d JV/4 TRST, nedelja 28. aprila 1957 Leto XIII . Št. 102 (3637) DHEVHIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI It. *, II. nad. — TELEFON 93-198 IN 94-63« — Po it ni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it, 2« — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico HI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak ram višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finantno-upravn! 120. osmrtnice 30 lir - Za FLRJ za vsak ram širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Nezavidna prednost Italije pred ostalimi državami NATO V Italiji edino poveljstvo za atomske izstrelke v Evropi V Veroni in Vicenzi že vse pripravljeno za streljanje raket «Honest John» in usmerjevanega izstrelka «Corporal». ki jih imajo v skladiščih skrbno shranjene - Interpelacija PSI o zunanji politiki * Bevan se je sestal na poti skozi Rim samo z Nennijem in Zagarijem (Od našega dopisnika) RIM, 26. — Odkritje ameriške revije «Time», ki jo y°di mož bivše veleposlanice Luce, o atomskem orožju. ki se že nahaja v oporiščih ameriške vojske v ,Veroni in Vicenzi, je zbudilo močan odmev v vseh “alijanskih političnih krogih. Revija namreč poroča, °a so deli priprav za metanje atomskih izstrelkov uPa «Corporal» in «Honest John* že v skladiščih v omenjenih dveh mestih in se lahko takoj uporabijo. «V Venetu, piše Luceova revija, na ravnini v severovzhodni Italiji med Alpami in Jadranskim moreni, kjer so nekoč stale na straži Cezarjeve vojske, s° sedaj na straži prednji oddelki nove vojske ZDA. kre za edinstven organizem ?v?je vrste »Task Force« južne Evrope (SETAF), ka-£ere naloga je podpirati Opne sile NATO na tistem Predelu. Dobro organizirala .in pripravljena enota, ki okrog 6.000 mož, ima &ETAF edino operativno Poveljstvo atomskih izstrelkov ri.A v Evropi.» Italijanska -"‘da res lahko šteje v ast to nezavidljivo prednost d vso ostalo Evropo! rokah SETAF se nahaja l 8k o orožje atomske abe, nadaljuje »Time«, in si-u r ra.keta «Honest John« ter j. . erjeva-nii izstrelek »Corpo-nadalje obširna in kom-v cirana mreža kontrolnih skdfa^ov’ radarjev in radij-ir> anten, ki bodo namerili streljali nadzvočne »Oor-dai- Proti sovražniku, od-2iy, nemu mogoče več kot milj; 30-tonska vozila ne-jetne gibčnosti za prevažati* fstrelkov; žerjavi na av-streu.!1*11 za potrebe pri iz--divi n j in končno sami groznih UnJjevalc'. atomski vžigal-je 1-, današnja vojska SETAF 2a oborožena in pripravljena Sfvj.hdrišnjo atomsko vojna, t.a , . °Ptavlja svojo nalogo ki « točkah. Glavni stan, toni6 nahaja v starodavni Ve-Bro’ ter Task Forces Alfa in op b°, v Vicenzi imata za ho t o ,n° cono severnovzhod-in Ta'iansko mejo (Avstrija mili • g?slavija); okrog 150 hišči -”jzno|zaihodno, v prista-cp Livorno je Task For- f0 jbmrra. ki oskrbuje AI-nim Brano s vsem potreb-vžio-i ■ karabink do atomskih Viti ’ kl 80 skrbno za- ofen!ndar pa mora biti tudi na j'Yna .s'la pripravljena la enz.ivo, dostavlja revi- svoir, ■, ie SETAF izstrelila 1° h't 0 m°č. se mora ze-.* .o premestiti, kajti so-z lahkoto ugo- &k more izstr-,,niesta, od koder gredo helitr 2 uporabo letal in t’orCp i*v Se lahko «Task l°žaipS>> Pre,meste s svojih po-PraV * znatno hitrostjo.« razvid 'z zadnjih besed je s° kr ',0' v kaki nevarnosti la bnJik ki, i|m. je namenjeno, °d ki?-° določeni za mesta, izstre,]f?r bodo leteli atomski bizninž.1- 2 brezprimernim Cilki revija družine Luce tiost .kat°liška). navaja mož-ki b’; ■ se. ameriški vojaki, Ptav 'h sY0i.ih strahotnih na-Ptavo’ U atomsko smrt, s°vr»4 o00 . umaknejo pred b0 zn,kovim odgovorom; kaj Veron s. prebivalstvom okrog še tnH- ln ^'cenze. in seveda te Skj.'b- daleč naokoli, je pa in poslanci PSI de na predsednika vla- ihternpi1!3 ..zunanjega ministra lejo .v kateri sprašu- v zve-, na ie politika vlade >n n4i z dogodki v Jordaniji ali s„ Srednjem vzhodu ’n °do __resnične vesti, da se Uišča rP°risča in vojaška sklada ital;1; so bila ustanovljena temij lanskem državnem o- šl?°rabljala , potrebe • NATO’ °k®ga * Za operacije voja- Jbednar^ ki so izven i' v obvez, na katere te organizacije Italija vezana. Istočasno se je izvedelo, da namerava PSI zahtevati sklicanje parlamentarne komisije za zunanje zadeve. da bi razpravljala o mednarodnem položaju v zvezi z novo krizo na Srednjem vzhodu. Zunanja politika palače Chigi ne žanje soglasnega odobravanja niti v okviru same vlade. Nesoglasja, kd so se ob priložnosti spora med palačo Chigi in Kviirinalom poglobila, se še večajo zaradi novejših dogodkov, zlasti ob nevarnem razvoju položaj a v Jordaniji, pri katerem se italijanska oporišča uporabljajo za neke namene, ki spadajo v okvir ameriške politike Ei-senhovverjeve doktrine. V tem položaju se je izkazala palača Chigi popolnoma nepripravljena. Sicer pa ji ni treba, da bi bila pripravljena, sai na tistih področjih, kjer ukazujejo ZDA, sploh nima besede Politični opazovalci se sprašujejo, v koliki meri bo vključevanje Italije v operativne načrte ZDA pripomoglo k poslabšanju odnosov med Italijo in Egiptom in arabskim svetom; doslej si je namreč Italije se prizadevala, da bi z njim bila v prijateljstvu. Vse bolj prevladuje mnenje, da je popolni sprejem Eisenhovver-jeve doktrine stal Italijo preveč in jo spravil v nevarnosti. ki bi se jim bilo bolje izogniti. Voditelj laburistične levice Bevan se je na svoji poti iz Tel Aviva v London ustavil V Rimu. Sestal se je z Nennijem in Zagarijem; verjetno se je hote! še sam prepričati o rezultatih Gaitskellovih razgovorov v Rimu, obenem pa je hotel mogoče vzpostaviti tudi nekoliko ravnotežje k stališču, ki ga je zavzel Gait-skell. To mnenje bi potrjevalo dejstvo, da se je sestal samo z Nennijem i.n Zagarijem, torej z nikomer od socialdemokratske desnice. To je ba- je Saragata zelo vznemerilo, ker se boji kakih »nepremišljenih dejanj« Bevana, ki ga smatrajo za št. 2 angleškega laburizma in ki ima tako znaten vpliv v stranki. Nekateri trdijo, da bo Bevan ob povratku v London govoril z Gaitskellom in zahteval sklicanje izvršnega odbora laburistične stranke, da bi se tam pretresla možnost ponovnega poskusa socialistične združitve pred junijskim kongresom PSDI. Baje namerava Sa-ragat poslati Gaitskellu poslanico, da bi se postavil proti tezam socialdemokratske levice, ki jih bo verjetno zagovarjal Bevan v Londonu. Vsekakor je gotovo, da se socialdemokratska večina v vodstvu sedaj zopet boji, da se je njen položaj nekoliko omajal, medtem ko se je po Gaitskello-vem obisku čutila močno o-krepljena. Vendar pa v dobro obveščenih krogih ne mislijo, da bi socialistična združitev lahko postala aktualna pred prihodnjimi volitvami, razen če bi se levica močno uveljavila na prihodnjem kongresu PSDI. Zato je baje Bevan vzpodbujal Nenmja in Zagarija k nadaljevanju združevalne akcije vendar pa naj se to vprašanje ne smatra za tako, ki bi bilo v kratkem času rešljivo. Volitve prihodnjega leta bodo namreč dokončno pokazale _o-rientacijo volivcev m razpršile vse tiste dvome, na katere je Gaitskell naletel pri obeh strankah. Zvedelo pa se je. da ze dobro napreduje Matteottijeva akcija za ustanovitev struje levega centra, s katero namerava v kongresno bitko. Pričakuje se. da bo na nekem govoru jutri tudi Romita pojasnil svoje stališče pred kongre som. A. P. »»------- Kuatli in Sabri na konferenci pri Saudu KAIRO, 27. — Preteklo noč je bila v Meki pri kralju Saudu konferenca, katere sta se poleg njega udeležila še sirski predsednik Kuatli ter Naserjev predstavnik Sabri. Konferenca se je pričela ta- noči. Po tej konferenci se je sirski predsednik Kuatli vrnil v Kairo, kjer ga je sprejel predsednik Naser. Poveljnik Sabri, ki se je vrnil v Kairo skupaj s Kuatlijem, je izjavil časnikarjem, da so bili rezultati posvetovanja dobri. Danes zvečer je predsednik Naser sklical vlado na izredno sejo, da prouči rezultate posvetovanja na visoki ravni med Egiptom, Slirijo in Saudsko Arabijo. Zločinec Pavelič pobegnil kljub „močno zastraženi hiši“ «Moj oče je izginil in mi smo zelo zaskrblje-ni», je izjavila policiji njegova hči in se zasmejala, ko so ji omenili možnost ugrabitve BUENOS AIRES, 27. — Domneva, da bi se Ante Pavelič pred aretacijo lahko »neznano kam« umaknil, se je izkazala za utemeljeno. Danes so namreč iz uradnega vira sporočili, da je Paveliču uspelo pobegniti v četrtek zjutraj kmalu potem, ko je notranje ministrstvu izdalo ukaz za aretacjo. To se je zgodilo kljub temu, da poveljnik policije zatrjuje, da je bila hiša, v kateri se je Pavelič nahajal, toliko zastražena, «da bi bil beg skoraj nemogoč«. Podtajnik v notranjem ministrstvu dr. Garcia Puente je danes potrdil dopisniku AiFP, da je notranje ministrstvo na zahtevo zunanjega ministrstva izdalo ukaz za a-retacijo Anteja Paveliča. V dobro obveščenih krogih v Buenos Airesu danes zatr- jujejo, da je bil izdan ukaz za aretacijo Paveliča, ker so baje argentinske oblasti sprejele jugoslovansko zahtevo, da izroče Paveliča. Sedaj ga pa ne morejo najti in mogoče je že tudi pobegnil iz Argentine. Da je izginil, je danes potrdila njegova hči Marica Pšeničnik, ki živi z možem in dvema otrokoma v stanovanju očeta. «Moj oče je izginil, je dejala, in mi smo zelo zaskrbljeni.« Povedala Pa je tudi, da policija ni napravila v stanovanju nikake preiskave. Dejala je, da ne ve. kdaj je pravzaprav oče izginil in kje se sedaj nahaja. Ko so jo vprašali, če se ne boji, da bi mogoče očeta ugrabili, se je hči samo nasmejala. Dostavila je, da se je Pavelič po ranah, ki jih je dobil pri atentatu 11. aprila, dobro popravil. Brez! posebnih sprememb v zadnjem času V Ameriki zanikajo prejem sovjetske note o Jordaniji Ameriško šesto brodovje v vzhodnem Sredozemlju «deloma zaradi manevrov deloma zaradi eventualne potrebe za evakuacijo ameriških državljanova . Vojaški guvernerji v posameznih okrožjih države W ASHINGTON, 27. — Sef tiskovnega urada Bele hiše James Hagerty je časnikarjem sporočil, da je imel predsednik Eisenhower danes zopet telefonski razgovor o krizi v Jordaniji z državnim tajnikom Fosterjem Dullesom. Nato je izjavil, da niti predsednik Eisenhower niti državno tajništvo nista prejela nikake note sovjetske vlade glede ravnanja Amerike nasproti Jordaniji. Vest, po kateri je Moskva haje poslala Washing-tonu omenjeno noto z opozorilom, naj se ZDA ne vmešavajo v jordanske zadeve, je objavil egiptovski list «A1 Gumhurja«. Listu je vest poslal njegov dopisnik iz New .... Sovjetsko opozorilo bonnski vladi proti_ atomskim oponš 11 o tu izročena bonnski vladi pravi, da je SZ pripravljena sporazumeti se z zahodnimi državami, da se na nemškem ozemlju ne postavijo take zaloge - V Bonnu so «presenečeni», ker da je Adenauer že povedal Smirnovu, da nasprotuje atomskemu oboroževanju MOSKVA, 27. — Sovjetski zunanji minister Gro-miko je izročil danes zjutraj nemškemu odpravniku poslov Northeju diplomatsko noto, v kateri svari bonnsko vlado pred izdelovanjem atomskega orožja v Zahodni Nemčiji in pred postavitvijo atomskih oporišč in zalog na nemškem ozemlju. Nota pravi med drugim, da »tisti, ki hočejo danes opremiti Zahodno Nemčijo z atomskim orožjem, prevzemajo zelo veliko odgovornost«, ter dodaja, da je sovjetska vlada s svoje strani pripravljena pogajati se z zahoonimi državami, zato da se na ozemlju Zahodne Nemčije ne postavi nobena zaloga atomskega orožja. Nota pravi nato, da bi o-prema zahodnonemške vojske z atomskim orožjem in »sprememba Zahodne Nemčije v žarišče atomske vojne v Evropi zadala nepopravljiv u-darec narodni združitvi nemškega ljudstva«. »Ali se lahko resno govori o združitvi Nemčije, pravi nota. ko se bodo črti, ki sedaj deli Nem- koj zvečer in trajala do pol- ... Razprava proti Piccioniju odložena do 20. maja Točna ugotovitev odv. Cassinellija o pričah «korporalih» in «generalih» »Rorporali se smejo blatiti, generali pa ne», je dejal in se odrekel zastopstva civilne stranke, ker sodišče ni hotelo sprejeti njegovega upravičenega predloga, naj se zasliši ponovno Moneta Caglio in bivši kvestor Pavone sooči z gen. Pompeiem •iiii,!.. °*tv'ru ..... D«l odreda FLRJ v sklopu sil OZN odhaja v domovino ^druži*S-V 27‘ — Poveljnik vu. genezi n nar<>dov v Egip-,^eraj Lurns je izvršil lonm °dr*da, ki se vrača £*neral Rno- Po pregledu je > prJ^rnf izrekel Pnzna-rtke8a bat v jugoslovan- *o jut!*1^8- Poudaril je. ki vojaki pri i!1 Pren^ sv°Je naloge mo-k Mrazil ?at> velike težave s? hovi Prepričanje, da ?k'h voUu tal)on jugoslovan-Nljon u°V' ki b° zamenjal 'P odhaja, na isti na- tn čuval >«4®*» nalogo a!?1* soh!,1 dobr* ugled. »V, j Uril Bi 1<>Val‘ v boi'hi. je po- h?rle dcJ»nV- toda vi "te ven' hhru. zmago, zmago rtr*4'li nra,n 1 ste mir in pre- bi°{* bo!T Yande krvi. V bo- v dalj nne - s ponosom !v*li y -t,Cas’ ki sle ga pre- i V°ru ,! !0pu od OZN.» Po n? na * 11 Prirejen apre- Itn n1 komandanta sil ko«Udalev:,|rUr,iSa’ ka,trega se OaL >* vilh L.kroE 80 ca,ln>-9|, ' *b kontingentov sil BENETKE, 27. — Zastopnik civilne stranke na sodni razpravi proti ministrovemu sinu Piccioniju, odv. Cassinelli, je pred zaključkom včerajšnje razprave med drugim poudaril. »Dejstvo je, da je ta proces enosmerni proces. Tukaj so priče, ki so navadni kor-porali in so priče, ki so generali: na prve je dovoljeno metati blato, na druge pa ne«. Prav gotovo je ta ugotovitev ena izmed tistih, ki zelo dobro označujejo že tri mesece zasliševanj, k/i so se včeraj formalno zaključila in se bodo nadaljevala 20 maja z zasliševanjem še nekaterih nepomembnih prič, takoj nato pa bo sledila diskusija z govori državnega tožilca, odvetnikov obrambe, medtem ko se za zastopnika civilne stranke še nič ne ve, ker se je odv. Cassinelli tako rekoč iz protesta odrekel zastopstvu rodbine Montesi v sodnem postopku proti Piccioniju, Mon-tagni in Politu. Do tega važnega koraka je prišlo, potem ko je sodišče zaslišalo neko rimsko gospo, pri kateri so imeli shajališče prekupčevalci mamil in znani pripornik Simola ter soočilo njega in to gospo, ki je trditve Simole zanikala in potem ko je zaslišalo tudi bivšega liberalnega poslanca Roc-co, ki je poslal sodišču spomenico o protislovjih med raznimi Piccionijevimi alibiji. Rocco je med drugim tudi vče- raj trdil; 1. Najprej je Pic-cioni dejal, da je bil usodnega aprilskega dne leta 1955 v Milanu, 2. potem je rekel, da se je tistega dne vračal iz inozemstva, kar smo zvedeli iz izjave njegovega odvetnika Carneluttija, ki je bila objavljena v časopisih in 3. piccioni je potem dejal, da je bil v Amalfiju, od koder pa nimogel priti v Rim v štirih urah in pol, ker je skoraj nemogoče, da bi navaden avtomobiltat vozil po- vprečno kar 85 km na uro, zlasti če je bil pri tem še bolan. Razumljivo Je, da so Pic-cionijevi, Montagnovi in Poli-tovi odvetniki planili na Rocco kot pobesneli in predvsem zahtevali, naj govori samo o dejstvih, ki jih on osebno pozna, kar pa v dolgih treh mesecih niso zahtevali od prič, ki so pričale v prid njihovim varovancem. Posebno strupen je bil stari predsednik rimske katoliške akcije odv. Carne-lutti, ki je hkrati univerzitetni profesor za proceduralno pravo in se s svojim zadevnim znanjem tudi na tem procesu ošabno ponaša ter ga temeljito in po potrebi pikolovsko izkorišča. V pra\\ o-fenzivo pa so prešli odvetniki obrambe med dolgim govorom odv. Cassinellija, ki je postavil naslednje zahteve: 1. Proces naj se odloži do zaključka sodnega postopka proti VVilminemu stricu in zaključka vseh visečih procesov zaradi krivega pričevanja, klevet in obrekovanja, zaradi česar je stric Giuseppe s svojo zaročenko in njeno sestro tožil svoje biv‘e delovne tovariše vs tiskarni Ca-sciani in novinarja Menghi-nija in Doddolija. 2. Ponovno naj se zasliši Anna Maria Ca-glio, da bi mogla pofrditi vsebino svojega pisma, ki ga je poslala tribunalu in pojasnila nove okoliščine, ki jih je o-menila in 3. sodišče naj sooči orožniškega generala Pompeija z bivšim milanskim prefektom in šefom policije Favo-nejem, kot je general v pismih sodišču zahteval. Toda sodišče ni ugodilo Cas-sinellijevim zahtevam, temveč je rajši upoštevalo »argumente« obrambe ter izdalo ukaz, v katerem je rečeno, da ku-zenskih postopkov proti stricu Giuseppu in njegovi zaročenki ter njeni sestri enostavno ni in tudi če hi bili, ne bi po mnenju sodišča imeli nobenega vpliva na sedanjo razpravo; soaisče je mnenja, da je bila Cagliova dovolj izčrpno zaslišana in je zato ne bo ponovno klicalo; glede soočanja Pavoneja s Pompeijem pa smatra sodišče njuno zadevo za popolnoma «obrobno» in zaradi tega zahtevo po soočenju odklanja. Takoj ko je predsednik prebral sklep sodišča je Cassinelli slekel odvetniško togo, se odrekel zastopstvu civilne stranke ter zapustil dvorano. Sledil mu je tudi odv. Passetto, ki je bil tudi član tega zastopstva. V teh treh mesecih zasliševanj ni namreč še nikdar prišla do izraza v tako jasni obliki pristranost sodišča kot včeraj. Zato je imel odv. Cassinelli popolnoma prav, ko je dejal, da se obramba obtožencev obnaša tako, kot bi bila že vnaprej gotova, da bodo ministrov sin, njegov pajdaš lažni markiz. Montagna m pajdaš obeh bivši kvestor Pa-vo-ne, povsem oproščeni krivde ter da je prav zaradi tega desetletni Ficcionijev prijatelj Biagetti začel z «operacijo stric Giuseppe«, da bi z njo motil sodno razpravo proti ministrovemu sinu. Pristranost sodišča je prišla do izraza med Cassinellijevim govorom po sebno tedaj ko so odvetniki obrambe vpadali v govor nedovoljenimi vzkliki in strupenimi zafrkantskimi pripombami, kar je predsednik sodišča velikodušno dopuščal, tako da se je zdelo, da po treh mesecih zasliševanj obtoženci m njihova obramba slavijo pravi zmagoslavni triumf. To je stari odv. Car-nelutti še prav posebej poudaril, ko je slovesno in užaljeno dejal, da so bili obtoženci «ze preveč izpostavljeni zasmehovanju sveta« in «da se ne sme dovoliti zagonetni in fotogenični civilni stranki, da bi se izmuznila brez prevelike sramote«, čijo na dve državi, pridružile baterije z atomskim orožjem?« Zatem pravi nota, da je nemško ozemlje sedaj postalo »točka za zbiranje oboroženih sil in oborožitve, ki pripadajo različnim vojaškim grupacijam, ,kar jg povsem nenormalno v času miru«, in izjavlja, da bi «vsaka nova pobuda na tem področju lahko še bolj zapletla sedanji položaj v Srednji Evropi«. Sovjetska vlada dodaja, da v celoti podpira predlog nemške demokratične republike, naj se nobena nemška ali tuja atomska bomba ne hrani na nemškem ozemlju sploh. Nota pravi končno, da bi bilo mnogo laže doseči mednarodni sporazum, da se na nemškem ozemlju ne bodo postavile zaloge atomskega orožja, «če bi vlada nemške zvezne republike zavzela glede tega pozitivno stališče«. Nota pravi dalje; «Lahko se razume, da bi se Nemčija v primeru uporabe atomskega orožja v celoti spremenila v pokopališče. Vsak račun, ki temelji na zunanji pomoči v primeru atomske vojne, bi bil brez podlage. Očitno je, da je spričo takega stanja bolje odpovedati se razgovorom o zunanji pomoči in pokazati svojo modrost ter se ne več igrati z ognjem. Toda sovjetska vlada poudarja, da bi bilo povsem zgrešeno videti v tej izjavi poskus ustrahovanja zvezne republike. Nobena stvar ni bolj v nasprotju politiko sovjetske vlade kakor uporabljanje groženj in ustrahovanja.« Nota označuje politiko bonn-ske vlade za »politiko ponovne militarizacije, sodelovanja v vojaških napadalnih blokih dušitve demokratičnih svoboščin in nepoznavanja dejanskega položaja v Nemčiji«, ter poudarja, da bi »postavitev atomske pregrade imela za posledico, da bi postalo vprašanje nemške združitve še bolj nerešljivo«. V zvezi s to noto je bonn-ska vlada objavila noc<^ izjavo, ki pravi, da nota »toliko bolj preseneča, da se ne uporablja močnejši izraz, ker je pri razgovoru, ki ga je A-denauer imel s sovjetskim po. slanikom Smirnovom ob navzočnosti zunanjega ministra von Brentana, najodločneje izjavil, da zvezna vlada nima nobene atomske bombe kakršne koli vrste in da ni niti zahtevala, da bi dobila atomsko orožje«. »Kancler je nato še posebej poudaril, ko je govoril s sovjetskim poslanikom, da ni naklonjen atomskemu oboroževanju drugih držav, ker je s tem mogoče, da postane nadzorovana atomska razorožitev še težavnejša. Kancler je calje izjavil, da bo napravil vse, kar je v njegovi moči, da se doseže splošna nadzorovana razorožitev«. «Na vprašanje poslanika Smirnova ga je kancler izrecno prosil, naj sporoči njego-vo izjavo svoji vladi in še posebej, naj jo sporoči Bul-ganinu.« V krogiih bonnske vlade izjavljajo, da sovjetska nota namenoma ignorira kanclerjevo izjavo, «da bi s tem razburkala nemško notranjo politiko«. Dalje izjavljajo, da je nova sovjetska nota »sestavni del načrta za ustrahovanje tistih držav NATO, ki nimajo atomskega orožja« Pripominjajo tudi, da je nota ie »zadnji poskus sovjetske vlade, ča bi skalila vodo tik pred sestankom atlantskega sveta«. «»-------- Za napredek kmetijstva v FLRJ BEOGRAD, 27. — Po tridnevni razpravi je zvezna skupščina danes zaključila razpravo o razvoju jugoslovanskega kmetijstva in zadružništva. Zvezna skupščina postavlja za cilj. da se v prihodnjih petih letih poveča kmetijska proizvodnja za 30 do 35 odstotkov v primeri s povprečno proizvodnjo v letih 1951-55. Sedanja praksa in izkušnje so pbkazale, da je to mogoče doseči z modernizacijo kmetijstva. Osnovni nositelj modei^ nizacije in povečanja proizvodnje bodo socialistična kmetijska posestva, zlasti zadruge, ki naj mobilizirajo individualne kmetovalce k sodeloi^anju za povečanje proizvodnja Velika socialistična kmetijska posestva in zadružne ekonomije bodo morale opraviti pionirsko nalogo pri modernizaciji proizvajalnega procesa in v borbi za maksimalni pridelek. Njihova naloga je. da v kratkem povečajo svojo proizvodnjo za dva do tri krat. Gospodarska politika v kmetijstvu hoče doseči, da se hektarski pridelek pšenice poveča na 23 do 30 stotov, koruze na 30 stotov. Da oi se zadovoljile potrebe po sladkorju, olju, tobaku in tekstilnih vlaknih, je potrebno pose. jati z industrijskimi rastlinami okrog pol milijona hektarov zemljišča. Predvideva se nadalje povečanje proizvodnje zelenjave, sadja in večje investiranje v razvoj morskega in rečnega ribarstva. Živi norejsko proizvodnjo je treba povečati za 50 odst. Da bi se vse to doseglo, pa je treba podvojiti dosedanje investicije za razvoj kmetijstva. V prihodnjih petih letih bo treba povečati število traktorjev od 14 tisoč na 40 tisoč, zagotoviti kmetijstvu uporabo 2.200.000 ton umetnih gnojil in vsa ostala tehnična sredstva za zaščito rastlin in živine. Zvezna skupščina je postavila zveznemu izvršnemu svetu nalogo, da v perspektivnem načrtu zagotovi letno proizvodnjo okrog 6000 traktorjev in milijon sto tisoč ton umetnih gnojil, gradnjo nove sladkorne tovarne, tovarno za predelavo soje, nove klavnice in hladilnice. Za pravilno izvajanje te politike bo zvezna skupščina v kratkem sprejela vrsto zakonskih predpisov, med njimi o melioraciji in o izkoriščanju zemljišča. o zavarovanju v kmetijstvu in o kmetijskih zadrugah. Yorka, ki je napisal, da je vest prejel iz zasebnega vira. Podtajnik za mornarico ZDA William B. Franke je izjavil na neki tiskovni konferenci, da je bila ameriška VI. flota poslana v vzhodno Sredozemlje iz dveh razlogov, deloma zaradi manevrov, deloma pa zato, ker bi lahko dobila nalogo, da evakuira ameriške državljane. V Nikoziji so danes zvečer trdili, da so prednje enote VI. ameriške flote že priplule v vode vzhodnega Sredozemlja-Radio Kairo objavlja, da bo jordanski predsednik vlade Hašem v najkrajšem času razpustil parlament. Nadalje javlja isti radio, da znaša število doslej aretiranih oseb 164; med temi je tudi bivši ministrski predsednik Nabul-si ter bivši podpredsednik vlade Abdul Halem El Nimr ter vodja nacionalne fronte Abdul Rahman Sukeir. Številne vojaške osebnosti so u-spele zbežati v sosedne arabske države, druge se pa skrivajo v sami Jordaniji. Ižredno stanje traja v Jordaniji že tri dni in policijska ura se ves dan prekine samo za nekaj ur. Tako je danes ta prekinitev trajala v Amanu štiri ure, kar je bilo v zadnjih treh dneh največ. Prebivalci glavnega mesta so takoj napolnili vse ceste. Danes dopoldne je bila zopet vladna seja, toda o njej niso znane podrobnosti. Zvedelo pa se je, da je vlada sklenila imenovati v vseh o-krožjih države vojaške guvernerje, kar tuji opazovalci tolmačijo kot voljo oblasti, da z odločnostjo nadzoruje položaj po vsej državi. Ta ukrep pa tudi kaže, da Hašemova vlada še nima namena razveljaviti ukrepe vojaškega značaja, ki jih je odredila v sredo. Glavni namen vlade, pra vijo opazovalci, je vzdrževanje reda. Sele čez nekaj časa se bo vlada odločila, ali naj tako stanje še traja ali ne. Znana so že tudi imena vojaških guvernerjev za Jeruzalem, Nabius in Aman. Gre za ljudi, ki že dlje časa veljajo za »možne može«. Djamal Tukan, ki bo guverner jeruzalemskega okrožja, je bil jordanski poslanik v Libanonu Doma je iz Nablusa; njegova družina je ena izmed najboij uglednih v Palestini. Hasan El Hateb, guverner okrožja Nabius, je bil jeruzalemski guverner do preteklega novembra, ko ga je odstavila Na bulsijeva vlada, čes da je preveč zmeren. Amanski guver ner pa bo bngadni general Favaz Mahar. Strogo st izvaja nelki protikomunistični zakon, ki je bil v zadnjih časih skoraj pozab ljen. Huseinove besede prot egiptovski propagandi so do bile konkretne posledice, tako da v Amanu m več nobenega egiptovskega novinarja, ti skovna agtncija Srednji vzhod HMliiiiinmiHimliUMtmiliilliniiMtiiiHiiiiitiiiiiiiifiitHliiiiillimillliiiiiiiliiiimiiNHiiinMimiiiiiiiiitiiilMiiiimiiiiiiiiiiiimtiiitiiimiiiiiiimii Mikojanove izjave pred odhodom z Dunaja Avstrija lahko pozitivno vpliva za pomirjenje med obema blokoma O Dullesovih izjavah, Edenovem načrtu, razorožitvi in združitvi Nemčije - Uradno poročilo o razgovorih DUNAJ, 27. — Prvi ministrski podpredsednik SZ Mikojan je odpotoval danes opoldne z Dunaja po večdnevnem uradnem obisku v Avstriji. Pred odhodom na letališče je Mikojan imel tiskovno konferenco, na kateri je najprej omenil razgovore z avstrijskimi državniki in drugimi osebnostmi ter svoje vtise s potovanja po Avstriji in je pripomnil, da sovjetska vlada pripisu je veliko važnost avstrijski izjavi, da se bo vedno strogo držala načel trajne nevtralnosti; pri tem je poudaril, da sovjetska vlada odločno podpira avstrijsko neodvisnost in nevtralnost. Povedal je tudi, da bo čez nekaj dni posebna delegacija avstrijskih jeklarskih strokovnjakov obiskala Sovjetsko zvezo. Na vprašanje, ali po njegovem mnenju Avstrija lahko ima kako vlogo za premaga-nje nasprotij med Vzhodom in Zahodom, je Mikojan odgovoril. da ima Avstrija lahko zelo veliko Vlogo zaradi svojega zemljepisnega položaja in zaradi svoje nevtralnosti, kii ji omogoča, da ima vrata odprta na obe strani, in torej lahko pozitivno vpliva na medsebojno zbližan j e obeh blokov. Ko so ga vprašali, kaj misli o Dullesovih izjavah o morebitnem sestanku štirih, je Mi-kojam te izjave kritiziral m jih označil za »slabe«, ker »se ne more povabiti s postavljanjem pogojev, in nihče ni dal te pravice gospodu Dullesu«. Zatem je izjavil, da sovjetska vlada odobrava Edenov načrt o evropski reorganizaciji na podlagi demilitariziranega področja v Srednji Evropi. Zatem je Mikojan zlasti po udarjal potrebo razorožitve in miroljubne koeksistence. «Ne samo Sovjetska zveza, je dejal, pač pa tudi ZDA in kapitalisti potrebujejo koeksistenco.« Pripomnil je, da se Sovjetska zveza ne boji žuga-nj in da je njena vojaška sila namenjena obrambi. O razorožitvi je >zjavil, da gre za vprašanje, ki se ne da rešiti vse obenem, m je pripomnil, da bi morali skušati doseči sporazum postopoma: najprej ukinitev atomskih poizkusov, zatem prepoved uporabe atomskega orožja v primeru vojne, in končno uničenje vseh zalog atomskega orožja ter uporabljanje atomske sile izključno v miroljubne namene. Kar se tiče združitve Nemčije, je Mikojan izjavil, da gre za vprašanje, ki ga morajo rešiti Nemci sami ob skupni mizi. »Mi, je pripomnil, smo pripravljeni nuditi naso pomoč za rešitev tega vprašanja, toda s pogojem, da se od nas ta pomoč zahteva.« V uradnem poročilu, ki so ga objavili ob zaključku razgovorov, je rečeno, da_ je Mikojan povabil kanclerja Raa-ba, podkanclerja Schaerfa, zunanjega ministra Figla m podtajnika v zunanjem ministrstvu Kreiskega na obisk v Sovjetsko zvezo v drugi polovici tega leta. Vabilo je bilo sprejeto. Uradno poročilo pravi med drugim, da se je Mikojan raz-govarjal s člani vlade, član. parlamenta, predstavniki deželnih vlad, predstavniki gospodarstva, umetnosti in znanosti in je te razgovore 3po-polnil s potovanjem po Avstriji. v poročilu je dalje rečeno, da je Mikojan izjavil, da ima sovjetska vlada ohranitev miru za najplemenitaj-šo nalogo svoje politike, Raab pa je poudaril, da je avstrijska politika bila vedno u-smerjena v napore za ohranitev miru. Tudi če je vprašanje razorožitve predvsem stvar velikih držav, bo Avstrija podpirala s svojimi silami vse napore za ohranitev trajnega miru. Pri razgovorih so tudi poudarili, da je bila sklenitev avstrijske državne pogodbe pozitiven prispevek k razumevanju med narodi, avstrijska nevtralnost pa je zelo važen činitelj miru. Razgovori so prispevali k okrepitvi prijateljskih odnosov mec- o-bema državama in avstrijski državniki so poudarili, da želijo imeti dobre odnose z vsemi sosedi. Ugotovljeno je tudi bilo, da sedanja trgovinska izmenjava med obema državama ne zadovoljuje in ča se bodo jeseni začela pogajanja za povečanje te izmenjave. Raab je zaprosil Mikojana, naj posreduje, da bi se čimprej vrnili iz Sovjetske zveze tisti Avstrijci, ki se želijo vrniti-Mikojan je odgovoril, da se je repatriacija Avstrijcev iz SZ končala ,če pa so v Sovjetski zvezi še drugi avstrijski državljani, ki se želijo vrniti, jim bo njihov* želja io-polnjena. ki jo je podpirala egiptovska vlada, pa v Jordaniji sami ne deluje več. Tudi egiptovske radijske postaje »Glas Arabcev« ni mogoče poslušati zaradi motenj. Egiptovski list «A1 Haab« javlja, da so jordanske oblasti včeraj aretirale njegovega dopisnika v A-manu ter se druga dva egiptovska novinarja. Moskovski radio je v oddaji v arabskem jeziku naravnost napadel kralja Huseina ter ga obtožil, da sodeluje z ameriškim imperializmom proti volji ljudstva. Radio Aman je nadaljeval naštevanje krajev, ki so poslali izraze solidarnosti kralju Huseinu in vladi. Sicer pa je prestilmca še naprej ločena od ostale-ga dela države zaradi izrednega stanja in zaradi tega je težko zvedeti, kaj se dogaja v podeželskih mestih. Danes dopoldne je neki predstavnik vlade izjavil, da je določeno število komunistov zbežalo v Izrael, da bi se tako odtegnili posledicam vojaškega zakona. Spomniti se je treba, da je kralj Husein obtožil jordanske komuniste, da prejemajo ukaze m navodila od komunistov v Izraelu. Predstavnik sirskega zunanjega ministrstva je danes zanikal vesti iz tujih virov, češ da je jordanska vlada zahtevala od sirske oblasti, da naj umaknejo svoje vojaške sile, ki so razmeščene po jordanskem ozemlju. Prisotnost sirskih oboroženih sil v Jordaniji, je dejal predstavnik, ima edini namen, da varuje deželo pred skupnim sovražnikom Izraelom in da dokazuje arabsko solidarnost proti vsakemu židovskemu napadu. Hude borbe in mučenja v Alžiru Alžirci pišejo papežu TUNIS, 27. — Ferhat Abas, voditelj alžirske osvobodilne fronte je poslal papežu pismo; «V tej vojni nas hoče kolonializem prisiliti,^ da bi sprejeli zakon močnejšega. Naša vstaja je torej zakonita, kot so bile zakonite borbe evropskih narodov za neodvisnost. V Alžiru imamo sleherni dan nov dokaz za dejstvo, da krščanstvo lahko obstaja poleg islama na istih tleh in mirno sodeluje pri materialnem in moralnem napredku iste ljudske skupnosti. Prav zaradi tega, da bi potrdili našo navezanost na takšno skupnost, spoštljivo apeliramo na vašo svetost, da bi mogli preživeti. V Alžiru ima Francija nekatere interese, alžirsko ljudstvo pa pravice. Interese in pravice pa lahko obvaruje proglasitev neodvisnosti in svobodno sodelovanje z republikansko Francijo«. Medtem pa se borbe v Alžiru nadaljujejo; najhujše so bile v Oranu, kjer je izgubilo življenje več francoskih vojakov, dalje na področju A-risa, Akuja, Cerije, Sidi Dri-sa in drugod, kjer je baje izgubilo življenje okrog sto pripadnikov narodnoosvobodilnih oboroženih sil. V vzhodnem Alžiru je bilo deset a-tentatov, pri čemer je bilo 11 oseb ubitih, 22 pa ranjenih. 13 francoskih vojakov je izgubilo življenje v dveh o-strih bitkah blizu meje z Marokom, kjer naj bi po francoskih poročilih padlo tudi okrog sto Alžircev. V četrtek, 25. t. m. je član CK KPF Leon Feix poslal predsedniku vlade pismo, V katerem so navedeni dokazi, številke in imena pripadnikov francoske vojske, ki so mučili na že znane divjaške načine alžirske borce za svobodo. Med drugim se v pismu navaja primer zasede, pri kateri je bilo ubitih 28 francoskih vojakov, nakar so Francozi organizirali širokopotezno hajko in v šestih dneh pobili polovico preoivalcev področja; o-ficirji sodijo, da je bilo v tej akciji pobitih okrog 1000 Alžircev, okrog 100 pa je bilo aretiranih, ki so jih nato sadistično mučili. Mollet se je namreč doslej izgovarjal, da ne pozna točnih podatkov; točnih imen krajev, imen oseb m dejstev. Pismo navaja točno kraje posameznih koncentracijskih taborišč in imena nekaterih glavnih mučiteljev, med katerimi je tudi neki bivši nemški nacist, ki je sedaj član francoske tujske legije. Mednarodna komisija proti režimu koncentracijskih taborišč je ponovno zaprosila za dovoljenje za Alžiir, kjer bo izvršila informativno anketo. Komisija šteje 33 članov, ki so vsi bivši deportiranci, med kaiterimi je šest Francozov. Predseduje pa ji pisatelj David Rousset. Generala De Bol-lardiera, ki se je odrekel poveljstvu v Alžiru iz protesta proti nečloveškim metodam »sil za pomiritev«, je vlada imenovala za pomočnika vrhovnega poveljnika Ekvatorialne francoske Afrike in Kameruna, kar nekateri politični krogi označujejo kot napredovanje. Vreme včeraj; Najvišja temperatura 21,1, najnižja 11,6, zračni tlak 1013,8 pada, vlaga 61 odst., morje mirno, temper, morja 14,6. Vrem* danes; Spremenljivo z delnimi pooblačit vami. Temperatura se n« bo bistv. spremenila. Tržaški dnevnik Danes NEDELJA, 28. aprila Bela ned., Vital, Zivan Sonce vzide ob 4.58 in zatone ob 19.07. Dolžina dneva 14.09.* Luna vzide ob 3.59 in zatone ob 17.46. Jutri, PONEDELJEK, 29. aprila Robert, Tankoslava NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA PRIREDI 1. MAJA OB 1J. URI NA STADIONU iPRVI MAJi Veliko ljudsko veselico V okviru milanskega mednarodnega velesejma so se sestali člani italijansko - jugoslovanske in jugoslovansko -'italijanske trgovinske zbornice, ki so razpravljali o vrsti izredno zanimivih vprašanj za dosego čim širšega in pomembnejšega gospodarskega sodelovanja med obema državama. Na zasedanju, ki je trajalo dva dni in ki je bilo v prostorih milanske trgovinske zbornice, so sodelovali številni i-talijanski gospodarski predstavniki pod predsedstvom dr. Della Volte in jugoslovanski predstavniki, katerim je predsedoval inž. Rakovič. Na tem zasedanju so razpravljali o sporazumu o posebnih dobavah, ki je bil podpisan pred nekaj meseci, o vsestranski tehnični kooperaciji, o izvajanju trgovinskega sporazuma, o Izvajanju težaškega sporazuma o lokalnem blagovnem prometu, o delovanju obeh trgovinskih zbornic in še o nekaterih drugih vprašanjih. Za Trst je bila zlasti zanimiva razprava o izvajanju tržaškega sporazuma o lokalnem obmejnem prometu, ki je stopil v veljavo pred dobri- Na sporedu so: Priložnostna govora. Nastop folklornih skupin. Godbeni koncert. Nastop Dolinskega kvarteta. Otroške igre. Lutkovno gledališče. Od 17. do 24. ure prosta zabava s plesom. Igra kriški jazz orkester. Kioski bodo založeni z Jedačo In pijačo. Zasedanje italijanskih in jugoslovanskih gospodarstvenikov v Milanu Zanimiva razprava o izvajanju sporazuma o blagovnem prometu V kratkem se predvidevajo nekatera izboljšanja in predvsem ukinitev uvoznih dovoljenj za določene vrste blaga Sestanek NSZ v Nabrežini Tov. dr. Dekleva obrazložil pomen deželne avtonomije Sinoči je bil v Nabrežini sestanek NSZ. na katefem je tovariš dr. Dekleva podrobno obravnaval vprašanje avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanije-Julijske krajine. Pri tem je omenil zgodovinski razvoj avtonomije v njenih posameznih lazah, pomen avtonomije, ki približuje glavno upravo ljudstvu in omogoča, da se vprašanja krajevnega značaja rešujejo na kraju samem oc prizadetih ljudi. Obrazložil je ustavna določila, razdelitev Italije v dežele in zakaj so bile ustanovljene. Zlasti glede Sicilije je poudaril, kako je to koristilo gospodarskemu razvoju te dežele. Ko je omenil Poadižje, je podčrtal, da je bila tam ustanovljena avtonomna dežela tudi zaradi tega, ker je narodnostno mešano področje. Vloga deželne avtonomije v takšnih krajih je tudi ta, da se ustvarijo pogoji za sožitje in pomiritev med sosednimi narodi. Govornik je obrazložil glavne točke osnutkov statuta, ki je bil predložen parlamentu, ter omenil pomen, ki ga bo imela za Slovence ta nova dežela. Končno je opozoril, da morajo Sl-ovenci nastopiti enotno in storiti vse, kar je v njihovih močeh, da si zagotovijo pravice, ki so zajamčene z raznimi pogodbami m londonskim sporazumom. -«»------ Plošča v liceju aOberdana Protest tržaške KP proti diskriminaciji Centralni komite tržaške Kp je naslovil na prosvetnega min.stra, na šolsko skrbništvo in na ravnatelja liceja «Oberdan» protestno pismo v zvezi z odkritjem spominske plošče bivšim dijakom liceja, ki so padli med vojno. V pismu ugotavlja, da so na piosci izpustili imeni Eugenia Curiela in Pina Tomažiča, ki sta bila člana KP in ki sta zelo draga vsem tistim, ki so se borili proti fašizmu. . Pina Tomažiča je izredno fašistično soc'išče obsodilo na smrt ter so ga 15. decembra 1941 ustrelili na openskem strelišču, pri čemer se je do zadnjega trenutka zelo hra-bfo in plemenito obnašal. Eugenia Curiela, ustanovitelja in voditelja Mlad nske fronte in pogumnega borca za svobodo pa so nacifašisti umorili 24. februarja 1945 v Milanu. Njemu v spomin je bila podeljena zlata kolajna odporniškega gibanja in utemeljitev, ki jo je za podelitev kolajne narekoval predsednik republike Einaudi, Komunistična partija v Trstu meni, da je izpustitev teh dveh imen s plošče v liceju «6berdan,> zelo resna stvar. Ta izpustitev dokazuje vse obsodbe vredno miselnost in neobčutljivost za demokracijo, ki preveva šolske ustanove Centralni komite KP protestira proti tej izpustitvi in poziva ravnalelistvo liceja »Oberdan« in višje šniske oblasti, naj čimprej popravijo to pomanjkljivost, naj vklešejo v ploščo izpuščeni imeni ter naj postavijo poleg doprsnega kipa Maggia Astori-ja tudi doprsje Eugenia Curiela, ki je bil prav tako odlikovan z zlato kolajno. Fašistični vandalizem Neznani fašistični pobalini so v noči med 24. in 25. aprilom razbili na Trgu Rosmin spominsko ploščo v čast odporniškemu gibanju, ki jo jc postavilo tržaško zupan*tvo. Vsekakor ni to nič čudnega, saj uživajo ljudje, ki se jim toži po fašističnih časih, ze vedno veliko potuho tudi v krogih, ki uradno proslavljajo odporniško gibanje, hkrati pa žalijo spomin resničnih protifašističnih borcev. Vprašanje uslužbencev bivše ZVU Za dokončno ureditev staleža nameščencev Posredovanje poslanca Colitta pri vladnih oblasteh Vprašanje uslužbencev biv- nosti sindikatov in o potrebi še ZVU ni še rešeno in se zadeva že dolgo zavlačuje, čeprav je bil osnutek zakona za ureditev juridičnega in e-konomskega stanja teh uslužbencev že predložen parlamentu. Kakor smo že poročali, so se za Ureditev tega vprašanja nekateri poslanci že zavzeli pri notranjem ministrstvu ter pri predsedniku vlade. Poslanec Colitto se je zlasti zanimal, če je res, da ne bodo več upoštevali prošenj za napredovanje, da ne bodo uslužbenci bivše ZVU več deležni periodičnih poviškov in da je bil ukinjen podporni sklad. Podpresdednik predsedstva vlade je odgovoril, da je po uvecbi italijanske uprave na Tržaškem m namestitvi višjih italijanskih funkcionarjev odpadla važnost uslužbencev bivše ZVU, ki jih je bilo vsekakor preveč. Spričo tega ne bi bilo u-mestno tem uslužbencem dodeljevati boljše kvalifikacije ter periodične poviške. Tak odgovor je seveda razburil vse prizadete uslužbence. ki so protestirali proti omalovaževanju in kršitvi sprejetih obveznosti. Na njihove upravičene proteste j,e predsedstvo vlade odgovorilo, da generalni vladni komisar ni kršil zadevnih predpisov in da mora upravna oblast spoštovati določila, ki ne smejo biti v nasprotju z ureditvijo, ki jo predvideva predloženi osnutek zakona. Generalni viadni komisar pa je 27. marca odredil ponovno uvedbo periodičnih poviškov v meri, ki jo bo moralo določiti predsedstvo vlade zaradi ugovora, ki ga je glede tega postavila zveza u-službencev bivše ZVU. Vsekakor pa bi bilo zelo potrebno, da bi parlament čimprej odobril predloženi zakonski osutek in ugodno rešil) to kočljivo zadevo. M-------- Za ureditev tržaške obale Sestanek komisije trgovinske zbornice Včeraj se je na sedežu tržaške trgovinske zbornice sestala komisija za ureditev tržaške obale. Komisiji je predsedoval prof. Luzzatto Fegiz, poročal pa je podpredsednik finančne podkomisije odv. Guido Sadar, ki je govoril o ugodnem poteku zbiranja potrebnih sredstev za finansiranje prvih del. Nato je poročal arhitekt Ro-gers, ki pripravlja podroben načrt ureditve turistično zanimivih predelov tržaške obale, ki gre od arkovelj do Devina. Arh. Rogers je predložil tudi statistične podatke in grafične razpredelnice. Sledila je daljša razprava, v kateri so sodelovali razni člani komisije. «»------- Občni.zbor delavcev ILVA po enotnem nastopu delavcev Z občnega zbora so poslali izraze solidarnosti stavkajočim delavcem v Tržiču. Odbor ECA zahteva popolno poenotenje plač Upravni odbor občinske podporne ustanove je pred dnevi na svoji seji proučil ugovore pokrajinskega odbora za javno dobrodelnost in podpore glede vprašarug . pot«otenja plač. Pri tem je odbor občinske podporne ustanove potrdil svoje stališče glede popolne uvedbe poenotenja plač za svoje uslužbence. Sklep odbora so poslali na prefekturo, ki bo morala o tem se razpravljati. S skokom z okna si je vzela življenje Včeraj opoldne se je z okna v petem nadstropju hiše v Ul. Coroneo 29 vrgla v globino Augusta Fiorentini in obležala na dvoriščnem tlaku. Dve minuti potem, ko je biia o tem obveščena rešilna postaja, je prišel na mesto zdravnik z avtom Rdečega križa, vendar je lahko samo ugotovil, da je bila nesrečna ženska na mestu mrtVa, ker sl je ob padcu razbila lobanjo. Kasneje so prišli tudi policijski zdravnik in karabinjerji, ki so uvedli preiskavo, da u-gotovijo vzroke, ki so nesrečno ženo privedli do tega, da si je »ama vzela življenje. O-koli 15. ure so njeno truplo pripeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. mi tremi meseci. Q tem sporazumu sta poročala tajnik odbora za obmejni promet jugoslovansko - italijanske zbornice dr. Zidarič in tajnik tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske zbornice dr. Maurel. Na milanskem zasedanju so prebrali zaključke sestanka, ki je bil 10. aprila 1957 v Ljubljani in na katerem so sodelovali predstavniki tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice in predstavniki odbora za obmejni promet jugoslovansko - italijanske zbornice ter predstavniki trgovinske zbornice LRS in trgovinske zbornice NRH. Na ljubljanskem sestanku so se predstavniki obeh zbornic obvezali, da se bodo pri odgovarjajočih uradnih kro. gih, zbornicah in podjetjih zavzeli za naslednje; Izvoz po tržaškem sporazumu o lokalni blagovni izmenjavi nuj bi bil liberaliziran («a doganas) za vse artikle, ki so liberalizirani V jugoslovansko-italijanskem trgovinskem sporazumu, razen za artikle liste C. Izvoz iz Trsta bi šel še nadalje po licencah, kar bi preprečilo de-balunc. Na te kontingente naj bi se ne gledalo prestrogo. Z« nemoten razvoj trgovskega prometa je potrebno urediti vprašanje nočne carinske službe na bloku pri Kopru in proti Sežani. Glede eventualnih sprememb v blagovnih listah naj se ne prehiteva, temveč naj se na obeh straneh solidno pripravlja na osnovi izkušenj zadevni material, ki bi služil šele pred obnovitvijo sporazuma v prihodnjem letu. Za sedaj pa je treba vztrajati na izvajanju list v sedanjem obsegu in paziti na to, da se ne bi nekatere blagovne skupine zapostavljale oziroma, da ne bi oblasti kak artikel diskriminirale. Po posameznih blagovnih skupinah, kjer se pojavljajo večji problefni, naj se organizirajo sestanki med jugoslovanskimi izvozniki in italijanskimi uvozniki, ki delajo v lokalni blagovni izmenjavi. Čeprav je od tega sestanka minilo le malo časa, so se že pokazali nekateri zadovoljivi rezultati in se lahko pričakuje, da bo večina omenjenih vprašanj v kratkem čim ugodneje rešena. V tej zvezi je dr. Mauril poročal, da so predstavniki tržaške delegacije in tržaške trgovinske zbornice že stopili v stik s predstavniki oblasti zato, da se liberalizira uvoz in izvoz vseh tistih artiklov, za katere v okviru tržaškega sporazuma o lokalnem obmejnem prometu še vedno zahtevajo uvozna dovoljenja, čeprav so v okviru italijansko-jugoslovan-skega trgovinskega sporazuma oproščeni vseh dovoljenj. Na osnovi teh razgovorov se lahko pričakuje, da bo to vprašanje možno v kratkem ugodno rešiti. Pri tem pa gre seveda za nekatera tehnična vprašanja, saj so bili določeni uvozni in izvozni predmeti vključeni v sistem dovoljenj zato, da se zagotovi uravnovešanje bilance izvajanja tfžaškega trgovinskega sporazuma. Razumljivo je tudi, da bi še nadalje ostalo podvrženo režimu uvoznih dovoljenj blago, ki je navedeno v blagovni listi C in za katero uživaj« uvozniki znatne carinske olajšav«. Vprašanje nočne carinske službe na bloku proti Kopru in proti Sežani bo dokonč- no rešeno, ko bodo na teh 'blokih ustanovili redne carinslke urade, kar je zvezano z gradnjo primernih poslopij in ureditvijo nekaterih drugih upravnih vprašanj. Predstavniki tržaške delegacije in tržaške trgovinske zbornice so že dobili od pristojnih carinskih oblasti zagotovilo, da bodo vse te težave rešene v nekaj mesecih. Med tem časom pa bodo to vprašanje začasno rešili z zasilnimi ukrepi, ki bodo stopili v veljavo v nekaj dneh. Tudi na milanskem zasedanju, so bili gospodarski predstavniki mnenja, da ni mogoče takoj izpremeniti m izboljšati blagovne liste, ki jih predvideva tržaški sporazum o lokalnem blagovnem prometu, čeprav je že sedaj precej o-čitno, da te liste ne ustrezajo v celoti potrebam rn zahtevam uvoznikov in izvoznikov. Sporazum se praktično izvaja šele komaj dobra dva meseca in je treba počakati nekaj časa, da se bo lzboljšalj-šalo blagovne liste lahko na osnovi stvarno zaključenih kupčij, To pa seveda ne pomeni, da se zbornici ne bosta več ukvarjali s tem vprašanjem. Na omenjenem ljubljanskem zasedanju so tržaški predstavniki že predložili predlog za nekatere izpremembe, katerega je izdelala tržaška delegacija italijansko-jugoslo-vanske trgovinske zbornice na osnovi piedlogov njenih članov in predlogov tržaške trgovinske zbornice. Ta osnutek bo nedvomno predstavljal pomemben dokument za preureditev, izboljšanje in povečanje lokalnega trgovinskega sporazuma. Kritike in poročila i mirt Dirigent Pedrotti solistka Magda Laszlo V gledališču Verdi je bil sinoči drugi letošnji simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Antonia Pedrottija in s sodelovanjem sopranistke Magde Laszlo. Program je obsegal v prvem čelu Mozartovo simfonijo št. 38 v D-du-ru (Praško) z odstavki Ada-gio-Allegro, Andante in Finale (presto) in Mahlerjevo «Lieder eines fahrenden Ge-sellen» za s-opran-solo in orkester, v drugem delu pa Za-fredovo Kratko simfonijo za loke (1955) z odstavki Lento-Allegro, Lento in Allegro giu-sto ter Stravinskega baletno suito «Zar-ptico» z odstavki: Uvod (Noč), ples «Zar-ptice», rajanje princez, peklenski ples kralja Katscei, Berceuse in finale. Pod vodstvom Antonia Pe-crottija, preciznega oblikovalca tudi najzahtevnejših partitur in dirigenta s finim in-terpretacijskim smislom in občutkom, je orkester Tržaške filharmonije kot vedno opravil svojo nalogo skoraj brezhibno. Do veljave so prišle vse njegove instrumentalne skupine, kar velja posebno za izvedbo instrumentalno izredno genialne, muzikalno pa neizmerno bogate baletne suite «2ar-ptica» ruskega skladatelja Igorja Stravinskega. Mahlerjeva simfonična skladba za sopran in orkester je bila tokrat prvič izvajana v Trstu. Sopranistka Magda Laszlo je zahtevno partituro odpela z visoko kultiviranim glasom in izrednim smislom za čustvena oblikovanja. Skoda, da je bil orkester ob njenem šibkem glasu nekoliko premočan. Zafredova Kratka simfonija za loke ne sodi meč- najboljša dela tržaškega kompo-nista, ima pa nekaj precej močnih izraznih mest, ki jih je znal dirigent primerno poudariti. lilllIlimmiimimlillllllllliiiilnllllllllllllllllimitilllilllllilillillllliiiiiiiliiiiiilliliiiiimiHmiii Iz] ared sodišča 13 žensk pred sodiščem ker so igrale tombolo Prijavljenih je bilo 16, vendar so tri že umrle - Sodišče je vse oprostilo, ker ni šlo za hazardno igro, kot je trdila obtožnica Nedolžna tombola, ki jo | klico so najprej odnesli do-posebno ob zimskih večerih i- mov, nato pa jo je mati spre- jiiiitiiiiiiiiiiiiiiin mn imiiiimini n tiMMimitiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii iiiiinimiii« Podlo blatenje osvobodilne borbe Pretekli četrtek so bile po vsej Italiji in tudi v Trstu svečane proslave 25. aprila, dneva vstaje italijanskega ljudstva v Severni Italiji proti fašistom in nacistom. Povsod so obudili spomin na slavne dni antifašistične borbe v Italiji in počastili padle partizane in antifašiste, ki so umrli v ječah in nacističnih taboriščih. Tudi v Trstu so bile te proslave, sicer ločene, ampak so bile. Na eni strani so se zbrali pripadniki ANPI, na drugi pa pripadniki APl. Nu proslavi ANPI ni bilo slišati nobene žal besede proti pripadnikom API. Nasprotno, proslavili so vse borce, aktiviste in vse tiste, ki so na katerikoli način sodelouaft v protifašistični borbi ne glede na njihovo strankarsko ali narodnostno pripadnost. Na žalost pa ne moremo tega reči za proslavo API. Ne le, da so na tej prosluvi, kateri so prisostvovali tudi ....... , i predstavniki oblasti, ločilt 1- Včeraj jt bil občni zbor de- ta;i,ansj je osvojila Tržačane V pičlih petih dneh štiri polne dvorane, to je brez dvoma rekord za slovensko gledališko prireditev • v Trstu. »Planinska roža« je ta rekord dosegla. V četrtek 25. t.m. je bila škedenjska dvorana že kar nevarno polna in treba bo misliti na to, da bo ustreženo željam Skečenjcev, ki želijo, da bi se opereta tam ponovila. Sinoči pa je bil Avditorij že tretjič razprodan. Slej ko prej so bili poslušalci prepričano zadovoljni in navdušeni. So znaki, da ima »Planinska roža« svoje prijatelje že tudi med Italijani. Dne 4. in 5. maja pa bo opereta uprizorjena na Opčinah. Prebivalci gornje okolice gotovo ne bodo zamudili lepe prilike; a tudi marsikateri izletnik iz Trsta bo v nedeljo lahko prijetno zaključil svoj izlet s tem, da bo ((utrgal rožo planinko«. Glede nadaljnjih predstav bodo sledila pravočasno obvestila. d«------ Himen Včeraj sta se v Trstu poročila Anica Kraljeva, name-ščenka Tržaške knjigarne in Silvan Mesesnel, nameščenec Založništva tržaškega tiska. Novoporočencema, ki sta znana po vsej naši okolici, želimo v novem stanu kar največ sreče. ( LJUDSKA PROSVETA ) Prosvetno društvo »Rade Pregaro, odsek za tamburice, vabi vse, ki se zanimajo za glasbo, da se vpišejo v tamburaškii zbor. Pouk brezplačen. Vpisovanje vsak dan od 19.30 do 20.30 v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29. Glasbeni pouk pod okriljem prosvetnega društva «Ivan Cankar« se bo zopet pričel 2. maja. Enako tudi v Barkovljah 3. maja. SNG za Tržaško ozemlje DANES 28. t. m. ob 16.30 uri v Avditoriju v Trs*u Srebrna lilija pravljična igra v šestih slikah za otroke in vse one, ki so še lahko otroci Spisal: HANS FITZ Prevedel: EMIL SMASEK Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: IVO KUFERZIN Prvič v slovenščini Prodaja vstopnic od 15 ure čeije v Ul. Roma 15-IL Prosvetno društvo «A. COK» 7 Opčin priredi DANES 28. t. m. ob 17. uri v ((Prosvetnem domu« na Opčinah VESELI NEDELJSKI POPOLDAN s petjem, godbo, folklornimi plesi in šaljivimi prizori. Sodelujejo: 1. Vaški kvartet - Dolina 2. Folklorna skup;na ((BREG« 3. Moški pevski zbor «V. Vodnik« - Dolina 4. Folklorna skupina «A. Čok« - Opčine. Vabljeni vsi! mila v bolnišnico, kjer so jo tudi obdržali. Zdravniki so ji namreč ugotovili verjetni zlom čeljusti in nosnega hrustanca, tako ča bo za okrevanje potrebovala kakih 20 dni. «»—. «Odeon» zaprt Po nalogu tržaškega kve-storja je policija zaprla nočni lokal «Odeon» v Ul. S. Laz-zaro ter prijavila njegovega lastnika Leona Tisminieszkja sodišču pod obtožbo, da je dovolil izvajanje programa, ki žali javno moralo. Prijavljena je bila tudi plesalka Gi-gliola Giorgetti iz Florence, ki je med programom izvajala tako imenovani «spoglia-rello«, in to na način, ki je v nasprotju z moralo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin OD VČERAJ DO DANES ( GLEDALIŠČA ) VERDI Jutri se prične pri gledališki blagajni pročaja vstopnic za drugi koncert tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom Thomasa Schipper-sa in ob udeležbi pianista Luciana Sangiorgija. Koncert bo v petek ob 21. uri. Na sporedu so skladbe Weberja, Straussa, Gershvvina in Čajkovskega. ( IZLETI ) Izlet SPOT v Rakovo dolino. 5PDT priredi v nedeljo 12. maja t. 1. izlet v Rakovo dolino. Odhod iz Trsta s Trga Stare mitnice ob 7.30 uri. Vpisovanje na sedežu SPDT v Ul. R. Manna 29-11. v dneh 6., 7., 8., 9. in 10. maja od 19. do 20. ure. KINO Excelsior. 14.00, 17.30 in 21.10. »Velikan«, E. Taylor, Rock Hudson in James Dean. Galerija 500 lir, parter 400 Ur. Fenice 15.00: «Tam gori me nekdo 'ljubi«, Paolo Nevvman m Pierangeli. . .... Nazionale. 15.00: «7. konjeniški polk«, R. Scott, Barbara Hale. TectMUCalor. Filodrammatico. 14.30: ((Prekupčevalci v Hongkongu«, Rory uai-houn in B. Rush. Grattacielo. 13.30: ((Souvemr di-talie«. rechnicolor Rank. Sordi, V. De Sica, A. Cifarielio« M. Girotti, June Laverick, isa-belle Corey luge Schoener. Supercinema. 14.30: ((Resnična zgodba o razbojniku Jessu«, «• VVagner, J. Hunter. Arcobaleno. 14.00: «Kakor Ua v vetru«, R. Hudson, L. Bacau. Astra Rojan. 14.30: ((Tigrček«, J. Chandler. L. Day. Capitol. 14.00Ž ((Mezzogiorno oi---f ifa», Dean Martin In Jerrj Lew,s- ■ Cristallo 14.30: »Prihajajo dolar ji«, A. Sordi, N. Taranto, Miranda, Billi in Rlva. Aiabarda. 14.30: «Očetje in9'- novi», A. Lualdi, V. De »ic«. M. Mastroianni. Ariston. 14.00: «Druga ljubezen«, J Wyman, R. Hudson. Armonia. 14.00: ((Cirkus čudes., C. Beatty, P. CTBrien. Aurora. 14.00: ((Anastazija«, grid Bergman in J. av?nn%.ge Ideale. 15.00: «Giovanm dai Bande Nere«. Uinemascopt. barvah. V. Gassman in Am Maria Ferrero. Impero. 15.00: «Vražji», S. ItaUa.^15.30: »Vražji«, S. Si g noret S. Marco. 14.00: ((Izgubljeni sm Lana Turner, Kdmund Pur • Kino gledališče ob morju «Ana na vratu«. Sovjetski fi Moderno. 14.00: »Velikan iž *‘v ne«, Jan Sterlmg, Humpnre. Bogart, hnije Savona. 14.00: «Kot prej- o°1J od prej«, Rock Hudson. Viale. 14.30; «Zemlja proti letečim krožnikom«, Joan Taylor. Vitt. Veneto, 14.30: «Največja bi-koborba», Michel Ray, Joj ^ sing. Belvedere. 14.00: ((Pred nevihto*' rechnicolor. V. Heflin, Freeman. Marconi. 15.00: ((Neurje nad P- dom« Maria Schell m vauone. Massimo. 14.00: «Preddverje P** la«, VVendell Corey, Micv Maurey, Mickey Rooney. Novo cine. 14.30: «Sreča biti žejjj ska«, S. Loren, C. Boyer Mastroianni, Odeon. 14.00: »Princ Stude"t». A n n Blyth, Edmund Purdon Radio. 14.30: ((Kajnova kri«, teen-nicoior, J. Payne. C MALI OGLASI ;) Ul. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE vati in natakarica Gigliola Pen- Dne 27. appi-ia t. 1. se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 12 oseb, porok pa Je bilo 15. POROČILI SO SE: uradnik Silvan Mesesnel in uradnica Ana Kralj, delavec Stelio Cervazzi 1-n šivilja Marmella Fabbro, uradnik Fulvio Gluricln in uradnica Osvalda Seratti, zidar Aldo Jerman in šivilja Maria Giacomoni, uradnik Mario Sedmak tn uradnica Mirella Radom, delavec An-drea Santonocito in gospodinja Onorina Bulgarellt, geometer VI-icio Lagatolla In gospodinja Fe-licita Fonda, prodajalec rib Stelio Perini in prodajalka Anita Vislntin, natakar Giordano MUlo in gospodnja Maria plerebon, železničar Vito Basone in gospodinja Adele Blancofiore, kemik Leonardo Lupi In uradnica Renata C lama, tramvajski uslužbenec Ermanno del Ben in gospodinja Ileana Semerit, šofer Az-zurrino Valenti In gospodinja Luciana Saviozzl, delavec Pietro Boneompagno In gospodinja Anna Maria Andreassich, karabinjer Ratfaele Gaudino In gospodinja Liliana Cheeco. UMRLI SO: 75-letni Vtncenzo Grassi, 7()-letnl Rlccardo Gias»i, 73-letn! Unvberto Avian, 85-letna F mm a IVtmgotti por. Sosich, 85-letni Costantlno Ragusln, 74-let-n-1 Giuseppe CasteUan, 70-letnl Silvio Rossttti, 43-lena Guerrlna Divi, 73-letnl Lmgl Marchib, 57-letni Francesro sponza, 75-letna Gluha Mahorznizh por. Blslani, 78-lrma Luigia Taboga, OKLICI: glasbenik Aldo Ber-tinelli in bolničarka Bruna Kočevar, uradnik Bruno Peschier in uradnica Lucia Bellelll, mehanik Dullio Pluzin in šivilja Eleonora Pierazzi, uradnik Glorglo Cava-lierl in uradnica L Ki: a Tlana. mehanik Ciuho Borsatti in učiteljica A de lina Sa«n, uradnik Romano Ferin In blagajničarka Bernardetta Sciarappa, radioteh-nik FraPcesco Lattanzio In prodajalka Liliana Godnič, pomorščak Anton Klun in gosiiodinja Maria Cutin, mehanik Giancarlo Tommasoni in s:osi>odinja Rnrl-chetta vveibel, inženir Silvio dr Pauluzzl in uradnica Maria Lul-sa Pertoldl, učitelj Kilo Zenna-ro in učiteljica Grazia Taučer, električar Krvino Pičeni in uradnica Klianu Pasca-lis, uradnik Luigi Hrenci in prodajalka Renata Bessi, dimnikar Giorgio llo. co, trgovec Fabio Brusini in gospodinja Giordana Daveggia, tesar Mario lanna in gospodinja Liliana Perotti, mehanik Arman-do Tercovioh in gospodinja Laura Velo, delavec Natale Cma-dor in uradnica Jolanda Savron, skladiščnik Vtncenzo Gaiata Ir. šivilja Nunzla Lo Vecchlo, karabinjer Glovatini Dosa in gospodinja Marlantonla De Blasis, uradnik Umberto Fabian In uradnica Kita Pienna Lucchini, mehanik Ralmondo Sciarillo in gospodinja Ines Nalon, Maecello Annlbale in Maria BenvegnO, ladijski konstruktor Vinlcio De-grassi In študentka Maria Dan-drl, ladijski konštrukter Vinlcio Ambrosl In gospodinja Avrina A M letu, podoficir ameriške vojske Robert L. Lowe in uradnica Nlnfa Gracl, karabinjer Antoru-no Ragusa In uradnica Gtovan na Renči, tesar Giovann! Kufer-sin in natakarica Natalia Maršala, mehanik Tulilo Pizziga in gospodinja Albina Rlosa, uradnik Lucio Gagliardl In učiteljica Virginia Petnglla, podoficir ameriške vojske Paul Grasbam In uradnica Silvia Romlch, železničar Antonio tjuarantotto ln gospodinja Emilija GlVfJna, pomor, ščak Mario Glraldi in prodajalka Gianna Bonlvento. NOČNA SLUŽBA LEKARN *lKa. motorjem 48, izredna P . j8 OSTUN1 MOTO, Machiavelli ^ DUCATI 98 proda zasebn k s( zelo dobrih pogojnh. Obrn ui na OSTUNI MOTO, MacJU* st' 28' i,redn* MACESNOVE DESKE, '^ailj* prodaja, razdeljena tudi na še količine, Ul. Gambtni •>. KUPIM GUZZI 250 malo rad J javiti na upravo lista. u, STAVBNO ZEMLJIŠČE pr'r0(l!1- verzi, 2700 kv. m, se l'.r,jie ugodna priložnost. Teieion na št. 91-512. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od teta 1828 je v TRSTU UL. GHEGA 8-1 tel 27512 - 35939 Prokurator R \ VN1K TVRDKA KNEZ WAIiTER Nabrežina Vam nudi šivalne str0)* ((SINGER«, radio apa1^' te ((PHILIPS«, kole* LEGNANO, VVOLSIT druge znamke, stediln ke, motorje LAKS, DURCOP LAMBRKTTA Za odpošiljanje v slavijo kot darilo P znižanih cenah. znam,te in Za informacije tel. 22- i-522 ŠIVALNI STROi! ral* ce°e Velika izbira novih m ljenln — »elo ugodne Uredimo pošiljanj* v katero kolt sinrr Podjetje -f|. DELPONTE PIETRO 3 , Trst, Ul. Timeus 12, tel. 902 ERNEST HEM Mačka na dežju Med številnimi gosti sta bila v hotelu samo dva Američana. Sobo sta imela v drugem nadstropju, eno okno je gledalo na morje, drugo pa na park s spomenikom pa„..m, Nad zelenimi klopmi so se v parku košatile visoke palme. Kadar je bilo lepo vreme, je vedno čepel v parku kak slikar na trinožniku. Radi so slikali rastoče palme in med njimi svetle hotelske zidove, v ozadju na levi pa modro morje. Italijani so od daleč prihajali gledat spomenik padlim. Bil je iz brona in se je bleščal v dežju. Deževalo je. Voda je curljala Po palmovih vejah, na stezah pa so se nabirale mlake. v dolgi penasti črti je med plimo prihajalo mor Je, potem pa se je spet u-mikalo in se vrnilo v še večjem zagonu. Nobenega avtomobila ni bilo na trgu z vojaškim spomenikom. Na oni strani ceste je stal natakar pod napu-ščem nad vrati v kavarno in se razgledoval po trgu. Američanka je stala pri okhu. Zunaj, tik pod oknom, se je stisnila pod eno izmed zelenih miz mačka. Tako se je skrčila, da ji dež ni mogel do živega, «Po mačko bom šla,* je rekla Američanka. «Cakaj, jaz bom,* ji je odgovoril mož in se zravnal na postelji. ,«Ne, sama bom šla. Kako si mucka prizadeva, da je ne bi zmočil dež! Pod mizo se stiska*. Mož je dalje čital. «Da Se ne boš zmočila,* ji je rekel. žena je šla po stopnicah v pritličje. Hotelir se ji je Priklonil, ko je stopala mimo njega. Star je bil, visok in suh. »Dežuje,* je rekla Američanka. Hotelir ji je bil vseč, *Si, slgnora, slabo vreme*. stal je za svojo mi-z° na drugem koncu mračne veže. Všeč ji je bil, u-Sajala ji je njegova res-nof;t,_ kadar je poslušal Pritožbe. Njegova dostojanstvenost ji je bila všeč, Prav tako pa njegov ostareli obraz in široke dlani. Odprla je vrata in pogledala po mizah, čez trg, f stopal proti kavarni moški y gumijastem dežnem Piašču. Tu nekje mora bi-“i mačka, pod desno mi- zo, le iskala Američanka. Ntorda je že skočila pod “treho. Ko je Američanka ‘ ala pri vhodu, je nekdo njen'm hrbtom odprl ueinlk. Bila je sobarica, tira, ki je pospravljala njuno sobo. «Da se ne boste zmočili,* se je smejala. Sef me je poslal*. Američanka je stopila Proti mizici pod njihovim knom,_ dekle pa je nad njo držala dežnik. Mucke m bilo več. Sobarica le Pogledala razočarano A-meričanko: «Ali ste kaj iz-gubiii?* rekla* ^ b*la maekft’* < f^ačka?* se je zasme-, 10 dekle. »Mačka na dežju?, »Da .ii je odgovorila, u p0(j toje miZOs Nato P“: »Tako sem si želela to mucko!* »Pojdiva gospa,* je rekla r^anca, »morava se vr-■ sicer boste mokri*. Vrnili sta se po peščeni b dekle se je pred vra-. ustavilo, da bi zaprlo st^n 1 Ko Je Američanka opala mimo mize, se ji < hotelir priklonil. Nekaj { Je stisnilo pri srcu. Pred j m človekom se je čuti-tako majhno in zelo Pomembno hkrati. Za tre-lik 'e imela občutek ve-6 Pomembnosti. je stopila v sobo, je e°rge je vecjno č.lta.1. »Ali vprašal'a mačko?> i° izginila je*. .^Skočila je kdo ve kam,* mJ® odgovoril In se za-dal proti oknu, da bi s‘H?dP°čil oči, ona pa je a na posteljo. je *Ne vem. zakaj, eia sem si jo pač. Ubo-. mucka je bila ves čas a dežju*. George je spet čital, ona žico s?dla za toaletno mi-z si ogledovala profil ne in z druge strani, ^ vmtPa Si je 'pogledala misliš, ali sl naj VpS,araSti Iase?> Ka je tilnfvr!\e uprl °či v njen Po t 40 bi" na njem ^ntovsko ostriženi laske; ml Ie všeč,» je re- ^Naveličala sem se,» Je ^govorila, George pa se t-p Premaknil v postelji: stoji*Irizura kla. «Rada bi vzela mačko v naročje. Božala bi jo*. »Ali res?* se je oglasil George s postelje. «Rada bi obedovala za mizo, ki bi bil na njej moj srebrni pribor. Pa cvetja bi rada. želim si pomladi, česala bi se pred ogledalom, božala mačko in imela nekaj novih oblek*. «Daj no, čitaj kaj,* ji je rekel George in začel brati. Žena se je zazrla skozi okno. Mrak se je spuščal, po palmah pa je še vedno curljal dež. «Mačko hočem imeti,* je rekla, «moram jo imeti, če že ne morem imeti dolgih las in vsega drugega, hočem vsaj mačko*. George je ni poslušal. Čital je, ona pa je gledala skozi okno, kako so se na trgu prižigale luči. Nekdo je potrkal na vrata. «Naprej,* se je George ozrl od knjige. Med vrati je stala sobarica. V rokah je držala veliko angorsko mačko, ki se je bila stisnila k njej. «Oprostite,» se je ogla* sila, «gospodar mi je naročil, naj jo nesem gospe*. X u DVAJSETIM PREVODOM SE JE PRIDRUŽIL SE NAS Anne Frank: «Dnevnik iz skrivališča» Luciano Minguzzt Je italijanski kipar, ki se je ze močno uveljavil. Njegova dela najdemo že v številnih gaierijan v tujini, kot n. pr. y New Yorku, v Stockholmu, Londonu, Haagu in drugod. Pri Mladinski knjigi v Ljubljani je izšla knjiga Anne Frank, ki nosi v slovenščini naslov Dnevnik iz skrivališča. Prav gotovo je to ena najbolj zanimivih knjig zadnjega časa in po svetu najbolj branih. Številnim, menda dvajsetim prevodom, se je zdaj pridružil še slovenski. In lahko smo hvaležni založbi, da je to vsestransko zanimivo delo postalo dostopno tudi našim bralcem. Anne Frank ni bila nobena pisateljica. Bila je komaj štirinajst-, petnajstletno dekle, ki je v dneh nacistične okupacije začelo pisati svoj dnevnik. Kljub njeni mladosti pa je ta dnevnik iz skrivališča edinstvena knjiga v vsej svetovni 1 književnosti. Anne Frank je bila rojena leta 1929 in se je kmalu po rojstvu s svojimi starši Židi preselila iz Nemčije na Holandsko. Tu je bil njen oče kot trgovec družabnik več tvrdk, dokler ga niso začeli kot Zida preganjati nacistični okupatorji. Čeprav so bili sprva Židje le zapostavljeni (niso se smeli voziti s kolesom, ne s tramvajem, kupovati samo v posebnih trgovinah), pa je bilo njihovo Življenje vendarle MAGDA LAZLO ki je včeraj v »Verdijun pela Mahlerjeve a Lieder emes fahrenden Geselleni) iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiitiiiiitiiMfiiMiiiiiititiiiiiiiitttmiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitimifitiiiniiiiiiiitiiiiiiiMiiiniiiiiiiiifiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiMMitiMiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiMtiMitnifiiiiiii IZPOPOLNJEVANJE PUBLICISTIKE O LIKOVNI UMETNOSTI «Slovenske likovne umetnike» dobimo tudi v primernih p Kljub temu, da bodo te izdaje mnogo cenejše od ostalih monografij, bodo vsebovale tudi barvne reprodukcije V kratkem izide pri Državni založbi Slovenije «Mo-nografija Hinha Smrekar jas. Imela bo izčrpen komentar dr. Karla Dobide. To bo dragocena izdaja in vredna oddolžitev spominu velikega slovenskega umetnika, čigar obširni opus smo imeli priložnost videti na nedavni razstavi njegovih del. Kot Cankar, s katerim ga je družilo tako tesno prijateljstvo, se je tudi Smrekar boril za humanistične cilje, samo z drugimi sredstvi. Zato ni prenesel teptanja svojih idealov v najsurovej-ši obliki, kot so jo uveljavljali fašisti. Ti so se mu maščevali in ga skoro 70-letnega starca ustrelili v Gramozni jami. Monografija o Hinku Smrekarju se uvršča v zbirko uSlovenshi UUouni umetniki«, ki jo je po vojni začela izdajati Državna založba Slovenije v uredništvu Zorana Kržišnika. S tem je izpolnjena velika vrzel. Sicer Je bilo pred vojno nekaj izdaj del naših likovnih ustvarjalcev, pa to so bile le jl.samezne knjige, bolj priložnostne kot pa plod kakšnega načrta. Knjige, ki so jih izdali Mesesnel, Pod-bevšek in pa nekateri avtorji, so bile v vsakem primeru plod zasebne iniciati- ve posameznikov. Sele izdaja klasikov slovenske književnosti, ki je rodila zamisel o paralelni izdaji naših likovnih klasikov, je pripeljala do načrtnega izdajanja monografij naših likovnih u-metnikov pretekle in polpretekle dobe, obenem s prikazom tistih naših pomembnejših ustvarjalcev, ki se s svojim delom harmonično vključujejo v sodobni likovni proces v svetu. Tako smo dobili monografije Jakca, Tratnika, Kosa, Zdenka Kalina, Debenjakovo grafiko in Maleševo »Makedonijo«, poleg Likovnega sveta. Ta pregled nam pokaže, da smo skoro izključno izdajali le sodobne avtorje in to v vseh treh likovnih vejah več ali manj vzporedno. To so slovenski likovniki vsekakor zaslužili saj so tako doma kot v tujini dosegli pomembne u-spehe. S tem pa je končan šele del poti. V zamisli imajo že monografijo Kobilice, Vesela in bratov Šubicev. Trenutno pa pripravljajo monografije Stupice, Pavlovca, Mafija Pregla in Sedeja. Pred koncem so pripravljalna dela z Borisom Kalinom in Miheličem, v redakciji Lojza Gostiše. Takoj po Smrekarju izide monografija o N.kolaju ,iiiiiii,iimiiiiinii»iiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiimrtiiiiiiiiililiMiHIIMilrtiiliiiliiiiiiiiii»ii»iiiiiniili DMVAHARLALNEIIRU: Odkritje Indije ti lepo pri- se*^icla b' imela dolge la- Cesml bi -,lh lepo P0-ln poveBala,* Je re- Državna zalotba Slovenije je pred dvema letoma zasnovala novo knjižno zbirko z naslovom «Kultura in zgodovina«. Ta zbirka naj bi prinašala v slovenskem prevodu izbrana dela s področja svetovne zgodovine, prikaze o posameznih zgodovinskih obdobjih, kulturne, umetnostne in literarne zgodovine posameznih narodov in epoh. Doslej je v tej edinstveni zbirki izšlo te četvero knjig, kot Zadnja med njimi knjiga «Odkritje Indije«, ki jo je napisal sedanji predsednik indijske vlade, znani državnik in pfeporoditelj Indije Djava-harlal Nehru. Knjigo o Indiji je Nehru napisal v nekaj mesecih leta 1!>44 v angleški jetniš-nfci, kamor so ga angleške oblasti zaprle kot voditelja indijskega gibanja za neodvisnost. Uvodoma podaja Nehru svoje življenje tn svoje politične in življenjske nazore. Drugo poglavje je posvečeno Nehrujem pokojni ženi Kamali. V nadaljnjem poglavju pa obravnava zgodovino Indije, dotakne se vprašanj nacionalizma, virov indijske moči ter sla bosti, vzrokov indijske raz-nolifcosli in razcepljenosti. Posebej obravnava indijsko kulturo m poduju raavoj indijske civilizacije. V posebnem poglavju pripoveduje, kako si je Anglija utrdila svojo gospostvo nad Indijo in kako je izkoriščala to deželo. V osmem poglavju prikazuje Nehru borbo indijskih nacionalistov za o-svoboditev dežele izpod angleške oblasti, pri čemer posveča veliko prostora Gandiju, njegovi osebnosti in njegovim idejam. Predzadnje poglavje je posvečeno predvsem dogodkom zadnje vojne, na koncu knjige pa se dotika neposrednih dogodkov pred osvoboditvijo te ogromne dežele. Nehrujeva knjiga ,čeprav je stara le več kot desetletje, je še vedno aktualna. Ob izidu je za ves svet predstavljala pravo odkritje te neznane dežele, ki je bila malo znana po svoji kulturi, ie manj pa po svoji zgodovini. Tudi za jugoslovanske narode, ki vidijo v Indiji in njenih prebivalcfn iskrene prijatelje, je Nehru-jeva knjiga, ki je pred dvema letoma izšla v srbohrvaščini, bila pravo odkritje. Zdaj bo slovenska izdaja približala to veliko neznanko tudi slovenskim bralcem, ki bodo gotovo z zanimanjem segali po tej tehtni in obširni publikaciji, ki jo je napisal eden najveijih »mov Indija. Pirnatu. To bo bolj zbornik, ki bo Pirnata predstavil kot mnogostranskega u-metnika z vseh strani. Zato bo precejšen delež odmerjen tudi tekstom, ki jih bodo prispevali dr. Bratko Kreft, inž. Filip Kumbato-vič, prof. Krsto Hegedu-šič in prof. Ljerka Mena-še, ki je že uredila katalog od umetnikovi spominsK. razstavi. Pirnatovo , rist>° bo prikazal Zoran Kržišnik. Najpomembnejše delo pa bo vsekakor izdaja naših impresionistov. Izdali bodo vsakega posebej, pozneje pa v skupnem izboru. Groharja bo prikazal prof. dr. France Stele, Sternena dr. Izidor Cankar, Jamo dr. Stane Mikuž, Jakopiča pa Zoran Kržišnik. Vse reprodukcije bodo v barvah. Te izdaje bodo posebno važne, ker originalni material naglo propada. Impresionisti, kakor tudi ostale monografije, bodo izšli v 1000 do 2000 izvodih. Pri takih delih je treba pač računati, da se razprodajo šele v daljšem obdobju. V vseh teh primerih je šlo in bo šlo za dragocene, skoro bibliofilske izdaje. Kakor na eni strani z veseljem gledamo na zmogljivost naše grafične tehnike, pa je na drugi strani težava v tem, da so te izdaje zelo drage in dostopne le ozkemu krogu ljudi. O-mogočene so samo zaradi velikih žrtev založbe in razumevanja Izvršnega sveta. Sveta za prosveto in kulturo ter Okrajnega ljudske ga odbora Ljubljana. Zato je tembolj pozdraviti vest, da namerava Državna založba začeti tudi z ljudsko izdajo v manjšem formatu, ki bo v veliki meri cenejše od sedanje. Cena bo tolikšna, da bodo monografije dostopne vsem tistim, ki so običajni kupci knjig in katalogov. Seveda bo tudi za te izdaje potrebna subvencija. In ker bo šlo za popularizacijo slovenske likovne umetnosti, bo morda na subvenciji še tehtnejši poudarek. Seveda pocenitev ne bo šla na škodo kvalitete ampak imajo pri založbi v mislih druge spremembe. Predvsem bo popularna izdaja izhajala v manjšem formatu. Pri slikarjih bo 30 do 40 črnobelih reprodukciji barvnih reprodukcij pa bo le okrog 5. Seveda bi bilo idealno, če bi ob ljudski izdaji ostala tudi sedanja. Dokler tega ne bo, se bodo ravnali po načelu, da bodo v ljudski izdaj, prikazali predvsem u-metmke, ki jih še niso obdelali v večjem formatu. Letno nameravajo izdati tri do štiri monografije, pozneje pa dodati še eno ali dve velikega formata. Perspektivni načrt obsega tudi take pomembne neslovenske avtorje, ki so važni v našem merilu. Pozabili niso niti na dela iz likovne teorije, katera izredno pogrešamo, saj nimamo niti osnovn.h standardnih del. Nekaj sredstev bo vsekakor treba odmeriti za tovrstno literaturo, že v pedagoške namene. Paziti pa bo treba, da bodo ta dela kvalitetna in popularna obenem. V tem smislu se že pripravlja Zgodovina slovenske likovne umetnosti od srednjega veka do danes v treh knjigah. To bo kompi-lacijsko delo več avtorjev v skupni redakciji dr. Franceta Steleta. F. S. «»——• Nova premiera koprskega gledališča Gledališče Slovenskega Primorja v Kopru se je v sredo zvečer predstavilo občinstvu s sedmo letošnjo premiero. Na sporedu je bila španska klasična komedija v verzih DONA DIANA. Avtor Moreto obravnava i-sto snov kot Shakespeare v UKROČENI TRMOGLAVKI, le da moškost in silovitost glavnega junaka zamenja z zvijačnostjo in samoprema-govanjem. Občinstvo je v razprodani hiši s številnimi priznanji nagradilo izvajalce in režiserja mariborskega gledališča Mirana Hercoga, ki je komedijo režiral kot gost. V glavnih vlogah so nastopili Marga Filčeva, Janez Klasinc in Marijan Bačko. Do konca sezone l».r>6-57 ima Gledališče Slovenskega Primorja v Kopru v načrtu Še izvedbo krstne predstave TURSKE SUŽNJE. Tekst je napisala Zdenka Lovčeva po « • 4, _ ■HB II narodni pripovedki o Srebrni (primorska Miklova Zala). še znosno. Leta 1942 pa so jih začeli loviti po hišah in spravljati v koncentracijska taborišča. Oče Anne Frank in njegov znanec, prav tako 2id Van Daan, sta se z družinama umaknila v skrivališče. Pridružil se jim je še zobozdravnik Dussel in tako se je v nekaj skritih prostorih trgovske hiše skrivalo osem oseb. podnevi se niso smeli približati oknom, niso smeli točiti vode ne uporabljati stranišča. Pa tudi ponoči je bila njihova dejavnost omejena na minimum. Le troje, četvero ljudi je vedelo za skrite ljudi in jih oskrbovalo z najpotrebnejšo hrano, ki je po dveh letih postala nadvse pičla. Kljub temu je vera v rešitev držala skrite ljudi pokonci, da niso klonili, kljub neizogibnim sporom, spopadom in najrazličnejšim težavam, ki so se pojavile med skrivači. Avgusta 1944 pa so njihovo skrivališče po izdaji odkrili 'Nemci in vse ljudi odvedli v taborišče. Rešil se je samo oče Anne Frank. In po čudnem naključju je ostal ohranjen tudi njen dnevnik, pretresljiv dokaz strahot prostovoljnega jetništva in huda obtožba nacističnega nasilja. V svojem dnevniku opisuje Anne Frank svoja doživetja v skrivališču. Bolj kot skopim zunanjim dogodkom je njen dnevnik posvečen izpovedim njene notranjosti. Zato vsebuje njen dnevnik poleg .mojstrskih o-pisov dogodkov, zlasti njene globoke misli o odnosih med očetom in materjo ter starši sploh, o odnosih med starši in otroki, o vzgoji mladine, o svojih porajajočih se ljubezenskih čustvih. In kot pravi kritika, je dnevnik naravno klasično delo o sodobnem pubertetniku, obenem pa strahotna obtožba vojne, nacističnega nasilja ter povrh tega eno najzanimivejših del iz zadnje svetovne vojne. Dela zato ni treba še posebej priporočati. SL Hu. Naš tedenski pregled m Pii $1 mtmm Karel Putrih ((Kompozicija 1» JORDANIJA Ce se je pred tednom dni zdelo, da bo Jordanija kljub vsemu našla tako rešitev notranjih sporov, ki ne bo spravila v nevarnost temeljnih demokratičnih svoboščin prebivalstva, moramo žal ugotoviti, da temu ni bilo tako. Tudi po odstavitvi Nabulsi-jeve vlade, ki je predstavljala prvi protiustavni korak mladega kralja Huseina, se razmere v deželi niso u-redile, ampak se je politična napetost ie stopnjevala. V novi vladi so bile sicer zastopane vse večje stranke in tudi bivši predsednik vlade Nabulsi je obdržal mesto ministra, vendar je bila nova vlada izrazito desno u-smerjena in ni spoštovala načela koalicijskega proporca. Zato so levičarske stranke, ki so imele v parlamentu večino, postavile vrsto zahtev, kakor na pr. čistko na dvoru in med državnimi funkcionarji, preiskavo o delu agitatorjev, nevtralnost dežele, enotnost vojske in prebivalstva, rehabilitacijo zaprtih častnikov in koalicijsko vlado, v zunanji politiki pa federacijo z Egiptom in Sirijo ter zavrnitev znane Iko-ve doktrine o Srednjem vzhodu. Ker je po teh zahtevah napetost med vlado in levičarskimi strankami naraščala, v deželi pa so se vršile manifestacije in demonstracije prebivalstva, se je kralj Husein odločil za novo kršitev ustave: proglasil je obsedno stanje, hkrati pa razpustil vse politične stranke. Dejansko oblast je prevzela vojska in danes vladajo v deželi vojaški guvernerji. Razvoj dogodkov v Jordaniji predstavlja nedvomno nevarnost za mir v tem delu sveta. Po proglasitvi obsednega stanja, v deželi, se je premaknila tudi šesta ame-riška flota in zaplula v vode vzhodnega Sredozemlja. Na temelju Ikove doktrine se ameriška vojska premakne lahko samo na izrecno zahtevo neke dežele na Srednjem vzhodu, to področje pa je danes precej podobno sodu s smodnikom, in tudi najmanjša neprevidnost bi utegnila sprožiti usodno iskro. SUESKI PREKOP Tak položaj na Srednjem vzhodu je tem bolj nevaren v trenutku, ko se, po vseh znakih sodeč, sueško vprašanje, oziroma vprašanje plovbe po Sueškem prekopu bliža svoji dokončni rešitvi. E-giptovska vlada je predložila novo spomenico s pogoji za plovbo po prekopu. To novo spomenico so francoski uradni krogi sicer označili za »skoraj nesprejemljivo«, a že ta izraz kaže, da tudi Francija ne bo mogla ostati pri svojem dosedanjem ne popustljivem stališču. To pa toliko bolj, ker je Velika Bri- lliiitiiiiimiiliinillliiimiiiiiimilllllliiinimll Edinstven rokopis v leningrajskem arhivu V arhivu leningrajskega oddelka instituta za 'orientalistiko akademije znanosti ZSSR so našli edinstven rokopis. Njegov avtor je Ibn Medžid Ahtad, pilot ekspedicije Vasca da Game. Pravijo, da je ta rokopis edinstven na svetu. V njem so opisane pomorske linije v Rdečem morju in Indijskem oceanu proti koncu 15. in 16. stoletja. Napisan je r stihih in je sestavljen kot navodilo pilotom. Zanimivo je, da tega dela ne poznajo na arabskem vzhodu in v zahodnih državah. To originalno delo bodo sedaj objavili. IllimmMilimmiiiliiiiiiiHmfiiiiiititiHitimiiimitiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiniiiiiHliiiMtnmilimiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii NEKAJ IZ PUSTOLOVSKE LITERATURE M. Derby: Živ iz Azije mmmM Cerkev ub Ohridskem jezeru iz K- stoletja. Slovenci pustolovskih romanov poznamo razmeroma malo, čeprav je te vrste literature po svetu veliko. Slovenske založbe pač morajo svojo izbiro prevodov dobro pretehtati in tako ni za take izdaje ne denarja ne papirja ne pravega navdušenja. In ker domačih avtorjev tozadevnih del ni, se dogaja, da takih knjig ne pride dosti na slovenski knjižni trg. Ali pa so to navadno najslabša dela, ki izidejo v snobičih, v škandaloznih izdajah, nemogočih prevodih in z edino tendenco: pridobivati denar. Zato predstavlja roman «/z Azije ž>v«, ki ga je napisal Mark Derby in katerega slovenski prevod je zdaj izdala založba Obzorja, prijetno osvežitev slovenskega knjižnega trga. O Marku Derbyju beremo na platnicah nove knjige, da uživa v anglosaksonskem svetu sloves mojstrskega pisca romantičnih in pustolovskih romanov. Ta sloves do- kazujejo njegova dela Malajska roža, Tveganje in tudi roman Ziv iz Azije. Kaj več o njem nam ni znano. Sicer pa ga slovenskim bral* tem predstavlja prevod njegovega romana. Roman Ziv iz Azije je napeta kriminalno-pustolov-ska zgodba, ki se dogaja deloma v Aziji, Singapuru in na Indonezijskih otokih, deloma v Angliji, po zadnji vojni. Bolan in iztrošen Lar-go Martindal, dolgoletni a-gent angleške obveščevalne službe se vrača iz Azije domov, ker si je zaželel miru, počitka, zdravja in poroke z lepo bolničarko Jane Arly. Toda maščevalni morilec Solway, ki ga je Martindal nekoč pred leti izročil roki pravice, se skuša nad njim maščevati. Njegovo delovanje, ki meji že na blaznost, onemogoča Martindalu mirno življenje, po katerem hrepeni in katerega potrebuje njegovo zdravje. Spopadi nad Martindalom in Solwayem, ki se vrste skozi ves roman, so bistvo tega romana, ki se seveda srečno konča. Poštenost, pravica in plemenitost zmagajo nad zlim. Seveda je celotna zgodba spretno napisana in spretno prikazana, tako da se prebere na dušek. Ozadje tvorijo nekateri problemi najnovejšega časa, tako da je zgodba tudi aktualno pobarvana. Je pa tudi zelo živahna. In če dodamo še posebno privlačnost tropskega okolja, v katerem se zgodba dogaja, prikupno ljubezensko zgodbo, avanturizem, smo s tem povedali vse o tej knjigi, katere original je bil pred dvema letoma ugodno sprejet. Na kratko bi torej rekli: Dober pustolovski avanturistični roman, ne preveč za lase privlečen, temveč umirjen, stvaren, pa vendar napet, živahen in zanimiv. Mnogi bralci bodo ob njem uživali, vsi pa se bodo ob njem prijetno razvedrili. tanija, kljub formalnemu protestu, na tem, da se bo posluževala plovbe po prekopu, zlasti še, ko so sedaj tudi ZDA sprejele «de faeto« te pogoje, kljub nekaterim pridržkom v zvezi z ustrezno resolucijo generalne skupščine ZN. o sueškem vprašanju. RAZOROŽITEV V Londonu se nadaljuje, delo pododbora ZN za razorožitev in vse kaže, da bo to pot vendarle prišlo do nekih konkretnih rezultatov, ki naj bi postopno privedli do splošnega sporazuma o razorožitvi. Zdi se, da bodo ti prvi dogovori vsebovali tudi sporazum o prenehanju z atomskimi poskusi, ker je pobuda za to prenehanje zajela skoro že ves svet. Sporazum v tej zadevi je toliko bolj nujen, ker si danes noben resen znanstvenik ne upa trditi, da tako eksperimentiranje ne bi imelo nobenih škodljivih posledic za ljudi. Da nismo daleč od takega sporazuma moremo skle. pati tudi iz okoliščine, da je Dulles izjavil, da dosedanje ameriško stališče glede te zadeve ni nespremenljivo. NEMŠKO VPRAŠANJE Delni uspehi glede razorožitve bodo nedvomno ugodno vplivali tudi na nemško vprašanje. Glede tega ni sicer nobenega novega elementa, vendarle pa je značilno, da je kancler Adenauer poklical na razgovor sovjetskega poslanika Smirnova, da bi mu pojasnil, kako naj razume trditev, da ((uresničenje dobrih odnosov med Nemčijo in Sovjetsko zvezo nikakor ne zahteva, da bi se ti dve državi odpovedali odnošajem, ki jih imata z drugimi državami«, kakor stoji v reviji, ki jo izdaja sovjetsko poslaništvo v Bonnu. Temu sicer ni pripisovati bogve kolikšne vrednosti, vendar pa je znak, da se odnošaji med Sovjetsko zvezo in Nemčijo izboljšujejo in da se bodo v kratkem začela v Moskvi nemško - sovjetska pogajanja za sklenitev trgovinskega sporazuma. Na tiskovni konferenci , ki jo je kancler Adenauer priredil takoj po razgovoru s sovjetskim poslanikom, je tudi izjavil, da je pripravljen obljubiti Sovjetski zvezi, da se Vzhodna Nemčija ne bo uporabljala v vojaške namene, če bo Sovjetska zveza pristala na združitev Nemčije. Iz vsega tega je moč domnevati, da se. tudi glede združitve Nemčije nekaj premika, in da morda ni več daleč dan, ko bomo tudi to vprašanje črtali z dnevnega reda. AVSTRIJA - ZSSR Tudi med Avstrijo in Sovjetsko zvezo se odnošaji izboljšujejo. V teh dneh je bil na obisku na Dunaju prvi podpredsednik sovjetske vlade Mikojan in vodil razgovore o povečanju trgovinske, izmenjave med obema deželama, hkrati pa se je z avstrijskimi državniki razgo. varjal tudi o prepovedi u-pornhe jedrskega orožja. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je Avstrija izpolnila gospodarske obveznosti, ki jih je prevzela z d ržavno pogodbo, Mikojan pa je izrekel prepričanje, da se bodo vprašanja med obema deželama reševala v bodoče v duhu vzajemnega razumevanja. VATIKAN ZA PAVELIČA Po poročilu dopisnika Reuterja je argentinska policija izdala ukaz za aretacijo vojnega zločin a Anteja Paveliča. S tem v zvezi je zanimivo omeniti, da je Mario Zanin, apostolski nuncij v Buenos Airesu, zahteval, naj predsednik argentinske republike Aramburu ne upošteva zahteve jugoslovanske vlade za ekstradicijo Paveliča. Podobne pozive so poslali argentinskemu veleposlaništvu v Rim tudi številni katoliški škofje in kamr hali. To le značilno za moralo Vatikana. Tudi iz tega primera je jasno razvidno, da je Vatikan pripravljen braniti tudi najhujše zločince, če so pripravljeni podpirati politiko Vatikana. GAITSKELLOV N1HIL OBSTAT V preteklem tednu je vodja angleških laburistov obiskal Rim, kjer se je razgo-varjal s Saragatom o vprašanju social-stične združitve. Na obisku je bil tudi pri Nenntju, za kar se je zavzemal sam Saragat. Po tem, kar je povedal na tiskovni konferenci pa je moč zaključiti, da je bil ta njegov obisk precej brezploden, vsaj kar zadeva vprašanje socialistične združitve. Edini «u-speh«, ki ga more Saragat zabeležiti je, da je Gaitskell dal svoj blagoslov na sodelovanje PSDi v uiadi F. U. fxorlško-beneški dnevnik Nekatera vprašanja občine Doberdob Za elektrifikacijo Jamelj najeli zadnje posojilo Sedaj je odprta pot za pripravo načrta o elektrifikaciji ostalih vasi v občini Izvedeli smo, da je dober-dobska občina dobila dovoljenje za najem zadnjega posojila v znesku 245.000 lir za plačilo napeljave električne luči v Jamlje. S tem posojilom bo doberjobska občina poravnala ves dolg, ki ga je imela z družbo SELVEG. Predstavniki družbe so svoj čas izjavili županu in odbornikom, ki so se pozanimali o možnostih napeljave elektrike tudi v ostale vasi v doberdobski občini, da bodo pričeli pripravljati načrte za popolno elektrifikacijo doberaobske občine, ko bo občina poravnala dolg za napeljavo luči v Jamlje. Ker je sedaj dolg poravnan, lahko županstvo upravičeno upa, da bo SELVEG v kratkem pričela pripravljati načrt za elektrifikacijo in da bo »kupno z velikim načrtom o napeljavi vodovoda po občini tudi elektrifikacija kmalu postala dosegljiv cilj prebivalstva Pred časom je zdravnik higienskega urada pregledal kraj, kjer zajemajo vodo za oslkrbovanje doberdobskega vodovoda. Ugotovili so, da je voda pri izvirku popolnoma užitna, slabše pa je, ko se zniža gladina jezera in ko dežuje. Seveda so to le začasne skrbi, kaiti občinska uprava je napravila vse korake in si še vedno vztrajno prizadeva, da bi čimprej priključili o-mrežje na CAFO. Danes nagrajevanje kmetov naše pokrajine Kot smo že poročali, se bodo danes dopoldne v občinski dvorani na Korzu Verdi sestali kmetje iz naše pokrajine, ki so se udeležili pokrajinskega tekmovanja za večji donos koruze in boljšo rejo sviloprejke. Podeljenih bo večje število nagrad, ki jih je pripravil kmetijski inšpektorat. e*—;— IZ GORICE V četrtek seja mestnega sveta V četrtek 2. maja se bo sestal občinski svet v Gorici, ki bo razpravljal o vprašanju deželne avtonomije in proste cone. Predvideva se izglasovanje resolucije o vprašanju avtonomije. Krščanska demokracija se namerava sklicevati na resolucijo, ki jo je sprejel občinski svet 11, marca 1955. leta. Razpravljalo pa se bo tudi o ostalih resolucijah, ki so jih predložili predstavniki ostalih političnih skupin. Odbor namerava dalje pričeti z diskusijo o prosti coni katere veljavnost poteče konec tega leta. Točnejše stališče do teh vprašanj namerava odbor izdelati na svojih sejah, od katerih je bila ena sinoči, druga pa bo v začetku tega tedna. Vozni red Ribijevih avtobusov za 1. maj Avtoprevozniško podjetje Ribi opozarja, da bo za 1. maj v veljavi nedeljski vozni red avtobusov na okoliških in medmestnih avtobusnih progah. Videmski sporazum o blagovni izmenjavi V marcu izdali 56 uvoznih in 40 izvoznih Na podlagi videmskega sporazuma o mali blagovni zamenjavi je goriška trgovinska zbornica izdala v marcu 56 uvoznih dovoljenj za 69 milijonov 804.420 lir blaga ter 40 izvoznih dovoljenj za 7.8.091.347 lir blaga. Uvozili smo žagan les, par-kete, kurivo, lignit, mineralna Radenska voda, seno, ekstrakt malinovca, sir, konje, govedo za zakol, goveje meso, svinjsko in ovčje meso, salame, perutnino, cement, opeko in razno drugo blago. Izvozili pa smo prevozna sredstva, nadomestne dele za avtomobile, kolesa in nadomestne dele, pnevmatike, e-lektrični material, tekstil, filtre, drogerijsko blago, pisalne in računske stroje in drugo blago. Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa 1. aprila 1957 je bilo sledeče: saldo od 31. decembra 1956; 270.228.183 lir; prejeta vplačila od 1. januarja 1957 dalje: 137.125.006 lir; izvršena plačila od 1. ja- llflllllHIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllilllMtlilHUlllllllllHIlinilllllllllllllllllllllllllllimiltllHIIM Štirikrat v tednu po 4 ure Tromesečni tečaj gospodinjstva y Doberdobu Tečaj vodi tov. Vilma Bregantova - Poleg kuhanja tudi predavanja o krojenju, vrtnarstvu, šivanju itd. V petek je skupina dober- dobskih žena in deklet začela obiskovati gospodinjski tečaj, ki ga bo vodila tri mesece tov. Vilma Bregantova. Kot znano se je pred kratkim, z izrednim uspehom, zaključil podobni gospodinjski tečaj v Pevmi, kjer so udeleženke tečaja v kratkem času bile poučene o raznih vedah, ki spadajo v dobro gospodinjstvo, kar jim bo nedvomno v bodočnosti zelo koristilo. Tudi v Doberdobu bo tov. Bregantova poučevala krojenje, šivanje, nauk o prehrani, vrtnarstvu in drugih podobnih vedah. Predavanja bodo štirikrat v tednu in vsako bo trajalo štiri ure. Na prvem predavanju so udeleženke pokazale veliko zanimanje za tečaj, ki bo . o,b,ogatil njihovo znanje gospodinjstva. Najbrž bodo za praktične vaje kakor tudi za teoretična predavanja, tudi ostale doberdobske žene in dekleta pokazale zanimanje in se jih v čim večjem številu udeležile. Seja občinskega sveta v Sovodnjah V sredo zvečer je bila seja sovodemjskega občinskega sve- III IIHimi IIIII lil II Itlll 11111111II IIIIIHIItllllllllllllllllllll II ■III.IRHMlIlllllltllllllllllllllllHIIIIIIIIIM Včeraj na goriški preturi v Sest mesecev zapora bivšemu lastniku «Mabel Wafer» Preiskovalni organi so po stečaju podjetja ugotovili pomanjkanje vsakega knjigovodstva - Da bi prodala motor mladeniča prešla z njim mejo brez dokumentov Včeraj je imela goriška pre-tura izredno zasedanje; na vrsti je bilo namreč več procesov, ki so zaradi praznikov zastali. Pred pretorja je moral 68-letni Alojz Pestelj iz Gorice, Ul. Corsica 10. Pestelj je bil že trinajstič na zatožni klopi; tokrat se je moral zagovarjati zaradi nepravilnega gospodarjenja v podjetju «Ma-bel lavorazione Wafer», ki je pod njegovim upravljanjem propadlo. Ni imelo knjigovodstva, kar je v precejšnji meri povzročilo zaporo in likvidacijo omenjenega podietja. Zdi se tudi, da je Pestelj v podjetje, katerega je postal solastnik šele 1955. leta, vložil premalo kapitala. Ko so namreč ostali družabniki odstopili, ker so se pokazali za nezmožne voditi takšno podjetje, ki zahteva spretne roke, je ostal Pestelj sam. Nakupil je nove stroje in celo dva avtomobila, ne da bi i-mel zato kritja v denarju; posel je bil vedno slabši in dolgovi so rasli kakor gobe po dežju. Nekega dne lanskega leta se je Pestelj znašel s štirimi milijoni dolga. Podjetje je bilo seveda likvidirano, toda še prej je Pestelj prodal 12 strojev za izdelavo keksov ter tako pustil številne upnike na cedilu. Ti so ga tožili, pri tem pa je prišlo na dan, da Pestelj sploh ni vodil knjigovodstva, zaradi česar mu je pretor včeraj prisodil kar šest mesecev zapora. ♦ * * Na zatožno klop sta morala tudi dva 20-letna mladeniča, k' sta brez dokumentov prešla državno mejo samo zato, da bi v Brdih drago prodala motorno kolo, ki je bilo last e-nega izmed obtoženih Celo stvar sta morala dijak Erancenco ViU* iz Gorice Ul. Generale Cascino in frizer Be- nito Zucchiatto iz Svetogor-ske ceste 37 izpovedati pred pretorjem, ki morda še ni i-mel prilike slišati kaj podobnega. Villa se je namenil decembra 1955. leta prodati svoje motorno vozilo nekemu Josipu Rožiču iz Brd, toda ker bi za slednjega bila preveč visoka carinska taksa, je Villa kupca nagovoril, da bi vozilo sprejel kar onstran meje, kamor mu bo pripeljano. To svojo namero je Villa sporočil prijatelju Zucchiattiju, kateremu je obljubil tudi nagrado. Oba mladeniča sta 16. decembra 1955 odšla z vozilom pri Moši v Jugoslavijo; upala sta, da bosta prišla do Rožiča in se nemoteno vrnila z denarjem domov. Toda na državni meji ju je srečal jugoslovanski obmejni stražnik, ki ju je odpeljal v Solkan, kjer sta izjavila, da sta pobegnila, ker sta ostala brez dela. Jugoslovanski organi so oba begunca kmalu vrnili v Italijo. Tudi tu sta poskušala z istim izgovorom, toda policijske o-blasti so odkrile, da se za tem prehodom državne meje skriva nekaj drugega, kajti oba mladeniča sta življenjsko preskrbljena. Ker sta bila tokrat šele prvič na zatožni klopi, je pretor dr. Fabiani tako Villo, kakor Zucchiattija obsodil le na pogojno kazen 2 meseca zapora in 10.670 lir globe. * * • 31-letni Peter Pavšič iz Gorice pa se je moral zagovarjati, ker je 23. septembra lanskega leta vozil tovornik brez šoferske knjižice, ki mu jo je zaradi prekrškov cestnega pravilnika odvzel sam pretor v Gorici. Pavšič je bil tako poklican pred sodišče in obsojen na pogojno kazen 2.00(| lir, ta, na kateri so razpravljali pred v-era o upravnih vprašanjih. Sklenili so poveriti podjetju Marchetti, naj v šestih mesecih uredi novo kartoteko matičnega urada. Za delo bodo podjetju izplačali 60.000 lir. Razpravljali so tudi o tem, če bi delo opravili občinsiki u-službenci, vendar so ugotovil', da bi jih delo več stalo, ker bi morali uradnikom plačati izredne ure; obenem pa ne bi bilo zajamčeno, da bi bilo delo dobro opravljeno. Precej časa so razpravljali tudi o pokopih. Skleniii so, da pristojbin za pokop ne bodo povišali in da se tudi ostale usluge ne bodo spremenile, čeprav ima obema v tem pogledu izgubo. Med razpravo h občinskem obračunu za leti 1955 in 1956. ko je imela občina 2,360.000, odnosno 2,750.000 lir primanjkljaja so prišli do sklepa, da se posojilo za kritje primanjkljaja naiome prj Mestni hranilnici. Ker pa spada sovo-denjska občina med tiste občine na Goriškem, ki imajo kronični občinski primanjkljaj, so bili svetovalci mnenja, naj ga prevzame država. Prav tako pa bi bilo mogoče primanjkljaj odpraviti, če bi se občina razrešila vseh tistih bremen, ki spadajo bolj pod pristojnost drugih organov in ustanov, lakor pa občine. Ce bi se doseglo (im v tem smislu je bil parlamentu ze predložen zakonski osnutek, ki predvideva reformo zakona o lokalnih financah) tedaj bi številne občine, ki so zaradi prehudih finančnih bremen v deficitu, postale aktivne ali bi imele vsaj uravnovešen proračun, ki bi jim omogočal di-namičnejše razpolaganje z občinskimi financami. Sele potem bi prišla do izraza tudi avtonomija krajevnih ustanov, o kateri se veliko govori, ki pa v praksi ne obstaja. Izenačili so tudi plače občinskim uslužbencem, kakor predvideva zakon, ter sprejeli še nelkaj sklepov o bolniških oskrbah. IZ PODGORE 70-letna Bačerjeva skočila skozi okno Pred časom se je morala zaradi delne paralize zateči v goriško bolnišnico pri Rdeči hiši 70-letna Gizela Bačer, vdova Mihelj iz naše vasi, Ul. Cotonificio 18. Bačerjeva je bila v bolnišnici komaj pet dni, vendar si je že želela domov. Bila je obupana nad svojim zdravstvenim stanjem in je v petek zjutraj v trenutku obupa neopazno odšla iz bolniške sobe na balkon prvega nadstropja ter skozi okno skočila na dvorišče. Neka druga bolnica, ki je bila v bližini, je prepozno opazila namero nesrečne Bačerje-ve; ko je skupaj z bolniškimi sestrami odhitela na dvorišče je našla žensko v mlaki krvi. Poleg drugih telesnih poškodb si je Bačarjeva pri padcu prebila tudi lobanjo in vsak kirurški poseg v bolnišnici Brigata Pavia, kamor so pone-srečenko odpeljali, je bil zaman. Ob 13.30 je Gizela Bačer podlegla prejetim poškodbam. **------- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 25-76; do 12 ure pa je odprta lekarna Ve-nuti Ul, Rabatta 18, tel 21-24, nuarja 1957 dalje: 169.797.597 lir; saldo 1. aprila 1957; 236 milijonov 555.592 lir. smo dr. Josipa Birso Včeraj popoldne so ob veli ki udeležbi Goričanov pokopali na goriskem glavnem pokopališču prof. Josipa Birso ki je po kratki bolezni nenadoma umrl v Trstu. Pokojnik se je rodil pred 64 leti v Gorici. Otroška leta je prežive, v Gorici, kjer je končal tudi gimnazijo. Po končanih visokošolskih študijih je službova' v Ljubljani. Po vojni se je preselil v Trst, kjer je poučeval na slovenskih srednjih šolah. Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu, — r. — V soboto 4. maja seja pokr. sveta V soboto 4. maja bodo pokrajinski svetovalci že četrtič razpravljali o deželni avtonomiji. Pokrajinska seja je namreč sklicana ob 16. uri popoldne. Glavni argument bo deželna avtonomija. o—— Aretacija ravnatelja ribiške zadruge v Tržiču Goriški državni pravdnik je izdal odlok za aretacijo ravnatelja ribiške zadruge v Tržiču 66-letnega Carla Massenia iz Ul. sv. Frančiška Asiškega. Massemo so pred časom prijavili, da si je nezakonito prilastil 5 milijonov lir, ki so bili last zadruge, katero je upravljal. Izlet Juventine v San Giorgio pri Nogari Za danes popoldne so nogometaši Juventine ob priliki nogometnega srečanja z ekipo San Giorgia pri Nogari organizirali izlet v ta kraj. Avtobus bo odpeljal nogometaše in izletnike eb 13.30 izpred avtobusne postaje Ribi in ob 13.45 s trga v Standrežu. Cena vožnje 300 lir. *»------- Ponesrečenega očeta našel ob vozilu Včeraj ob 1 uri ponoči so klicali rešilni avto Zelenega križa v Gradiško, kjer so v Ul. Gorizia našli na cesti huje ranjenega 51-letnega kovača Giovannija Piana. Okoli polnoči se je zdelo sinu ponesrečenega zelo čudna, da očeta še ni domov. Odšel je na ulico, da pogleda, če se morda oče vrača z mo- Športni dnevnik TURNIR V NEAPLJU Ayala premagal Hoada! NEAPELJ, 27. — Veliko presenečenje na teniškem turnirju v Neaplju. V polfinalu posameznikov je Čilenec Ayala premagal Avstralca Hoada v dveh setih z 8:6, 8:3. V drugem polf.nalu je Sirola premagal Stewarda (ZDA) s 4:6, 7:5, 9:7. Četrtfinale — ženske: Mi- gliori - Reliyer (Avstral.) 2:6 6:4. 6:3, Lazzarino - Bourbon-nais (Fr.) 4:6, 7:5, 0:5 odstop. Ramorino - Wollmer (Nem.) 9:7, 7:5. Long (Avstral.) - Vo-gler (Nem.) 6:4, 6:2. V igrah moških dvojic sta Šveda Davidson in Schmidt premagala Avstralca Gibsona in Woodcocka s 6:2, 2:6, 6:3. TENIS DAVISOV POKAL Mehika-Jugoslavija 3:0 BEOGRAD, 27. — V teniškem srečanju v prvem kolu Davisovega pokala med Jugoslavijo in Mehiko, sta Mehikanca I-lamas in Contreras zmagala v prvih dveh srečanjih posameznikov in povedla Mehiko v vodstvo z 2:0. Llamas je premagal Panajo-toviča s 6:2, 6:4, 6:4, Contreras pa Plečeviča s 7:5, 6:2, 6:2. Mehilkainca sta bila v vseh pogledih boljša od Jugoslovanov. čeprav sta se oba dobro borila, kar velja predvsem za Plečeviča, ki je v prvem setu vodil že s 5:3 nato pa zaradi teme izgubil zaporedoma štiri geme. Tretjo točko in z njo zmago ter uvrst'tev v drugo kolo si je Mehika osvojila v igri dvojic. Contreras in Llamas sta brez najmanjšega napora odpravila jugoslovanska igralca Nikoliča in Popoviča z rezultatom 6:0, 6:S, 6:3. Preostaneta še zadnji igri posameznikov, ki ne moreta vplivati na končno zmago Mehike, katera se bo v drugem ikolu srečala z Nemčijo. CiklomotoristH-na dirka po Italiji Gismondi pred favoriti na cilju četrte etape Emiliozzi ie vodi v splošni klasifikaciji - Van Steenbergen ponovno zaostal ROCCARASO. 27. — V današnji gciski etaipi je bilo pričakovati ofenzivo gorskih vozačev Kot so Gaul. De Bruyne, Poblet in drugi, namesto teh pa se je ponovno uveljavil Emiliozzi, ki sicer ni zmagal v etapi, je pa zato s pogumno vožnjo ohranil ru-meno-rdečo majico. Za razgi bano vožtjo je poskrbel Francoz Gauthier s svojim dvojnim, toda brezuspešnim pobegom. Gaul je prišel do veljave šele na zadnji vzpetini, medtem ko so Van Steenbergen Monti in Koblet izgubili dragocene minute in v splošni klasifikaciji nazadovali. Wagt-mans je za 2” zmanjšal razliko do Emiliozzija. Vrstni red na cilju četrte e-tape Campobasso • Roccaraso (97 km v prosti vožnji): 1. Gismondi 2.58’47" s povprečno hitrostjo 32.562 km na uro (zaradi dveh odbiflkov po 30” je njegov čas za splošne klasifikacijo 2.57’47”): 2. Gaul 1’02”, 3. Favero 1T4”, 4. Rol-land. 5. Wagtma,ns. 6. Emiliozzi 1’16”, 7. Moser 8. De Bruy-ne 1’29”, 9. Poblet 2’, 10. De Cock 2’35”, 11. Carlesi 2’41”, 12. Defilippis 2’48", 13. Mauso 3’04”, 14. Christian 3’46”, 15. Gauthier 3.02’51” (15” odbitka, čas za klasifikacijo 3.02’36”), 16. Fallarmi 4’14”, 17. Fabbri 3.03’01” (15” odbitka, čas za klasifikacijo 3.02’46”), 18. Con-terno 4.29”, 19. Keteleer 4’42”, 20. Monti. 21. Van Steenber-gen, 22. Maule 4'44". 23. Im-pania ,24. Koblet 5’09”, itd. Zadnji 41. Van Looy 15’21”. Splošni vrstni red po 4. etapi: 1. Emiliozzi 10.07’22”, 2. Wagtmans 4’37”. 3. Moser 6’18”, 4. Gismondi 6’55”, 5. Van Steenbergen 9’05”, 6. Poblet 9'08”, 7. Carlesi 9'41”, 8. De Pevsko društvo »Kras* iz Dola - Poljan priredi v nedeljo 5. maja ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Gorici Pevski koncert pod vodstvom pevovod-kinje Pavline Komelove Na sporedu narodne in umetne pesmi mUMIMIIHUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIimillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllillllllllllllllllllll Sinoči v Športni palači na Montebeilu Zmaga košarkaric ČSR nad italijanskimi Bruyne 9’58” 9. Monti 10’43”, 10. Koblet 12’23”, 11. Rolland 12’47”, 12. Defilippis 14'07”, 13. Failarini 14’21”, 14. Impanis 14 25”, 15. Fabbri 14’29”. 16. Gaul 16’30”, 17. Albani 16’34”, 18. Favero 16’38\ 19. Dall’Aga-ta 17’30”, 20. Baffi 20’34”. BOKS V MILANU loi premagal Klialfija MILAN, 27. — Izidi boksarskega večera v Milanu: lahka kat. Duil o Loi je premagal Khalfija iz Orana po točkah v 10 rundah; petelinja kat.: Zudda« je premagal Souzo (Fr.) po točkah v 8 rundah; težka kat.; Bozzano je premagal Limaga (Fr.) zaradi predaje v 5. rudni. s|e nfc sfe TURIN, 27. — Italijanski avtomobilist Nino Farina je odpotoval danes zvečer v Indianapolis, kjer se bo udeležil velike dirke m a 500 milj s posebnim avtomobilom. # # * WASHINGTON. 27. — Nigerijski baksar Hogan «Ikd» Bassey je gladko premagal po točkah Portorikanca Miguela Berriosa in si zato pridobil pravico do borbe s Francozom Cherifom Hamio za svetovno prvenstvo peresne kategorije, ki je trenutno prosto. Berrios je veljal za favorita z 2:1, * * * MILWAUKEE, 27. Predsednik ameriške boksarske zveze Fred Saddy je izjavil, da bo Macias izgubil naslov, ki ga priznava NBA, če ga ne bo bramil pred 15. junijem letos. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT - Trst V Športni palači na Montebeilu je bilo sinoči srečanje košarkarskih ženskih reprezentanc Italije in Češkoslovaške. Zmagale so Cenoslovaki-nje z visokim rezultatom 73:39. Gostinje so prikazale odlično igro in potrdile, da sodijo v naj višji svetovni razred. Z Italijankami so se igrale kot mačka z mišjo in bi lahko zmagale s se večjo razliko, če si ne bi v tretjem delu igre privoščile nekoliko oddiha in dale tako Italijankam možnost, da so vsaj nekoliko zmanjšale porazno razliko v koših, k: je bila v pozameznih delih, ki so trajali po 10 minut, naslednja: 23:3, 42:10, 56:28 in 73:39. AVTOMOBILI/! M tornim kolesom, toda zapre-paščen je opazil nedaleč od hiše prevrnjeno vozilo in o'd njem nezavestnega očeta. Preplašeni mladenič je poklical sosede, ti pa goriški Zeleni križ. V bolnišnici Brigata Pavia so Pianu ugotovili pretres možganov, verjeten prelom lobanje in druge poškodbe, zaradi česar je še vedno na o-pazovanju. Ni še znano, ali je Piana podrlo kako drugo vozilo, ali pa je sam izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil. Volilni seznami na vpogled 2upanstvo »poroča, da so do 30. aprila v sobi 16 na vpogled seznami volivcev, ki jih je odobrila volilna komisija, Vsak volivec si seznam lahko ogleda, da ugotovi, če je vpisan. «» ----- — KINO — CORSO. 14.00: »Žarah Khans, V Mature, A. Eckberg VERDI. 14,00: »Čudna vojma podoficirja Ascha*, nadaljevanje komičnega filma o nemški vojski. VITTORIA. 15.00: »Manja An-toinetta*, Michel Morgan, R. Todd, v barvah. CENTHALE. 15.00: «Potepuhi na zvezaah*. M. Girotti, v cinemascopu. MODERNO. 15.00: »Orel i* Bagdada*. Collins in Hawthorn najhitrejša v Neaplju NEAPELJ, 27. — V poskusnih vožnjah za veliko avtomobilsko nagrado Neaplja so dirkači d os igli naslednje čase: ^ Hawtorn (Ferrari) 208” povprečna h. 115.312 icm; Collins (Ferrari) 2’08" p. h. 115,312 km; Musso (Ferrari) 2W’2 p. h. 114241 km; Goutd (Ma-serati) 2’12”6; Lewis (Con-naught) 2’14”2; Gregori (Mašerami) 2’14”9; Da Silva (Gor-dini) 2'20”8: Maglioli (Porsche 1500 ) 2’?2”; Tarassi (Ferrari 1500) 2’25”3; Fiordelisi (Alfa 1500) 2’33”4; Brandoli (Lancia Marino 2500) 2’34”; Natella (Osca 1100) 2’37,”J; Mann (HWM) 2 40”9. DIRKA PO ŠPANIJI V drugem sektorju Portu-galete - Santander je zmagal Spanec hlorales, ki je prišel sam na cilj. Vrstni red v drugi etapi: 1. Morales (Sp.) 6.55T8”, 2. Asturi (Sp.) 6.56’43”, 3. Dotto (Fr.) isti čas, 4. Rodrigue: 6.56’58”, 5 Iturat 6.56’59” in nato vsi ostali z istim časom. Vrstni red po 2. etapi: 1. Morales C. (Sp.) Jl.23'01". 2. Chacon 11.25T2”, 3, Lorono 11.26’12”, 4. Geminiani (Fr.) 11.27’26”, 5. Aizpuru 11.27’33”, 9. Nencini (It.) 11.2819”, 19. Boni (It.) i. c., 37. Fornara (It.) U.33'44”, 58. Benedetti (It.) 11.40*41”, 59. Accordi (It.) 11.41*34”, KINO SKEDENJ predvaja danes 28. t. m. ob 16. uri barvni Metro film: Vitezi okrogle mize Igrajo: Rober* Taylor in Ava Gardner V, ponedeljek 29. t. m. ob 18. uri Atlantis barvni film: »Kastilski panter.* Zelo zanimiv zgodovinski film LAHKA ATLETIKA Kino v Križu predvaja danes 28. t. m. ob 16. uri barvni film: V VRTINCU (»Via col venton) Igrajo: Clark Gable in Vivian Leight Nov svetovni rekord v skoku s palico PALO ALTO (Kalilornija) 27. — Amerikanec Bob Gu-towski je postavil nov svetovni rekord v skoku s palico. Preskočil je višino 4,781 m. Dosedanji rekord je imel Cor-nelius Wnmerdam s 4,770 m, ki ga je postavil pred 15 leti im sicer 23. maja 1942. KIHO PROSEK-KONI0VIL predvaja danes 28. t. m. ob 16. uri barvni METHO film: «Stekleni čeveljček» Igra Leslie Caron Piazza in Morales dveh sektorjev SANTANDER, 27. — V prvem sektoTju dlruge etape kolesarske dirke po Španiji, Vi-toria - Portugalete je zmagal Italijan Piazza, ki je 94 km dolgo progo prevozil v 2.50 14 . 2. Escola (Sp.) isti čas, 3. Baens (Bel.) 2.52*40", 4. Da Silva (Fort.) 2.52*48” in nato vsi ostali. Podlistek je izostal zaradi pomanjkanja prostora. Uredništvo PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA • Ul. Duca DAosta 88 . Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo S® za hliot E BRISAČE . RJUHE BLAZINE ' SKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE i.t.d. za šport* ribiča, morsko ribarjenje t AVTOMATSKI APARATI PODVODNE PUŠKE RIBARSKE PALICE MUHARICE UMETNE VABE TRNKI i.t.d. Na drobno In debelo po konkurenčnih cenah Lastnik: G. DELI A SCHIAVA — TRST, Ul. Geppa 2 — Tel. 23-489 E predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni film: Igrajo: VIRGINIA MAYO, GEORGE NADER, PETER LORRE V ponedeljek 29. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma. MI U V A 7 A : Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TRST, UL. C. BATT1STI STEV. 23 . I. NADSTR-Teleton 44-208 - Telegr: lMPEXPORT . TRIESTE 1ZVAZA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST — ULICA F. CH1SPI 14 — TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 — TEL. 96-510 JEM POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI fmmSm m .**# v vse kraje, tudi v inozemstvo AUTOVIE CARSICHE PROGA TRST - BAZOVICA - PADRICE - GROPADA-TREBCE Odhodi s postaje Trg Libertd in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11., .12., 13.10, 14., 15., 16., 16.50. 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22.40. OB PRAZNIKIH: ob 7.25 , 8.30, 10., 11., 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15., 15.30, 16., 16.30, 17., 17.30, 18., 18.30, 19., 19.45, 20.30, 22.30 , 24. PROGA , TRST - BLOK FRNETICI Odhod s Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.55. OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30 13.10, 13.50, 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17„ 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30. Odhod s Frnetičev OB DEI.AVNK1H: ob 8.20, 10.50. 14.05, 15.40, 18.55. OB PRAZNIKIH: ob 8, 9.10, 10.50, 11.40, 13.20 14, 14.20, 15.15, 15.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35, 18. 18.50 i 9.20, 19.50, 20.20, 20.50, 21.45, 23.10. PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Libertd OB DELAVNIKIH; ob 7.45, 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30. Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18.05. OB PRAZNIKIH: ob 12.05, 18.05. PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE Odhod s Trga Libertd ob 7.30 in 13.10. Iz Herpelj 0^ .9. uri in 14.30. — Vožnje vsako soboto. PROGA TRST - DOMJO - BOLJUNEC - DOLINA -PREBENEG Odhod s Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.35, 7.25, 10.20,* 12.05, 13.05,* 16.35, 17.05,* 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35 _ OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35, 12.35*, 14.35, 16-05, 17-05, 18.15, 19.35, 20.40. 22.05 N. B. * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega, drugi se ustavijo v Dolini. PROGA TRST - DOMJO - RICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05, 19-20. OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05, 16.20, 19.35, 22.50. PROGA TRST - ADAMIČ - MACKOVLJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 11., 13.30. OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30. PROGA TEST - OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 18.15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. PROGA TRST - PODLONJER LONJER Odhodi s posttie na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.20, 6.40**, 7., 7.22**, 7.40, 8.07**' 8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40, 1015, 10.30*, 11.02, 11.20**' 11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13„ 13.20**, 13.40, 14.15», 14-45 . 15.16*, 15.45*, 16., 16.20, 16.40, 17., 17.20, 17.40**, 18” 18.30**, 18.50, 19.20**, 19.40, 20.05*», 20.30, 20.52, 2l.l°' 21.40, 22.15*. 22.45*, 23.20. OB PRAZNIKIH; ob 8., 8.31, 9.01, 9.31, 10.01, 10-31’ 11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 minut. * Odhodi s Trga S. Francesco ** Ti avtobusi vozijo do Lonjerja, ostali se ustavlj*' Jo v Podlonjerju. Opravljamo prevoze blaga za tretje z luhkimt in tetkf' mi kamioni ter avtocisternaim tudi v inozemstvo. informacije kličite telefonski številki 36-794 in 55-3' ’