Leto LXX
štev. 187 a
V Ljubljani, v soboto, 15. avgusta I942-XX
Prezzo —Cena L 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Ur, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novomesto.
Izkljnčna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega ln tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
SLOVENEC
Itbaja vsak dan zlatraj razen p onedelfka la dn«va po prazniku.
S Uradnlitvo lo a prava. Kopitar|«v« 6, Llnbljana. i E Redazloo«, Ammloi.«trazloo«i Kopitarjeva 6, Loblaaa. §	Teleloo 4001—4005.
Abbonamentli Mest 18 Lire; Estero, mete JU Lir«, tutuiooe domemca. aono 34 Lir«, katero 50 Lire C. C. f j Lubian. 10 650 p«r «11 abbo-namentli 10 349 p«j 1« tnserzioni,
Pllialai Noto meato.
Concesslonaria esclnslva per la pnbblicltd dl proventenza italiana ed estera: Unione PubbliciU Italiana S. A, Milano.
Nuova grande vittoria aeronavale nel Mediterraneo
Finora affondate: 3 incrooiatori, I nave portaaerei, 2 cacciotorpediniere e 24 piroscafi — 46 aerei ingles
Bollettino straordinario n. 808:
II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica:
AlPalba del giorno 11 agosto nel Mediterraneo orlentale nostri sommergibili ed aerei da ricogni-zione avvistavano in navigazione da Gibralterra verso Oriente un grosso convoglio nemico composto di oltre 20 piroscali con la seorta di tre navi da battaglia, quattro navi portaerei, numerosi inero-ciatori e alcune decine di cacciatorpediniere ed unita minori.
Dal mattino stesso deli' 11 cominciava 1'azione delle lorze aeree e navali italiane e gennaniche strettamente cooperanti contro 1'imponente forma-zione avversaria. Nostri sommergibili. Mas e moto-siluranti, squadriglie di bombardieri in quota e in pichiata c di aerosiluranti con lorti aliquote di caccia agendo in massa si avvicendavano nell'at-tacco silurando e bombardnndo numerose unita del convoglio nonostante il violentissimo luoco anliaereo e la reazione della caccia ncmica.
Nel complesso delle azioni venivano inllitte al nemico le seguenti perdite: dai mezzi della R. Marina un incrociatore e tre piroscali allondati; dai mezzi della R. Aereonautica un incrociatore, un cacciatorpediniere e tre piroscali colati a picco; dai mezzi aero-navali germanici oltre aH'ailooda-mento della nave portaerei »Eagle« quattro piroscali colati a picco. Numerose altre navi mercantili e da guerra ira le quali una corazzata e due navi portaerei risultano colpite: alcune piu volte e cosi gravemente da lar ritenere molto probabilc il loro successivo aiiondamento.
In combattimenti di estrema durezza impe-gnati dai nostri cacciatori che doininavano il cielo della hattaglia 32 velivoli avversari venivano ab-battuti; 13 nostri apparecrhi non farevano ritorno alla base, molti altri rientravauo con morti e le-riti a hordo.
La parte piu importante del naviglio di srorta ha preso la via del ritorno sotto la azione ininter-rota dci nostri aerei; uua fraziono del convoglio
cerca di raggiungerc Malta inseguita niartellata dalPaviazione gernianica e italiana.
Bollettino No 808
I! Quartiere Generale delle Forze Armate comunica:
ln Mediterraneo, nelle ulteriori azioni contro le superstiti alii|iiote del convoglio nemico, attuccato nei giorni precedenti, soiio stnti conse-guiti nuovi successi. Sommergibili e piccole uni-tii siluranti lianno affondnto un incrociatore, 1111 cacciatorpediniere e tre navi mercantili, aerosiluranti e bombardieri linnno roleto a picco quattro piroscafi e colpito con due siluri unn nave da huttngliu in navigazione verso Gibil-lerra.
Unitii neronavall germaniche linnno affon-dato qunttro navi mercnntili.
Ln nave portaerei. cnlpita il giorno II dal soinincrglbile »Uaschick«, č rientrnta avariatu u
i abbattuti
Gihilterra: č il »Furious«. Fra gli incrocintori da noi allondati e il moderuissiiiio »Maiichcstcr*. Molti naufrnghi nemiri sono stali raccolti e con-ceiitrati nelle nostre basi navali o iu ospcdali. Altri sono nftluili sulic coste tunisine. Risultano abhnttuti altri dieci velivoli avversari nd opera delle caccia italo-ledesche. le nostre perdile sono šalite a 19 apparecrhi. Due nostre unitii della R. Marina, di medio tonnellnggio, sono state dnn-neggiate e una di esse gravemente.
In Kgitto aerei (In rombnttiinenlo delPAsse linnno atlnccnto colonne motorizzate e aceain-painenti. Un velivolo britniinico vrniva nhbnttu-to dalle nrtiglierie di uua nostra grande unita terrestre, 1'Ariele, 5 in comlinttiineiito dni cac-cintori germanici.
Durante una inc»rsione su Tohruk. 1111 nun-drimotore nvversario, colpito dal tiro delle bat-terie contraeree, e precipitnto in fininnie.
Un nltro hoinbardicre e stato centiato e di-strutto dal luoco dellu difesa di Pantclleriu.
Nova velika pomorska zmaga v Sredozemlju
Doslej so bile potopljene: 3 križarke, I letalonosilka, dva rušiica in 24 parnikov — 46 angleških letal sestreljenih
Vrhovno poveljstvo Italijanskih Oboroženih 811 je objavilo posebno uradno vojno poročilo St. 808. v katerem pravi:
Ob zori 11. avgusta so naše podmornice in ogledna letala opazila veliko skupino angleških ladij, ki je plula nd Gibraltarja proli vzhodu. Rilo jo več ko 20 ladij, ki so jih spremljale tri bojne ladje, štiri letalonosilke, številne križarke in nekaj desetin rušilcev ter manjše enote.
Istega jutra. 11. avgusta, so nastopile italijanske ter nemške letalske in pomorske sile proti veliki nasprotnikovi skupini. Naše podmornice. bojni čolni in motorne lorpedovke, oddelki bojnih letal, strmoglavrev ter torpednih letal, ki so jih spremljale močne skupine lovcev, so skupno prešli v napad ter navzlic kar najhujšemu protiletalskemu ognju in delovanju angleških lovcev torpedirali ter bombardirali mnogo nasprotnih enot te ladijske skupine.
Po celotnem nastopu je imel nasprotnik tele izgube: enote kr. mornarice so potopile eno kri žarko ter tri parnike; enote kr. letalstva pa so potopile eno križarko. en rušilec in tri parnike; nemške letalske in pomorske enote so poleg letalonosilke »Eagle« potopile še štiri parnike. Mnogo drugih trgovskih ler vojnih ladij, med njimi ena oklepnica ter dve letalonosilki je bilo zadetih: nekatere celo po večkrat, tako da je treba soditi, da so se kasneje potopile.
V skrajno hudih bojih, v katerih so naši lovci obvladali nebo nad bojiščem, je bilo sestreljenih 32 nasprotnikovih letal. 13 naših letal se ni vrnilo na postojanke, mnogo drugih pa jo pri-lclelo nazaj z mrtvimi in ranjenimi na krovu.
Večji del spremljajočih ladij se je zaradi nenehnega delovanja naših letal vrnil na isto pot, drugi del pa skuša doseči Malto, medtem ko
nemška in italijanska letala neprenehoma tolčejo po njeni.
Vojno poročilo št. 808
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja :
V Sredozemlju so bili doseženi novi uspehi v nastopih proti preostalim edinirnni sovražne spremljave, ki je bila prejšnje dni napadena. Podmornice in motorni čolni so potopili eno l.rizarko, en rušilec in tri trgovske ladje, torpedna letala in bombniki pa so potopili 4 parnike in zadeli z dvemi torpedi eno bojno ladjo, ki jc plula proti Gibraltarju: nemške letalske sile so potopile 4 trgovsko ladje.
Letalonosilka, ki jo je 11. t. m. zadela podmornica »Uaschicck« na povratku v Gibraltar je »Furious«.
Med krliarkami, ki so jo potopila naša letala, je križarka najmodernejše vrste »Manrhesler«.
Mnogi sovražni brodolomri so bili zbrani in prepeljani v naša pomorska oporišč« in bolnišnice. Drugi so bili izkrcani na t ii n i š k i obal i.
Italijanskn-nemški lovci so sestrelili še deset nasprotnih letal. Naše izgube znašajo 1!t strojev.
Dve srednjeveliki rdinici Kraljevske Mornarice sta bili poškodovani, in sicer ena težko.
V Egiptu so skupine osnih bojnih letal napadle sovražne motorizirane kolone in zbirališča. Dve sovražni letali je sestrelilo protiletalsko topništvo, neke velike edinice divizije »Ariete«, pet pa so jih v boju sestrelili nemški lovci.
Pri napadli na Tohruk je protiletalsko topništvo zadelo sovražno štirimotorno letalo, ki je v plamenih treščilo na tla. F.n drug bombnik je zadela in sestrelila protiletalska obramba na P a n -t e 11 e r i j i.
Seja Direktorija fašistovske Stranke
Vodstvo Stranke je razpravljalo o delovanju Stranke, o pomoči fašistov pri žetvi, o čiščenju članstva
ter o borbenih skvadristovskih bataljonih
Rim, 13. avgusta. AS. V palači Venezia je pod predsedstvom Duceja danes zboroval od 17 do 19.30 Nacionalni direktorij PNF. Ob otvoritvi zborovanja je Duce imenoval v dnevnem povelju fašizem toscanslcih pokrajin, ki se je zgledno izkazal ob priliki oddaje žita v zbirališča. Duce je izrazil svoje zadovoljstvo zveznim tajnikom Tosca-ne in jim naročil, naj njegovo pohvalo sporočijo svojim sodelavcem, vsem Črnim srajcam in kmečkemu in borečemu 6e ljudstvu. Obširno jo poročal nato Tajnik Stranke.
Po srečnih vojnih dogodkih, ki so navdušili in ganili ves narod, je Stranka po Vaših ukazih, Duce, je med drugim izjavil Tajnik Stranke, nadaljevala z vsemi svojimi organi svoj pohod. Delo po Ducejevih navodilih se bo z neprestano vnemo nadaljevalo. O tem delu je Tajnik Stranke poročal zlasti glede na položaj Stranke spričo višjih zahtev naroda v vojni.
Po zapretju šol in šolskega pomožnega delovanja se je začelo takoj organiziranje kolonij za pripadnike GIL-a. Število podpirancev se je povečalo. V 7632 kolonijah je letovalo 1,018.688'otrok, dočim jih je bilo prejšnje leto v 6036 kolonijah 750.161. Mnoge šole in azili so bili pretvorjeni v kolonije, kjer bodo šolski otroci dobivali obede. Vsepovsod se podporno delo razvija in poglablja ter je bolj kot kdaj prej v teh težkih prilikah potrebno.
Borbeni uradi so se ustanovili in delujejo že pet mesecev ter so se izkazali za koristne v svrho podporne in propagandne akcije, zaradi katere so biLi ustanovljeni. Borci in njih družine so z njimi zelo zadovoljni. Vedo, da je Stranka v Ducejevein imenu navzoča v njih hišah s svojim velikodušnim srcem, kar je jamstvo za to, da žrtve, ki jih do-prinašajo, ne bodo pozabljene.
Med pobudami samega Nacionalnega direktorija naj omenimo opremo skupno z vrhovnim poveljstvom in Dopolavorom podpornega vlaka za italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji s 300 tonami živil v vrednosti 15 milijonov lir, podporni material za 2 milijona, ki je bil poslan našim četam v Črni gori. Narodno zbiranje kolonialnih zavojev je bilo zaključeno 31. julija. Samo 10 federacij je zbralo 148.788 zavojev.
Na Ducejevo povelje so bili mobilizirani 4 milijoni redno vpisanih fašistov za pomoč pri žetvi. Svojo nalogo so odlično izpolnili in Črne srajce so ponosne na svoj uspeh. Žitna bitka je popolnoma uspela. Vsi zvezni tajniki so dali natančna navodila za to akcijo. Kjer je manjkalo delovne eile, so večjidel pomagali fašistični vseučlliščniki, ki so prostovoljno sodelovali pri žetvi in mlačvi.
Sile Stranke morajo biti vedno mobilizirane, da ustvarjajo okoli sebe tako pomembne znake življenja režima, ozračje razumevanja in najbolj vzgledne discipline. Bilka za žito se bo nadaljevala z nespremenjeno odločnostjo.
Po Ducejevi izjavi n« sestanku direktorija dne 20. maja se ie izvršilo čiščenje vpisanih v Stranko. Odstranjeni 60 bili vsi tisti, ki so zagrešili pre-
greške, ki niso v skladu s fašistično častjo, ter tisti, ki so pokazali svojo malomarnost in svojo mlačnost. Iz vrst Stranke je bilo odstranjenih 66.066 vpisancev. Akcija pa se previdno in odločno še nadaljuje.
Duce se je pomudil pri nekaterih točkah tajni-kovega poročila in k besedi so se priglasili tudi nekateri člani direktorija. Po raportu šefa glavnega
.. ___
stana milice o bataljonih skvadristov je bila z odobravanjem sprejeta naslednja resolucija:
Nacionalni direktorij PNF ponosno pozdravlja bataljone skvadristov, ki so zahtevali, da se borijo in je bilo njih prošnji ugodeno, dokazujoč s tem ponovno, da je stara garda revolucije s 6vojimi žrtvami in krvjo vedno v prvi črti poleg novega liktorskega rodu in ob vsaki preizkušnji domovine.
—m I 9 OBBBMIi
Novi nemiri v Indiji .
Lisbona, 14. avgusta AS: »Evchange Telegraph* poroča, da so izbruhnili novi neredi v Kalkuti, v Novih Delhih, v Puni in Alabadu. Manifcstanti so si postavili po ulicah barikade. Povsod po Indiji se tudi pomnožujejo sabotaže in v mnogih mestih množica napada policijske stražnice. »Daily Herald« poroča, da so morale vse angleSke trgovske hiSe in industrijska podjetja v Bombayu prenehati z delovanjem. Policija je izgubila oblast v nekaterih mestnih četrtih. Velike aluminijeve tovarne v Kalkuti so prenehale obratovati. V Novih Delhih jc proglašena splošna stavka. Delo po tovarnah in skladiščih počiva.
Velike anglo-ameriške izgube pri Salomonskih otokih
Japonci so potopili 13 angleških in ameriških križark, 9 torpedovk, 3 podmornice in 10 prevoznih ladij,
več drugih vojnih in prevoznih ladij pa so poškodovali
Tokio, 14. avgusta. AS. Japonski glavni stan je izdal naslednje uradno poročilo o dosedanjih anglosaških izgubah v bitki pri Salomonskih otokih: potopljenih je bilo 13 angleških in ameriških križark, 9 torpedovk, 3 podmornice in 10 prevoz-
nih ladij; resno je bila poškodovana 1 križarka, 3 rušilci ter 1 prevozna ladja. Poročilo dodaja, da so japonske izgube malenkostne. Lahko sta bili poškodovani samo 2 križarki, ki pa sta se še naprej borili. 21 japonskih letal 6e ni vrnilo. Ta letala
Boji na kavkaškem področju
Letalski napadi na črnomorska pristanišča — Včeraj je bilo sestreljenih
125 sovjetskih strojev
Hitlerjev glavni stan, 14. avgusta: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V kavkaškem področju nudi sovražnik, izrabljajoč za obrambo posebno prikladno gorato ozemlje, žilav odpor za kritje svojega umika na pomorski poti iz severnih kavkaških pristanišč. Napad nemških čet kljub temu dobro napreduje. Na nekem mestu so bile slabše sovražne sile odrezane od svojih zvez in razpršene.
Nemško letalstvo je ponovno učinkovito bombardiralo pristanišča na črnomorski obali. Pri tem sta bili dve večji prevozni ladji z bombami poškodovani. V noči na 10. avgust je neka nemška podmornica potopila 4000 tonsko prevozno ladjo pred pristaniščem Tuapse.
Pri poskiišencm napadu na neko nemško le-tališčo v donskein kolenu so lovska letala s protiletalskim topništvom skoraj popolnoma uničila skupino sovražnih letal. Od 45 napada-jočih letal jih je bilo 35 sestreljenih.
Pri Voronežu so se izjalovili ponovni boljševiški razbremenilni napadi. V trdih bojih jo bilo uničenih 56 tankov.
Vzhodno od V j a z ni e in pri R ž e v u so bili v srditih bojih močni sovražni napadi deloma v protinapadu ustavljeni in pri tem je bilo pokončanih 70 tankov; 36 jih je uničilo topništvo.
Vzhodno od 11 m e ii s k e g a jezera in na
bojišču pri Volli o vn so ob žilavem odporu nemških čet izpodlcteli sovražni napadi.
Na skrajnem severu so so z uspehom nadaljevali letalski napadi na neko sovjetsko letalsko oporišče v zal mi Kola. Finsko letalstvo je v zračnih bojih sestrelilo 6 sovražnih letal. Poleg tega je bilo na vzhodnem bojišču včeraj sestreljenih skupno 125 sovjetskih strojev. Pogrešanih je 0 lastnih letal.
Kakor je bilo že povedano v posebnem vojnem poročilu, so nemške in italijanske letalske in pomorske sile razbilo in po večini uničile močno
so se vrgla na sovražne ladje s svojimi bombami vred. Med potopljenimi sovražnimi križarkami je ameriška 10.000 tonska križarka vrste »\Vichilar, 5 težkih ameriških križark vrste »Astoriar, 2 angleški križarki vrste »Australiat in 1 lahka angleška križarka vrste »Achillesc.
sovražno spremljavo. 0 končnem uspehu tega mogočnega boja bo izdano posebno poročilo.
Nekaj angleških letal jo izvedlo včeraj iz velike višine molilne napade na severno nemško obalo in na zahodno N e m č i j o.
Dnevni napadi lahkih nemških bojnih letni so povzročili obsežna razdejanja in požare nn vojaško važnih napravah južne angleške obale. Poleg tega je bil južno od Da rt in ou-tha potopljen en angleški torpedni čoln ter neka večja ladja.
Preteklo noč je bilo mesto Norwich napadeno z razdiralnimi in zažigalnimi bombami. Nastali so obsežni požari.
Z viteškim križem železnega križa z meči na hrastovem listu odlikovani nndporočuik Ostermann, kapitan lovskega krdela Trautflot, se po^ 102. letalski zmagi ni vrnil s poleta nn sovražnika. S tem pogumnim častnikom je zgubilo nemško letalstvo enega svojih najsmelejših in najuspešnejših lovskih letalcev.
Potek zmagovite bitke v Sredozemlju
S sredozemskega bojišča. 13. avg. Po nesrečnem iz.jalovljen.ju zadnjega poskusa v juniju, I ko so Angleži skušali izsiliti prehod skozi Sicil-ski kanal, je bila angleška admiraliteta spet prisiljena poskusiti prehod in je uporabila lo pot ogromno spremstvo, obsegajoče razen bojnih ladij, križark in rušilcev kar 4 nosilke letal. Očitno je torej, da so Angleži zaradi prejšnjih izkušenj prišli do odločitve, da ščitijo svoje ladje predvsem pred letalskimi napadi, ki so bili, kakor kaže zgodovina zadnjih angleških konvojev, vedno na
Sredozemskem morju izredno smrlonosni. Toda tudi ta zadnji in obupni poizkus so letalsko-po-morske sile Osi preprečile, delujoče v tesnem sodelovanju proti močnim sovražnim skupinam.
I)ne 10. avgusta, brž ko so bila odkrita prva gibanja nasprotnika, so bile izvedeno vse priprave strateškega in taktičnega značaja. Tako je ob zori dne 11. avgusta v vzhodnem Sredozemskem morju neka naša podmornica izvedla prvi napad in zadela z d verna torpedoma neko nedoločeno (Nadaljevanje na 2. strani spodaj.)
Duce - neutrudljivi graditelj Imperija
Italija je postala najmočnejša balkanska sila
Zagreb, 14. avgusta. AS. »Deutsche Zeitung in Croatien« je objavil komentar k Ducejevemu govoru v Goriziji, v katerem piše med drugim: Duce ni le gonilna sila italijanskega življenja, ki določa cilje in obseg delovanja svojega naroda, marveč tudi neutrudljivi graditelj Imperija, ki ho moi»očno prispeval k uresničitvi novega reda v Evrope. Kakor so ustanovitelji in pionirji starega rimskega imperija z. mečem določali konce novih mejil, ki so se z roko v roki širile z napredujočo civilizacijo ia kulturo, tako Dure prinaša svojo grandiozno osebnost in moč svoje železne volje v nova sredi-
šča, kjer moč italijanskega Imperija rodi nove in rodovitne sadove. Ko je sprejel Duce i>oro6ilo poveljnikov italijanskih Oboroženih sil v Sloveniji in v Dalmaziji ter jim dal točna navodila — piše list — je imel nato v Goriziji svoj govor, ki ga list tudi navaja in poudarja, da druga fronta ne bo imela nobenega uspeha ne v Evropi in ne drugje. List zaključuje takole: Izbira kraja, ki se nahaja točno na križišču osnih sil, iz katerega je bil izgovorjen ta govor, je zelo značilen, ker kaže, da je Italija postala najmočnejša balkanska sila.<
Obupen položaj v Stalingradu
Mesto je napadlo 1000 nemških letal
Bern, 14. avguota. AS. Preko Ankare se je izvedelo, da je položaj Stalingrada iz dneva v dan slabši. Mestne ulice so natrpane z begunci. Med prebivalstvom vlada lakota. Malenkost razpoložljivega kruha ne krije niti najmanjših potreb. Mesa in zelenjave že nekaj tednov niso videli v mestu. Med civilnim prebivalstvom število smrtnih slučajev izredno narašča. Pri otrokih je umrljivost dosegla ?>8 ofl-iotkov. Pri postaji Koteljnikovo so policijski agenti s strojnicami streljali na ljudstvo. Število mrtvih in ranjenih je veliko.
Dopisnik '•United Prossa« poroča iz Moskve, da zavzema bitka za Stalingrad ogromni obseg.
Nemško poveljstvo je vrglo v boj vse razpoložljive rezerve južno od Klockaje in pri Koteljnikovem, hoteč izsiliti naglo odločitev. Ruski položaj je na tem bojišču zelo zamotan, ker nimajo prometnih zvez za dovoz vojaštva in orožja. Nemške motorizirane edinice lahko razvijejo vso svojo silo na tej brezkončni planjavi. Iz Stalingrada prihajajo sovjetski tanki neposredno iz tovarn, kar je znak. da so v bližini tovarne za tanke. Sovjetski list »Pravda« piše, da deluje v zaledju za sovjetskimi bojnimi črtami mnogo nemških padalcev. Stalingrad je stalno izpostavljen nemškim letalskim napadom. Pred nekaj dnevi je mesto napadlo tisoč letal.
Nov turški zunanji minister
Ankara, 14. avgusta. AS. Uradno poročajo, da je bil glavni tajnik v zunanjem ministrstvu, Nu-man Menemendzoglu, ki je bil pred kratkim izvoljen za carigrajskega poslanca, imenovan včeraj za zunajega ministra turške republiko.
Anglija žrtvovala baltske države
Rim, 14. avgusta AS: V Londonu so objavili seznam diplomatov, akredit:ranih pri angleški vladi. Med njimi manjkajo diplomati baltskih držav, ki so jih torej v Angliji žrtvovali Stalinu na ljubo in s tem uradno priznali vključitev teh držav v sestav Sovjetske zveze.
Visoki Komisar je predsedoval seji odbora za prehrano
GOSPODARSTVO Gospodarska reja koz
Koza je krava malega človeka in skromnim družinam res mnogo koristi s svojim redilnim in okusnim mlekom. Poleg tega daje še meso, kožo, gnoj in vrže vsako leto enega ali več kazličkov. Dandanes, ko vsaka družina skuša storiti čim več za samo preskrlK) z najpotrebnejšimi živili, jo tudi v Ljubljani med malimi rejci zanimanje za rejo koz naraslo. To dokazuje na eni strani, da so dosegli kozliči razmeroma lepe cene in da so prav cene za koze mlekarice znatne. Prav po teh je tudi veliko |>ovpraevanje. Marsikdo bi si tudi omislil kozo, ziasti če ima majhne otroke, saj bi mu mleko nad vse prav prišlo. Boji so pa 6itnosti in težav, saj se na rejo koz ne spozna. Zato noče tvegati, da bi mu morda lio-lezen ali kaka draga nesreča pobrala kozo, v katero jo vložil znaten kapital. Pa ne samo 1k>-lezen, tudi napačno ravnanje s kozo tej lahko škoduje ali vsaj zmanjša vsakodnevno mleko, ki bi ga koza sicer dajala. Ker doslej nismo imeli posebnega priročnika za gospodarsko rejo koz, ie bilo le malo novincev toliko pogumnih, da so se kozjereje lotili. Zato zasluži vso pohvalo »Zveza jjruštev »Mali gospodar« v Ljubljani, ki je te dni izdala lično brošuro o gospodarski reji koz, ki jo jo spisal Franc Krištof. Brošura obsega 56 strani in obravnava izbero kozjih pasem, dalje vse o krmljenju in oskrbovanju, o paši, o razvadah in napakah koz. Posebej je obdelan hlevček za kozo. Precej prostora je posvečenega molži koze in lastnostim kozjega mleka ter njegovi uporabi. Celo izdelovanje kozjega sira in pripravljanja jogurta je obdelano. Seveda ne manjka poglavja o kozjem mesu ln koži. Obširno so obdelane najvažnejše bolezni koz in vso, kar je v zvezi z mladim zarodom. Knjiga je prav lična in bogato ilustrirani, tako da bo slehernemu rejcu koz 6lalni svetovalec.
Naša produkcija keramičnih predmetov. V
Ljubljanski pokrajini imamo eno edino tovarno za izdelovanje keramičnih predmetov. To je tovarna keramika in šamotnih peči J. Klemenčič v Novem
mestu, ki uporablja za izdelovanje svojih predmetov šamotno glino izborne kakovosti, ki jo pridobiva v lastnem rudniku blizu Novega mesta. Ta material in pa nov postopek pri mešanju surovin in pri žganju, kar vse je plod dolgotrajnega poskušanja, je tovarni omogočil izdelovanje prvovrstnega Samotnega materiala od opek do plošč najrazličnejših oblik. Tovarna je svoje tovrstne izdelke dala preizkusiti Zavodu za tehnično mehaniko in preiskavo materiala na univerzi v Ljubljani, ki je ugotovil, da znaša odpornost novomeške šamotne opeke v žaru SK 31 — 1690°, tlačna trdnost pa 226 kg/m*. Pomembnost novomeške šamotne opeke in šamotnih plošč je v tem, da služi kot izborno obložno sredstvo železnih predmetov, ki so izpostavljeni visoki temperaturi, in jih tako obvaruje prehitre porabe. Ker je tovarna šamotne opeke v Novem mestu edino tovrstno podjetje v Ljubljanski pokrajini, so izdelki v primeri z inozemskimi tudi cenejši, ker so prihranjeni stroški za carino in dolgi prevoz.
*
TTrvatska bo raiširila železniško omrežje. V
zadnjem času so se nn Hrvatskem začela obsežna modernizacijska dela na železniških progah. Tako bodo položili dragi tir ob glavni progi, ki vodi iz Zagreba proti severozahodu ob Savi. Dalje gradijo progo Baljanluka—Ukrina. Glavna in najbolj zamudna dela na progi iz Vrbovskega proti Črnomlju so tudi že končana. V kratkem bodo začeli graditi železniško zvezo Kokučani—Banjaluka. V bližnji bodočnosti bodo prišle na vrsto železniške proge, katere ikhio v kratkem začeli trasirati, in sicer: 1'litvice—Sonj, Žepce—Sarajevo, Tesanj—Je-lah, Golubovac—Zlatar, Banova .laruga—Garešnica, Brčko—Tuzla. V Vrapču pri Zagrebu bodo zgradili velik nov tovorni kolodvor. Poleg tega so začeli z gradbenimi predpripravami za zgraditev železniških mostov in sirer štiri na progi Karlovac — Bihafi, enega na progi Metkovič—Ploča in dveh na progi Banjaluka—Ukrina. Nova železniška postajna poslopja, odnosno razširjeno postaje in popravljena poslopja dobe naslednje postaje: Za-prešič, Savski marof, Kutina, Oštarije, Lepoglava, Brod, Borovgaj, Nova Gradiška, Dragalič, Božjako-vina. Bjelovar. Poljana, Dugo selo, Zabok, Krapin-sko Toplice, Sesvete, Stubičke Toplice, Varaždin in Zagreb,
(Nadaljevanje s 1. strani)
sovražno edinico. Kasneje je bila z mojstrskim udarcem ladijskega i>oročiiika Kosenbauina potopljena nosilka letal >Eagle«.
Medtem je velika angleška skupina, ki je kljub tej izgubi razpolagala še s 3 nosilkami letal, nadaljevala pot proti vzhodu, razdeljena na več skupin, ki so napredovale v neznatnih razdaljah. Na večer, ko so se edinice nahajale 33 stopinj severno širine in 4 stopinje vzhodne dolžine, so utrpele prvo serijo napadov po nemških bombnikih in torpednih ietalih, ki so zadela 1 nosilko letal s 1000-tonsko bombo, velik parnik pa je bil z bombo v polno zadet, ter so zažgala neko nedoločeno edinico in zadela s torpedom 1 križarko.
Zvečer dne 11. t. m. in v noči na 12. je skušal sovražnik s j>onovniini letalskimi napadi na naša oporišča na kakšen način ovirati našo akcijo ter zmanjšati učinkovitost naših letalskih sil. Kljub temu so ob zori dne 12. avgusta naši izvidniki spet dobili stik s konvojem, ki je bil ob 10. uri celo fotografiran, ko se je nahajal kakih 50 milj severnovzhodno od La Galite. Ko je zapustil Gibraltar, je bil konvoj sestavljen iz nad 20 trgovinskih parnikov, katere so spremljale 3 bojne ladje, od teh 2 tipa »Nelson«, 4 nosilke letal (»Eagle«, 1 razreda »Furious«, 1 ameriška razreda »York Towne« in četrta končno razreda »Illustrious«), številnih križark, od teh 3 tipa SouthamptoiK, tipa »Ditoc 2 tipa »Arethusa» in 1 tipa »Kairo«, nadalje iz več desetin rušilcev in številnih manjših edinic.
Po tej zadnji izsleditvi jo letalstvo stopilo v celoti v napad. Prvi val je bil sestavljen iz bombnikov in strmoglavcev, ki so jih ščitile močne skupine lovcev. Ob 13. uri je drugi val torpednih letal bombnikov, ki so jih tudi ščitili lovci, ponovil napad. Uspehi teh prvih skupin so bili: torpedna letala so potopila 2 parnika in 1 ruši-lec ter razen toga zadela 1 trojno ladjo, 3 križarko ali veliko rušile ter 2 parnika. Bombniki so zadeli 1 nosilko letal in 1 križarko ali velik rušilec, V borbi z nasprotnimi l,ovci, ki so odleteli z nosilk letal, je našim letalom uspelo sestreliti 17 nasprotnih letal. Tretji val napada so izvedla ob 17. uri letala, ki »o so dvignila /. oporišč v Sardiniji. Napadalna letala, ki so jih spremljali lovci, so zadela z bombami 1 parnik.
Zaradi izgub ter ponavljajočih se silnih le-
V Vladni palači je bila seja odbora za določitev razdeljevanja, preskrl»o in določanje cen, kateri je predsedoval Visoki Komisar.
Po navodilih, ki jih je dal Eksc. Grazioli na zadnji seji o razdeljevanju premoga, je bil pregledan problem proizvodnje, razdeljevanja in cen drv za kurjavo.
Po poročilu Poveljnika Gozdne Milice, so posamezni predstavniki raznih oddelkov povzeli besedo. Visoki Komisar je nato dal točna navodila, katerih naj so držijo in določil nadaljne ukrepe, ki zadevajo preskrlio.
Nato je odbor pregledal še drugo zadeve, ki so bile na dnevnem redu in predvsem ceno opeki, masti in delovne ure trgovin, kakor tudi or-
ganiziranje središč za nahiranje pridelkov, v prvi vrsti najbolj poi-ebnih živil na periferiji mesta.
Dar Slovenca Fašističnemu Dopolavoru
Neki Slovenec, ki tuli solidarnost in hvaležnost nasproti italijanskim in fašističnim oblastem, je poslal Zveznemu tajniku znesek 200 lir, ki naj gre o korist Fašističnemu Dopolavoru.
Podčrlavamo to geslo simpatije, ki kaže razumevanje in ki se, kar naravnost povedano, lahko šteje v čast zdravemu delu prebivalstva.
Najmlajša župnijska cerkev sv. Roka v Dravljah
Jutri praznuje duhovnijska cerkev sv. Roka v Dravljah prvikrat kot župnijska cerkev god in praznik svojega zavetnika, kamor Ljubljančani vsako leto kaj radi romajo.
Izmed šib božjih je bila v prejšnjih časih v naših krajih najstrašnejša kuga. Pod to besedo so tedaj označevali razne bolezni, ki jih danes strogo ločimo. Najhujša je bila kuga z oteklinami in črnimi pegami po koži, ki so ji rekali tudi »črna smrt«. Nekateri oboleli so se krvavo potili, drugim so otekle noge in odgnile, a marsikdo je le hudo kihnil in že je bil mrtev. Od takrat se je ohranila še doslej navada, da pravimo, če kdo kihne, »Bog pomagaj!« Meso je kipelo kakor kvas in širilo grozen smrad: odtod tudi prislovica: »Smrdi kot kuga<. Da pri takem bolniku ali mrliču ni mogel nihče zdržati in da zavoljo tega ni bilo zlahka dobiti človeka, ki bi hotel pokopati take nesrečneže, je umevno. Z dolgim drogom, ki je imel na koncu železen kaveljc, se je približal hiši, v kateri je umrl okuženec, ga potegnil iz nje ter ga povlekel v jamo, izkopano nalašč za kužne mrtvec«. Te jame, ki so bile precej oddaljene od človeških bivališč, so polagali po več mrličev, ki so jih še potresli z živim apnom, preden so jih zagrebli. Na takem grobišču stoji cerkev sv. Roka v Dravljah. Grobišča te vrste so bila povsod zunaj vasi, zakaj na pokopališča, ponajveč okoli cerkev, niso smeli pokopavati onih za kugo umrlih. Zato vidimo še dandanes tu pa tam znamenja, postavljena marsikje v spomin nesrečnim žrtvam kuge.
Za časa naših prednikov se je pojavila kuga prav pogosto. Valvazor trdi, da je razsajala pri nas že leta 792. ter ga je leta 1006. pobrala v Ljubljani in najbrž tudi v njeni okolici dvanajst tisoč ljudi. Leta 1563. je morila po Ljubljani tako hudo, da so bila celo tedanja oblastva prisiljena zapustiti svoj stalni sedež in se preseliti v Kamnik.
Prav nenavadno hudo se je bila razpasla kuga v letih 1598 in 1599. K nam jo je bil zanesel neki dijak iz Koroškega. A najhuje je napadla strašna morilka v letih 1644 in 1645 Ljubljano in v njeni okolici Dravlje, kjer si je poiskalo zavetje pred njo tudi mnogo meščanov in kamor jo je zanesel nekdo s predivom.
Ob tistem času je bil pri stolnici v Ljubljani kanonik Marko Dolinar. Meseca januarja leta 1646. se je odločil pomagati okužencem v Dravljah in jim nuditi dušno pomoč. Stolnemu kapitlju, ki je z veseljem skrejel njegovo ponudbo, je stavil naslednje pogoje:
1. Zunaj Ljubljane v smeri proti Dravljam naj dobi hišico zase, za slugo in za pomožnega duhovnika. 2. Ponudba bodi le začasna: za St. Vid naj se imenuje kmalu nov župnik namesto prejšnjega, umrlega za kugo. 3. Ko se vrne iz Dravelj, naj se mu da za čas karantene čedno stanovanje. 4. Poskrbi naj se spovednik, če bi sam obolel.
Koliko časa je divjala kuga v Dravljah in kako dolgo je tam vztrajal požrtvovalni dušni pastir s svojim pomočnikom Andrejem Žlebnikom sicer natančno ne vemo, vendar pa se skoraj more reči, da je opravljal človekoljubni posel v okuženem kraju vsaj tri mesece. Dfllinar, ki je bil imenovan leta 1651. za stolnega dekana ter je postal tri leta pozneje stolni prošt, je umrl 1. januarja 1657. Žlebniku pa je bila podeljena župnija v Št. Vidu nad Ljubljano.
Ko se je vrnil Dolinar v Ljubljano, je jel navduševati prebivalstvo in mu priporočati, naj se zahvali sv. Roku za obilno pomoč s tem, da mu zgradi v Dravljah cerkev v počastitev. Ker je imelo zbiranje milih darov za uresničenje Dolinarjeve zamisli zadosten uspeh, se je odločil stolni ka-pitelj ljubljanski za to, da je odstopil svoj travnik za postavitev cerkve, ki so jo pričeli nato res zidati leta 1646. Nova cerkev je bila še manjša od sedanje in je imela samo oltarja sv. Roka in Marije vnebovzete. Danes so tu trije leseni oltarji, katere je izdelal Matej Tome, podobar iz Št. Vida nad Ljubljano.
Nekdaj je hodila iz Ljubljane vsako leto na sv. Roka dan procesija, ki se je je udeleževal stolni kapitelj s proštom, svetnimi duhovniki in redovniki. Procesija se je vila od stolnice do Dravelj.
Glavni cerkveni shod je dandanes v Dravljah na dan sv. Roka, to je 16. avgusta, Prično pa se cerkvene slovesnosti že na Veliki Šmaren popoldne. V nedeljo, ki sledi godu sv. Roka, je v Dravljah cerkveno žegnanje.	A. P.
Ljubljanska realka obstoji že devetdeset let
talskih napadov je bil sovražni konvoj razklan in se je pričel razprševati. Nekaj hudo poškodovanih edinic se je obrnilo na svoji poti, dočim so druge, porazdeljene v več skupin, nadaljevale pot proti Sicilskemu kanalu. Tedaj so izvedle četrti napad mešane skupine bombnikov in torpednih letal. Pri tem izredno hudem napadu je bil zadet z bombami trgovski parnik, ki je takoj eksplodiral, zadetih pa je bilo z bombami še 6 na-daljnih parnikov. Torpedna letala so z dvema ali tremi torpedi potopila 1 križarko in poškodovala s torpedi nadaljnja 2 parnika. Spremljajoči lovci so bili v borbi z nasprotnimi letali iu so jih 8 sestrelili.	y
V teku 12. t. m. je nemško letalstvo učinkovito sodelovalo v akcijah z dvema močnima napadoma. V prvem napadu so bili s številnimi bombami zadeti 1 križarka in 2 parnika. V drugem napadu so nemška letala potopila 4 parnike ter so z bombami in torpedi poškodovala nadaljne štiri. V celoti je bilo v teku zmagovitega dneva sestreljenih 32 nasprotnih letal. V svojem junaškem ofenzivnem zaletu se 13 naših posadk ni vrnilo na oporišče. Nastop maloštevilnim sovražnim edlnicain, ki skušajo doseči otok Malto, je še v toku. Vodi ga naše letalstvo.
Berlin, 14. avgusta. AS. Listi z velikimi naslovi objavljajo italijansko in'nemško izredno vojno poročilo o izgubah angleško-aineriškega konvoja, ki je skušal peljati skozi Sredozemsko morje. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše: Dva meseca sta preteklo od zadnjega po&kusa, ki je veljal Angleže izgubo 111.000 ton trgovskega ladjevja in 7 vojnih ladij. Dejstvo, da so morali tvegati zopet 21 prevoznih in 25 vojnih ladij navzlic porazu pred dvema mesecema dokaz-uje, da je v Egiptu položaj težak lin da tam ne morejo čnkati na pomoč, ki bi prišla šele po dolgi poti okoli rtiča Dobre nade. »Borsen Zeitung« poudarja, da je bila tudi ta nova osna zmaga dosežena s pomočjo popolnega sodelovanja med letalski.mil in pomorskimi silami. Od Sardinije do Aleksandrije — piše »Z\volf Uhr Blat t« — torej 2500 km je ta konvoj Izpostavljen neprestanim napadom osnih sil in stoji pred popolno katastrofo. Da bi pridobili 30 dni na času, so Angleži tvegali velik konvoj skozi Sredozemlje, zato pa so izgubili žc veliko število trgovskih in vojnih ladij, še več pa jih bodo brez dvoma zgubili, kajti osne podmornice iu osna letala šo niso spregovorila zadnie beseda.
Ljubljana, avgusta.
Dne 1. sepetmbra letos bo minulo 90 let, odkar obstoji eden naših največjih in najstarejših srednješolskih zavodov — ljubljanska realka. Iz tega zavoda je izšlo že toliko naših pomembnih mož ter je ta zavod dal toliko izobražencev, da vsekakor zasluži, da se ga vsaj javnost dostojno spomni, zakaj zaradi vojne zavod najbrž ne bo 6lavil s posebnimi slovesnostmi tega pomembnega jubileja.
Ta zavod je ustanovilo s posebnim pismom dunajsko prosvetno ministrstvo dne 12. julija 1852. Zavod seveda tedaj še ni imel lastnega poslopja, pač pa je knezoškof Wolf tedaj dovolil za nižjo realko posebne prostore v starem licejskem poslopju na Vodnikovem trgu, kjer so bili poprej bogoslovci. Mestna občina je dovolila 2000 goldinarjev za nabavo šolskih učil ter se obvezala, da bo redno plačevala šolske potrebščine. Prvi začasni ravnatelj novoustanovljene realke Je bil žup-ni upravitelj v Vodicah Mihael Peternel, zaslužen slovenski šolnik, po katerem je bila dolgo časa imenovana tudi ulica za sedanjo univerzo, ki vodi od Gosposke ulice do Vegove ulice. Sedanji rod je to imenovanje že pozabil, dasi bi Peternel zaslužil, da se ulica poimenuje po njem. Leta 1852. je bil sestavljen kolikor toliko tudi ves učiteljski zbor, v katerem so bili 6koraj sami Slovenci.
Prvi ravnatelj je bil zaprisežen dne 1. septembra 1852 po državnem namestniku grofu Gustavu Chorinskem in od tedaj dalje moremo smatrati, da imamo v Ljubljani realko. Slovesna otvoritev je bila dno 4. oktobra istega leta v navzočnosti državnega namestnika. Slavnostni govor je imel ravnatelj Peternel, v katerem je opozarjal mladino, da hoče novi zavod vzgajali izobražene može, ki bodo zlasti svoje moči in znanje posvetili prirodo-slovnim znanostim, kakor so to delali že veliki možje, ki jih je dala dežela Kranjska, kakor Valvazor, Vega, Schijnleben, Herberetein, Linhart in drugi, dalje goreča misionarja in odkrivatelja tujih dežel Baraga in Knoblehar itd.
V prvi razred so se vpisali 204 dijaki, od tedaj pa je ta zavod 6talno rastel ter 6e razcvital. Leta 1860. je bila realka spremenjena v višjo realko s sedmimi razredi. Matura na realki je postala enakovredna gimnazijski ter se je mogel abiturient takoj vpisali potem na tehnično fakulteto; pri vstopu na druge fakultete pa Je moral delati dodatni izpit iz latinščine. Peternel je uvedel za slovenske dijake tudi pouk verouka v nižjih razredih v slovenskem jeziku in slovenščino kot učni predmet, za nemške dijake pa slovenščino kot neobvezni učni predmet.
Peternel je vodil realko sicer le do leta 1861., pa je le postavil trdne temelje za nadaljnji razvoj zavoda. Sledili so mu ravnatelji Schendar, Schrey in Čeh Mrhal, ki Je dvajset let vodil realko. Nadaljnji ravnatelji so bili Junowicz, še živeči Swo-boda, Cora (le eno leto ined vojno), po svetovni vojni pa Slovenci Tavčar (znani stenograf) in Mazi, znani pisatelj učnih knjig za geometrijo.
Ko je leta 1870. praznovala bivša Kranjska hranilnica 50 letnico svojega obstoja, je sklenila, da ob tej priliki zgradi za realko moderno šolsko poslopje. Načrti so bili vloženi leta 1871., stvar pa se Je nekoliko zavlekla, tako da je bilo novo poslopje, za tedanje čase naravnost moderno in razkošno, sezidano in izročeno uporabi dne 14. oktobra 1874 ob navzočnosti tedanjega prosvetnega ministra dr. Slreniayra in pa seveda vseh ljubljanskih odličnikov.
Po prvi svetovni Vojni Je doživela ljubljanska realka nov razmah. Še dolgo vrsto let je imela izključno realčno razrede, končno pa so je pred nekaj leti v splošno zadovoljstvo staršev in učencev spremenila y realno gimnazijo, toda tudi z reali-
nimi paralelkami, tako da imajo učenci po dovršenem četrtem razredu največjo možnost izbire, kaj naj študirajo in za kakšno vrste poklice se naj odločijo. Sedanji ravnatelj prve državne realne gimnazije, kakor se zavod sedaj imenuje, je dr. Karel Capuder, odličen naš zgodovinar.
Dolga je vrsta inženirjev, komercialistov, pa tudi filozofov in celo juristov, ki 60 izšli iz tega zavoda. Eden najbolj znanih učencev tega zavoda je na primer bil Ivan Cankar, pa tudi mnogo drugih slovenskih leposlovcev, zlasti mlajših (Srečko Kosovel), je študiralo na tem zavodu, zlasti tudi mnogo likovnih umetnikov. Med znanstveniki pa je na primer bil eden najuglednejših učencev tega zavoda sedanji predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Milan Vidmar.
Temu uglednemu zavodu želimo še nadaljnji krasen razvoi v dobro naše učeče se mladine in ljudstva!
Hud naliv nad Ljubljano
V primernih ritmih se avgusta vrstijo vremenski pojavi, dež in vročina. Od 8. avgusta, ko je bilo doseženo najvišje barometrsko stanje in zaznamovan zelo nizek jutranji temperaturni minimum, je začel zračni pritisk po-nehavati, jutranja temperatura pa se je nasprotno od dne do dne stopnjevala. V sredo je bil dosežen tudi izreden dnevni maksimum temperature, saj je toplomer v senci zaznamoval +28.4° C. Bilo je včeraj izredno vroče, nastopila je prava avgustovska vročina. Živahno je bilo na raznih prostih kopališčih, zlasti ob Ljubljanici in tam v Koleziji. Vse, mlado in staro se je sončilo.
Davi, v četrtek zjutraj ni bilo na Barju običajne nizke megle. Lahne meglice so se podile le tu in tam proti Krimu, ki je bil zgodaj zjutraj obdan s tenkim, sivkastim pajčo-lanom, kar je vedno znak, da se bo vreme kmalu spremenilo in da bo že čez nekaj ur začelo deževati. Bilo je drugače zjutraj sila soparno in temperaturni minimum je znašal + 14° C, bila pa je to drugače najvišja jutranja temperatura od 8. avgusta naprej. Barometer je padel na 760.8 mm.
Ze okoli 8 so po mestu padle prve redke kapljice. Ljudje so hitro začeli razpenjati dežnike in naglili korakov hiteli v svoje urade in po svojih dnevnih poslih. Nekateri so se nadejali, da se bo nevihta razpršila in da ne bo nič hudega. Okoli 9 dopoldne sta nad mesto od zapadne strani pridrveli dve plasti oblakov. Prva, v višini kakih 800 do 1000 m, je bila temnosivkasta in zelo raztegnjena in raz-cefrana. Druga nad njo, nekaj sto metrov višja, je bila kopičasta in belkasta. Prihod oblakov je na gorenjski strani napovedal najprej vijoličasto barvan in dolg blisk, kmalu nato je začelo grmeti. Oblaki so se podili tja proti kamniški strani. Ni trajalo dolgo od prvega bliska in že se je okoli 9."50 vlila nad mestom in okolico silovita ploho. Trajala je dobrih 10 minut. Pred silnim nalivom je vse jadrno drvelo v zavetja in pod streho. Ceste in ulice so sc spraznile. In kmalu so se začele spuščati v kanale in po njih v Ljubljanico zelo umazane vodne mase. Ljubljanica, še nekaj minut poprej zelenkasto čista, je bila mahoma vsa črno umazana. Po nalivu je nastopilo prav hladno vreme. Ploha jc drugače namesto cestnih sna-žilcev prav dobro izprala vse ccste in ulice.
AH si se že naročil nn najboljši tednik »Domoljub«?
^bho&JM, stovice
Koledar
Sobota, 15. avgusta: Vnebovzetje Marijino; Tarzicij, mučenec; Alipij, škof; Arnulf, škof; Jedert, devica in opatica.
Nedelja, 16. avgusta: Marijin oče Joahim; Rok, spoznavalec; Serena, sveta žena; Tit, mučenec.
Ponedeljek, 17. avgusta: Hiacint, spoznavalec; Julijana, mučenica; Mamut, mučenec; Mi-ron, mučenec; Straton, mučenec.
Torek, 18. avgusta: Helena, cesarica in vdova; Agapit, mučenec; Klara, devica; Krisp, spoznavalec; Flor, mučenec; Serapijon, mučenec,
Novi grobovi
■+■ V Ljubljani je umrl gospod Ivan šegntin, čevljarski mojster. Pogreb bo v soboto, 15. avg. oh 4 popoldne z Zal, kapela sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomini Žalujočim naše sožaljel
50 let poje v časi božjo
Pred 50 leti, 18. avgusta 1892, je bila 16 letna Rezika Črnetova sprejeta v cerkveni pevski zbor pri Sv. Jakobu v Ljubljani in v tem zboru še vedno poje kot altistinja. Koliko lepih spominov jo veže na ta dolga leta! Sprejel jo je v pevski zbor rajni šolski upravitelj Leopold Belar. Za njim je vodil zbor prof. Gerbič. Oba sta že na drugem svetu. Nepozabni g. prelat Janez Rozman, sam dober pevec, je bil ponosen na pevski zbor. Rezika ve mnogo povedati o pevcih in pevkah teh let. Spominja se pevk: Drašlerjeve, Bohmovih sestra, Hribarjeve, g. Gerbičeve in hčere, pevcev Po-gačnik-Navala, Ivana Trtnika, Betetta in drugih.
Jubilantinji čestitamo, ker je malo kateri pevki usojeno 50 let prepevati Bogu v čast pri isti
cerkvi in istem zboru. Bog jo živi!
*
—	Deževno vreme. Dobrih pet dni je trajalo lepo in sončno vreme. V četrtek zjutraj se je nato preobrnilo in nastopila je sedaj v avgustu druga deževna doba, ki bo kratkotrajna. V sredo je bila dosežena najvišja dnevna temperatura s +28.4°C, v četrtek zjutraj je bil zaznamovan v Ljubljani tudi visok jutranji minimum, namreč +14° C, ko je bilo 8. t. m. najnižje toplotno stanje +8.9° C. V četrtek zjutraj je bilo sila soparno. Kmalu nato se je močno zooblačilo. Ob 9.30 v četrtek je pridrvela nad Ljubljano silna ploha, ki je trajala dobrih 10 minut. Nato se je nekoliko zjasnilo in celo posijalo sonce. Ponoči, zalsti od 20 naprej do petka zjutraj je močno deževalo. Bila je huda nočna nevihta. V času od četrtka zjutraj do petka zjutraj je padlo v Ljubljani do 20.7 mm dežju. Barometer se sedaj počasi dviga. Napovedujejo, da bo v kratkem Jepo vreme.
—	Strojepisni tečaji — novi — prično 18. avgusta. Pouk po desetprstni metodi. Največja moderna strojepisnica. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christo-fov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
—	Šivilje vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. avgusta t. 1. ob 10 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstr., soba št. 5. Na dnevnem redu sestanka je razgovor o aktuelnih vprašanjih iz te stroke. Pokrajinski sindikat delojemalcev oblačilne stroke — skupina šivilj.
—	Kitajsko zelje se je udomačilo. Med raznimi novimi vrstami sočivja, ki so se že pričele pri nas uvajati, spada tudi kitajsko zelje, ki ga Ljubljančani prav sedaj sade v znatnih množinah. Kitajsko zelje je namreč zelo pozno, raste celo v snegu in se dolgo ohrani presno, to se pravi, da je vedno sposobno za prikuho, kot prisiljeno zelje in podobno ter ga ni treba ribati. Kitajsko zelje je po okusu slastnejše od našega ohrovta, se dolgo ohrani ter ima to dobro lastnost, da ga moremo saditi tudi po krompirju, medtem, ko je treba druge vrste kapusnic saditi dosti prej. Kitajsko zelje zahteva prav takšno gojitev kakor sleherna druga kapusnica, recimo zelje, ohrovt ali kolerabica.
1 V stolncii bo danes, na praznik Marijinega Vnebovzetja, ob pol desetih škofova pridiga, nato slovesna pontifikalna sv. maša. Stolni zbor bo izvajal Mavovo mašo na čast'sv. Vincenciju.
1 Člane moške in mladeniške kongregacije vljudno vabimo, da se polnoštevilno udeleže proslave današnjega praznika Vnebohoda Marijinega. Zjutraj ob pol sedmih bo sv. maša s skupnim obhajilom, danes popoldne ob šestih pa slovesen shod z darovanjem za namene družbe.
1 Kongregacija gospodičen in kongregacija učiteljic pri sv. Jožefu: V nedeljo, 16. t. m., skupno sv. obhajilo ob polsedmih, v ponedeljek, 17. t. m., ob polsedmih zvečer redni shod. Pridite vse!
1 Šmarne maše na Rakovniku. V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku bo v času šmarnih maš služba božja po sledečem redu: Ob nedeljah in praznikih bodo sv. maše od 6 do 11 vsako uro, ob 6, 8, 9 in 10 s pridigo. Ves čas med sv. mašami bo tudi priložnost za spoved. Popoldanska pobožnost (govor in pete lita-nije) je ob pol 4. Za skupine, ki želijo poromati k Mariji in imeti posebej svojo pobožnost, je cerkev na razpolago od 2 do 3 in od pol 5 do 7. Ves čas šmarnih maš bodo delili pri popoldanski pobožnosti blagoslov Marije Pomočnice. Ob delavnikih se začno sv. maše o pol 6 in se vrstijo do 9, ko se začne zadnja.
1 Danes so trafike zaprte. Udruženje trafikantov sporoča občinstvu, da so danes trafike zaprte. Službo ima skupina III.
1 Velikodušen dar. Gospod Žlajpah Anton je podaril za kirurgično kliniko 300 lir. Najlepša hvala I
1 Živilski trgovci ponovno vljudno prosijo p. n. odjemalce, da ja takoj vzamejo pri svojih trgovcih maslo, da se ne pokvari.
1 Za dijake-inje srednjih in ostalih šol prične 18. avgusta posebni enomesečni strojepisni tečaj. Največja moderna strojepisnica. Vpisovanje dnevno. Učnina nizka. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska c. 15.
1 Ob likvidaciji mestne ženske realne gimnazije yabi ravnateljstvo spodaj navedene, da dvignejo
svoje dokumente vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. Pisarna je v Auerspergovi palači, I. nadstr. (poleg Križanske cerkve): Sandrin Marija, Sedlak Melita, Senica Danica, Scrajnik Suzana, Sever Jelena, Skok Danica, Smole Marija-Amalija, Smole Zlata, Sovine Marija', Stankovič Nada, Stcrnad Ljudmila, Stopar Zdenka, Strle Klotilda, Šeber Ana, Šenica Ivana, Šibic Veronika, Škerjanc Frančiška, Škofic Marija, Škulj Gabrijela, Šlajpah Na-dežda-Majda, Šturm Zofija, Šubert Ana, Tavčar Albina, Tavčar Nedcljka, Tičer Natalija, Tomažič Avgusta, Tomšič Vera, Turk Ivana, Umek Lilija na, Urbane Leonija, Urbančič Marija, Urbas Ire-na-Marija, Urbas Štefanija, Urbič Milena, Vandot Sonja, Vavpotič Ana, Vičar Hedvika, Vičar Tatjana, Vidic Marija, Visenjak Milena, Vizjak Jolanda, Vojnovič Danijela-Zolija, Vrhunc Marija, Vrtačnik Marija, Zajec Slavka, Zakotnik Ivana, Zdravič Marija, Zubalič Draga, Zupančič Albina, Zupančič Marija, Zvezda Ivana, Žencr Ana-Bogomila, Zmavc Olga. Spričevalo trg. tečaja: Blažica Ludovika in Naglič Alojzija.
1 Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Vpis v tečaje, kjer poučujejo gimnazijski profesorji vse predmete trikrat po dve uri tedensko po novih predpisih, traja še nekaj dni. — Učnina nizka. Informacije in vpis pri vodstvu učnih tečajev, Zrinjskega cesta 7, II. nadstropje, dnevno od 8 do 12.
Naročajte II. letnik .Slovenčeve knjižnice
I Popravni izpiti. Strokovni pouk za vse srednješolce. V posebnih tečajih poučujejo profesorji vsak predmet trikrat po dve uri na teden. Učnina nizka. Pri rednem posečanju in vestnem sodelovanju uspeh zajamčen. No odlašajte, vpišite se takoj na poljanski gimnaziji, zdaj Lichten-thurnov zavod, dnevno od 8 do 12.
1 Rzadeljevanje drv je mestni preskrbovalni urad moral ustaviti, ker je bil za nakaznice tako velik naval, da so vsa drva oddana. Zato bodo sedaj drva na mestni pristavi dobili samo tisti, ki imajo nakaznice. V ponedeljek in torek, 17. in 18. t. m., naj torej interesenti za drva ne hodijo v šolo na Graben po nakaznice, ker jih za sedaj nikdo več ne more dobiti. Ker se je Nj. Ekscel. Visoki komisar sam zavzel za čim najbolj ugodno rešitev tega vprašanja, upravičeno upamo, da bo mestni preskrbovalni urad v kratkem spet dobil večjo količino drv za ljubljansko prebivalstvo. Za ta primer je pa mestni preskrbovalni urad že tudi poskrbel za tako razdeljevanje nakaznic, da ne bo več gneče in čakanja. Vse bo seveda o pravem času javljeno. Prebivalstvo naj mirno potrpi in naj se nikakor ne vznemirja, saj nam jamči najnovejša Ducejeva odločitev o preskrbi z drvmi in premogom, da bo s potrebnim kurivom gotovo preskrbljena tudi Ljubljana.
1 Uboga mati, brez vsakega zaslužka, z dvema nepreskrbljenima otrokoma, vljudno prosi dobre ljudi kakršne koli pomoči. Darove sprejema uprava »Slovenca«.
Prijeten detektivski roman
wStEPEC "
naj bere vsaka družina I
1 škatlje za pakete dobite najceneje v kar-tonaži na Emonski cesji 2 (v Jelačinovi hiši).
1 Petkov živilski trg. Zaradi praznika in nedelje je bil petkov živilski trg kljub slabemu vremenu prav živahen in dobro založen z vsemi potrebščinami. Na trgu je bilo v petek precej hrušk, ki so prispele že prejšnji dan iz Gorizijske pokrajine. Jabolk, po katerih sedaj zelo povprašujejo gospodinje, je bilo nekoliko manj. Napovedana je večja pošiljka. Na izbiro je bilo mnogo paradižnikov in paprike.
1 Muhe v živilskih obratih posebno na jesen delajo veliko nadlego, zato je pa mestni fizikat ie od nekdaj zahteval zavarovanje z mrežo ali steklom vseh lahko pokvarljivih živil, predvsem pa onih, ki jih uživamo v neprekuhanem stanju, saj vendar lahko muhe razširijo nevarne nalezljive bolezni. Dosti lastnikov obratovalnic z živili je pa na ta predpis pozabilo, drugi ga pa spet niso mogli dosti upoštevati zaradi pomanjkanja v po-štev prihajajočih priprav. Ljubljanske trgovine imajo pa že tudi mrežice za ta namen ter zato mestni fizikat poziva vse lastnike obratovalnic z živili, naj sedaj nemudoma zavarujejo vsa živila proti muham ter odprta okna zamrežijo z gostimi mrežami, pri vhodih naj pa namestijo proti muham posebne zav.ese, ki so v Ljubljani tudi že naprodaj.
1 Zdravniška dežurna služba. Dne 15. avgusta t. 1. bo od sobote od 8 zjutraj do nedelje do 8 zjutraj opravljala zdravniško dežurno službo ga. dr. Zitko Jožica, Pleteršnikova ul. 13. — Dne 16. avgusta t. 1. od 8 zjutraj do ponedeljka do 8 bo opravljal dežurno zdravniško službo mestni viš. zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova ul. 16.
1 V Ljubljani umrli od 7. do 13. avgusta 1942: Trnovec Terezija, 61 let, vojna vdova, Vidovdan-ska c. 9; Škrjanc Alojzija, 3 tedne, hčerka avto-izvoščka. Cerkvena ul. 11; Rodič Alojzij, 54 let, višji orožni mojster, Vidovdanska c. 9; Prešern Terezija, roj. Zaplotnik, 72 let, posestnica, Lepo-dvorska ul. 35; Cankar Jože, 29 let, železničar, Nove Jarše 49; Detter Ana, roj. Kail, 89 let. Cesta 29. oktobra 1; Lovšin Marija, roj. Lesar, 32 let, žena orožnika v p., Šmartinska c. 64; Gantar Mihael, 72 let, hlapec, Vidovdanska c. 9; Moljk Anion, 87 let, žel. nadsprevodnik v p., Bleiwei-sova c. 82. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Mulej Albina, roj. Globočnik, 44 let, žena posestnika, Lepodvorska ul. 28; Kukman Franc, 85 let, morn. komisar v p., Drenikova ul. 35; Kastelic Jože, 20 let, progovni delavec, Cesta dveh cesarjev 143; Tavželj Alojzij, 31 let, pek. pomočnik, Bohoričeva 11I. 31; Kettner Emilija, roj. For-tuna, 68 let, vdova fin. preglednika, Poljanska c. 16; Naglič Magdalena, 51 let, dninarica, Vidovdanska c. 9.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Sobotn. 15. avgusta ob 17: »Kovarstvo in ljubezen«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Nedelja, 16. avgusta oh 17.30: »Učiteljica«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ponedeljek, 17. avgusta: Zaprto.
RADIO, sobota, 15. avgusta: 7.3(1 Operetna glasba
—	8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 11 Prenos pete maSe iz bnziiike Presv. Ozn. v Firenci — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koneert. mezzosopranistke Vide Rudolfove — 13 Napoved časa
—	Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil £ slovenščini — 13,20 Lepe
pesmi od včeraj in danesl — Orkester vodi dirigent
Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koneert radjskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanoo — Pisana glasba — 14.<5 Poročila v slovenščini — Pokrajinski vestnik — 17 Kafol Kratijo: Domača uporaba sadja — predavanja v slovenščini — 17.10 Nove ploSče Cetra — 17.55 Ga. Hnbjan: Poškodbe, ki zadenejo živčevje — gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba
—	20 Napoved čnsa — Poročila v itali.inničini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Lirična prireditev družbe El AR: »Walkir«, hcsdilo In glasha Kiharda \Vagnerjn — orkester in zbor vodi dirgent Arniando La Rosa Pa-roili. — V odmorih: Predavanje v slovenščini (21.50 pribl.) — Poročila v italijanščini (23.05 pribl).
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v soboto: mr. Leustek. Reslieva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar. Vič. Tr?aSka e. 4*.
—	V nedeljo: mr. Leustek. Reslieva cesta 1: mr. Bahovee, Kongresni tr g 12 in mr. Komotar, Vič. Tržaška cesta 4S. — V ponedeljek: dr. Piceoll. Hlel-weisova cesta fi; mr. Hočevar. CelovSka cesta 62, in mr. Gartus, Moste, ZatoSka cesta 47.

Delavska stanovanja. Kljub vojnim težavam se v štirih različnih delavskih središčih grado stanovanjske hiše za delavske družine. V Descli, kjer obratuje velika cementna tovarna Salona dTsonz.o, je v gradnji 10 stanovanjskih hiš s 60 stanovanji; tu bo nastala prava delavska naselbina z novimi, zdravimi stanovanji. V Goriziji je v delavskem predmestju Straccis v zidavi velika stanovanjska hiša, ki bo imela v pritličju prodajne in obrtne prostore za peka, mesarja, branjev-ko, trafiko, brivca, čevljarja in jestvinarja, v treh nadstropjih bo pa 12 stanovanj. V drugem predelu mesta, v ulici Garzarolli, se zidajo tri hiše za 36 družin. V Corinonsu sta v bližini železniške postaje v delu 2 hiši s 24 stanovanji. 1'relekt, ki so zelo zanima za delavska stanovanja in podpira njih gradnjo, je pretekli teden obiskal in pregledal vsa štiri stavbišča.
Ogenj v cerkvi sv. Ivana. V podružnici je-zuitarske župne cerkve pri sv. Ivanu je v noči od petka na soboto 8. avgusta nastal požar. Goreti je začelo v shrambnem prostoru zraven zakristije, v katerem so bilo razne omare s para-menti in orodje. Okrog treh zjutraj so sosedje zapazili ogenj, ki je že silil skozi streho ropotarnice. Obvestili so takoj ognjegasce, ki so hitro prihiteli na mesto in pričeli z gašenjem. Posrečilo so jim je ogenj omejiti in ga v par urah pogasiti. Ker so postopali zelo previdno in dali takoj vrata in okna odpreti, da je zračni val pregnal dim, so preprečili, da umazane saje niso po-črnile cerkvene notranjščine in niso dragoceno Parolijeve slike v presbiteriju utrpele nikake škode. Tudi večino cerkvene obleke in drugih pritiklin so ognjegasci rešili nedotaknjeno. Ven-
Kdor naroii II. letnik ..Slovenieve knjižnice" bo dobil v dar dve lepi knjigi
dar se škoda ceni na prilično 10 tisoč lir. Kako je požar nastal, ni točno ugotovljeno. Zdi se pa, da ga je povzročila neprevidnost. Prejšnji večer je bil v počastitev prvega petka v cerkvi običajni blagoslov. Najbrže je kak ogorek iz kadilnice padel na leseni pod, ga s počasnim tlenjem užgal in zanetil ogenj.
J Spoidnjaga Jtaj&tfluga
Žetev smrti. V Mariboru je umrl upokojeni stotnik Adolf Vodopivec, star 60 let, ki je svoj čas služil pri nekdanjem avstrijskem 47. polku. Dalje je umrla v Mariboru 79 letna zasebnica Marija Vrečko. V mariborski bolnišnici je umrl 66 letni viničar Rudolf Črepinko. V Podkraju pri Velenju je umrla 82 letna vdova Ana Hudales, na Paki pa 16 letna Jožica Oštir.
Z lestve je padel. Pri popravljanju fasade v nekem mariborskem velepodjetju je padel 39 letni Hubert Sluga iz Studencev pri Mariboru z lestve več metrov globoko in si zadal veliko rano na levem sencu. Obležal je nezavesten. Reševalni avtomobil Rdečega križa ga je prepeljal v bolnišnico.
Nesreče. V nekem mariborskem industrijskem podjetju zaposleni 39 letni tesar Franc Mohorko si je pri delu zlomil nogo. 74 letni Alojzij Tručl iz mariborskega zavetišča za onemogle si je zlomil desno roko. — Kri si je zastrupila Ana Fras iz Maribora, stara 32 let.
Poročili so se v Velenju Alojzij Kranjc in Pavla Kranjc ter Franc Mravljak in Marija Sotler.
J/z JbvaSke.
Prepoved prestopanja dijakov z ene gimnazije na drugo je izdalo ministrstvo ter obonem ukazalo, da je tak prehod dovoljen samo z dovoljenjem ministrstva. Učenec mora pred pričetkom šole vložiti prošnjo na ministrstvo preko svojega ravnatelja, ki potem s svojimi opombami opremi prošnjo in odpošlje ministrstvu. Tako se brez resničnih vzrokov ne bo moglo prehajati iz šole na šolo, kakor dijaki tako radi delajo iz — osebnih razmerij do profesorjev in iz strahu pred neuspehom.
Novi člani hrvatske drame in opere. Letos se je igralski naraščaj zagrebške drame precej izpo-polnilnil, saj so vzeti v kader članav naslednji absolventi zagrebške akademije, ki kažejo velik talent: Marija Crnobori, Mia Oremovič, Jelka Šok-čevič, Marija Mrlič, Smiljka Bogdanovič ter Mladen Šerment, Srgjan Flego Ivo Kraljevič, Branko Mešeg in Pero Budak. Poleg tega gostuje kakor stalni gost prvak osješkega gledališča Amand Allinger, ki je nastopil s Faustom. Nastavljen je tenorist ljubljanske opere Franzl ter altistka Lukrecija Pram-berger, ki je že preje večkrat nastopila v Zagrebu. Pogajanja tečejo tudi za mladi hrvatski pevski talent Srebenko Jurinac.
Hrvatski slikarji na dunajski razstavi vojnih slik. Na razstavi vojnih slik, ki je sedaj na Dunaju, pa je bila preje že v Madridu, Helsinkiju in v Zagrebu nastopajo tudi hrvatski umetniki ter se s tem uvrščajo v red umetnikov prijateljskih držav Osi, ki razstavljajo skupno pod naslovom »Slikarji doživljajo vojsko«. Pozneje se bo ta razstava, na kateri je kakih 30 hrvatskih slik, prenesla v Bukarešto.
Znani hrvatski kulturni delavec in bivši tajnik
Akademije, dober poznavalec zlasti vseh slovanskih književnosti ter sotrudnik tudi slovenskih listov prol. dr. Ivan Esih je postal načelnik v ministrstvu prosvete ter je prevzel posle oddelka za kulturne zveze z inozemstvom in uredništvo Službenega glasnika.
Graditev ceste Bočkovec—Vratno je v polnem teku, s čemer bo za 12 km skrajšana pot iz Kri-ževcev v Varaždinske Toplice.
Otvoritev mestnega muzeja v Karlovcu.
Mestni župan mesta Karlovec je ukazal, da se graditev mestnega muzeja čim bolj pospeši. Obenem opozarja mestni župan, naj 6edaj, ko je izdan ukaz, da naj vsi lastniki hiš pregledajo evoja podstrešja,
dobro pazijo, kaj zavržejo ter naj kakršne koli za< nimivosti in dokumente izroče mestnemu muzeju v dar ali shranjenje. — Prav tako se v Karlovcu vrše tudi velika cestn-t dela, ki urejajo glavne ulice, pokrivajoč jih z asfaltnimi ploščicami.
Kaznovani prodajalci in kupci
Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino sporoča iz Urada za kontrolo cen kazni in obsodbe, ki so bile izrečene nad kupol iu prodajalci zaradi kršitev veljavnih določb o kupovanju in prodaji živil.
Zaradi prodaje vina po zvišani ceni in brez računa: Dulničar Alojz, gostilničar. Gradišče 13, Ljubljana, na 1000 lir globe. Gostilna so mu zapre za 30 dni. Žitnik Martin, gostilničar, Kožna ulica 15, Ljubljana, na 800 lir globe. Gostilna so mu zapre za 30 dni. Zaradi prodaje vina brez predpisanega pooblastila Prevoda 1'eris Peter, trgovec. Medvedova ulica 12, Ljubljana, na 2000 lir globe. Zaradi prodajo mila brez pooblastila Anderluh Josip, izdelovalec mila, Obirska 18, Ljubljana, na 2000 lir globe, 10 dni zapora iu zaplenitev blaga, Perme Kristina, gospodinja. Za vasjo 24, na 500 lir globe in 5 dni zapora. Hvalit Gorazd, tvorničar, Bizjakova 25. Ljubljana, nn 2000 lir globe in 10 dni zapora. Strelec Konrad, tvorničar, Podmilščakova 42, Ljubljana, na 2000 lir globe in 20 dni zapora. Zaradi tihotapstva mila Mahovec Antonija, gospodinja, stanujoča v naselbini Venčok, izročena je bila sodni oblasti in blago je bilo zaplenjeno. Zaradi tihotapstva moko Jurman Ivan, upokojenec, Celovška 23, na 2000 lir globo in 30 dni zapora. Jurman Maksimilijan, uradnik, Celovška ulica 23, Ljubljana, na 2000 lir globe in 30 dni zapora.
Ker so izročili obrtnikom odretke za ves mesec, namesto vsak dan, so bili kaznovani z globo UMI lir naslednji Ljubljančani:
Ker so izročili obrtnikom za ves mesec namesto vsak dan Kernic Emanuel, prolesor. Stari trg 26, Gabršek Stanislav, uradnik. Gledališka stolba 3, Petkovšek Mihael, trgovec, Mirje 4, Me-lihar Slane, Trg Roma 3, Janežič Gabrijel, učitelj, Kotnikova ul. 23, Damjak Viktor, inšpektor, Cesta 29. oktobra 9, Bažur Hugo, inšpektor, Tavčarjeva ulica 3; Gagel Mario, zasebnik. Vrtača 3; Popo-vič Zdravko, zasebnik, Križevniška ulica 11; Kra-sojevič Perica, gospodinja, Bleiweisova 48; Rupel Karel, zasebnik, Verstovškova 23.
Zaradi nepravilne registracije racioniranih predmetov: Tomšič Franc, gostilničar. Ulica 29. oktobra št. 4, Ljubljana, na 2000 lir globe, za 30 dni se mu zapre gostilna. Zaradi opuščeno prijavo ra-cioniranega blaga: Ivan Lampret, trgovec, Flori-janska 30, na 3000 lir globe, 25 dni zapora in zaplenitev blaga; Leon Medvešček, potnik, Kar-lovška ulica 8, Ljubljana, na 2000 lir globe in 10 dni zapora. Zaradi opuščenja prijave obutve Sega I., trg., VVolfova 12, Ljubljana, ovaden sodišču. Ker ni izobesil cenika Guštin Stanislav, trgovec, Bleiweisova 9, Ljubljana na 600 lir globe.
Dolgin-Debeluh-Ost rogled
Risbf ROM — Besedilo po K. J. ERBENU
79.
KMALU JE POPIL TOLIKO MORJA, DA JE LAHKO SEGEL DOLGIN Z ROKO NA DNO IN DVIGNIL ŠKOLJKO.
80.
KAKO SE JE DOLGINU UPOGNIL HRBET, NA KATEREM JE NESEL DEBELUHA S POL MORJA V TREBUHUI JOJMENEi

Kako je z našo prisebnostjo?
Za vsakega, ki ima opravka kot voznik avtomobila ali strojevodja lokomotive, je silno važno, da zna čimprej ukreniti vse potrebno, kadar se pojavi nevarnost. Mareikdo bi mislil, da je sposobnost, hitro odločiti se v trenutku nevarnosti prirojena, da ie torej prisebnost delež slehernega človeka. Vendar temu ni tako. Se več, znanstvene preiskave so pokazale, da jo določena meja, pod katero še tako duhaprisoten človek ne moro več pravilno dojeti dogodka in zato tudi no več napraviti pravega ukrepa.
Znanstvene raziskave, ki so razmeroma enostavne, so pokazale, da je približno najkrajši čas, ki ga človek potrebuje, da dojame s svojimi čuti neki dogodek in na podlagi tega tudi že nekaj ukrene, dve desotinki sekundo. Z enostavno napravo se da tudi to določiti. Ura, na kateri brzi kazalec, je na polovico prekrita, tako da kazalra ni vedno videti. Kazalec napravi že v pičlih sekundah cel obrat in je zvezan z gumbom, ki ga lahko ustavi. Ce nekdo pazljivo gleda na uro, ko kazalca ni videti, tn pri tem drži prst na gumbu, ki kazalec ustavi, trdno odločen, da bo takoj pritisnil gumb, ko bo zagledal kazalec, bo presenečen zapazil nekaj: če še tako hitro dela, ho vedno kazalec že šel malo naprej. Približno prav toliko, kolikor se premnkne v dveh desetinkah sekunde.
Če napravimo ta poskus nekoliko drucače in pri preizkusu osebo, ki hoče pritisniti gumb, prestrašimo, vidimo, da strah vpliva kaj čudno. Ce hI na primer za hrbtom osebe, ki se pripravlja, da ho pritisnila gumb, n.'kdo ustrelil, bo ta pritisnila gumb, čeprav ie ne bo zagledala kazalca. Vsi ti pojavi igrajo važno vlogo v trenutkih nevarnosti
Malce pretirano
»Halo. ali je tam zoološki vrt? — Pridite hitro, ujel sem opico, ki vam jc ušla.«
Mali Tonček čita v predšolski dobi kratek sestavek dokaj gladko. Naenkrat Je silno raztresen, zato le s težavo sklada črka v besede.
Teta. ki ga je vadila čitanja, vpraša: »Tonček, kako to, da znaš danes manj kot včeraj?«
Tonček: ».la, gotobje me motijo, ki tako aru-lijo gori na strehi!«
pri vsakdanjem prometu. Danes vemo, da voznik avtomobila ne more zavreti žo v tistem trenutku, ko zagleda nevarnost. Nasprotno: ker ima opravka 7. raznimi vzvodi, ki jih mora smiselno uporabiti, potrebuje še voč kakor dve desetinkl sekunde, da se zave in da tudi pravilno pritisne, recimo na zavoro. Ce nekdo skoči pred avtomobil, ki vozi na primer f>0 km na uro. tako da le le nekaj metrov pred avtomobilom, tedaj ga ne more rešiti nihče več. Avto namreč vozi teda| vsako sekundo nekaj nad 18 metrov. V dveh desetinkah sekunde prevozi skoraj tri in pol metra in v tem kratkem času voznik še ničesar ni mogel napraviti, da bi rešil nesrečneža. Ta kratki čas je komaj zadoščal, da je voznik sam zaznal, da mu je nekdo skočil pred avlo in da je treba nekaj storiti. Tega se dobro zavedajo vozniki. Vse premalo pa pešci, ki mislijo, da voznik lahko takoj 6tori vedno vse, da 6e izogne nesreči.
Preiskave so dalje pokazale, da ljudje prav tedaj, ko jih prestrašimo, večinoma ne store tega, kar bi bilo potrebno Vse ljudi lahko razdelimo v dve skupini. Prvi, teh je le 15 odstotkov, se v prvem hipu zdrznejo, takoj nato pa z jasno glavo store to, kar je troim, da se na primer rešijo. Vsi drugi, teh je 85 odstotkov, torej nad tri četrtine, pa se najprej prav tako zdrznejo, nalo pa zmedejo in še ne store tega, kar hi jih moglo rešiti. Nekateri od teh pa v zmedenosti popolnoma odpovedo, kar jih gotovo pripelje v nesrečo.
Primer za duhaprisotneaa človeka, ki brez oklevanja v trenutku že odloči pravi ukrep, je na primer železniški strojevodja, ki je po železniški nesreči samo pripovedoval takole: »Nepričakovano sem zaslišal strašno hreščanje, videl in čutil sem. kako se lokomotiva nagiba na levo. Se v istem trenutku sem si mislil: skoči na desno z lokomotive!« Tako je tudi storil in si rešil življenje. Ce hi skočil na levo stran, hi ga lokomotiva zmečkala. Ce bi okleval, bi zgrmel z lokomotivo vred po pobočju. To bi se zgodilo tudi vsakemu drugemu, ki bi bil manj duhaprisoten in hi se prekasno zavedel, da mora skočiti na desno. Druga velika skupina manj duhaprisotnih pride do prnvilnih odločitev navadno prekasno. Največji reveži med temi pa so tisti, ki oh nenadnem strahu store vse narobe. Taki so na primer oh požaru vsi nori in rešujejo na primer kanarčka v kletki, denarnico z denarjem pa pustijo v omari. Še hujši primeri pa so tisti, ko nekateri od strahu skoraj omedle, ko p apridejo k sebi, pa počenjajo vse mogočo, samo pravega ne. Pri ženskah se zgodi včasih, da po prvotni zmedenosti bruhnejo v krčevit Jok.
Nekaj drugega pa so ob nevarnostih vsa dejanja, ki jih stori človek instinktivno — podzavestno. Ta nimajo s prisebnostjo nobeno zveze, ampak so slehernemu Človeku vrojena. Tako na primer nekateri nehote skušnjo v nevarnosti zavarovati glavo z rokami. Ženske v nevarnosti krčevito iztegnejo noge naprej, kar je prav v avtomobilu lahko nevarno. Te in podobne instinktivne reakcije so v zvezi s čisto telesnimi reakcijami našega telesa. Marsikomu postanejo potem, ko ga je nekdo ustrašil, usta kar 6uha, brez slin. Znanost pozna tudi primere, ko je pri nesreči komu odrezalo roko ali nogo, pa se je tako prestrašil, da ni krvavel. Kri mu je zastala, pravimo 5e danes, kad ar hočemo označiti veliko presenečenje ali strah. Medtem, ko teh instinktivnih dejanj ne moremo prav nič spreminjati, si lahko z jekleno voljo in športnim udejstvovanjem zboljšamo »živce« v toliko, da hitreje zavestno reagiramo na doživljaje v naši okolici. To nam tudi v primeru nevarnosti poveča našo duhaprlsotnost.
Poletne obleke
Za poletne dni imate tu nekaj nasvetov:
Najprej je nekaj športnega: lahka obleka iz pisano-črtaste svile. Mali, vloženi telovnik z zaprtim ovratnikom, ozki zapestnici, našiva na žepkih in pas so iz belega blaga. Obleka je na pogled mladostna in lična.
Druga obleka je iz svetle, mehke svile. Pent-
lja, zapestnici in žepka so iz temnega čipkastega blaga. Krilo je v širokih gubah.
Tretji vzorec je mladostna poletna oblekca iz enobarvnega ali pisanega blaga. Ozki nabranki in trak s pentljo za vratom jo lepo krasijo.
Četrti vzorec je svetla obleka, najlepše je, če je iz belega svilnega platna. Krilo ima nakazane gube. Majhni našitki in ozki pas so okrašeni z ročno vezenino ali pa s pisanimi progami.
Ka] naj skuham?
To vprašanje je hujše ko kuha sama. Zato je tu nekaj nasvetov za kuho teh dni.
Juhe: V zelenjadne juhe vkuhaš riž, ješprenj ali na kocke razrezan ali nastrgan krompir. Svetlo prežganje, zalito z juho ali vodo, torej podlago za marsikake okusne in tečne juhe. Začiniš jih lahko s kumino, z majaronom, drobnjakom in z drugo sesekljano zelenjavo.
Brezmesna kosila: Pri brezmesnih kosilih nam jako pomaga kaša (ali pa riž). Za kašnate cmoke, ki jih naredimo s praženo čebulo ali presnim maslom in cimetom in sladkorjem, pristavimo za 4 osebe 90 dkg dobro skuhane kaše. Kuhamo jo na tričetrt litra vode s polovico mleka (tudi konden-ziranega), da je prav gosta. Ko se shladi, primešamo surov nastrgan krompir, malo presnega masla in toliko moke, da lahko oblikujemo cmoke.
Pričujoča navodila so vsa preizkušena in zato tudi zares priporočljiva.
Rižoto napravimo lahko iz gob, sesekljanega mesa ali iz paprike, ki jo narežemo na proge. Riž
pokrijemo in pustimo, da se v pečici zmehča, nato ga potresemo s sekljano zelenjavo in polijemo s paradižnikovo polivko.
Govedina je bolj izdatna, £e jo razrežemo na tanke zrezke, ki jih prej opražimo po obeh straneh. Nato jih zalijemo z vročo vode in začinimo s paradižniki in z gorčico. Zraven spadajo cmoki iz nastrganega krompirja in moke.
Močnata jedila. — Izvrsten je krompirjev zvitek. Iz 25 dkg skuhanega nastrganega krompirja od prejšnjega dne, 15 dkg moke, pecilnega praška, jajca, 3 dkg presnega masla, 5 dkg sladkorja in ščepcc soli napraviš na deski testo. Razvaljaš ga, namažeš in spečeš.
Nadevna jabolka. Olupimo šest lepih jabolk. Da ne porumenilo, jih odrgnemo z limo-novim sokom, pečke odstranimo previdno s primernim nožkora. Vdolbino napolnimo z dobro stolčenimi ali zmletimi mandclji ali orehi, ki smo jih zmešali z medom,	,
Tretja pot Ting Jučanga
V borb! za Korejo Je mlado japonsko vojno brodovje prvikrat nastopilo proti kitajskemu bro-dovju. Na japonski 6trani je poveljeval admiral Juko Ito, na kitajski pa admiral Ting Jučang. Ta dva izvrstna človeka sta poznala drug drugega kot tovariša in prijatelja. Zdaj pa ju je vojska razdelila na dva tabora.
Iz svojih šestnajstih bojnih ladij in šestih ru-šilcev je Ito sestavil poglavitno brodovje in pa dvoje letečih tlolilj. Z njimi je odjadral v Rumeno morje.
Admiralu Tingu pa se čas Se ni zdel pripraven, da bi svoje bojne sile odposlal za napad. Svoje ladjevje je zbral v luki Vejhajveju, v varnosti močnih pozemskih in morskih trdnjav. Ko je pa sredi septembra 1894 prišla vest, da japonsko brodovje kar po svoje križari v območju važnih transportov čet, se ni niti za hip pomišljal. Z vsemi edinicami je planil iz zavetja zaliva in je odplul proti Japoncu. Z mostiča svoje poveljniške ladje je zagledal admiral Juko Ito dim sovražnega brodov-ja. Seveda — Ting je bil pred njimi Zaukazal je: iNarčd za boj!«
A preden je sploh počil en sam strel, je lz vseh stolpov zagrmel prijatelj svoj sovražni pozdrav. Obe brodovji sta napadli drug drugega.
Cez dve uri nato je Ting izgrubil tri najboljše ladje. Ena je nasedla ob bregu, druga je zgorela in utonila, težko zadeta je tretja pravkar začela goreti in prav tako poveljniška ladja.
Ting, ki ni nikdar zdvajal o tem, da je sovražnik glede na izvežbanost močnejši ko on, je sklenil, da bitke ne bo končal s topniškim bojevanjem, ampak taktično. Zato se je kar naenkrat pravokotno zagnal na Japonca, da bi s silovitostjo svojih širših pročelji prelomastil vrstni red ladij. Žal, pa je njegova lastna poveljniška ladja izgubila pri tem jarbola. Brez vodstva so morale križarke paziti, kako se hodo same, dasi ranjene in goreče, na lastno pest prerile skozi. Slednjič je poslal v boj še svoje torpedovke, ki se pa v ognju strojnic niso mogle popolnoma udejstvovati. Medtem je Japonec svoje bojne sile razčlenil tako, da je večina zasledovala sovražnika, medtem ko se je hotel z eno skupino Tinga osebno iznebiti.
Položaj je bil tak, da je admiral Ting sklenil, da bo s »Cen Juanom«, sestrsko ladjo goreče po-
Križanka št. 48
1	l	3	4	5	0	1	8	9	IU	U	U	13	14	tD	lo	IV	i«	
20						21							22				23	
24				25											26			
21	23		29		30						31	32			33		34	
35			37	38		&		40	41	U		43	44	-ti>				
4&					47						48				49			
50			51				52											53
Vodoravno: 1. del kuhinje, 9. gozdno drevo, 12. koristna žival, 15. starogrški bog, 20. evropsko gorstvo, 21. vrh v Julijskih Alpah, 22. izraelski kralj, 23. staroslovanska pijača, 24. žuželka, 25. iz-obraženstvo (tujka), 26. angleški filozof, 27. gorenjski kraj, 30. dramatizator Budakovega Ognjišča, 32. prijatelj tuje lastnine, 33. obok, 35. vrba, 37. starorimski po7.drav, 39. nabor, 42. gospodinjsko opravilo, 45. domača žival, 46. kuhinja (tujka), 47. sveta slika, 48. italijansko pristanišče, 49. moško ime, 50. glavni števnik, 51. pripadnik izumrlega naroda, 52. glej spodaj!
Navpično: 1. suha zemlja, 2. kretnja, 3. čud, značaj, 4. zdravilo, 5. pripadnik izumrlega naroda, 6. nevarna bolezen. 7. poteza, daljica, 8. glej spodaj, 9. nevestina oprema. 10. starorimski pesnik, 11. livonska prestolnica, 12. oseba iz Vombergar-jeve »Vode«, 13 pisec brošure »Postanek sveta«. 14. živalska noga. 15. poldrag kamen. 16. medmet, 17. obutev. 18. gorenjski kraj, 19. glej spodaj, 28. domača žival, 29. zelenica, 30. poljski pridelek, 31.
del ust, 33. garje, 34. domača žival, 35. del naslova, 36. žensko ime, 38. vodni pojav, 39. nagon, sla, 40. del telesa, 41. finsko pristanišče, 42. domača perutnina, 43. tatarski poglavar, 44. nadav, napla-čilo, 45. moško ime.
1-8, 8- 52, 52-53, 53-19?
Rešitev križanke št. 47
Vodoravno: 1. Ljubijan«, tO. supin, 15. smola, 20. Jura, 21. Veliki Repen. 22. očak, 23. uhan, 24. osat, 25. Alič, 26. iver, 27. irt, 28.'banovina, 31. cimet, 34. ntaman, 37.' idila, 40. hu-rikan, 42. Alabama. 47. ci.jan, 48. arijanec, 40, Abadon, 50. ara, 51. fara, 52. jatagan. 53. Osana.
Navpično: I. ljubica, 2. juha, 3. Ura-nija. 4. ban, 5. Lvov, 6. jesihar, 7. Alan. 8. nit, 9. akacija. 10. silikat, It. Uri, 12. Pečeneg, 13. Ipi. t4. Nova, 15. snet, lf>. mora, 17. očim. 18. lar, 19. akt, 29. Olnf, 30. Arij. 32. mana, 33. taca, 35. Anion, 36. Nana, 38. dir, 30. Ana 41. ura, 43. lan, 44. Abo, 45. bas, 46. Ada.
veljniške ladje, do konca vztrajal In tako čim bolj privabljal k sebi sovražnega admirala. Ker mu je to uspelo, je že izgubljeno bitko nemoteno tvegal kot dvoboj dalje. Dasi že ranjen, je sam vodil streljanje še uporabnih topov in tako uspešno, da 6e je Ito zaman trudil, da bi se mu v odločilnem boju približal. Slednjič sta udarili dve 30 centimetrski granati »Cen Juana« v njegovo poveljniško ladjo, kar ga je stalo več ko sto mož in razkropljeno posadko. Namesto, da bi se dal Kitajcu ujeti, je bil admiral Ito prisiljen, da je zapustil »Macušimo« in sporočil svojim ladjam, da naj se brez njega borijo dalje.
Preden Je svoje bandero nasadil na »Haši-dato«, je somrak spreminjal bitko bolj in bolj v tipanje, ki je z negotovostjo blodila za samimi scenami in je slednjič brezuspešno — zaspala.
Admiral Ito je bil prepričan, da oba težko ranjena orjaka ne bosta prestala te noči. Sicer pa se je držal smeri, ki mu je omogočala, da je z dvema streloma potopil še vse tisto, kar se je v somraku prve jutranje zarje plavajoče motalo okoli.
Toda potem se ni nič pokazalo. Po ure dolgo je preiskoval morje in bil pripravljen, da bi sovražnemu tovarišu zapel junaško pesem posmrtne slave. Toda ničesar več se ni prikazalo, niti čoln niti trohica. Molčeče morje je brezbrižno in na široko valovalo.
Šele kasneje se je izkazalo, da je bil Ting Ju-čang s svojima razbitinama dosegel breg. Ladja »Cen Juan« je nasedla na sipine, razstreljeno »Ting Juan« je rešil v Vejhajvej.
»Tem slabše,« se je hudoval Ito. Bitka torej ni bila končana.
Japonska armada si je bila priborila izhodišče za nadaljnje bojevanje in je čakala pomladi. Ito bi moral in je tudi hotel dotlej uničiti pobito brodovje. Časa ni smel izgubljati, ker je dotlej vhod v luko zamrzel. In tega se je Ito zavedal: če Tinga ne bo ven, bo moral on noter, zakaj bitka na suhem okrog trdnjav bi stala preveč človeških žrtev na obeh straneh in to bi bilo hkrati tudi nesmiselno. Luke itak ne bi bilo moči obdržati, če bi 6e bitka bojevala oko za oko in zob za zob.
Medtem ko je admiral takole preudarjal, koliko krvi bi nemara moralo preteči v takih bojih, če bi se Ting še enkrat prikazal, se Je izkazalo dejstvo, da Ting pri najboljši volji ne bo mogel več na plan, dasi bi še utegnil streljati, a ne več manevrirati.
Tedaj je admiral Ito položil svoj meč predse na mizo in napisa! svojemu prijatelju prijateljsko pismo, češ da je odkrito prepričan, da je škoda nadaljnjih žrtev. Povabil ga je, naj pride na Japonsko, naj bo njegov Časti vredni gost in se naj ondi čuva dotlej, ko bo prenovljena in srečnejša Kitajska potrebovala modernih mož. O brezupnosti položaja naj ne trati mnogo besed. To pismo je izročil posebnemu 6lu, ki ga je odnesel Tingu Ju-čangu.
Kitajec je pismo prebral, sklical je svoje častnike, povedal jim je predlog in je želel vedeti njihovo mnenje.
Ti niso ničesar olepšavali in so videli le eno možnost: da je treba vztrajati in se boriti.
»Dvoje potk, je dejal ting Jučang slu kot svoj odgovor, »mi daje vaš admiral na ra7.polago. in sicer: pogin in vdajo A jaz bom skušal iti po tretji poti.« V tem smislu je pisal svojemu prijatelju. Admiral Ito, ki je bil v dno duše žalosten, je izkrcal svoje čete in je začel obstreljevati utrdbe. V
začetku februarja Je dosegel toliko, da je z brezobzirnim torpednim napadanjem potopil v luki vse bredovoje. »Ting Juan« in tri druge križarke so postale žrtve prvega vdora. A Ting Jučang se ni vdal. »Skrbi mi dela,« je rekel Ito. Ker je v krvavih napadih že zavzel večji del trdnjav, je začel obstreljevati otoške utrdbe. Kmalu je umolknila poslednja baterija. »Sedaj me bo začel še s kamenjem obmetavati,« je dejal Ito. In zares je kazalo, da bo tako. Ting je sam porušil svoje poslednje utrdbe.
Ito je zavzdihnil. Saj to ni več bojevanje! Jezilo ga je že to nesmiselno klanje. »Le s čim se bo še nadalje vojskoval,« je dejal svojim poveljnikom. »Ali še ni razvil bele zastave?« Ne. Ting je ni razvil. Tedaj je Ito z več dni trajajočim topniškim ognjem razrušil še barake, skladišča in kar je bilo še streliva. »Menda so vsi mrtvi,« je rekel, ko se tudi po tem obstreljevanju ni prikazala bela zastava.
Opazoval je z daljnogledom. Nič se ni zganilo. Ito je obnovil streljanje. Takrat so tisti, ki so še ostali, prihiteli k džunki, kjer je bil admiral, in so mu govorili, da je nespametno, da bi se še nadalje upirali. »Ali bi se radi predali?« jih je vprašal Ting. »Tisto ne, toda pameti« — »Moja naloga,« je dejal Ting, »ni, da bi ravnal pametno. A jaz vas razumem. Ali se nočete več bojevati?« Tedaj so si pokrili obraz. Mnogi so ibteli, drugi so dejali: »Admiral, ne moremo več.« — »Dobro, je odvrnil Ting, nič drugega ko: »Dobro.«
Zjutraj po obstreljevanju, ki je trajalo vso noč, je poslednji Tingov torpedni Čoln počasi spol-zel izza otoka in se je ustavil pri Itovi bojni ladji. »Vendar!« si je dejal admiral. Kapitanski poročnik Cen Pikvang mu je izročil pisanje. Ito ga je prebral in se na ves glas zasmejal. Da je Tng še zdaj narekoval pogoje, ga je zares spravilo v 3meh! Toda, ker je bil dobre volje, se ni prav nič pomišljal in je privolil v to, da smejo kitajski vojščaki svobodno oditi. Razen tega jim je poslal tudi živla, da se bodo sestradanci malo okrepili.
Sovražnemu prijatelju pa je osebno poslal lično košaro, ki je bila polna perutnine, slaščic in vina. Priložil je še pismo, ki ga je v njem kot svojega prijatelja povabil k sebi. Tine Jučang je na svoji džunki prikimal, ko je prebral pismo. Potem je odslovil svoje vojščake. le pisarja je obdržal in pa sli Cena Pikvanga. S košaro slaščic in vina pred seboj je pisal vejhaivejskemu zmagovalcu, da je prejel njegovo darilo in da 6e zahvaljuje za tolikšno dobrdto. Vendar, kar je še zmeraj vojna, se ne sme okoristiti z darilom. A da prijatelja ne bi žalil in da bi hkrati zadostil duhu prednikov, bo malce od vsega zaužil.
S tem se .je dotaknil slaščic in vina, priklonil se je v smeri proti Pekingu in je izpil strup. N;ito je nadaljeval: »Ko mi je sovražnik, moj prijatelj Ito. dal na razpolago dve poti: predajo in pogin, sem stopil jaz na tretjo pot: pot domovinske slave«. Nasmehnil se je, zapečatil pisanje in ga izročil Čenu Pikvangu. Potem je tudi pisarja odslovil.
Cen Pikvang je v L.lni obleki izročil Japoncu sporočilo. Ta je sklonil glavo. Potem je dal razviti zastave na pol droga, prekinil je praznovanje zmage in je vhod brodovje odložil dotlej, dokler ne bo rajni pokopan Hkrati je poslal iiojno ladjo po truplo junaka, saj ni maral, da bi se admiral. ki je svoje brodovje tako elavno izgubil, zadovoljil z navadno džunko,	(K. livringer.)
Amaterski paragraf prepoveduje! Na Vaše pismo sporočam: Nagrad, katere ste dobili na športnih tekmah, ne smete prodajati, ker bi se v tem slučaju pregrešili proti amaterskemu paragrafu. Ni namreč bistvene razlike med tekmovanjem za deuarno nagrado in med tekmovanjem za pokal, ki ga pozneje prodaste. Amaterski paragraf to prepoveduje, razen t,ega pa tudi ni lepo, če bi vnovčili nagrade, ki ste jih prejeli za spomin. To je načelno stališče, ki naj obvelja tudi v gmotni stiski, če le mogoče! (Š. A. Lj.) '
Mišljenje o Kneippu. Ali je knajpanje v skladu s športnim načinom utrjevanja: Ali je priporočljivo, da se tudi športniki utrjujejo po Kneippovih navodilih? Reči Vam moram, da visoko spoštujem modrega reformatorja, ki je učil liuai bolj zdravega načina življenja in več telesne nege. Župnik Kneipp, ki se je juvno udejstvoval v drugi polovici preteklega stoletja (umrl je 1. 1897), je utiral pot tudi modernemu športu. Na svoj način seveda. Bil ie tudi prijatelj gimnastike in telesnega dela sploh. Precej dobro je poznal zdravstvene razmere vseh slojev, saj je bil saiu do 2t. leta starosti tkalec in je sel študirat šele pozneje. Kneipp je izdela! tudi svojo metodo domače telovadbe. Njegova dela so ljudje rudi čituli; ena sama njegova knjiga je izšla v 60 izdajah! Najbolj značilno za Kneip|>ovo telesno utrjevanje pa je oblivanje z vodo in kopanje. Glede uporabe vode je posebno iznajdljiv in izčrpen. Ne zdi se mi pa verjetno, da bi bilo kopanje po Kneippovili navodilih edino pravilno; zaslužen pa je vsekakor za to, da so se začeli ljudje že v preteklem stoletju utrjevati z mrzlo vodo in telovadbo. Zlasti všeč so mi njegovi nazori o bosonogi hoji po rosni travi in snegu. Tudi glede prehrane in oblačenja je zagovarjal prav ista načela, ki jih pozna sodobni športni način življenja. Zdravniška veda je sicer to ali ono Kneippovo trditev ovrgla, vendar ne gre, za »zdravljenje«, pač pa za borbo proti mehkužnosti. Tudi finska sauna ni plod sodobne medicine, finski športniki pa jo vendar visoko obrajtajo. Da pa ne boste glede Vašega vprašnja v dvomih, Vam povem še to, da si tudi sam vsak večer oblijem noge z mrzlo vodo, prav tako, kakor priporoča Kneipp. Po mojih izkušnjah je to lepa, zlasti pa zdrava navada. (P-šek.)
Letošnji rekord v skoku v višino. Lahko-atletski rezultati Vas tako zanimajo, da vodite zasebno tabelo najboljših letošnjih uspehov. Vprašujete, če je že kdo preskočil višino čez 2 m. Med tednom ste najbrž že čitali v našem listu, ko smo poročali o atletskem prvenstvu Združenih držav in tudi o prvem skoku čez 2 m. Na vrh tablice skakalcev morate torej zapisati ime Berrija, ki je preskočil 2.01 m. V ostalem je Vaša lestvica najboljših letošnjih skakalcev pravilna. (K. j.)
Godna leta za plavanje. Veselilo bi Vas, če bi se Vaša 6 letna Milka navadila vsaj za silo plavati. Strokovnjaki so Vam povedali, da je se prezgodaj, radi pa bi slišali tudi za moje mnenje. Preveč nepočakune ste matere! Cc dete ne shodi ravno koncem prvega leta, Vas skrbi in če se 6 letna deklica ne navadi plavanja, začnete premišljevati o vzrokih. Strokovnjaki imajo prav: le redko se zgodi, da bi so otroci naučili plavanja pred sedmim letom. So pa tudi izjeme. V plavalni šoli na Iliriji, kjer imajo veliko skušenj, so ugotovili, da gre s 7 letnimi otroci precej lahko, 8 lteni pa
t
navadno splavajo že v prvem tečaju (po 14 dneh urjenja). Vaša punčka ima torej še dovolj časa. Stvar dobre telesne vzgoje pa je, da se navadijo otroci plavanja vsaj pred vstopom v srednjo šolo. Zelo koristno je seveda, da jih vodite že prej k vodi, da se bodo nanjo navadili in da bodo deležni sončnih in zračnih kopeli. (F.-jeva.)
Odkod beseda »atletika«? Izraz je klasične a izvora in pomeni v grščini (athlos) toliko <ot tekma. V sodobnem športu ločimo dvoje vrst atletike: lahko in težko. Lahka atletika obsega teke, skoke in mete, težka pa dviganje uteži, rokoborbo, !>oks in džiu džitsu. Ta delitev sicer ni logična, pa tudi ne točna; lahka atletika namreč ni lažje izvedljiva od težke, metalci kladiva in krogle pa so tudi vse prej kot »lahki« atleti. Toliko mimogrede, ne da bi hotel kaj spreminjati na delitvi, ki je v rabi pri nas in v svetu. (T. M.)
Kalorije in šport. V Vašem pismu ste načeli problem, o katerem se dandanes radi pogovarjamo: šport in prehrana. Kakšne posle-
dice ima racionirana prehrana na športne uspehe? V splošnem so tekmovalci krepki jedci, saj pravijo, da je za dva ali tri. Za one, ki
vsak dan trenirajo, je to čisto razumljivo. Kn-' dar koli sem vodil šiportnike na tekme, sem jim mora! naročiti posebne porcije in tudi sicer skrbeti za dobro kurivo njihovim želodcem. Če ne, so godrnjali ali pa naročali izven proračuna. Po ugotovitvah šjiortnega zdravnika dr. Kirchbcirga potrebujejo tekmovalci hrano, ki daje dnevno |>ovprečno 3*>00 kalorij. Precej pa jc odvisno od krajevnih razmer in od vrste športa. O kalifornijskih nogometaših sem Či-tal, da so jih naravnost pitali z nezmernimi količinami (7885 kalorij dnevno!). Po izkušnjah olimpijske (olimpijada v Berlinu I. 1036) pa so ugotovili, dn rabijo športniki sicer svojevrstno hrano, obroki pa ne smejo biti preveč obilni. Največ pojedo n .pr. boksarji, rokoborci in nogometaši, najmunj pa oni tekmovalci, katerih delo je kratkotrajno nli pa fizično lažje, n. pr. skakalci in jezdeci. Posledica odmerjene prehrane se kaže v svetu v tem, da imajo ljudje manj odvišnili moči, ki bi jih mikale k napornemu udejstvovanju. lako so tudi manj ugodne razmere za rekorde, ki padajo le bolj po-redkoma. (S. Fr. Lj.)
tOO m v 1:42 min. Poročate, da ste plavali na Iliriji 100 m prsno in da je pokazala što-perica čas 1 minuto, 42 sekund; vprašujete, če je to za Vašo do (13 let) dober čas. Moram Vam čestitati, čas je prav dober! Pogledal sem v neko inozemsko plavalno razpredelnico, ki velja za ocene iz telesne vzgoje v šolah in ugotovil, da bi dobili za Vaš čus odlično oceno iz plavanja ne le v tretjem, pač pa tudi v petem razredu srednje šolel Ker sem Vara že ustregel in Vas tako jiohvalil, mi ustrezite tudi Vi: sjioročite mi, s kakšnim uspehom ste končali šolsko leto, da bom videl, če ste samo plavalec ali pa tudi sicer »fant od fare«! (D. F.)
Tekač Kotnik. Vprašujete, kakšne uspehe je dosegel letos. Kakor Vam je najbrž znano, živi Kotnik že več let v Zagrebu in tekmuje v vrstah Concordie. Pri nedavnem hrvatskem atletskem prvenstvu jc bil Kotnik prvi v tekih na 1500 m (4:00.0) in 5000 m (15:24.0). Oba časa predstavljata nove hrvatske rekorde. (E. P.)
egi* acqua
egia



Come vi lavaie Kakor si dnevno
»urti i giomi/*uinjYOte obrtJZ( cosi lavaie . __..
'tako bi morali
a I m e n o una
. vsoj enkrat te-
volfa alla selh-
mana 1'intestino denskO prečisti-ma con acquat ti svoje črevesje
• ^-"7 "m			t
• ui	MJTtrAl	'INI	1
'Ms ITI'	hhievai	1111	1
■ .. ...	••V,t a ..		
Švedi vodijo v tekih
V vsako hišo »Slovenca«!
Če bi se vršila letos olimpijada evropskih narodov, bi podelili zlate kolajne naslednjim atletom:
Tek na 200 m: Mellerovicz, Nemčija, 21.5.
400 m: Lanzi, Italija, 47.3.
800 m: Andersson, Švedska, 1:51.8.
1.500 m: HaegiJ, Švedska, 3:45 8.
5.000 m: Nilsson, Švedska, 14:32.2.
10.000 m: Pattcrson: Švedska, 30:19.4.
110 m z zaprekami: Lidinan, Švedska, 14 2.
400 m z zaprekami: Larsson, Švedska, 53.4.
Disk: Consolini, Italija, 50.57 m.
Kopje: Nikkanen, Finska, 71.24 m.
Krogla: Woellke, Nemčija, 57.80 m.
Kladivo: Storch, Nemčija, 57.80 m.
Višina: Campagner, Italija, 1.98 m.
Daljina: Wagenmans, Nemčija, 7.58 m
Palica: Gloetzner, Nemčija, 4.16 m.
To bi bili torej najboljši rezultati, katere so dosegli evropski atleti na domačih in mednarodnih tekmah. Odprto bi ostalo samo še vprašanje zlate kolajne v teku na 100 m. Tu bi se borili trije atleti — Nemca Mcllerovicz in Lehmann. ter Nizozemec Osendarp. Vsi trije so postavili doslej enake znamke, 10.5 sekund na 100 m. Posebno značilna za letošnje uspehe v lahki atletiki je pojava Švedov, ki imajo vse najbolje tekače na srednjih in dolgih progah, pa tudi v tekih čez zapreke!
Šport v kratkem
Plavalna prireditev v septembru. Italijanska in nemška plavalna zveza sta sc sporazumeli za meddržavne tekme, katecr bodo gledali 6. septembra
v Genovi.
Hrvatski igralci tenisa so prispeli v Viareggio, kjer bodo tekmovali z italijanskimi prvaki za rimski pokal. Prireditev bo trajala tri dni, 14., 15. in 16. t m.
Hrvatski boksarji to odpotovali v Poznanj, kjer bodo nastopili proti nemtki reprezentanci.
Rumunske nogometaie čaka težka naloga. V nedeljo bodo nastopili v Beuthenu proti nemSki reprezentanci Oboje moštev je dobro pripravljenih, je pa težko verjetno, da bi imeli Rumuni kaj več sreče od Rolgarov in Madžarov, katere so Nemci tekom letošnje sezone prccej lahko odpravili.	_
Spremembe v turški diplomaciji
Turška vlada je v zadnjem času izvršila večjo spremembo v svojem diplomatskem osebju. Tako je bil namesto Diecnta Arikalina, ki je bil imenovan za poslanika v Sovjetski Itusiji, postavljen n« njegovo dosedanje mesto kot zastopnik glavnega tajnika v zunanjem ministrstvu FariduI l)ie-mal. Dosedanji turški poslanik v Atenah £ni* je stavljen na razpoložen je, prejšnji turški diplomatski zastopnik v Londonu Ruidi Ara* je upokojen.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri Ukaafa služba vsaka beseda L 0.30, prt lenitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malib oglasih pa je beseda po fr 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase j« treba plačati tako) pri naročilu.
j Službe 1
Dobe:
Služkinjo
sprejmem za vsa kmečka dela. Savlje 9. Ježlca.
Kmečko dekle
sprejmem v Ljubljani -MoSnlkova 13.	b
Polirja
z dobro prakso za visoke gradnje, sprejmemo na delo v LJubljani. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pollr« št. 4555.	b
Kuharico
za vsa hišna dela sprejme štiričlanska družina. Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 4601.	b
»PAPRIKA MARICH"
Pepe rosso italiano.	Italijanska paprika.
Garentito puro. In vendita	Zajamčeno čista. Dobi
presEO negozianti di Generi	6e v vseh trgovinah i Alimentari e Commestibili živili.
DiTTA H. MARICH TORR6 ANNUN. CENTRALE CNapoll)

HRiajEHiHU
Bratislave ob delavnikih on 16 in 18.15, ob na-dellah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 In 18.?f
Film, ki je dosegel največji uspeh, film ki se vsem dopade, je prnS film
Komedija lahkoilveov
V	glavnih vlogah: Dina Galli, Antonio Gandusto
kinu sloga - tfl. 27-30
Filmsko veledelo po noveli slavnega H. Sudermanna
Ljubezni nasproti
Eden najlepših filmov sezone! Igralci: Friti van Dongen, KristinaS6derbaum kino matica - tel. 22-41
Tvegana ljubezen — sijajni domisleki
Kralj cirkusa
V	glavnih vlogah Clara Calatnai, V. Riento,
F. Coop itd. kino union - tel. 22-21
Epopeja JnnaStva. vročega patriotizma in zveste ljubezni v velefilmn
Kapitan Tempesta
Dorls Duranti, Adrb.no Iiiraoldi. Slavna Katarina HEPBDRN v svojem najboljšem filmu
Vražja žena
V	ostalih vlogah Cary Grant — Drian Ahorne
kino kod eli evo tel. 41-64
Predstave oha pra»nika oh 14,30 in 17.

Služkinjo
pridno, pošteno, in ki bi šla rada k otrokom, sprejmem takoj ali pozneje. Zglasiti se: I. O., Zrinj-skega c. 6 (priti., levo).
Uslužbenca
zanlstjlvega ln solidnega, starega okol' 30 let, energičnega (prednost bivši orožnik), ki govori tudi Italijansko ,išče industrijsko podjotje v Ljubljani. Obširneje ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Industrija« št. 4534. b
Kuharico
iščem za vsa domača dela. Plača 300 lir mesečno. Naslov: Tavčarjeva 2-II., levo 1 predstaviti dopoldne od 10—12.	b
Več čevljar, pomočnikov
za zbita ln šivana dam-eka dela. Iščem za tako. Ješe Bogo, Cesta na Loko 20.	b
Čevlar prirezovalca
urnega, sprejmem takoj. Ješe Bogo, Costa na Loko 20.	b
Krojaškega pomočnika
tn vajenca ali vajenko -sprejme takoj Sodja Lov-ro. Tržaška 28.	b
Vse denarne in trgovske posle
tzvrtlm til tro ui točno Obrnit« ar nai Rudo 11 Zor«, Gledališka ul. 11. T«l«fon **-10
Ber/fe
•Sloilenca
in oglašujte v njem!
1 Sliižte B
J steio:
Trgovsko naobražena
gospa - Ljubljančanka -prevzame upraviteijstvo hiše. Verzlrana, strogo zaupna oseba. Naslov: Mlakar, prt Zalar, Cesta , oktobra št. 10. a
Trgovska moč
starejša, zanesljiva, vešča špecerlje ln ostalih strok, blagajniškega posla - vajena gospodinjstva ln šivanja - prosim primernega zaposlenja -Cenj. ponudbo pod »Trg. moč« upravi »Slovenca« pod št. 4566.	a
Absolventka
abtturlentskega tečaja znanjem Italijanščine želi namestitve. Naslov v upravi Slov. št. 4565. a
iKmtimpj
Kupim snežke
za 5 letno punčko. Naslov Karba. Miklošičeva 3. k
Pisalni stroj
kupim, lahko tudi cirilica. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4615. k

Prodam
dobro ohranjen Sttngel glasovlr. Vrtača 4, priti.
»Ranobran«
jo drevesna zdravilna maža. Ing. PrezelJ, Wol-fova • ulica 3.
Krojaške odpadke
volnene ln bombažne, pletlljske tn Šiviljske od-rezke, kakor vse tekstilne odpadks, kupuje Gerk-man. Hrenova ulica 8. k
Izrabite priliko
prinesite vae vrate stare vreče, krojaške tn šiviljske odrezke ter vae etare cunje, ki vam najvišje plača: Grebene Alojzi], Sv. Petra cesta 33, telefon 84-2«.	k
Smrekovo treslo
lepo, adravo, suho ln Ježlo« — kupi vsako količino sanjama J. Lavrtč, St Vid Drl Stični - LJubljana.
Slamo
vsakovrstno - kupim. Plačam dobro. Ponudbe na Bergman Josip, LJubljana, Poljanska ceBta 86
Gramofon in plošče
dobro ohranjene alt pa v neuporab. stanju kupuje ln plača najvišja dnevne cene »Evcrest«, Prešernova 44.
Vsaka gospodinja
lahko hitro, temeljito in poceni očisti vse madeže na oblekah edino le z »Smacehlatore« ali Ci-stlmadež. Zahtevajte v vseh trgovinah tn droge-rijah. Glavna zaloga Pe-tronafta, Ljubljana, Blei-\velsova (Tyrševa) 35 a.
Podgane
miši in voluharje uniči »MIKROTAN« pasta ln »MIKROTAN« zrna. Inž. Prezelj, Wolfova ulica 3.
Paneksol
aparat za obsevanje In sončenjo, kompleten, naprodaj. - Amalija fitran-car, Blcwelsova (Tyrše-va) cesta 17-1.	1
Jedilnico
prodam. Naslov v upravi »Slov,« pod št. 4592. 1
Cepilna smola
strokovno sestavljena ln preizkušena. Ing, Prezelj, Wolfova ulica št. 8.
Krompir
dokazano varuje pred gnilobo »NEGNIL«. Nešteto pohvalnih priznanj. Inž. Prezelj, Wolfova 3.
Konj
z vozom
(zapravljlvec) aH pa tudi komat, naprodaj. Po-Izve se pri štruklju Mih., Zapužo 8, Ljubljana. j
Ščurke
In drugo golazen uniči »Š0UREK8«. Inž. Prezelj, Wolfova ulica 3.
Stenice
uničuje »PULEC1M«. številna. priznanja. — Inz. Prezelj, Wolfova 3.
Pohištvo
tapccir, maaracc, blazine. tapetne stene Itd. očistite moljev ln druge golazni z »MORTOMOLJ«-tekočino. — Ing. Prezelj, Wolfova ulica 3.
Perutnino
zajedajo uši. Unlčujo Jih »PERUTNIN«. Inž. Prezelj, Wolfova ul. 3.
Prodam
popolnoma novo moško obleko In usnjatl kožuh. Aplhova 17, Bežigrad, i
Molje in ribice
med knjigami ln spisi fotografijami, v raznih zbirkah Itd., uniči »ONI SCIN«. Ing. Prezelj, Wol-fova ulica 3.
Tjcsne črve
uniči »ANuBIN«. — Inž. FrezelJ, VVolfova ulica 3.
Najboljše šivalne stroje
dobite pri znani tvrdkl Ivan Jax ln »ln. Blel-welsova (Tyrševa) 36.
Hišne gobe
uničenje in zaščita z MERKULIN - preparati. Inž. Prezelj, Wolfova 3.
Hladilna omarica
prvovrstne tovarniške Izdelavo, še popolnoma nova naprodaj globoko pod nabavno ceno zaradi no-možnosti prevoza v provinco. Ogleda se lahko Iz prijaznosti pri »Pello-grlno«, Kolodvorska 8.
»Plotlin«
umetno gnojilo Posebni gnojilni sestavki za različne kulture. Inž. Prezelj, Wolfova ulica 3.
Insekticide
Inž. Prezl Je ve, to je sredstva za pokončeva-njc škodljivcev v hiši, na vrtu in na polju, zahtevajte v lekarnah, dro-gerljah in odgovarjajočih trgovinah.
Generator
(na oglje) prodam z vsemi pripadajočimi deli. Pripraven je posebno za Ford typo A. Ogled v garaži Metropol (prej Lojze)t Miklošičeva 38.
Molje
uniči MORTOMOLJ - prašek in MORTOMOLJ-te-kočlna. — Inž. Prezelj, \Volfova ulica 3.
I Sobe 1
Oddalo:
Opremljeno sobo
vezani, s 4 posteljami in souporabo kopalnice ev. tudi kuhinje, oddam na Zrlnjskega c. 7-III., vrata 9, poleg cerkv. sv. Jožefa

Učenko
sprejmem v trgovino a mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4567.	v
Vajenca
sprojmr trgovina z žoloz-nlno. Ponudbe na upravo »Sloven.« pod »Takojšen nastop« št. 4569 . v
j Cblnire |
Hišni gospodarji pozor!
Olepšajte vaš dom z modernimi risbami na stenah (freske). Skice ln proračun je brezobvezen. Interesenti, prosim, oddajte vaše cenj. naslove upravi »Slov.« pod »šolana risarka« št. 4612. 1
Najugodnejši nakup vseh znamk, predvsem bivših Jugoslovanskih, ruskih ln okupacijskih, filateltstič-ne literature, vseh vrst Jol albumov ,nudl filatelija Mladinske založbe, Ljubljana, Stari trg 30.
Opremljeno sobo
poleg tehniko, vhod Iz stopnišča, tekoča voda, oddam najraje gospodični. Naslov v upravi Slovenca pod št. 4564. s
I štelo:
Opremljeno sobo
prt dobri družini Išče uradnik. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Vsa oskrba •— dietična, neslana hrana« št, 4560.
Pohištvo
Modrece
patentne posteiine mreie otomane moderne kauče In fotelje nudi solidno in po nizki cent
Rudolf Radovan
'apetnik Ljubljana. Mostni trg 18
Spalnico
orehovo furnirana, moderna ln solidna Izdelava, proda po nlzkl ceni mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7.	s
Vsakovrstno pohištvo
Izdelujem. Imam napro-	dobro ohranjeno pohištvo
daj novo tridelno omaro,	otroške vozičke ter dru-
orehovo polittrana. Fovše	ge uporabne predmete. >
Avgust, mizar. Rožna do-	Trgovina »Ogled«, Mestni
lina, Cesta XIX. št. 3. š	trg 3.	k
-I (Oll ' •
Šoferska šola I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske Izpite Kolodvorska ulira 43 I elefon št. 28-28.
Izpit »e lahko polaga že t 18. letom.
Roihp
Stalno kupuje in prodaja

' (>i ^ i. -v.''	"
V A'	/X JI
371.
Četrt ure pred Gradiščem se ustavita nočna potnika in začneta šepetaje govoriti. Almira se ustavi za njima in skrita za grmovjem prisluškuje. »Vse se nama bo posrečilo,« pravi Davorin. »Stražniki niso nocoj pazljivi. Vsi so utrujeni in še vinjeni. Jaz sem videti kot stražnik, ti pa kot turški častnik v tej halji. V največji sili pa lahko pihneva tudi za orožje.«
372.
»Jaz se ne bojim ničesar, Davorin! Zanašaj se na moj pogum! Vse hočem storiti in prestati za Mirka.« — >To lahko storiš, toda nikdar ne boš uživala z njim sreče, kakor si predstavljaš!« šepeče sama zase Almira, skrita v bližnjem grmovju, in posluša dalje, kako pripravljata Zalika in njen spremljevalec Davorin načrt za osvoboditev Mirka.

373.
>Kod prideva na Gradišče?« vpraša Zalika. »Mi smo shranjevali ključ, ki odpira v Strelčevi kleti vhod na grad. Očetu ga je bil izročil Strelec sam, da ga čuvamo v svojem zatišju. Na ta ključ sem stavila vse svoje upanje. A nocoj ga nisem mogla najti, in tudi oče ne vedo, kje je. Zatorej ne vem, kako prideva na Gradišče Skrbi me ...«
11	grimo che pas-sa pud ricordati
Prvi mimoidoči te lahko spomni
che gia 24 possessori di un bi-gl etto della Lotteria sono di-ventati mdionari spendendo solo
12	Lire. Puo essere questo il tuo turno, se perd acquisti un biglietto. Fallo oggi stesso per non dimenticartcne.
da so že 24 las(n:ki po ene srečke Loterije di Merano postali milijonarji z borim stroškom 12 Lir. Lahko je sedaj vrsta na tebi, seveda ako kupiš srečio. Opravi to še danes, da ne pozabiš.
REGALA M1LI0NI
a cbi a c q u i s t a un biglietto per L. 12'—
DARUIE MILIJONE
tistemu, ki kupi srečko za Lir 12"—
Po Vaši želji Vam izdela
KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne
v Liubliani
Kopitarjeva 6/II
v svoji črtalmel razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Isto-tako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za izdelovanje domskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vain nudi te predmete vedno v lepih, modernih tazonah.
CENE SKRAJNO NIZKE. POSLU 2ITE SEJ
Zahtevajte povsod nai list!
Š umetna opeka vseh oblik!
OVARNA KERAMIKE
J. KLEMENCiČ v Novem mestu
izdeluje Samotno opeko raznih oblik, tako normalno zidarsko, zagozdno opeko, tlakovce in plošče, prvovrstne kakovosti, enaki inozemski produkciji. + Zavod za tehnično mehaniko in presikavo materiala na ljubljanski univerzi je na podlagi preizkušnje materiala ugotovil, da znaša odpornost naše Samotne opeke v žaru SK 31—19C, tlačna trdnost 226 kg/cma. ♦ Samotna opeka se prvovrstno uporablja pri parnih kotlih, lokomotivah, v livarnah in opekarnah, pri pekovskih pečeh in sploh za obložitev kurišč, kjer se uporablja visoka temperatura. + Tovarna dobavlja šamotno opeko v normalnih oblikah in po predloženih skicah. + V naši tovarni, po predloženih načrtih izdelane šamotne plošče, so najboljše varovalno sredstvo železnih predmetov, ki so izpostavljeni visoki temperaturi, kar je pri sedanjem pomanjkanju železja velike važnosti. SAMOTNA MOKA za vzidavanje opeko itd. vedno v zalogi.

Lokal
v mestu, Iščem. Ponudbo na upravo »Slov.« pod: »Cista obrt št. 4561«.
|ŽEiUlbi> g
Gospod
srednjih let z dobrimi dohodki žclt poznanstva z dobro In preprosto gospodično od 25—30 let v svrho ženitve. - Ponudbo upravi »Slov.« pod »Nesrečen« St. 4568.	ž
Bolniška blagajna samostojnih
obrtnikov v LJubljani obvešča vse člane, da Je umrl dolgoletni član, gospod
Ivan Segatin
čevljarski mojster
Dragega tovariša spremimo k večnemu počitku v soboto, dne 14. avgusta ob 16 z 2al, kapela sv. Janeza, k Sv. Križu.
BOLNIŠKA BLAGAJNA SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV
Potrti naznanjamo, da nas Je nenadoma, ubit od strele, zapustil vdan v voljo božjo, moj dobri mož ln skrbni oče, gospod
Janez Tešar
dolgoletni poslovodja mlekarno na Vrhniki.
Pogreb bo v Blatni Brezovici v soboto, dno 15. avgusta ob petih popoldne.
Blatna Brezovica, Maribor, 14. avgusta 1942.
Marija, žena; Marija in Katarina, hčerki in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem, kt so nam ob smrti nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata, ujca In tasta, gospoda
PAVLA MASIČA star.
Izrazili sožalje, počastili spomin ranjkega z venci In s šopki, In ga spremili na njegovi poslednji poti k večnemu počitku, Izrekamo tem potom najlskrenejšo zahvalo.
LJubljana, dne 13. avgusta 1942,
DRUŽINA M A S I O IN SORODSTVO.
Giovannl Vergai
43
Tone Nevolja
Roman.
Vsak dna je prešteval denar, se hodil potikat pred hišo pri nešpljevm drevesu ter gledal v zrak, z rokami na hrbtu. Vrata so bila zaprta, vrabci so čivkali nS strehi in trta se je čisto polagoma gugala nad oknom. Starec se je vzpel na zid vrta. na katerem so bili vsejali čebule, ki so bile videti kot morje belih perjanic. Nato je tekel za stricem križem, da bi mu stokrat ponavljal: -Veste, stric Križ, če bomo uspeli, da spravimo skupaj oni denar za hišo, jo morate prodati nam. ker je bila vedno last Nevolj. ,A'saki ptici, so ljubi njenega gnejda _ klici'. ,Blagor mu. kdor umre v lastni postelji' Stric Križ je s kruljenjem potrdil .da bi se ne spravil v zadrego. Na hišo pa je dail staviti nov strešnik ali žlico apna na dvoriščni zid, da bi povišal ceno.
Stric Križ ga je tako zagotavljal: »Ne dvomite, ne dvomite. Iliša je tam in ne bo zbežala. Da se le pazi nan jo. Vsakdo pazi nato, kar mu je pri srcu. Nekoč je pripomnil: »Ali ne boste omožili svoje Mene?«
»Omožil jo bom, ko bo hotel Bog! Kar se mene tiče, bi jo hotel omožiti tudi že jutri,« je odgovoril gospodar Ione.
»Če bi jaz bil no vašem mestu, bi ji Hal za moža Alfia Muho, ki je dober dečko, pošten in delaven. Išče si ženo povsod okrog, druge napake nima. Zdaj pravijo, da sc bo vrnil v vas
in je kot nalašč ustvarjen za vašo nečakinjo.«
»Če pa so govorili, da si hoče vzeti vašo nečakinjo Oso?«
»Tudi Vi, tudi Vil« je pričel vpiti Leseni Zvon. »Kdo to pravi? To so same čenče. Hoče požreti ogrado moji nečakinji, evo kaj hoče! Lepa reč, a? Kaj bi vi dejali, če bi vašo hišo prodal drugemu?«
Gos ja noga, ki je bil vedno na trgu, čim bi se dva pogovarjala, da bi si skušail prislužtii mešelarino, se je tudi on vtaknil v razgovor.
»Osa ima zdaj v rokah Brasija Čebulo, odkar je šla po vodi poroka svete Agate, videl sem ju s temi očmi, ko sta hodila skupaj po stezici ob hudourniku. Šel sem tja iskat dva gladka kroglasta kamna za omet najiojališča, ki pušča vodo. Spakovala se mu je, spogledljivka! s l^onci rute na ustih in mu govorila: Nič ni res,
Pri tej blagoslovljeni svetinji, ki jo imam tu. ej! Vzbujate mi gnus, ko mi govorite o onem starcu mojem stricu I Govorila je o Vas, stric Križ in puščala mu je, da se je dotikal svetinje, saj veste, kje jo ima!« Leseni Zvon se je delal gluhega in je stresal z glavo kot Gašpcr-ček. Gosja noga je nadaljeval: »— in Brasi je dejal: »Kaj naj torej napraviva?« — »Ne vem, kaj hočete napraviti,« je odvrnila Osa. »Toda če je res, dn me imate radi, me ne boste pustili v tem stanju, kajti ko vas ne vidim, se mi zdi, kakor da bi svoje srce razdelila na dvoje, kot dva režnja oranže in če vos oženijo z drugo, vam prisegam pri tej blagoslovljeni svetinji, ki jo imam tu, čujte, da boste videli nekaj velikega v vasi. Vrgla se bom v morje prav toko oblečena, kot sem.« Brasi se je praskal po glavi in nadaljeval: »Kar sc mene tiče, hočem. Toda
kaj bo potem napravil moj oče?« — »Pojdiva proč iz vasi, kot da bi bila mož in žena in ko ho juha skuhana, bo vaš oče prisiljen privoliti. Že tako nima drugih otrok in ne ve, komu bi zapustil posest,« je rekla.
»Kakšni ljudje, kaj!« je pričel kričati stric Križ, ki je pozabil, da je gluh. »Tista coprnica ima vraga, ki ji ščiplje pod krilom! In če se pomisli, da nosijo na prsih Marijino svetinjo I Treba bo to povedati gospodarju Fortunatu, treba bo! Smo li poštenjaki ali ne? Če gosjiodar Fortunat ne bo na oprezu, mu bo tista coprnica moja nečakinja zagodla, da mu ukrade sina, ubožca!« In stekel je po cesti kot norec.
»Opozarjam vas, ne povejte, da sem ju jaz videl!« je vpil. Gosja noga in tekel za njim. »Nočem, da bi me imel v zobeh oni gad vaše nečakinje.«
Stric Križ je v trenotku postavil vso vas na glavo, ker je celo hotel poslati stražnike in dona Mihaela, da bi stražili Oso, ki je končno biia njegova nečakinja in je moral on za to poskrbeti. Don Mihael po je bil zato plačan, da je čuval koristi poštenjakov. Ljudje so se zabavali, ko so gledali gospodarja Čebulo, kako je tudi on tekal sem in tja z izplaženim jezikom in so uživali, da se je oni tepec njegov sin Brasi dal ujeti na limanice Osi, medtem ko se je zdelo, da bi zanj ne bila dobra niti hči Viktorja Emanuela, ko je kar na lepem pustil Ne-voljino hčer, ne d« bi rekel: pozdravljam vasi
Mena pa si ni nadela črne rute, ko jo je bil Brasi kar na lepem pustil. Nasprotno, zdaj je zopet prtipvala, ko je bila pri statvah, ali ko je pomagala soliti 6ardele ob lepih poletnih ve-
čerih. Topot ga je sveti Frančišek zares poslal božjega blagoslova. Bil je ,vlak' sardel, kakršnega še niso nikdar videli. Bilo je bogastvo za vso vas. Barke so se vračale' do vrha napolnjene in ljudje na njih so prepevali in od daleč mahali s čepicami, da bi dajali znak ženam, ki so čakale z otroci v naročju.
v Starinarji so v množici prihajali iz mesta, peš, na konju olj na vozovih in Gosja noga ni imel časa, da bi se praskal po glavi. Proti Ave-mairiji je bilo na obrežju naravnost kot 6ejem s krikom in vikom vsake vrste. Na dvorišču Nevolj je gorela luč do polnoči, kot bi bil kak praznik. Dekleta so prepevala in prihajale so pomagat tudi sosetle, hčerke sestrične Ane in Nunziate, ker je bilo zaslužka za vse in vzdolž zidu je bilo videti štiri vrste že čisto pripravljenih sodčkov, s kamni na vrhu.
»Zdaj bi hotel videti tu Zuppiddo!« je vzkliknil Tone, ki je sedel križem rok na kamnih, da bi tudi on bil tako za utež. »Zdaj bi videla, da imamo tudi mi svoje in da se požvižgamo na dona Mihaela in na dona Silvestra!«
Starinarji so tekali z denarjem v roki za gospodarjem Tonetom. Gosja noga ga je vlekel z.a rokav in mu govoril: »To je čas, ki ga je treba izkoristiti!« Toda gosipodnr Tone je vztrajno odgovarjal: »Govorili bomo o tem o Vseh svetili. Tedaj bodo sardele imele svojo ceno. Ne, nočem are, nočem si vezati roki Jaz že vem, kako tečejo stvari.« Udarjal je s pestmi po sodih in govoril nečakom: »Tu je vaša hiša in Meninn dota. ,Dom te vzljubi j« in poljublja.' Sveti Frančišek mi je naklonil milost, da bom lahko zadovoljen zatisnil oči.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
izdajatelj: inL Joži šodja
Urednik: Viktor Cenčif