotel vrniti v Berlin. Nemčija in Italija izigravata razorožit« konferenco Hoteli bi preprečiti uspeh konference, da bi se mogli Se nadalje neovirano oboroževati Pariz, 13. marca Po mnenju francoskih listov* stopa razorožitvena konferenca ta teden v odločilni stadij. Te dni se bo odločila nadaljnja usoda konference. Gre za to. da se sprejme začasni razoro*itveni sporazum, ki bi obsegal zgolj glavna razorožitvena načela brez podrobnih določb. na_ kar naj bi se konferenca za nekaj časa odgodila. Takemu reševanju razorožitve-nega problema pa se upirata zlasti Nemčija in Italija, ki kažeta vedno bolj očito svoje stremljenje, da bi preprečila vsak večji uspeh konference ln tako obdržali proste roke glede svojega oboroževanja. Tako postopanje Nemčije in Italije pa ima na drugi strani za posledico vedno tesnejše sodelovanje med Anglijo in Francijo ter njunimi zavezniki, tako da je malo verjetno, da bi Italija in Nemčija dosegli svoj cilj. Pertinax piše v »F/cho de Pariš«, da bo najbrž prišlo do sklenitve ožje pogodbe med Anglijo in Francijo ter ostalimi državami, Nemčiji in Italiji pa bo dano ^aa pro_ sto. da se tej pogodbi pridnižita rJi pa ne. Pariz, 13. marca. AA Razpravljajoč o razorožitvi piše v današnji številki »Lex-celsiorja« Marcel Peuillv med drugim to-le: Ge za to, kako dolgo in do kam bo mogla Nemčija igrati komedijo z razorožitvijo in revizijo mirovnih pogodb, in kako dolgo jo bo pri tej igri podpirala Italija. Morda Mussolini še ni opustil načrta o mednarodni konieremci velesil, ki so podpisale mirovne pogodbe, in ki naj bi se vršila v Stresa, Pallanzi. Milanu ali Torinu. Zdi se, da je italijanska vlada vendarle preveč oprezna, kakor pa da bi se spuščala v take negotovosti. Zato bi italijanska vlada raje videla, da izide pobuda za tako konferenco od strani predsednika angleške vlade. Macdonald s svojega se- danjega vidika pa rudi ni naklonjen ka-koršnikoli prigodi. Je bolj za načrt svojega bivšega tovariša Hender-sona, ki pred laga, naj razorožitvena konferenca sprejme vsaj načrt bodoče razoroži t vene konvencije. V tem načrtu naj bi b;la samo načela splošne razorožitve. Načela imajo to dobro stran, da ne zahtevajo velike preciznosti in številk, ki bi o njih diskusija lahko trajala do neskončnosti. Toda francoska delegacija s podpredsednik Ilija Mihajtović. Na seji so razpravljali o pro-r?Jamski razpravi v Narodni ?kii*v~*;irn. Za razpravo ie prijavljenih od poganskega kluba JRKO 53 srovorn'kov. Predsedstvo Narodne sikupščine je danes objavilo, da se bodo prioenši z jutrišnjim dnem za dobo proračunske Taz.prave vršile dnevno po tri seje Narodne skupščine iti sicer ob 8-30 dopoldne, ob 4. popoldne in ob pol 10. zvečer. Izrecno opozarja na to, da se bodo seie pncenial^ točno. Vrstni red govornikov bo določen v naprej in se naknadne priiave ne bodo sprejemale. Po vsej priliki bo trajala do srede ponoči, tako da se bo načelno giasova-mje o nro^n Stmu vršilo naibrže v četrtek dopoldne. Proračunska raziprava se bo pričela danes popoldne. Nalezljive bolezni v naši banovini Ljubljana, 13. marca. V >SiužbeiK-m Iistu< kr. banske uprave dravske banovine so objavljeni statistični podatki o nalezljivih boleznih v dravski banovini v preteklem letu. škoda, da se ni našel nihče, ki bi bil te suhoparne podatke opremil s potrebnim komentarjem, da bi bili dobili razumi ji vejšo in točnejšo sliko o zdravstvenih razmerah v naši banovini. Tako pa imamo na razpolago samo številke, pa tudi te nam marsikaj povedo. Tifuzne bolezni smo imeli lani v 5S5 primerih, smrtnih primerov je bilo 35, v oskrbi je ostalo ob Koncu leta še 42 bolnikov Griža se ie bila pojavila v 610 primerih, od teh je bilo 44 smrtnih, v oskrbi sta pa ostal ob koncu leta še 2 boLnika. škrlatinka je bila v 1188 primerih, smrtnih je bilo 32. v oskrbi je ostalo še 40 bolnikov. Zelo močno so bile razširjene ošpice, ki so se bile pojavile v 3838 primerih, a smrtnih je bilo le 12 in v oskrbi je ostalo 5 bolnikov. Skoro enako je bila lani razširjena davica, ki se je bila pojavila v 3809 primerih in je zahtevala 213 žrtev, v oskrbi je pa ostalo ob koncu leta še 225 bolnih otroK. šen se je bil pojavil v 771 primerih, smrtnih je bilo 28. v oskrbi je ostalo še 18 bolnikov. Dušljivi kašelj, ki se je bil pojavil v 1398 primerih, je zahteval 5 žrtev. Velik je odstotek žrtev pri tetanu. ki se je bil porjavil v 60 primerih, pa je bilo 23 smrtnih. Otrpnjenje tilnika je bilo v 96 primerih, od teh 4 smrtni, norice v 114. otročnična vročica v 64, od teh 22 smrtnih, vranični prisad v 27, od teh 3 smrtni, nalezljivo vnetje mož-ganov v 23, od teh 5 smrtnih, rdečke v 168, hrrp-a v 1-69. smrtnih 8, steklina v 4. vnetje pri-ušcane slinovke pa v 2. in velfte-k >La Večer konservatoristov Ljubljana, 13. marca. Ljubi ianski konservatoristi 6o priredili v soboto svoj tradicionalni zabavni ve>Se>r. Številna publika, ljubljanske prominentne osebnosti, starši gojencev koneeTvatorija, ter profesorski zbor z ravnateljem Hubadom na čelu so napolnili veliko kazinako dvorano do kraja, tako da pe na plesišču vladala velika gneča in je skoro primanjkovalo prostora. Točno ob 9 so izvajali gojenci konzervatorija zabavno točko >Verd:ana<. Tenorist Ivica Krm potic, aklamtrani Vašek pri produkcijah operne šole, je nastopil kot zabavni T ruba mol. Sopran i stki Pepca Dolenčeva in Mira Gnusova sta se odlikovali, prva kot Rigaida. druga pa v vlogi Travaide. Mnogo smeha je vzbujal znani baritonist iJrago Žagar kot Flagioletto, da ima zmisel za zabavne vloge, je pokazal, 9;cer tako resni pevec Tone PHrovčič kot Radafjcile. Tekst Verdiane je nanizal kons. Svigelj iz najbolj znanih Verd-jevih opernih arij, muzikalno pa sta jo prepleskala (kakor je pisalo na programu) v živahen jazzovski ritem mlada komponista Adamič in Zebre. Posebno 1 sta ugajala melodiozni tango don na e mobi le«. Agilni konservatoristj so zadovoljni tudi z mater elno stranjo prireditve. Ljubljanska publika }e s tem poka7ala veliko razumevanja za stremljenja ambicioznih konservatoristov, ki bodo porabili Č sti dobiček pri-redatve za izpopolnitev strokovne knj žnice in glasbene literature ter za subvencioniranje prepotrebn.h konservatoristih ekskurzij- Kitajska protiofenziva Toktjo, 13. marca. AA. Kitajski oddelki so vprizodli Iftite napade na prelaz Hsifenku, ki bi ga radi vnovič zavzeli. Napadi se ponavljajo že od četrtka. Snoči pa so japonski oddelki prešli v protinapad in pregnali Kitajce. Na kka)ski stratii ie bilo 200 mrtvih. Tudi Holandska se boji za svoje zlato London, 12. marca. AA, Iz Haaga poročajo: Holandski uvoz je zmašaj v prvih dveh mesecih letošnjega leta 181 mitojonov, izvoz pa 113 milijonov £o!dfi.narjev. V teh številkah pa n>i vsebovana trgovina z zlatom in srebrom. Holandska narodna banka j«e sklenila, da ne bo dajala več zdata drugače kakor samo proti potrdilu holandske centralne bamke. To pomeni omeivtev prodaje zlata zasefocurn bankam, nikalkor pa ne opusiitjve rrgovfai-e z zlatom pri podpiranju medharodreih devrz. Neresnične vesti o Lotnbarju Ljubljana, 23. marca. Včeraj m davi so »e po mestu razširile vesti, da se je Lombar v zaporu obesil. Informirali smo s« na sodišču in zvedeli. da so te vesti neresnične. Lombar je zaprt v samotni celici Steviflca 155, je popolnom t zdrav in ne misli na samomor. Pac pa je davi prosil, naj mti prrneso papir in potrebne tiskovine ter listane, da bo vložfl ničnostno pritožbo odnosno prodn)o glede revizij« procesa, Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2305.40 _ 28M5.76, Berlin 1357.91 — 1368.71, Bruselj 801.36 do 806.29, Curih 1108.35 — 1113.85, London 197.64 — 199.24, Pariz 225.32 — 236.44, Praga 169.84 — 170.70, Trst 291.29—293.(59. Avstrijski Šiling v privatnem kliringri 9.06. INOZEMSKE BORZE. Curih; Pariz 20.33, London 17.8S Bruselj 72,30, Milan 26.3250, Madrid 43,75. Aeterdam 208, Berlin 122.70, Dunaj 72.91 da 57.90, Sofija 3.70, Praga 15.3250, Var&a«» 58, Bukarešta 3.08. Postani in ostani Slan Vodnikove Strnu 8. /SLOVENSKI NAROD«, človeka vrednih delovnih pogojev,< ne bi napravili ničesar. Tudi danes v naraščajoči krizi so ljudje, ki se ne boje boja za obstanek, toda kje naj izrabijo in izkoristijo svoje moči v osebni blagor in v kori9t skupnosti? Sovjetska Rusija je jasen vzgled, da kolek ti vistični red ne more izboljšati tega stanja. Nikjer ni nobenega znaka, ki bi kazal na utemeljenost preloma z individualistč-nim duhom v prilog ublažitve eksistenčnega boja in še manj za povzdigo splošnega blagostanja. Pač pa so znaki, ki kažejo, da bi ne bik) bolje niti tedaj, ako bi se uveljavilo načelo nasprotnikov >meščanskega svetat, da gospodarstvo ni zasebna zadeva posameznikov. Spoznanje, da je vsako podjetje del celotnega gospodarstva in da služi skupnosti, vodi do prepričanja, da vrši posameznik s svojim delom veliko n-luiro človeški družbi. Skupnost je zato zmerom intercsirana na prospevanju posameznih podjetij. Vsa« dan slišimo, da je tako zvani kapitalistični gospodarski ustroj kriv sedanjega kritičnega stanja Kolektivisti se radi poslužujejo te fraze, da bi zatrli v posameznikih zaupanje v Individualistično gospodarstvo Kdor pa zna primerjati in ločiti dobre in slabe strani individualističnega in kolektivisticnega reda, ve, da tu ne gre za nikak kapitalizem, ampak za ustroj človeške narave. Ali ni značilno, da zmaguje zadnja leta na področju državnih, gospodarskih in političnih interesov načelo individualizma, da pa se širi istočasno med ljudmi ideja kolektivizma? To se pravi med onimi, ki pričakujejo, da bi se mogli Kot del množice okoristiti na račun drugih. Nihče, ki stremi za napredkom in čigar zmožnosti presegajo povprečnost, ne more biti za kolektivizem, ki ne pozna samozavesti in ustvarjajoče volje posameznika do dela — TJ. S. Občni zbor MK Ilirije Včeraj zjutraj se je vršil v hote-ha Štrukelj občni zbor Motokolesarske Ilirije, enega najstarejših naših športnih društev. Predsednik g. Zalokar je pozdravil navzoče, se spominjal pokojnih članov in «rat-ko poročal o delovanju društva, ki je btk> vsestransko zadovoljivo. Iz tajniškega poročila agilnega g. Jakoba Gorjanca je bilo razvidno, da je beležila Ilirija tudi v minulem letu prav lepe uspehe, tako kolesarska, kakor tudi motociklistična sekcija. Med kolesarji si je priboril več prvih mest Abulnar, ki je postal vreden naslednik Šolarja, naravnost senzacijo je pa vzbudil naš dirkač Starič iz Kranja, ki je lani na dirkališču v Zagrebu prispel kot četrti na cilj za slovitima angleškima dirkačema Buttlerjem (srebrna pšica) in Bekketsom (rdeči vrag) ter letečim Dancem Nil Soe-rensenom. Pustil je za seboj štrbana ln Urosča in postavil m đfirfcalni progi nacijonalni rekord, ki je samo za nekaj petin« slabši od internacijonalnega. Postal je ljubimec zagrebške publike in v Zagrebe so ga proglasili za >Letečega Kranjca«. Blagajniško stanje, o katerem je poročal g. Frita, je v splošnem povoljno. Po poročilih drugih funkcionarjev, iz katerih je bik) razvidno, da društvo marljivo dela, je bil sestavljen program as bodoče leto, nato so pa sledile volitve. Pri volitvah je bil z* predsednika zopet izvoljen g. Zalokar, za tajnika Kepec, za blagajnika Pritz, v odbor kolesarske sekcije pa Pete, šolar, Martine, Gre gore in Kalan; namestnik Kastelic V športno komisijo: Nar d in, za motosekcijo pa: Jerman, Miklavčič, Mače k. Holzhacker, Krec, namestnik Pimat; v športno komisijo: Pi-penbacher, prof. Ravnik, Kocbeck. Gabrijel Vodišek, Miroslav Zupan, ini. Stanko Bloudek; v nadzorni odbor: Goreč, Goric« nik in Rekar. G. Joso Goreč kot ustanovitelj kluba je bil tudi izvoljen za starostnega predsednika. Zvočni kino IDEAL SIEGFRIED ARNO Ralph Artnr Roberte Lncie Englisch in drugi odlični komiki v sijajni burki Zetffittt Ob 4- 7. in 9. uri zvečer Nesramnost pijanih fantov Ljubljana, 13. marca. Snoči okrog 10.15 se je vračal knjigovodja g. R. s svojo ženo in svakinjo s Črnuč proti LJubljani. Na mostu čez Savo, med Jezico in čemučami, je dohitela trojico večja skupina fantov, ki so baš zapustili bližnjo gostilno. Ko so R in njegovi spremljevalki uvideli, da fantje nekaj nameravajo, so še bolj pospešili korake, toda fantje so jih dohiteli in zahtevali od knjigovodje, naj jima ženski prepusti. Naravno, da se je g. R. temu uprl in zavrnil fante, naj njega in dami puste pri miru. Naletel je pa slabo. V hrpu so se očividno nekoliko vinjeni fantje zaleteli vanj in mu iztrgali svakinjo iz rok, njega samega so pa pograbile močne roke in še predno se je zavedel, kaj se dogaja, so ga dvignili čez mostno ograjo ter ga očividno hoteli vreči v Savo. V tem hipu je pri vozil mimo neki kolesar, ki ga je knjigovodja prosil, naj mu pomaga Kolesar jo je nemudoma ubral na bližnjo orožnlško postajo. Pijani fantje so se prestrašili, izpustili žrtev in obe dami ter pobegnili. Večina je zbežala pod most, kjer so se skrili. Orožniki so jih pa kmalu izsledili in aretirali. Obema damama se sicer ni nič zgodilo, toda prestali sta hud strah, kasor tudi knjigovodja sam, ki je bil v smrtni nevarnosti. V interesu javnosti je treba nesram-neže eksemplarično kaznovati. Želeti bi tudi biko, da bi orožniki ob nedeljah, ko prihaja na Jezico in v Černuče na tisoče Ljubljančanov, posvetili javni varnosti malo več pozornosti, da se taki napadi ne bodo ponavljan, kar bi bilo tudi v škodo ondot-nega prebivalstva, ki ima vendar od Ljubljančanov lepe dohodke. I ČRNI HUZAR I Iz Trebnjega — Strossmayerjeve proslave, ki se je vršila včeraj popoldne pod okriljem sokol-skega društva Trebnje, se je udeležilo precej tukajšnjega občinstva. Govornik šot. upravitelj g. Saša Dominko iz Dol. Nemške vasi pri Trebnjem, je seznanil navzoče z delom in uspehi velikega pokojnika in je posebno poudaril, da je bil Strossmaver kot svečenik vedno med prvimi in odločnimi borci jugoslovenstva. Društveni moški pevski zbor je odpel par pesmi, učenci osnovne šole so pa nastopili z deklama-cioami. Proslava sama je uspela kar najlepše — pogrešali smo pa tudi to pot onih, ki jih pri takih in sličnih proslavah ne opazimo nikdar. — Vozne olajšave za poset Trebnjega. Kakor je bik> ie objavljeno, je Trebnje uvrščeno med letovišča. Zato veljajo za tujce, ki prihajajo v naš kraj, vse ugodnosti letovišča, predvsem olajšava potovanja po železnici. Tako znaša za časa sezone popust 50%, Izven sezone pa 25% in to za tujce, ki prebijejo v kraj-u predpisani čas. Letos bo Trebnje na tujcih prav gotovo mnogo pridobilo, posebno pa ko bo zopet uveden izletniški vlak, ki ima pa še posebne vozne olajšave. Tujsko prometni pri-pravijaini odbor je stopil v stik z dolenjskim društvom >Krko< v Ljubljani in bo v najkrajšem času organiziran večji izlet v Trebnje. Trebnje bo tudi razstavilo na razstavi >Dolenjeke< ob času ve le sejma in vse kaze, da bo tujski promet letos za nas posebno zadovoljiv. Prosimo le podpore vseh naših pridobitnih krogov, ki naj omogočijo predvsem potrebno reklamo in pa razstavo, ki jo pripravljamo. DeJnjmo za povzdigo kraja! — Oto grobu Antona Urbarvčiča. Preteklo soboto je bil pokopan na Čatežu po** Zaplazom širom Dolenjske znani gostilničar Anton Urbančič, ki ga je nenadoma zadela kep. Pokojnik je užival v vseh kra-jrh Dolenjske največje simpatije prebivalstva, posebno pa je bila znana njegova izletniška gostilna pod >Zaplazom<, katero vodi sedaj njegov sin. Pogreba pokojnika so se udeležili številni znanci rn prijatelji iz vseh krajev, posebno pa je bilo mnogo izletnikov, ki posečajo priljubljeno izletniško točko na Čatežu le leto za letom. Za pokojnikom žaluje ne samo njegova rodbi- na* temveč vsakdo, ki ga je posnaL Mir pralra njegovemu. Žalujočim naše iskreno Vsi lastniki dvokoles, ki so plačali takso pri oddelku finančne kontrole, naj dvignejo prometne knjižice pri županstvu takoj. Oni pa, ki takse še niso plačali, naj se pa v zadevi vseeno prijavijo tudi pri županstvu, ki bo uredilo prejem knjižic n* način, ki bo strankam najbold prikladen, da jim ne bo treba po iste osebno k davčni upravi v Novo mesto. I ČRNI HUZAR I Iz Trbovelj — Predavanje o novem obrtnem zakonu. V petek se je vršilo v loka*j Društva rudniških nameščencev na Vodah predavanje o novem obrtnem zakonu. Predaval >e ob številni udeležbi centralni tajnik Zveze privatnih nameščencev dr. Kosti iz Ljubljane, ki je obširno tolmačil vse ugodnosti ter socialno zaščito, ki jo nudi nameščencem novi obrtni zakon. Službeno razmerje med rjd-niškimi nameščenci in njihovimi delodajalci je v bodoče urejeno na podlagi novega obrtnega zakona, preje je bilo pa na podlag rudarskega zakona, ki pa je bil glede zaščite mnogo slabši nego je novi obrtni zakon. Ta vsebuje socialno zaščitne določbe za nameščence in delavce, pa tudi za nameščence, ki uživajo po novem zakonu posebno zaščito. Zakon deli nameščence v dve kategoriji, v take, ki vrše višje netrgovske posle, t j. specijalno tehnično znanje in v nameščence, ki vrše pisarniške in njim enake posle. Po novem zakonu spadajo tudi rudniški pazniki med nameščence. Predavatelj je obširno razložil službene pogodbe, uveljavljenje odvovednega roka, vprašanje po novem dopustov, odpravnine, določbe o spričevalih itd., ter zaključil, da novi obrtm zakon pomeni velik korak naprej v naši zakonodaji. Rudniški nameščenci so lahko zadovoljni, da so pod zaščito tega modernega in naprednega socialnega zakona. Za svoja izvajanja je predavatelj žel zasluženo priznanje. Z Jesenic — Doba kulturnih prireditev in občnih zborov. V zadnjih dneh se je vršila cela vrsta občnih zborov in prireditev. V petek zvečer je bil občni zbor SK Bratstva v Kazini, dočim je SK Svoboda zborovala včeraj popoldne v Delavskem domu. Popoldne je bilo zborovanje železničarjev pri Paaru, Gledališki odsek Sokola na Jesenicah je v nedeljo popoldne vprizoril veseloigro >Stu-dentje smoc. Veseloigra je sijajno uspela, izvrstna je bila Berlotovo režija. — V nedeljo zvečer je pevski odsek Svobode v Delavskem domu priredil koncert slovenskih narodnih pesmi, ki je pokazal lepo harmonijo zbora, Sokol na Javornikj je pa vprizoril dramo »Rožmarin<. Krasni češki film »Pred maturoc ni bil posebno obiskan, — Sprememba posesti. Hišo posestnika Ignaca štefuca, ki stoji sredi Jesenic, je kupil trgovec Ivan T ram i Ček. — Preureditev sokolskega telovadišča. Jeseniški Sokol bo popolnoma preuredil svoje letno telovadišČe, da bo odgovarjalo in zadoščalo vsem zahtevam moderne telesne vzgoje na prostem. Načrte je napravil g. Drago C erar. — Tragična smrt uglednega posestnika, V petek okrog 4 zjutraj je v hipni duševni zmedenosti 6kočdl skozi okno prvega nadstropja posestnik in gostilničar g. Pavel Le-skovec z Javo mika. Priletel je naravnost na glavo in si prebil lobanjo. Na pomoč je bil pozvan zdravnik dr. Marcič z Jesenic Toda nesrečnemu Leskovcu ni bilo več pomoči, po večurnem trpljenju je podlegel hudim poškodbam. Pokojni je bil daleč naokrog znan m čislan mol Pred letom dni si je postavil novo hišo, neozdravljiva živčna bolezen pa mu je prekrižala vse lepe načrte in ga pognala v prezgodnji grob. Iz Celja —c O svojem potovanju po Visokem Atlasu bo predaval d revi ob 8. vodja meteorološkega instituta ljubljanske univerze g. dr. Oskar Reva na Ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole. Predavanje bodo pojasnjevale zanimive skioptične slike. —c Lovski ples, ki ga Je priredila celjska podružnica Slovenskega lovskega društva v soboto 11. t. m. zvečer v Narodnem domu, je bil zelo dobro obiskan. Prispelo je tudi mnogo zunanjih gostov. Vsi prostori so bili izpremenjeni v zelen gozd in izredno okusno okrašeni. Veselo razpoloženje je trajalo do jutra. Lovski ples spada gotovo med najbolj obiskane in najprijet-nejše prireditve v letošnji sezoni. —c Umrla je v soboto 11. t m, zjutraj v Celju (Pred grofijo 10) v 71. ietu starosti ga. Marija Urchova, roj. Wippk>va, vdova po mestnem stražniku in mati odvetniškega pripravnika g. dr. Karla Urcha v Celju. V celjski bolnici so umrli 10. t. m. 5£letna Helena Apatova Iz Zagrada, lOlet-ni posestnikov sin Josip Šuštar s Kalobja in 1 leto stari sinček perice Leopold Kokal iz Gaberoa pri Celju. Na Zgornji Hudinfji pri Celjm je umrl 21etni tesarjev sinček Ivan Kmecl, na Spodnji Hudinji pa 4 mesece stari sinček delavca Drago Galof. —c SK Hirija (Ljubljana):SSK Celje 7:1 (5:1). V nedeljo 12. t. m. popoldne je bila na Glaziji v Celjn otvorjena letošnja nogometna sezona s prijateljsko tekmo med SK Ilirieo iz Ljubljane in SSK Celjem. Tekmi, ki se je vršila ob lepem solnčnem vremenu, je prisostvovalo nad 600 gledalcev. Gostje so nudili lepo kombinacij*ko i sto in so bili v premoči Več lepih šans pred nasprotnikovim golom so zastrelili. Najboljši mož na polju je bil F Pfeifer. Moštvu SSK Celja se je močno poznalo pomanjkanje treninga. Igralo je požrtvoval- no, a brez smo trene gem polčasu je nudilo nego v prvem. Tekmo cej nesigurno Koti 8: Ilirijo so padli v 7., 8., ti prvega ter v 14. in polčasa, edini gol za minuti prvega poJčasa. kombinacije. V dru- nekoliko boljšo igro je sodil g Ocks pre-2 za Ilirijo Goli za 17., 24 in 44 minu 19 minuti drugega SSK Celje pa v 11. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 13. marca, katoličani: Rozina, Svetovid; pravoslavni, K. februarja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Jaz podnevi — Ti ponoči. Kino Ideal: ženim i posredovalec Kino Dvor: Junaška resnica 2KD: >DežeIa smehljaja< ob 14.15 v kinu Matici Kino Šiška: >Ck>vek z neba< ob 20. Ljubljanska podr. Slovenskega lovskega društva: Občni zbor ob 20. v spod prostorih hotela Miklič. Koncert gospe Pavle Lovšetove ob 20. v Filharmonični dvorani. Sokol II.: Predavanje o jugoslovenskih man linah< ob 20. na 4. državni gimnaziji (realka) Podmladek Rdečega križa: VI. c. raz, I. drž. realne gimnazije, drama >Bratje< ob 15. v Mestnem domu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Ramor, Miklošičeva cesta 20: Trnkoczy Mestni trg 4 KINO »LJUBLJANSKI DVOR« Telefon 2730 BUCK JONES v senzacijonalni pustolovščini Junaška desnica Ob 1-, h 8 ln 9. uri zvečer Iz Kočevja — Nesreča v kamnolomu. V soboto popoldne sta šla dijaka realne gimnazije Maurovič Oton in Dušan Trost v kamnolom mestne občine; plezala sta po razstre-ljenih skalah navzgor. Toda nesreča nikoli ne počiva. Nenadoma se je Mauroviču Otonu odkrušil kamen, za katerega se je držal in je padel tako nesrečno, da si je poškodoval levo nogo in zlomil desno roke. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. R6-theL — Nova trgovina. V hiši g- dr. Sigmun-da je otvoril trgovino z mešanim blagom trgovec Alotfz Wolf iz Male gore. — Smrtna kosa. V soboto je umrla mati kočevskih ciganov Hudorovičev. Pokopana bo v Stari Cerkvi pri Kočevju. — Delo nudi tukajšnja tovarna platna Horak »Kočevje«; sprejme se še nekaj deklet. Dosedaj zaposluje tovarna nad 300 delavcev in delavk. S 1. aprilom prične delati na 2 tretjini. — Županstvo mestne občine Kočevje razglaša. V smislu odloka s reškega načel-stva v Kočevjju se javno razglaša: Kraljevska banska uprava v Ljubljani je poverila Higijenski zavod v Ljubljani z uredbo zaščitnega cepljenja proti škrlatinki v Kočevju. Cepljenje ae bo vršilo v torkih, dne 14.% 21. in 23. marca, vsakokrat ob 9. uri dopoldne, za Šolsko deco; ob 14. uri za predšolsko deco v IV. razredu osnovne šole v Kočevju. Od cepljenja je izzveta le ona deca, ki je že prebolela škrlatinko, dalje deca, ki jo oprosti od cepljenja zdravnik z zdravniškim spričevalom, ali pa ce-pitelj. Starši naj pripeljejo deco k cepljenju čisto in umito, karte >zaščita proti škrlatinki«, ki so jih prejeli ob občine, je prinesti s seboj. — Nogometna tekma. Včeraj je gostoval v Kočevju SK Gradjanski (Bakar) zmagovalec Primorja. Tekma se j« vršila na igrišču SK Dijaški dom. Gradjanski proti SK Kočevju 4:3. Narodno gledališče DRAMA. Ponedeljek, 13. marca: Zadoščenje, Gospa Ghatleena. Red D. Torek. 14 marca: Zaprto. Sreda, 15. marca: Slava in njeni znesetar- ji. Red Sreda. Četrtek, 16. marca: ob 16. uri Voda. Dida- ška predstava. Globoko znižane cene. Izven. Petek, 17. marca: Zaprto. Dijaška predstava v ljubljanski mL V četrtek dne 16. L m. ob 15. uri popoldne se vprizori Vombergarjeva kmetska komedija >Voda< poslednjič v letošnji sezoni. Predstava je namenjena v prvi vrsti dijaštvn, zato veljajo globoko znižane cene, OPERA. Ponedeljek. 13. marca: Zaprto. Torek, 14. marca: Faust. Gostovanje Josipa Križaj a. Izven. Sreda. 16. marca: Pri tren mladenkak. Opereta. Red A. četrtek, 16. marca: Morana. Rad C Petek, 17. marca: Zaprto. Gostovanje Josipa Križaja, V torek dne 14. t. m. gostuje v vlogi Mefista gosp. Josip Križaj, ki je nedavno slavil v Zagrebu 25letnico umetniškega dela. G. Josip Križaj je pevec in igralec najodličn^j-ših kvalitet in kot tak izredno priljubljen pri vsej gledališki publiki. Poleg odličnega gosta nastopijo še: ga. Gjungjenac kot Margareta, ga. Poličeva v vlogi Siebla, ga. španova v vlogi Marte. Fausta poje gosp. Banovec, Valentina g. Janko. Opero dirigira kapelnik dr. švara. Predstava je izven abonmaja. Opereta >Pri treh mladenkah«, ki je napisana na prekrasne Schubertove melodije, se v izpremenjeni zasedbi uvrsti zopet v repertoar naše opere. Prva letošnja vprizoritev bo v sredo dne 15. t. m. za red A Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne yFranz Josefove< grenčice. Beli zobje: Chlorodont ■BB99 Stev. »SLO VENSKI NAROD«, dne tS. marca 1933. Dnevne vesti — Imenovanja- na naši univerzi. Za iz_ redna profesorja na vseučilišču kralja Aleksandra L v Ljubljani sta imenovana dosedanja docenta gg. ing. Romeo Stroj, nik na tehniški fakulteti in dr. teol. Josip Turk na teološki fakulteti, za privatnega docenta na filozofski fakulteti je imenovan profesor učiteljske šole v Ljubljani g. dr. Stanko Gogala, za lektorja francoskega, jezika pa g. Jean Lacroix. čestitamo! — Vpisovanje na oni verzi. Mnogo preveč se je o tem vpisovanju govorilo, raz. burjalo in lagalo, danes nam pa univerza sporoča, da se je dosodaj vpisalo 1400 slušateljev in sluša tel jic. Torej jih od normalnega števila manjka le prav malo, ki se pa lahko vpišejo še 14., 15. In 16. t. m., ko se bo vpisovanje nadaljevalo. Upamo, da se je tuda naša prevroča mladina ohladila in izpametovala ter se vrne k treznemu delu, namreč k svojim studi jam_ — šolnina na univerzi »e lahko plača v dveh obrokih. Slušateljem univerze šolnine ni treba plačati takoj, temveč jo lahko plačajo po vpisu naenkrat ali pa v dveh obrokih. Prvi obrok morajo plačati najpozneje do 15. aiprila, drugI obrok pa do vštetega 15. maja. — Odlikovanje Članov Rdečega križa. Na predlog ministra socialne politike in narodnega zdravja so odlikovani za pocL poro, ki so jo nudili siromašnim in brezposelnim delavcem, tile člani Rdečega križa: Z redom sv. Save m. stopnje odvetnik in predsednik oblastnega odbora RK dr. Viljem K r e j č i, upokojeni prosvetni inspektor in podpredsednik oblastnega odbora RK v Ljubljani Josip W e s t e r. za_ sebni uradnik iz Gustanja in tajnik mestnega odbora Rajko Kotnik, pisarniški upravnik v pok, in skladiščnik oblastnega odbora v Ljubljani Anton Jagodic, soproga trgovca v Šoštanju in blagajničar-ka mestnega odbora RK Ivanka S e n i c a, knjigovodja Mestne hranilnice in blagajnik oblastnega odbora RK v Ljubljani Jo_ sip M e š e k ter zdravnik in ustanovitelj mestnega odbora RK dr. Boštjan E r a t v Dravogradu; z redom jugosl o venske krone TV. stopnje odvetnik in predsednik mestnega odbora RK v Ljubljani dr. Oton F e 11 i c h ter profesor in član mestnega odbora RK v Ljubljani Prane K ob al: z z-sto kolajno za državljanske zasluge pa trgovka iz Pristave in predsednica mestnega odbora RK v Polhovem gradcu Marija G r a š i č. — Izpreniembe v naši vojski. Napredovali so v čin kapitana I. klase kapitan II. klase Franjo Golob, v čin rezerv, poročnika podporočniki Evgen Trisier. Ivan Kron, Branko Polak, Ivan Cesnik, Ivan Bitenc, Ivan Berger, Rudolf Kremling, Ivan Ružič in Feliks Robdnžčak; v čin rezervnega podporočnika naredniki - dijaki Drago Stepišnik, Franjo Zgornibu. Bogomir Pregelj, Vladimir Kuh, Vincenc Košak, Jožef Kos, Viktor Selinger. Franjo SteL ner, Luka Lončar, Pavel Pauš. Leon Eržen, Oton Pancer, Alfred Plancer, df. Jo-sef Tolentin m Veljko Gortan; v čin rezervnega nižjega vojnega uradnika IV. klase ekonomske stroke narednik i-dijaki J. žen. Iv. Miljas. Fr. Pavec, Mirko štre_ ger. Fr. Hribernik, Kari Kerpner, Bruno Prister, Iv. Podolski, J. Golič. A. štreker, Rudolf Krut Milan Junker. Vladimir Lor_ ber. Josip Zakovšek, Janez Kane, Jakob štern Ivan Dodič Franc Kunaver, Milju tin Crevar. Hinko Hiršler. Ivan Kukmaj. ster. Zvonimir Lokar, Franc Košič, Slavko Štancer. Edvard Rupnik. Mihael Plev-nik, Anton Pohar. Vladislav Strgar. Franc Bele. Franc Smole, Viktor Planinšek. Gu- " cv Bobulj. Rudolf Žiška. Ivan Lorenci. AIotcz Konhareler Ivan Herenčič. Leopold Sadler, Milan Pavlovec, Milenko Novak, Ivan Periškič, Miroslav Adler, Ludvik šnuderl. Leopold Košenina, Franc Borko. Jožef Rok ln Vladimir Rodič, v sanitetni stroki pa Franc žgur. Na lastno prošnio je upokojen konjeniški polkovnik Vladimir Seunig: v aktivno orožniško službo so prevedeni rezervni pehotni poročnik Artur Svetlič, artiljerijski poročnik Rudolf Kremling. rezervni zrakoplovni podporočnik Egidij č"eh. rezervni pehotni podnoročnik Dušan Sedlar in rez artiljerijski podporočnik Albm Hrast, v zrakoplovstvo so pa prevedeni artiljerijski poročnik Vladimir Ferenčina ter artiljeri^ka podporočnika Josip čad in Franc Bereinec. — Opozorilo brezposelnim. Iz raznih banovin pribalafa poročila da prihaja zadnje čase v več is mesta naše države — tudi iz najoddaliemelših krajev — vedno več brezposelnih delavcev v nadi. da bodo do_ bili tam kakšno zanoslitev. Ker primanjkuje dela tudi domačinom .navadno ne dobe nobenega dela zato ostanejo brez vsakih sredstev ter prosijo podnore pri dotičnih kr banskih troravah občinah rv huma. nitarnfh ustanovah, ki tim pa zaradi sploš-rse^a pomanjkanja sredstev ne moreio nuditi podr>ore Tako «so T^rKv?tavlien< rajnim nerrrUetnostim in te-žavam ter nimaio niti sredstev za povratek Glede na to svetujemo vsem brezposelnim m tudi drueim. naj ne hodijo iz svojih občin iskati dela v večja mesta, ker ga zelo težko dobe. pa tudi na podpore danes ne morejo računati. — Iz »Shižbenega li»ta«. -»Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 20 z dne 11 L nx objavlja pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita v kmetijski stroki za uradniške pripravnike s fakultetno izobrazbo razpored zvanja uradnikov sodne pisarnice v območju viš. dež sodišča v Ljubiiani in v Snlitu. izpre. membo odredbe o izpitni komisiji za moj. strske preizkušnje zidarjev, tesarjev, kle-sarjev in studenčarjev v toliko, da se vseuč. prof ing Jaroslav F6rster na lastno prošnjo razrešuje dolžnosti in postavlja na to mesto pooblaščeni ing. arh. Dra-gotin Fatur. objave banske uprave o pobi. ranju občinskih trošarin v tekočem letu in v posebni prilogi abecedno kazalo za drugo polletje 1932. kosi 52—104. — Zofootehniki dobe »vojo zbornico. Včeraj so imeli zobo tehnik: savske banovine v Zagrebu občni zbor, na katerem je predsednik njihovega društva A. Fleischer poročal o prizadevanju organizacije, da bi se položaj zoootohnikov zjbol jsal. Zo bo tehniki so si končno priborili svoje pravice, ki so jim zajamčene s posebnim zakonom Po določbah novega zakona bo ustanovljena v Zagrebu dentisti črna zbornica za savsko, dravsko, vrbasko m primorsko banovino. — Vpisovanje na zagrebško rmiverzo. Redno vpisovanje na zagrebško univerzo bo od danes do vštetega 17. t m. za one, ki so bih že vpisan: pa do 22. t. m. Da se onemogočijo nemiri na univerzi, bodo puščali v poslopje samo studente z legitimacijami in v določenem Številu. Rektorat je sklenil, da se bo vpisovanje vršilo potom pošte. Strogo je prepovedano nositi na univerzo orožje. — Tujci na našem Jadranu. Dunajsko vseučilišče pripravlja veliko potovanje svojih profesorjev in študentov ob naši in gT*ski obali Pa tudi več nemških univerz hoče organizirati ekskurzije po našem Jadranu. V soboto popoldne je prispela v Split znana filmska igralka Gita Parlo. ki je odpotovala včeraj na Sušak Letos se obeta našemu Jadranu živahnejši tujski promet kakor je bU lani. Prihodnjo nedeljo prispe v Split velik parnik >Saturnia«, ki pripelje 135 potnikov. — Spor v centralni organizaciji rezervnih oficirjev. Deset članov središnje uprave Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov objavlja v beograjski >PoIiti-ki« izjavo, nanašajočo se na izjavo znane, ga beograjskega odvetnika dr. Bogomira Bogiča v zadevi Ratničkega doma. V tej drugi izjavi Je rečeno, da prejšnja izjava ni bila izjava središnje uprave, temveč parno poedinih članov, in da predsednik g. Milan Rađosavljević v udruženju ni delal vednao v skladu in duhu pravil in sklepov uprave, niti je bila ona z njegovim postopanjem vedno sporazumna. Tako je g. Radosavljevič te dni objavil v > Ratničkom glasniku«, da bo 26. marca v Beogradu skupščina, središnja uprava pa o tem še ni sklepala. _ Neupravičeno plačevanje telefonskih govorilnih pristojbin. D. št. 19.127-IUa-1933 Dravska direkcija pošte in telegrafa opozarja vse tiste telefonske naročnike, ki imajo svoje telefone postavljene v javnih lokalih (kavarne, hoteli, restavracije, bifeji, gostilne itd.) in ki zahtevajo za uporabo telefona v lokalnem prometu plačilo pristojbine na § 78. točko U-3 zakona o pošti, telegrafu in telefonu, ki floloča: Z denarno kaznijo od 300 do 5000 Din se kaznuje telefonski naročnik, ki zahteva za uporabo telefona kakršnekoli pristojbine brez odobritve g. prometnega ministra. Ako se to ponovi, se takemu naročniku lahko vzame telefon. — Muzejsko društvo za Slovenijo sporoča svojim članom, da prejmejo v prihodnjih dneh Glasnik XIII in prirodoslovne razprave (1. zvezek M knjige) le oni člani, katerih članarina je poravnana vsaj do incl. L 1930 Ostali pa lahko dobe knjige šele po poravnavi zaostale članarine Odbor prosi vse člane, da plačajo članarino čim prej potom priloženih položnic, ker je od teh vplačil odvisno nemoteno izdajanje publikacij. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Že včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo. Najvišja tempe, r a tura je znašala v Skopi ju 18, v Splitu 12, v Mariboru 8. v Ljubljani 7.6 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.3, temperatura je znašala —1.5. Pri zapeki, krvnem prenapolnienju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v kolku, zasopljenosti. hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz J ose f ova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josetovo« vodo tudi pri nadlogah -din-mkteriialne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj V velikih skrbeh so bili zopet nekateri meščani včeraj, ker niso vedeli, kako bi preživeli nedeljo. Bilo je namreč lepo vreme, pa niso vedeli kaj početi. Za spanje je nekoliko presvetlo, ko tako lepo sije solne e. Kljub temu so mnogi ostali doma in najpogumnejši izmed njih so prišli komaj na promenado. Popoldne se je meščanom zdelo izredno prijetno v okolici, zlasti tistim ki so se krepčali po tako utrudljivem sprehodu na številnih postajah, v preljubih gostilnah. Mladina Je pa idealnejša. zato je naskočila bližnje hribe. Zlasti mnogo je bilo izletnikov na šmarni gori. Zdaj se večina bivših smučarjev vadi v turistiki. odkar ni več snega. Promet na tramvajski progi med št. Vidom in Ljubllano je bil poooldne zelo živahen. Posebno mnogo mladine je pa bilo pri nogometni tekmi, kjer so se ljudje še najbolj razživeli. kot se Ljubljančani le ob poseb. nih prilikah Lahko si mislite, kako je bilo občinstvo navdušeno že zaradi tega, ker sta nasprotnika remizi rala Ker je bila včerajšnja nedelja Gregorjeva, so se ženili ptički kar na debelo. To Je pa tudi nekoliko vplivalo na mlade izletnike v zgodnji pomladanski naravi. —lj Ponoči je padla »tanca, ki je debelo pokrila polja in vrtove, v mestu je pa pobelila strehe, da so tudi meščani zjutraj zvedeli za njo Škode ni napravila nobene, ker je narava še v zimskem spanju. Danes imamo krasno vreme ter Je solnee naglo pobralo slano, toplota se je hitro dvigala Zdaj že lahko upamo, da bližajo, ča se pomlad ne bo več kapitulirala pred zimo. Hujša mraz bi lahko pritisnil le. če bi zopet zapadel sneg. ki ga pa najbrž ne bo več. Za včeraj so ga napovedovali nešteti vremenski preroki, pa so se jim po- šteno povesili nosovi ob krasnem vremenu. Tistim, ki se zanimajo za vremenske pojave, svetujemo, naj opazujejo vreme ob šcipu. Značilno je. da ob ščipu navadno vselej pade nekoliko temperatura ln da se rado zjasni. Nekateri sicer smatrajo za smešno vražo vpliv run inih sprememb na vreme, vendar so ljudska opazovanja tudi vredna upoštevanja. Marsikaj je znanost odkrila pozneje, kar so ljudje vedeli že zdavnaj, samo razlagati si niso vedeli dobro. —lj Nova trafika. Vsakdo se je čudil, da že dolgo ai bilo v vsej Stritarjevi ulici, ki je vendar ena glavnih na&h ulic, nobene trafike, a v mali vezni trafiki na Mestmin trgu spet znamk oe dob š, da moraš nasproti Senklavia ali pa Čez tromostovje. Končno ee je monopolska uprava vendar spomnila tudi tega nedostatka in dovolila vojni vdovi ge. Kozeljevi, ki se je doeedaj borila z malo Narodno knjigarno, tudi prodajo tobaka in vseh drugih v trafikah navadnih stvari. Nova trafika je odprta že od sobote in je res na pripravnem mesta, ker je tudi ob križišču tramvajske proge. —IJ Kanalizacijo v mestu bodo postopno izpopolnili. Doslej je vodilo mnogo kanalov naravnost v Ljubljanico, ker glavna zbiralna kanala ob Ljubljanici pred leti še nista bila dograjena v vsej dolžini. Ko so začeli zadnja leta urejevati nabreiua ob priliki regulacije Ljubljanice, so zbetonirali še glavna kanala, kjer sta bila prekinjena. Zbiralni kanal pa bi bil brez pomena, če bi nanj ne priključili stranskih kanalov. Te dni prik'jnčujejo kanalizacijo šentjakobske dekliške šole na gJavni kanal. Pred šolo je izkopan nad 4 m globok jarek; cesta je zaprta. Stransko kanalizacijo so priključili te dni na glavni kanal tudi pri šentjakobskem mostu. —I j Zanimiv ribolov se zdi našim radovednežem udejstvovanje ribičev v Ljubljanici. V soboto so pripravili naši ribiči velikopotezen ribolov v zaprtem delu Ljub-Ijaničine struge. Obetali so si bogat plen; računali so, da je priplavalo na to stran zapornice precej rib, ko je bila voda odprta, ko so pa zapornico zopet zaprli in se je voda v mestu odtekla, so ostale, po njihovih mislih, ribe v lužah na dnu struge. Včasih so res ob podobnih prilikah nalovili precej rib; zdi se, da so v soboto imeli manj sreče. Ribiče so občudovali Icudje v množicah z obeh bregov. Nekateri, ki niso vedeli, zakaj se zbirajo ljudje, so mislili, da je kdo skočil v Ljubljanico in da ga rešujejo z vsemi številnimi pripomočki, s katerimi so ribiči >naskakovali< ribe. —lj Koncerti Pavle Lovšetove se odlikujejo po skrbno sestavljenem in kar naj-subtilneje naštudiranem programu, ki ga izvaja pevka z vso svojo mnogoletno rutino in skrbno negovanim, zato svežim glasom. V poslednc'ih letih je bil na vstopnice tolik naval, zlasti na večer koncerta, da ni bilo mogoče zadostiti prekoštevilne-mu povpraševanju. Na njenih koncertih se zbirajo številni čestilci njene umetnosti pa tudi zastopstva vseh oni društev, katerim nudi pevka ob njihovih prireditvah rade volje svojo umetniško pomoč. Zato prosimo p. n. občinstvo, naj si blagovoli oskrbeti vstopnice te v predprodaji v Matični knjigarni, kjer dobe tudi besedilo pesmi. Koncert se vrši dre vi ob 20. uri v Filhar-monični dvorani. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah so v predprodaji v Matični knjigami. 1 K Danes samo ob 4. uri popoldne ■ (Večerne predstave odpadejo radi | koncerta) JAZ PODNEVI - TI PONOČI KaTHE NAGY WILLY FRITSCH Dopolnilo najnovejši FOX zvočni tednik 1 Elitni kino Matica ■ Telefon 2124 —I j Združeni orkester Orkestralnega društva in drž. fconservatorija v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 20. t m. v veliki Unionski dvorani simfonični koncert, pri katerem sodeluje tudi pianist Ivan Noč. Orkester, ki stoji pod umetniškim vodstvom skladatelja L. M. škerjanca, je za naše razmere zelo številen, ima 14 L, 12. n. violin, dalje 8 viol, 6 čelov in 3 kontrabase z vsemi lesnimi instrumenti in pihali ter harfo Izvajal bo skladbe Brahmsa, Men-delssohna. De Falla in Hrističa. Ze danes opozarjamo koncertno občinstvo na ta zanimivi koncert, ki nam bo nudil mnogo umetniškega užitka. Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Gla6bene Matice. —I j Občni zbor moške in ženske Šent-peterske Ciril Metodove podružnice se vrši 15. marca t. L ob 19Va (pol 8.) uri zvečer v gostilni g. Zupančiča, Jegličeva cesta. Vse prijatelje in prijateljice šentpeterske podružnice prosimo, da se udeleže občnega zbora. Poleg podružničnih poročil, bo tudi poučno in zanimivo poročilo o drufbi-nem delovanju. 161-n —I j Francoeki institut opozarja, da bo predaval drevl ob 21. v društvenih prostorih g. univ. profesor Maurice Mignon. Naslov zanimivega skioptičnega predavanja je: >Un pelerinage francais: Vaucluse<. —lj Trgovce iz ljubljanske okolice opozarjamo ponovno. da se vrši skupščina Združenje trgovcev za srez Ljubljana-oko-lica v sredo dne 15. t. m. točno ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27, na katero so trgovci vljudno vabljeni. Uprava Združenja —IJ VI. (XVIII.) delav. prosvetni večer > Sv ob ode« in »Zarje«;, ki bo v sredo, dne 15. t. m ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice ima na sporedu več lepih pesmi, ki jih bo zapel »Završanov pevski kvartet< in dnet-sopran in alt Štefke Korenčanove in Vide Ru dolio ve obsega več lepih pesmi, med njimi >Spomini< od skladatelja škor-pika, ki se na tem večeru poje prvič. Delavska godba >Zarja< zaigra dve novi instrumentaciji >Delavski pozdrav« in »Volga, Volga«. 2. Zajec pa na violini Wie-niawskega >Mazurko<. Govorilni zbor »Svoboda« bo dal Tone Seliškardev »Plačilni dan< v Izredno lepi inscenaciji, pisa- telj A. Cerkvenik pa bo predaval zanimivo temo: Nekoliko misli o Hitlerjevem po kretu. Večer bo izredno lep, pester in bogat. Pridite! Vstopnice po 3, 2 in 1 Din 162-n —IJ posurovetost. Včeraj so morah v bokiioo prepeljati 44-letnega hlapca Valentina Medvešoka, ki ga je nekdo v njegovem stanovanju asu val na glavi in po vsem telesu, da ima vidne krvne podplutbe. —lj Bluze, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice in rokavice, Vam nudi t najboljši izbiri tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg &. —lj Samomorilni kandidat. Včeraj Je v samomorilnem namenu pil solno kislino 27_letni mizarski pomočnik Alojzij Z. fe iDorijanske ulice. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljah v bolnico, kjer so mu izprali želodec. Vzrok obupnega dejanja ni znan. _lj Danes zadnjikrat Richard Tauber v opereti >DeZela smehljaja«. Na splošno zeljo ponavrja ZKD ob 14.15 t Elitnem kinu Matici prekrasno Lebarjevo opereto z znamenitim pevcem Tauberjem v glavni vJogi. Prijatelji njegovega krasnega petja bodo imeli nepozaben užitek. Velik koncert Hubadove župe Nastopilo je 15 pevskih društev v moških ln mešanih zborih s približno 600 grli Ljubljana, 13. marca. Vcerai, v nedeljo. 12. t m. je Hubado- va župa povodom svoje redne letne skupščine in v proslavo 30 letnice obstoja slovenske pevske organizacije (Zveze s'ov-pev. zborov. Ljubljanske župe in Hubadove župe J. P. S.) priredila ob 3. uri popoldne v Unionu pod vodstvom župnega pevovod.ie g. Zorka Prelovca koncert. Nastopilo je 15 pevskih društev v moških in mešanih zborih s pribMžno 600 grM. Impozantna, samozavestna pevska enota, pred katere izvedbami moramo govoriti le z respektom. Vsled vsakoletmvh nastopov so pevski zbori že tako odlično disciplinirani, da so prrhaiaH na oder ki odfaaiaK i2 odra popolnoma v re mogoče na-študrirati kai novega. Sicer pa sta taki dve pesmi na vsak način vredni, da se sešita večkrat. Ve+edostojrio se je »Grafika« tudi to pot uveljavila. Pevsko društvo »Sava« iz Ljubljane ima zelo ambicioznega pevovodjo. To je Adolf Grum-Mnogo zahteva od svoiega moškega zbora. Dr. Schwabova »Se ena« je morda vendarle še pretrd oreh za »Savo«. Imponirala pa mi ie neustrašenost pevovodje. Priče! je pesem še enkrat, ko je videl, da se ie intonačno zame^lbla. In jo je srečno izvozil. Zato pa je s pesmijo »Pod k>r-govanom« dosegel tem krepkejšn uspeh. Kar veltja za »GraHko«, velja približno tudi za »ljubljanski Zvon«, ki ie po »Savi« nastopil pod vodstvom Zorka Prelovca, pa tudi za poslednje nastopi vsi zbor. za pevski zbor »Glasbene Matice« pod vodstvom Mirka Poliča Oba zbora sta tik pred lastnim koncertom. k> jima iemlije vse vaje. ves razpolož'ijiv čas. Nikakor nista mogla zaustaviti tekoče delo in študirati izvenprogramske stvari za današnji koncert. »Ljubljanski Zvon« ie moral peti celo skladbo, ki jo bo pel tudi na svojem pred-stoiečem koncertu. Nemara mi na treba zopet in zopet govoriti o od'ličnih kvalitetah teh dveh naših reprezentančnih pevskih zborov. Dostojno in s krepkim pevskim podvigom sta zaključila lepo pevsko slavnost Vsem pevcem: na veselo svidenae ob letu osorej! —c. Z bencinom polita in zažgana Lepa milada žena trgovca Bouteta v Parizu je postajala nezadovoljna s svojim lepam stanovanjem, ki ga je bil opremil mož. Doilgočasila se je in mož je bdi tako velikodušen, da ji je sam privedel domov svojega sošolca Fal-coua, obubožanega pustolovca, ki se je kmalu počutil v prijateljski hiši domačega. Hitro se je znal poHzniti tudi prijateljevi žena in navezati z njo ljubavno razmerje. Pet let je zlorabljal prijateljevo dobroto in mu za piačdlo še zapebeval ženo, trgovec si je pa zaman prizadeval odkrižati se ga. FaJ-00'U se je naselil v najlepši sobi prijateljeve vile in je presedel večinoma doma. 2ena je vedno protestirala, 5e ga je hoteJ mož zapoditi od hiše. Končno se ga je pa tudi ona naveličala in začela se je ozčrati vedno bolj za mladim vrtnarjem. Falcou je postal ljubosumen na vrtnarja, poleg tega se je pa bai da bo moral zapustiti vi-lo. Tako je prišlo med njim in prijateljem do odkritega konflikta in žena se /e postavila na moževo stran. Podožaj brezobzirnega lahkoživca je postal v vili nevzdržen.Nekega dne se je vmiia žena z izleta in zapeljala je avto v earažo. Kmalu se je pa začulo i'Z garaže obupno klican;e na pomoč. V naslednjem hipu je planila trgovčeva žena iz garaže vsa v plamenih in začela divje begati po dvorišču, dokler se ni zgrudila. Prihitel je mož, da bi t pomagal, toda bilo je že prepozno. Imela je še toliko moči. da >e možu povedala, da io je Falcou v garaži poM z bencinom in zažgal, potem je pa izdihnila. V garaži so našli prazno posodo za pet litrov bencina. Na policiji je Falcou sicer trdii, da je rabil bencin za tovorni avto, toda preiskava ga je postavila na laž m zagovar-jata se bo mora! pred poroto. Vest ga peče. — Strela božja! Pozabila sva v kavarni poravnati račun. Škoda, da nisva zapravila več. Vzrok potovanja. — Zakaj si pa potoval okrog sveta? — Hotel sem se prepričati, koliko take postopanje stane. Stran 4. >SLOVBN8KI NAROD«, dne IS. marca 1933. £tev *Q 20 (Ove sirot* Romu — Ste kai pozabili? — ga je vprašaj starinar. — Da. vabo, — je odgovoril smeje. Spotoma je bil namreč opazil, da je pozabil v žepu svojega telovnika kristalno stekleniČTCo m markizov moš-Ojiček. Vzel je oboje in krenil h*tro na Novi most. Bfia ie sobota, a ob sobotah je vedno vetik dotok ljudi s kmetov v mesto. In tudi izvoščki so se začeli zbirati na nabrežju, snažilci Čevljev so pa post a vid ali svoje stolčke blrzu vrat postnega urada. Kar se tiče beračev ... sam bog ve. koliko iita je bilo! Eni. sedeči na petah afc ležeči na tleh. so dremali v pricako-vanju usmiljenih ljudi; drugi so pa neprestano zasledovali mimoidoče in med njkni je bila stara žena, ki je venomer hztegovala roko. Vsak priberačeni novčič je brž spravila v žep. — Evo, ena teh srečnjc! — je dejal star grbec in pokazal na njo s prstom drugi beračici, sedeči kraj njejra, — če shrani vse. kar ji pade v njene stare kremplje, mora imeti v blazini že pošteno natlačeno nogavico. — Ona? Kaj še!... Da, če bi ne bik) na svetu krčem in žganja. Kaj pa njen sin. ta capin? ... Pijanec najslabše vrste, ki bi spravil na boben tudi generalnega najemnika kraljevih dohodkov. — No, na svoj poklic se prav dobro razume. In kako — imenitno ime ima, čarovnica! Res je bHa stara beračica po svoji zunanjosti in vedenju podobna čarovnici. Obraz suh in naguban, čelo ploščato in nizko, napol zakrito z gostimi sivimi lasmi, ki glavnika sploh niso poznali, oči majhne in zlobne, nos koničast, nosnice črne od tobaka, ki ga je nenrestano nosljala, ustnice pa štrleče naprej pod pritiskom petih ai* šestih krivo stoječih zob, to je bila njena glava. Upognjeni hrbet, suha ramena, do-l^e. koščene roke. polomljeni orsti. podobni opičjim, noge široke, obut. v ostudne pošvedrane če vije. A da zakrije vso to revščino, je imela na sebi enako umazane kakor raztrgane cunje. Tako je bila brez najmanjšega pretiravanja beračica, ka je že dolga leta beračila po tem okraju Pariza. Ce so ji drugi berači očitali, da je srečna, se jam je režala v >brai, namestu odgovora jim je pa obračala hrbet, mrmrajoč sama pri sebi: — Tu ni enake, stara Frochard- ka. če gre za omehčanje teb oderuških meščanov. Iz pisarne je baš prihajal star gospod; brž je iztegnila roko proti njemu in že se je začul njen jokajoči glas: — Dobri moj gospod, ne pozabite na nesrečno pohabijenko, ki mora preživljati sedem otrok. — Vrag te vzemi! — Dobri bog vam poplačaj to. dragi gospod! Zarežala se je in požugala skrivaj s pestjo »dragemu gospodu«, ki je pogledal, koliko je ura in se oziral na vse strani, kakor človek, ki je prišel na sestanek, pa mora čakati. Slednjič je pa napravil značilno kretnjo in vzkliknil »ai«. kar je očividno pomenilo: — Evo, to je mož, ki ga čakam! In brž je stopil čez Novi most prihajajočemu gizdalinu naproti. — Vse je v redu! — je dejal, sto-Divši k njemu. — Lafleur! — je vzkliknil markiz de Presles. — Vrag me vzemi, če sem te spoznal! Kje si pa dobil to patriarhalno robo? — Izposodil sem si jo pri starinar-jo na trgu. In poglejte moj obraz m lasuljo? Mar msem podoben poštenjaku? — Popolna izprememba! — Ce -i s tem ne pridobim zaupanja naših gospodičen ... — No torej? Kako si opravil? Kako daleč si že? — Ah. spotoma se nisem zabaval. Dočim se je moj blagorodni gospod mirno vračal domov, da odloži popotno obleko, sem jaz delal. In kakor sem že omenil Tospodu markizu, je j vse v redu. Najel sem kočijo, ki bo pravočasno na določenem kraju, dva dobra konja in izvoščka, vajenega takih pustolovščin. On je že delal za gospoda markiza. — Izborno. Lafleur; toda prišel sem zato, ker mi ni nikjer več obstanka, tako sem nestrpen .. . Kaj pa če ti gospodični ne bosta zaupali? Kaj če ne bosta hoteli s teboj? — Kaj za to! Tudi s tem sem računal. Tu na nabrežju imam priprav-kjene tri sijajne dečke, ki bi šli zame v ogenj, in treba hm bo samo zažvižgati. — Imenitno!... Rad bi samo vprašal, kai bomo storili z možem, ki bo tu čakal, z možem, ki ga niti ti. niti jaz ne poznava? AM nisi videl še nikogar, ki bi mu bil podoben? — Ne, toda ta prav gotovo ne bo zamudi in moja skrb bo preslepiti ga. Še enkrat vam pravim, vse priprave so končane in bitka je že v naprej dobljena. Zdai pa, ko se je gospod markiz na lastne oči prepričal, če bi mu smel nekaj svetovati ... — Govori, bomo že videli. — Svetoval bi me, saj se vtoe domov m prepusti vse drugo meoL — Kdai ju pričakuješ? — Ob osmih. Takoj bo noč in to nam bo zelo pomagalo. — Ah. kako dolge se mi bodo zdele rnknrte! — To je razumtfrvo... tako lepo dekle! — Saj kar norim za njo!... hi Če bi se M moral odpovedati... — Odpovedati se!... Bežite no! To bi bila sramota za gospoda markiza in zame ... m pokazal je markiz« meščansko lepo oblečenega moža, ki se je že nekaj časa izprehajal z dežnikom v roki pred vzhodom na dvorišče, kjer se je ustavljal poštni voz. — Misliš, da je to on? — je vprašal markiz. —Podoben mu je zelo. Gflejte, ozira se na zvonik, na uro gleda. On je, gotovo je on! Odidr>e. prosim vas. in zanesite se name. Ce bi ostali ra, bi utegnili samo škodovati stvari. Lepotica bi vas gotovo spoznala. — No, pa naj bo... že grem... udam se in sprijaznim z mislijo, da je ne bom videl takoj ob prihodu; čakal bom v vi*. Toda če se ne vrneš z njo, te zapodim od hiše. — A če vam jo privedem? — Dobiš vse, kar boš hotel. in s to obljubo, ki je iz»va'a nasmeh zadovoljstva na obrazu dobrega Lafleura se je markiz s srcem, polnim sladkih nad. vrnil v svojo vilo. Lafleur se ni motil, prišlec je bil res mož, ki se je markizov komornik zanj zanimal. K temu možu je bila gospa Martinova iz Evreuxa napotila in njemu priporočila naši siroti; zvest svoji obljubi je priše1 čakat siroti, da bi jn odvedel domov. Tam bosta na varnem in dobrodošli tem bolj. ker naj bri postala njuna prisotnost zakoncema Martin vir njunega vsakdanjega razvedrila. Siroti naj bi prinesli vsaj malo luči in radosti v življenje osamljenih zakoncev, ki sta vedno težje prenašala osamljenost. Godilo se jima je namreč kakor večini malih trgovcev, kri so se umaknili iz javnosti in trdo delah' leta in leta, da bi na-varčevaH toliko denarja, da bi lahko na stara leta opustili trgovinico, pa se strašno dolgočasijo, čim so jo opustili. Možu je tekel čas še dokaj hitro. 2ena se je ukvarjala z gospodinjstvom, hodila je na trg, krpala je penilo. Mož se je pa izprehajal po nabrežjih, po Tuilerijah. zanimal se je kot maJomeščan za politiko in se posmehoval novim smerem; toda kaj sta hotela početi, ko je nastaJ večer? Ah, ko bi imela otroke! Hčerko, samo hčerko! Bila bi družini v uteho In vendar se suče... Pred 300 leti je moral Galileo Galilei svečano preklicati svoj nauk, da se sučejo planeti okrog solne? Danes mane 300 let, odkar je prispel na papeževo povelje v Rim eden na^eenidainejših fizikov vseh časov Galileo Galilei, da bi ga sodila inkvizicija. Galileo je bil rojen matematik in fizik. 2e s 25 leta je bil vseučiliski profesor in njegova predavanja je poslušalo do 2000 slušateljev. Njegovo načelo je bido, da mora sloneti vse znanstveno delo na poskusih. Ko je leta 1609 Galileo zvedel, da so napravili na Holandskem daljnogled, je mladi učenjak sedel in v eni noči sam napravil daljnogled. Z njim se mu je odprlo vsemirje. Najprej si je temeljito ogledal luno. potem je pa začel proučevati poednne planete. Rezultate je objavil, o najvažnejšem odkritju, da kažejo planeti iste faze. kakor luna. se je pa izražal zelo previdno, kajti to je M dokaz, da krožijo planeti okrog solnca. kakor je učil Kepler. Resnici na ljubo je treba omeniti, da Galileo ni izvajal posledic iz svojih velikih odkritij. Sele njegova publikacija iz l, 1613 o solnčnih pegah mu je nakopala med privrženci starih nazorov hude sovražnike. Obdolžili so ga krivo verstva, ker je veroval, da sotace miruje, kar nasprotuje sv. pismu, kjer čitamo, da solnce vzhaja in zahaja. Galileo se je branil proti temu očitku v pismu svojemu prijatelju benediktincu Castelliju. Glavna misel tega usodnega pisma je. da se sv. pismo v verskih zadevah sicer ne more motiti, da pa na drugi strani njegove besede o vzhajajočem in zahajajočem somcu ne smejo ovirati fizikalnega proučevanja vprašanja, ali je premikanje solnca resnično ali samo dozdevno. CastetH je bil tako nepreviden, da je dal prijateljevo pismo v večin prepisih krožiti. Posledica je bila. da je začela dobivati inkvizicija tajne ovadbe, češ da širi GaHlei krivo verstvo. Ker je postala zadeva predmet debate najširših slojev, je smatrala inkvizicija za potrebno zavzeti odločno stališče proti glavnim krivdam Kopernikovih naukov. Po dolgih posve tova-njih je proglasila inkvizicija nauk o dvojnem premikanju zemlje za absurden in formalno krrvoverski ter uvrstila spis kanonika Kopernika med prepovedane knjige. Po zapisniku inkvizicijskega postopka iz leta 1616 je poklical kardinal Belarmini na papeževo poveto'e Galilea k sebi ga obvestil o sklepu inkvizicije ter ga pozval, naj nikoli več ne govori niti niše o Krmenr'koverr siste- mu. Ko je pa zasedel L 1623 papežev prestol Urban VIII., ki je bil GaHleiu in prirodoslovnim vedam zelo naklonjen, je slavni učenjak upal, da bo dosegel razveljavljen je inkvizicijskega odloka iz 1. 1616. Toda papež je bil nedostojen. Ni bil sicer v ' učenjja-kovih nasprotnikov, vendar si pa ni upal odkrito nastopki proti inkvizicitji In tako je prišel 13. marca 1633 bolni. 70 letni Galilei v Rim. da stopi pred inkvizicijo. Papež se je sicer branil dovoliti obnovitev procesa, toda učenjakovi nasprotniki so ga prepričevali da je bil tudi sam osmešen in ga opoz*- " na prepoved iz leta 1^.6. no kateri ^afilei ne bi smel več pisati o Kopernikovem nauku. Galilea je bil obsojen na zaporno kazen m na pokoro. Kleče in veča no se je moral odreči svrnim nazorom o heliocentličnem sistemu in izraziti obžalovanje nad svojo zablodo. Da bi bffl pri tem izrekel uporne besede »ln venda se suče c. je izmišljeno. 70 letni botoi mož je bi neprestanih sporov že sk. Zanimiv^ je. da pn^ež oficijelno razsodbe ni potrdi m je prepustH odgovornost inkviziciji. Pozneje ie GaMea pomilo-stid, tako da je lahko čez teden dnd za-pusu Rim. V ku mu je bilo prepovedano sprejemati posete, ko je pa l. 1637 oslenel, je bMa ta prepoved preklicana. Zadnja leta svojega burnega žividenja je preživel v krogu svojih učencev in prijateljev, leta 1642 se je pa s papeževim blagoslovom preselil v večnost. Razid društva. Predsednik društva: Sklenili smo torej, da z današnjim dnem razpustimo naše društvo. Gostilničar: Kako bo pa z najemnino za lokal, gospoda? — Tudi o tem smo sklepali. Vsak član vam ostane dolžan 20 Din, pa bo stvar v redu. Višine se )e zbaL — Povem ti, prijatelj, ko me je slavna igralka zavrnila, sem bil tako nesrečen, da sem hotel skoOiti skoori okno. — No, ki kaj te je zadržalo? — Višina. Kratek odgovor. >Možicek, kako si živel doslej brez mene?« >Cenejde, ženica.« V šotL Katehet Kako dolgo je b*l Adam v raju gospodar? Učenec: Dokler mu bog ni da4 Eve. Zahvala ■t *• .1* . - Povodom smrti našega prerano umrlega ljubega moža, očeta, starega očeta, gospoda izrekamo vsem prijateljem, znancem in tovarišem kar najtoplejšo zahvalo za spremstvo na njegovi zadnji poti. Predvsem se pa zahvaljujemo za častno sprem, stvo upravi policije in straži, upravniku g. Keršovanu, poveljniku straže g. G rilu. vsemu postnemu osobju z direktorjem g. dr. Tavzesom na čelu in godbi >Sloga< ter pevskemu ztooru Krak ovo - Trnovo za v srce segajoče žalostinke. Masa zadužnica se bo brala v torek, dne 14. t. m. ob 7. uri zjutraj v tTnovski ŽALUJOČI OSTALI. mm SOLNcNO SOBO čedno opremljeno, s posebnim vhodom in z vso oskrbo oddam v vili. M. Spredtzer (na Taboru). 1457 ZIVAli KODRASTO PSICO (Pudel) čiste pasme, mlado, Črno ali belo. kupi Robert Bacho, Čakovec, Bučičeva uH-ca štev. 59. 1454 POSOJIli IŠČE SE POSOJILO za vknjižbo na prvo mesto. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod značko »Din 36.000«. 1456 KUPIM SUlflU BUKOVIH DRV zdravih, več vagonov, kupim. Navedba zadnje cene. Plačamo takoj. - Velepič, Ljubljana VTL 1432 GUMOV KABEL 3X4 ah" 3X6 qmm, za prevozno žago, do 60 m dolžine, kupi Joško Russ. Ljutomer. PRODAM SADNA DREVESA! Zaradi izpraznitve drevesnice na Poljanski cesti je naprodaj več tisoč visok od ebeL nih in pritličnih jablan in hrušk , marelic in breskev po znižanih cenah. Zahtevajte cenik ali zg lasi te se osebno pri Kmetijski družbi v Ljubljani Novi trg 3 17/1 Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddalo mizarskih del, krovskih in kleparskih del, vodovodno, plinsko in električno inštalacijo za zgradbo v Splita« Proračuni in razpisi se dobe pri podpisanem zavodu v vložišču od lt t m. dalje, med uradnimi urami Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do 18. t m-, do pol 12: ure dopoldne v vložišču Pokojninskega zavoda, Gledališka ulica 8-IIL v LiubljanL Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. LEPIH JABOLK prodam večjo množino. Pomožna posta Hotredež. 1455 KUPIM HI SO v Ljubljani 8 hipoteko Ljubljanske Kreditne banke do zneska 500.000 Din. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Ugodno 1400«. TRGOVSKO HI SO manjšo, z nekaj zemljišča, kupim na dežeH. Ponudbe z opisom in ceno na naslov: Paral, Žužemberk. 1453 AROND. POSESTVO 24 oralov, vila. gospodarsko poslopje, novozioano, napro. daj. Informacije daje Avguštin Slov Bistrica. 1452 PROSTOVOLJNA DRAŽBA posestva (20 minut od Borovnice) se bo vršila 25. t. m. Po-tzve se v gostilni Zalar v Borovnici. 1451 PAZNO OBLEKE In SUKNJE Kupite najbolje pri A Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. O. PIOOOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam Štajerske mošančke stalno dobite po najnižji ceni pri GOSPODARSKI ZVEZI Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Cenik' franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoJes m otroških vozičkov, T TUBLJANA, Kariovška cesta št. 4. UUlvIlIv Wa -Jente natančno po naravi F« Ad. MUller Sobne, Wiesbaden v LJUBLJANI, Splošna bolnica, očesni oddelek, OD 11. DO 14. MARCA 19SS. Specijelni entel oblek ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše deio pri Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; en t lan je, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. TELEFON 2059 P R E n O G SUHA DKVA Pogačnik, Bohoričeva 5. i •Mestna hranilnica _tjuhliansica_ v Ljubljani, Prešernova ulica ŠU 3 s podružnico na Miklošičevi cesti št* 13 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000.— Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev. Za pupilarne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. — Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute aajkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici oa Miklošičevi cesti. Telefon centrale štev. 2016 in 2616, podružnice št. 2367. — Poštni čekovni račun centrale št. 10.533, podružnice št. 16.158. _ Uradne ure za stranke so od 8. do 12. ure. •Jrtjuje: Jomp £upan&C Za »Narodno tiskarno«: Fran — Za upravo m inaeinrm aei usta: Oton Cftrtstoc — Vsa v i-juoijam. 33RI