PoŠtama trfaSasm ▼ trotovirri
urnim mm
0 LlDbllanl, v peteb i. oktobra 1929.
cena Din i.-
Izhaja vaak dan popoldne, frvzemfi nedelje In praznike. — lasera ti do 90 petit * Din 2.—, do 100 vrat Din 2J50, veSji insarati petit vrvta Din 4.—. Popust po dogovora. Inierami davek poaebej.  tGmmM Narod«
velja letno v Jugoslaviji 144— Din, za inozemstvo 900.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Kaša telefonske številke so* 3122, 3123, 3124 3125 in 3126.
maga ideie narodnega edinstva
Danes objavljajo .Službene Kovine" zakon • uvedbi službenega naziva Kraljevina Jugoslavija za našo državo in o upravni razdelitvi na devet banovin
Beograd, 4. oktobra. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki se je sestal ob nol 18, uri, je predsednik vlade general Peter Živkovrć seznanil ministrski svet s sklepom, da uveljavi zakon o nazivu in porazdelitvi kraljevine na upravna področja. Naša kraljevina se bo službeno imenovala: Kraljevina Ju-gcr'        a rsz^i^na bo na nasl-^ih devet banovin:
1. dravska banovina s sedežem v Ljubljani,
2. savska banovina s sedežem v Zagrebu,
3. vrbaška banovina s sedežem v Banjaluki,
4. primorska banovina s sedežem v Splitu,
5. drinska banovina s sedežem v Sarajevu,
6. zetska banovina s sedežem na Cetinju
7. dunavska banovina s sedežem v Novem Sadu,
8. moravska banovina s sedežem v Nišu,
9. vardarska banovina s sedežem v Skoplju.
Na čelu vsake banovine stoji ban, k< se nahaja izven kategorij uradniškega zakona.
S tet» zakonom je izvedeno načelo dekoncentracije upravne oblasti. Veliko število uradov in aoslov preide v delokrog bi nov. ki bodo r>oslovali dccela samostojno, na lastno odgovornost, a co navodilih in pod vrhovnim nadzorstvom pristojnih min'strov,
Ministrski svet je sprejel predlog predsednika vlade in ga potrdil.
Snoči je podpisal ta zakon Nj. Vel. kralj, danes pa je objavljen v »Službenih Novinah«.
Beograd, 4. ckobra. Na včerajšnji seli min^trs^ega sveta, na ksteri ie predložil zakon o razdelitvi države na banovine, ie predsednik vlade general Žrvfcdvtf poudarjal, da bo s to razdelitvijo centralna uprava razbremenjena ter administracija organizirana na enostavnejši in smotrenejši podlagi, pri čemer bo s prenosoni mnogih važnih poslov od centrale na banovine omogočeno njihovo hitrejše reševanje. V splošnem «o se obdržale dosedanje meje posameznih srezov, ker so že ustaljene in splošno znane. Nazivi banovin so se vzeli v prvi vrsti po večjih rekah, ki tečejo po njihovih ozemljih, ker so ta imena pri nas že znana in obeležujejo na izrazit način posamezne banovine.
V bodoče se bo naša država imenovala
Kraljevina Jugoslavija,
ker izraža to ime popolno državno in narodno edinstvo in predstavlja simbolično tudi rdelo popolne ravnopravnosti, enakosti in bratstva Slovanov na jugu. Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Namesto doSedaaiib 33 oblasti bomo imeli
devet banovin,
Beograd. Zemun in Pančevo pa bodo tvorili samostojno upravo mesta Beo-erpda kot prestolnice.
Pri določevanju mej novih banovin se le predvsem upoštevalo načelo, da naj bodo te
meje prirodne
to ie. da naj gredo po gorskih grebenih In vzdolž velikih rek. Razen tega so se upoštevale komunikacije in naravne zveze posameznih krajev s posameznimi središči, h katerim prirodno gravitirajo. Skrbelo se ie tudi za to. da so posamezne banovine zadosti velike, da bi mogli biti kot gospodarske celote popolnoma sposobne za življenje in da bi njihova razdelitev popolnoma odgovar-laln potrebam državne administracije. Na podlagi teh načel ie bil
srez Črnomelj dodeljen savski
banovini,
ker ie prirodno navezan na Karlovec, ki ie istotako pripadel savski banovini. Srez Čabar, ki je po svojih zvezah navezan bolj na sever, pa je pripadel dravski banovini.
Medjimurje,
ki ie Do svojih zvezah navezano na Varaždin in Zagreb, Je dodeljeno savski banovini.
Prefcmurje
ki je boli navezano na Ptuj. pa ie dodeljeno dravski banovini.
Ker je savska banovina po večini prebivalstva precej močna, trikrat večja od primorske ali zetske banovine, se Baranja m k njej dodelila, temveč dunavski banovini, čeprav so zveze za Baranio v gotovem ozira boljše preko Drave kakor preko Donava.
Dravska banovina
obsega del ozemlja, ki ga razmejujejo kota 1344 kjer Seže južna meja Sreza Cabar do državne meje. nadalje državna meja proti Italiji, Avstrfl in Madžarski do kraja, kjer pride državna meja na reko jMuto (severo - vzhodno od Čakovca); od reke Mure gre meja do kote 1344 po vzhodnih oziroma južnih mejah srezov Lendava. Ljutomer, Ptuj, Šmarje. Brežice. Krško, Novo mesto, Kočevje in Čabar, obsegajoč obenem vse te sreze. Kakor rečeno, tvori
uprava mest Beograda, Zemuna
in Pančeva
posebno upravno enoto, ki stoji pod neposredno upravo m nadzorno oblastjo notranjega ministrstva ter Se imenuje »Uprava grada Beograda«.
Banovini načeluje ban
ki se imenuje s kraljevim ukazom o* predlog notranjega ministra v soglasju z ministrskim predsednikom. Ban je zastopnik kraljevske vlade v banovini ter se nahaja izven skupin in kategorij, uradniškega zakona in se nanj tudi ne nanašalo predpisi tega zakona o starostni meji. Ban Izvršuje najvišjo politično in splošno upravno oblast v banovini ter so mu podrejene vse oblasti splošne uprave v njej. Ban rešuje kot druga instanca splošne upravne oblasti vse pritožbe proti upravnim aktom, vrši nadzorstvo nad samoupravami in vodi v sporazumu s pristojno vojaško oblastvijo nadzorstvo nad posli evidence obrambne sile, v kolikor spada v delokrog notranje uprave.
Vse svoje posle izvršuje ban pod vrhovnim nadzorstvom fn po navodilih resornih ministrstev na podlagi obstoječih zakonov.
V pristojnost bana spada
tudi postavljanje, premeščanje, napredovanje, upokojevanje in odpuščanje nižjega osobja splošne uprave na področju banovine do vštete 2. skupine m. kategorije. Ban skrbi za gospodarski in kulturni razvoj v svojem področju, pri čemer mora gledati na to, da javna bremena ne onemogočajo normalnega gospodarskega življenja in zdravega kulturnega napredka. Zaradi tega je finančni direktor dolžan, da ga redno obvešča o vseh ukrepih finančnega značaja, zlasti pa o vseh pojavih splošnega značaja v javnih bremenih. V kolikor ban ne bi mogel sam odstraniti ovir zaželjenega razvoja banovine, je dolžan, da se obrne na pristojnega ministra za odpomoč. Ban izvršuje nadzorstvo nad vsem delom javnih oblasti In organov.
Banu se dodeli kot pomožni organ
pomočnik bana,
ki ga nadomešča v vseh poslih, ako ie zadržan. Pomočnik bana mora Imeti dovršeno pravno fakulteto in najmanj 12
let državne službe ter je uradnik 3. do
2. a skupine I. kategorije.
Minister notranjih del more po odobrenju ministrskega predsednika in po potrebi grupirati posamezne sreze v posameznih banovinah
v okrožne inspektorate
In določiti njihov sedež. Inspektoratu načeluje okrož. inspektor, ki mora imeti dovršeno pravno fakulteto, najmanj 12 let državne službe, od katerih mora biti najmanj 6 let v potftično-upravni službi Okrožni Inspektor je uradnik 4. do
3. a skupine I. kategorije.
Dosedanji veliki župani
se lahko imenujejo za pomočnike bana In okrožne Inšpektorje, ne glede na pogoje, ki jih predpisuje za te položaje ta zakon.
Notranji minister mora pripraviti vse potrebno za izvedbo zakona o razdelitvi države na banovine najkasneje
v roku dveh mesecev
po uveijavljenju zakona, ko mora pričeti poslovanje banOvin. Istočasno prenehajo vse dosedanje županijske oblasti. Dosedanji veliki župani in njihovo osob-je se postavlja na razpolago. Vsi posli splošne uprave, ki so neposredno podrejeni ministrstvu, se podrede banu, čim prične banska uprava poslovati in izvršujejo dotične oblasti od tega trenutka svoje poslovanje v okvirju banske uprave. Banu se dodeli potrebno število po-litlčno-upravnih uradnikov, strokovnih referentov ter pomožno oso bje dosedanjih županijskih uprav in oblastnih samouprav, po potrebi pa tudi iz posameznih ministrstev.
Zakon o sreski in oblastni samoupravi
od 26. aprila 1922 se ukine. Osobje oblastnih in sreskih samouprav se postavi na razpoloženje. Notranji minister izda v sporazumu s finančnim ministrom in po odobritvi ministrskega predsednika uredbo, s katero se bo določila imovina, način uprave in finanslranja z dohodki dosedanjih oblasti in posameznih oblasti in ustanov. Istočasno bo notranji minister z uredbo predpisal, kako se bo likvidirala in uredila imovina dosedanjih oblasti po načelu, da se posameznim enotam nadomesti, kar bi izgubile z novo razdelitvijo. Finančni minister je pooblaščen, da v soglasju z ministrskim predsednikom izvrši z uredbo vse potrebne izpremembe v finančnem zakonu in proračunu za leto 1929/30, v kolikor so potrebne za izvedbo tega zakona.
Ko stopi ta zakon v veljavo, odredi notranji minister
razpust oziroma likvidacijo vseh društev in ustanov, katerih plemensko obiležje, ime ali cilj njihovega delovanja bi bili v nasprotju z državnim in narodnim edinstvom. Od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, se smelo izobešatl samo državne zastave.
Predpisi zakonov, ki so v nasprotni z določbami tega zakona, so razveljavljeni. Zakon stopi v veljavo in dobi moč z objavo v »Službenih novinah«.
Prestolnica pozdravlja novi zakon
Beograd, 4. oktobra. Današnje >Shiz-ibene Novine« objavljajo zakon o nazivu in razdelitvi držav« na upravna področja, kakor ga je predložil predsednik vlade general Živkoinć na snoSni seji ■ministrskega sveta. S tem je stopil ta zakon z današnjim dnem v veljavo.
Na podlagi tdga zakona so »Službene Novine« izprenpenile svojo glavo in se že današnja številka imenuje »Shržbene Novine kraljevine Ju®osla/vije«.
Današnji beograjski listi objavljajo o snočrii seji ministrskega sveta ter o nov? upravni razdelitvi države na banovine podrobna poročila.
Vsa prestolniška javnost >e sprejela novo razdelitev države na banovine s splošnim odobravanjem. Vsi krogi priznavajo, da je brla razdelitev države na upravme banovine iovršena na izredno srečen način in da so bili pri tem varovani nacijonami in državni interesi. Siplošno se odobrava, da bodo s tem zakonom prenehale plemenske ra<zprtije in da je bJla država postavljena na homogeno osnovo.
Aleksander L, kralj Jugoslavije
Briand se udeleži dr Stresemannovega
pogreba
Naslednik Stresemanna nemški poslanik v Parizu — Začasno vodstvo nemškega zunanjega ministrstva prevzame drž. kance«
lar Muiler
Pariš, 4. oktobra. »Matin« objavlja iz Berlina, da je najresnejši kaoididat za naslednika zunanjega ministra dr. Stresemanna sedanji nemški poslanik v Parizu v. Hdss.
Berlin, 4. oktobra. Danes bo seja nemške vlade, ki ji bo predsedoval sam predsednik nemške republike Hinden-burg. Seja bo posvečena političnemu položaju, ki je nastal zaradi smrti zunanjega ministra dr. Stresemanna. V
poučenih krogih se trdi, da bo prevzel začasno vodstvo zunanjega ministrstva sedanji državni kancelar Muiler.
Berlin, 4. oktobra. Današnja »Berlj-ner Morgenpost« poroča iz Pariza, da je predsednic francoske vlade Briand na vest o smrti dr. Stresemanna prekinil svoj dopust in da bo bržkone odpotoval v Berlin k pogrebu svojega prijatelja dr. Stresemanna.
Danska odpravi svofo vojsko in vojno mornarico
Danska vlada je predložila parlamentu predlog za popolno razorožitev
Kopenhagen, 4. oktobra. Vlada je predložila parlamentu zakonski načrt o razorožitvi. Vlada predlaga, naj bi se vojska na kopnem odpravila ter nadomestila z redarstvom. Nova formacija javne varnosti in obrambe naj bi štela skupno 1600 ljudi. Nadalje predlaga vlada, naj bi se ukinila tudi vojna mornarica. Na njeno mesfo bo stopilo šest inspekcijskih ladij, ki bodo izvrševale ob obalah redarstveno službo. Tem ladjam bodo pride* Ijeni še manjši motorni čolni, vseh skupaj 24 in dve matični ladji z dvema letaloma. Končno predlaga vlada, naj se ministrstvo za vojsko in ministr' stvo vojne mornarice ukineta.
Kralj odpotoval v Kragujevao
Beograd, 4. oktobra. »Avala« poro* ča, da je Nj. Vel. kralj odpotoval v Kragujevac.
Nov jugosJovenski trgovski parnik
Split, 4. oktobra. Dne 15. t. m. bodo spustili v Angliji v morje nov parnik naše trti lovske mornarice »Avala*. ki bo imek 10.000 ton. Ncvi parnik je last Jugoslovanskega Llovda.
Sorzna poročite.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2317976, Berila 13.53, Bruselj 7.900, BuidmpeJfca 9.9096, Curih 1004.4—1097.4 (1096.9), Dunaj 7 9669 —7.9969- (7.9819), London 275*—276.35 (275.96), Newyork 56.06, Pariz 222.03, Praga 167.60—16a40 (168), Trst 297.15.
INOZEMSKE BORZE.
C a r 1 h: London 26.18125. Nevvork 518, Pariz 20.315. MHan 27.117«. Madrid 76^75, Berlin 120.45, Dunaj 72.83. Praga 1531   Bukarešte 3106,   n«ttu»Mila 90.40,
Izseljevanje Slovencev v Francijo ponehalo
V zadnjih 12 mesecih je šlo v Francijo 200 Slovencev, — Naši delavci imajo v Franciji iste pravice kakor francoski
LJubljana, 4 oktobra Zadnje čase našo javnost nekako razburja vprašanje izseljevanja Slovencev v Francijo. V časopisih se Je ta problem obravnava! že na vse mogoče načine, do članka v nekem listu, ki Je ostro kritizira! izseljevanje naših delavcev baš v Francijo Končno ie kritika svobodna in kritizira lahko vsak, kar hoče, vendar tudi kritika ne sme žaliti, kakor se zgodilo tedai.
Pes }e da Je v Franciji precej Slovencev, ki so zaposleni pri najrazličnejših delto. In ki so se fzselilf le pred !etf toda tim Je Francija postala že nekaka druga domovina, k! skrbf za n'e kakor za svoje *ino ve. Zato nimajo potrebe ne žeHe vrniti se v domovino. Zaradi feh nalih -zsel'encev se nam toref ni treba razburjati
Kako le pa z emigracijo v tekočem in preteklem letu? Po informacijah, ki trnu Jih dobili na tukai?n'em francoskem konzulatu. Je izselievan?e Slovencev v Francijo vedno manjše ponehava od 'eta do leta V zadnjih i? mesecih se ie izselilo v Fran. cljo okoli 200 Slovencev, kar ie torej minimalno število, ki še ne upravičuie razburjanja, ki torej še ne dela perečega emigracijskega vprašanja Vsaj ne če primerjamo izseljevanje Slovencev z izseljevanjem Hrvatov, katerih je v zadnMh 12 mesecih šlo na delo v Francijo okoli 1000
Res Je seveda tudi. da pomeni emigracija 200 Slovencev za nas ki smo maloštevilni, mnogo, toda ali nismo morda sami krivi, da jih nismo doma zaposlili?
V Franciii zaslužijo naši delavci od 40 do 80 frankov dnevno Mnogo lih i§, ki se vrnejo z lepimi prihrank' v domovino, t
njimi plačajo dolgove ah preskrbe svoje družine. Pogodbe škiepajo • francoskimi delodajalci za eno leto in manj. torej niso vezani za dolgo dobo omogočeno Jim je vrniti se, Če Jim tam ni po godu.
Večina naših delavcev, ki ne zaslužijo več kakor 30 do 40 frankov dnevno, je zaposleno pri kopani zemlje, torej pri delu, ki ni najtežje. In sicer pri obdelavi terena za elektrifikacijo dežele, k! so lo Francozi pričeli 7 velikopoteznim načrtom.
Glede pogodb ip potnfn listov je naš konzulat zelo strog in izdajo potne liste samo onim ki imajo vsi listine v redu. Posebno med izseljenci iz Hrvatske It imogo takih, ki so prišli do listin in kon-traktov na nepošten način; navadno iih kupijo od tovarišev in potvorlio Imena. Liubljanski francoski konzulat ie pri vidi-ranju teh listin izredno previden In pošlje v Francijo samo ljudi, ki Imajo vse v redu, tako da jim niti naše niti francoske oblasti ne morejo v nobenem pogledu oporekati tzselievanie se torei ni vrli kar na slepo.
Glede delovnih pogojev Je treba ugotoviti, da so za izseljence ugodni, to se pravi enaki pogojem za domače delavce. Kvalifikacija pač odloča o višini plače kakor novsod drugod.
Če naši merodajni faktorji niso poučeni 0 delovnih razmerah v Franciji tako točno, kakor o razmerah v Nemčiji, res ni krivda francoskih delodajalcev. Da ml nimamo v evidenci vsen izsellencev in ie marsikdo za domovino izgubljen končno tudi ni krivda Francozov.
KAKO ODPRAVIMO '^||
STA NOVA N/S K O BfDO BRKPOSflNOST* INDO/Tftt/JKO KRIZO?
Brezposelnost je rak-rana na organizmu naie družbe — Dala bi se omiliti, odpraviti je pa za enkrat ni mogoče
14.
Med vsemi perečimi socialnimi problemi je aajvaJfcnejši in najtežji problem brezpoeel nosti, o katerem pa žal vse premalo razmift ljamo. To je rak raua na teleeu naše družb* in dokler ta rana ne bo zaceljena.   tudi or ganizein ne bo zdrav. Brezposelnost se poj muje pri nas večinoma napačno Ljudje mit lijo, da so brezposelni samo tisti duševni in ročni delavci, ki trenutno zaman ponujajo na delovnem trgu delo svojih glav odnosno rok na prodaj. Število teh je razmeroma nizk«-in bi o brezposelnosti kot resnem socialnem problemu pt m   ittOgll govoriti, da
nimamo cele armade proletarcev, ki so za posleni samo provizorično od sezone do se zone, od tedna do tedna ali celo od dneva do dneva.   Tem se pridružuje Še množica več ali  manj stalno zaposlenih,  ki pa oe zaslužijo toliko, da bi se mogli vsaj skrom no preživljati. In Če seštejemo le tri kate gorije brezposelnih v ožjem in širšem pomenu besede, dobimo število   nad katerim se mora prav resno zamisliti v6ak. komur je bližnja bodočnost na srcu.
Brezposelnost je nujna posledica po loža ja na delovnem trgu. Ponudba dela je aepri merno večja od povpraševanja po njem io tako ostanejo mnogi brez dela. čeprav bi t veseljem in pridno delali. Razvoj kapitali stičnega družabnega reda je prišel že tako daleč, da so se izpremenili delojemalci vseh vrst v nekako blago, ki se na delovnem trgu prodaja in kupuje skoro tako. kakor \sako drugo blago Manjkajo nam samo Še borze, na katerih bi notiralo duševno in ročno delo, pa bi bila slika degredacije proletarijata na stopnjo živega blaga popolna Proletarci ali neposedujoči, ljudje, navezani v borbi za obstanek zgolj na delo svojih rok ali glav so izročeni na milost in nemilost posedujo-Čim produkcijska sredstva in ker kaže ka pital vedno intenzivnejšo tendenco h kon-oentraciji, ker se produkcijska sredstva ved no bolj kartelizirajo, proizvodnja pa industrijalizira, se število posedujočih krči, ne-posedujoČib pa veča. Z drugimi besedami rečeno, delodajalcev je vedno manj, delo jemal cev pa vedno več. Iz tega sledi, da je ponudba dela vedno večja in da torej vrednost istega stalno pada. Pri nas k sreči o pravem kapitalizmu in raznih njegovih priveskih ne moremo govoriti, ker smo pre-siromašni in ker te 5e to, kar imamo, večinoma v tujih rokah. Govorili bi k večjemu lahko o kapitalistični mentaliteti, ki jo je za naše razmere med nami mnogo preveč in ki tudi nosi del krivde, da je brezposelnost tako velika. Zato tudi konture razrednega boja pri nas še davno niso tako ostre, kakor pri narodih z močno razvitim kapitalizmom. Pač pa imamo v malem vse pojave historičnega momenta v razvoju človeške družbe, ki jih imajo drugi večji narodi v velikem. In eden teh pojavov je tudi brezposelnost kot neizogibna spremljevalka industrijalizacije proizvodnje posebno v povojni dobi.
Kako   odpraviti   brezposelnost?   Na to vprašanje imamo vse polno naivnih odgovorov  Med njimi so tudi taki, ki vidijo lek v intenzivni gradb. delavnosti, Češ, zidajte vsi, ki imate denar, pa ne bo več brezposelnih. Ali pa so brez dela samo gradbeni inženjer ji, zidarji, tesarji, kamnoseki, mizarji, kle parji  in drugi v to stroko spadajoči delavci V Ne* Ml vidimo brezposelne tudi med intelek tuald vseh vrst, med krojači, brivci, čevljar.
|i, zlasti pa med tovarniškimi delavci itd., skratka med duševnimi in ročnimi delavci, v eni stroki manj, v drugi več, kakor ja pač konjuktura za sadove dotičnega dela. Edino pravilen odgovor na vprašanje, kako odpraviti brezposelnost, bi bil, da je treba vse brezposelne zaposliti. S tem pa seveda še ni nič povedano, kakor ni povedano bolniku, kako more ozdraviti, če mu poveste, da se mora lečiti. Brecposelnot je socialen pro-o lem, s katerim si belijo glave sociologi, državniki, politiki in gospodarski strokovnjaki po vsem svetu, pa mu ne morejo do živega, ker je preobsežen in ker ima pregloboke korenine Zato so tudi vsi odgovori na to vprašanje v našem primeru več ali manj igračka* aje, žongliranje s praznimi frazami, nasveti in predlogi, ki nimajo drugega praktičnega pomena, kakor da se porabi za nje nekaj črnila in papirja. Brezposelnost ni posledica toli razkričane gospod, krize, temvefc do temeljev porušenega ravnovesja med posedujoči m i in neposedujoČimi Z industrijalizacijo proizvednje se število delodajalcev krči, nasprotno pa število delojemalcev ne nazaduje, temveč celo močno narašča. Čim bolj bo proizvodnja industrijalizirana. Čim ^eč bo strojev kot nadomestil Človeških rok fn čim vjij se bo kapital koncentriral v rokah po-^dinih finančnih magnatov, tem več bo brezposelnih. Tu bi utegnil kdo ugovarjati, da nam priča statistika bas nasprotno. Tajnik angleških strokovnih organizacij Appleton je namreč izračunal, da je zdaj v Angliji, ki šteje 40 milijonov prebivalcev (seveda brez kolonij) samo 1,250.000 brezposelnih, dočim jih je bilo v 17. stol. za časa Karla II., ko je Štela Anglija 5,500.000 prebivalcev 1,300.000. a 1. 1846. ko je bila končana doba industrijske revolucije in ko je Štela Anglija 17 milijonov prebivalcev, je znašalo število brezposelnih 1,382.000. To pa naše trditve ne izpodbija, kajti angleški kapitalizem se Je v novejšem času vrgel z vso silo na kolonije, kjer je začasno zaposlil tudi znaten del domačega proletarijata.
Vprašanje odprave brezposelnosti je vprašanje korenite izpreanembe družabnega reda ali pa preokreta na delovnem trgu v tem smislu, da bi se ponudba dela občutno zmanjšala in da bi torej povpraševanje naraslo, obenem bi se pa delo podražilo. Prva pot je revolucionarna in za našo mentalitete nesprejemljiva, druga pa evolucijonama in teoretično izvedljiva. Teoretično pravim, kajti če bi hoteli ubrati to pot praktično, bi moral proletarijat v lastnem interesu močno omejiti svoje razmnoževanje ali bi pa morali pasti razni, večinoma neutemeljeni pomisleki in ovire glede izseljevanja tako, da bi bila našim brezposelnim odprta pot po vsem svetu in da bi bilo tam, kamor pridejo, za nje primerno poskrbljeno, da ne postanejo brezpravna raja. Naša zemlja je odločno preoblju-dena. Vasica se drži vasice in ker je poleg tega zemlja slaba, je pritisk kmetskega proletarijata v mesta vedno večji. A mesta sama producira jo toliko lastnega proletarijata, da bi ga morala na debelo izvažati, ne pa da imajo še stalen dotok s kmetov. In namesto da bi se proletarijat zamislil nad usodo svojega naraščaja, da bi začel krotiti svoj naravni nagon po razmnoževanju, da bi ve-letok svojih sinov in hčera na delovni trg zajezil, vidimo baš nasprotno. Največ otrok imajo ravno najsiromašnejsi zakonci, držeči se komodnega načela, da bo že bog skrbel za nje. A kako skrbi bog za te žrtve zaslepljenosti in duhovnega suženjstva, vidimo na
vsakem koraku. Če M hoteli na ta način omiliti ali celo odpraviti brezposelnost, b se moral proletarijat v tvoji izobrazbi pomakniti znatno vise, obenem bi pa moralo pasti zakonito pospeševanje razmnoževanja siromašnih slojev Oboje je pa pesem bodočnosti in zato tudi brezposelnosti na ta način zaenkrat ni mogoče odpraviti.
Isto jt tudi z izseljevanjem v tolikem obsegu, da bi brezposelno** izginila. Tu bi se morale Sporazumeti vsaj vse evropske države všteval Rusijo kot največjo in naj redkejše niaeljeno. da bi bilo mogoče z zko* riščanjem zdaj mrtvih naravnih bog-istev zaposliti vsaj znaten del brezposelnih. Toda kapitalizem na tem nima interesa, nasprotno, praksa na« uči, da se najbolj kapitalistične države z največjo energijo upirajo priseljevanju In izseljevanju in da brezposelnost skrivaj celo podpirajo.
Brez teh temeljitih ukrepov se p« brezposelnost ne da odpraviti. A ker so ti ukrepi pesem daljne bodočnosti, bo tudi brezposelnost še dolgo strašila pO svetu. Nekoliko bi pe pa dala omiliti tudi v danih razmerah in z danimi sredstvi Treba bi bilo v prvi vrsti voditi točno evidenco O kapaciteti vseh podjetij In o vseli zaposlenih, da bi se ne dogajalo, da obratuje podjetje z manjšim številom uslužbencev, nego bi jih mo^lo faktično zaposliti, kar ima za posledico, da morajo uslužbenci več delati, ali pa da bi ne imeli nekateri po več služb ali poleg dobre pokojnine še dobro službo itd. In še ena pot je, po kateri bi se dala brezposelnost omiliti. To je preosnova celokupnega nažega Šolstva in uvedba psihoanalitičnih preizkuševninic za šolsko mladino. Če bi pa hoteli spregovoriti o tem podrobneje, bi zash predaleč.
Lajik.
Tenorist Banovec v Ameriki
Ameriški Slovenci so ga sprejeli z odprtimi rokami — Od vseh strani dobiva vabila, naj priredi koncerte
Naš tenorist Svetozar Banovec je zdai v deželi dolarjev, kjer   prireja koncerte posebno med ameriškimi Slovenci, da jih vsaj s slovensko pesmijo razveseli in opozori na staro domovino  Kako navdušeno so sprejeli  ameriški Slovenci Banovca in slovensko pesem, priča pismo, katero ie pisal Banovec enemu svojih znancev v Ljubljani in Pa poročanje   v ameriških slovenskih listin o njegovih koncertih Pismo   je pisano  iz Milwaukee 13. septembra. — Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. — piše Banovec svoiemu prijatelju Občinstvo je bilo tako navdušeno, da so   me že vnaprej   povabili   na drugi koncert v  Milwaukee, a po koncertu so poslušalci trumoma prihiteli k meni v garderobo Ameriškim Slovencem in tudi Američanom sem moral dati nešteto avtogra-mov. Dosege] sem nepričakovan uspeh in naši gostoljubni roiaki so me tako vzljubili, da sem se počutil med nJim! res kot svoj med svojimi. Spoznali so takoj, da me je privedla med nie ljubezen do slovenske pesmi in zato so me sprejeli z odprtimi ro. kami
Komaj je bil koncert končan, že so me obsipali 2 raznimi vabili Zupan mesta Milwaukee me je povabil na dom in izrazil željo, naj se vpišem v mestno knjigo kot dobrodošel gost mesta. Največja in najbolj razširjena radiopostaja »Milvvaukee Journal Station« me je takoj angažirala, da sem v četrtek 12. septembra nastopil na izvrstno uspelem koncertu s spremlieva-njem orkestra. Zapel sem tri slovenske umetne in tri narodne pesmi ter tri arije iz »Tosce«, »Marte« in »Rigoletta« To je bil važen dogodek za naše naselbine, kajti doslej ni imel še noben slovenski pevec samostojnega koncerta v tako veliki radiopostaji. Milwaukee šteje 600.000 prebivalcev in skoro vsaka hiša ima radioaparat. Zanimivo Je, da je četrtek na tei radiopostaji rezerviran za najboljše prireditve in so povabljeni na sodelovanje ie priznani umetniki in pevci Moj koncert so prenašali tudi na druge večie postale, tako v Chicago, Newyork, Cleveland itd. Koncert je bil približno istega pomena, kakor če bi nastopil v Metropolitain - operi. V Ameriki stoji namreč radio umetniško zelo vi« soko.
Izvrševaini odbor Narodno-strokovne zveze v Ljubljani
vab* oa
kongres narodnega delavstva
ki se vrst
v nedeljo, dne 6. oktobra 1929 ob 10. uri dopoldne v dvorani »Narodnega doma« v Kranju.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev kongresa.
2. Pozdravi postov
3. Poročilo o deferatekein zbor« NSZ.
4. Starostno in brezposelno zavarovanje. W.: lov. dr. Jota Bohlajec.
5. Kako se nam godi in IttsfsMS so naše zahteve. Rei.: tov. Ivan T*wCar.
6. Reeotudje.
Popoldne Uodska veseSca v Narodnem domu.
V Uobgani, dne 79. s«C*e<nfcra 1929
Izvrševala] odbor Naioduo srrotovne zveze v Uabtjani.
Rotot! Jvyh, predsednik. Vladimir Kravo«, tajnik. Dr. Joža Bohinjec, I vsa Tavčar, Franjo R upnik, Davorin Stoear, Aatoa VnHefc, Albin Tome, Lo-vro Rapar.
Po koncertu sem se odpeljal domov, kier je neprestano pel teleion. Ameriški Slovenci pa tudi Američani in prebivalci drugih narodnosti, so mi teleionično čestitali in me prosili, naj priredim v rariopo-staji še več koncertov. Težko ie popisati veselje ameriških Slovencev, ko so čuli slovensko pesem doma v hlsan prvič, odkar so v Ameriki Posledica mojega nastopa v radiu je bila, da sem dobil od vseh strani vabila glede koncertov, posebno od ameriških Slovencev, pa tudi od Hrvatov in Nemcev. Doslej imam pripravljenih 10 koncertov, katerim pa bo sledilo še mnogo drugih, kajti vabila kar dežujejo. V Mil-waukee priredim še tretji samostojen koncert, katerega čisti dobiček poklonim za zgradbo »Slovenskega doma«. Pcleg tega nastopim v Schebovanu. Wauheganu, La Saille, Chicagu, Detroitu, Claertonu, Collin-vvoodu in Clevelandu, kjer priredim dva koncerta. Ti koncerti so že določeni. Obeta se mi pač še mnogo drugin. katere moram urediti po oddaljenosti krajev in datumih. Novoustanovljeno slovensko pevsko društvo v Milwaukee me je izvolilo častnim predsednikom.
»Jugoslovenski Obzor* je priobčil 12. septembra o Banovčevem koncertu obširno poročilo, v katerem pravi med drugim: Nismo se varali, milwauška in westališka naselbina imata še srce in smisel za lepoto naše pesmi in ni jima preveč, če ju še tako pogosto obišče kak umetnik - pevec iz domovine. To sta pokazali pri koncertu Šublja in Lovšetove in ponovno sedaj pri Banovcu. Kakor so bili takrat vsi nerezer-virani sedeži okupirani že celo uro pred koncertom, prav tako so bili zasedeni sedaj in so vsi oni. katerim slovenske pesmi ni nikdar preveč, potrpežljivo čakali celo poldrugo uro, da se je kazalec pomaknil na 8. in se e koncert začel.
Pevec ie v prvem hipu malo zadrgetal pred nevajeno mu tujo publiko, med katero ie bilo tudi dosti Američanov, po tem je takoj obvladal situacijo in maso v dvorani ter pel, pel, pel nebeško lepo. Pel, pravimo? O ne, to ni bila pesem, to je bilo razodetje samo Nemo so zrle neštete rosne oči na onega, ki ie razodeval vso krasoto, vso toploto naše pesmi in pel pesem ljubezni domovini, ki je nas rodila. Banovec jo prodrl na celi črti. Če je Šubeli ugladil pot našim umetnikom po ameriških slovenskih naselbinah, jim je Banovec odprl vrata na stežaj.
Jubilej odvetniških in notarskih uradnikov
V nedeljo 13. t m. te bo vršil v Mariboru 9. redni letni občni zbor Društva odvetniških in notarskih uradnikov SHS, združena s praznovanjem 10-letnice obstoja Imenovanega društva. Ob tej priliki ie izšla Jubilejna številka glasila »Odvetniška pisarna«, iz katere posnemamo:
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov,   kt ima   svoj sedež v Mariboru in razteza svoj delokrog po vsem ozemlju Jugoslavije, se Je ustanovilo 20. Julija 1919. Krajevni skupini obstojata le V Mariboru in Ptuju.   V  Ljubljani se je 1. 1924. sicer ustanovilo samostojno Društvo odvetniških I in notarskih uradnikov ljublianske oblasti, j vendar pa to društvo ni nikdar prav oži- i velo. Iz teta sledi, da bo imelo mariborsko
društvo nenvaležno nalogo, da bo v bodočem desetletju skušalo obuditi k rednemu poslovanju društvo v Ljubljani in prav tako tudi v Celju, obstoječe iz 1. 1896. ter da bo Skušalo ustanavljati krajevne skupine povsod tam, kjer bo to potrebno.
»Odvetniška pisarna« prinaša poleg uvodnih misli predsednika Dragotina &ilč-verta še naslednje članke: Ustanovitev društva odvet. in notarskih uradnikov v Mariboru pred 10 leti, Zadnji kongres pred 15 leti v Ljubl;ani. Josip Christof: Ob 10-letnici, Drag. Gilčvert: Organizator Josip Christof ob 66.1etnici. Franio Moškon: Pred 33 leti in danes, Bogomir Christof: Odv. in not. uradniki, Janko Likar: Pred 20 leti, Bogomir Christof: Nekai podatkov in Legitimacije za sodno zastopanje po odvetniških uradnikih v nevarnosti. »Odvetniška Pisarna« prinaša tudi slike več društvenla odbornikov, med njimi tudi sliko prve Ženske odvetniške uradnice Zofke Kveder-De-metrovičeve, znane slovenske pisateljice.
Koledar.
Danes: Petek, 4. oktobra 1929, katoličani: Prane, pravoslavni: 21. septembra, Kodrat
Današnje prireditve, Drama: zaprto.
Kino Matica: Manolescu (Btrigitte Helm).
Klao Ideal: Rdeča revolucijonarka (Do-lores del Rio).
Kino Ljubljanski Dvor: Tatarska kri.
Predstave cirkusa Konrada Dežurne lekarne.
Danes: Sušnik, Marijin trg, Kuralt, Oo-sposvetska cesta.
— Sekcija Z. N. S. (službeno). Delegirajo se k tekmam dne 6. oktobra t. 1. na igrišču Primorja ob 8.30 Slovan : Natakar g. Setina, ob 10.15 Grafika : Svoboda g. Miklavčič, ob 14.15 Primorje rez. : Ilirija rez. g. Pevalek, ob 16 Primorje I. : Ilirija I. —?— (rezerva g. Vodišek), stranska sodnika gg. Dolinar in Marinič; na igrišču Ilirije ob 8.30 Krakovo : Natakar g. Be-tetto, v Mariboru Rapid : Maribor g. Der-žaj, v Celju Olimp : Celje g. Ochs, v Trbovljah Amater : Trbovlje g. VVagner (rez. g. Marin). j
teke presti vaje za Beograd
•a  U« V* si«!  v Beogradu, ki
bo prihodnja ... Oftjaeene M pro_
sti vaje, ki j h je sestavil br. dr. Viktor Mumik. M ne »je MovadVev in sokolskih strokovnjakov o teh vajah je deljeno. Nekaj jih je, ki jih na VSo moč hvalijo in odobravajo, druai, in U so v več:ai, jih pa prav i tako odločnostjo odklanjajo Oglejmo si raz loge, s katerimi utemeljujejo ti zadnji svoj^ odklonilno staliiče. Nasprotniki teh vaj navajajo dve poglavitni napaki, zaradi katerih so po njih mislih te proste vaje za rsat večji nastop in še prav posebno za vsesokol-ski zlet neprimerne in nemogoče. Prva njih napaka je ta, da že zaradi svoje loetnu, tudi Če te delajo skladno in enotno, za oko niso nič kaj lepe in ne napravijo na gledalca nobenega posebnega vtiaka. laiajo namreč preveč majhnih, drobnih, lanskih gibov, ki slasti v masi popolnoma izguba in jih ne.zurjeno oko netelo\ad4 n ti ne opazi. Druga, fe večja napaka |e ps ta, da so te proste vaje za splošno stanje iiv«_ž-banosti naših telovadeev na deželi po tudi v mestu pretežka in j.r rveč nenavadne, z t-radi  česar   večina   ' \   pri njih
more nastopiti. Četu!: u marsikdo ra.l.
O vsem tem se je sicer Z" vel ko vo-rilo in pisalo, vendar ne bo Ikodovalo, če si te razloge tudi mi malo bolj natanko in kritično ogledamo in si na oinovi ! javnih nastopov ustvarimo <svojr> ;s0 [q Kdor je letos videl vsaj aakoliko društvenih ali okrožnih nastopov, sp je ntoral — tudi Če sam ni telovadec — prepričati, <ia pomisleki proti tem vajam niso popoinoma brez osnove. Skoraj povsod je bilo število telovadcev nepričakovano majhno in i/\ <l ba vaj slaba. To velja skoraj za vsa društva Ljubljanske žnpA. Pa tudi pOroiUfl ■/. sosednjih žup niso v tem pogledu nič bolj razveseljiva. Tudi za<lnji župni zl"t na Viču dne 15. septembra nam je to potrdil. Z Murnikovimi prostimi vajami je namreč nastopilo 1V>, z župnimi pa 2H1 članov. Pri tem je pa Se treba poudariti, da so biln hfc-vajane župne prosta vaje, čeprav as bile objavljene šele dob°r tteaM pro i aasto-pom, dobro, medtem ko so slo Mnrnlkove, ki jih poznamo žo od leta 1926., slabo na vse strani.
Od dneva, ko so se pričela vaditi Mur-nikove vaje, prihajajo neprestano slasti iz raznih podeželskih društev pritožbe, da jim prav te vaje odbijajo telovadce, tisti pa, ki se teh vaj uče, se jih ufe le s težavo in brez pravega veselja in vneme.
Iz vsega tega se vidi, da manjkata tem vajam predvsem dve lastnosti, ki jih morajo imeti vse za nastop v večjem štovilu določene proste vaje. Biti morajo bepe, da uživa pri njih tudi netelovadec, in biti morajo tako sestavljene, da sp jih lahko nau-i prav vsak telovadec. Proste vajp na napao kolskih zletih so edina točka, pri kateri lahko pokaže eokolstvo i impozantnim številom in z eksaktnim, skladnim izvajanjem vso svojo moč in lepoto. Lopo sestavljena in dobro izvajan« proste vaje morajo r.a-praviti na vsakega 2-edalca tako mogočen vtisk, da se &e čez leta l prijetnim obČut-kom spominja nanje.
S temi vajami pa. kakor vse kaz». tOnja ne bomo dosegli. Že nastop z Muniik.viirii vajami na pokrajinskem zletu leta 10"-17. v Ljubljani je dovolj jasno pokazal, da se z njimi ne da v velikem Številu uspešno nastopiti. Takrat je namreč nastopilo samo okrog 550 telovadcev, in Se ti so vaje slabo delali. Letošnji nastopi so te žalostne izkušnje le še potrdili. Priznajmo si zatorej odkrito in pogumno, da je bila atorjena velika napaka, ko so se te vaje določile /a vse-sokolski zlet v Beogradu, ki se pa da na srečo popraviti. Se je čas, da zamenjamo te proste vaje z drugimi, primernejšimi, s katerimi bomo lahko dosegli na vee strani velik uepeh. Če pa tega ne bomo storili, na« bo po zletu glava bolela.
Literarna nagrada brata Karla Vanlčka
znanega sokolske^a pisatelja in odličnega sokolskega delavca, ki je umrl dne 24. junija 1936, je bila letos v tretje podelem. in sicer bratu Avguštinu Očenašku za nie-gov spis »Osnova ritmične telovadbe'. Prvi dve nagradi sta dobila brata Jan Heller in Karel Domorazek.
NOGAVIC*
'KU
Hafboljše, najtrajrie?še, zato 13 najcenejšel
Ponočnjak.
— Kdaj sem prišel snoči domov?
— Ob štirih zjutraj, gospod.
— A kdaj sem včeraj zjutraj vstal?
— Ob osmih zvečer, gospod.
Najboljši do^az.
— Tako, gospod profesor, zdaj lahko greste pogledat novorojenčka, jaz pa prinesem ta čas pudra.
— Pudra? Torej že zopet hčerka!
Narobe.
— Kje ste spoznali in vzljubili svojo ženo?
— Narobe. Najprej sem se naučil ljubiti Jo in šele potem sem jo spoznal.
Dnevne vesti.
— Odlikovanje  češkoslovaških gasilce* Jugoslovenska gasilska zveza je odlikovala za zasluge oa  gasilskem  polju ravnatelja vel:kopraške požarne brambe  viš. stavbne ga svetnika ing. Oldricha Uhra z zlato, čla na načelsrva praških gasilcev A PondeliČka pa s srebrno kolajno.
— Ii zdravniške službe. V imenik zdrav niške zbornice za Slovenijo so bili »pihani zdravnik ženske bolnice v Ljubljani dr Viktor KocjančiČ. zdravnik zdravilišča nn Golniku dr. Josip Prodan in zdravnik žen ske bolnice v Novem mestu dr Mnrijan Polenšek.
— Bazpisane službe. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje dve mesti pravnih referentov, kategorije A, položaja VII konceptne stroke, eno mesto uradnika kategorije B položaja VI knjigovodstvena stroke, dve mesti uradni kov kategorije B položaja VII knjigovod stvene stroke in eno mesto uradnika kate gorije C položaja IX pisarniške stroke Podrobnosti natečaja so razvidn** iz »Uradnega lista« 5t. 98 z dne 4  t m.
Bivši komik našega gledališča Vladimir Housa odhaja v pokoj. Starejši obi skovalci slovenskega gledališča se še radi spominjajo komika in pevca Vladimira House. k: je deloval več sezon z vnemo v naši drami Danes se zaradi bolehnost' poslavlja od ffledališkib desk V Merklinu na Čeboslovaškem se vrši danes slavnostna poslovilna predstava »Marvše*. drame hra tov Mfstikov v kateri igra Housa /.ainjiČ kmeta Lizala Housa je bij Član ljubljanske drame. Slan in režiser Arene smichov3ke v Pragi, mestnega gledališča v Kladnu n celih trideset let ravnatelj lastne potujoče gledališke družbe. Po štiridesetletnem igralskem  delovanju  stopa  zdaj  v pokoj.
_ h »Uradnega lista«. vUradni list« štev. 98 z dne 4. t m. objavlja zakon o srednjih šolah
— Nalezljive bolem! v ljubljanski oblasti. Od 8. do 14 septembra je bilo v i.lub-ljan6ki oblasti 24 slučajev tifuznih bolezni 6 griže, 74 škrlatinke, 23 davice. 5 dušljive-ga kašlja, 4 Sena in 2 krčevit^ odrevene
i osti.
— Hrvatski planinci na Sv. Planini V
nedeljo 6. t. m priredi hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« za svoje člane skupni izlet na Sv Planino
— Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Filip Vrenko. rojen 19 aprila 18?3 v Loki pri Frankolovem. pristojen v občino Višnjo vas. ki Je odšel leta 1914 s 87. pešpolkom na rusko bojišče in se od L 1918 ni več javil
— Živalske kužne bolezni v mariborski obhtsti 30. septembra je bilo v mariborski oblasti 76 slučajev svinjske kuge, 13 svinjske rdečice, 3 vra ničnega prisada, S čebel-ne gnilobe in t stekline
— Opozrilo turistom S^D naznanja, da so koče v Triglavskem pogorju zatvorjene. rTriavČeva koča na Vršiču bo oskrbovana le ob sobotah "m deleiah. ob dnevih pred prazniki ir na praznike. Tudi Aliažev dom v Vratih le zatvor en. Turistom le na raz-nolago stara Aljaževa koča poleg Aljaževega doma. ki Je celo leto otvorlena: oskrbovana nt. V Kamniških planinah ie otvoriena Cojzova koča na Kokrskem sedlu ob sobotah in nedeljah ob dnevih ored prazniki In na praznike. *e je lepo vreme Čez zimo bodo ovoriene: Koča na Veliki Planini. Dom 9 Kamniški Bistrici in Dom na Krvavcu V Karavnskah bo v nedelio 6. tm. otvorjena Spodnja kiča na Golici Kadilni-kova ie že zatvorjena. Koče na Crni prsti in na Ratitovcu so zatvorjene.
— Menaititini kongres za kazensko pravo v Bukarešti. Od 6. do 12. t. m. se bo vršil v Bukarešti TT. mednarodni kongres za kazensko pravo, ki se vrši vsako tretje leto Kongres priredi mednarodno udruženje za kazensko pravo s sedežem v Parizu Na dnevnem redu so Štirje problemi in sicer kazenska odgovornost Dravnih oseb uporabn tulili kazenskih zakonikov sodnik noedinec ali kolegi'&liteta sodišča in kazensko preganjanje od strani udruženja Kot delegat naše države se udeleži kongresa profesor kazenskega prava na beograjski univerz1 dr   Toma Živanovič.
— Manifestacija narodnega delavstva v Kranju t.o sodeč po stalno naraščajočem številu prijav naravnost impozantna. Opozarjamo udeležence, da se bo kongres vršil ob vsakem vremenu v veliki dvorani Narodnega doma v Kranju Izšla je 3. Številka oDela,-, ki je posvečen kongresu in so vsa navodila udeležencem Narodno zavedni delavci in vsi iskreni prijatelji našega delavstva, pohitite v nedeljo v Kranj! Prijave sprejema še danee iti jutri tajništvo NSZ v palači Delavske zbornice v Ljubljani, ki tudi izdaja vabila in izkaznice za polovično vožnjo. Kongresa se udeleže tudi trije delgati delavske strokovne /veze jugoslovenskih nacionalistov iz Splita pod vodstvom predsednika Antuna KliskiĆa. Vlak z delegati prispe v soboto m 10. dopoldne v Ljubljano.
— Iz sodne službe. Sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno službo pripravnik državnega zastopništva v Ljubljani Slavko Pretnar.
— Iz carinske službe. V višjo skupino so pomaknjeni cariniki Anton Berlot v Beogradu, Anton Pezelj v Dubrovniku. Bogomir Jarc v Zagrebu, Milorad Storf v Ljubljani- Mirko Kogej v Mariboru, Alojzij Jarc v Splitu. Franjo Zic v Subotici, Anton KržiČ in Adolf Ponikvar na Sušaku, Franjo Tertinek v Veliki Kikindi, Viktor Kobal v Virovitici in Franc Vidic v Koto-ribi.
_ Zakon o učiteljiščih. >Službene Novine« štev. 230 z dne 2. t m. objavljajo zakon o učiteljiščih.
— Ugotovitev. Glede včerajšnjega dopisa z Vrhnike v zadevi Cankarjevega spomenika ugotavljamo, da se g. Ivan Mrak ni zglasil pri predsedniku odbora g. Jurci, pač pa »e je zglasil pri njem g. P- V., ki te je predstavil kot dopisnik neke zagrebške re-
vije m filozof, kar pa v resnici ni. G. Mrak I je bil sicer na Vrhniki, toda pri predsedniku odbora   za   postavitev Cankarjevega
spomenika se ni zglasil.
— Narodni ženski savez svetuje udeleženkam kongresa v Splitu, da prečitajo navodila legitimacije, preden zahtevajo vozno karto, in se točno po njin ravnajo. One, ki potujejo od Zagreba dalje z brzovlakom. naj to javijo blagajni. Preskrbite si karte pravočasno! — Odhod jutri ob 12.20 s poštnim, prihod v Zazreb ob 16.45; dalje 1 brzovlakom ob 20.35, prihod v Split ob * siutrai
Kino Ljubljanski dvor
2730
TATARSKA KRI-
Sovjetsko - ruski zaodovkisk* film te časov
Turmrkana.
'•iudožestveniki? Balalajke!
Ob l   č«trt na 7. pol 8., 9.
— Vreme Vremenska aapoved jam obeta večinoma lepo vreme Včeraj je bilo po vseh krajih nase države bolj ali mnaj oblačno Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 26, v Sarajevu 25, v Zagrebu in Skoplju 24. v Mariboru in Splitu 23, v Ljubljani 20.6 Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.9 mm, temperatura je znašala 14.8 stopinj.
_ številne nesreče. Jožefa ČerniČ, delavka pri Osrednjih mlekarnah, je včeraj tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. — Davi si je pri delu prerezal žile na levi roki čevljarski vajenec Anton .lam-nik. — Anton Golob, premikač državne železnice, je med dvema vagonoma tako nesrečno padel, da se je na glavi težko poškodoval. Podobna nezgoda se je pripetila tudi dijaku Antonu Vagaji, sinu poštnega uradnika, ki je padel na glavo in ni prebil lobanjo — Dijak Dimitrij Kolakov je aa cesti padel in si zlomil desno nogo. Vse poškodovance so prepeljali v bolnico.
— Ponesrečen beg iz lapora. Na prav originalen način je hotel te dni pobegniti iz zaporov novosadskega sodišča učitelj Aleksij Bifickey, rodom iz Nyirbaranya na Madžarskem V aprilu so ga prijele naše oblasti, ker je razpečal okoli 150 ponarejenih stodinarskih bankovcev, ki jih je bil vtihotapil iz Madžarske. Obsojen je bil na pet let ječe. radi visoke kazni se je pa pritožil. V zaporu ga je večkrat obiskal njegov sorodnik mlinar Anton Bicskey iz Novega Sada. Aleksij je nekoč dal Antonu 1000 Din, ki jih je znal pred oblastmi čkri-vati, češ. naj mu prinese šminke in lasuljo. Upal je, da se mu bo z maskiranjem posrečil beg iz zapora. Antonu je res uspelo v hlebu Kruha vtihotapili v celico šminko in lasuljo, toda Aleksiju se beg ni posrečil. Jetniški paznik je našel vtihotapljene stvari \u mu jih je vzel. Radi poskuŠenega bega in radi sodelovanja sta se oba Bicskeva te dni zagovarjala pred sodi&čem. Aleksij je b;l obsoen še na 6 mesecev. Anton pa na tri mesece ječe
— Velika poneverba * Novem Sadu. V Novem Sadu so prišli na sled veliki poneverbi. Pri reviziji blagajne novosadske kurilnice so ugotovili primanjkljaj 230.000 Din. Policija je aretirala uradnika Ludvika Kaferja, ki pa odločno taji krivdo. Vse kaže, da je Kafer res poneveril denar, kajti zadnje čase je precej razkošno živel. Cesto si je najel avto in se v družbi prijateljev in prijateljic odpeljal iz mesta. Bil je stalen gost vseh nočnih lokalov in raznih beznic. Pri zaslišanju je trdil, da ga je z denarjem zalagal njegov svak. Kafer, ki je vdovec In oče treh otrok, je bil izročen sodišču.
— Uboj vaškega muzikanta. Pred osije-skem sodiščem se Je te dni odigral epilog krvavega zločina Obsojen je bil posestnikov sin Andrej Grab, ki je v selu Djakovački Selci ubil vaškega muzikanta Ivana Hes-pergerja Ta je v gostilni godel veseli družbi na čast, Grab je pa zahteval, naj igra tudi njemu. Muzikant je odgovoril, da je naročen in da zanj nima Časa. To je Graba tako ujezilo, da je potegnil iz žepa not, skočil h godcu in ga sunil v prsa. Nesrečni Herperger je bil takoj mrtev. Pri razpravi se je Grab zagovarjal 3 silobranom, Češ, da je Hersperger prvi skočil proti njemu. Videl je, da je segel v žep in boječ se, da ga napade, je pograbil nož in ga v silobra-nu sunil v prsa. Sodišče je Graba obsodilo na 4 leta ječe. Ubijalec je vložil priziv.
— Zagoneten umor pri Senti. Na nekem posestvu pri Senti so naSH te dni delavci v koruzi okrvavljeno moSko obleko. Obvestili so policijo, ki je ugotovila, da je obleka last nesrečnega umorjene*, ki so ga nedavno našli nagega na obrežju Tise. Kdo je umorjenec, ni znano, pa tudi morilca policija še ni izsledila.
— Strašen zločin v selu Kokorić. V selu Kokorić pri Vrgorcu je bil te dni fzvršen strašen zločin. Hiša posestnice Stane Prvan je pogorela do tal, med razvalinami pa so našli sežgani trupli nesrečne posestnice in njenega 41etnega sinčka. Ogenj je bil baje podtaknjen. Oblasti so zločina osumile seljaka Jura Buraka, ki je bil oče nezakonskega otroka posestnice Pervanove. Ker očetovstva ni hotel priznati, ga je pocestnica tožila in bil je obsojen na plačevanje ali-mentov. Takrat je Pervanovi zagrozil, da se ji osveti. Vse kaže, da je svojo namero res izvršil  Orožniki so ga aretirali.
— S kamnom nad letala Zagrebška policija je bila včeraj obveSčena o napadu na letalo. Vojaški pilot ie prijavil, da je moral radi goste megle zelo nizko leteti. V nekem selu pri Zagrebu so delavci opazili letalo in ga obmetavali s kamenjem. Debel kamen se je zapičil v krilo In ga prebil. Ce bi bila slučajno zadeta žica ali krmila, bi se lahko pripetila nesreča. Zagrebška policija je obvestila občinstvo, naj ne zbija takih neokusnfn Šal, kajti krivci bodo eksemplarično kaznovani.
— Samomor slovenskega trgovca v Zatreba. Včeraj dopoldne so našli v prenočišču »Kovač« ustreljenega trgovca Franca Pelbana iz Gorenje vas) pri Škofii Loki. Ustrelil se je s samokresom v glavo. Na mizici je pustil listek z naslovom in imenom. Navedel je tudi ime svojega brata v Gorenji vasi ter neozdravljivo bolezen kot vzrok samomora. Policija je o samomoru obvestila njegovega brata.
— Smrt radi bolnega zoba. Nekega seljaka iz sela Bjela'ce pri Mrkoniićgradu $u začeli boleti zobje. Trpel Je neznosne bolečine, kajti nastalo je zastrupljenje krvi. Okrožni zdravnik je takoj odredil, da ga prepeljejo v bolnico v Travnik, nesrečni seljak je pa že med prevozom umrl. Pri obdukciji so ugotovili, da je umrl na posledicah zastrupljenja krvi. Vse kaže. da je nesrečnež najbrž najprej preizkusil razne »recepte« vaških mazačev in se le inficiral.
— Električni tok ubil delavca. V bolnici v Slavonskem Brodu Je te dni podlegel težkim opeklinam delavec Ante Krajinovič, zaposlen pri elektrotehničnem zavodu v LJuplianici pri Derventi. Upravnik elektrarne mu Je naročil naj očisti električni vod. češ, da je itak izoliran in tok izločen. Kra-iinović je nič hudega sluteč zagrabil za žico, toda 300 voltov močan električni tok ga je vrgel na tla. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer je bil operiran. Pomoč pa je bila zaman.
— Ukradeni zagrebški avto najden v Podsusedu. Pred dnevi je bil v Zagrebu odpeljan Šoferju Lavoslavu Magdiki avtomobil izpred kolodvora Sava. O drznem tatu več dni ni bilo duha ne sluh, včeraj pa je policija našla avtomobil blizu Podsuseda. Avto se je zaletel v drevo in Je bil močno polomljen. Vse kaže, da ga je drzni tat namenoma pognal v drevo.
17 Ljubljane
—lj Redek Jubilej dela. Poslovodja ugledne ljubljanske manufakturne tvrdke A in E. Skaberne g. Jurij Schaffer praznuje danes 50-Ietnico zaposlitve in de-la v trgovini. Jubilant, ki se ie že v mla» dih letih posvetil trgovskemu DOklicu, je služboval prj raznih odličnih ljubljanskih trgovcih, leta 1014 je pa nastopil službo pri tvrdki A. E. Skaberne, kjer deluje marljivo in vestno kot poslovodja že 16. leto. V mestu in po deželi ima mnogo prijateljev in znancev, ki ga visoko spoštujejo In cenijo kot požrtvovalnega delavca v narodnih in stanovskih organizacijah. Tvrdka ga šteje po pravici med najzanesljivejše moči. Jubilantu iskreno čestitamo in kličemo: Še na mnoga leta!
—IJ »Pori«. Še danes, jutri in v nedeljo bo predvajala ZKD veliki film o zanimivostih Afrike, o živalstvu, tropičnem rastlinstvu In o življenju črncev Vceraiinja premijera tega filmskega dela ie vzbudila zanimanje v najširših krogih občinstva. Predstave se vrše v Elitnem kinu Matica danes in jutri ob 14.30 pop. Nedeljska predstava pa ob 11. uri dop. Radi velikega Interesa za film bo blagajna kina Matice poslovala že eno uro pred pričerkom vsake predstave in priporočamo občinstvu, da si vstopnice čimpreie omisli. Film le zlasti priporočljiv in poučen ze šolsko mladino in dl-jaštvo.
—lj    Klub    esperantistoT    t Ljubljani
otvori v torek dne 8. oktobra t. 1. ob \9*4 esperantski tečaj za začetnike v šentjakobski šoli. UČnina mesečno 15 Din, za dijake 10 Din.
—lj Mestna elektrarna ljubljanska naznanja svojim konzumentom, da bo morala na nedeljo 6. t. m. ustaviti na vrtilni strani električni tok od 7. ure zjutraj do 16. ure, ker bo prečistila v6e transformatorske postaje.
-r Vldovlčev klub v Ljubljani vabi vse interesente, da se zglase ob 7. zvečer v šoli na Ledini, da se jim naznani spored predavanj. Pričetek rednih predavani v ponede-Ijak 7. ob 19.15 zvečer v učilnici šole na Ledini. Novi člani so še sprejemajo.
—IJ Opozarjamo na Jutrišnjo predstavo komedie »Igra s smrtjo« s katero otvori šentjakobski gledališki oder svoio deveto sezijo. Komedija je delo ruskega pisatelja Arkadiia Averčenka, ki je znan po svojih finih satiričnih podlistkih tudi nam. Prizori so izredno duhoviti in sijaini posebno oni v 3 dejanju ko se srečata dva zavarovalna agenta in skušata zavarovati drug drugega. — Občinstvo se bo srctovo sijajno zabavalo. — Posetite predstavo. — Repriza komedije ie v nedeljo 6. oktobra. Predprodaja vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl. Miloš Karničnik. Stari fcrg 18. Segajte pridno po vstopnicah in posetite predstavo?
—IJ Kdor hoče jesti pristne krvava in Jetrne klobase, dobre pečenice od domačega prašiča, naj pride v nedeljo v gostilno k Plankarju. Vse to se bo zalilo s pristnim brezovskim cvičkom. 560-n
—U Za zdravje otroka, v pomoč bolni in Siromašni deci, za skrb in varstvo zapuščenih otrok, za zboljšanje socijalnih razmer rabimo podpore, zato se obračamo do ljubljanskega občinstva, da vsakdo po svoji moči pokloni skromen dar na nabiralni dan Atene v soboto in nedeljo. 561-n
—lj Tatvina kole««. Poročali smo te dni, da je bilo ispred Šubljeve trgovine v Silkl ukradeno kolo delaven Japljn iz Zgornje Šiške. Pravilno se mora glasiti izpred fttur-move trgovine.
—lj Številne tatvine. Železnilki čuvaj France škof, stanujoč na Brdu, Je prijavil, da mu je neznan tat odpeljal izpod lupe štirikolesni voziček, vreden 400 Din. Voziček je zeleno barvan. — Vdovi Mariji Biz-jakovi, stanujoči v baraki na Dunajski cesti, je nekdo odnesel dve moški srajci vredni 120 Din. — Uradnica Sofija Tonja v Mostah je imela lep porcelanast kavni servis, ki je zbodel v oči nekega nepridiprava. Odnesel ji je dve porcelanasti skodelici, vredni 500 Din. — Mesarju Josipu Jesihu je bilo snoči okoli 19. odpeljano kolo iz veže gostilne »Pri Sokoluc. Kolo je vredno 1500 Din in ima tvorniško Številko 1,474.293,
Med r prednost mi
ena
/rr"
1
>
1
'— I •- -1
> 1 •
in vendar najčistejše, najžlahtnetJe jedrnato milo. — Zraven tega priročno in tako izdatno, da je za rabo res najcenejše
*Schi<htovo4F
lerpentinovo
Milo
—IJ Se o vlomu v trafiko. Poročali smo včeraj, da je bilo te dni vlomlieno v trafiko Frančiške Šmonove, kjer je tat odnesel precej bogat plen. Naknadno ie trafi-kantka ugotovila, da ji je bilo ukradeno tudi več komadov zlatnine, tako 3 zlati prstani, eden z modrim kamnom ter srebrna oficirska verižica z obeskom v obliki kompasa. Skupna škoda znaša 1300 Din.
Iz Celja
—c Filmsko predvajanje zleta Celjske sokolske lupe v Trbovljah se vrši nocoj ob 19.30 v telovadnici celjskega Sokola v mestni osnovni šoli. Film je posnel in ga bo tudi predvajal br. Fr. Kramar, lastnik celjske drogerije »Sanitas«. Vstop je prost in se vabi k obisku vsa celjska sokolska javnost.
—c Velika tatvina v Kovačevi Krojač-nici. V noči od torka na sredo so nekako med 2. in 3. uro zjutraj vlomili neznani drzni lopovi v poslovni lokal znanega celjskega krojaškega mojstra g. Jakoba Kovača v Razlagovi ulici 6 in odnesli neopaženo raznega blaga, več izgotovljenih oblek in posameznih hlač, telovnikov, sukenj itd. v akupni vrednosti nad 50.000 Din. Tatvino je g. Kovač opazil šele zjutraj. Vlomilci so se poslužili za beg avtomobila. Najbrže je vlom izvršila ista tolpa, ki Je vlomila prejšnjo noč v Mozlju pri Kočevju in ki je zadnja čase izvršila tudi po drugih krajih več vlomnih tatvin. O vlomilcih policija doslej še ni mogla dobiti nobenega sledu.
—c Zgradba ograj pri stanovanjski koloniji na Lanovžu. Mestni občinski svet je sklenil, da naj ee najugodnejšemu ponudniku takoj oddajo dela za zgradbo vrtnih in obcestnih ograj pri stanovanjskih hišicah na Spodnjem Lanovžu, ki so bile zgrajene v mestni malostanovanjski akciji. Ograje bodo zgrajene v temelju iz betona, iz istega materijala bodo tudi veliki vmesni stebri, dočim bodo ograje polnjene z lesenimi polnili, med vrtovi pa z žičnatimi. Stroški bodo predvidoma znašali 02.000 Din in se bodo zaračunali proporcijonalno v breme h i Snih lastnikov v amortitati jsko kvote.
—c Dve novi javni svetilki. Mestna elektrarna bo v kratkem montirala po eno veliko cestno svetilko v bližini evangaljske cerkve v Jurčičevi ulici in pri Glaziji v ameri dr. Sernečeve vile. Obe svetilki čta bili re# že nujno potrebni.
Papanova sreča.
— Papa, srečo imaš.
— Kako to?
— Celo leto mi ne bo treba kupovati novih šolskih knjig, ker sem padel.
Varčnost
— Kako to, da imaš satno na eni strani polikano obleko?
— Zato, ker je cenejše. Orem k fotografu, da me fotografira v profilu.
Članom Trgovskega bolniškega in podpornega društva
Prejeli smo: Zagrebški >Merkur. nadaljuje svojo propagando pri članih gornjega društva, da izstopijo iz dosedanjega zavarovanja in se prijavijo pri »Merkurjut. Naglasiti je treba, da to delovanje zagrebškega »Merkurjat pač ni lojalno baš v dobi, ko se nahaja Trgovsko bolniško in podporno društvo v reorganizaciji in ko bo še posebno potrebna velika solidarnost vseh treh zavarovalnih institucij — >BeograJske Omladine<, zagrebškega >Merkurja< in našega društva, — da si ohranijo svoje pravice v neokrnjenem obsegu.
Nova uprava je že v mnogem izboljšala zdravniško službo in samo v Ljubljani poleg dosedanjih blagajniških zdravnikov pridobila za zdravljenje zavarovanih Članov še Specijaliste kakor dr. Savnika za ženske bolezni, dr. Stacula za otroške bolezni, dr. Sveigerja in dr. Pogačnika za ušesne, nosne in vratne bolezni, dr. Drobnica za interne bolezni, dr. Jak£o in dr. Bajželja za spolne in kožne bolezni, dr. Blumauerja za kirurgijo. VpoŠtevala bo tudi težnje in želje članstva v drugih mestih in krajih ter uredila zdravniško službo tako, da bo najbolje odgovarjala interesom zavarovanih članov. Z Društvom zobozdravnikov in zo-botehnikov za Slovenijo je uprava blagajne eklenila kolektivni pogodbi in čim bosta odobreni od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, se bodo mogli člani glede zobozdravniške nege posluževati zobozdravnika, odnosno zobotehnika kateregakoli si bodo želeli.
Za objektivno presojo reorganizacijikih stremljenj pri blagajni pa se mora članstvo zavedati dejstva, da je bolniška blagajna krajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev kot vrhovnega nositelja socijalnega zavarovanja v državi, pa veljajo tako tudj za njo v polni meri zakon o zavarovanju delavcev, statut in razn« okrožnice Osrednjega urada za zavnrovi-nje delavcev. Da pa bo moglo društvo nuditi zavarovanim članom vi&je dajatve, kot so možne v okviru zakona, hoče torej jzvp-sti višje zavarovanje v okviru društvi, za kar je potrebna odobritev novih društvenih pravil na občnem zboru druStva. Da te to ni zgodilo ie »edaj, so vzrok mnoge ovire tehničnega in pravnega značaja, ki so nastopile popolnoma nepredvideno, pa so sedaj srečno premostene. Članstvo se pete** no opozarja na to, da bo moglo društvo gotovo nuditi iste ugodnosti kakor zagrebški >Merkurc pod cenejšimi pogoji, in pa na dejstvo, da bodo premijske rezerve ostale doma in se porabljale izključno v korist tukajšnjih zavarovanih Članov, ne p« odhajale v kako eentralo. Zato naj ostane Članstvo zvesto svoji dosedanji zavarovalni instituciji po načelu >Svoji k evojiUK.
na m
a
Skozi ta vrata ie morala oditi. O tem ni bilo dvorna. Na koncu ulice je zagledal Herjburn luč. Tam je bila Jermyn Street in kreniJ je rja. Spotoma mi srečal nikogar. Preskočil je kup gramoza in se ozrl okrog.
Čez ulico sta šla hitro moški i»n ženska. Pogovarjala sta s-e in smejala. Na dragi strani je krevsaf ob palici star berač. Mimo je pridrvel v smeri proti jBlavmi ulici avtomobil. Toda o Rosa-rrnmdi Qrey ni bilo duha ne sluha.
Kar je privozil avtobus in Herpburn je zagledal vitko postavo, kako je vstopila na nasprornam hodniku v avtobus.
Planil je čez ulico, toda vratca so se hrtro zaprla in avtobus je oddrdiral. Hitel je na vso moč za njim. toda kmalu je spoznal, da ga ne bo dohitel. Klical je za njim, a bi'lo je že prepozno. Avtto-bus ie izgmil za vogalom.
Ves obupam je Hepburn preklinjal samega sebe, da ni pravočasno zalclical. Rosamurtda Grey se je odpeljala in če le govoril glas po telefonu resnico, jo je čakala na cilju nevarnost. Toda njega T*e zadene pri tem nobena krivda.
Ponudil je prijateljsko roko. pa je bila odklonjena. Toda vedel je, zakaj je njegovo pomoč odklonila. Ni ga hotela zaplesti v umazano afero. To je .pričalo, da so bili njeni nameni pošteni, pa naj fe Ma afera sama še tako umazana. Pa naj bo sleparica, kaj ga briga!
— Če je na tem »dekletu kaj sleparskega, se dam obesiti! — je mrmral sam pri sebi.
V naslednjem hipu je ustavil mimo-vozeči avtomobil, skočil je vanj i<n za-<pove»dal šoferju, naj vozi hitro na Pic-cadily.
Gledal ie skozi odiprto okence in iskal z očmi avtobus, s katerim se je iperjala Rosamunda. Šofer je zavil naglo za vogal m Hepbum ga je prijel za ramo. Spoznal je žoMo karoserijo avtobusa, ki ie baš privozil iz Jermin Streeta in fcrerril proti Piocadilv.
Hepburn je naroČil šoferju, naj sledi avtobusu. ^Sklenil je priti tajni Rosa-munde Grey do dna. Nevarnost, ki ji je pretila, je bila nedvomno v zvezi z vsem njenim početjem. Hotel <je čim iprej dognati, kaj se skriva za nenadnim Rosa-mundrnim odhodom.
X. K. 47.
Toda prvd žarek upanja je kmalu ugasnil. Avtomobili in motocikli so kmalu tako za<gradili cesto, da je bilo težko slediti avtobusu. Hepburtn je preklinjal svojo smolo. Mislil je, da je krenil avtobus v zapadni smeri, ko se
je dolga vrsta drvečih avtomobilov trazdeiite. V trenutku, ko je bila cesta prosta, je zavil šofer mimo hotela Ritz in ob Green-Parku.
Bližala sta se koncu Piccadily, ko mu je šofer pakimal. HeptHinn je takoj razumel. Avtobus je vozil dobrih petdeset korakov pred nriirna po sredi ceste. Potem je krenil desno v Park Lane. Toda Hepburnov šofer si je znal pomagati. Tudi on je zavil v stran, da bi se ognil množici avtomobilov, ki so zapirali cesto. Ni bila njegova krivda, da se je nekaj minut zakasnil. Morala sta Čakati, da se je cesta izpraznila in šele tedaj sta krenila v Park Lane.
— Tristo vragov! — je zamrmral Hepburn. — Tam le je.
Potrkal je na okence. Avtobus je bil komaj trideset korakov pred njima m vozil je zelo počasi. Hepburn je takoj spoznal, da je prazen.
Hitro je skočil iz avtomobila in planil k šoferju avtobusa. Nekaj kratkih vprašanj ie zadostovalo, da je zvedel od njega, da je mlada dama z Jermvn Streeta izstopila na vogalu zadnje ulice. Hepburn je plačal šoferju in mm naročil, naj ga počaka, sam je pa hitel tja, ker je Rosamunda izstopila.
Oziral se je po PaTku Lane na vse strani, pa ni videl nobene ženske, ki bi bila oodobna Rosamundi Grey.
— Že vem, — je zamrmral Hepburn. — Krenila je najbrž po tejle stranski ulici. . •
Požuril se je. Ulica je bila slabo razsvetljena in zapuščena. Hepburn je pospešil korake v nadi, da zdaj zdaj zagleda znano žensko postavo. Na koncu ozke ulice, ki se je izgubljala v temi in tišini med visokimi stenami, se je ustavil, potem je pa hitel k naslednjemu votgahi. Tu se je ozrl na vse strani, toda Rosamunde ni bilo nikjer. Ulica ie bila prazna.
Ves obupan je hitel Hepburn nazaj. Bil je radoveden, ali ga je opazila, ko jo je zasledoval in 5e mu je namenoma ušla. Toda to je bila postranska stvar. Zdelo se je sicer neverjetno, a vendar je bila, ta samotna ulica edini kraj, kamor je mogla kreniti. Ustavil se je pri vhodu ulice in se zagledal v temo. Kar se je stisnil k zidu. Nekdo je bil tu, kajti pri vratih se je svetlikala luč. Za hip se je zasvetila, potem je pa zopet-ugasnila.
Hepbum je čakal, če bi bil stražnik, bi se bila luč znova prikazala. Ker se pa ni, je stopal Hepburn previdno naprej. Zdelo se mu je čudno, da je krenila Rosamunda sem. To so bile zadnje hise ob Parku Lane. Kaj jo je gnalo tako pozno ponoči v te kraje? Kar je zaslišal rožljanje ključa v ključavnici.
KDOR OGLAŠUJ^
TA NAPPi-mUE!
1000 kilometrov na uro
Bleriotcva nagrada za največjo hitrost aeroplanov — Tekmo- . vati bodo mogle samo države z visoko razvito tehniko m avi-
jatiko
Pariški »Matku poroča, da je določil znani francoski pijonir letalstva in letalski konstrukte r Bleriot nagrado v znesku 100.000 frankov za hitrostne tekme letal. Vsako leto naj bi se vršile hitrostne tekme, in sicer samo takih letal, ki lahko startajo na suhem in ki v športnem letaLstvu ne tvorijo skupne kategorije z vodnimi letali. Bleriot je prepričan, da se bo dala na teh tekmah doseči hitrost 800 do 1000 kilometrov na uro, dočim znaša dosedanji hitrostni rekord, ki ga je dosegel angleški letalec Orlebar že po tekmi za Schneklerjev pokal, samo 571 in pol kilometra.
Ni dvoma, da bodo doseženi v letalstvu novi hitrostni rekordi rn da imajo aeroplani v tem pogledu veliko prednost pred hidroplani. Vodna letala, ki so se doslej borila za največjo hitrost, imajo namesto koles čolničke in to jih v zraku močno ovira. Na drugi strani pa je treba upoštevati veliko oviro. Letalo, zgrajeno za veliko hitrost, zahteva, da je nosna ploskev čim manjša in pri konstrukciji takega letala se že računa s tem, da se more letalo kretati samo tedaj, če leti z veliko hitrostjo, da ga zračni pritisk manj ovira. Č-im večja je nosna ploskev letala, tem varnejše je letalo, obenem pa je tudi hitrost manjša in nasprotno. Letalo z veliko nosno ploskvijo mora imeti večjo
Grozna usmrtitev na električnem stolu
V Edyville v Ameriki so doživeli očividci usmrtitve morilca Charlesa Horda najstrašnejše trenutke svojega življenja. 271etni obsojenec je šel na morišče mirno in flegmatično je sedel na električni stol. Po razglasitvi smrtne obsodbe je pretrpel strahovite duševne muke, ki so ga tako izčrpale, da je postal popolnoma apatičen in da ga misel na smrt niveč vznemirjala. Po smrtni obsodbi šo morali jetniški pazniki noč in dan paziti nanj in slednjič so ga premestili v posebno celico, ker je tako tulil, da jetniki niso mogli suati. Paznikom je zatrjeval, da se smrti ne boji, da pa sluti, da bo trajala usmrtitev dolgo in da bo procedura strašna.
Končno je sedel na električni stol in krvnik je spustil 2000 voltov močan električni tok. Lahko si pa mislimo grozo očividcev, ko je obsojenec obupno zakričal, da je še živ. Krvnik je takoj
hitrost, sicer ne more varno letati. Če se pa hoče letalo z malo nosno ploskvijo dvigniti, mora doseči že pri startu veliko hitrost, sicer se ne more dvigniti. To pomeni, da potrebuje za start tem daljšo progo, čim manjšo nosno ploskev ima. Zato bi bilo treba za aeroplane, s katerimi bi hoteli doseči veliko hitrost, zgraditi umetne proge za start iz betona, dolge 1 do 2 km. Ta ovira pa odpade pri hidTOpIanih, ki imajo na vodi dovolj prostora za start.
Pri tekmah za Bleriotovo nagrado bo treba torej odstraniti to oviro. Če se to posreči, bo borba za hitrostni rekord še bolj napeta, nego je bite borba vodnih letal, v kateri sta tekmovali An-ghja in Italija. Pri teh tekmah pa bodo morali računati vsi narodi in korrstruk-terji z umetnimi progami za start. Doslej ima v Evropi betonsko progo za start samo Nemčija. Zgrajena je bila za rekordne poskuse Junkersovih letal, ki so se vršili pred poletom iz Bremena v Ameriko. Država, ki se bo hotela udeležiti letalskih tekem za Bleriotovo nagrado, bo morala torej zgraditi betonsko progo, na kateri se bodo letalci vež-bali. Stroški bodo seveda veliki in zato se bodo mogle potegovati za Bleriotovo nagrado samo bogate države z visoko razvito tehniko in avidariko.
spustil še močnejši tok. pa tudi to ni pomagalo. Obsojenec je kričal, da še živi in ?rozno trpi, obenem pa ie prosil, naj ga končno usmrte. Prizor je bil tako grozen, da so vsi zbežali iz smrtne celice. Ostal je samo krvnik, ki je nesrečneža usmrtil šele čez dobre četrt ure. Petkrat je moral spustiti električni tok in šele potem je obsojenec nehal kričati. Ta usmrtitev, ki je ena najstrašnejših, kar jih pozna Amerika, bo gotovo tako razburila javnost, da bo odpor proti električnemu stolu še večji, nego je bil doslej.
Harem v umobolnici
Zagonetna smrt tajnice v umobolnici Hephata pri Monakovem se razvija v pravo senzacijo odnosno škandal, ki razburja vso nemško javnost. Ravnatelj umobolnice Walter Riefeling je bil aretiran, ker je osumljen umora tajnice. Ko so mu napovedali aretacijo, se je zgrudil na stol in na vsa vprašanja je molčal. Mož je oženjen in ima dva otroka, kjlub temu je pa imel ljubavno raz-
merje z vsemi uslužbenkami umobolnice. Njegova pisarna je bHa pravi harem, v katerem se je noč za nočjo zabaval.
Preiskava ie dognala, da Riefeling sploh ni bil kvalificiran za ravnatelja umobolnice. V umobolnici so vladale grozne razmere. Ravnatelj je priznal, da je bil usodne noči do .s zjutraj s tajnico v svoji pisarni. Priče so izpovedale, da se je ravnatelj pogosto zaklenil s to ali ono uslužbenko v pisarno, kjer sta ostala vso noč. Včasih je povabil v pisarno kar tri ah štiri uslužbenke naenkrat.
Če ljubi žena drugega
Kmet Gabrhel iz Žitkova na Češkoslovaškem je našel v ponedeljek zjutraj v staji pod konjem truplo svojega sina Jana, na katerem so se poznali sledovi udarcev s sekiro in davljenja. Orožniki so aretirali Janovo ženo Terezijo, njenega brata in mlinarja Valička, na katere je padel sum, da so Jana Gabrhela umorili. Orožniki so ta ko i opazili, da manjka mlinarju konec prsta na roki. katerega so našli pozneje v ustih umorjenega Gabrhela. Mlina; se je izgovarjal, da je hotel med yWsom pob-ati cigareto in si je slučajno odgrimil košček prsta, toda pod težo dokazov ie končno priznal zločin.
Jan Gabrhel se je Že dve leti prepiral z ženo, ker nista imela otrok. Za moževim hrbtom je imela žena ljubavno razmerje z mlinarjem in to je postalo za moža usodno. Da se ga odkri-žata, sta zaljubljenca sklenila spraviti ga s sveta. V nedeljo sta se udeležila domače veselice v gostilni in pozno ponoči sta se vrnila domov. Mlinar ie zlezel skozi okno v izbo, s svakovo pomočjo je moža zadavil in mu zlomil tilnik. Truplo sta zavlekla v stajo in vrgla pod konja, da bi ljudje mislih, da je Jana pohodil konj. 2ena je mrmo gledala, kako sta men Ijubček in svak mrcvarila moža. Po umoru je zaklenila za morilcem vrata in ostala sama doma. Mlinar je dal bratu svoje ljubice srebrno uro in nekaj denarja kot nagrado za pomoč pri umoru.
Višek požrešnosti.
— Rad bi imel vrat dolg kakor ži-rafa.
— Zakaj pa?
— Zato, da bi mi ostala vsaka dobra jed dolgo v grhi, preden bi prišla v želodec.
Kroctlka.
— Kako je vam bik), ko ste stopili med zveri v kletko?
— UmiTala sem od strahu. Nekdo mi je dejal, da imajo te rrrrhe bolhe w bala sem se, da se jih naJezem.
CIRKUS K0NRHD0
JLjubljana - Tivoli.
Samo še par dni ostane cirkus v Ljubljani Vsak dan ob 8. zvečer velika predstava.
V soboto popoldne ob V2 4. velika posebna predstava za šole, otroke in družine. Za otroke in šolarje zelo znižane cene.
V nedeljo 2 veliki gala predstavi, in sicer ob % 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer.
V nedeljo dopoldne nied 10.—12. uro brezplačno jahanje na slonih, kamelah, ponvjih in oslih za otroke. Med ogledom menežarije igra cirkuška godba.
c
>mMa1i e£fasf<
Vsaka beseda SO par. Plača so lahko tudi P znamkah. Za od&ovor znamko! - Na vprašanja brca znamk* ne _ odgovarjamo. - Najmanj*? o&ns IHn 9—. —
Ladijskega poda (30 mm) vagona proda Franc Past, Strefiška nflfca št 33. 2085	Mesarski pomočnika ' v LtfuMoam vaibajo vse IjJnHaaacame na »Trgatev grozdja« katere se vrši v nedeljo 6. oktobra v salonu restavracije prti »Levoc, Gosposvertsfca oesta. Začetek ob 4. ari porJoMoe.    Vstopnina prosta! 2108
20%-ne kronske bone koppje Puška itadJOBJCa, založni zavod d. d., Osa«k. DesaeNSoa oL &ov. 27.	
Dekle (siroto), staro 16 do 20 let, U sna tudi nekoliko kukati, sprejme takoj bot&a drufica. Naslov pore oprava »Slov. Naroda€.	Pozor, brivci! Odda   se   na   prometnem kraju LOKAL za bravnjoo, po možnosti truda s stainovanjem. Naslov: Caml Feranza, čevljar.   SaSca, Gefflovika oesta« nasproti mitnici.   . 2113
Veliko vinsko trgatev priredi podružnica pekm-skoh pomočnikov v LjuM&airi v soboto, 5. oktobra v sađomi pri »Levnic, Go-jsposvetska cesta. Začetek ob 8. uri »večer. Vstopnina prosta. 2109	Dve prazni sobi oddam za stanovanje.   Naslov v opravi >Sfov. Naroda«. 2114
	Nakup lesa Naslovi uvoanfloov lesa. — Lesne BBvooBnflce  Avstrije, Belgšfc. ' Otš kosfovmšfae, prostesta mesta Odan-ska, -Anjj&je, ltafi$e, Nhsozefflaloe, TortSfef   Ogrske,   Afrike, As$c, Amerike in Avstralije potite prod po«atrf 50 Dfa Adresni biro sa les Cenovni, Trst, aa. Septembra 65. 81110
. Obrača se pažnja zastopnikom in podzastopnikom. da dobe »agniigodsiejš« pogoje za prodalo državnih vredtoostnah papirjev m ■ iflainfflkov na odplačilo — kakor tudi drosnb predmeta* pri banki •Afraria«, Beograd, OWScev vetrne br. 25. 21«	
Leš
«a nasfeanie potov, zasteanje jam in podobno dostavlja najceneje špedkrfja TORK. Masarjrkova cesta štev. 9.
srednji pisalni stroj za potovanje in pisar* no, konstrukcija in materijal prvovrstna. Plačilne olajšave.
Telefon stev. 2980
£tee. €>
y
1000 dinarjev Vam plačam, ako Vaše bradavice, kurja očesa,
trdo kodfo, izrastke n« o<&tr*na*e zasee-\ :\y> v času 3 mM z RIA-oaJizamotn brez bolečin, hre« nevarnosti, brez noža — Zdravniška priporočate: Dr. Cvrakus B. Wien, pi:e: Sera zadovoljen z RiA. po*-liite mri Se 24 JonOcov. ker )h bom upo-rab&ai pri svotfh pacijentin. Cena z garancijskim pdsrnooi Din 9.—, 3 tonflkt Din - 18.—, 6 lonokov Din 32.—.
DR. NIC. KEMENY, Krnice — Kaschau. — Poštni predal 12\R5 ČSR.
U
Važno za grg. oficirje!
Povodom razpusta UuoBarjske firiilalke Oficirske zadruge si dovoifu-)e>m najvijudneje opozarja« bivše in  nove  oddemafce  t* oficirje io podoficirje. da naj se v primero potrebe za nabavo uniform blagovolijo obrniti na staro, renomirano tvrdko
Pavel Vrtačnlk tSmSSS
LJUBLJANA, Havajska c. 47, oaspr. starega pokopališča Sv. Krištofa.
Vsikdar toSna postrežba. - Brezhiben kroj. — Cene zmerne.
Bivši odlemalci zz oficirji in p. n.   obfin&tvo  mi ne  bodo odreka svojega cenj. priporoČfla,
UraMa: Joatp
_ Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek. — Za opravo In inseracni del lista: Oton Christof. — Vsi v LJubljani