Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NAROD List slovenskih delavcev v Ameriki. »L&PHONE: Cflelsea 3-1242 NA DAN DOBIVATE ## C"GLAS NARODA JJ PA Mifrn NiKAVNfMT NA f1 It ZA 56-- NA LETO NAD 30« HDAjjj Entered as Seeand Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office« at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3rd, 1879. No. 36. — Stev 36. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 13, 194 0—TOREK, 13. FEBRUARJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. KRIZA N A BALKANU... NOV AMERIŠKI TRGOVSKI PARNK Odnošaji med Madžari in Romuni so zelo napeti RIM, Italija, I 3. februarja. — Vedno bolj napeti odnošaji med Madžarsko In Romunsko povzročajo velike skrbi v Rimu in Vatikanu in je papež Pij XII. tudi govoril z romunskim poslanikom Mircea Cancicoffom. Italjanski listi prinašajo vznemirljive vesti, ki napovedujejo, da se bliža kritična doba. "Romunsko javno mnenje se pripravlja na nove drastične odredbe," piše poročevalec iz Budimpešte listu "Lavore Fa-seista". Po teh odredbah bodo kmetije ne romunskih lastnikov v bližini meje s silo prouane. JSelitev v notranjo-st dežele bo dovoljena, toda ves plemenski vpliv .v krajih ob meji mora prenehati. Madžarska narodnostna manjšina na Romunskem znaša 2,000,000 in od teli jih samo v Transilvaniji živi 1,600,000.'' Romunska noče odstopiti zemlje r Romunska noče slišati nobenih predlogov za odstop zemlje Madžarski in se glede tega noče pogajati. Turški vnanji minister Sukru Saracoglu je bil v »stanu ,\i Sofiji obljubiti, da bo 1 po končani vojni Romunska Bolgarski odstopila oni del brudže, kjer večinoma žive Bolgari. Vsled tega poročila pa so Madžari zelo razburjeni. ROMUNSKA VPOKLICALA REZERVE BUKAREŠTA, Romuinska, 13. feb. — Vlada je naznanila, da bo pričela klicati rezerve za vežbanje, tako da )bo do marca pod orožjem 2,000,000 vojakov. Nekateri bodo vpoklica/ni za daljne službovanje, nekateri pa bodo po .vežbanju nekaj tednov zopet poslani domov za obdelovanje polja. S tem hoče Romunska imeti izvežbano armado, da bo pripravljena na vojno, ako bi bila letošnje poletje napadena. Vojna je povečala eksDort ^fTi^ « rtki imata Anglija m Francija na razpolago dvanajst tisoč milijonov dolarjev. — Poljskih pridelkov se razmeroma malo proda. Governer Kanade umrl MONTREAL, Kanada, 12. februarja, — John Buclian baron Tweedmuir of Elsfield, generalni governer Kanade od leta 1935, je v soboto zvečer umrl v neurologičnem oddelku WASHINGTON, D. C., 12. zadnjih treh mesecih leta 1939 v Royal Victoria bolnišnici. feb _ Amerika že davno.ni; |>ovečal izvoz bombaža za ce- Star je bil 64 let. Put naj odličnejši h zdravnikov mu je skušalo ohraniti življenje in na njem iso bile iz.vr-šene tri operacije, toda zaman. ITALIJANI UTRJUJEJO MEJO JESENICE, Jugoslavija, 1 3. feb. — Jugoslovanski delavci, ki ,prihajajo na Jesenice, so vojaškim oblastim naznanili, da Italjani utrjujejo svojo mejo v bližini Vidma ob meji proti Jugoslaviji, kakor tudi na Brenerskem,prelazu proti Nemčiji. Z mnogih krajev na jugoslovanski strani meje je mogoče videti Italijane, kako grade utrdbe. DALADIER PRI GAMELINU NA FRONTI PARIZ, Francija, 13. februarja. — V glavnem stanu generala Alauiice Gustave Gamelma, vrhovnega poveljnika zavezniških armad, je bila zelo važna vojaška konferenca, na kateri je bil navzoč tudi ministrski predsednik Edouard Daladier. Konfe renče so se udeležili vsi poveljniki zavezniških armad v Franciji. Zavezniki pričakujejo ^vemiko ofenzivo O čem »o razpravljali na konferenci, je seveda tajnost. Znano |hi je, da bodo Nemci v kratkem imeli 200 divizij, katero število bodo zavezniki dosegli mnogo pozneje in šele tedaj, ka-oar bodo dovolj izvežbane angleške divizije in bodo poslane na fronto. Zavezniški poveljniki pričakujejo, da bodo Nemci priče li svojo ofenziv »o prihodnji mesec, ali pa zgodaj spomladi. AUSTRALSKA ARMADA DOSPELA V SUEZ SCEZ, Egipt, 13. februarja. — V Suez je dospeia velika armada iz Avstralije in Nove Zelandije za ojačenje zavezniške armade na bližnjem vzhodu. Armada se je peljala 10,000 milj in jo je pri prihodu v imenu angleškega kralja Jurija pozdravil minister za dominije Anthouy Eden, ki se je z aero-plantom pripeljal v Suez. S prihodom 30,000 vojakov iz Avstralije in Nove Zelandije imajo zavezniki v Mali Aziji 570,000 vojakov. poder2aj deportiran Ivan Poderžaj, ki je bil 5 let zaprt v kaznilnici v Auburn, N. Y., zaradi bigamije, je bil v soboto deportiran na pa miku Washington. Z ladjo obrežne straže je bil z Ellis Islanda prepeljan s IG drugimi deportirane! na pomol. j V »svoji kabini v tretjem razredu je rekel: 4 * Vesel sem, da grem iz te dežele. Oblasti Združenih držav bodo imele še marsikaj odgovarjati glede postopanja z menoj. To postopanje ni bilo človeško in časnikarski poročevalci Madžarski, Romunski in nih dežel in deloma tudi z Bal-! ladjedelnici v Kearny, N. J so te dni spotili v morje novi trgovski parnik "The S ea Fox." To je že 40. parnik. ki je bil zgrajen po progr amu mornariških oblasti Združenih držav. ŽENEVA, Švica, 11. f*b— Ameriški Rdeči križ in Rdeči kana. V Washington li I 3,000 slackerjev PARIZ, Francija, 12. feb. — Francoske oblasti so izsledile nad trinajst tisoč mladih moških, ki so se izognili vojaški službi. Vsi bodo čimprej poslani na fronto. natančno proučujejo vprašanje, kako bodo zavezniki plačali svoja vojna naročila in kakšen vpliv bodo imela ta naročila na amel riško gospodarstvo. Ameriški državni department je v to svrho ustanovil poseben urad, kateremu nače-luje Hugh Wilson, bivši ameriški poslanik v Nemčiji. Pred dobrim letom sta imeli Anglija in Francija v Zdr. državah od devet do dvanajst tisoč milijonov dolarjev v zlatu in drugih vrednotah. Angleži in Francozi so naročili za sedemsto milijonov dolarjev ameriških letal. Nekatere tovarne obratujejo noč in dan, da zadosti »vsem naročilom. Meseca decembra so Združene države eksportirale za $0*08,000,000, približno aa 37 odstotkov več kot meseca decembra 1938. Ob izbruhu vojne je bila Anglija »slabo preskrbljena z bombažem. Bombaž je potemtakem skoro edini ameriški a-grikulturni pridelek, ki pride vpoštev kot izvozno blago. V primeri z letom 19J8 se je v TIROLSKI NEMCI SE SELIJO 1NOMOST, Tirokka, 11. feb. — Vsled sporazuma med Berlinom m Rimom odhaja vsak dan 200 do 300 tirolskih Nemcev v Nemčijo, ker so pri ljudskem glasovanju glasovali za Nemčije. Tri dni zatesn ko pridejo v Nemčijo, postanejo nemški državljani ter so naseljeni v južnih krajih Nemčije. Okoli 50.000, ki teo se izselili iz južne Tirolske, se bo ■naseli lo na Votarlberškem. V Inomostu nameravajo zgraditi 5200 Mi. Za nje pa skoro za štiri odstotke. To je1 svojecasno pred sodiščem za-razviduo iz poročila državne-1 govarjali kompanije, katere ga delavskega departuienta, ki so kršile Wagnerjevo postavo, istočasno zatrjuje, da je to, William Green, ki se udele-samo sezijski pojav, ki nika-jžuje sej izvršilnega odbor Dekor ne dokazuje, da so se de- lavske federacije v Miami, je lavske razmere v splošnem po- izjavil: slabšale. Plača angleških železničarjev LONDON, Anglija, 12. feb. —• Angleška unija železničarjev, ki šteje prilbližno pol milijona članov, je zahtevala — Lewis je že pred dobrim letom trdil nekaj sličnega. Ta krat sem rekel, da ne govori resnico in danes zopet pravim da je ne govori. Pozivam pa Lewira, naj pride na dan z dokazi. Lewis je trdil, da pomagajo praivniemu zastopniku Delav- za vsakega člana dva dolarja! , ... .. ' , 0 , ... , ! ske tederaeije, Josephu Pada-ezniske dru-' .......j, * ■■ več na teden. Železniške žbe so skušale dokazati, da jim toliko ne morejo plačati ill so ponudile 80 centov povi-ška. Železničarji so se s tem začasno zadovoljili. . Gen. ,Miaja mehiški j državljan I MEXICO CITY, Mehika, 13. \ feb. — Gen. J ose Miaja, vr-WELLFEET, Matss., 12. hovni poveljnik republikanske Kaj je počela vse leto? feb. — Policijski načelnik Daniels pravi v svojem letnem poročilu: — Z .veseljem in za- armade .v španski državljan ski vojni in branitelj Madri da, je postal mehiški državljan. dovoljstvom naznanjam, da ni j Gen. Miaja pa je rekel, da se bilo treba lani v našem mestu | ne bo vmešaval v uradno živ-aretirati nobenega človeka. I ljenje Mehike. wayu sestavljati predloge trije advokati, in da so ti trije večkrat nastopali kot zagovorniki konipanij, ki so znane po svojem protidelavskem stališču. PITTSBURGH, Pa., 9. feb. — Na zborovanju Ameriške legije je govoril pomožni generalni pravdnik M. Neil Andrews ter rekel med- drugim, da so v vn-tah ameriškega delavstva ljudje, ki bi delali vso čast Stalinu in Hitlerju. Naravnost nerazumljivo je, ker niti Delavska federacija niti 4CIO še s prstom ne ganeta za odstranitev teh raketirjev. ^Gt xm IIBODP-New Yaff Tuesday, February 13, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAJL! 47tfc Year pol Ma............fUW JW fctrt lata____________|LK J= b Naw York a calo lato « «7 00 Sa pol lato • MU $3.80 Za ImmMi* aa «ak> lato .. «7J» N4MODA 1EHAJA VSAKI k>AN rZVZJBMfll NBUHU PRAZNIKOM 'CIA8 VAtOOA", 11« fVUraMiQB -ISO NBW TOBK, M. 1. POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST • tem, da imate vedno VNAipitp pla- PMIA ______1___:_- - V* cano carocnxno. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. indija Velikonočna Darila ROJAKOM, ki nameravajo poslati svojcem v stari domovini denarna darila za pirulie, najvljudneje pri]>oročaiiio naše posredovanje. Četudi so zveze z Evropo »v teh časih precej omejene, so denarna izplačila točna in za današnje razmere hitro in zanesljivo izvršene. Za dobro postrežbo obrnite se na — PESMARICA "Glasbene Matice*" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Sloven i c Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Oddelek' S L O V E N I C PUBLISHING Company 216 West 18th Street, New York, N. Y. LJUBAVNA 2ALO-IGRA V SKOFJI LOKI Indja je čudna zmes narodov, razredov in verskih ločin. V nji je nad dva tisoč kast iu plemen, ki govore nad dvesto jezikov. Visak najmanjši delec indijskega prebivalstva ima svoje nazore o božanstvu in je sleherni Indijec pripravljen žrtvovati evoje življenje za verske nazore. Indija inia tristopetdeset milijonov prebivalcev. Meni njimi je dvestoštirideset milijonov liindov, osemdeset milijonov mohamedancev, dvanajst milijonov budistov, šest milijonom kristjanov in kakšnih sedem milijonov drugovereev. Anglija vlada dvestodevetdeset milijonom prebivalcev petnajstih indijskih državah. Drugim državam vladajo doma*! princi, ki se imenujejo maharadže in so zavezniki An- Bogata država Burma s petnajst milijoni prebivalcev se je odcepila leta 1937 od angleške Indije ter je postala kronska kronovina in ima svojo lastno ustavo. Angleži so ise polastili Indije leta 1737, ko je Robert Clive z 900 angleškimi vojaki bi 2100 domačini premagal bengalskega vladarja v bitki pri Plassev. Pred tistim časom so Angleži v družbi Francozov in Portugalcev le trgovali z indijskimi obrežnimi mesti, po tisti odločilni bitki so pa 'kmalu obračunali s Francozi in Portugalci ter razširili svoje gospodarstvo nad xiio Indijo. Leta 1876 je angleški parlament proglasil kraljico Viktorijo za vladarico Indije. ISledile so vroče borbe z raznimi indijskimi plemeni, toda Anglija je bila vselej zmagovalka. Vladala je z močno roko ter ji je deloma uspelo, da se ni prebivalstvo preveč klalo med seboj v imenu Alaha, Budhe in tisoče rili drugih božanstev. Indijski narod se je začel prebujati in zahteva neod- mladeniču, ti ji je bil tudi za visnost in samodoločbo. V tem prizadevanju ga vodi Mahat- t/iev,al* da j0 toda Por°- ma Gandhi, ki je bas v tem č asu, ko ima Anglija z vojno do- Cltl da *\ne ™ore> illia oh~ vo!j opravka, poostril nvioje zahteve. ' yeznosti do druge, ki pričaku- je z njo otroka. Zmelova si je Indijski podkralj lord Linlithgow je ponudil Gandliiju vzela vse močno k srcu. V du za Indijo dominjski satus, to se pravi, naj bi bila Indija napram Angliji v takih odnošajih kot je naprimer Kanada, toda Gandhi mu je odgovoril: — To kočljivo vprašanje bo šele tedaj rešeno, ko bo Anglija spoznala, da je napočil čas, da Indija sama odloča o svoji usodi. Ko se bo to zgodilo, bodo notranji'indijski problemi avtomatično .rešeni. 'Poznavalci indijskih razmer pravijo, da bi bilo usodno za Indijo, ako bi se Gandhijeva želja izpolnila. Izbruhnile bi "svete" vojne, vršili bi s c roparski pohodi, zdravstvene razmere bi ^e poslabšale in kužne bolezni bi se razširile po vsej deželi. Problem Indije ni tako lahak in preprost, kot jaki so «e po njenem zatrdilu dostojno obnašali, i !je, da ao bili večin _ Dfi^ji, V-4- toda bili večinoma Avstrijci in Bavarcit ki soj V*" »f /r ■ _ y * t J Podružnica SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE št 84 v* New Yorku VABI ROJAKE V NEW YORKU IN OKOLICI h kazanju velezani-mivega in "3 jure dolgega" filma SUKE IZ NAŠE STARE DOM O VI N E ki se bo predvajal v nedeljo, 18. februarja v cerkveni dvorani, 62 St. Marks Place. Temu filmu bo dodan se polten nov film o Domadat. Začetek ob 4. uri pop. Pridite zgodaj, da kaj ne zamudite in da dobite' sedež. VSTOPNMA 25 Centov Za obilen obisk se priporoča —■ Podružnica SŽZ št Sedela -sta mirno tja do policijske ure. Tedaj pa je prinesla Zmelova pol litra vode in vsula vanjo bel prašek strihnin. Ne da bi se kaj obotavljala, je naredila več požirkov. Til, ki je sedel poleg nje, je še dejal: 44Ako je zate do-bro. Imj zame tudi." in jo tudi on pil. iZrnelova je .šla potem v .svojo sobo v prvem nadstropju. Tik pole«; njene sobe spita zakonca Audičeva. Ko se je po-mikala ura proti tlmpi, sta Audičeva iznenadn začutila iz sobe Zmelove obu|>no stokanje in kričanje. Audič je ob pogledu na zvijajočo se revo takoj hitel v pritličje po mleko, mlada m v* reč ni ca jm je medtem govorila Audičevi so-progh "Gospa, jaz bom umrla!'! Se preden so mogli Zrne-lovi pomagati z mlekom, so nastopili krči. Hiteli so jmi zdravnika. Na vprašanje, kje je dobila .strihnin, Zrnelova ni odgovorita. Kljub vsem prizadeva ntjem njenega mladega življenja ni bilo mogoče več rešiti. Ob 2. zjutraj je izdihnila. Kfb istem času se je posla v-Ijal od življenja vojak Jožef Til. Že tedaj, ko je stopal proti vojašnici v Novem predmestju, mu je postajalo čedalje bolj slabo. Stanje se mu je od trenutka do trenutka -slabšalo. Poklicali -o .službujočega častnika, in zdravnika. Prepozno. Jfil je umrl nekako v istem času, kakor Zmelova. sMrtna nesreča :Mcd drugimi kraji na Dolenjskem v smeri proti Kočevju ->o tudi posamezni kraji okolice Velikih Laišč dobili po-jtrebno električno razsvetljavo. 'Med temi je zlasti omeniti o-kolico Sv. Gregorija pri Vel. Laščah, tako zvana Slemena, kjer imajo danes že domal-a vsi iposestniki tfektričino ln^ in izrabljajo električno energijo v .gospodarske namene. Med zadnjimi je bil tudi Rigler Fr. iz Gor. Pod|H>ljan pri Ortneku, ki si je pričel urejevati domači mlin na električni pogon. V soboto 9. jan. je Rigler na preprost način hotel izoblikovati gonilno kolo. tako zvano šaj-bo, za mlin s pomočjo električne site. »Pri tem delu pa mu je nenadno odletel v glavo kos z tako silo, da se je nezavesten zgrudil i>a tla iu v nekaj minutah izdihnil. . DR. FRAN MAYER UMRL Sredi noči na 'praznik Treh kraljev je zastalo sive enega izmed najbolj znanih šoštanj-skih meščanov; umrl je odvetnik iu bivši župan dr. Fran Mayer. V teku zadnjih 40 let je stal dr. Maver vedno vidno v' ospredju javnega življenja Šaleške doline, prestal je mnogo težkoč, skusal pa se je vedno truditi za napredek svojega k ra ja. trbovlje pod vtisom groznega samomora Grozni tsamomor, ki ga je na Trikraljevo izvršil -z dinamit-nimi patronami strelni mojster Franc AJič, je razburil vse Trbovlje. Kaj se jo moralo goditi v duši tega človeka, ki je bil sicer zdrav, v najboljših letih, star je bil 43 let, imel skrbno ženo in ljubko deco, bo SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FOXOGRAFSKE PLOSfE. — PRIte za rentk. J. MARSICH. ne 463 W. 42 Street *New York Zgaga Včeraj je Amerika proslavila spomin enega svojih največjih sinov — Abrahama Lincoliia. Če o kom, se lahko o njem reče, da je bil poosebljena človekoljubnost. Ko sem začel pred leti prevajati iz angleščine iu neštetokrat pozneje, .sem se lotil prevajanja Lincolnovega get-tisburškega govora. Kratek go- slovenščino, toda vsi prevodi so le medel posnetek originala. Tako kot je počastil Lincoln mrtve in začrtal nalogo živih, ni mogoče poVedati z nobeno drugačno besedo. In tako kakor Lincoln, ni še nihče potolažil in poveličal mater, ki so žrtvovale svoje sinove za domovino. vor, komaj dvajset tiskanih Lavričevi družini na Bonna vrst, toda prevod mi ni uspel. Ave. v Clevelandu in agilnemu Govor so že drugi prevedli v, zastopniku Karlinger-ju se i- j skreno zahvaljujem za poslane —— ^aagsiBBgafi^M pozdrave. '————— j ^ r, ki sem jih lani preživel jv njihovi prijetni družbi, n« pač tnstala uganka, ki .K* tudi s. boni tako zlepa pozabil, psihološke strani težko razum ! Uiva. • j Iz Nemčije prihajajo po o- Kakor smo izvedeli, se je vinkih vesti, da je Hitler pri-Alič zadnje tri dni sicer res ob- pravljen skleniti mir. našal nekako čudaško, pa ven-j Možak se davi nad svojo po-dar so pričala nekatera njego-' žrešuostjo. va dejanja, da je bil duševno| Avstrijo je še nekako preba-uravnovesen. Do^ldne je -vil, dočim so mu Cehi in Po-oglasil v podružnici -Jutra", ljaki ostali v žeiodcu. in pros,i, naj se mu sestavi i Xe mene^. ^ je hla. prošnja na rudniško ravnatelj- stni| Angliji in po Franci-* vo v kateri je Alic v nnenu j{ lkar je x^kor> tmJi za strelnih mojstrov zapadnega ^ širokoustneža kot je obrata prosil za zbo^sanje po-1 i n lo^, .vm.h m dostl P^veiik grizljaj. ložaja svojih sodrugov. Bil je takrat sicer res že baje nekoliko vinjen, vendar je bil znan kot alkoholičar in nikdo bi mu n>y bil prisodil, da pripravlja kaj tako hudega. Za njegovo Na svetu se pa res dogajajo neverjetne .stvari. Ni dolgu tega, ko sem čital naslednje poročilo: — V Waynesboro v državi trezno razpoloženje priča tudi! ~VVv državl vsa priprava in razburljivi po-\Xje dobil petnajst let tplf fi^nv,^ i« J 111 t-ugen Cintto za rojstni tek n en reče. Alič se na praz-l"1 ^riiio za roj. nik oblekel kar najbolje- terr,an v dar majhn<> P«^ko. Ker ie zjutraj, ko je na vu^a se je sprožila, jal: "Sedaj se bom še podobno1 Kuge 11 je >amo debelo pogie skrbno obril in ostri gel, da DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---% 2.40 200 Dinar. —'--$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.70 500 Dinar.---$10.50 1000 Dinar.---$20.50 2000 Dinar.---$41.00 t" zveze preki- k RADI RAZMER V EVROPI m bOe i denarne pošiljat ve r Jusoalavij« zatm njene. SMkj ttm- doMU hvi pe kateri Je nog»fc našim rojakom vstrefi in denar varno pošiljati. Vendar Je bila nam porUana eena, ker oo stroški «a pošiljanje po tem pota mnogo višje. Opozarjamo tndi, da ae sem hi tam mere kaka pošil|atov xaradi evropokih rasmer zakasniti. ZA NUJNO POSiUAWv POSLUŽ1TE SE "CARLE ORDER". — DOPLAČATI JE TRERA $1— ZA VSAKO PO&ILJATEV V JUGOSLAVIJO T.;! SLOVENK PUBLISHING CO. : POTNIŠKI ODDELEK : 216 West 18th Street, New Tor^ boni šel v smrt dostojen.** S posebno pazljivostjo si je o-snjiižil eelo nohte, re^: "Moje roke ne 'bodo umazane, ko boni že mrtev.' * Svojim pri jat oljem s katerimi je bil tisto dopoldne in e-n«?a denarja, da bi plačala po-srrobne stroške.*' Kot odino počastitev si je izprosil lop venec, ki naj mu ira prijatelji polože i*a grob. Predno si je opasal dinamitne patrotie, je napisal še dve poslovilni pismi v katerih je prosil oproščen ja za samomorilne dejanje ter o-menil, da je vse.ua kriv le on in nrhče druiri. Tver se je bal. da bi njegovi tovariši, ki jih je srečal v jami, zlasti skladiščnik razstreliva, imel zaradi di-namitnih patron neprilike z rudnikom, jc prosil tudi za nje In vzel vse nase. Kako jasno je predvideval strašne posledice dinamita, kaže tudi njegova želja, ki jo je izrazil tovarišem pred odhodom v rov, naj njegove ostanke takoj prenesejo v mrtvašinco, kajti: "Gotovo bom popolnoma razmesarjen." (Kljub vsem tem znakom samomori leeve treznosti pa se le ne moremo ubraniti vtisa, da se je v zadnjih trenutkih storilca morala polastiti neka blaznost, s katero je vžgal dinamitne patrone, Oglošujoča detonacija je takrat odjelniila med rudniškimi hišami in vsi. ki so od daleč bili priče post ednjeinn činu te tragedije, so se v grozi zdrznili nad žrtvijo, ki jo jo v trenutku skoraj vbo razneslo. Aličev najboljši prijatelj Krajšek nra n? mogel kljub vsem naporom ubraniti dejanje ter si je v zadnjem hipu s skokom v stran komaj rešil življenje. Ko se jp potem obrnil, je baje tarrt l^žate le še nevidna zgTČena in razmesarjena krvava masa, nad katero se je jedva dvignil dim smodnika. Ko je stopil bliže, je ujel še poslednji pogled Ali-čevih oeit ki so že v odtrgani glavi se enkrat Jfwwidravile prijatelja. i [ dal in izpljunil izstrelek, ki mu je bil prodrl jezik in »e ustavil ob čeljusti. To je resnična zgodba, ki se je pripetila v neki ne\vyorški trgovini ženskih klobukov. Ženska srednjih let se je veselo motrila v zrcalu. Klobuk, za katerega je ravnokar dala šest dolarjev, ji je neizmerno ugajal. Iznenada jo pa prodajalka opozori: — Oprostite, tisto, kar i-liiate na glavi, ni klobuk, ki ote gn kupili, pač pa škatlja, v katero sem vam ga hotela spraviti. Sobotna kolona ima naslov: — Svetujem ti, dragi rojak... Ker je v soboto manjkalo prostora, naj danes za zabelo še eno objavim. Že dve leti sta si bila prijatelja z mlado vdovo. Prav ugajala ti je in prepričan si bil, da te ima tudi o-na rada. Hodila sta skupaj na plese, piknike in veselice. Yrsi fro vaju smatrali za bodoči srečni zakonski par. Nekega dne si pa slučajno nekaj izvedel, kar je popolnoma ohladilo tvojo ljubezen. Sklenil si, da jo pod nobenim »pogojem ne vzameš, ter da si jo enkrat za vselej iabrišeš iz spomina. Sel si k nji in ji odkrito povedal. Predte se je vrgla, te prosila in jokala ter obijnbljala in prisegala, da ti bo vdana in zve-ta in da je ne smeš zapustiti. Toda ti si ostal trden. Kar si rekel, si rekel. Molče si,pe poslovil ter jo izbrisal iz sinjega spomina. Poslej te niso več videli v njeni družbi. Sam si hodil na veselice, na zabave in na plese. Nekega dne t-i pa pravi prijatelj : — Te je pustila, kaj ne? Svetujem ti, dragi rojak, da mu prikimaš in odgovoriš: mir. • uQtX8 *1BDDI"-K«t Toft [Tueisday, February 13, 1940 s=r es! BLrOVEHH (YUGpaL'AVLqpIiIl KIHSOHWENO: stane nmti i z nove in zmeraj važna oseba. Vsak dan sta bila skupaj, skupaj sta jedla. govorila drug z drugim, in vendar je tako rekoč pozabil, da ima mater. Tedaj je nekega večera, ali nekega poznega popoldneva prišel domov in je nenadoma opay.il, da je ni bilo, da ni delovala njena skrb, njena ve«l-vost, njen.a zanesljiva marljivost. Se preden je stopil v kuhinjo, je vedel, da je prazna. In ko se je malo iz kamre staršev. ki je bila nad kuhinjo, o-glasil glas, ni moglo biti pač drugače, kot da je bil bolj sla-I oten kot sicer, brez vsakršne rado--1 i in -kora;j kot ječanje. (Stopil' je k njej. Odkar ni bil več otrok, je bilo zdaj nemara prvikrat, da je stopil v kamro svojih staršev. In potem je videl, da je v postelji, ki je bila že od mnogih desetletij dbrstiljena, ležala stara žena. ki ni hotela hiti več dosti starejša. Boječe in v zadregi jo je (»ozdravil. Tedaj se je z iia]K>rom dvignila in je rekt*: "Jakob, ni mi prav dobro. Mogoče si l» vznožju iKystelje. Samo ta postelja je bila tu. ki je bila široka in visoka. . HPotegnil je odejo čez materine no«re in jih je tosno zavil, ko da jih mora obvarovati, da je ne bo zeblo vanje, čeprav je bil dan vroč in je bilo soparno v '-ribici. A pri tej kretnji nerodne in tudi tako odvisne ski^bljivosti je spreh'tel srečen je ode! noge. jo je vprašal, ali naj ji prinese še skodelico kave ali kozarec vode ali kaj drugega. A ko- je le odlnajala -z glavo, se je kar neprilično spomnil kako sta oče in mati ob nedeljah hodila v gostilno in kako se je to v poslednjih letih vedno redkeje dogajalo, dasi ni povsem izostalo. Jecljajo jo je vprašal: "Ali bi še po kozarec piva, ali požirek vina? Neirtara 'bi vam dobro storilo." Nato se je v zadregi odkašljal. /Tedajci je žarka rdečica sproletela obraz žene. Dejala je, prav hudo, težko je to izgovorila: "To je pii res lepo od tebe. Jakob, vendar zares ničesar ne potrebujem. In — kajne, ti si se zdajle spomnil, kako sva šla z očetom ob ne-deljali a* gostilno? Ali, veš, malokdaj sem srknila kaj pijače pri tem, le kako kapljico iz očetovega konwrca. Fa sem zraven kaj prigriznila. Če sem bila pri njem, ni bil tak revež med drugimi, ki imajo liiso in kravo in nekaj njiv. Ker sem se ga držala in sem šla tudi ž njim v krčmo, po enkrat na te- Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ITALIJO $ 5.90 11.50 17.00 28.00 55.00 Lir 100 " 200 " 300 " 500 " 1000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO so NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI NUJNA NAKAZILA 1ZVK&IL ŠJKMO PO CABLE LETTEK ZA PRISTOJBINO 91— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) ti« W. 18th ST.. NEW YORK ^ in je pokazala na stol, ki jcM™, >o ljudje vedeli, da je po- stal zraven postelje, in na katerega je položila svojo obleko, sivo krilo, sivo kočemaj-ko in rdečkasto spodnje krilo, kakor bile oibločone revne ženske v tistih letih. A koj je nadaljevala in se pri tem klavrno smehljala: "'Pa seveda, ka j bi pri meni po-edal! Le kar I07X) malo skozi vas pojdi, jar/ Ixnu pa zaspala. Saj nisem nič več bolna, samo tako trudna sem." H1oda Jakoib se je usedel k njej in je varno položil materino obleko na zraven stoječo mizico. Začel je govoriti o delu, o trdovratnem kamenju, o norčavi jeznoritosti ravnatelja — in je tako v pol uri povedal več kot sicer v polovici meseca. !A potem se mu jo dihanje matere zazdelo tako čudno, in njen pogled mu je bil videti tak« težak in žalosten. Ko ji MIIIIM 1 Najboljši prijatelj v nesreči vam je: P(©PdRNA NA JEBNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 sten mož, takšen, s kakršnim jo žena hvliko zadovoljna in ki more bili nanj zmeraj ponosna. (Pa je bil zato tudi sam ponosen in vee=el; tega je bil pa potreben, prav to ga je držalo. Nemara ni prav. da s teboj takole o tvojem očetu govorim, 71a saj jo v*=e v dol)tem. Še zmeraj ga imam jako rada. Ti pa tudi ne misli nič slabega o svoji materi, ko bo /«■ m rt va." JTedaj je njen veliki fant povesil glavo liizko na prsi in je tiho dejal: ^'Oh, nikar mi ne govorite o smrti, mati, saj slo še mladi, In prav -ste dejali o krčmi, 0I1. mati, kdo je pa o vas kaj narobe mislil, čeprav smo bili preneumni, da bi vse pravilno razumeli!" lPet in petdesetletna žena, ki je kakor starka ležala pod pi- niuiii?|t uiniiiti), .fiiiiniii,, M[iifiuii,..,[iiii obraz je bil obraz jako pridne ženske, ki je zanjo napočil sobotni večer, po dnevih vročega in nrakapolnega tedna, sobotni večer z očejeno liiso in zvone-njein zvonov 111 z rožami, ki imajo duh ix> velikih praznikih. . • # * iMož je bil na poti - starejšim sinom, Vsak je moral ih*-Ijati A"oz. ki je spadal h koči in šele d mg i dan se bosi a povrnila domov. Hčeri pa sta bili že več let poročeni; ena v sosednji vasi in draga daleč lam ob meji. In t-ako se je žena. ki je morala umrtei, ><■ enkrat dvignila iznad blnzin. pogledala jo, ali je soseda že spet odšla in je nato rekla svojemu sinu: **Jakoib, }M>vej očetu, ko bo wpet prišel, da 11111 jaz — oh, ne, sporoči mu samo pozdrav, reci mu lahko noč od meno. Drugo pa vse sam ve. — Ni-koiaju povej, da som rokavico. sano prešito odejo, vsa sivola-l]d bQ nQs}l ko ^ bo MnTa_ sa 111 upadri'h lic, je segla po roki svojega fant-a, po tej težki roki. ki se je je še držala vrtna prst, in je spregovorila z t PREJ^OZKNJIS: t8!QDpTQQQ.QDi g = ff Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2652-59 5. Lawndale Ave., Chicago, » »• » r* »<•*■• « t vol«- glofbokim vzdihom: "'Jakob, ni ga »skoraj človeka, ki bi kaj dosti vedel o tistem človeku, ki zraven njega hodi. Mora že biti tako. Zato človek kar ne more biti zadosti potreben. A tega se pozno naučiš, in ko že veš. tega ne moreš povedati, vsaj 111 i, kar na& je, mislim. Gosposki ljudje, znajo vse bolje povedati. A naše vrste človek, če on laih-ko kaj takega pove. potem mora nemara že umreti." Jakob je dolgo molčal in je rekel nato s tresočim se glasom: "Mati, mi ila zdaj lepo belo presUama. Njen žilo, še mogla dokončati. Mislim. da mu volna no bo preveč rask-ava; ona druga je bila predraga. — Veronika pa bo mogla imeti zdaj mojo črno obleko, ki jo je zadnjič hotela." iXasmehnila so jo: "Oh, saj /bo zdaj lahko vso dobila, tako sem ipoza»bila. Da bi jih bilo Te kaj več!" jNato je za večno zaspala. OD VSEPOVSOD LONDON — MESTO : IZGNANCEV. V Londonu so danes izgnanci — novi izgnanci, katerih imena so dulbro znana v evropskem svetu — neki llabsbur-žan, Korenski. Ilaille Se las i v, Bene* — in bil je še profesor Freud- ki jo pred kraktLui umrl v Hanmisteadu. {London je l»il vedno ponosen na to. da nudi izgnancem raznih dežel, beguncem iz raznih vzrokov, zavetišče, v katerem •morejo svobodno živeti in delati. Leta 1746 je prišel v London Voltaire, begunec, skeptik in sladkosnedož, ki j® bil strašno nesrečen v "mestu stoterih ver in ono same omake." In še prod njim je bil tam Rousseau, tedaj prav tako neznan, kakor so sedaj neznani razni avstrijski žumalisti, ki žive kot begunci v Londonu. 1 jouis XVIII. je živel v Londonu, ko je bil še preprost meščan Louts Caipet. Vodja madžarskih revolucionarjev La-još Košuth so je zatekel v London, ko so bite draga mesta manj tolerantna ali manj dale-kovidna, tudi Mazzini je živel tam. To jo bilo natanko prod sto leti, in London se ni spremenil. iZa. zastrtimi restavracijami v londonski gledališki četrti jo mirna majhna ulica, kjer je Marat pregledoval zdravniške rokopise, ki jih je bil odnesel POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300( in 368 strani.) Po izjavi kritikov je( to najboljši zgodovinski roman. O-pisnje življenje starih Slovencov., Mladega Iztoka je zanesla pot v Bi ( zanc, današnji Carigrad, kjer se je( seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si jo zamhn' j^feadevala njeti ga v svoje mrčžei Cena ...........$4.00i ki Vasji ; !i bo : jp zanimala! KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. OPO^IBA: Knjige označene z se] platnu vezane. GOKN.fO KN.IIGO LAHKO NAROČITE PKI: 216 WEST 18th STREET NEW \ORR, N. Y. j«> odvrnil stari konservativec. "Da, in ker verujejo v svobodo. Toda svoboda mora temeljiti na redu, ako naj obstoji. I11 'tu v Londonu to vedo." iz britskega muzeja. T11 olfrog vogk so sobo, kjer jo Marx spi-aI večino svojega "Kapitala." Zadnji španski kralj je šel tja in zadnji portugalski kralj. V London je Šol stari Zola, da povi- svetu, da je "resnica na 7»obodu" v času, ko se je samo London zanimal za resnic« Kakršnikoli so (bili njrnovi nazori, kar koli so (pisali in govorili, London jih je vodno »a-kril s svojo meglo, pokril z njenim pajčolanom njihovo pro-Šloist, in skril njihovo bodočnost kratkovidnemu svetu. ^4Ti ljudje so veliki, ker verujejo v red," j«' rekel princ M e-t tern i tih, ko je leta 1S40 gledal skozi okno v meglo, tako različno od daljnega sončnega Dunaja. "Samo zaradi tega?" je vprašal vojvoda Wellington ski. "Red, red," i , BOLEČINE V KITAH k NAGLO ODSTRANJENE Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in z gibih s pri prostim drgnjenjem s Pain-Expeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že* bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Expeller s sidrom na steklenici. ZNANOST V SLUŽBI Anigloško-ii'rancosko sodelovanje se je v zadnjem času raz-j širilo v področje znanosti. Sestavila se jo -angleško-franco-ska lui-ija, ki ji je namen zbi-i j rati vsa znanstvena odkritja učenjakov olbeli dežel ter vzpo-rediti njih bodoče razi skoval-.no delo v -službi vojne. Misija bo imela svoj sedež v Londonu in bo v zvezi z vsemi ministrstvi. Načeluje ji Paul Montell, član francoske akademije znanosti in glasovi t i matematik »naslednik Paula Pain-leveja. na kat«*dri matematike na politehnični visoki šoli v Parizu. 'Angleški minister za koordinacijo Olrattfield je v zvezi s tem podal izjavo, v kateri pravi, da so učenjaki obeli dežel popolnoma mobilizirani, in pripravljeni nuditi največjo pomoč. Njih število no gre v stotino, temveč v tisoče. Oliatt-field ni mogel pripovedovat i l>otankosti o »jiupnom delu. ki ga vršijo ti učenjaki sedaj, dejal je pa, da ni 'bilo v sedanji vojni še nič takšnega, nobenih izrednosti in presenečenj, ter da so tudi v bodoče ne bo moglo zgoditi nič nenavadnega, česar vojska zavezniških učenjakov ne bi vzela z največjo brzino in metodo v pretres ter našla primerno rešitev. MEHKO VEZANE KNJIGE KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalc iztekla. NAPOLEONOV PLAŠČ JE NEUPORABEN. Lani jo filmski režiser Jack Rtiymond začel prirejati Xapo-loowki film z naslovom "Kraljevska ločitev". Film naj bi bil verna podoba tiste dobe in naj bi resničnostno podal srečanje Xaipoleona z Jožefino, njegovo življenje t stanovanju Rue Chanterein in doslej še neobjavljene podrobnosti zgodovine. Iskali 51. Suneski Invalid (S. Koftutnlk) 56. Vqlk Spokornik in druge povesti sa mladino (Ksaver MeSko) 57. Vojnimir ali Poganstvo in krat (Josip Ogrlnec M. Zbrani spisi za mladino (Engelbert Gangl) 61. Zbirka narodnih pripovedk n mladino (J. PlanlnskJ) <3. Zlat okopi (Josef Splllman) (Vezava nekaterih knjig je od letenja nekoliko tzkaiena.) Ako ima kaka knjiga vec zves-kov, se šteje vsak zvezek sa knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STKKČT HEW YOBi^^ «*L*a m Tuesday. February 13, 1940 -Vj* : ilfll^ivSllLl Vaški Apostol Spissl L. GANGHOFEE; za "Glas Naroda" priredil X. X. - S7 precej razredčili, opažajo na deželi tudi letos velike jate "Da, kos kruha moram imeti," je piskalo iz Petra. "Za- Ptic> ki 6e z mrzlega seve-radi ljubezni mi g»a, moraš dati. Ljubezen je vtzžarela. Zdajira preselile v Slovenijo, kakor to zopet vsi ljudje navdani ž njo." jPO tudl v zimi Pred modnim MPojdi, norec. Al isi spet začel iztresati svo-je svete, ^tom v trumah prišle. Na izreke?" ' j osnovi teh opazovanj u gibljejo Odrezala mu je debel kos kruha, bolj debel, kot je bila, tfudje vse ™ogoče reči. in ko •deska, iz katere je iztcsal Peter stolec gospodični Katarini. smo V81 P°(1 vtisom velike po Mnogo snega v SI o veni ji Vse kaže, da je zima s svo-1 Na Goriškem so prav dobra jim snežnim blagoslovom še ni smučišča. Najboljša smučišča presegla vrhunca. Ljudje se(so okrog Sv. Sobeščana. Smu-spominjajo, da je bila zima carji -se po navadi peljejo s po-pred potresom leta 1893 močno j poldanskim vlakom proti Ho-podobna letošnji in čeprav ^o došu do Puconccv ali do Vimio ^^(MMlar j«- dobil juij trk. ilru^i UM»r:»!i tmjpr« j v r»*rkfV. /tijofti. Li j»- i ^m |iti misi. so >lo|iali p« »d i ilra? dnariiti ter mu j*-daiuii r««K«» rrkor: mural trj*ti in nam j«* odpustil. i »a v**« le I i t |w>- O lj u. -i ^ mi!" ' \ .'■»•m« r«t«- d« in! v^iketnn |*»€4M*j VuIJiiofi-r. ii, j«* wtopil Roman. Hipi*t i mi, **Kaj mi j ti otlpu-tiin. -a j mi nUI nitoril.** je i bit nekoliko podivjal, zdaj |ui menda v««-, pri eem si." 44&<*veda, zdaj vem, pri čem sem.** z "Ali si še pro>»' Julko za odpuščanje ?'f je vprašal stari. Soman je ojiazil v očetu čudno veseloet., ki je mejila *koro ia zliadljivost. Ni treba. Saj mi ničesar ne očita. Tako dobra je," be je zasuiejaJ Roman in odšel. uknom. Le glavni o!tar je na čast fantom in dekletom še očitoval barve krsean-kega veeelja. Toda vsi križi ^o bili že prekriti s črno tančieo. V cerkvi ni bilo šepetanja .kakor običajno. Julka >e je |Kirkrat ozrla proti velikemu oltarju. 4io>(mm1 Felieijan je imel tiho mašo. Po darovanju je iz ti bledi in r«l»>či obrazi, pdbožnost •n TMinižn(*t v ex'ch. » (iiis|nm) Felicijan je mrmral blagoslov, M* -klanjal in jim je |>odaja! Telo (Jo«|mh1ovo. ♦Ko je (»a prišel do ene, je njegova roka, držeča hostijo, zalreoetala. Toda povsem mirno, potrpežljivo, v nedolžni ]io1'ožnosti j«» zrla Julka k njemu iu čakala odprtih ust. Gospod Felicijan ji je položil na jezik hostijo, se obrnil in si s prtičem obriral rpr-te. ] Tn ko ni bilo ne!>eiiega dekleta več. je stai go^po«rled ter lmi je sledil prav do oblia-jalne mize. <(lob«>ko >e j<« oddahnila, ko je gospod Felicijan Horadam f4>hajal Stavdamerjevega hlapca Mihola. • \'rsta se je vračala. Julkin pol>ožen pogled iz njenih golubjib (M"i je em ga i>kal in g?i iaslemladnem jutni obsevalo to {MtoeeliVjeno iieclolžnost. ! « (Ko je dospel Roman z drugimi fanti iz cerkve, je stopila Julka predenj ter mu ponudila roko, rekoč: •"Ali mi odpustiš, ljubček?" Po^iinlal jo je. "Naš Odrešenik je dal vzgksi in mu nio-ratim >l(M3iti." 'Dtut ob drugem sta £la jk> pokopališču in takrat ie za-alKal Ifjman Miholov glas: . f4Ali fte opasili, fantje T Limaričine ličere ni bilo. Ali ste opazili t" Romana so zasrl*le pesti in se je že hotel obrniti, pa ga j«* Julka prijela za rob -uknjiča. Tedaj ji je rekel « stisnjenim i i b»«om: "Za mater bom izmolil ocena«." md JL Bohiiij-ko Belo obtičal v 3 metra gloliokeui sn«*£rii, da so ira de lavei Š<-Ie |»o nekaj urah iz-ko|mli iz zagate. Snežni zameti v škofjeloškem s rezu Tr ki zima j«- |*»vzročila ve-'ikanske t»-ž;i\i* v pr«»tnetu. AvtonitJii'i v Selško in Poljansko «loiiiMi. ki -o kljub >uež-nitu Sfiprekaiti \"zdrževali promet. naleteli ti- dni na i»koraj t:«-pr<-ni»B»t'ji ve ovire. V«rzi!i -«» z velikimi zanmdaitii. «]«*loma jih ^ploli ni bilo. Na strminah nastopajo snežni zameti, ki ni>o samo ovira prometu. marvtM* mi tudi zelo nevarni. Trebi'j v Poljanski dolini do Žirov, kakor iz Železnikov naprej do Malega lo-ira, in So rice ter ml državne meje je inocroča le zas>i?iikem si .ie o