166. številka. Ljubljana, v ponedeljek 25. julija. XX. leto, 1887.
SUTOSRI NM
-*#*^2-----
Izhaja Tbak dan zveCer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se' po
10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve£, kakor poBtnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  Drednifitvo in upravniSvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, „GledaliSka stolba". Uprav ni fitvn naj se blagovolijo pošiljati nai-očnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V IJubljaiii 25. julija.
Boj proti rublju se še vedno nadaljuje, a ne a posebnim uspehom. Posestniki ruskih papirjev po Nemčiji so namreč precej gluhi nasproti vsem so vetom razjarjene „Kreuzzeitunge", ker jim, kakor naravno, nikakor ne kaže, da bi baš sedaj prodajali ruske obligacije, ko jim je kurž tako silno nizek. Vsled tega so.doslej svoje .Ruse" poprodali le „mali ljudje", a nobena znatneja trgovska hiša. Ruski in drugi listi mnogo pišejo o tem denarnem boji, a izimši Berolinska glasila, so skoro vsi soglasni v tem, da izid boja za Nemčijo ue bode po sebno časten. Ker smo zadnjič naveli Že par ruskih listov, naj danes še dodamo, kar v tej zadevi pišejo ,Novosti":
Ne sme se pozabiti, da je do 1885. I. večji del ruskih vrednostnih papirjev bil v rokah Angležev. Za rusko-angleškega razpora v Afganistanu, postopali so v Angliji ravno tako, kakor danes v Nemčiji. Takrat poskušali so angleški oficijozi pripraviti ruske financije ob zaupanje pri občinstvu angleškem, vznemirjajoč je s članki sicer veljavnih ekonomičnih časnikov. Občinstvo je zares se pobrinilo, da se reši ruskih papirjev. V kratkem času poprodalo je angleško občinstvo silno množino ruskih vrednostnih papirjev, tako da sta uplivua lista „Economist" in „Saturday Review" prodane ruske papirje cenila na 80 miljonov funtov šterlingov.
Ogromen del papirjev, ki so je Angleži prodali, prešel je v nemške roke. Kupce je nemška vlada skrbno podpirala in nagovarjala. Isti nemški listi, ki sedaj poskušajo ruske financije spraviti ob kredit, so je takrat v zvezde kovali. Nemški kapitalisti pokupili so po priporočilu nemških uradnih časopisov veliko množino ruskih papirjev, tako da se Angležem ni posrečilo, da bi bili kurz naših vrednostnih papirjev znatno potlačili.
A takrat so bili drugi časi. Takrat nadejali so se v Berolinu, da se jim bode posrečilo zaplesti Rusijo in Anglijo v hud boj v srednji Aziji ter da potem Rusiji ne bode možno braniti svojih interesov v Evropi. Te nade so šle po vodi in Rusija ni popustila svojih zahtev glede Bolgarske.   Zaradi tega
LISTEK.
Mabel Vaughan.
.Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—aki.)
l)ruyji dol.
Sedmo poglavje.
(Dalje.)
„Ali ste slepi, hromi, leseni in kameniti? kričala je hoteč gaziti v penečo vodo, ko bi je trije močni možje ne bili šiloma zadrževali. Ima sedem otrok in najmlajši je še dojenček. Uslišite gal — Kajti sama ga je slišala ali vsaj mislila je, da ga sliši. — Za milost božjo! kričala je, — zbog device božje, pomagajte mu! — Patrik ! Patrik! — kričala je, kot bi jo lehko slišal, — ali misliš na sveto devico sedmerih žalostij v mali cerkvi v Drau ghadmoru doma? Oh! rekla je s pojenjajočim glasom, oh! da bi nikdar ne Lila zapustila domovine in priletnih starišev, ki so naju blagoslavljali, ko sva se izselila, in ki tudi sedaj na naju mislijo ter še senjajo ne, kaka smrt nama preti. Ker če on umrje, čem tudi jaz umreti, in Bog pomagaj sirotam!
pričel se je boj proti ruskim papirjem! Ko je preteklo leto meseca februvarja nemški socijaldemokratski poslanec Liebknecht kritikoval ruske financije, očitajoč nemški -vladi, da v tej zadevi hodi z Rusijo, takrat je vladne stranke zastopnik, g. Kar-doff, rekel, da govori Liebknecht v zmislu nihilistov, ki hočejo Evropo vzdržati v večnem nemiru. To je bilo pred poldrugim letom. Hočemo li izvajati zaključke po onih besedah g. Kardoffa, moramo reči, da je danes oficijalna Nemčija v zvezi z nihilisti."
Koburžan ne bo knez bolgarski.
Veliko veselje bilo je zavladalo mej ruskimi nasprotniki v Bolgariji in drugod, ko je veliko se* branje izvolilo Koburžana bolgarskim knezom. Splošno se je mislilo, da bode princ prevzel bolgarski pie-stol, naj ga potrdi Rusija ali ne. Da sedanji mogotci v Sofiji so se celo nadejali, da bode novi knez baš Rusiji vkljub takoj prišel z Bolgarijo.
Sedaj je pa vse to veselje že pri kraji. Koburžan še sicer ni odklonil definitivno bolgarskega prestola, vender ni kdo več resno ne misli, da je bi kedaj prišel v Sofijo. Oni elementi, ki so ga še nedavno povzdigovali v nebesa, mu že očitajo, da za nos vodil in sleparil Bolgare, ko je jim poprej obetal, da je pripravljen delati za njih blaginjo, sedaj pa nikakor neče proti volji Rusije v Sofijo. Očitajo mu lehkomišljenost in nerazumnost, kajti sicer bi bil poprej že moral vedeti, da ga Rusija potrdila ne bode, in Če ni mislil prevzeti brez po-trjenja Rusije bolgarskega prestola, moral bi bil že pred izvolitvijo naznaniti Bolgarom, da ga ne prevzame. Od druge strani se pa zopet Bolgarom očita, da so s ponudbo prestola slepili mladega princa, ker mu neso pred volitvijo naravnost povedali, da žele, da pride v Sofijo tudi proti volji Rusije. Naj bode kakor koli, toliko je gotovo, da se princ in bolgarski državniki pred volitvijo neso bili vsega natančno dogovorili in vseh stvarij drug druzemu dovolj pojasnili.
Ko je deputacija prišla k princu Koburškemu so se takoj pokazala velika nasprotja moj njenimi in prinčevirai nazori. Jasno je postalo, da ga sebranje
Nenadoma došel je mož, ki je bil vrhno obleko slekel. Mislim, da je bil že poprej mej množico, samo da ga jaz nisem bila opazila. Bil je zal krepek mladenič; krog života imel je zavezano vrv, katere konec je neki drug mož v roki držal. Trije ali štirje ljudje so mu sledili ter mu gotovo odgo varjali, naj so nikar ne podaja v toli strašno ue-varnost. Da se je tudi njemu samemu strašna zdela sodila sem po njegovih gorečih očeh in stisnenih ustnih. Govorili so na tihem in resnobno; slišala sem le nekaj besed njegovega odgovora: Tovariši! Skrbite za staro mojo mater, pa to, nadejam se, bodete storili! Oni mož ima ženo in otroke. Jaz teh nimam. — Potem stopivši k ženi, ki je bolečine skoro omedlela, rekel jej je, da z božjo pomočjo bode skusil nje moža rešiti, in naj ga blagoslovi prej, nego gre na delo. Za trenotek je uprla uči v njegove obličje, kot U njega misli hotela čitati; potem je vzdignila roke ter ga blagoslavljala: — Bog naj bode s teboj, kader prihajaš in kader izhajaš, v globokih votluli in na suhem, v boji tega tvojega življenja in v hujšem boji tvoje smrti l Bog naj bode s teboj vedno! Njegova volja naj se zgodi!u
„ln kot bi bilo to napotenje utišilo njo burno obupnoBt, sedla je mirno in nemo na breg strašnega
v Trnovom ni volilo zategadelj, ker se je nadejalo zanj dobiti potrjenje Rusije, temveč samo zategadelj, kor je mislilo v njem dobiti mogočnega zaveznika proti Rusiji. Princ Koburški je jako bogat in je v sorodstvu z raznimi visocimi vladarskimi rodbinami. Izgojen je v Avstriji, z Nemčijo ga pa vežejo druge zveze. Bolgari so se zategadelj nadejali, da bodo na Dunaji in v Berolinu z vso silo to izvolitev podpirali, naj se tudi začne vojna v Rusijo. Hoteli so so torej porabiti nasprotje mej evropskimi vlastmi, da bi potem ribarili v motnej vodi. To se pa jim ni posrečilo. Sicer avstrijski in nemški diplomati ne ljubijo posebno Rusije, toda dobro vedo, da ni varno ž njo začenjati boja pr i sedanjih razmerah, ko Francozi komaj čakajo, da bi se maščevali za dogodke 1870. leta. Niti Avstrija niti Nemčija neče iti za sedanje bolgarske mogotce po kostanj v žarjavico.
Dosedaj so mnogi mislili, da bi se morda Bolgari radi sporazumeli z Rusijo, toda dogodki poslednjih dnij so nas poučili, da sedaj vladajoči krogi vsekako hočejo le polena metati Rusiji pod noge. Poslednja ima torej prav, da se s sedanjimi bolgarskimi uzurpatorji pogajati neče Saj bi jej na skrivnem ostali vedno sovražni, ko bi se tudi na videz sporazumeli ž njo. Z vsemi silami bi delali vedno, da spravijo Rusijo ob vso veljavo pri narodu bolgarskem. Pri prvej priložnosti obrnili bi se zopet proti njej. Ne imela bi torej na Balkanu zaveznika, temveč le sovražnika. Dokler bodo vladali v Bolgariji Stambulov in drugovi, tako dolgo bode ta dežela le gnezdo nemških, angleških in madjarskih intrig. Vsekako treba torej, da se sedanji elementi popolnem odstranijo, potem se še le more govoriti o kakem ure j en j i stvarij v Bolgariji.
Ko je princ Koburški le izustil besedo Rusijo, že neso mogli več člani deputacije se zatajevati, ampak začeli so zabavljati proti svojej osvo-boditel jici. Major Popov mu je baje zaklical: „Ne imenujte Rusije, ki je naša sovražnica. Rusija ne bode nikakor pomanjševala naših zadreg. To nikakor ne bode povzdignilo Vašega ugleda pri nas, če bodete skušali sprijazniti se z Rusijo. Dosti je, da je Vas volilo sobranje, kar pojdite v Sofijo. Vsi se bomo zbrali okrog Vas, in se borili za Vas, naj
veletoka ter je glavo zavila v kukuljo, katero je kot mnogo izmej nje rojakinj na mestu plajšča ali ogrinjala nosila."
„Mladenič in drugi s koncem vrvi odšla sta ob reki navzgor. Nekaj Časa izginila sta nam izpred očij. Sapa nam je zastajala. Razen šumenja reke vladala je mrtvaška tišina, slišale so se le tihe besede uboge Irke, ki je svoj rožni venec molila. Naposled je nekdo zaklical: Tam-le je! in res zagledali smo na ovinku veletoka črni orehovi lupini podoben muli čoln, katerega je mož krmil ali veslal (Ne vem, kako bi rekla). Vrtile so ga ter semtertija zaganjale belopeneče brzice res ne s popolno močjo na mestu, kjer jo ravno bil, a pomnoževala se je njih besnost vsak trenotek, ko se je otoku približeval ; in od njega je bil še dve sto ali tristo stopinj (yards). Krmivee je baje napenjal vso svojo moči, da je od skale do skale se oprijemal in postajal, da se je ss nova osopil in čoln uredil. Hitro ga je gnalo od skale do skale. Časi smo se bali, da njega moč ne bode zadostovala, da bi mali čoln do bližnjega pristajališča pod vrelo vodo pri veslal; bali smo se, da ga bode kar bliskoma mimo nas neslo ter brez rešitve po strahoviti brzici prek slapa pogreznilo. Časih nam je izginil za nizkim grmjera, ki je  semtertija na jodnem nekaj  večjem otoku
potem naj Rusija skuša Vas odstraniti, če more * Caharija Stojanov se je* pa izjavil, da bode on prvi, ki bude nasprotoval novemu knezu, će pojile, v Vc-terburg beračit za, potrjeuje. Sebiauje ga ni volilo, da bi ugodilo Rusiji in se tudi ne briga za to, če bo nov knezi llu&jji po volji ali nev
Ko je priae čul tako govono^je, ni čuda, da ga je minula vsaka želja biti kedai vladar bolgarski. Videl je, da ima opraviti z ljudmi, ki ne jjoanajo. hvaležnosti, ki so ga volili le zate^adeli, da bi Rusiji nagajali. Lahko si je mislil, da bodo nJemu je-denkrat ravno tako povračevali, kakor sedaj povra čaj o Rusiji.
Pa če nekaj druzega nikakor Koburžanu ni ugajalo. Vojaški člani deputacije so na vse protege proslavljali Battenberžana. Videl je torej, da so ga volili samo zategadelj, ker Batteuberžan sedaj ui-kakor ni hotel v Bolgarijo. Zlasti častniki so veči-nomo za Battenberžana. Princ Koburški si je t »rej mislil, ko se odnošaji kaj spremene, pa me bodo pognali in nazaj poklicali Battenberžana. On pa ne mara le za kratek čas biti bolgarski vladar, ampak želi ostati na prostota v Sofiji, če te pojde v Bolgarijo. To pa drugače ni mogoče, če se sprijazni z Rus'jo ter se opre na rusko stranko ter odstrani vso sedaj vladajoče elemente. Daje princ dobro spoznal, kako malo se more opirati tia mogotce, ki sedaj vladajo v Bolgariji, kaže to, da je posebno poudarjal, da se bode skušal sprijazniti z Rusijo in se jo proti deputaciji izjavil, da so mu agitacije za Battenberžana nevarnejše zde, nego rusku nasprotje
Ko so čuli odposlanci, da bi se princ vsekako oprl na ni-ko stranko, ko bi kedaj prišel v Bolgarijo, bili so silno potiti. Na potovnnji skozi Peš to so se nekateri izjavili, da ni misliti, da bi Kobm-žan kedaj prišel v Bolgarijo, ker se je s svojimi izjavami storil v lioigariji nemogočega.
Vprašanje je, kaj bode sedaj. Nihče ne moru vedeti, kaj se /godi. Regenfcdvu v Sotiji se spodmi-kajo tla, zlasti,  ker ga več ne  bodo podpirali vsi radikalci. Nekateri radikale! ho   utegnejo pridružiti opoziciji, ter zdiužena opozicija utegne strmoglaviti sedanje regentstvo m vlado Nekaj hude pa pose no pospešilo padec sedanje vlade. Sedaj je  v velicih finančnih zadregah  in prisiljena bode denarja vzeti na posodo pod   vsakimi  pogoji.  „Lituderbank" je že prejlnjej  vladi bila ponudila denarja, toda pogoji se bili tako trdi, da je lludoslavo^u vlada po nudbu odklonila. Stojilov je pa sedaj ponovil pogajanje z „Landoi banko.w Ko ta stvar prid«' v zbornici na viBto, utegne na vstati  velika razburjenost in  vlada   morda pade, ker  že tako nema dovolj privržencev.
Družbe sv. Cirila in Metoda
II. velika skupščina v Trstu dne 19. julija 1887. leta.
(Dalje)
Sla   na velika skupščina!   Častite dame. Vrli rodoljubi! Dne 5. julija 188G. 1. o prazniku slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda in naše družbe
zavetnikov zborovala je v Ljubljanski Čitalnici naša prva skupščina, ki je konačno ustanovila wdruiau sv jEkfkk in MstflA* & tem. iia »e+ r» P°-§. 18. društvenih mravilizvalila osrednje „vodstvu v Lju bi j ani."
i Z vsklikom bili so vanj pozvani: 1. Prvomeslaik:   profesor Toma Zupan, ko«-aistofijalec in   vodja  deškega   zavoda   r Alojzijev i-šte* itd.
* Odborniki: 2. Dr. Dragoiin vitez Bleiweis plt Trsteniški, primarij, deželni poslanec itd. 3. Gregor £'iisyieler, mestni kapelan in veroučitelj v Celovci.
4. Ivan  Hribar, glavni zastopaik banke nSlavijo1*.
5. Matej Močnik, mestni učitelj v p. 6. Ivan Murnik, cesarski svetnik, deželni odbornik itd. 7. Luka Sve-tec, c kr. notar, deželni poslanec itd. v Litiji. 8. Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, mestni odbornik 0. Dr. J. Vošnjak, deželni odbornik itd. 10. Josip Žičkar, mestno-župnij^ki vikar v Golji. II. Anton Žlogar, mestni kapelan in verouritelj. 12. Andrej Žumer, okrajni šolski nadzornik in mestni učitelj.
V nadzorni«tvo so bili izbrani: 1. Anton Knez, veletržee. 2. Dr. Ivan Kulavic, stolni kanonik in snneniški vodja. 3. Dr. Fran Papež, odvetnik, deželni poslanec. 4. Pran Ravnikar, deželni knj:-govodja, vlastelin itd. 5. Ivan Zagorjan, mestni kapelan.
Vrazsodništvopa:l Dr. Andrej Čebašek, prelat, Htolni kanonik 2. Dr. Alfonz Moše, odvetnik, deželni poslanec. 3. Dr. J. Munda, odvetnik. 4. Lju-dovik Ravnikar, c kr. deželne sodnije svetnik. 5. Dr. Jarnej Zupanec, predsednik notarske zbornice.5
Od lanske skupščine je imelo vodstvo XII sej in sicer: Dne lt). julija 1886.; 5. avgusta; 13. avgusta; 15. 'septembra; 4. oktobra; 10. novembra. 19. januvarija 1887;; 30. marca; 20. aprila: 1 junija ; 4. julija in 15. julija. — Zadnje imenovana in ona dne 10. novembra bili sto seji ožjega odbora.
Dne 19. julija 188G. se je družbino vodstvo po g. 18., alin. u) konstituvalo tako, da si je podpredsednikom izbralo g. Luko Svetca, zapisnika r j e m Antona Žlogarja, bi a g a j n i k o m dr. J -Vodnjaka Po istem paragrafu alin. b) je v ožj i odbor za tekoča opravila raz^en teh še poklicalo gg  Ivam* Hribarja ter Ivana Muruika.
Kako je to osrednje vodstvo v Ljubljani izvrševalo svoj nalog, čast mi jo zdaj izv<stiti slavni veliki skupščini.
Začetkom svojega delovanja se je to vodstvo zglasilo s posebnim pozivom dne 14. avgusta 1886. slovenskemu občinstvu, naj blagovoljno podpira prevažno to šolsko družbo. Da bi vanjo privabili tudi bolj priproste ter jo razširili v vse sloje našega na roda, oskrbelo je vodstvo polj u d e n s p i s J „Družba sv. Cirila in Metoda — kaj je t o 9* ki so g a prvotno objavili skoro vsi naši časniki, in se je potem še natisnil v več tisoč izvodih, da se lahko ustreže vsakemu, ki želi družbine knjižice.
Da ta poziv in pouk ni ostal brez uspeha, pričujejo podružnice, ki so se hitro osnovale po vseh krajih mile naše domovine. Na lanski skupščini bilo je zastopanih 25 podružnic, njih število je letos poskočilo na 64.   Skoro bi smeli  reči, da
je bilo zasajeno neznatno gorčično zrnce, vzklilo je ter se je — po evangelijski besedi — uprav raz-raatlo v koiatu dcuvo^ va+u &a laztazaju ia pa
v«ej Sloveniji.
Ker d«»zdaj še njih imena niso bila cejoino objavljena, usoja se jih vodstvo slavni skopati m naznaniti. Pred vat m imeaa onih č. rodoljub*«, ki so po §. 4. postali pokrovitelji naši družbi s tem, da so u plačali najmanj : 100 gld.
1. Mariborska posojilaica. 2. Banka „Slavija".
3. Andrej Zamejec,  stolni  kapitnlar  v Ljubljani.
4. Simon Pogaiar, umirovljeni c. kr. vojaški uradnik sedaj na Dunaji. 5. Dr. Pavel Turner v Jamni ku na Moravskem; vs» zglašeni naravnost pri osrednjem vodstvu. G. Luka Svetec, deželni poslanec v Litiji. 7 Dr. J. Vošnjak, deželni odbornik v Ljubljani. 8. Ivan Murnik, deželni odbornik v Ljubljani. 9. Toma Zupan, gimn. profesor v Ljubljani 10. Dr. L. Vidrič, odvetnik v Zagrebu 11. Jakob Hren, državni poslanec v Celovci. 12. Ivan Vilhar, hišnik in meščan v Ljubljani. 13 Fran Ks. Souvan, veletržee v Ljubljani. 14. Dr. Jarnej Zupanec, predsednik notarske zbornice v Ljubljani; vsi zglašeni po prvi Ljubljanski podružnici. 15. Ivan Ve|kovrh, tovarnar v Ljubljani; zglaš. po Sent-Peterski. 16. Anton Žlogar, mestni kapelan pri sv. Jakobu; zglašea po Šent Jakopsko Trnovski podružnici. 17. Dr. Josip Srnec, odvetnik. (Dalje prih.)
-----------!-~----
Politični razgled.
V Ljubljani 25. julija.
Razni češki listi poudarjajo, da bode kmalu treba p remeni ti držnvnozborski volilni red za Moravsko, Sedanji volilni red je jako pristransk in ugaja le Nemcem. To stvar je omenil že dr. Fan-derlik na nekem volilnem shodu, pa je pristavil, da bode treba hude borbe, prodno se bode v tem oziru kaj doseglo. „Politik" misli, da bode državnozborska večina pač v tej stvari podpirala Čehe, toda ne ve! se, kaj bode storila vlada. Taafte je sicer že obljubil svojo podporo, toda poslednji čas se mu nekateri levičarji jako laskajo in bi ga utegnili zapeljati. Znano je, da grof T a alfe za laskanje levičarjev nema gluhih ušes. „Politik" se sicer se nadeja, da bode grof Taafte držal svojo besedo, ker bode s tem zadovoljil tri četrtine moravskoga prebivalstva in postavil trden jez za varstvo avstrijske države proti pretečim valovom germanstva.
Vitanja «five.
Princ Koburški se je res obrnil na ruskega carja, da bi potrdil njegovo izvolitev holgarMlcaua knezom. Od ruske strani se mu je dalo razumeti, da ga bode car sicer vsprejel v avdijenciji, da pa ni nobenega upanja, da bi Rusija potrdila njegovo izvolitev. Car še vedno želi, da pride knez Mingrel-ski na bolgarski prestol in zategadelj z izvolitvijo Koburžana ne more biti zadovoljen, sicer pa Rusija tudi zategadelj volitve potrditi ne more, ker je že večkrat izjavila, da ne priznava veljavnosti sedanjemu bolgarskemu sobranju.
liiiNko finančno ministerstvo kupuje ruske vrednostim papirje, katerim je vsled napadanja nemških oficljoznih listov jako pal kurs. 75 milijonov rubljev ima niski finančni minister na razpolaganje za nakup ruskih vrednostnih papirjev. Na ta način se bode morda posrečilo Rusiji zopet povzdigniti
rastlo;  a   naposled   preplaval je tudi zadnji kos; in bil je na otoku."
Gledali smo, kako jo vzdignil ter tolažil možu, katera sta bila v tem srce i/gubila in obupnosti omamljena. Prigovarjal jima je, tolkel na rame ter kazal na nas ali temveč na ubogo zakrito ženo, ki je Še vedno s pobešenimi očmi molila. Naposled smo videli, da je odrezal nekaj vejic ter je v čol položil, — zakaj, tega si nismo mogli misliti — potem je uravnal vrv, katero je bil s seboj vzel. Jaz komaj vem, kako -   kajti v  tem se je bila uboga žena na tla zgrudila ter je popolnoma omedlela, tako popolnoma, da je jaz nisem mogla prebuditi — skratka pomagal jej je le nje mož, ki je od blagega mladeniča rešen poleg nje stal, jo objemal in po ljuboval ter jo umirjal s glasom, o katerem je mislila, da ga ne bode nikdar več slišala."
„In mladenič?   Kaj je bilo z mladeničem?" vprašala je Mabel
„No," — (rekla je gospa Parcivalova solznimi očmi in smehljajočimi ustiui) — vedeli nismo, kaj bi mu storili; — jedni smo ga blagrorovali, drugi mu roko stiskali. Sam pa se je nam ves čas iztr goval ter se nikakor ni menil za svojo drzno.st. Naposled nas je zapustil rekoč, da se mora preobleči, kajti pene in sikanje vode so mu res bila obleko poplnoma i/močila."
Ko je bil odšel, odkril se je najstarejši mož Izmej množice ter je, kot si lehko mislite, s kratkimi priprostimi   besedami Boga zahvalil, potem je nam molil klobuk, ne da bi bil z najmanjšo besedo svoj smoter pojasnil. Vedeli smo, zakaj ; ko namreč je mladenič  šel tija ob gozdnatem bregu ter se potem tulečim valovom zaupal , raznesel   se je bi glas, da je ubog delavec, ki svojo priletno mater z vsakdanjim zaslužkom preživlja.   Radi bi mu bili nekaj olajšali bodoče življenje.  Tako so dali nekateri ure v zastavo drugih darov, mnogi so v klobuk metali dolarje in le nekaj malo s solznimi očmi tudi krajcarje (centi), ker več niso imeli. Nabralo se je bilo okolu štiristo dolarjev.  Ko je prišel iz neke krčme, v katerej se je bil preoblekel, čakali so ga nekateri  ter zopet k nam pripeljali; prišel je le nerad, dasi tudi ni vedel, kaj bi počel.  Potem je starček (ki bi  bil rad govoril, a manjkalo mu je besed) iztresel mu iz klobuka nabrane denarje ter se je zajokal."
„Mladenič je pogledal denarje , ozrl se je v nas ter je prav mirno klobuk na tla postavil."
„Vsern se prav srčno zahvalim, rekel je, a denarjev ne morem sprejeti."
„V trenotku nismo mogli ničesa storiti; a nekdo je bil nasvetoval (in ta misel se je bila tudi ivzršila), naj  be kupi hiša, v katerej je njegova
mati gostovala. Za njo je plačeval najemnino. Kupljena hiša naj se podari stari ženi, predno bi on o tem kaj izvedel."
„V tem rekel je kaj priprosto in odkritosrčno: Odrezal sem tam nekaj šib in vej. Ker še nikdo ni bil tam in tako brzo tudi nikdo tija ne pride, mislil sem, da bi palica z otoka vsakega nekoliko zanimala. Namerujem jih narediti šest ali sedem ter se nadejam, da se po pol dolarja ne bodo nikomur predrage zdele."
„Lehko si mislite , kako so se zanje trgali; marsikdo je vskliknil: Prodajajmo je po dražbi! A ne! Kdor je prej obljubil, dobil jo je. Nobena prošnja ga ni mogla pregovoriti, da bi bil več nego pol dolarja za posamično vzel."
„Kaj ni to velikodušno? Ali ni to spodbujno in plemenito?" rekla je gospa Parcivalova, ko sta nekaj ur pozneje sedeli na mizasti skali ter velikanske vode v pokov zavitega slapa opazovali. „Tekom dolgega življenja sera dostikrat obiskala ta kraj, a vsakrat sem oživljena in okrepčana odhajala, kot bi bila glas svetega proročišča slišala. Sosebno, kedar me je bila božja previdnost hudo strahovala, osr-čilo mi je to krasno oznanjevanje vero v resnico, da se Njegova oblast vedno združuje ž Njegovo ljubeznijo."
„Ne morem se vam dovolj zahvaliti," rekla je
kredit in škodo bodo imeli Nemci, ki sedaj ruske dvžavne papiru- tako cena prodajajo. Busija sode teai ložj« ustrajala v tem narodno-gospodarskem b»ji, ker jo bodo podpirali vsai nekoliko Francozi. „Narodni Listyu priporočajo, da bi Čehi začeli sednj kupovati ruake vrednostne papirje. Ru-sy*> je dosedaj še vedno izpolnovala svoje zavezanost* v finančnih zadevah, tedaj se ne treba bati zgabe, ruski papirji sedaj donašajo po 6'% (fb 7% v jlafcu, ddčira avstrijski le po 4Va do 5»/,,. torej fti bil denar v ruskih papirjih dobro naložen.
JVentee je jako osupnilo, da nova fruuoo-alta vlada nikakor ni hotela popustiti Boulanger-jevega načrta o mobilizaciji za poskušnjo. V Berolinu se že boje, da bi ne ostalo pri samej. nmbili-ajKiji, ampak bi utegnilo se še kaj druzega iz tega izcimiti, ker odnošaji mej Nemčijo in Francijo neso najboljši. „Kreuzzeiiung" že preti, da bode" tudi Nemčija storila potrebne naredhe.
<%.iigležl so sprevideli, da brez Itusij«- ne morejo doseči nikacih diplomatičnih uspehov. Evjipi ske konvencije sultan samo zategadelj ni ratifiko-val, ker je odgovarjala Rusija. Zi ugovor Francije same, bi se v Carigradu ne hi 1 i dosti zmenili, ker bo Nemčija, Avstrija in Italija priporočale ratifikacijo egiptske konvencije. Vladni krogi v Londonu že baje premišljujejo, če bi ne. bilo umestno, dn bi se Rusija in Anglija bolj približali, ker je sedaj morda mogoče, ko se je afgansko vprašanje povoljno re šilo. „l)aily Telegraph/' kut^ri list ima zveze z angleško vlado in je dosedaj pisal proti Rusiji, odločno priporoča zvezo z Rusijo. Ko bi se taka zveza Bklenila, bi se tudi precej premenile razmere na Balkanu. Bolgari bi se ne ustavlj ali več tako Rusiji, ko bi ne dobivali več podpore od Anglije.
V llelgiji se je poslednji čas jako povek-šalo iganjepitje. Sedaj je v Belgiji na vsacib 40 prebivalcev jedna žganjarija. Poslanec ; Sabati*'!- je v zbornici s številkami dokazoval, koliko škode napravi j a žganje v Uelgiji. Na leto se izda za žganje 450 milijonov frankov. 80% žganja popijejo delavci. Žganjarji imajo pri litru po 2 do 225 franka dobička, ko ga točijo delavcem na drobno v majh nih kozarcih. Zadnjih 30 let se je prebivalstvo po-vekšalo od 100 na 130, število žganjarji pa od 100 na 232, poraba žganja se je pa povekšala od 100 na 207. Pied 25 leti se je popilo v Belgiji povprek 9 litrov žganja na glavo in leto, sedaj pa 13 litrov, za kar se 35 milijonov frankov več izda. Vlada je predložila zbornici sedaj načrt zakona proti pijančevanju. Dotični odsek je pa žalibog načrt zakona tako predelal, da najbrž ne bodo dosti koristil. Vse strauke se preveč ozirajo na krčmarje in žganjarje, kateri imajo velik upliv pri volitvah.
Ker lord Salisburv vedno bolj spoznava, da se majejo tla sedanjemu angleškemu minister-stvu, prizadeva si nekaj unijonističnih liberalcev spraviti v roinisterstvo. Posebno Hartingtona bi rad pregovoril, da bi prevzel kak portfelj. Ta vodja unijonističnih liberalcev pa še vedno neče nič sli Šeti o tem, da bi stopil v mhvsterstvo.
Domače stvari.
— (Izleta bratov Cehov) v lepo našo domovino udeležilo se bode po došlih poročilih iz Prage 200 do 250 osob, mej katerimi bode tudi mnogo dam. Prvi izkaz udeležencev, ki je došel te dni od Praškega odbora, obsega 92 osob raznih stanov: odvetnikov, notarjev, duhovnikov, profesorjev, učiteljev, dijakov, tovarnikov, trgovcev, obrtnikov in kmetskih posestnikov. Vlak odpelje se dne 7. avgusta ob petih in 20 minut popoludne iz Prage, pride dne 8. avgusta ob jednej v Beljak in ob dveh 45 minut v Trbiž ter dospe ist- ga dne zvečer ob
7 in 25 minut v Ljubljano. — Upamo, da bode naš narod povsod, koder se bode vozil češki vlak, naudu-šeno pozdravljal v gosti k nam prihajajoče severne brate ter jim tako zasvedočil, da se vozijo po slo-vanskej zemlji.
— (Gosp. Andrej Kragelj,) doslej profesor na gimnaziji v Kočevji, premeščen je na gimnazijo v Gorici.
— („Rogača") izšla je danes 14. številka z obilim šaljivim gradivom. V vezani besedi imajo „ Postopače ve pesni" zopet prvo mesto.
— (Slatina) dobi v kratkem ne baš simpatičnega, a vender znamenitega gosta.  Kakor či tamo v časnikih, se je bivši srbski roinisterski predsednik Garašanin odločil, da bode na Slatini se hladil in si odpočil.
— (Vročina) je pasjim dnevom res primerna. V Ljubljani smo še nekoliko na boljem, kajti v soboto po noči prinesel nam je obili dež hladila, včeraj in danes zjutraj umivala je> precej gosta megla. Drugod pa so na slabšem. Na Krasu že tri tedne ni bilo dežja. V Trstu imajo dan na dan 32 0 C. v senci, v Milanu , Turinu, Genovi po 32 — 35 °, v Rimu celo 36Va 0 C. v senci. Vsled tega veliko nezgod in boleznij, mnogo ljuilij za solnčarico umrlo.
, — (Pretep) Preteklo noč mej 11. in 12. ure spoprijeli so se fantje v Krakovem v Kladeznih ulicah in je bil mesarski sin Javornik s kolom na glavi teško ranjen. Več sumnivih fantov je policija za,rla. Javornika prenesli so v deželno bolnico.
— (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Ormoški okraj,) katere smo že žalibog sploh pogrešali, ustanovi se slovesno dna 7. avgusta t. 1. v Orinoži. — Pride li potem Ljutomerski okraj na vrsto?
— (Vabilo k občnemu zboru) podružnice sv. Cirila in Metoda dne 4 avgusta 1887. I. ob 4. uri popoludne na Rečici pri Čuježi. Dnevni red: 1. Pozdrav in nagovor. 2. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo. 8. Volitev načelništva. 4. Vspre-jem novih udov. 5. Razni nasveti.
— (Na č v e t e r o r a z r e d ni deški ljudski šoli v Škofjiloki) bilo je kone m Šolskega leta 272 učencev, izmej katerih jih je bilo za višji razred 70 vrlo sposobnih, 119 sposobnih, 83 nesposobnih. Za prvi ra/.red bi vsekako kazalo napraviti dva oddelka, kajti koncem leta bil je v I. razredu 101 učenec, kar je vsekakor preveč. Poučevali so na tej šoli gg.: Fran Papa (vodja), Matija Erzar, Ivan Cetelj, Bogomir Kremer in Janez Kuhar.
• (Toča) pobila je preteklo soboto po Zil-ski dolini na Koroškem in po Savinjski dolini, kjer je okolu sv. Petra in sv. Pavla, zlasti po hmelju -kih napravila veliko škode.
— (Iz Bol ca) 24. julija: Včeraj popoludne se je nad Bolcein in okolico znesla strašna nevihta. Sivi oblaki, prihrumevši o 1 Kobaridske strani so razsuli svoje osodepolno seme po našem polji ter učinili, da je iz zelene krasote postala žalostna širna puščava. V Čezsoči je vse, tukaj skoro vse pokončano. Zernje je padalo najprej mej dežjem, potem samo, debelo ko golobja jajca in više. Bilo
je gerčii.-to, imelo je razne oblike. Škoda ogromna in ubogi kmet naj premišlja, kako prebije prihodnjo zimo
— ( „Pe V8 ko društvo v Litiji") priredi v nedeljo 7. avgusta na korist po toči poškodovan**« posestnikom litijskega okraja v gqe|ilni g. Oblaka v Litiji veliko vesetico s koncertom, dekla macijami, komičnim prizorom in kegljanjem na dobitke. — Nataočneji program priobčil se bode pozneje, za danes omenimo samo, da se bode pričelo kegljanje na dobitke v nedeljo 31. julija in končalo v dan veselice.
— (Prostovoljna požarna hramba v Središči) je imela v nedeljo 17. t. m. prvo skupščino, pri katerej se je izvolilo društveno vodstvo; izvoljeni so: TomaŽ Saj n kovic, načelnikom; Ivan K o če v ar, njegovim namestnikom; Jakob Levi, vodjo plezalcev; Makso Robič, vodjo brizgalni-earjev; Ivan Kolarič, denaruičarjem in Matija Vargazon, oskrbnikom orodja. — To uovo, na narodni podlagi ustanovljeno društvo šteje 41 izvr-Šujočih udov.
— (V Orinožko-Ljutomer8kih goricah) imajo letos zopet upanje na dobro vinsko letino. — Gorice so rodue in lepo vroče vreme dobro ugaja goricam ter so grozdje lepo razvija. Če bo> vreme še naprej tako ugodno, bo pridelek dober in gotovo ne slabši od lanskega, kateri se že zdaj plačuje od 150 do 180 gld. stertinjtik. — Blizu Ormoža so samo nekatero gorice po toči trpele, drugače pa je v celem ormožkem in ljutomerskem okraji vse lepo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'4:
Dunaj 25. julija. Poštnega defraudanta Zaleskega dne 23. julija v Novem York», ko se je izkrcal iz Lidije, s posredovanjem avstrijskega konzula ujeli. Dobili so pri njem sto tisoč goldinarjev. Zaleski bil je do 13. junija pri svoji ljubici na Dunaji skrit, odpeljal se potem v žensko preoblečen v Uavre, od koder se je 15. julija v Novi York odpeljal.
Dublin 25. julija. Izimno stanje proglašeno še za štirinajst grofij popolnem, za dvnnajst grofij pa deloma. Dublin, Oork, London, Derry, Belfast in pet drugih mest spada tudi pod nove zakone.
Pariz 24. julija. Predsednik Grevjr odpotoval danes zjutraj v Mont sous Vaudrev.
Rim 24. julija. Od 17. julija bilo v Cataniji na dan 15. do 20., dne 20. julija 25 slučajev kolere Francforte Palermo iti Girganti tudi po koleri prizadeti.
Bruselj 24. julija. Na vprašanje uredništva časopisa „Ne\v York Herold" odgovoril kralj Leopold brzojavno, da ima Kongiška vlada najboljše vesti o Stanlevi in da ni nobenega povoda, da bi se vest o njegovi smrti resnobno zmatrala. Kongiška vlada obrnila se je do oblastev v Banani, da kakor hitro mogoče kaj poizvedo o usodi Stanleva.
Dublin 24. julija. V grofijah Cork, Kerrjr, Limerick in Clare proglasilo se izimno stanje.
Mabel, „da sta me sem pripeljali; spominjala se tega bodem vse žive dni."
„Priznam vara," rekla je stara gospa, „moj prvi namen je le bil, da bi vaše misli od zadnjih hudih izkušenj odtegnila. Vedela nisem, da se vi utisom prirode toli radi udajate. Sedaj res ne morem Boga dovelj zahvaliti, da sem se na to zmislila ter vas pripeljala sem, kjer ste sredi teh upornih besnih voda lehko vsepričujočnost božjo čutili. Spominjajte se, da je njegov Sv. dub tudi pričujoč, ko so naše duše nepokojne in vznemirjene in ko nas silovite okolščine skoro v obupnost gonijo. O takih dnevih, ki slehernega zadevajo, spominjajte se, kje imate pomoči iskati. Kolikor zmotna in napačna se mi je tudi zdela vera one uboge Irke, vender se mi zdi vredno vsega posnemanja, kako je v svojej stiski in nadlogi otresla se vseh posvetnih skrbij ter jo samo na svojega Boga mislila. Vrhu tega, draga, čaka vas lepa naloga."
„Vi menite skrb za otroka," rekla je Mabel opazivši, da je gospa Parcivalova oči upirala na dečka, ki sta se nekoliko v straui igrala.
„Da; — odgojevanje teh mladih duš in src je res dostojna in imenitna naloga, naloga, na katerej vam vse svoje sočutje izrazujem. Tudi jaz sem odgojevala dečke, in moja naloga še ni končana. Če
prav sodim značaj teh dečkov, vaša odgovornost je tolika, kot je vaš upliv neomejen. Starejši dečko vam je udan z ljubeznijo, kakeršno sem le redkoma v njegovih letih opazovala- S to ljubeznijo mu rao rate izbuditi splošno ljubezen, katere mu baje manjka. In glejte radostnega, ljubeznjivega, zalega, razvajenega majhnega Murrava, ki ta trenotek pozornost tujcev nase obrača! Razvijal se bode tako, da se kaj ognjevito njegovo bitje mora rano učiti omejiti se v tem, kar je prav. Draga! pomislite le, da bodo vaši sveti na mnogo rodov uplivali."
Podobe resnobnih inislij in svetih sklepov so se izrazovale na Mabelinem pozornem obrazu, ko je slovesne besede izkušene in častitljive prijateljice poslušala. Razločiti bilo bi jako težavno, kateri izmej obeh obrazov je bil plemenitiši, ali obraz blagosrčne krščanske postarne gospe, ki je besede svarjenja in modrosti rekala, ali pa obraz naudušene, resnico ljubeče gospice, v katere srce so se one besede s stanovitno močjo usadile. Gospa Parcivalova zrla je v resni obraz Mabelin; nje srce se je z nova zanjo ogrevalo, koje v vsaki razi nadepolno prerokovanje za bodočnost pitala — prerokovanje, ki se je poznejša leta tudi slavno izpolnilo.
Naj preskočimo odbod od Niagare. Ta kratki pohod ostal je v spominu onih dveh osob, ki sta
trdno prijateljstvo mej seboj sklenili, in to prijateljstvo je bilo tem svetejše, čim večji je bil razloček mej njunimi leti. Vsi so se čutili oživljeni in okrepčani za daljno potovanje. Popolno pa je bilo veselje otrok in Mabeli, ko so na pristajališči v Buffalu Ovna našli. Ta je bil zarad njih v največjih skrbeh ter se je gospe Parcivalovi z okornimi, a odkritosrčnimi besedami zahvaljeval za vse, kar jim je storila.
„Zares, gospa," rekel je , ko sem videl, da vas ui in da vas nikdo ni videl, bil sem skoro znorel; in ko sem vrhu tega v svojem žepu našel še moš-njico gospice Vaughanovo, kar besnel sem. No, kar zakuril bi bil paren stroj ter se ulegel pod njegova kola; a nič ni pomagalo, moral sem se udati ter potrpežljivo čakati. Pa vidim, in Gospoda za to hvalim, da gospica ni bila brez varstva; upam tudi, da na tem svetu ne bode nikdar brez varstva, če se bode po nje zaslugah godilo. Zato mi dovolite, častita gospa! da se vam zahvalim za dobroto, ki mi je srce toli olajšala. Klobuk snemši priklonil se jo, kot je Rozi nasproti navadno delal, umaknil se za jedno stopinjo ter pristavil: „Gospa, Oven Dovst je vaš sluga vse žive dni!"
(Daljo pril .)
- . _ _
Portsmouth 24. julija. Pri včerajšnji Brevue" vojnega brodovja bila na topnjači „KiteM eksplozija. Štiri osobe teško ranjene.
Razne vesti.
*(Kdo ga bo pil?) „Rheinischer Anzei ger" javlja, da so viutki trgovci, bratje Drexel v Frankobrodu, te dni prodali zadnjih 200 steklenic starega renskega vina iz 1. 1861 (Johannisberger) za doslej nečuveno ceno, po 150 mark steklenico. Vino kupila je neka ameriška trgovska hiša.
* (Požrtovalen prijatelj.) Iz Pariza se piše: Dne 18. t. m. bil bi imel znani aeronaut Gar-nier odpeljati se v svojem balonu. Ko je bilo Že pripravljeno, prih i ti konjiški poročnik Ronset in po sepeče svojemu prijatelju Garnieru na uho: „Moja draga je tu, a žal da na strani svoje matere; ko bi mogel le jedno minuto ž njo govoriti, bi bila moja sreča gotova." Garnier se odobrovaje nasmehne, stopi s klobukom v roci k damam, ter reče materi: Madame, blagoslovite moj odhod, s tem, da se le za jedno minuto v mojo gondolo usedete. Mama ugodila je tej laskavi želji, a jedva je sela na klop, že zakriči Garnier: „Spustite" in balon dvigne se v zrak. Poldrugo uro pozneje prišel je balon v Eughienu na tla. Garnier brzojavi svojemu prijatelju: „Mama je srečno prišla zopet na zemljo, in hiti baš sedaj k sodniji mene tožit; si li čas dobro porabil?"
* (Patologično spanje.) V Saslavu v volinski guberniji je 16letna deklica, ki že 84 dnij neprestano spi, ne da bi bila v tem času le trohico hrane zaužila. Izredno to prikazen opazuje zdravnik Esipovič.
agPl
„LJUBLJANSKI ZVON"
(192—88)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vBe leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ Četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: /,a vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
ii pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
ii jeden mesec.......I   „ 40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravtiištvo „Ulov. Naroda**.
Javna zahvala.
Gospodoma Iv sin u M o že t u, trgovcu v Vipavi, in Juriju Možetu. trgovcu v Oorici, se VBi udje „Požarne hrambe Vipavske" toplo zahvaljujejo, ker sta' blagodatno darovala trideset goldinarjev v blagajnice za najputrebniši naprave društva o priliki smrti predra/.e^a jima očeta gospoda Jurija Možcta iz Ajdovščine.
V Vipavi, dne 23. julija 1887.
idje prostovoljne poftarne hrambe (528) VipuvMkc.
!.<»<< rijn<- »rečUe 23. julija. Na Dunaji:    20,     80,     73,    24, GS. VGradci:       70,     24,     88,     54, 53.
Tulci:
23. julija.
Pri nicun: Bey iz Aten — T^echla iz Saksonskega
— Ksiser, Komar, Sartori, Ćvreek, Tissen, Guschitz, Leit-ner z Dunaja. — Heilbrauner iz Gradca — Kartin is Št. Jurja. — Dr. Bauer iz Zagreba. — Krausa iz Kaposvara.
— Schaffer iz Beljaka — Ptsarič iz Celja. — Poli iz Bolesne — Laitner, Exner, Bertol iz Trata. — Legat iz Lipice.
Pri ««11*1 i EinOhrl, Infauger, Gtiatel z Dunaja. — Kuust iz Potovega vrha. — vitez Ritachl, Auerboro, Pleskat iz Trsta. — Mevnier z Reke. — Gorup iz Gorice.
Pri južnem kolodvora s Seidl z Dunaja. — Dr. Borun iz Kočevja. — Hinllika, Šumi, Welty, Paulitsch iz Trsta. — Possega z Reke.
Umrli so v IJiioljaiu:
23. julija: Pran Drašler, komijev sin, 6 mesecev, Kožne ulice št. 11, za starostjo.
24 julija: Katra Jeretina, delavčeva hči, 3 mesece, Poljanska cesta št. 18, za otrpnenjem plue.
V deželne j bolnici:
23. julija : Katra RovŠek, gostija, 65 let, za pluč-nico. — Polona Košenioa, gostija, 75 let, za starostjo.
Tržne cene v LJubljani
dnć 23. julija t. 1.
Plenica, hktt.
Ječmen, „
Oves,
Ajda,
Proso, „ Koruza, a Krompir, „ Le6a, , Grah, FiioL Maslo, Mast,
Speh friaen,
kgr-
gllkr.
6 50 4 22 2 92 292 4 06 4 22 5|20
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „
Svinjsko „ „ Koštrunovo    „ „
Pišanec.....
Golob......
Seno,   1O0 kilo    . . Slama,   »     „      . . Drva   trda, 4£]metr. „   mehka,   „ „
|-«.|kr.
— 164
— 90
— ii
— I 8!
—M
-50
— 60
— 86
— '60 —[IS
169;
li78 6 251 4—!
Meteorologično poročilo.
S Q	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-   | Ve-peratura j trovi		Nebo	Mo-krina v mm.
d 9 *■—i ! O"	7. zjutraj 2. pop. 9. sveder	73612 mm. 73517 m. 737 86 iS.	24 6° C 24 8 C 17 8» C	si. sev. m. sev. z. vzh.	ja* obl. obl. _	5 3 «. dežja.
ts* "3 ••-t i	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	788 17 m. 736-1S mm. 735-92 mm.	16 2* C 24-2' C 18 6° C ■	al. sev. z. vzh. al. vzh.	megla d. jas. ; ja».	000 n.
Srednja temperatura 22-7° in 19-7°, za 31° in 0-1° nad nor malom.
Hrmnetjsl-ra, borza
dne 25. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld. 81*45 — gld.
Srebrna renta.....„    82*86 — „
Zlata renta......„  113 96 — „
J)°/0 marčna renta ....    „    96*60 — „
Akcije narodne banke   .   .    „  883*— — „
Kreditne akcije......                          282 30 — „
London........„  125 85 — „
Srebro........„    —•— — „
Napol.........                                     „      9*97 — ,
C. kr. cekini......„     5*93 — „
Nemške marke.....„    61*76 — „
4°/„ državne srečke ls I. 1854   260 gld. 130 gld.
Državne srečke iz 1. 1864         100   „ 163 „
Ogerska zlatt> renta 4%...... 101 „
Ogerska papirna renta 6'......   . 87 „
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . • 105 „
Dunava reg. srećke 5°/0 .   .     100 gld. 118 „
Zemlj. obč. avstr. 4'/i°/o 7',ati zaHt- ''Ht* ■ 125 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železuice 100 „
Kreditne srečke.....100 gld. 178 „
Rudolfove srečke.....10    ■ 20 „ —
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 106 „ —
Trauoinway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 227 „ 50
danea 81*45 82*85 11315 H6-K0 883*— 281*70 12560
9 95 5*92 61-92'/, 26 kr 80
06
35 50 75 50
n
25 „
25
Y Švicariji (Tivolski park)
Jutri v torek £6. julija
Začetek ob 7. uri zvečer.   Ustopnina 20 kr.
(527) Z velespostovanjem 1IAXH E19ER.
V „NARODNI TISKARNI"
v l^jiil>lftj».iii
so isile in se dobivajo po anlšmnl ceni sledeče knjige:
Ivan Kbogar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr~ iiinik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr.
Knez $ere»rjanl.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8% 609 stranij. Cena 70 kr., po polti 80 kr.
Selski župnik.
Roman. Spisal L. Halh>y, poslovenil Vinko. — Ml. 8*, 208 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov.   Spisal  A. J. Maksimov.   Poslovenil J. P.   Ml. 8°,   141  stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr.
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Beni Lefebvre.  Poslovenil , * m Stat nominis umbro.   Ml. 8°, 535 stranij.   Stane 50 kr., po polti 55 kr.
Junak našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8% 264 stranij.   Cena 40 kr., po polti 45 kr.
Dubrovskl.
Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8*, 122 stranij. Cena 25 kr., po polti 30 kr.
m o v.
Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol.  Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
Povest.
Roman.
Časnikarstvo
Spisal ^ *
In naši časniki.
Cena
*   Stat nominis umbra.   Ml. 8°, 19 pOl 40 kr., po pošti 45 kr.
Trije Javni govori.
Tri tlnl v starem Rimu. Govoril prof. Fr. VViosthaler.
— Ženatvo v slovenski n&rodni pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne tT Are, devica orleanaka.
Govoril ptof. Fr. Šuklje.   Ml. 8°, 134 Btranij.   Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
Za znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Rajč Boi. — Prešem, Prešerin ali Rreširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Maehiavelli, spisal dr. Bibič.
— Pisma iz Rusije, Bpisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čega va bode, novelica, Bpisal J. Ogrinec.  Volja ...   .   15 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal  Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik.
Velja.................25 kr.
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
noitlr« ki se more vr-Ucflcll ■ uiti v majhnih MHB^BBB^BBnn'st'rii. obro-kdi, roelno, diskretno in po ceni, toda le 300 gld. in več dobe na posodo kavalirji, častniki, industrijci, posestniki graščin, hiš in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do pokojnine in dodščine, duhovniki in dame tu in iut deželi. Naslov: F. f Jurre, kreditni zavod, dirntlec.
BRATA BBB.RL 1
prodajata najboljše in najcenejše lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čojiiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—129;
, LJUBLJANA.
y.a 1 riiiieišKitiiNlto cerkvijo, v laiAi T TTTTJT T A T\T A
KUNpoda J. Viliiai-ju lit*, štejr. i. ! ui U D bvl n.x\ A
Ljubljanski gtai zastop
jedne ^ZTTlii. zavarovalnic avstrijskih
isce
^ za stolno mesto in deželne okraje vojvodine Kranjske
inteligentnega zgovornega moža ne omadeževane profilosti in ugodne reprezentacije, kateremu je moči položiti kavcijo in pecati se Izkijiiclvo s poslom zavarovanja za ogenj in za življenje. Stalna placa in provizija. Ponudbe vsprejema upravništvo tega lista pod  Ni IVO JP. im. 1. (626—1)
Izdatelj iu odgovorni uretinik: Ivan Ž^leznikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".