Štev. 39.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
30. septembra 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Ponovljenje Jezušovoga düha
Euharistični kongres v Zagrebi. — Katoličanski shod v Ljubljani.
Približava se kralj nebes . . . . i pred njim, pred malov hoštijov poklekne doli zemeljski kralj z svojimi ministri — oficeri tak kak papov namestnik z püšpeki, eršeki i celov več stojezernov vnožinov. Tihoto preseka samo angelski glas zvončka i za njim grmlenje topov iz ljubljanskoga zdaj že slovenskoga grada, šteri naznanjajo moč kat. vere vu novoj državi. Te genljivi prizor se ponovi pri prečiščavanji. Gda je kralj poklekno pred kraljem Jezušom, zagrmi pesem 1400 pesmarov: ..Jezuša Ijubim, Njemu le služim . . Jezuš je krali vseh kraljov i zemelskomi kralji po njegovoj zapovedi slüžijo i ga bogajo katoličanci vu vsem, ka je ne grešnoga.
Po svetoj meši se je slovenski narod ponovno zročo Srci Jezušovomi. Posvetimo molitev so naprej molili Ijubljanski knezoškof dr. A.jBon. Jeglič. Glasila se je etak: Presveto Srce Jezušovo, neskončno veličanstno, példa jakosti, tebé priglasimo za krála nad svojimi srci. Po tvojoj dobroti so naši očacje v dávnih vekih stopili v tvojo Cerkev. Tvoja lübezen je z, božov verov‘ríarod krepila i tolažile. Iz stüdenca tvojih milosti narod vsikdar za jima moč, da se reáava nizkih strasti, i zdigava k lepoti poštenja. Srce Jezušovo, dobrote i lübezni puno, zahvalimo se ti i v zahvalni dar .ti poklanjamo sebe: Sprimi našo neprezvano zavezo: od-povemo se vsemi, ka obsodi tvoja pravičnost, lübimo vse, ka je lübleno tebi, obžalüjemo. vse, ka je tebe žalilo. Kralüj nam l Kralüj našemi razumi z pravicov svétoga evangelija, kralüj našoj voli z lepotov jakosti, kralüj našemi srci z sladkostjov svoje bože lübezni. Tebi posvetimo svoje radosti i svoje bridkosti, svoje vüpanje i skrbi, svoja nakanenja, svoja djanja, tvoji smo, tvoji ščemo biti. Sprimi za svoje vse naše drüžine, naše občine, vse pokrajine, vso domovino: posvečen ti bodi ves narod: O bože Srce, sladkost svetcov, blagoslovi nas, da te bomo v življenji i smrti ljübili i v nebeskoj domovini na vse veke slavili. Amen. Po genljivo zmoljenoj molitvi se z jezerih vüst zglasi slavospev Srca Jezušovoga: Pojte hribje in doline i se ponavlja z krasnim odpevkom Tebi, vseh redov Gospod posvečüje se naš rod,
Srce bože, tvoji smo, tvoji večno bodemo.
Po posvetitvi je vznožina dobila papov blagoslov, potom pa se je spopevala prekrasna pesem: Povsod Boga! Bog se prosi po Mariji za drüžine, mladino, šole, sodišča, zakone, vojsko. Zadnja kitica prelepe pesmi se je glasila:
Povsod Boga, prisegamo verno, ohraniti povsod Boga:
Ti blagoslovi, Mati Marija, prisego vernoga srca.
Pošlji z ljüblenim Sinom iz blagoslovljenih dálj povsod Boga, ki naš je oča, povsod Boga, ki naš je králj, povsod Boga, ki naš je oča, povsod Boga, ki naš je kralj!
Vse to se je vršilo v nazočnosti krála ki je genljivo poslüšao vdanost kat. ljüdstva Večnomi krali.
Zatem odpre slavnostno zborovanje dr. Slavič na velikom kongresnom trgi i reč da prek predsedniki toga Zborovanja dr. Jankoviči bivše mi ministri za vero. Te prečté papove pismo za kat. shod v Ljubljani i sledečo udanostno izjavo : „Zbrani smo tű, kak kotrige cele kat. Cerkve i kak Slovenci i državljani sküpne domovine Srbov, Horvatov i Slovencov. Zato se spominamo v tom slovesnom trenutki obeh naših najviših oblasti na zemli: Njegove Svetosti, papa Pija XI. Čuvara vekivečnih pravic i brodara ladje sv. Petra pa Njegovoga Veličanstva Krála Aleksandra, predstavnika naše sküpne domovine." Neizmerno navdüšeni pozdravi sledijo za tem papi, král!, munciji. Predsednik na to da reč dvema g. fiškaliáoma, dr. Brejci i dr. Leskovari, šteriva sta mela slavnostne govore. Dr. Brejc govori od sreče i ponosa katoličanskoga krščenika. Pravi, ka je Svetovna bojna porüšila troje casarstev, pa odkrila goloto i ničevost brezverstva i socializma, Kristušova Cerkev je pa ostala nevražena. Pravi .Samo zidina
postavljena od Kristuša, stoji neomajena i neočrbinjena sredi teh razvalin, samo drevi, štero je pognalo iz muštarovoga zrna po-sejanoga od Kristuša vihérje svetovne bojne i pobojnskih revolucij neso mogli do živoga; očistili so jo samo Sühih vej, da bo moglo tem bohotnej pognati novo življenje ž njega. “ Nadale pove, ka priznavajo že vsi ešče evangeličanci, da je jedino kat. cerkev trdila točka na sredi valovanja denešnjih dnevov. Ona skrbi za vse: gospoda i siromaka ednako pravično. Lepi svoj govor dokonča z temi vzvišeneni rečmi: „Cerkev ne je stari spomenik nego živo drevo, žuboreč stüdenec z večnosti vu večnost. Kakša tolažba, kakša sréča, kakši ponos, za nas, da smo takše matere Sinovje. Zato se je pa H trdno oklenimo, šče trdnejše, kak dozdáj. Zato njoj obljübimo, da jo ščemo z vsem srcom lübiti, njena prava braniti, z onim vzdržanjom, odločnostjov i ljübeznostjov, štera vse aldüje, vse pretrpi, i vse premaga. V tom svečanom trenutki njoj ponovimo prisego neomajene vernosti do groba. Geslo svj. Očé; Pišeš intrepida nevstrašena vera — pa bodi tüdi naše geslo zdaj i vseli — tak nam Bog pomagaj."
Po govori, štéri je ženjao splošno, navdüšeno dopadenje je govoro z ravnotem uspehom dr. Leskovar od cila katoličanskoga shoda, šteri je: verskojakostna obnova slovenskoga ljüdstva. Stara vera i jakost slovenskoga naroda je po svetovnom boji tüdi očrbinola. Trebe to popraviti. Narod se mora k živoj staroj veri nazaj pripelati. A to se samo te zgodi, če se pobije najvekši sovražnik slovenskoga naroda: pijančüvanje. Vse nesreče i hüdobijo naše odtec shajajo. Nadale sveti hišni zakon od države za neraz-drüžljivoga mora bil spoznan i ostati nam morejo tüdi verske šole. Po njegovom govori se je ešče ednok spopevala pesem i Povsod Boga: zatém se je slavnostno zborovanje sklenolo i narod je odišo, da si okrepi telo. Pri knezoškofi so bili na obedi vsi cerkveni i svecki dostojantsveniki, kje so se vršile tüdi lepe napitnice. Posebno lepo je govoro tű nuncij, ki je pravo med drügim, ka je té den najlepši njegovoga življenja. Polkovnik Vuč-kovič se je pa izjavo, da so tisti vojaki najbolši šteri so globoko verni.
Zaodvečara okoli štrte vüre se je začela telovadbe 2000 Orlov i 600 Orlic, štero je gledalo okoli 60 jezero ljüdi. Pred telovadbov so bile večernice i predga v vsakoj cerkvi. Pri Lazaristi je predmet predge bio: širiti kraljestvo Jezušovo po podpirali misijonov med pogani. V stolnici se je predgalo od Marijinih drüžb, pri Franciškanah od 3. reda, pri Jezuitih od Srca Jezušovoga v oli. Svestvi, pri Oršolinkah so dijaki meli svojo pobožnost, pri Salezijancih sotrüdnik} njihovi, v sv. Petra cerkvi pa vojaki svetovne bojne. Po telovadbi so se vršile predstave od Kristušovoga trpljenja, Marijinoga vnebovzetja itd. od šterih niče par vrstic. Naši Prekmurci so mi pravili, ka če bi njim trbelo za té peneze iti slüžit, pa bi šli naj bi samo mogli viditi i čüti, ka so vidili i čüli na kat. shodi. V pondelek 27. po predgi i sv. mešah so se odpelali srečni i preblaženo zadovolni domo.
Aug. 27. pondelek.-* Slovesna sv. meša v stolnici z predgov od prenovljenja naših src. Zborovanja: za vso Šolsko pitanje, od vzgoje mladine, za znanost, časopise, za obrtnike, za misijone, za voditele 3. reda sv. Ferenca, za krsčanska prosvetna drüštva, za pevske drüštvo, za katehete, Marijine drüžbe i dühovnike. Slavnostno zborovanje je končalo den z predmetom od veličastva kat. Cerkve, šolskoga pitanja, mladinskih drüštev i narodne pa državljanske vzgoje.
Aug. 28. tork. Slovesna sv, meša v stolnici z predgov od božega Srca Jezušovoga. Zborovanja: za versko jakostno življenje, dobrodelnost, za cerkveno politična pitanja, drüštva Apoš-tolstva sv. Cirila i Metcdla, Leonove drüžbe, Svete vojske za treznost. Vincencijove drüžbe za sirote i salezijanskih sotrüdnikov. Slavnostno zborovenje je Zborovanja končalo s predmetom od socialnoga razvoja i krščanstva, od obnove drfižinskoga življenja, od dela za treznost i od verske misli v javnosti. Den je končao zahvalni blagoslov v stolnici i zakljüčni večer v Unioni.
2
NOVINE
30. septembra 1923.
NEDELA.
Po Rls. XIX. Evang. sv. Mataja XXH, t—14. Od králjevske svadbe. To kraljestvo, Od šteroga Jezuš guči, je po razlaganji svetih očakov na zemlji sv. Maticerkev, na drügom sveti pa neha. Gostije i ednoga i drügoga králjestva je vreden samo tisti, ki nosi svadbeno obleko:	posvečüjočo
miloščo na düši, to je nema smrtnoga greha. Ki ljübi bližnjega, si zaslüži to obleko.
Ljübézen do bližnjega.
Lübi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca . . . svojega bližnjega pa, kak samoga sebe! (Luk. 10, 27.) Tü notri je vse, cela krsčanska pravičnost Boga lübimo, či njegova zapovedi zvršavamo .Što moje zapovedi ma i je zvršava, tisti je, ki me lübi, pravi Kristuš. (Jhn. 14, 21.) Tri stopnje lübezni do Boga so: Prva, što {zvršava bože zapovedi tak, da se čuva bár smrtnoga greha. Ta je najnižejša i za zveličanje neobhodno potrebna. Drüga lübezen se čuva tüdi vsakoga prostovolnoga maloga greha. Ta je vekša i močnejša. Tretja, najvišiša i najplemenitejša, pa ide za tem, da božo volo na kak najpopolnejši način zvršava, kak so to delali svetniki boži. — Kak pa je z lübeznijov do bližnjega? V kom je ta ? Komi smo jo dužni ? Zakaj? Kak jo zkažüjemó ? S čim se posebno pregrešimo proti njoj ? Kakše je njeno plačilo ? Dosta velkij pitanj ? Na ta pitanja, predragi, sam se odločo pa v večij govoraj odgovoriti. Razpravlao bom v velkom poglávji lübezni do bližnjega i v ništerni) starij i moderni) (novij) grehaj prosti njöj. Vüpam, da se bö dalo v vrsta tej premišlavao} povedati dosta, ka je za denešnji čas krvavo potrebno čüti. Dnes bom za začetek Odgovoro na pitanja: Ka je lübezen do bližnjega? Što je naš bližnji? Zakaj ga moramo lübiti?
Na prvo pitanje je odgovor kratek. Lübiti bližnjega se pravi, bližnjemi dobro želeti, njemi po moči dobro včiniti, ali bar pripravleni biti, pomagati njemi v vsej düševnij i telovni), večnoj i časnij potrebščina). Ta lübezen — kak lübezen povprek* — je tak predvsem v pametno} voli, ne v srci, v hötenji, ne v čüstvovanji. Čiravno Čüstvo pri lübezni včio močno podpira, se vseedno-lejko tüdi zgodi, da v srci za koga nikaj ne čütimo, z volo v njemi pa vse najbolše ščemo; ga tak v pravom pomeni reči — lübimo. To je dobro pomni!! posebno za volo lübezni, štero smo dužni tüdi svojim nasprotnikom, protivnikom, sovražnikom. Pravo bi najmre što, da je takša lübezen nej mogoča. Pomali 1 Istina da je s srcom, največkrát nemre i nemre pozabiti razža-lenja i krivice. S svojov dobrov volov pa, na-ravnano po pameti, Človik vseadno vsigdar lejko pravi: Vseadno tüdi razžaliti vse dobro želim; vseadno bi tüdi njemi pomagao, gde bi H mogeo. Glejte, istinska lübezen do bližnjega.
Bükova drva klafter (4 metre) so dobijo v okolici Varaždini za 556 Din. na železnico spravljena. Foringa do Lendave bo koštala za vagon (okoli 18 klaftrov) do 400 Din.
Uradna naznanila.
Razglas. Na državnoj babiškoj školi v Ljubljani se začne dne 5. novembra 1923.
Učni tečaj za babice s Slovenskim vučnim jezikom. Tečaj bo trajao do dne 31. augusta 1924. to je 10 mesecov. V te tečaj se sprimejo ženske, ki sö šče nej prekoračile 40 leta i štere so že, či so šče nej omožene, dovršil 24 leto i so učnega jezika zmožne v reči (govori) i pisavi. Pouk je brezplačen. Vse prosüke morajo vložiti s svojov rokov pisano pravilno kolkovano prošnjo za sprejem v babiško Školo, pri okrajnom glavarstvi, ali mestnom magfstrati do, dne 10. oktobra 1923.
Prošnji naj priložijo krstni f rojstni list, či so oženjene poročni list, čl so dovice smrtni list svojega moža, Od oblasti potrjeno nravstveno spričevalo, potem spričevalo eti uradnoga zdravnika, da so zdrave i düševno i telovno zmožne za včenje, Potrdilo da majo Ceplene bobinke, spričevalo, či so siromaške. Prednost za te tečaj majo prosilke iz mariborske oblasti, izvzeti je Maribor i Celje (Prekmurke majo’tüdi Prednost zak. V. R.)j
Učenke, stere so siromaške, se sprejmejo v zavod brezplačno; bogatejše morajo plačati hrano v zavodi, stanüjejo pa lejko zvüna zavoda.
Vsaka učenka more imeti poleg zadostnoga telovnoga Obležala šče 4 prte, 2 oblačili za blazine, 1 prt za posteo, 2 förtnja (predpašnih) z rokavi, 2 brisači, 2 stolnici, posodo za jesti i žlico, vilice, nož.
Dne 5 novembra 1923. ob 8 vöri se morejo vse osebno javiti pri ravnateljstvi v Ljubljani, Stara pot št. 3.,' da opravijo sprejemni izpit. Prosilke se sprejmejo, či zadostijo vsem podpisanim pogojom i napravijo sprejemni izpit z dobrim uspehom.
Glasi.
Slovenska Krajina.
V nedelo oktobra 7. ga s vrši po božoj slüžbi shod naše stranke v Bogojini. Poročo bo od političnoga dela naše stranke poslanec Klekl. Po večernici pa bo shod za odbornike Martinišča. Shod bo vodo predsednik odbora vlč. g. Bašša Ivan plebanoš. „Oprosijo se vsi.“
Ki so bili nazoči aug. 5. v Beltincih i prevzeli odbornikovo čast za Martinišče, naj pridejo v Bogojino na pregovore s predsednikom oktobra 7. tak v Bogojino.
Odkrita tolvajija. Pred par meseci so popolnoma oropali trgovca Kolenko Ivana v Čerensovcih. Tolvaje so posledili. Glavni je bio Fr. Litrop z Törnišča, ki je v zvezi z ednim tolvajom z Fokovec i z ednim z Ptüja. Spoznali so se dobri ftiču vu vozi v Maribori.
Tovajija. V noči od 21. na 22. septembra so neznani tovaje v Gomilcaj odnesli Marki Gjurán ponjavo i velki kaput, Franci Sobočan pa namočeno spodnjo obleko z škafom vred.
Blagoslavlanje nove zastave. Marijina drüžba v Beltincih si je dala napraviti novo zastavo. Zastava bo blagoslovljena 7. okt. t. k v farni cerkvi ob 9 vöri. Blagoslovo jo' bo vlč. g. Deli Stefan Voditelj Marijine drüžbe. Nazroče bodo vse drüž-benice, ki jih je do 200. Zastava je krasno zdelana, najvekša hvala ide častitim sestram križarkam v Beltincih za njo. Pritoj priliki priredimo igro, ».Marijin otrok" v 3 dj. Igra je lepa in poučna. Drüga šaloigra „Zastrupljena torta". Potem pa bo več lepi pesmi. — Vabimo vas vse, ki niste drüžbeni. Poglejte, kak se veselimo mi.
  Odgovor ministra za polodelstvo i vode na pismo g. poslanca Klekla, v šterom so prosili podporo za büranje (reguleranje) Müre:
Gospod poslanec!
V odgovori na Vaše pismeno pitanje od 3. julija toga leta, štero se tiče regulacije (büranja) Müre v občini Kot i Hotiza, mi je čast Vam dati sledeči odgovor: Stanje Müre pri Koti i Hotizi se vsigdar slabša, zato je podeljeno mi Ministerstvo vzelo v predlog budžeta (proračun) za leto 1923/24. 230,000 dinarov kak prvo rato za izvršenje predloženoga prekopa zavolo rešitve omenjeni občin. Sküpni stroški büranja bi znašali okoli 660 jezer dinarov, od šterij morajo najmenje 30% (198,000 D.) plačati interesenti (tisti, šterij se tiče, občini Kot i Hotiza, op.). Ar šče budžet za 1923/24. leto je nej zglasan, v odobrenij dvanajstinaj pa nega zadosta kredita (šume), se delo šče nemre začnoti, pa ščem zagotoviti, da se včini vse, ka trbej, da se kem prle začne izpelavanje potrebnoga dela. Ka se pa tiče plačanja škode adnomi stanovniki v Koti, šteri se je morao preseliti zavolo rüšenja brega, čast mi je Vam poročati, da sam Vaše pitanje prekdao gospodi ministri socialne politike, da Vam odgovori po 2. točki Vašega pitanja, pa da po možnosti hitro pomoč.
Kmetijski gospodarski tečaj. V malom gradi v Beltincaj se začne prve dni po novom leti 1924. Kmetijski gospodarski tečaj pri čč. sestraj križarka}. Te tečaj bo trajao 10 tjednov (2 pa pol meseca). Kmečke deklice okoli 16 let stare i zdrave bodo mele priliko v kratkom časi se navčiti dobroga gospodinstva, pred vsem kühanje, šivanje, peglanja, pletenja i vsej domačem gospodinski i t. d. Do zdaj je bilo v
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
II. Boj.
Priprave za preganjanje.
Na jütrovom je trajalo preganjanje že več mesecov i Dioklecijan pa Galerij sta že sporočilo Maksimijani, naj začne kristjane preganjati tüdi po zahodnih deželah. Ar so pa tű sklenoli, da ne bodo samö tak poprek mesarili kristjanov, nego da jih ščejo popolnoma zatreti i zato tüdi pomoriti najprle najvišiše cerkvene glavara, i komaj potem navadne vernike, so potrebüvali prle dosegnejo, ka so nameravali. Casar je že komaj pričaküvao krvave moritve, itak pa je poslüšao svoje svetovalce (tanačóše) i je čakao z zapovidjov, da bi se v vseh njegovih deželah razglasilo naednők i zato s tem dosta bole prestrašo kristjane.
Meseca oktobra je pozvao Maksimijan velko spravišče, da se ešče ednok i zadnjič Pogučijo od te stvari. Prišli so vküp najvekši državni uradniki, ned njimi tüdi mestni prefekt s svojim sinom Korvinom, da bi ga ponüdo za glavara ali voditela nekšemi divjemi šeregi, šteri je bilo ešče posebno namenjeni za preganjanje. Tüdi casarovi namestniki iz Sicilije, iz Španskoga Galije
(zdajšnjega Francoskoga) so prišli, pa tüdi celi šereg vučenih modrijanov i govornikov (med njimi tüdi Kalpurnij), kak tüdi poganski duhovniki iz vseh krajov držáve, šteri so ešče posebno prosili ostro preganjanje
Casar Maksimijan je bio rojen iz najnižišega stanü*), brez vsake koje, i tüjince, šteri je odišeo po sveti srečo iskat, gdá je odraseo; ali telko bole je bio močen v teli; ne só njemi zobston pravili Herkulej.ai resan je bio močen kak sam Štempihar. Dioklecijan si ga je Zvolo za socarara, ar njemi je bio jako podoben; od edno strani strašno Iakomen, od drüge strani pa pá zapravla kak on; vdavao se je najgrdejšim pregreham i brez čütila za kakšo pravico i milosrčnost. Preganjanja se je veselio kak kakše veselice, kak paroven Človik bogato prestretoga stola. Že sam pogled na toga trinoga je prestrašo dosta lüdi-bio je orijaškoga tela i divjega obraza, šteroga so obdajali mršavi vlasjé rdeče farbe, pod na-grbanim delom so se njemi pa vrtéle i obračale Oči, iz šterih se je svetila nezavüpnost, malo-vrednost i sirovost
Na slonokoščenom stouci pod bogato okin-čenov nebov je sedo v dvorani lateranske palače**) pred pozvanimi oblastniki, šteri so frepetajoč
*) pravijo, ka v Dalmaciji.
**) Zdaj se imenüje „lateranska bazilika“ ali „mati vseh cerkev na sveti“, kak se to čte na tom poslopji.
stali okoli njega. Šereg telesne straže je pazo na vse vhode i njüv povelnik, tribun Sebeščan, se je naslanjao na dveri, kak' da se nikaj ne bi brigao za vse to, ka si tű pogučavlejo; itak njemi je ne vujšla niti edna besedica.
Najprle so dobili reč poganski duhovniki. Te je pripovidavao, da se je kakša voda zdignola l napravila velko škodo na poli, ov, da je potres razrüšo kakše mesto; drügi so opet tožili, da na severnih mejah grozi novi sovražnik, na jügi pa da je küga — vsega toga pa da so krivi krlstjanje, zato ar so prorokovališča ali orakli vsi naznanili, da bogovi pošilajo takše nesreče, ar so razkačeni, da se trpijo v državi kristjani. Nešterni so cilo pravili, da ne bodo niti besedice več gučali, dokeč ne bodo pokon-čani vsi kristjani. :
Za dühovnik!' so nastopil! modrijani (filozof) i govorniki s svojimi dugimi govori; casar jih je nikaj ne jako pazlivo poslüšao, kucalo se njemi je zavolo dugoga časa, ali poslüšao je, ar sta tüdi glavara na jütrovom poslüšala Vednaka spravišča. Te modre glavice so začnole mleti to, ka se je čülo že jezero i jezerokrat: da krlstjanje kolejo i jejo deco, delajo eeznane hüdobi je, molijo somarsko glavo, i da ne vörvlejo v niednoga boga . . Vse je verno poslüšalo te strašne reči i je plüskalo, Čiravno so navadano dobro znali, da so sve te stvari samo Izmišlene
30. septembra 1923.
NOVINE
3
Beltincih 5 takšij tečajov i so bile deklice posebno pa njuvi stariši ž njimi jako .jako zadovolni. Starišje pošilajte v zimskom časi svoje hčerke v to prehasnovito Školo, dajte jim s tem lepo herbijo.
Dr. Ant. Opeka, imenitnoga predgara v Ljubljani predge od ljubezni do bližnjega bomo odsehmao Objavljali. Krasne nauke prečtimo i Vzemimo si je k srci.
Premeščen je na lastno prošnjo g. Meš-nark Jožef, vučiteo od Sv. Jurja v Slov.-Goricab v Beltince.
Orgle je dobila črensovska cerkev. Stare pomanjklive so dopunjene i te tjeden gor postavljene. Zvünešnji deo je lepo ponovo Šernek Janoš, stolar iz Črensovec. Žvegle i meh so pa z Maribora od tvrdke Brandl.
Misijon bo pri Nedeli od 4. do 11 novembra po tom pa pali pri Gradi, gde se ponovi misijon. Misijon po crkvenom predpis! se more v vsakoj fali v desetih letaj najmenje ednok opravlati. Ka bi se te predpis mogo v naših faraj zdržati so se vnoge dobre düše odločile ka dajo vküp edno šumo v Celje z štere interesov bi se misijonški potroši plačüvali. Oprosijo se te dobre düše, naj za leto te dare do 15. oktobra v Celje pošljejo.
Zakaj so ne püščeni ešče domo vojaki so pitali g. poslanec Klekl ministra vojske i mornarice. Pitali so za vöjaké: Gustav Koltaj, Fridrih Buhman, Karol Štal Jožef, Cigan, Janez Baranja^ Lajoš Mozer, Herceg Mikloš, Bence Stefan, Čahuk Franc, Ropoš Jožef, Poš Peter, Minister so dali té odgovor: Moja odredba za Odpüščanje rojenih 1. 1899. spadajočih v Prekmurje je izdano 11. junija toga leta. Dokeč je ono dostavljeno vsem komandam v najdale kraje i dokeč so komande do rok dobile veljavne dokaze (Svedočanstva) cd prvejše službe v bivšoj austro vogrskoj vojski to je od službe prek 12 mesecov kak i od službe njihove, od prek pet mesecov v našoj vojski moglo je pretečti dugše, vremen. Zavolo toga se je pripetilo to zakešnjenje v odpüščanje Na pitanje poslancovo če šče g. minister oficere pokaštigati, šteri za vlačujejo odpüščanje naših vojakov iz kadrov, je odgovoro, ka nema za to zroka, ar je ne najšo pri njih krivice. — Če više imenüvani ali drügi šteri vojak ešče ne bi bio doma, dajte na znanje g. poslanci, s potrebnim .svedočanstvom od glavarstva potrdjenim pa z naznanilom polka i mesta v šterom 1 gde slüži vaš vojak. Večina jih pa že itak prišla domo po prizadevanji g. poslanca.
Kupšinci. Pri našoj kmečkoj zvezi je zvoljen za predsednika Vojrinčič Ivan, za podpredsednika Horvat Ivan, za tajnika Ščančar Jožef širiteo Novin. 
Na Martinišče se darüvali v koronah: Ščančar Jožef 50, Pisnjak Marija 60, Murčič Štefan 40. Cipot Treza, Jooš Franz, Gomboc Treza, vsaki 20, Horvat Mikloš i Horvat Janoš Dolnji vsaki 10, Nemec Matjaš 15 K. Sküpno 345 koron. Vsi iz Küpšinec.
Pazimo na ogenj. Meseca Septembra je bio v D. Prekmurji v dvojem mesti ogenj, v Beltincih i na Melinci. Pazimo v toj strašnoj dragoči ka nas ogenj ne vniči, do pogorelcov pa bodimo vsikdar smilenoga srca.
Država.
Belgradski blagoslov. Skoro vsi slovenski listi pišejo od krivice, štera je zadela Slovenske častnike (oficere) od strani vlade. Gospodje v ministrstvi so najmre izdali naredbo, dá morajo iti v pokoj vsi slovenski (srbski ne) oficerje, šteri so prle slüžili pod Austrijov. Z delom so že začeli. Odpüstili so s slüžbe že več sto oficerov (samo Slovenske), med temi tüdi takše, šteri so svojo vojaško dužnost najbole vestno zvršavali. Slovenske oficere so poprek vsikdar preganjali. Da so je sprejeli v jugoslovansko armado, so je začeli pošilati v Srbijo i Macedonijo, v Slovenijo pa so poslali srbske oficere. Pri tom deli so pomagali tüdi slovenski demokrati. Le čtite, ka je pisao Žerjav, voditeo Slov. demokratov. Glejte to: Če se ti orožniški Oficirje, ki so pod Avstrijo pri orožništvi! slüžili, v našo vojsko sploh sprejmejo, prosimo, da se takoj razporedijo v Jüžno Srbijo. (Žerjav.) Tak so delali naši demokratje za nas. Tej so pošilali oficere v Srbijo, gospodje radikali pa jih pošilajo v pokoj i njim dajo tak malo penzijo, ka nemrejo živeti pa nej mreti. — Vsaki tjeden nam pride iz Belgrada kakši blagoslov. Ja, gospodje radikali nas majo jako radi.
Od vseh slovenskih oficirov je demokrat dr. Žerjav telegrafirao v Beograd, ka so ne-zaneslivi, se je zdaj sledkar dognalo. Zato je pa zdaj mečejo na cesto. Poznan je v Dolnjem Prekmurji g. Tomaž Ovčar, bivši dober komandant orožniške postaje v Črensovih. Kak ednoga najbolših orožnižkih oficirov so ga tüdi vrgli na cesto. Postao je podporučnik, verno slüžo v Macedoniji i zdaj je pensioniran pred novim vojnim zakonom po 21 letnoj Vernoj slüžbi ka dobi menšo penzijo. Ar. g. Ovčar more i staro svojo mater zdržavati, bi prosili vsakoga, ki potrebüje ali v trgovino ali vekše gospodárstvo pomoč, g. Ovčara. Uredništvi »Novin" naj da glas, ki šče verno pomoč dobiti.
Stare desetdinarske banke (kovač je gor) pošte i davčni uradi moro en čas jemati. Dajte je hitro z rok, ka Se!jih prle rešile.
Invalidi, vojne dovice i sirote, če majo kakšo tožbo za volo svoje pokojnine, naj se odsehmao obrnejo na »Deželno sodišče, oddelek XIV. Ljubljana."
Spadnola je voda vu Donavi nad eden meter, Tak plitva je že dugo ne bila. Dežovje preminočih dni je vodo povekšalo.
Kolbase iz pesjega mesa je delao neki Madjar Česnik v Subotici i je odavao kak prave kolbase, dokeč ga policija nej zgrabila i zaprla.
Kelko lüdi se seli iz naše države v Ameriko. V prvoj polovici toga leta se je odselilo v Ameriko 1928. oseb iz Jugoslavije.
Svet.
Dolare so ponarejüvali na Madjarskom. Tri je policija že zgrabila i zaprla.
Kak velka je toplota sunca. Vučenjaki so vözračunali, da sunce pošila na zemlo telko toplote, kak bi je dalo, či bi na vsoj zemli naložili 35 metrov visoko drva i vogelje i bi to na enkrat gorelo.
Domača politika.
Novo zasedanje parlamenta se je 20. Septembra začelo. Mogoče bo samo do 1. okt. trpelo i te bodo počitnice kak vsako leto do 20. okt. Zdaj pa more biti Zasedanje, ar finančnomi ministri 30. Sept. preteče dovoljenje državne peneze vöplačüvati. Zglasati se morejo tak zdaj páli dvanajstine na tri mesece.
Interpelacija naše stranke. Naša stranka je interpelirala ministra Stojadinöviča, ka je z tistimi milijon 400 jezero kronami, štere je Vlada viničarom (vajncarom) obljübila pred volitvami i šteri so že v Maribori bili pri davčnom Uradi. Minister se je s tem izgovarja, ka je za to šumo küpljena kukorica, a naši so njemi odgovorili, ka je ta kukorica 1) ešče ne razdeljena, 2) pokvarjena i 3) li draga.
Na seji finančnoga odbora je pa dovoljeno pet milijon dinarov za nadalávanje železniške proge M. Sobota—Ljutomer—Ormož. Naša stranka je protestirala na toj seji proti odpfiš-čanji z slüžbe i penzioniranji slovenskih častnikov, železničarov i« uradnikov i proti tomi ka so za ravnatele železniške postavljeni. v Sarajevi, Zagrebi i Ljubljani Srbi i ka naši kraji več dače Plačüjejo kak Srbijanski i zakaj se ne izplačajo orožnikom dovoljene doklade.
Železničarski zakon i zakon od taks sta predloženiva narodnoj skupštini. Vekše pljüske siromaški človek ne more dobiti, kak če se zglasa te drügi zakon, šteri predpiše, ka de ešče na svedočanstvo osnovnih šol se mogo devati štempl za 5 Din., pri višjih šolaj pa više, celo do 500 i 1000 Dinarov. Pa naša stranka se bo z cele moči borila proti nameravanomi zakoni.
Novi vatikanski poslanik dr. Smodlaka je na poti v Rim da prevzeme svojo slüžbo pri sv. stolici. Pred odhodom je bio pri krali, mi-nistroma Pašiči i dr. Janjiči i poslühno tüdi žele naše stranke v Zagrebi i Ljubljani. Po njegovoj izjavi njegovo prvo delo bo da se sklene konkordat to je pogodba med našov državov i sv. Stolicov.
Novi dokaz proti demokratim. Ka je demokratska stranka kriva, ka je teliko slovenskih oficerov odpüščenih, svedoči dr. Žerjava demokratskoga ministra brzojav na ministra vojne i mornarice 1. 1919. šteri se etak glasi: ,, Prosim, da taki pošlete kem več srpskih oficirov ar so slovenski Oficirje nezanesljivi.u Glejte zdaj kde je zrok, ka nemamo svojh pravic. Naši slovenski demokratje so je pokopali, z šterimi so edni bili samostojni. Plače oficirom se bodo od 1. okt. naprej povišale, ne pa ešče gladnim uradnikom.
Zavolo Reke (Fiume) sta se Pašič i Mussolini zglihala, ka ta se dale pogajala. Reka bi prej zgübila samostojnost, dobila bi jo Italija mi pa Baroš i Delto. Velika zgüba bi bila to za nas.
Vlada pride v manjšino, če Musliman, iz Macedonije stopijo vö iz radikalnoga kluba, kak namenijo. Radikali njim davajo pa obljübe.
Železničarski zakon je vladna večina sprejela v zakonodajnom odbori. Naša stranka je proti glasala, ár zakon se ne poskrbi zadosta za železničare.
Vihérna seja se je vršila v finančnom odbori, v šterom so naši poslanci dali izjavo, ka v kuluk ali gospočino na ceste ne privolijo. Vladne strani poslanci so se njim prtili, ka je zato v vozo dajo zapreti.
Svetovna politika.
Reka. Italijanska vlada je proti pogodbam svetovnoga mirü imenüvala na Reko (Fiuma) generala Giardino za guvernera ali ladavca.
Bolgarija. Zaprisegli so se komunisti i kmetje, ka zdajšnjo vlado vržejo. Vlada je z vedla za zaroto i revolucijo tere dol; več ljudi je streljenih.
Francija i Anglija se pali približavata. Angleški minister Baldwin je pohodo francozkoga predsednika. To pa vse zato, ar Nemčija ma vsikdar tesnejše zveze z Rusijov štera njoj je kak listi pišejo celo dala milijon desjatim (plüga) šume, ka de tam delala fabrike.
Grčija. Grške ladje so dale zadoščenje italijanskim v atenskom pristanišči. Pozdravile so je pred angleškimi i francuzkim z 21 streli i na njih je visela italijanska zastava. To za vmor italijanske komisije na Grčkoj zemlji.
Irska. Za predsednika irskoga parlamenta je zvoljen Hayes, za predsednika Irske republike pa Cosgrave.
Španjolsko. Po celoj državi so smenüvani vojaški ravnitelje i osnavljajo se narodne garde proti revolucijonarom.
Madjarska je poslala posebno odposlanstvo v Angoro, glavno mesto Törskoga.
Poljska. Parlament se je odpro 25. sept. z 1. okt. se želesniška tarifa podigne za 100%. poštne pristojbine za 200% doma, za 250% pa za inozemstvo.
i laži. Nazadnje se zdigne izmed vučenjakov nekša glava, štera je slovela, da pozna kristjane i njüvo vero do piknjice, pa da je preštela vse njüve knige i da ravno namerava v posebnoj knigi s svojov velkov vučenostjov v prah zdrobili celo krščansko drüštvo — to je naš Stari znance Kalpurnij.
Odpro je vüsta i začno razlagati vsem v začüdenje, da je prečtio vse krščanske knige i tüdi židovske, šteri so bili predniki kristjanov. »Židovje*, je pravo, so prišli za časa vladanja Ptolomejá Filadelfa v Egipet, ar je dano bilo velko sirmaštvo i lakota. Po küštah njüvoga voditela Jožtfa sö sve žito poküpili i spravili v svojo domovino; za kaštigo so mogli samo s slamov živeti! delati, cigeo za. Zidanje nekšega mesta. Ar je egiptovski Vladar že dosta čtidnoga čüo od Židovov, je dao njuviva dva najbole vučeniva moža, Mojzeša i Arona vrči v vozo, jima brade na pou porezati, za v grškom jeziki napišeta vso zgodovino i židovsko vöro. Te knige sem ja zvido i čteo". Mije pravo Kalpurnij, ,,i samo nekaj naj povem iz njih. To judovsko ali krščansko lüstvo se voksküje z vsemi krali i narodi; či dobijo kakše mesto, včasi vse pomo-rijo i to zato, ar njim zapbvidüjejo njüvi čas-tiželni duhovniki, ki jih vladajo. Kristjanje majo šče dnesdén ravnotakse dühovnike i radi bi šče dnes pokončali vso vlado, nas vse na velkom
trgu Zežgali, pa tüdi naše častítlive i božanske casare."
Strah i groza je prečtela vse navzoče pri teh strašnih rečeh. Pa včasi je vse vtihnolo, gda začne gučati Časar. ,,Jaz mam pa inačiše i bogše vzroke, da iz vsega srca sovražim kristjane. V sredi naše države so si postavi! nekšega novoga najvekšega vörskoga glavara, šteri je nam nè podložen pa ravno tak mogočno Vlada nad svojimi. Dozdaj je bio casar najvekši poglavar v vörskih i političnih stvareh, tej lüdje so pa ločili tevi dve najvekši! oblasti i zato so tüdi ne najbogši podložniki. Ta dühovsko oblast trati i manjša mojo oblast, zato-pa tüdi očitno povem, da bi ráj čüo, da se ta ali oni šče poz-dignoti za casara, kak da so zvolili takšega dühovnika.”
Te reči je gučao casar z divjim, muklavim glasom i vsi so jih sprejeli z velkov pohvalov. Gda so šče dosta drügoga sklenoli zavolo preganjanj se obrne Maksimijan k Terlulu: „Perfekt, ti si mi pravo, da maš nekšega jako pripravnoga človeka, da vodi i zvrši moje zapovidi i brez smilenja ravna s temi izdajalci."
,Tü ga mam, veličanstvo! Moj sin je, Korvin.*
Dale.	/
4
NOVINE
30. septembra 1923.
Martinišče.
Drüžba častisljivoga Doni Boska se je pismeno obrnola na mil. püšpeka grofa Mikeša v Szombathely, ka bi smela v M. Soboti odpreti en zavod, »Martinišče" v šterom bi dobili streho kat. dijaki, pred vsem Siromaški i pod vodstvom Salezijancov pošteno krščansko vzgojo. Iz zavoda bi obiskavali gimnazijo. Milostiven püšpek so dali pismeno dovoljenje na dve reči gledoč 1) da se smejo dari pobirati po Prekmurji za Martinišče i 2) da smejo Salezijanci odpreti Martinišče v M. Soboti.
Gda te veseli glas naznanimo našemi ljüdstvi, ga oprosimo na dvoje: a) da ponüdi svoje dare t bodisi v naturi bodisi, v penezaj, ke se té zavod kepi prle gorpostavi; d) posebno pa prosimo katoličance v M. Soboti, ka dajo bar 4 sobe i edno kühnjo za edno leto zarende, ka že letos se bo mogo zavod odprti bár z 13 gojenci. Zavod bo vodo dozdajšnji prefekt v Veržeji vlč. g. Radoha Jožef, ki je doma z Nedelice, z tőrniške fare, naš domači gospod, koga dobra poznate iz lepih spisov v M. Listi, posebno za časa strašne bojne. Arenda se bo plačala. Prosimo hitro odgovor, šteri naj se da vlč' g. Bašša Ivani pleb. v Bogojino, ki celo delo vodijo, koga so ednoglasno zvolili odposlanci kat. far v Beltincih aug. 5. za predsednika „odbora za Martinišče," stere bo skrbo da se ustanovi v M. Soboti Martinišče.
Nazadnje prosimo ešče c) oblast, da v imeni našega siromaškoga prekmurskoga dijaštva nam ide na roko i nam poskrbi začasni stan za Martinišče za edno leto bard) v se one dobre düše, ki sov Beltincih aug. 5. prevzeli čast odborištva. za Martanfšče, da vu svojoj véši nastavijo odbor za celo nabiranje i naznanijo vlč. g. plebanoši v Bogojino, što vse so v odbori za nabiranje.
Sv. Martin potron naše, krajína naj blagoslovi naše delo.
„Gdje vam je stid?“
(Vas je nej sram?)
Čüjte, ka piše hrvatski kmet Ivan Kokanovič Radičovcom!
Pri zadnjij volitvaj so oblübla!! radičovci Horvatom republiko i njim pravili, da či zmagajo se odtrgalo od Belgrada. Mi pučani (hrv. kršč. sir.) smo pa pravili, da iz te mele ne bö krűha, a oni so se nam smejali i pravili, da bo nas sram, kda bomo videli, da majo oni prav.
Zdaj pa jez pitani: Gospodje radičovci, eli vas je nej sram, da šče nimamo republike, pa ne samo, da nemamo republike, nego bomo morali iti na kuluk, da je zglasan novi vojaški zakon itd. i ste toga vsega krivi tüdi ví, ar ste nej šli v Belgrad, da. bi proti glasüvali. Čüo sam, da je Radič pravo, da bö šo v Belgrad, či bi šteli povekšati davke, a toga je nej včino i tak je šo Pašiči na roko, šteri je s svojimi Hl poslanci lejko delao proti Opoziciji. Zdaj pa je prekesno. Če tüdi bi zdaj šo Radič v Belgrad, več ne bo mogeo dosegnoti telko, kak bi prle dosegno i tüdi zamüjenoga ne bi mogeo popraviti. Šče adnok vas pitani, eli vas je nej sram, da ste se dali preslepiti od Pašiča. Eli vas je ne sram, da je Soka Kotorska (hrvatsko pristanišče) priklüčena Črnoj Gori i da se Sram čim bole odtegüje Hrvatskoj. Na koga se bote izgovarjali? Dokeč so bili v parlamenti naši pučani, lüdska stranka (Šimrak, Barič i drügi) so radikali nej meli takše moči. Za vse krivice ste ví odgovorni pred Bogom i pred hrvatski narodom.
Pučani püstimo Radiča, zberimo se pod našo zastavo, na šteroj je pisano: v boj za hrvatsko, križ i plüg. V našoj stranki je pravica i istina, v vsej drügij je laž i prevara.
Gospodarstvo.
Kakše noj bo semen za setev?
Pridelek dobrih kmetijskih rastlin je nej odvisen samo od gnojenja ino obdelovanja zemlje, nego v velikoj meri tüdi od semena, štero se porablja, nüca pri setvi. Vsi kmetovalci se še nikak ne potrüdijo, da bi izbrali za seme najboljše setveno blago, nego navadno posejajo tisto, ka ravno slučajno majo, brez pogleda na kakovost. 1 če se potem to seme slabo skali, iščejo vzroka nezadostnoga uspevanja v neugod-nom vremeni ali pa v slaboj zemlji, nikak pa ne sprevidijo svoje lastne krivde. 1 kak je pri živinoreji samo od dobrih plemenjakov ino plemeni odvisno dobro ino zrdavo potomstvo, tak je tüdi v poljedelstvi odvisen od dobroga semena razvoj naših kmetijskih rastlin ino pridelek sadü.
Najprle si oglejmo seme samo i drüge pogoje kak tüdi pojave pri kalenji.
Vsako seme je živo telo ali organizem, štero kak takše diha ino uporablja v to svrho Snovi, štere so v njem nabrane. Vsemeni se najde dale kal, klica (embrijo), iz šteroga se pri kalenji semena razvije klica. Kl'ca vsajenoga semena se preživlja iz semena toliko časa, dokeč ne razvije korenine i ne prederé plasti zemlje, da ga potem obsijajo blagodejni sunčni traki. Sunčni traki najmre povzročajo, da se v nežnih listih potem tvorijo zelena klorofi-lova zrna, štera omogočajo rastlini, da tvori iz oglikovega dvokisa, šteroga dobiva iz zraka skoz male listne odprtine, škrob ali štirko. S pomočjov svojih korenine izčrpava potem rastlina iz zemlje neorganske hranilne Snovi, t. j. düšik, kalij, fosfor ino druge, pa napravi sküpno s škro-bom svoje rastiinsko telo.
Vsajeno seme se samo te sklije, če ma žemlja zadostno vlage, primerne to-plote ino zadosta zraka, šteri njemi omogoči dihanje ino s tem življenje. Svojo klico požene rastlina na površje samo te, če ma semen zadosta hranilnih Snovi, štere je prehranilo, dokeč ne zagléda sunčnih žarkov, šteri je usposobijo za samostojno življenje.
Če se vsadi slabo, lehko ali celo zlom-ljeno seme, štero ma le malo hranilnih Snovi, potem včasih seme zaistino požene, vendar pa* ar ne obsega zadostne hrane za klico, ta navadno že v zemlji i vmrje .ino zagnili. Omeniti je nadalje, da zgübi seme svojo kalivost že tekom par let, kajti z izdihavanjom se izločüjejo iz njega nabrane Snovi, i to v obliki plina, kak oglikovega dvokisa ino Vodne pare; poznej zmenka zavolo toga šterka pri klici štera je njena prva hrana. Iz toga sledi, da mora biti setveno blago čisto ino zdravo pa ešče paziti na sledeče:
Od semena istovrstne rastline je odstraniti' tüja semena, kakti škodljivi plevel, nadale pa vse drüge primesi, kak kamenje, pesek ino razne smeti. Setvena semena morajo biti kaljiva ino pa v kaljivosti ednakomerno, kajti nepravilno kajenje povzroča neednakomerno cvetenje rastlin ino nepravilno dozorevanje sadü.
Za setev je izbirati nadalje samo težka semena. Težo semena ne določi vsele njegova velikost, kajti velika semena so večkrat tüdi v sredini prazna, temveč kak najboljše sredstvo je vsikdar teža ednoga hektolitra semena. Srednja teža ednoga hektolitra pšenice je 73 do 75 kg, ječmena 70 kg, rži (žito) 73 kg, ino ovsa 39— 55 kg. Kem vekša teža ednoga hektolitra semena, tem boljše je s^me.
Če se za seme izbira tekom let le najboljše blago, potem lehko Pričaküjemo, če so se zna tüdi drugi življenski pogoji ugodni, da bo pridelek zadovoljio, kajti lastnosti starišev se tüdi pri rastlinah herbajo.
Iz težkoga ino zdravoga semena, štero lehko dobro preživlja svojo klico, se razvije tak mogočna rastlina z zdravim steblom ino listjom pa z močnimi ino vsestransko razvitimi koreninami. Takša rastlina potem ležej protistoji nepričaküvanim sprotoležnjim mrazom, letnoj süši ino raznim živalskim kak tüdi rastlinskim škodljivcom.
Tüdi trebe semena, posebno pšenico, razküžiti proti smetlivosti, s tem da se namaka v 1% raztopini modroga galica, kak smo to v „Novinah“ že v prošlem letu opisali. (Pacanje pšenice).
Letveno blago mora meti nadalje lepo farbo ino biti brez düha. Düh sega po fajtnom celo po plesnobi dobéjo semena, štera so shranjena v neprezračenoj shrambi.
Izbirajmo zato za setev samo zdravo, lepo, čisto ino težko setveno blago, ar edino od takšega lehko čakamo, da dobimo obilno pridelka.
Zagrebačka borza dne 25. septembra 1923.
Američki dolar 1 dolar	K	  338.—
Austrijska krona 100 K	K	—.48
Čeho-Slov. krona 1 K	K	10.48
20 kronski zlat	K	 1100.—
Francoski franc 1 frank	K	20.04
Madjar. K 100 (nova em.)	K	1.60
Nemška marka M. 1,000 000	K	 0.0008
Švic. fran. 1 fr.	K	63.—
Talijanske lire 1 lira	K	16.—
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6.30
Pošta.	
Kozar M. Satahovci. Na letos ste vse plačali i že na k leti naprej ste plačali 15 Dinarov. A. Rogačovci. Je i „Slavenska Banka“ i „Slovenska Banka.“
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Dober
Hovre mašin
za šujstre se po fal ceni odá pri
MATUS ALOJZIJI v M. Soboti, Lendavska cesta št. 23.
Pazite.
Što šče meti dober leder i naj bolše poplate si lejko küpi po zmernoj ceni v trgovini pri Skafar Jožefi v Beltinci.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava