11Z. Straima. v petek ZO. maja I9Z1. LfV. leto Imhajla vsak dna popoldne, U rs« mil neaelje ln premike. Hiter atl x Prostor 1 m/m X 54 mm m male oglase do 27 mlm vlSine 1 K. od 30 m/m vtaint dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mlm K 2"—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K cT-—n Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beasda K 2*—^ Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamlca za odgovor. Cpravntttvo „Slor. Narodi'1 in „Narodna TIskarna" Knaflota ulica št. 5, pritlično. — Telefon 4t S04. „Slo venski Narod' vel|e v Jmgoslaviii i celoletno oaprt. plačan . K 300 - polletno 150*— 3 mesečno...... „ 75*— 1 - .....- 25— % Ljnbl|anl la po posti t V luosesmalve i celoletno......K 480"— polletno.......„240 — 3 mesečno......„120 — ......40 — Pri morebitnem povlSanjj se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na- poftlteio v prvič naročnino vedno lISflP ;>o rtatuznld. Na «amr> nismena naročila brei poaiatve denaria se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slov. Naroda11 Knaflova aiioi it 8, Ii nadstropl« Telefon stev. 84. Dopise sprelema le podpisane ln zadostno frankov ano. 0bF~ Rokopisov ne vrača. Posamezna Številka velja 1*20 K Poštnina plačana v gotovini. ■ +f ass Dr. Leopold Lenard: Motil separatni 4, Militarizem in antimilitarizem. Na svoje veliko začudenje sem čital v časnikih, da je Jugosloven* ski klub stavil v konstituanti pred* log, naj se militarizem odpravi, dokler se pa ne odpravi, naj se vsaj zniža na najmanjšo mero, ki je po> trebna. Vojaštvo je gotovo veliko breme, morda največje, katero polaga prebivalstvo na oltar domovini. Ve* liki so stroški, katere zahteva od ljudstva, a še hujše so osebne žrtve mladeničev, roditeljev in nevest. Vsak pameten človek bo torej stal na stališču, da mora biti to breme kolikor mogoče majhno. Nihče si ne bo nalagal večjega bremena, ka* kor je neobhodno potrebno. To je jasno. Manj jasno je pa, čemu sta* viti predlog in zahtevati, naj se sklene, da se zniža vojaštvo na naj* nižjo potrebno mero. Prva in glavna dolžnost vsake* ga parlamenta je, da odobruje pro* račun. S tem ima pa že tudi pravico, da dovoljuje število vojakov. Po* slanci rečejo: za vojaštvo dovolimo toliko in toliko, in sicer za to stvar toliko, a za ono toliko. Ako torej vidijo, da je nekaj vojaštva odveč, odtegnejo enostavno zanj kredite. Nobeden minister vojne ne more imeti več vojakov, kakor ima nov* cev od ministra financ, ta pa ne more dati več, kakor dovoli državni zbor. Državni zbor ima torej ved* no rrjožnost, da dovoljuje vojaške kredite, in vojni minister bo imel vedno toliko vojakov, kolikor jih bodo dovolili poslanci, ti bodo pa gotovo dovolili samo toliko, koli* kor se jim zdi potrebno. Skleniti postavo, naj se zniža število voja* štva na najnižjo mero, je isto, kakor reči, naj se zniža število urad* niŠtva ali učiteljstva na najnižjo mero. Poslanec ki je mnenja, da je kaj takega preveč, naj nastopi v državnem zooru, naj dokaže, kje in kaj je odveč, dobi za svoje mnenje večino, pa se bo zgodilo. Nekaj drugega je pa z zahtevo, naj se odpravi vojaštvo popolnoma in nadomesti z milico ali »narodno stražo«. Pri vojaštvu je treba aie* dati na dvoje: na stroške in na boj* no vrednost Gledati je treba, da imamo s kolikor mogoče majhnimi Btroški kolikor mogoče veliko obrambno moč. Milica je pa pred* vsem veliko dražja, kakor vojašči* na. V Avstriji imajo sedaj milico, a jih stane več, kot jih je stala prej armada cele monarhije. Res, da je vrednost denarja sedaj veliko manjša, toda vrednost avstrijske milice je pa že popolnoma za nič. Milica obstoji v tem, da nihče ni dolžan služiti, nego samo kdor ho* če za primemo plačo. Ker vojaško življenje vsekakor omejuje v mar* slkaterem oziru svobodo človeka bolj nego drugi poklici, je jasno, da bo vojni najemnik hotel biti bolje plačan, nego drugi stanovi, oziroma poide v milico samo tak. kdor dru* gje ne najde dela. V vojne najem* nike poj de torej samo ali čisto slab materijal ali pa bo treba vsakega vojuega hlapca plačati vsaj tako dobro, kakor so sedaj plačane uči* teljice na deželi. Naj izračuna, kdor zna, kako veliki bi bili stroški, ako bi morala na primer Slovenija vzdržavati štiri polke vojnih najem* nikov? Kakšna je bojna vrednost t>mi* lice«, vemo iz neštevilnih vzgledov. Na različna »delovanja« raznih na* ših narodnih straž ob prevratu se mnogi še sedaj neprijetno sporni* njajo. Kakšni so bili vojni najem* niki v srednjih vekih, so nam ti* pični vzgled oni »bravi« iz Manzo* nijeve povesti »Zaročenca«. Sred* njeveški gospodje so se med seboj pretepali in vojskovali s pomočjo najemnih čet, ki so bile pa domače* mu prebivalstvu vedno bolj nevar* re, nego sovražniku. V zgodovini nimamo nobenega vzgleda, da bi se bile najemniške čete v voini dobro obnesle. Mogoče je organizirati sa* mo manjše prostovoljno služeče oborožene oddelke (orožnike, poli* cljo) za vzdrževanje reda in var* nos ti v deželi, a ne večjih, za var* nos t države od zunaj. Rekel bo kdo, da »milica« ob* stoji ravno v tem, da se potom ljudskih orožnih vaj celo prebival* stvo izuri tako, da v slučaju, ako je država napadena, prime za orožie in jo brani. Tako milico imajo baie v Švici. — Kakšna je švicarska mi* lica, ne vem, to pa vem, da za* vzema Švica čisto poseben medna* roden položaj. Švica je nevtralna republika, ne ker se je sama progla* sila za tako, kakor na primer Radi* ćeva kmečka republika, tudi ne, ker je njena nevtralnost zajamče* na po mednarodnih pogodbah. Ta* ke pogodbe se lahko prelomijo, kakor so na primer Nemci prelo* mili belgijsko nevtralnost. Švica je nevtralna po svoji naravi, in vsaka sosednja velesila ima interes na tem, da to nevtralnost spoštuje. Švicarji se torej lahko igrajo »na* rodno stražo«, ker se ji a ni treba bati nobenega mednarodnega kon* flikta. Naša država se pa obratno nahaja na velikih križiščih narodov in svojo nevtralnost si mora varo* vati sama. Dokler je militarizem po drugih državah, ga tudi ni mogo* če odpraviti pri nas. Vedno se pritožujemo, da je naša zunanja politika premalo od* ločna in krepka. Hoteli bi, da bi naši diplomatje robantiii, pisali krep* ke note. Meni se zdi nota, katero napiše diplomat, kakor menica. Ako bi jaz podpisal menico za 10 tisoč kron, bi je nobena banka ne eskomptirala, ker vsakdo ve, da je ne morem plačati. Ako jo napiše znan in premožen trgovec, se iz* plača takoj. Tako velja rudi nota diplomata samo toliko, kolikor kre* dita in veljave ima država. V za* devi Karla Habsburškega smo po» slali Madžarom samo eno kratko noto in pomogla je takoj, ker so gospodje v Budimpešti vedeli, da stoji za diplomatom toliko in toli* ko vojaščine. Ako bi bili imeli sn* mo nekaj najemnikov in narodno stražo, bi bili lahko pisali not ne vem, koliko, a Karel bi bil vse eno sedel v Budimpešti, a njegov Le* har bi lahko z majhno močjo pri* korakal v Ljubljano in v Zagreb. Istotako bo tudi v krogu prijateljev beseda našega diplomata veljala toliko več, kolikor več moči in de* nar:a ima država. Brez vojaščine ni diplomacije, tudi mednarodna fi* nančna in gospodarska politika je t znatni meri odvisna od bojne moči države. Vsled tega tudi ne smemo reči, da so stroški, katere izdamo za vojaščino, popolnoma mrtvi. »Pax aeterna« — večni mir mora biti ideal vsakega plemenitega ^rca, zlasti pa bi moral v srcu vsa* kega vernika vedno zveneti Kristov rek: »Svoj mir vam prinašam, svoj mir vam dam« — toda pristavil je takoj: »Ne. kakor ga svet more da« ti.« Naš grešni svet v resnici ne mo* re človeštvu dati miru, srečni ideal človeške družbe je še v megleni da* ljavi, Ovidijev zlati vek, ko bo člo* vek topove prekoval v pluge in sab=> Ije v srpe, živi samo v pravljici, za* enkrat velja, kar je napisal Goethe v svoji framasonski pesmi: Fran Govekar: aRe Mo K» Dramatika utopija. Nato Jih apretirajo, t L Šolajo. USe Ah govoriti, pisati in računatL Spomin imajo ti roboti koloealen. Ce bi jim prečkal 30 zvezkov Naučnoga Slovni-ka, ga ponove dobesedno od prve do zadnje vrst*. Novega pa si ne izmislijo ničesar. In potem jih razpošiljajo: po 15.000 komadov na dan. Pokvarjene reparirajo, nerabne pa mečejo t stope. Kot materijaJ- Kajpada se svet zgraža. Take tovarne so roganje Prirodi ali Bogu! In prihajajo misijonarji, anarhisti, agitatorji, plemenite dude ter govore robo-iotn. Ti $h poslušajo, si vee zapomnijo m — nio ćrugega. Niti ne smejejo se »m raslifoira >noroemc; nič se ne razburjajo, niti ne vesele, niti ne ialo-ste. Samo delajo, vsak robot je za 2 H dobra delavca in po 120 dolarjev komad. Robot je brez volje, strasti, brez teka, brez smeha in brez eolz. Ne je, ne pije in ne potrebuje nobene pijače: Vse dela brez mezde. Na uro stane robot « oentima. Skratka: ideal delavca. Predigra Gdč- Helena Glorio-ieva, hčerka prezidentova, se je pripeljala na otok v imenu >Lige humani-tete*, da bi robote osvobodila in M" dvignila iz suženjstva. Centralni ravnatelj Domin ji razjnsni, ds je n]<*n nn men neizvršljiv. In pove in rok-nž^ ji vse to, kar sem pravkar povedal o robotih. Potem nastopijo še inž. Fahrv. generalni tehnični ravnatelj, dr. Gall, načelnik fiziološkega in eksperimentalnega oddelka, Busman, generalni ko-merčni ravnatelj in Alquist, šef stavb R. U. R. Helena Je konsternirana in končno prepričana. Tu pove dr. Gall, da dela z roboti pravkar nove poskuse: vdelati jim hoče namreč tudi čut za bolest. Iz golega obrtnotrgovskega vzroka! Roboti se namreč včasih poškodujejo gami. Kor jih ne boli, vtakne ta ali oni roko v stroj, si polomi prste, razbije glavo ali karkoli. Bolest bodi poslej avtomatska zabrana malomarne samo-poškodbe. Duše jim ne da; đula bi ne bila v interesu tovarne in izdelek bi bil ^otem seveda preora«. Zdaj nadelajo roboti toliko, da so na svetu vse cene padle ie na tretjino. Vse tovarne prodajajo ali na kupujejo robote, da bi izdelke pocenile. Petsto tisoč robotov dela že na argentinskih pampah. Pšenica bo poslej skoraj zastonj; že stane libra kruha le dva cen-tima. V petih letih bo vseh živil preveč in vsega blaga bo toliko, da bo brez vsake oaae. Delavci bo Jo seveda brez J dela. uradniki brez služb, kmetje brez j onrsvka. toraja bodočnosti <, čee delo je bi j vendarle užitek in v utrujenosti io bila človeška čast! Domin pa odgovarja: >Clovek boš poslej svoboden in dovršen! Nob°ne druge naloge ne boš imol, nobene skrbi, kakor izpopolniti sarrvga sebe! Gospod boi stvarstva«. In ravnatelji povabijo Heleno na obed. Vsi zaljubljeni vanjo. Po tolikih letih na otoku prva ženska, ki je zmedla vse glave. Tovariši odbite pripravit mizo, a Domin jo zasnubi ter objame. In uda se mu. Prvo dejanje se godi ob desetletnici, odkar je Helena prišla na otok v tovarno R. U. R. Vsi ravnatelji ljubijo Heleno nrineeo ji prekrasnih, seveda čudovito umetno vzgojenih cvetic in različnih dragocenoetih v dar. V luki pa stoji ladja s topovi in že ves teden ni ns brzojavk ne pošte. Medtem so se namreč po svetu dvignile revolu- »Auf des Gliickes grosser \Vage steht die Zuntje sclten ein; du musst steitfen oder sinken, du musst herrschen und £ewinnen oder dienen und verlieren, leiden oder triumphieixn, Amboss oder Hammer sein.^c Predsednik zadnjega poljskega državnega zbora, gospod Mala* chovski je bil jako učen in polten mož, ki je napisal lepo politično razpravo, v kateri je dokazoval, da Poljski ni treba nobenih trdnjav in vojakov, češ: Če Poljaki ne bodo imeli vojaštva, jih tudi nikdo nc bo napadel in država bo varna. — Ta* ko se je tudi godilo. Poljski politiki so se vedno bali, da bi kralj ne imel preveč vojaštva in ž njim ne o^ro* žal »zloto \volnoic* državljanov. Prišli so pa in si med sabo razdelili poljsko državo, a državni zbor se jim je moral še zahvaliti in podpis sati smrtno obsodbo države. Upaimo v novo bodočo človc* ško družbo, ki ne bo poznala vojne in vojske, ko se bo zgradilo ono kraljestvo božje na gori, katero ta* ko lepo opisuje prerok Jehušaia, in F-e bo jagnje skupaj paslo z volkom. Za enkrat smo še v železni dobi, kjer vlada »knez tefia sveta.« Zeli* mo, da bi človeštvo pričelo z raz* oroževanjem, toda naša država pri tem ne more biti med prvimi. Za* čnejo naj države, ki imajo večjo : dustrijo in višjo kulturo. Kjer je in* dustrija razvita, kultura visoka in disciplina naroda močna, se lahko improvizirajo armade tudi ako ie majhen kader stalne vojske. Kolikor manjši so pa ti poi!o'i, toliko več je potreba stalne vojske. Kdor hoče državo, no more biti praktičen antimilitarist. Na Ruskem vladajo komunisti in so militaristi, na Poljskem in na Če* ikem so odločilni socijalisti in so militaristi, Pax aeterna« ostane »de* siderium collium aetemorurn>K, (hre* penenje večnih gričev), ki se bo nad človekom uresničil, ko mu bo duhovnik pokropil gomilo z bla^o* slovi j eno vodo. Naš narod je pa šele vstal k življenju in hoče živeti, tudi če je življenje boj. Saj je rekel že po* božni in potrpežljivi Job: »Militia est vita hominis super terram« — to velja še vedno za narod kot za posamnika. Zlati vek, kjer ni ne vo* jaka, ne žandarja, ne dacarja. ne učitelja, vlada sarrwo na otoku Bla* ženih katerega Še noben smrtni človek ni videl. cije delavstva proti robotom. Toda kapitalisti so oborožili robote, vn^le so se vojne in roboti po poklali vse, tudi žene. starce in otroke, čez 700.000 državljanov. Heleni je grozno; prosi soproga Domina, naj zapre tovarno in naj s tovariši in ž n«o vrod odplujo nekam, kjer začno normalno življenje. Tudi Domin je razburjen: v Havru so so pobunili roboti! Fabrikati so postali domišljavi in nevarni. In Helenina stara pestunja Nana. zastopnica starega reda in morajo, se zgraža nad roganjem Bogu, ki je vstva-ril človeka po Svoji podobi ter dol 611, kako se imajo spočenjati in roditi ljudje. Strasna kazen ne izostane, prorokuje starka. Pa saj ja »o tu: nobena ženska na svetu več ne rodi otrok in tudi Helena je vzlio desetletnemu zakonu ostala brez potomca. Konec bo človeštva! Bog je ubil iensko plodnost. Kakor Bogovi so hoteii biti tovarnarji R U. R., a kakor je Bog izgnal člov^kn iz raja, tako ga izžene zdaj iz vsega sveta. Alquist zopet tudi sam zida. Tesno mu je postalo od vsega nanredka. zato se Je vrnil k težkemu dolu. To mu je uteha. In misli, da je bolje pripro«to zidariti. nego izmišljati velike načrte. Reakcionar stvo mu daje srečo in preveliki napredek ga ubija duševno. In celo zopet moli! >Goepod Bog, hvala , Prvi sicvisnsKI Um v telili. Včeraj popoldne ob 5. se je zbral novo izvoljeni mestni občin* ski zastop v Celju k prvi seji, da voli občinsko starešinstvo. Navzo •M so bili vsi občinski odborniki. Predsedoval jo najstarejši med njinu ravnatelj zeml?iVc; knjige g. Silvester F o h n. Na dnevnem redu seje je bila volitev župana in pod* župana. Pri prvem glasovanju je rilo oddanih 32 glasov, in sicer: 12 glasov za kandidata demokratske sTanke dr. Jura Hrašovca, 10 gla» sov za kandidata socijalno demo* kratične stranke Frana Korena, 6 Clasov za kandidata narodno socv ;>.lne stranke Karla Zabkarja in 4 glasovi za kandidata klerikalne franke dr. Antona Ogrizka. Druao glasovanje je imelo isti uspeh, na kar se je vršila ožja volitev med demokratom dr. Ura lovcem in so* cialistom Franom Korenom. Pri tem glasovnnju je dobil dr. Juro Ilra^ovec 17 klasov, Fran Koren 14 g1 asov, 1 glasovnica pa je bila prazna. Za demokrata so glasovali tudi narodni socijalci. Predsednik Fohn je nato proglasil, da je izvo* !ien za župana odvetnik dr. Juro Rrašovec. Za podžupana je izvo* Ijen narodni socijalec Karel 2ab» kar, za katerega so glasovali na* rodni socijalci in demokrati. Soči :dni demokrat Koren je dobil 10 glasov, klerikalec dr. Ogrizek pa 4. Celje je torej dobilo prvega svojega slovenskega župana v ose* bi v narodni borbi osivelega zaslužnega prvoboritelja dr. Jure Hra* šovcal Vsa slovenska javnost, ki pozna dr. Hrašovca kot odličnega narodninka, kot kremenitega zna* aja, Vi jc vse svoje življenje po* svetit borbi zu slovensko narodno stvar v Celju, bo to izvolitev no* zdravila z odkritosrčnim zado&oe* njem PolltI£n£ oesfl. = Rekonstrukcija vlade. Beograd, 13. maja. V poliienih krogih ae mnogo razpravlja o rekonstrukciji ka> l.inoia. ne samo gl^ oujejo se imena: IU>»ar. Roje m Krstelj^ — Trgovska pogajanja z Italijo. Beograd, 18. maj*. Danes donoldne ob \. so jo vršila konfemra na$ih dele-gatov za trgovska pogajanja z Italijo, Konferenci jo predsedoval g. dr. Moni- ti, da si rne utrudil! Bog, razsvetli Domina in vso te, ki blodijo: uniči njih dejanj in pomagaj ljudem, da se vrnejo k skrbem in delu; reši cUovofetvo pogubo, ne dopusti rla bi trpeli škodo na f!u*i in telesu, osvobodi nas robotov ln varuj gospo Gospo Heleno, amen!« Tako nxj\i Alr/uiet po sladko ntrudljivom zidarjonju. Oh, ni c ni »traanejžega, nego datf ljudem raj na zemji! Zik.ij žene več ne rodo? Zato ker je ves svet postal Domino va Sodoma. Vse ljudstvo je ena sama blazna, ii vinska orgija. Nihče ne •\ no skrbi, niti roko mu ni treba ia-tegnitl po jedi; siplje m mu naravnost v usta, da mu niti vstati ni treba, Do-minovi robot - vljajo vse. Možem, ki so odveo, ž^n^ ne rode. Zato človeštvo izmre, odpade kakor suho Ustje z vej. Dr. Gall pa }e napravi? zopet se dovršenej šega robota. Radiusa. Dal mu je največje možgane. On ie samostojno misli! In zato i° uporen, Node delati Zaht<*vo, naj ga flonejo v stope! >Cemu nas sovražiter< ga vprašuje Helena. »Niste kakor roboti. Niste tako p'0 delajo vse. Vi le uka-zujeto r late t&epotrebne besede!< odgovori Radina. >Zato nooem nobenega gospoda. Vse vem eam. Sam hočem biti tj^r-od, gospod ljudem. Jaz doseženem vee«. (Dalje prihodnjič.) 36 2 stran » m ■ SLOVENSKI NAROD*, dne 20. maja 1921. 112 5te\r- čilo Ninčič šef naše delegacije. Na konferenci se je sprejelo definitivno stališče glede naših zahtev. Iz Rima poročajo, da odpotujejo te dni v Btx>grad člani italijanske delegacije. = Rimska konferenca. Beograd, 15. maja. Minister za tr^vino in industrijo je imenoval dr. Kadosavljevica, sekcrjskega načelnika v svojem minl-etrstvu, za eksperta za finančno - bančna vprašanja na rimski konferenci na-sleojstvenih držav. = Iz ustavnega odseka. Na seji ustavnega odseka dne 18. t. m. se je razpravljalo o izpremembah, katere je predlagal Jugoslovenski klub glede čl. 12. Klub je zahteval, naj se izpusti stavek: »Način, kako se bodo vzdrževale te vezi, se uredi z zakonom«.* Zahteval je tudi naj se izpusti takozvani »kancelparagraf«. Po kratki debati so bili predlogi Jusoslovcnskega kluba odklonjeni Poročevalec dr. Laza Mar-ković je izjavil, da se bo ustavni odsek vrnil k 12. členu, če bi došlo do sporazuma o ostalih členih. Pri členu 13. (o tisku) je bilo več predlogov za izpre-membe. Končno so bile sprejete izpre-membe, za katere so se sporazumele večinske skupine. Koncem 3. odstavka, kjer se govori o dolžnosti sodišča, ki mora v 24 urah potrditi ali razveljaviti ustavitev lista, ie sprejet dostavek: »V nasprotnem primeru se smatra, da je ustavitev razveljavljena. Redno sodišče odločuje o povrnitvi odškodnine neodvisno od sodnijskecra odloka glede razveljavljena ustavitve.« V zadnjem odstavku mora slediti besedam »s po-sebriim zakonom o tisku se odredi* tole: »kdaj in v katerem nrimeru in na kateri «način morajo osebe, ki so naštete zgoraj, odgovarjati za prestopke potom tiska.« Pri Členu 14. je bil sprejet predlog socialistov, naj se izpuste besede »v mejah zakona«, namesto tega pa se ustavi v člen »podrobneje naredbe se odrede z zakonom«. Pri prijavi zborovanj pod milim nebom se mora reči: »Najmanj 24 ur poprej«, pri členu 16. pa se v predzadnji stavek uvrste besede: »država bo podpirala delo za povzdigo ljudske izobrazbe.« Pri členu 17., ki govori o tem, da je zajamčena tajnost brzojavk, se dodajo besede »in telefonskih pogovorov«. = Vprašanje Peeuha. Iz Beograda poročajo, da je ministrski predsednik Pašic sprejel v svojem zasebnem stanovanju bivšega madžarskega vojnega ministra Belo Linderja, ki je sedaj naš državljan. Razpravljalo se je o vprašanju pripadnosti Peeuha in okolice. Lin-der je posetil rudi antantine poslanike v Beogradu in prosil, da se jugosloven-ska okupacija Pečuha podaljša še za pet let = Manifest Radićevcev. »Jutranji Mst« doznava, da bo 62 poslancev iz Hrvatske, ki nočejo sodelovati v konsti-rnanti, v par dneh izdalo razglas ljudstvu, v katerem bodo razložili svoje postopanje in naznačili delo v konsti-tuanti za delo, ki za hrvatski del naroda ni obvezno. V tem razglasu se objavijo tudi uspehi zborovanja, ki se je vršilo pred Binkošrmi. = Iz imunitetnega odseka. Imunitetni odsek je sprejel ostavko dosedanjega predsednika dr. Gjurišiea. Na njegovo mesto so postavili Čedo Krstića. Odsek je sklenil, da izroči sodišču poslanca Janečka, Radića in nekatere druge, = Obravnava proti izdajalcem. Glavna obravnava proti dr. Šuilaju in tovarišem bo v četrtek, 2. junija ob petnajstih pred zagrebškim sodiščem. = Ustanovitev rusko - srbske dm-ybe v Beogradn. Tz Beograda poročajo: Pred kratkim v Beogradu kot dnevnik izhajajoči ruski dnevnik >Novoje Vr-jemjac, ki stoji pod vodstvom Su varova, piše: V Beogradu se je osnovala rusko-srbska družba, ki ima namen, da ustvari ruskim beguncem v inozemstvu z ma-terijalnimi sredstvi ugodnejše življen-ske pogoje. V vodstvu družbe je tudi ministrski predsednik Pašić ter sodeluje v njej vsa odlična srbska družba. = Nova stranka? Iz Beograda poročajo, da namerava dr. Ante TrumbiČ ustanoviti novo stranko, katere pristaši naj bi bili vsi hrvatski elementi, ki so proti sedanji ustavi. = Prepovedan komunistični list. Beogradska policija je prepovedala izhajanje komunističnega lista »Borba«, ki naj bi izhajal dvakrat na teden. = Poineare proRevne des Beux Mondes« piše Ray-mond Poineare, da londonska konferenca ni izpolnila ne Briandovih ne njegovih želja. Glede razorožitve pravi, da se poslužuje Nemčija nezakonitih vojaških organizacij, s katerimi ogrožu-je Poljsko. Francija mora imeti odprte oči, da je ne preseneti lepega dne oživljena Nemčija. — Novi francoski poslanik v Vatikanu. Iz Pariza javljajo, da je senator Joumard imenovan za poslanika v Vatikanu. Jounard je bil za časa vojne vrhovni komisar za Grško. — Zunanja politika sovjetske Rusije. Sovjetski Machiavelli, komisar za zunanje zadeve Cičerin, je izdal okrožnico o zunanji politiki Rusije. Cičerin konstatira gospodarsko uničenje Rusije in naglasa, da je bodočnost sovjetske Rusije odvisno edino le od tega, kako bodo sovjetski politiki izrabili mednarodni položaj. Cičerin pravi, da jo ver-sailleski mir le košček papirja, in tudi da so mednarodni konflikti neizogibni. Sovjetski diplomati naj provocirajo mednarodne konflikte in naj izrabijo vse težkoče. ki so trenotno na Balkanu in v Mali Aziji. Največji triumf sovjetske zunanje politike bi bila vojna med Francijo, Anglijo in Italijo. Angleška se mora sprijazniti z Nemčijo. Sovjetski 'diplomati morajo delati z vsemi pilami, jia se to izvrši. Volitve ii italijanski parlament. ŠTIRJE DOBLJENI MANDATI NA GORIŠKEM. — Gorica, 18. maja. Glavni akruti-n i j še ni končan. Se le v petek bodo objavljeni uradni rezultati volitev na Goriškem. Po dosedanjih neoficielnih poročilih so Jugosloveni priborili na Goriškem štirje mandati. Izvoljeni so: dr. Jo9ip Wilfan, Virgilij Sdek, dr. L. Podgomik in Josip LavrenČič. Peti mandat je dobil s pomočjo jugoslovenskih glasov na Krasu komunist Tuntar. Slavna zmaga Jugoslovenov na Goriškem je napravila v vseh slojih in v javnosti globok vtis. Italijani so se do zadnjega nadejali, da se jim posreči priboriti vsaj eden mandat. Valed tega vladata v italijanskih nacionalističnih krogih veliko ogorčenje in poparjenost. Poskusili bodo vse trike in meiode, da bi volitve na kak nnoin razveljavili. OFICIELNA OBJAVA IZIDA VOLITEV V TRSTU. Trst, IS. maja. Včeraj ob 2. popoldne je bil v dvorani deželnega sodišča uradno objavljen izid volitev v Trstu. ZaJovni uradni posli so trajali 4 ure. Kot zastopnik Jugoslovenov jo tei uradni objavi prisostvoval dr. For-tunat Mikuletič. Celokupno s prefern-čnimi glasovi je prejela lista fašistov: Giunta lU.777, Banelli 18.-172, Suvich 17.604. četrti fašistovski kandidta je propadel, ker je bil njegov volilni količnik znatno manjši kakor pa komunistični glasovi. Kot četrti je bil izvo-lfen komunist Xikola Bombacci, ki je prejel 6G67 in 4525 nreferenčnih glasov. — Jugoslovanska lista (dr. Sla-vik) je dobila 2030 glasov in 22ol pre-ferenčnih, tedaj skupaj 5754. — Trst, 18. maja. Neofieielni rezultati volitev v Istri ki so vršile v znamenju najbrutalnejšoga fašizma, so sedaj znrmi. Fasistovska glasila priob-čujejo o teh volitvah zmagoslavne članke. Nasprotno pa trdovratno zaniolču-jeoj sijajno jugoslovensko zmago na Goriškem, samo kronistično Mlježijo, da so v tem okrožju izvoljeni štirje Jugosloveni. Rezultati volitev po posameznih političnih okrajih v Istri so sledeči : Okraj J.N.S. ital. hUt kom. soc. rep. k!er. Voloska 5324 971 — 59 — - Piiia 1103 3159 B7 42 17 33 Pnlj 603 9421 Z357 6G0 547 315 PoreC ?00 7845 173 905 1152 433 Ketrer 3333 3559 1097 2024 820 1230 Loi>oi 222_ 3878_ 3_—_—_— Skušaj 10.852 28.945 3697 3631 2536 3323 Izvoljeni so: Jugo-jlovcn dr. Josip Wilfan, ki bo ta mandat odstoprl svojemu Ustnemu nasledniku, dr. L lik-su Stangertu in pet fašistov: Bilu-eaglia, Albauese, de lierti, Mraoh in Pogatschnig. Slednja dva s«ta renegata — d Split, 18. maja. Jugoslo* veni v Zadru so se vzdržali volitev v rimski parlament. Italijani so gla* sovali za Krekicha. Na otoku La* stovo je od 400 volilcev glasovalo 35 oseb. — Rim, 18. maja. V Rimu je bilo izvoljenih 7 kandidatov nacij.»nalnega bloka (8 nacionalisti, 1 fašist in 3 liberalci), dalje 4 socijalisti, 3 klerikalci in 1 republikanec. Med nacijonalisti je izvoljen Federzoni, propadel pa je urednik Dalmatine« dr. Dudan. —d Rim, 17. maja. Nadaljnji začasni izidi volitev potrjujejo pri* bližno dosedanjo cenitev, da ho blok imel v zbornici šibko večino. Doslej je znanih nekako 400 izidov, in sicer imajo člani nacionalisti* čnega bloka 150 mandatov, h kate* rim pride še 40 ministerijalcev in 6 Giolittijancev, socijalisti 98 (izgu* bili 34, pridobili 6), pristaši Hudi 3 stranke 83 (izgubili 14. pridobili 9\ komunisti 10 (pridobili 7), republi* kanci 7 (pridobili 5) mandatov. V Tridentu so bili izvoljeni 4 pristaši ljudske stranke in dva socijalista, v Trstu dva pristaša nacionalistične* ga bloka, en republikanec in en ko? munist. Milanski »Avanti« računa v svoji nocojšnji izdaji, da bodo imeli socijalisti 120 mandatov. List z zadovoljstvom ugotavlja, da so nasilja fašistov proletarijat oživila. Glasilo ljudske stranke meni, da dobi ljudska stranka, ki je bila do? slej zastopana z 101 poslancem, sje* daj 100 mandatov. — d Rim, 18. maja. V Spezziji jc prišlo pri volitvah do nemin v, pri katerih je bila vržena ena bom* ba. Štiri osebe so usmrćene, 12 jih ie pa ranjenih. Proglasila se jc splo* šna stavka. Tudi v Turinu in V-sro* ni je prišlo do spopadov, pri kite* rih je bila v obeh mestih po ena oseba usmrčena. — d Rim, 18. maja. V okolici Florcnza je prišlo med fašisti in ko* munisti do spopada. Pri tem je bil en pasant usmrčen. V Livornu je bilo proti skupini fašistov oddanih več strelov, ki so ranili dve osebi. Hostrilsko-madlarska pogajanj. TelefDI15Um m hnzmmmmr poročila. SaSaia psslanSk o Besgrs^, Trst, 18. maja. Današnja >Era i za osvobojene zemlje senator Salata Ncuvac javlja iz Rima, da bo komisar I imenovan za poslanika v Beogradu. Zgorale-Slezlisko upraSanle. — d Varšava, 18. maja. (Brez* , žično) Frontno poročilo vstašev z dne 16. t. m.: Sovražni napadi uri \ Velkih Strelcah so bili odbiti. Pri | Ratiboru boji sprednjih straž. — d Berlin, 18. maja. Nota, k a* tero je predsednik medzavezniške vojaške komisije general Nollet poslal nemški vladi, vsebuje v na* daljnjem odstavku določbe o poli* ciji. Zlasti vztraja komisija pri tem, da naj se sedanji zeleni policiji od* vzame značaj mobilne vojaške če* te, da se prepove vsaka osebna iz* mena med policijo in vojaštvom, da se odpravijo vse policijske letalne formacije in naposled, da se zmanj* šajo te kategorije na 150.000 mož. Za to potrebne preosnove se mo* rajo izvršiti pred 15. julijem. — d London, 18. maja. Diplo* matski sotrudnik lista »Daily Mail* javlja: Splošno se meni, da bi se gorenješlezijsko industrijsko ozem* lje ne moglo deliti brez resne go* spodarske nevarnosti. Vendar pa je zelo neverjetno, da se bo odločilo o provinci kot celoti. — d London, 18. maja. »Mor* ning Post« objavlja brzojavko, k a* tero je Korfantv poslal Lloyd Ge* orgu, odgovarjajoč na njegov odgo* vor v spodnji zbornici o Gorenji Sleziji. Korfantv pravi, da je v svoji akciji preprečil anarhijo in meščansko vojno v Gorenji Šleziji. Korfantv naposled apelira na čut pravičnosti Lloyd Georga in na nje* govo čast kot Angleža ter zahteva pravično razsodbo na temelju ver* sailleske pogodbe. — d Varšava, 18. maja. Vstaši so se obrnili na kardinala Bertrama z zahtevo, naj prevzame varstvo Poljakov, ki so jih odvedli Nemci. Zagrozili so z represalijami. — d London, 18. maja. V poqo* voru s posebnim poročevalcem lista »Daily Express« je Korfanty iz j a* vil, da bo, ako zavezniki ne bi spre* jeli poljskega stališča, zapustil Gornjo Šlezijo. Zavezniki bi bili odgovorni za posledice, ki bi nasta* le vsled tega. Ako bi on odšel, bi v Gornji Sleziji nastal kaos. — d Beograd, 18. maja. Presbi* ro javlja iz Londona: Poljsko po* slaništvo v Londonu protestira v pred kratkim izdanem komunike* ju proti trditvam, da Poljska ne uvažuje versailleske mirovne po» godbe in ugotavlja, da je Poljska ne samo obsodila vstajo v Gorenji Šleziji, ampak je tudi ukrenila vse potrebno, da se ji napravi konec. Lloyd George o Zgornji Slezffi. — d London, 18. maja. Lloyd George je pooblastil Reuterjev urad, da objavi nastopno: »Vzdr* žujem izjave, ki sem jih podal v spodnji zbornici glede Gornje Šle* zije. Seveda morem prevzeti odgo* vornost samo za to, kar sem resnic* no rekel, ne pa za potvorjene iz« vlečke iz mojega govora. Skoraj so* glasno odobravanje mojih izjav v ameriškem, italijanskem in angle* škem časopisju kaže, da hočejo ve* liki narodi, ki so se v svetovni voj* ni borili ob strani Francije, lojalno tolmačiti versaillesko mirovno po» Italija zamena od Pollake odlkotfnlno. nanjih poslov grof Sforza je, takoj ko je bil poučen o izgubah italijan* skih zasedbenih čet v Gornji Šle* ziji naročil generalu Demarinisu, naj zahteva od Poljske odškodnino. Medzavezniška komisija v Opolah je določila, da ima Poljska plačati Z milijonov italijanskih lir. Qdpo* — d BudimpeSta, 18. maja. Po* oblaščenci madžarske in avstrijske vlade so z ozirom na gospodarske potrebe obeh držav sklenili dogovof glede provizorne ureditve blapov* nega prometa med Madžarsko in Avstrijo. Madžarska vlada se sedaj posvetuje glede odobritve tega do* govora. Tozadevna odi ;Citcv se pri* čakuje prihodnji teden. Dokler obe vladi ne prideta do končnoveljav* nega snorazuma, se bo blagovni promet med Madžarsko in Avstrijo vršil na podlagi dosedanjih dogo» v o rov. Orland In L!3yd Geargs. —d Rim, 17. maja. Kakor do* i med Briandom in LIoyd Ge^rjeom znava Agence Havas iz Londona, se niti koncem tega tedna niti pri* hodnji teden ne bo vršil sestanek tur tudi ni sklicana seja vrhovnega sveta. — d Pariz, 18. maja. Jutri-seja francoskega parlamenta sc pri-čakuje z veliko napetostjo. Velika debata o zunanji politiki se bo ta* koj pričela. Prijavljenih je cela vi* sta Interpelacij, predvsem znana interpelacija poslanca Tardieuja ,^!edc določitve nemškega dolga na 132 milijard. \ ažna je tudi interpe* lacija poslanca Margainesa o poli* tiki v Osrednji k v rop i. Imlii lu RV — d Beograd, 18. maji. Pres* biro doznava iz Londona: »Mor* ning Post« javlja i/. Carigrada, da je Mustafa Kemal paša v angor* skem parlamentu izjavil, da ima Turčija v Albaniji važne interes« In da je dovolil nekaterim Častnikom albansl jga rodu, da odidejo v Al* baniio in tam organiziralo boj ^ro^ ti Srhom. Z% I2gf9(££'SKDSt fr — d \Vashington, 18. maja. (Brezžično) Lord Hugh Ceeil se za* vzema za ustanovitev neodvisnega kraljestva Irske z armado, toda brez mornarice, pod vlado člana hi* še Windson ke, na primer Walske* ga princa. Ako bi izbruhnila vojna, bi mogla Anglija odpraviti irsko ustavo. Ez ftsSe fcrallsuins, — Regentove potovanja; V kratkem poseti regent Bosno, Hercegovino in Dalmacijo, nato pa do odpotoval na francos6ko - italijansko rivijero, kier se sestane s pnncesinjo Jeleno. — Ustavljen promet na progi Beograd - Niš. B e o g r a d, 18. maja. Sncči se je pred Ripanjskim predorom mlrla zemlja v dolžini oO m ter je zato ustavljen ves promet na progi Beograd -Niš. — Splitski škof umrl. Dne 17. t m. je umrl v Splitu škof dr. Šarić, ki je bil del j časa bolan. Imel je vnetje r>l;uČ. Zadnje dni je nastopila paraliza srca, kateri je podlegel. Bil je 54 let star. Pogreb škofa dr. Sarića bo v Veprincu v kapeli, ki jo je zgradil sam, ko je bil tamkaj pomočnik škofa. — Ita!nanski konzulat v Splitu. Dne 17. t. m. je bil svečano ^orvorjen italijanski konzulat v Splitu. Svečanosti so se udeležili tudi zastopniki naših oblasti. Pred konzulatom je bila postavljena četa itnlianskih mornarjev ladje »Pnglia«. Trdijo, da bo »Puglia« zapustila Split. — Prepovedan list. Notranje ministrstvo ie za našo državo pre* povedalo list »Oslobodienje«. ki izhaja na Dunaju v srbskem jeziku in piše s komunističnimi ienden* cumi.__ Neodrešena domovina. — Sramotna zmaga. Na vse grlo kriče fašisti, da so zmagali. Da, zmagali so v Trstu in skoro tudi v Istri s skrajno razvitim svo* jim barbarstvom. Sramotna je ta zmaga in ne more dati dobrega sa* du. Fašisti divjajo v nebrzdanem veselju, delirij jih jc omamil, kadar pa se streznejo, si bodo mogli ogle* dati to svojo zmago z vseh strani in takrat utegnejo spoznati, da pri letošnjih binkoštnih volitvah niso dosegli svojega cilja. Pomandrati so hoteli slovensko ime v Julijski Benečiji in dasi so napeli v to svrho prav vse svoje sile in zagrešili zlo* čine, ki ostanejo večen madež na italijanskem narodu, vendar niso uspeli s svojimi stremljenji, kajti volja jugoslovenskega naroda je bi* la ogromna in je prodrla skozi vse ovire na svetli dan. Sramotna je zmaga Italijanov, veličasten pa je bil odpor Jugoslovenov proti skrajnemu italijanskemu barbar* stvu. Ta življenjska sila naših pod* jarmljenih bratov nas spremlja z navdušenjem in zadovoljstvom Le* tošnje Binkošti so prestali naši tep* tani bratje veliko preizkušnjo za svojo bodočnost in prestali so jo s sijajnim uspehom. To dejstvo nas navdaja z najlepšimi nadami za pri* hodnjost. Fašizem se je ob slo ven* ski zavednosti hudo skrhal, skrha pa se popolnoma, kadar se v Jugo* slaviji konsolidirajo razmere in se ojači naša moč tudi napram zuna* n j osti! Dnevne uesii. godbo. Obžalovati bi bilo, ako bi francosko časopisje hotelo zavzeti drugo stališče. Vendar pa moramo nesoglasja med seboj sprejeti s po* ; trpežljivostjo. Stališče, ki ga je gle* de gornješlezijskega vprašanja za* | vzelo javno mnenje v Ameriki, Ve* liki Britaniji in Italiji, ne bi smelo v Franciji povzročiti razburjenja, To javno mnenje se drži versaille* ske pogodbe. Uveljaviti hoče do* loČbe te pogodbe pravično, naj bo* do proti ali za Nemčijo. O usodi Gornje Šlezije mora odločiti vrhov* ni svet, ne pa Korfanty.« slanstvo poljskih kmetov iz Gor* nje Šlezije je prišlo v Varšavo k vo* ditelju italijanske vojaške komisije Romei j u in mu ponudilo nekaj mi* lijonov nemških mark kot odškod* nino za padle žrtve in njih svojce. Romei je ponudbo v soglasju z i ta* . lijanskim poslaništvom odbil. 1 V Ljubljani. — Klerikalci in izid občinskih volitev. Kakor volitve v konstituanto, tako porazno so so končalo za klerikalce tudi občinske volitve po Sloveniji. Ta poraz skušajo seda] klerikalni listi prikriti s tem, da dan za dnevom bobnajo v svet, da so pri občinskih volitvah dobili 75, 70% vseli mandatov. S tem kričanjem nameravajo nametati peska v oči zlasti beogradskim krosom. Toda ta krik in vik nima za željenoga uspeha, čeprav si dado klerikalni listi iz Beograda poročati, da se Pašiću in Davido-viču kar tresejo hlače z ozirom na kolosalno uspehe, ki si jih je baje izvoje-vala Koroščeva stranka v Sloveniji. Klerikalci sedaj že sami uvidevajo, da jim to bobnanje ni posebno uspelo, zato so postali že ponižaejši in danes govore samo še o 63% vseh mandatov. No, tudi teh 63% bo izkopnelo kakor sneg na Bolncu! Vemo namreč docela zanesljivo, da je uradna statistika nad vsafi dvom vzvišeno dognala, da klerikalcem ni pripadlo niti 50% vseh občinskih odbornikov v »Sloveniji. — Županska volitev v Ptuju razveljavljena. Pritožbi proti izvo* litvi socijalnega demokrata Losin* schega za župana v Ptuju je ptuj* sko okrajno glavarstvo ugodilo in razveljavilo izvolitev. S tem pa stvar še ni končana. »Naprej« nam* reč napoveduje, da vloži socijalno* demokratska stranka proti temu ukrepu okrajnega glavarstva pritož* bo na deželno vlado. — Sprejemi pri deželnem pred* sedniku. Predsednik deželne vlade g. dr. Vilko Baltič odpotuje danes v uradnih poslih v Beograd. Zato do nadaljnega odpade vsak sprejem pri deželnem predsedništvu. — Delegat ministrstva financ v Ljubljani, dr. Karel Šavnik sc jc 18. t. m. odpeljal službeno v Beo* grad, od koder se povrne v približa no desetih dneh. — Komnuist župan na Viču. Na Viču je bil izvoljen za župana komunist Rudolf Galc. »Novi 19. maja 1921. Čas« in »Slovenec« ga previdno imenujeta »republikanec«, za pod* župana pa socijalni demokrat Kle* menčič. roleg Most ima torej tudi Vič svojega komunističnega župa* na. No zdi se, da ne bo bolj še viški župan dolgo osrečeval viške obči* ne, ker vlada baje ne namerava po* trditi izvolitev komunistov za žu* pane. — Volitev župana v Mariboru, Iz Maribora nam poročajo: Po naj* novejših vesteh se pričakuje, da se ne glede na izid predloženega re* kurza skliče že za to soboto novo* izvoljeni občinski odbor in da bo ob tej priliki vladni komisar apt li; ral v interesu nujnih občinskih po* slov na sporazum glede izvolitve župana. Sodeč po sedanjem razpon loženju strank ni posebnega upanja na uzadovoljiv izid tega poskusa. — Volitve županov na Štajer* skem. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je izvoljen za župana znani nemškutar, avstrijakant in klerika* lec Aubel. Socijaldemokratska žu* pana sta izvolili občini Pekel pri Poljčanah in Kamntca pri Maribo* ru. Kovačja vas, Bukovec in Sv. Marjeta na Dravskem polju pa ima* jo samostojne župane. — Triglavski kamen za sporne* nik vojvodi Mišiću. Darovali so na* dalje Ljubljanska kreditna banka 500 K; g. dr. Fran \V i n d i* scher, tajnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani 100 K; in ga. Ana dr. 11 eš i č e v a v Ljubljani 40 K (v včerajšnjem izkazu je svota pomotoma izostala). Hvala! Pripo* min j amo, da bomo denar, ki bi mor* da j»rcostal, porabili za sklad, da se postavi vsaj skromen nagrobni ka* men možu, ki počiva na pokopali* šču pri Sv. Križu in ki smo nanj po* polnoma pozabili Slovenci in Srbi mm skladatelju naše državna bim^ *Bože pravde« in naše narodne himne »Naprej zastava Slave« — Davorinu Jenku. — V občini Jurjevici je bilo vpisanih 145 volilskih upravičencev. Glasovalo je le 87 volilcev. SLS je dobila 47 in gospodarska stranka 40 glasov, torej 9 oziroma 7 odbor* nikov. Dne 15. t. m. se je vršila vo* litev župana in občinskih svetoval* cev. Res da je med 16 odborniki 13 somišljenikov SLS in ostali trije JDS. Vendar je ob konstituiranju občinskega odbora zmagala gospo* darska treznost in poštenost nad strankarsko slepostjo in samogoit* nos t j o. Vsi trije somišljeniki JDS so bih namreč z večino izvoljeni v občinsko predstojništvo. Županil bo torej zopet naš dični France Ko* vačič, ki je bil eden redkih župa* nov, ki so morali 1. 1914. v korist ljudskih pijavk zapustiti svoje ob čine in odriniti na vojno. Med ob* činskimi svetovalci pa se nahaja tudi »starodavni, liberalni 2agni Johan«, bivši dolgoletni župan jur* jeviški. Tudi na tega moža se jc pred kratkim spravila ogabna pi* javka, ki se je v težkih Časih rese* tarskega siromaštva neštetokrat navžila Johanovih dobrotljivosti. Gospodje okoli Domoljuba, pa re* cite, da ni to temeljit obračun z Vašimi pijavkami, obračun, ki so ga pa izvršili trezni sosedje s tem, da so dali obema imenovanima naj* višje priznanje in zaupanje, ki jih morejo dati. — Imenovanje v postni službi. Imenovani so za poštne oficijale poštni asistenti Anton Gerčko in Vladimir Jazbec pri pošt. in brzo* javnem ravnateljstvu v Ljubljani. Franjo Držaj, Jernej Hočevar in Alojzij Jurgele pri računskem od* delku pošt. ravnateljstva v Ljub* ljani, Stanko Gabersčik pri strok, računskem uradu I v Ljubljani, Adolf Sadar pri vzdrževalnem od* seku za brzojav in telefon v Ljub* ljani; Zorko Kambič, Jožef Scha* ger, Štefan Šaka pri poštnem uradu Ljubljana I; Miloš Ambrožič, Via* dimir Bajuk, Peter Cezar, Ludo vik Primosch, Ivan Stibilj, Anton Mak, Franjo Novak pri poštnem uradu Ljubljana 2 in Julij Kuštrin pri poštnem uradu Maribor 1; za poŠt* ne oficijalke pošt. asistentke Dani* ca Kobal, Kristina Kokalj, Amalija Glina, Mara Podboj pri poštnem uradu Ljubljana 1. — Iz vet. službe. Višji živino* zdravnik Hugon Turk v Ljubljani je imenovan za veterinarskega nad* zornika v VIII. činovnem razredu državnih uradnikov. Višja živino* zdravnika Pravdoslav Rebek v Ljubljani in Ivan Demšar v Litiji sta pomaknjena v VIL Činovni raz* red, višja živnnozdravnika Ivan Fi* scher v Celju in Josip Rihar v Ra= dovljici pa v VIII. činovni razred državnih uradnikov. Dr. Anton Schiffrer je sprejet v državno služ* bo za provizornega asistenta v X. činovnem razredu pri državnem kmetijsko * kemijskem zavodu v Ljubljani — V Krškem je dne 17. t m umrla gdč. Danica Šantel po dolgo* letni mučni bolezni, ki jo je prena* šala z uprav angelsko udanostjo. Pokojnica, bivša učiteljica v Sol* skem Domu v Gorici, je bila vneta jugoslovenka in je kazala mnogo sposobnosti za slikanje in glasbo. Ni ji bilo dano, da bi se posvetila temu poklicu, kajti omagale so nje* ne roke v najlepši starosti. Maja meseca lanskega leta so pokopali njenega očeta, v Gorici občezna* nega profesorja A. Šantla, letos je maj pobral njegovo ljubljenko. Bo* di ji lahka slovenska zemljica, ki jo je tako strastno ljubila! — Smrtna kosa. Umrla jo v Ljubljani, na Hrvatskem trgu št 1, ga. Jera M i k e 1 iz znane Podbojev e rodbine pri Sv. Petru. P. v m.! — Zaročil se je g. Josip Zupan z gdč. Poldko Primšar dne 18, t m. Bilo srečno I — Trgovsko in obrtno društvo v Ormožu priredi 5. junija 1921 obrtniški dan, na kar že sedaj vsa obrtna društva opozarjamo. — Rimske Toplice nam javljajo, da je kopališče od 15. majnika od* prto. Dosedanji posestnici gosp. Jeleni Rački je uprava kopališča odvzeta, ter izkušenemu zdravniku balneologu predana. Kopališče je povsem že urejeno, toda za restav* raterja je gostilničar gospod Co* laudi postavljen. Kopališče ima po* sebno železniško postajo »Rimske Toplice« (prva od Zidanega i/.osta Eroti Mariboru). Od kolodvora do opalisča je 5 minut hoda, pa se tudi lahko voz naroči Prospekte, cenike in vse potrebne poizvedbe so pri ravnateljstvu Rimskih To* plic na razpolago. Do 15. junija je 20% popust na cenah sobe, kopelji in zdraviliških pristojbini Od 15* junija dalje svira godba, Pašič je prepričan da dobimo Koroško juim od Drave — Beograd, 18. maja. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 16.20. Prečitale so se prošnje in pri* tožbe, potem pa poročilo verifika* cijskega odseka, da se izroči sodi* šču poslanec Angjelič. Ministrski predsednik in mini* ster za zunanje stvari Nikola Pa* š i č je odgovoril na vprašanje poslanca Kučiča o članku v listu »Morning Post« glede odstopa luke Baroš Reki. Rekel ie, da ta vest ni resnična, da pa ne smatra za po* trebno, da jo dementira. Prva re« ška cona je bila izpraznjena 9. maia, druga pa 14. maia. Dne 20. maja se bo sestala komisija za razmeiitev, da se določi skupna mejna točka med Reko, Italijo in našo državo. Mi nismo stopili v nikaka pogaji* nja. Na vprašanje poslanca Milana Milanoviči o pomoči Vranglo* vi vojski je rekel g. Pa^ič, tla nas begunci stanejo mesečno sest mili* jonov dinarjev za +o, ker so vse druge države odrekle nom«»ć. Na vprašanje poslanci Angie« linoviča o volitvah za takozvano konstiruanto na Reki odgovori mi* nistrski predsednik, da je ta stvar še vedno na dnevnem redu, toda ker vlada nima točnih podatkov o volitvah, ne more o tem ničesar odgovoriti. Potrebno je predvsem, da se te volitve priznajo. Na vprašanje poslanca Jov<^a Jovanoviča o izvedbi pogodb, ki so se sklenile z Nemčijo, Av* striio in Bolgarijo, ie odgovoril g. Pašič, da Nemčija ni izpolnila vseh obveznosti mirovne pogodbe in da je zato nastrl znani konflikt Naše zadržanie bo odvisno splošnega zadržanja drugih zaveznikov. >Vm* čija je priznala svojo pripravljc* nost, da nam da vagone in lokomo* tive. ter se sedaj raznravpa vpra* sanje transporta. Na drugo vprsša* nje poslanca Jovanoviča o naših opravnikih v Parizu, Varšavi in drugod, je poudarjal g. Pašič, da za vojne naša poslaništva niso bila popolniena tako. kakor bi bilo tre« ba. Sedaj je prišlo do tega. da ima* jo nekatere države poslanike, pri nas pa so opravniki poslov. To ni redno stanje, toda obstaja danes več ali manj povsod. Na tretje vprašanje istega poslanca, kdaj bo poročal o zunanji politiki, odgovori ministrski predsednik, da vodi naša država skupno politiko z onimi dr* žavami, ki so bile z nami v vojni. Stojimo na stališču, da morajo naši sovražniki izpolniti obveznosti, ka* tere so prevzeli. Vsako več;e vnra» sanje moramo reševati v sporazu* mu z zavezniki. O četrtem vprašanju posl. Jovanovica je izvajal ministrski predsednik Pašič: Razmejitev z Avstrijo na Koroškem ie nadvse težavna. Sprva smo bili prepričani, da bo plebiscit končno-veljavno odločil o usodi celovške kotline, ki je gospodarsko In geografsko ena celota. Prvotno je bila določena na Koroškem samo ena glasovalna cona. Kasneje smo dosegli, da se je plebiscitno ozemlje razdelilo v dve coni. Prepričani smo bili, da bo izid ljudskega glasovanja ugoden za našo državo vsaj v coni A. Toda podlegli smo rudi v tel coni. Kako je prišlo do tega, še danes nI docela pojasnjeno. V bistvu smo morali priznati, da je bil plebiscit formalno pravilno izveden, povdarjali pa smo, da so se vršile pri plebiscitu na nasprotni strani velika nasilstva In sleparije, vsled česar smo pri razglasitvi izida ljudskega glasovanja vložili pri plebiscitni komisiji protest Ljudsko glasovanje je vkljub v celoti neugodnemu rezultatu vendarle pokazalo, da se ie pretežna veČina prebivalstva na koroškem teritoriju na desnem bregu Drave Izrekla za kraljevino SUS. Ker se je kasneje, ko se ie Izvršil plebiscit v Zgornji Šleztji. vkliub takisto za Nemce ugodnem izidu ljudskega glasovanja v tej pokrajini, pojavila t merodajnih krogih tendenca, da se prizna Poljski ozemlje s poljsko večino, defl, v katerih je večina prebivalcev glasovala za Nemčijo, pa Nemčiji, je naša vlada storila pri zaveznikih vse potrebne korake, da se Isto načelo uveljavi tudi za nas na Koroškem. Stvar še nI rešena In veteposJaniška konferenca Še o tem vprašanju nI razpravljala. Ml stojimo krepko na stališču, da mora Koroška na desnem bregu Drave, kjer se je pretežna večina prebivalstva Izjavila za nas, priklopiti naši državi. Na drugI strani pa ne ugovarjamo temu, da bi se kraji na levem bregu Drave, kjer so bOe večine za Avstrijo, ne pridružile avstrijski republiki. Dne 26. marca i I. smo poslan vefeooslanišTcl konferenci v Pariz noto, v kateri smo naglasan* med dragim: »Pri plebiscitu na Koroškem dne 1«. oktobra 1920. ie glasovalo za kra-Hevlno SHS 15.278 glasovalnih tmravl- gu pa 4874 glasov, dočim je bilo za Avstrijo na desnem bregu Drave oddanih samo 10.093 glasov. Iz tega je razvidno, da se ie na Koroškem južno od Drave pretežna večina prebivalstva Izrekla za kraljevino SHS. V noti se na to vlada sklicu ie na poedine točke saiatgeruienske mirovne pogodbe, katerih smisel podpira nušo zahtevo, da se vse Koroško o/cirilic na desnem bre u Dra\e, ki tvori z naš > državo narodno, zemljepisno In gospodarsko celoto, priklopi h kraljevini SHS. Ministrski predsednik Paš'č ie na to na«!a:al. da is kraljevska vla-'a \e-leposlaniško konferenco . roslla <'a r^i koroško vpra?.r?nje * tem s da si oh pr!l! i razmejit e med r šo kraljevino In Avstrijo d o i Not naravna meja r?::a Drava Tn prisodi o/cm je južno od Diire nrv; kraPevInl. Ministrski predsednik je zakljuofl s\oia izvajanja povdaria.ioč: Računam s tem, da bo nam veleposlanika konferenca priznala ozemlie, ki ie no pret Žnt vrči ni glasovalo za našo kraljevino. \re moremo presoditi ah < hn Avsirva združfla z NemčVo. tn*• rod i : škl mnst p.i Jadran. Vsled tesa s« Je vršila na Koroškem sistematična nem-ŠVa koTofiteacffa. KV*r so bili Nemci gospodarsko rrm^rtn'n) $q *g. MnOTO Ptr*"Th bratov rta ^orn?,'°»n Izneverilo sri'e-rnn narodu in utonilo v nemškem morju*« Kak^r rebrno rn*a vlada io storita svojo dolžnost tor noslafj omenjeno noto vefc^o^fanfsV kon^rremci "*c^a-kr»:mo ser'al rn reiltev« ki bo. kakor fq nadelamo, za nas ugodna. (Tzvaianju mini^trskecn predsednika ie vsa rbnr-nica vmarno pritrjevala In pTo«"k**f?0 Skupščina ie nato predla na dnevni red. Posl?iec Miloikovie (komunist) pravi, da so komunisti sovražniki buržuaziic v vsaki ob* liki, toda ni vseeno, kako obliko im^ država. Tako bi komunisti prei pristali na buržujsko republiko ka* kor na kraljevino. Glede imena dr* zave se odloči za »Jugostaviinrc. . Minister za konstituanto Trifkovič pravi v svojem govoru, da v ustav* ni debati ni bilo dovolj objektivno* sti in resnosti. Po dolgi borbi jc vendar začasno narodno predstav ništvo sklenilo napreden volilni za* kon, ki direktno zadovoljuje manj* šino na škodo večine. Na podlagi tega je bil izdelan liberalen poslov* nik, pri katerem je sodeloval tudi g. dr. Korošec. V ustavnem odboru, v katerem je vlada pokazala toliko naklonjenosti, pa je postopanje rc gospode čudno. V novi ustavi, ki leži pred nami, se nahaja sodelova* nje vseh strank v skupščini. vr boljši dokaz za to, da se je poizku* šal sporazum, je vlada g. Pašiča, ki se ie formirala takoj, vendar se ni« so takoj popolnile vse listnice, in sicer samo zato, da bi moglo čim več skupin vstopiti v vlado. Govori o imenu države »Jugoslavija« ali »kraljevina SMS« in veli, da obe imeni označujeta ves narod. Hrvati pa morajo takoj od početka videti, da je to njihova lastna država, da so oni enaki gospodarji in da iraaio enake pravice kakor Srbi in Slovcn* ci. Na koncu govora veli, da ni nujno, da bi se sedaj brisala ta tri imena, ker bo itak sčasoma prevla* dalo jugoslovensko ime. Ravno se* daj, ko izdelujemo prvo svojo usta* vo, je treba, da se v prvem členu nahajajo vsa tri imena. — Poslanec Trajkovič (republikanec) izva* ja, da je za njegovo stranko glav* no vprašanje oblika vladavine. Go* vori za ime »Jugoslavija«. — Posla* nec Mitrič zagovarja ime »Jugo* slavija«, ki naglasa, da je z cln*-" vanjem v četrtek Srbija izvršila svojo veliko zgodovinsko nalogo kot Piemont našega naroda. V po* sameznostih ustave je mnogo stva* ri, ki bi se morale popravfri. r ' -vori v svojem imenu z dovoljenjem kluba, kateremu pripada. Državi je treba dati eno ime in se mora zato to poglavje ustave vrniti ustavne* mu odboru, da ga popolni. Vladni tekst je bil mnogo boljši kakor od* borov tekst. Pod imenom »Jugosla* vija« se nikakor ne more razume* vati tudi Bolgarov, ker po njego* vem mnenju niso Slovani. DrnStuene uesfl. — Pevsko društvo »slavija« ViČ-Glinee vabi vse zavedno občinstvo na veliko spomladansko veselico, ki se vrši v nedeljo dne 22. maja 1921 na senčnatem vrtu gostilne e*. Novaka na Viču. Na veselici sodeluje polnoetevilna mengeška godba. — Sv. Juri} ob Scavnici. V nedeljo 22. t. m. se vrši dopoldne ob 9. živino- na?nDi9eiša poročila. PRED ODLOČILNIMI DO* GODKI NA KOROŠKEM? — Dunaj, 18. maja. Somogra* Ške politične stranke so se samo deloma udale pritisku s strani zveznega kancelarja drja Maver j a in koroških odposlancev. Salzbur* ški de/e = ni zbor je imel dne 17. t. m. svojo sejo, na kateri jc sicer sklenil, da se napovedano ljudsko glasova* nje g'ede priklopitve k Nemčiji ne vrši 29. maja, pač pa je izvolil per* manentri odsek, kateremu je naro* čil, di glasovanje Clede priklopitve iz ve Je v najkrajšem roku ter izid tega glasovanja sporoči potom pri-j-tojnih oblastev zvezi narodov v C cnevl, Na Dunaju ie ta sklep salz* h ki ja deželnega zbora povzro* čil vc o ko aternacifo, 1 or sc ra* t ^m, da ho sedai antanta iza ajala kenservence ter pooblastila J igoslavijo, da zarode Koroško. Y vladnih krogih so prepričani, da je najna ni desni brc:* Drave za Av* strijo Izgubljen, ker ni dvomiti, da bo veleposlaniška Vonf^renca v Pa= rizu ugodno re~;!a ju^c^ovanski urTovor proti koroškemu plebiscitu. DELNI fZIH VOLITEV V ITALIJI. — f&lm, 19 maja. Glavni -krutiniii lx*lo ko< ai ti k« »ni teLra tedna in uradni* objavli ni izidi volitev. Po dosedanjih poročilih fo znani volilni r^/ulti-*i iz 435 volilnih okrajev in rnnnik;t še 100 rezultatov. Izi-1 fe dosedaj Bledeči: 121 ROcij ali s tov, 104 n f'i/inn'nih d mo-kr:». ov 100 klerikalcev, 4> nnpreonja-knv (0 ': tijaaeev), 21 fašistov. 15 'co bi i tov, 8 republikancev, 5 Jugoslovenov in 4 Nemci. Oatnli izidi bistveno no U^rio spremenili sliko rimskega parlamenta Vladne stranke so dosedaj priborile le 163 mandatov. V zvozi a klerikalci Ima Giolittijeva vlada 27L' mandatov. ITALIJANSKA GROZODEJ* STVA V ISTRI. — Reka, 18. maja. Po Koprš:ini in Piranščini gore naše vasi, za/gane od fašistovskih kazenskih ek« špedicij, naši ljudje se trumoma zapirajo, strahovito pretepajo v zapo» rih, dokler vslcd bolečin ne prizna« vajo, ako ravno popolnoma nedolž* ni tega, kar zahtevajo od njih mu* čitelji, ,: i so ali ubili kakega fašista ali pa da so streljali nanje in na vo« jaštvo. Mnogo naših ljudi je mrt« vih, drugi beže trumoma proti meji, ali pa se potikajo po gozdovih, k a* kor zveri. V celih okrajih naši ljud* je vse te dni niso spali, ali pa so prenočevali na prostem. Južna Istra je popolnoma odrezana in od tajn sploh ni čuti, kaj sc godi. Gotovo pa je tam šc huje kot drugod. Lnaka grozodejstva se priprav* ljajo tudi na Goriškem, med tem ko jc v tržaški okolici že sedaj po* ložaj precej podoben onemu v Istri. Najstrašnejše jc, da je to naj# brz šele začetek velikopoteznega uničevanja in trebljenja našega živ* 1 ja na Primorskem. IZGHFDT RADI ZGORNJE SLEZTJfc. — Frankfurt, 10. mtja. Centrum, eorijnli-ti in d^nokrati so včeraj priredili velik pr<.to.-tni shod za Gor. Slozi >. Komuni = ri pa so ti abod razbili. Na shodu fo bil] hudi pretopi. Bilo jO več ranjeni!: tor [e slednjič mocria javna straža napravila red in inir. borbi: v zgornji št.ezijl — BeroSin, 19. maja. Bo|i v Gorenji £leziji so nadahujojo. Nemci «o p svojimi obme/Iniira stražrimi zasedli m»«to Kleinwitz. 1'ri Ratiborjn trajajo ljuti boji. Poljaki so tam dobili ojaoenja* Nemci skušajo Ratibor zavzeti. rejska, ob 15. uri železniška anketa, za Avstrijo pa Z2.02J5. Kra'levl- j Ker jo etvar v trjrovak^m in gospodarna SffS le dobila na desnem bregu re- j skem oziru zelo važna, je želeti mnogo« fce Piirt CfaHOV« um levem bre- broine udeležbe. i ii rtoir Narodnecr'«. gledališča v L:ul»Ijrtui. Drama: Čet, t« k. 19. maja: Bobrov kožuh. Po znižanih cenah. Izven. Petek, 2u. moja: Zaprto. Sobota, 21. maja: Elga. Red C. Nedelja 22. maja: Mrakovi. Izven, Ponedeljek, 23. maia: Klca. Red E. O p e ra: Četrtek. 19. maja: Vepa Vida. Red A. Petek. 20. maja: Carmen. Red A. Soboti, 21. maja: Zaprto. Nedelja, 22. maia- Dalibor. Gostovanje g. Julija Betteta. Red B. Ponedeljek. 23. maia: Zaprto. — Glasbena Matica priredi v soboto 21. t. m. na čast udeležnikom kongresa Udruženia jugoslovanskih inženirjev in arNfoktov koncert s sodelovanjem pev-el 1 zl ora Glasbene Matice in pomno-"r- orkestra kr. Narodnea;a srledali-šea v Ljubljani. SrorV pepelnič-ni no.'i-?. ki je do.-errla nn torkovem Matičnem koncerta 00 soglasnem mnenju strokovne kritike popoln uspeh. Izvajalo se bo tudi Rubinstelnovo >.Tutro< z moškim zborom in orkestrom. \-mes pa se bodo izvnjale priljubljene injroslovanske narodne pesmi. Del sedežev je rezerviran za udeležence kon-cr^«a. Vstopnice fo nrodalaio v trafiki v Pre-ernovi ulici. Opozariamo oni del obrinstva, ki pri zadnjem koncertu ni mojrel vstopnic ve-c dobiti, na ta koncert. — R^citariV^ci vc^er. Radi tehničnih ovir se odpove reci tnr[j«ki večer z. Silvestra 8k er 1 a, ki jo bil napovedan ra dnnc* 19. t. m. oh 8. zvečer v Mastnem domu. — Literarna sekcija »Preporoda«. SoltĐlStllĐ. — Ve^elični odbor za slavnostno otvoritev Sokol^kesra doma rta V:6n ima seio v četrtek dne 19. maja t 1. ob 8. uri zvečer v društveni *obi. Bratje, udeležite so soje polnostevilno, da čim veličastneise proslavimo naš najlepši dan — otvoritev lastnega doma. —3025, Novi Jork 546 do 550. Pariz 4620—4660. Praga S04 do 810, Sofija 667.50—677.50, Varšava 61.50—63 50 Cnrib 9.775—9.825. Valute: ameriški dolarji 542—546, bolg. levi 655—665 nemške marke 938—944, anpl. funti 2150—2170. franeoski franki 4600 do 4640. holandski goldinarji 19.475 do 19575, italijanske lire 3H05—3025. ju-sroslov. dinani tisočak! 1680—1700. sto-taki 1670—1690. oob=ke marke 62.50 do 64.50 rom. l^ii 937.50—947.50. carski rublii 172—179, švicarski franki 9.700 do 9.7oO. ceslcoslovaske lcrono 804—811. —d (urih, 18. maia. Berolin 9.625, Holandija 2(0.50, Novi Jork 556, London 22.27. Pariz 47.30, Milan 30.80, Bruselj 47.30, Kodanj 100^0, Stoekholm 131, Madrid 76, Krisiijanija 92, Buenofi Ai-res 175, Praga S.10, VarAava 0.6G, Zs-1 J5, Budimpešta 2.70, BnkarosU 9.95, Dunaj 1.375. — g Finančna vest rz Italije. Po-leg družb Ansaldo in l*"iat igm v železni industriji Italijo veliko vlozo akcionarsku društvo Jlvu (latinsko irno za otok Elba). Svoje naprave ima v rasnih krajih kraljevine ter se je za voi-ske hkratu z drugimi podjetji močno razširilo. Dne 4. maja t. 1. je imelo to podjetje izredni občni zbor. Glasom poročil švicarskih listov iz Milana je upravni svet presenetil delničarje r novico, da je družba Izgubila ves delniški kapital v znesku 300 miLijonov lir in pa rezervni fond v vrednosti 125 milijonov lir. Katastrofa vzbuja icm večio pozornost, ker je bila 25. niarea t. 1. redna skupščina delničarjev, kateri se je predložila bilanca za preteklo leta ki j c izkazovala dobiček 82 milijonov lir. Svota se je odkar.ala v fond za kurzne tzpremembe. Delničarji so tir-jali pojasnil za tako hitro izpremembo v stanju premoženja. Upravni svet je sumničenje, da krre za krivotvorenje bilanc prošlega leta, odločno zavrnil. Resnična kriza v italijanski železni industriji da datira stoprav od početka letošnjega leta. Občutevati se ic začela /c prej. ali njene uničujoče posledice da so se uveljavile Še le tekom teja leta in zadele podjetje v jedru. Upravni svet je izjavil, da bo mojrel v kratkem stavljati konkretne oredlotte za sanacijo pod etja, ker so velike banke ponudile svojo pomoč. Občtu zbor ni odobril predloženega poročila ter zahteval da vodstvo čimprej skliče nov zbor delničarjev. Poročilo odpira žalostno perspektivo za bodočnost italijanske težke industrije. Nas zanima zategadelj, ker so udeleženi podjetniki tiste fin;inčne skupine, katera je svojo interesno sfero poiskala tadi v nasl železni industriji. — K Tržne cene v Mariboru. Volovske nv sto I. vrsto 27 K, II. vrste 25 K; krave, biki. telile 24 K: toleč;e meso T. vrste 25 K. TI. vrsto 23 K; prašičje moto I. vrste °>2 K: slanina, sveža 42 do 46 K, prekai^na 52 do 76 K; mast 46 de 50 K; prekajeno meso 42 do 46 K; piše aneo, maihon, 30 do 35 K, vHik 40 K: kokoš 40 K: raca 50 K. roR 80 do 150 kron: surovo maslo 88 K: kuhano maslo 75 K; mleko 1 4 do 6 K: jajce K 1'80 do 2-20: staro viim 36 do 48 K, novo 2$ do 10 K: olje 52 K; pšenica 10 K; ri 9 K; ječmen 8 K: oves 5 K; pšenična moka št. 0 K 17, 1. vrste 16 K, 2. vrste 13 do 14 K kasa 11 K: je^prenj 10 K; ajdova moka 1. vrsto 18 K, II. vrsto 16 K-, hlebec belega kruha 8 K, črnega 7 K; žemlje 1 K. Seno 200 do 250 K: Tniisflka In sport. — Slavia, Praga: :llirija — pred* prodaja vstopnic se prične v četrtek in sicer za sedeže v drogeriji Kane, za stojišča v trgovini Pevalek, 2i* (lovska ulica. Cene: numerirani se* deži I. vrste din. 10, II. vrste din. S\ stojišča din. 3, članske in dijaške vstopnice din. 2. — Pričetek tekem v soboto kot v nedeljo ob pol 18. ■ Glavni urednik: Rasto Pustoslemsek. Odgovorni uredniki Božidar. Vodetb ^ 12 4. stran. .SLOVfcNSKJ NAKOD*, dne 20 maja i^2J. 112. »šev. Polteno priletna ZensBo Iče službe hiinlce. Je vdova brci otrok Več ie lave pri uprav. Slovenskega Naroda. 3449 Proda se Ceufjarsfia orodja dve lipovi deski za pdrezovanje hi stol za pomerjanje čevljev. Naslov po-va oprav. Slov. Naroda. 3463 TvrflSa f. Terdloi v Ljo&llanl na Starem trgu. »prejme izvežbano blagujaičarko in nhnza. Sprctasga krcisškegs nnmA/nSIia za veliko delo, hI bi PUmOCIicKd delal na domu sprejmem. Kdo. pove uprav. Slov. Naroda mitu aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai —— aaaaaaaj oriandoll! ■ MNo prfla h tre**- | to« prlperata eaoj. ftnArom t vsa- § M maoUai | 'M. Tttar, Mm.l mu MiMiiiMii.....mhii i ii i mmum maiutu rtmfi -4*- . . ■ i ■■ ■ ■ -__ Ausiro - Fiat, 35 IIP, električ. razsvetljava Boscb, pogon od znotraj, 6 sedežev, modernega tipa, popolnoma nov, se proda. — Istotara Puch 24 HP, 5 sedežev. Kje, pove upravnistvo Slovenskega Naroda. 3453 Ndznu HI res, da sem prevzela r$3tavraci!o „^tiraviM-Ud dom" asapafc res dafofe *jr$?xeSa B^rgr* Sesano poprej 3a$Q?kraa pa* saeaS. To slav. <<*bč£Mira i}e is se priporočata sa^slfe. Amallla šmfđ, Rsftintiita pri JoIT ZiM ifa 6. 1 Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša srčno ljubljena mamica in stara mamica. I. Juni. Ponudbe Naroda pod Hev. !4. v Cajfa -ali Izubijani za na oprv. Slov. 8472 Iz bolji* hiie mesta plačilne natakarice pod šifro .Letovišče* 3473 na upravnistvo .Slovenskega Naroda*. Sprejme se prodajalk;; e?eot. Ma v trgovino z meSanim blagom v prometnem kraju na Dolenjskem. Naslov pove upravnlttvo SI. Naroda. 3474 od prf.mova-nih staritar, volčje pasme se oddajo tudi puiamezno. Hinko H::mer, PolŠnlk, poeta Liti;«:. 347i Ugodna prtlltca sa nakup sole ji mit iliiiie Dobi se pri Framc Lamt(£ar?ti, St, Petra t. §3, aH na stojnici v Soiskaa drevoredu. — Razpoft»lJa w od »0 kg naprej. Postelja iz fnedenTni^ se takoj kupi. Ponudi*- pod »Medenina 3454* na upravo Slov. Naroda. 2154 liče se Jangr E i!?tIf*L*anHm!** (gS fcu J|OI tena) EkuSan in ••ezanja Jelovega In bukove;*.! lan u parno žago v rir-atskkem Primorju Naslov pove Dpr. Slov. Nar. Sprejme se prodojalKa v papirno Irgovlao Sv. Bona{, Ljubljana. Ptlta io 3 mladi siiOii Bančni uradniktc strojepiska se sprejmeia. Lastno ročno pisane ponudbe (brez spričeval) pod .Banćnl uradnik/3459" na uprav. Slov. Naroda Proda n taksi Usa iles. ml Naslov pove nprav Slov. Naroda. 3451 Prodala k SolidsB gsjpad ie lepo sestoja fflBfl za takoJ ali pozneje. Cenj. po illuU nttdbe na uprav. Slov. Naroda uprav. pod »Takoj ali pozneje/3461*. 5461 skupaj ali posamezno išče trgovec Visokost najemnine postranska stvar. Ponudbe na pcčtni pošta. Ljubljena. prtdai 151, pi. 3462 zaspala v Gospodu po kratki bolezni danes, 18. maja, ob 3. uri popoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb bo v petek ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Hrvatski trg 1, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 18. maja 1921. ■ Proda se vila na S*efKkam Jezom, 7 sob, 1 ve randi in stranski prostori. Leži z ene strani na pronenad?, a >. ćruge na samem jezeru, nasprctl otoka. Okoli vile vrt OKoli 700 m2 velih. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .jezero/344, * izurjena v me5am stroki, tsče mesta Magajnlfarke ali kake drugo primerno slulbo. če ttsdl samo v porsoldanskih urah. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. lih se mesečin soba za dva poletna meseca z dvema ro-steljema. tudi lahko brez potrebnega perila, proti dob emu plačilu. G i ponudbe na uprav. Siov. Naroda pod „Poletje/2452*. 3452 H Rat IS ter brezbibnen Ogled pr •5—5 K, «lb io n de-" 1 ». Sj odjali-fcete: Reliance, 3lack Endi, E'Le itd. Popravka iz prve oke, strok'jvn-) io crno. A. Sfrajič, Ljabli^ri, 4oZen!)or^ al. a. ^r*-**?^^^ ^ ■ ■ pisar« sorGjme sa n \ zmožna knjigovodstva. Ponudbe z navedbo doseciajnih služb pol „Knjigovodstvo" na ueravnistvo Slov. Nar./3391 833ifl-3l n $fyrto lil K?™- stva 6, 8, 10, 13. 17. 27, 32, 50, 64. 100, 114, 130, 220, 390 oralov iiri in mrtvi inventar. Mlini na vodno tn parno moč, inefist' i ie., trgovine, g st'lne, kavarne, gozdi, hiše, vile. in !<"Tner!{ska posestva. Obrnite se na Karol DreznlVs, Celje, Dnljo polje 3. sprejemlje zastopništva raznih strok za Beograd, Srb*jo in Vojvodino. Ponudbe podati na: 3467 Beograd, Kraljice Natalije 02. hP&ni IBBSI5 ^r-^, novo izaSiu knjigu JIRAŠEK : fllozo-Ceka hijrtorii^ K 30. Najbol;! blito-nČk! roman ćeb. narodi, ko:a je izažla kao prvo brvatsko lubUeino izdanat. Pouzećem K 30. Sal»a J- Hereib, središnjica Ce5kc-JngošLovt.nske trr.ji -žare Zagreb, Hatzova ul. 15 . 3393 Mil ifli flipiln. Ima 10 opremljenih sob, 3 verande, vrni 'n gozdni park, lastno kopel, posebno za upravitelja obstoječo hišo, vrt, tednik, '.lavnik in gozd, njivo L t d^ al te buzu kolodvora. S. Kmetec Ko-k>dVofsaa oBca 26 v Ljub'janl. 33^7 Ma tamni Češkojugoatovenska naklada 4. Hereik, 2agreb, nreuz*!a je r-ener^lno ae-3 u.^stv^ za driava SE3 osim Srbije islavenskega naKladstva i ima na zaiihi bogati izbor ruske literature. Tražite cjen ke. Nartrčbe se brzo i odma od-oreraaitt. 3308 Kmetovalci, pozor! Neverjetne uspehe dosežete pri pras ih govedi itd ako primešate krmi red! i prašek Radia lekarnarja Fiocolil^ t Ljobliazti. n I Trgoveo Uce lepo m?»love > t> c proti dob 1 placi. Porradbe rod vSl n»st 34§» na npravniStvo Slovanak<. *. Naroda. 2 " ' > I kolali 7 dro vn i k v Kar ^vih vzfih (Rarlsbad) ordinira od p>xetka ma>a do konca oktobri v h«<2 .looti^r^^ iJi^e Wlefj Kaoinoeeika Inđastrbika drutt^ v C«, sprejme za takujanji lm;.top uradnika, vaŠČega aloventke in nemSke koreapo i-dence, strojeptaja in ostalih plsarmlk it del. Hrvalčine zmožn! im ijo prednos.. Ozira se le na dobre kvalificirane mov Ponudbe s prepisi spričeval, nav~ referenc In plačilnih zahtevkov je p . slatl rarnateljstva KjunooseitD imJusirljs -dražbe t Celju SC i- ■ h? 1 KlBL Kristalna soda, Giaubjfjeva soi kak. In krtet, Grerind sol prosta, Pralni oraJek, K:trt!ev In katlisv siriKer« Zeieoa In modra galica, Supertosfat, Kaitieva sol, Prstene barva, AntlctUcr, Chromkail, Žveplera 'dslina, Sclna kisKna, Solitrova kislina, , Črnila v vseti vrstah (a barvati, 'Štampiflska barva brez oto, Gnmml arablcu«, „Neosan", terpentln, krema u Uvlfi Modriloa ejsnca^ Crnao za usnje, -tv Globoko potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Gospod življenja in smrti k Sebi poklical našo preljubljeno hčer, mamico, soprogo in teto, gospo Od nenadni siniii moje predobre in presrčnoljubljene soproge *3 Umrla je po daljši bolezni prejemši tolažila sv. vere danes ob 3. uri popoludne. Pogreb se vrši 16. t. m. ob 3. uri popoludne na mestno pokopališče. Slovesna maša zadušnica se bo složila v torek, dne 17. t. m. ob 8. uri v mestni župni cerkvi. Sočevfo, dne 14. majnika 1921. VO*U\m Briški, oče. e%sto& Ea£2ež, soprog. Anton! Iđiiaa, Evan, Srečko, sinovi. m' je oošio od vseh strani iz mestn in od drugod toliko in tako velikih dokazov presrčnega sočutja in odkritega sožalja ter iskrenega spoštovanja blage rajnice, da se ne morem zahvaliti vsakemu tako, kakor bi iz srca rad. Posebno in izrecno zahvalo izreksm svojemu zvestemu prijatelju g. Qr