S^MKSIlsa DUVCaSa V SBOftO^VcflL UtoLXIX. ŠL 136 L]atl]aiia, nrcia 17« ]uđ]a 1*36 Ccoa Din L- ^K ■ ^h ^h I 111 ^l ■ L H ^B ■ I ^ ^i i ■ I I ^B I I I ^i I nsm sH ^H ^^B saaai II II »aH ■■! I ■■! l& ^B | W * ^^M | | || ^^B ^^H I ^^b ^H ^^| I ^1 ss\ 8 BB ■■■■■ fl fl B I I ^1 bssh1 ^1 sa 1^1 sa~ bsssb B ^1 fl B ■■■■■ bsssh ■■■■I B b^B ■■■■■ Lznaja rasu lan popoiana, izvzema oeatijt od praznika — inaerao do ftt> patu rrnt a Din 2, do lOO vrst a £>tD a-SO, od lOO do 800 vrst * Din 5* veCJl inserma petit *rsta Din 4^ Popuat po dogovora, mnrnfiii d&vek poaebo}. — »Slovena« Narod« *Hja mesečno v Jugoslaviji Din 12-. sa taosemjrtvo Din 25- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO Oi CFRAVN1MVO LJUBLJANA. KnsUjeva unca ste*, ft. Telefon: 31-22. 51-23. 31-24, 31-2» tn 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — novo mesto, i.juoijAnaK« c telefoe St. 26- — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjevs ulica i. telefon *t ki javnosti veliko zmešnjavo plede Tja vprašanj« sankcij. Vsa anjrleška javno&t *e je razdelila v dva tabora in vse kaže. da obstajata zaradi tejra vprašanja dve mnenji tudi v ansrlpški vladi sami. saj je Baldwin **am izjavi] v parlamentu, da bo vlada šele določila svojp >fnliir> jrled^ sankcij in t se kanejo naklonjene Cham-berlainovemu naziranju. kateremu pa se osrorcpno upira vsa parlamentarna opozicija in močna unija prijateljev Društva narodov, ki ima še vedno velik vpliv v politični javnosti in sicer ne samo v opozicijski. Unija ie objavi,? zahtevo, naj se sankcije proti Italiji pooptre. Prav tako se ifreka za primerno reformo HruAtva narodov, toda povsem dni^ačno. kakor pa ee pripisuje intencijajn vlade. Opozicijski krocri vidijo v Chamberlainovi i?javi potrditev, da namerava anjrleška vlada predlaga ti tako reformo Druftva narodov, ki bi pomenila opustitev kolektivnega sistema in uvedbo načel regrijonalnih obveznosti, po katerih naj bi bil vsak član Drn-Stva narodov dolžan izvajati sankcije samo na področju svojih direktnih političnih interesov. Da hi angleška vlada zavrela eno izmed ekstremnih stališč je malo verjetno. O kaki poostrit,' sankcij proti Italiji pač ne mo. re hiti srovora. ker je gotovo, da misli angleška vlada na njihovo likvidacijo. Prav tako je govovo. da bodo Angleži izstopali v ženevi tezo o reformi Društva narodov v smislu razmejitve odgovornosti posameznih članov DN. Vse to pa naj bi se izvedlo postopno v obliki, ki ne bi zbujala vtise, kakor se sedaj kaže. da opušča Anglija idejo Društva narodov. Vsekakor je gotovo, da se bo razmeroma radikalno revidirala zunanja politika, ki jo je zapale*! Eden. Vlada je sklenila, da poda v četrtek v spodnji zbornici deklaracijo o problemu sankcij in reformi Društva narodov. Zato je Eden ra včerajšnji seji parlamenta odklonil od*rovor na razna vprašanja opozicije z ra-govorom, da bo podana po vladni izjavi v četrtek prilika za obširno defcfcto v tej stvari. K^kor se je zvedelo, se ja abesinski cesar sedaj odločil, da vendaile odide v Že-i.evo za čas zasedanja tvela in skupščine Društva narodov. NeguS up*, da bo prišel ob tej priliki v stik, čeprar samo zasebno, z vsemi vplivnejšimi delegat Društva narodov. Iz Londona bo odpotoval že jutri ter se bo nastanil v Vevevu. k j« t ima svojo vilo. Prihodnji dnevi bodo od"V>či!nega pomena za njegovo nadaljo u*o. Današnji »Dailv Telegrap*« objavlja poročilo svojega rimskega drpisuika, da bo Italija. *e se pravočasno ukinejo sankcije, ne samo v konferenci v Mot»treuxu. ampak tudi na locarnski konferenc, ki se bo sestala takoj, ko bo anfflesk* vlada prejela jiemSki odgovor na svoja vpfHšanja. To pa Še os pomeni, da se Italija rvača reševanju vseh problemov. Menijo, da te bo Mussolini oprl zamenjavi načela koM^rtivne varnosti ? s'stomom regionalnih pakfnv. Švica proti sarfccijam Bern, 17 junija A A Na seji državnega *veta je na vprašanje nekega Ifberamegr* poslanca Motta izjavil, da se po mnenju zveznega sveta sankcije proti Italiji mo_ rajo ukiniti. Švica bo zahtevala od Dru_ št /a narodov, naj eiprejme sklep v tem smislu,' Južna Afrika za sankcije Capetown, 17 junija. AA. General Her_ zog, ministrski predse inik Južnoafriške unije, je v svojem govoru v parlamentu izjavil, da bo Južnoafriška unija zahteva. la, naj s^ še naprej izvajajo sankcije pro_ ti Italiji. Mi ne smemo biti nezvesti r>ru_ štvu narodov, je poudaril. ker grozijo dru. ge države, da bodo izstopile. Stališče Francije in Rusije Pariz, 17. junija, r. Tudi v pariških vladnih krogih je prišlo v vprašanju sankcij do j odločilnega preoitreta. Sankcije so uničile streško fronto in omogočile francoski loka rnsKi poraz. Ce bi sankcij ne bilo, bi se lahko fronta držav, ki so se sporazumele v Stresi, odločno branila proti nemškemu imperijalizmu in preprečila nemško izvršeno dejstvo z dne 7. marca. Zaradi tega in zaradi vseh mogočih bodočih posledic sankcij-ske akcije Oruštva narodov za Francijo, je bila francoska vlada prisiljena, da se zavzame za ukinitev sankcij, čeprav to prvotno ni bilo v socialističnem zunanje političnem programu. Predvsem se Francija ne bo upirala ukinitvi sankcij, ker vse kaže, da je tudi Moskva izpremenila svoje nazore in da si skuša v zadnjom času celo zagotoviti vse mogoče prednosti za primer, če pride do obnove trgovinskih odnoš.1 jev z Italijo, ki je bila včasih dober odjemalec niskih proizvodov. Za Moskvo je predvsem važno, da si na evropski strani zaščiti hrbet za primer, ko bo padla odločitev na Dnljnem vzhodu, ki se vedno hitreje bliža. Italijanska spomenica DN Italija bo zahtevala izključitev Abesinije iz Društva narodov Rim. 17. junija, z. Agencija Štefani po_ roca, da sestavlja sedaj italijanska vlada obširno spomenico, ki jo bo italijanski delegat izročil Društvu narodov še pred za_ četkom izrednega zasedanja, ki je sklicano za konec tega meseca. V t&j RTvomenici bo italijanska vlada ponovno obrazložila svo_ je stališče ter naglasila, da odklanja vsako sodelovnje talfo pri reformi Društva na. rodov, kakor £ri reševanju aktualnih med_ narodnih problemov, dokler Društvo na_ i rodov ne popravi svoje juridifine zmote in prekliče svoj sklep, s katerim je proglasi_ lo Italijo za napadalca V skladu s t**m mora Društvo narodov izvajati vse nadalj_ nje posledice, ukiniti sankcije in izključi. čiti Abesinijo iz člarv>Lva Društva narodov. Dokler siredavi. Tamkaj ie nedavno prišlo do incidenta, ker je neki italijanski častnik zahteval od fran- J coskih čet. naj zamenjaio francosko državno 7. ftal;jansko trobojnico- Potniki, ki prihajajo iz Adis Ab^be, pripovedujejo, da se Abesinci zbirajo v okrajih, ki n'h še niso zasedli Italijana ter so še ver*no Tetvno nevarni italijanskim zasedbe-nim čcTi»rn. Pokrajine tužno in zapadlo od /elezn Ške proge fio na več ločkah zasedH močni cddelki Abesincev. Ruždi Aras v Beogradu Beograd. 17. junija, p. Snočt je na svo. jem potovanju v Pariz, odnosno v Mon_ treux, prispel v Beograd turški zunanji minister dr. Tevfik Ruždi Aras. Na kolo_ dvoru so ga pozdravili pomočnik zunanje_ ga ministra da*. Martinac z višjimi uradni. ki zunanjega minietrartva, nadalje turški in romunski poslanik z osobjem poslani. štva. RurMi Aras ostane do drevi v Beo« gradu in bo v teku dneva konferiral z ministrskim predsednikom dr. S to jadi novi. ćem o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Ruždi Aras potuje na konferenco, na ka. teri bodo razpravljali o zopetni utrditvi Dardanel. Zaupnica španski vladi Madrid, 17. junija AA. Parlament je bil včeraj ve« v znaku interpelacije Gila Rob. lesa, ki je vpraševal vlado o mini m redu v državi. Roble* je izjavil, da je bilo od nastopa vlade >ljudske fronte« v Španiji porušenih in poškodovanih 251 cerkva. V spopadih med političnim nasprotniki je bilo ubitih 259 ljudi, ranjenih pa 1287. Na cestah v provinci organizacije radikalnih levičarjev ustavljajo avtomobile turistov in jih silijo, da plačajo za prehod. Roble« je zaključil z ugotovitvijo ,da nimajo od. redbe vlade za red in mir nobenega učinka. Po debati o tej interpelaciji je parlament izglasoval vladi zaupnico z 207 glasovi. Proti ni glasoval nihče. Kral] Karol za svojce žrtev ' v Cotrocenifn Bskarešta, 17* junija. A A. Po nesreči, ki se je pripetila S. junija pri proslavi ofc-tet-niee njegovega vladanja, je kralj Karol podaril tri milijone lejev (okoli milijon Din) za pomoč družinam ponesrečencev. Palestina vzbuja vedno večje skrbi London, 17. junija, z. Danes bo imela angleška vlada izredno sejo. ki bo posve, cena izključno položaju v Palestini ki po. | vzroca angleški vladi vedno večje skrbi. Na tej seji bodo podrobno proučili najnovej. ša poročila vrhovnega komisarja v Palesti. ni ter mu dali nova navodila, obenem pa bodo tudi določili glavne smernice za iz. javo, ki jo bo v petek podal v spodnji zbornici kolonijski minister. Jeruzalem, 17. junija. AA. Poleg več aretiranih arabskih voditeljev, ki so že v koncentracijskih taboriščih, je policija včeraj poslala še 15 prvakov in agitatorjev v koncentracijsko taborišče Sera FaM. Z mednarodne konference za delo ženeva, 17. junija. AA. Komisija med. narodnega kongresa za delo je s 16 gla. »ovi proti 6 sprejela načrt konvencije o 40urnem delu na teden v tekstilni mdu_ stri ji. Sest delegatov, ki so zastopali de. lodajalce, je glasovalo proti. Delegat Ju. goslavnje se je vzdržal glasovanja. Dele. gati Anglije. Madžarake in Venezuele so bili odsotni. Načrt konvencije o 40urnem delu na teden v železarski industriji je bil sprejet z 19 glasovi proti 15. Štirje delegati so se vzdržali glasovanja. Proti so glasovali delodajalci in vladni delegati Anglije ta Brazilije, v LafeKno Varšava. 17. junija. AA. V bližini Lubli-na go se med manifestacijami stavkajočih delavcev pripetili izgredi, ki so se kasneje izpremenili v napad na policijo. Policija se je morala braniti z orožjem. Dve osebi sta bili ranjeni in je ena pri prenosu v bolnico umrla, Hujskače je policija prijela. Red je vzpostavljen. Stavkovno gibanje v Belgiji se čim dalje bolj širi V Bruslju in raznih drugih mestih je ustavljen tudi ves tramvajski promet Bruselj, 17. juniia. w« Stavkovni položaj v Liegeu se je še bolj poslabšal. Včerai je v delavskih okrajih vladalo precejšnje vznemirjenje. Nekatere vozove cestne železnice ki »o za f>ilo vzdrževali promet, s.o -i000 delavcev Tudi v ostalih pokrajinah se stavkovni pokret naglo iin in računajo, da bo v par dneh na vsej črti izvedena generalna stav_ ka Ponehavanje stavke v Franciji Pariz, V. junija. AA. V teku včerajšnjega dne se je v Parizu in OBtalih krajih okoli Fariza. vrnilo na delo skupaj okoli 14. Ni se pa moglo doseči, da bi se polni akreditivi glasili na dinarje, temveč se bodo še vedno kot dose-daj gkvaili na marke, vsled česar imajo nemški potniški uradi znatno zmanjšan interes za našo državo, ker po obstoječih devizn-ih predpisih ne morejo izdajati h^teilskih bonov. Da bi se našla v tem pogledu hitra rešitev, se je Srednje-evropSiki potniški urud (Miteleuropaisches Re^sburo) v Berlinu odločil, da bi izdajal take hotekke bone v skladu z nemškimi deviznimi predpisi v slučaju, da bodo na njih cene označene v markah. Na ta način se bo v veliki meri oiačilo zanimanje nemških potniških uradov za naš turizem. Zato se obrača Zvsaa za tujski promet v Sloveniji na vse hotelir ie. da ja- j vik) Čimprej svoje cene v nemških markah (na podtla-gi 14 I>in za vsako RM) direkciji Mifcteleuropasches Reisebiimja. Berlin PosJt-damenr Platz in dmgim potniškim uradom v Nemčiji, s ka/terimi so v zvezi, odnosno želijo poslovati DR. AJLEKSANDRR BOOf ILUA NOVAKOVIH Kaptt] domaČe blaico! Denar so ponarejali in razpečavali Obravnava proti petini ponarejaleem kovancev — Ljubljana, 17. junija. Pred tukajšnjim senatom se je davi pričela razprava proti petim ponarejevalcem kovancev in sicer 291etnemu posestnikove-mu sinu Ivanu Kastelicu z OtiČ Vrha, 27-letnemu posestnikovemu sinu Francu Ka-stelicu, 241etnemu posestnikovemu sinu Antonu Kastelicu, 221etnemu poljedelskemu hlapcu Ignacu Kastelicu in 241etnemu delavcu Antonu Fincu iz Peči, srez Litija-ObtoŽnica navaja dvanajst primerov ponarejanja in razpečavanjg. kovancev in očita Ivanu, Francu in Antonu, da so lani na Otič vrhu ponarejali kovance po 20 Din ter jih spravili 20 do 25 V promet. Tako Jih je Ivan plasiral v Litiji, v Trebnjem in Stični, France v Zalogu in na živilskem trgu v Ljubljani, Anton v vlaku in v Ljubljani, kier je v trgovini Schneider in Ve-povsek r'^čal račun. Ignac je obtožen, da je sprejel od Franca nekaj kovancev z namenom, da jih opili, a France in Fine sta spomladi leta 1935. napravila model iz mavca ter vlila 6 kovancev po 20 Din, poskušala pa tudi delati kovance za 50 Din. Ivan je tudi obtožen, da je zavajal Ignaca k razpečavanju in mu izročil več falzifi-katov. V razlogih navaja obtožnica, da je spomladi leta 1S35. Anton Fine, ki je bil že leto popreje pred okrožnim sodiščem v No-vsm mestu kaznovan zaradi ponarejanja peščeni model in način vlivanja kovancev Prvi poizkusi sicer niso uspeli, naposlec se jim je pa vendarle posrečilo, da so ki jut slabemu materijalu ponarejene kovane* spravili v promet Pozneje sta Ivan is France napravila model iz mavca, ki se pt ni obnesel, nakar je Ivan kupil v Trebnjem ldk> bakra, napravil v bakreni plosc. dober negativ in vlival kovance iz mešanice kositra, svinca in bakra. Tako izdelane kovance se je opilil na robovih. Pr* hišni preiskavi so na domu zaplenili razne kovinske odpadke z odtisi kovancev, pokvarjene dele falzifikatov, posode za topljenje materijala. Bakreni model je Ivan tik pred preiskavo vrgel oziroma skril v gnoj, kjer so ga naili, a model iz mavca je razbil. Razpečali so vse ponarejene fal-zifikate razen dveh. Obravnava do zaključka lista ni bila končana. Sorzna ooročUs INOZEMSKE BORZE Ourih, 17. junija. Beograd 7, Pariz 20.37, London 1560. *7ewyork 300.50. Bruselj 52.325. MIlan 24.96. Madrid 42.20. Amater, dam 200.20. Berlin 124 «0. Dunaj 58 40. Praga 12.79, Vartava «.10. Bukarešta Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, areOa, 17. Junija 1S84. ^tev. 13fi Naš poslanik v Moskvi — tihotapec Umazana afera đr. Bodlja ia njegovih pajđaiev — Na dan prihaja vedno ve* njegovih tamporll Ljubljana, 17. junija. Prav Usto dni, ko so se v Beogradu ae-stajali mednarodni kriminalisti vsega sveta, je v presto lici prišla na dan umazana afera, v katero je zapleten opolnomočeni minister in izredni poslanik v Moskvi dr. Aleksander Bodi. Takrat je tudi agencija A vala javila kratko vest, da je dr. Aleksander Bodi vpokojen. Vpokojen je bil tudi Ilija Novaković, svetmk zunanjega ministrstva. Vest o upokojitvi odličnih« diplomatov je izzvala seveda precejšnjo pozornost, a še večjo senzacijo, ko se je zvedelo, da je dr. Bodi izrabljal svoj visoki^ položaj in zaupanje vlade ter postal tihotapec na debelo in tudi ponarejevalec, kakor se je pozneje ugotovilo. A ko so ga hoteli poklicati na odgovor, je mož - pobegnil v inozemstvo. V zvezi s to afero je objavila beograjska ^Politika* zanimiva razkritja, ki mečejo čudno luč na moralo bivšega poslanika. V afero so bili zapleteni tudi beograjski trgovec, prodajalec starin, pohištva in preprog Pavle Gliick, direktor spedicijskega podjetja Interkon-tinental« Steiner in ruski emigrant Ivan Nečajev, bivši oficir carske garde in svak dr. Bodija ter šef protokola ministrstva zunanjih del g. Ilija Novaković in dve osebi nekega tujega poslaništva. Dr. Bodi je izrabljal svoj visoki položaj na ta način, da je uvažal kot poslanik razno blago. Ni se pa zadovoljil morda s škatlico cigar ali steklenico parfema, temveč je nakupoval v inozemstvu dragocene predmete, zlasti preproge. Vse to blago namreč ni bilo podvrženo carini, mitnini in drugim carinskim predpisom in je prišlo v državo po cen, kakor je bilo nabavljeno v inozemstvu. Dr. Bodi tega ni nakupoval morda zase ali za svoje sicer razkošno opremljeno stanovanje, temveč za — kupčijo. Prodajal je vso to robo naprej in pri tem zaslužil težke milijone, ki bi jih sicer morala dobiti državna blagajna. Policija j- v njegovem stanovanju odkrila pravo skladišče vtihotapljenega blagu. blaga. Policija je seveda zaslišala že večkrat Bodijovo ženo lepo Lidijo, ki pa o manipulacijah svojega moža noče ničesar vedeti in tudi zatrjuje, da njen mož ni pobegnil, temveč je odšel v inozemstvo le na ^ddih. V afero je zaposlen kot rečeno tuđ! njen brat, bivši ruski oficir NeCajev, ki je imel perzijske preproge v komisijski prodaji. Te preproge je dobival od Bodija in jih prodajal naprej. def protokola ministrstva zunanjih del g. Ilija Novaković je podpisal listine in dovoljenja za uvoz blaga, namenjenega šefom in članom tujih poslaništev srn njihovo lastno uporabo. To je sicer popolnoma legalno in tako poslujejo po vseh državah, ali v Bodijevem primeru je bilo blago uvoženo kot predmeti, ki jih rabi poslaništvo, v resnici je pa prihajalo naravnost v hišo dr. Bodija v Požarevačko ulico 28, odkoder je potom raznih Gluckov, Steinerjev, Nečajev in drugih bilo prodano. Ta afera zavzema vedno širši obseg in je že razširjena na vso državo, zapleteno je pa v njo tudi mnogo drugih ljudi. ODMEV TUDI V UVBUANI Dr. Bodi je imel svoje pomočnike in prekupčevalce po vsej državi in zlasti spreten je bil v tem pogledu njegov svak Nečajev, ki je bil tudi večkrat v Ljubljani. Del dragocenega biaga, s katerimi je trgoval dr. Bodi, je prišel tudi v naše kraje, ker je tako dr. Bodi lažje prikrival svoje sleparske manipulacije. V zvezi z odkritjem afere je tukajšnja uprava glavne carinarnice napravila obširno preiskavo, ki je dala presenetljive rezultate. Ugotovljeno je. da so večje množine nezac ari njenih preprog v Sloveniji in na Hrvatskem NOVA ODKRITJA Beograjska policija in dru^re so še vedno marljivo na delu. dn pojasnijo vse podrobnosti umazane afere, zlasti pa, da ugotove. kje je še nakopičena vtihotapijejia roM. V tem pravcu zaslišuje Nečajeva in Bodijevo, vendar od njih ni mogoče dosti zvedeti. Včeraj pa je policija vendarle odkrila novo J zalogo preprog. Beograjska Francosko-srb-s.ka banka je namreč obratila policijo, da je 22. aprila trgovec Antikec Pavle Glvck prosil v banki za 4000Q Din posojila na menico, a ko mu banka posojilo odbila, je za zahtevano posojilo ponudil banki 10 dra gocenih perzijskih preprog. Na listini, ki jo je overovil javni notar iz Zemuna, je zapitano, da daje Ivan \ečajev svojih 10 per-ziskih preprog Jcot jamstvo za posojilo Pavla Gliicka. Živilski trg Ljubljana, 17. junija Živilski trg je-zdaj pri nas živahen kakor v pravih velemestih. Xa Pogp carjevem trgu se je začela veletrgovina c? sadjem. Prodajajo tudi hruške in jabolka, ne le črešenj. Iknoz črešenj je skoraj prevelik ter mnogo blaga zgnije. zato so danes nekateri prodajalci prodajali črešnje celo po 3 Din- 1 r-dili so, da niso »žive*, česar se neke gospodinje zelo boje. Ljubljančani konzumi-rajo neverjetne količine Črešenj, kakor da se hranijo samo z njimi. V denar pa £re zeio sočivje, zlasti strocji tižol in novi krompir, ki se ie £e pocenil do 1.50 Din kg. Zdaj sta stari in novi krompir enako dr?i-pa. Gospodinje raje kupujejo novega. Strocji fižol je v splošnem po 4 do 5 Din kg. Cim je postalo toplo vreme, je začel pa dati konzum mesa- Cene mesa so na našem trgu najbolj stalne. Ko *>e je podražila goveji živina, se meso ni tako podražilo. Kakor so se bale gospodinje. Tako nekateri mesarji prodajajo goveje meso i/pod 10 Din — tu in tam celo po 6 do 8 Din — čeprav bi se morali držati predpisanih cen 10 do 12 Din. Seveda ceneno goveje meso ni izvrstno ter je dovolj drago. Prašičje m^o I. raste je po 16 Din kg, telečje pa po 14 Din. Najlepša slanina je po 14 do 15 Din Gospodinje seveda cenijo mnogo Lolj pislie kakor drugo meso, zato se vedno sučejo na perutninskem trgu, Čeprav pogosto le te*-kato piščance in barantajo za nje >brez upa zmage«. Priznati je treba, da so se piščanci tudi malo pocenili. Par drobnih pisk je po 20 Din. Pozimi so jih pa prodajali po :^> ii) «> 3;: SMC.nj.vO N4ttetlfl h '.a.;:a.ia »e-rutnina, vendar je dovolj draga- Meščani postajajo počasi vegetarijanci; čim bolj vroče je in Čim višji je datum, tem več konzumira jo zelenjave, sočivja in sadja. Ekskurzija v inozemstvo Ljubljana, 17. junija. Človek se mora učiti vse življenje, Cesar ?e dobro zavedajo absolventi naše teh. niške srednje šole. Teh absolventov ter njihove strokovne usposobljenosti žal naša podjetja ne vedo dovolj ceniti in imajo še vedno tujci prednost. Absolventi delo_ vodskih šol na tehniški srednji Šoli, organizirani v Organizaciji praktičnih tehni_ kov se marljivo izobražujejo. Pozimi pri_ rejajo vsak teden poučna predavanja, poleti pa izlete v nase industrijske kraje. Od časa do časa prirede tudi večjo rk^kur. zijo v inozemstvo. Tudi zdaj se priprav. ljajo na pot v Nemčijo. Letošnja ekskurzija, ki jo pripravljajo ti delavni fantfje., bo že četrta. Najprej **> nameravali potovati po naši državi, da bi se bolje seznanili z mdustrijskimi podjetji, ki bi naj nameščala absolvente naših strokovnih Sol. Toda za to ekskurzijo ni bilo dovolj prijav, najbrž zaradi tega, ker fant. je žele videti res moderne industrijske obrate, kjer bi lahko videli kaj novega, in ker bi stroški ekalaarziie doma menda ne bili niti manjši od potovanja v inozem_ stvo. Odločili so se, da pojdejo v Nemčijo 5. septembra, da si v štirih dneh ogle. dajo Mnnchen. nazaj grede pa Se Salzburg. Nemški tehnifikf muzej v Mtinohenu je nekakšna romarska pot tehnikov, kamor «i želi poTomati v&ak vsaj enkrat. In s tem muzejean f* roe ne more kosati nde podobnega po njegovi ogromnosti in zani. mivosti, ptmlvegn za tehnika. Pomislite samo, da napravite 18 kan d"]go pot, če si ogledate vse oddeft*. V meuseju je prikazan popoln Mtf9PM Mbnflce <*d osnov dn dandanes. Razen tehniškega muzeja si bo_ do udeleženci ekskurzije ogledali še neika_ ter tovarne. Vse prejšnje ekskurzije organizacije so imele precej udeležencev. Ker so vedno po_ učnega značaja, je organizacija za nje prejela vselej podpore. Prosila je za pod_ poro tudi ob tej priliki in upa. da prošnja ne bo zavrnjena, člani organizacije so po večini revni. Značilno je, kako dobro se zavedajo pomena poučnih ekskurzij, kar se kaže v tem, da ima organizacija ekskur_ zijski sklad, kamor vplačujejo mnogi po celo leto prispevke, ki si jih pogosto v pravem pomenu besede odtrgajo od ust. Računajo, da bo ta ekskurzija stala posameznika nad 700 Din, ako ne bodo pre_ jeli nobene podpore. Brez podpore se pa ekskurzije ne bodo mogli udeležiti revnej_ ši. Zdaj Še sprejemajo prijave. Zanimanje za ekskurzijo je veliko med člani. Udeleže se je lahko tudi nečlani, ki pa seveda ne morejo uživati posebnih ugodnosti, ki jih. nudi organizacija. Udeležencev bo naj_ manj okrog- 30. Kolonija 40 mučenike* Pisali smo pred tedni o naši koloniji; želeli smo si cestarja, sedaj si pa še želimo, dj bi nas ob večernih urah tudi posetil službo joči redar. V začetku meseca na i ie zbudilo ob pol 11 ponoči grozovito vpitje in kričanje »halo«; mislili smo, da ćori jo hiše, ker pa vendar, hvaUibo^u. te nesreče ni bilo, smo opazili krifača, ki ni našel poti do-cnu in s klicem »halo« mislil zbuditi na« mirne koloniste, da bi rnu pokazali. Liub-1 jansko vino iima kakor noč, tudi »vojo moe-Pa k/i i to. to se že odpusti. Prišli pa so od nekod sladkosnedneži na naše jagode. Na dveh vrtovih so tatinski prsti opustošili £rede. na katerih je bilo vse polno lepih vrtnih jagod Seveda paznika ni nobenega posebnega tu za naše vrtove, psi pa so dobrodušni, kakor bi poznali prijatelje jagod. Prebili, bi če bi tu in tam prišel v temi službujoči organ policijske straže, saj pot seda i ni slaba: videl bi marsikaj in bili bi mu hvaležni. Drugače na ie pri nas vzoren red in se veselimo sedaj pri krasnem vremenu: pa kaj. ko pride kme:1u mokra jesen in bela zima in takra* «e sele najemniki bliže mesta. _____^^^^_^^^____^_ Podražitev cementa Ljubljana, 17. junija Široka javnost je skoraj prezrla podražitev cementa, ki pa ne bo ostala brez težjih posledic za naše gospodarsko življenje- Lani so prodajale tvornice cementa vagon cementa okroglo po 4.000 Din, če računamo prevoz. vreŽe in' vse javne dajatve. Letos l>a zahtevajo za vagon cementa 5.800 Din. Stvarni stroški se v glavnem niso izpreme-nili. Prevoz, cena vreč in državna trošarin.*! so ostali isti, samo davek na poslovni promet se je povečal od 2.8 na 3.2 odst.. kar bi pomenilo pri vagonu največ 10 Din-Stvarni stroški znašajo največ 2381 Din, doc i m se je cement podražil skoraj za 100 odstotkov. Delavske mezde so ostale neizpremenje-ne. Kje torej tiči vzrok, da se je cement podražil? V aprilu so se karteli rale glavne tvornice cementa in sicer tik pred letošnjo gradbeno sezono. Kartel je potrdilo trjfJ-vinako ministrstvo. Država je največji konzument cementa, saj ga porabi za javna dela na leto okrog 15.000 vagonov. To pomeni, da bo plačala karteliramim tvornicam celili 34,000.000 Din na razliki med cenami cementa lani in letos. V Zenici se razširja železarna m samo za temelje novih poslopij bodo porabili okrog 500 vagonov cementa. Nemci, ki so prevzeli ta dela, so I takoj ponudili svoj cement po zelo nizki ceni, toda država je odredila zaa&tno carino na cement ▼ znesku 4.000 Din od vagona in tako je izključeno, da bi mogli mazati cement iz Nemčije. Pomladne sapice so nevarne Kamnik. 1*. junija. Pomladni meseci se lahko imenujejo tudi meseci ljubezni. Priroda olivi v vsej svoji krasoti, po ozelenelem drevju vidimo ptičke, ki po dva in dva žvrgolita in prepevata pesem ljubezni. Pa tudi pri ljudeh ni dosti dru-jace. Samo oglejte si naša sprehajališč«, nikjer ne boste našli sprehajalca samega. To pa velja seveda samo za neporočene . Z zakonci je stvar drugačna. Ti morajo svoje srčne občutke skrivati, Ce pa so le prehud? in nekega »me bruhnejo na dan. je katastrofa tu. — Naši kamniški zakonski možje pripadajo oni skupini zakonskih mož. ki se jim pravi tako po domače: »Čopa ta r-ji«. Mirni in tihi v svoji »ženaboječnOsti« si ne upajo črhniti besedice. Pa se je med njimi le naše] junak, ki je pod vplivom pomladnih sapic k rat kom al o ušel svoji ženici in ni za njim ne duha ne s'uha.Zgledi vlečejo in na mah se je našlo v Kamniku še 15 takih juankov. Pa tudi ženski spol ni zaostajal. Prvi je ušel in se ni več vrnil. Dragi jra je posnemal. a!i jo je po treh dneh spokorno primana!, ves skesan in skušen. 1 culioo v roki. svoji dragi ženki v naročje in ob svidenju sta si s solzami v očeh obljubila večno zvestobo. Tretjemu je ušla žena z vsem pohištvom in ni nobenih izrrle-dov. da hi se vrnila. Četrti je tudi pobegnil, ali samo do konca mesta, kjer si je pa premislil in se vrnil nazaj v prvo gostilno: tja je kmalu prišla tudi njesrova boljša polovica in pri tretjem litru cvička je prišlo do poravnave nakar sta se veselo gugajoč' vrnila v prijetno zakonsko sme^dece. Peti se hoče Koerti. ker m« ž^na popooi preveč smrči itd., skratka 1fi ločitvenih tožb imamo trenutno v pretresu. Za nameček naj omenimo še to. da je pred kratkim prišlo v parku do srditega pretepa med dvema brivci. Za mezdnim gibanjem mariborskih stavbnih delavcev se je pričela še borba za izboljšanje položaja brivskih in lasničarskih pomočnikov. Za četrtek 18. t.m. je sklicala Svesa brivskih in la^nicarskih pomočnikov in pomočnic v Mariboru veliko zborovanje, ki ee bo ob 20. uri vršilo v dvorani Delavske zbornice. Razpravljali bodo o kolektivni pogodbi in o delovnem Času. — Policijska vest. Podnadzornik policijskih agenta* p* Peter Žlahtič v Mariboru je v istem svojstvu premeščen k upravi policije v Split. — Xa morje... Te dni je neznanokam od doma odšel l61etni ključavničarski vajenec Albert F. iz Tnstenjakove ulice. Pogrešani je večkrat dejal, da pojde s tovarišem na morje, zato ee v tej smeri vrše poizvedbe. __ Zopet vlom v blagajno, še neizsledeni vlomilci so vdrli s ponarejenimi ključi v pisarno Hranilnice in posojilnice na Cvenu pri Ljutomeru ter »e lotili železne blagajne. ki so jo na treh mestih navrtali ter nasilno vdrli v predale. Imeli pa so smolo, ker so poleg listin našli v blagajni eamo 5 dinarjev ki so jih odnesli. Na delu so bili poki irni vlomilci, ker so prstne odtise »pretao zabri-ali z Maka rumeno mastjo, na begu pa so izgubili rokavice, ki so jih rabili pri vlomu Poizvedbe so ostale doslej brez uspeha. __ Putnikovi izleti. Na podlagi jugoslo- vensko - avve$č.»-na, da 60 pri Dohovi potegnili iz Save 20 do 28 let staro neznano utopljenko, ki je hila v sami srajci, okoli vratu pa je imela rožni venec. Utopljenka je 160 cm visok*, dobro razvita, temnih friziranih lae. Ce je utopljenka morda iz Maribora ali okolice, naj to javijo policiji. __ Sluibo dobe. Mariborska Borza dela i-See 2 restavracijski kuharici, čevljarskega pomočnika in mlinarja. Interesenti dobe podrobna pojasnila med uradnimi nramf. ___ _ Včeraj je minilo 20 let. odkar sem zagledala luč sveta. — Sirota, kaj si Hla prej tako dolgo »lepa? Zabit sa dva — Gospod profesor, kaj je moj sin res tako slab dijak? — Pa ae kako, dragi gospod. Njegova *a-bitost bi zadostovala, da bi padla dva dijaka- Premier* ob 16., 19.16 in 21.15 url! DANES NOVITETA! JOAN OUUFORD, CLARK GABLE Varljiva ljubezen a£ln Herz lat zu versehenken« V nemškem jeziku! KINO UNION, tel. aa-Sl Naše gledališče DRAMA Sreda, 17. junija; Tuje dete. Izven. Cene od 10 Din navzdol. OPERA Sreda 17. junija; Vesela vdova. Ked Sr«- da. ' Četrtek, 18. junija: Luria di Lammermoor. Red Četrtek. Občni zbor Zveze za tujski promet Razmere za tujski promet so se letos pri nas precej zbol]šale Ljubljana, 17. junija Dopoldne ob 10. £0 se zbrali v Zr.omici za TOI naši delavci na polju turizma na rednem občnem zboru Zveze za tujski promet v Sloveniji Udeležba je bila zeJo lepa. Po uvodnih formalnostih je predsednik Sv#-ze dr. R. Marn predlagal udanostno in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, knezu namestniku Pavlu, ministru za trgovino, obrt in industrijo dr. Vrbaniou in banu dr. Na tlačenu. Pozdravil je vse MeviJne zroro-valre, predvsem zastopnika bana podbana dr. Majcna. z nn^tno občino ljubljansko dr. Steleta, komisarja za TOI dr. Logarja, predsednika Zveze kopališč Jugoslavije msgr. Radičeviča in direktorja tujsko prometne organizacije Dragomanoviča iz Zagreba, številne zastopnike krajevnih tujsko prometnih društev p"i nas, občin itd. V lep^m prijetnem govoru se je spominjal nedavno umrlih najboljših sodelavcev in sirer člana nadzorstva E. Vargazona in prof. Evgena Jarca, ki je bil delaven načelnik tujsko prometnega sveta mestne občine. Predsednik je poročal, da je bil premeseČen dr-Andrejka v Beograd kot šef statističnega oddelka in predlagal, naj mu ol eni zbor izreče zahvalo za njegove velike zasluge pri delu za turizem. V svojem poročilu je predsednik ugotovil, da so se razmere za tujski promet letos pri nas precej zboljšale, predvsem zaradi ministrske odredbe o tujskem prometu, ki je nekakšen okvirni zakon za splošno ureditev- tujskega prometa pri nas, in ker so se zboljšali tujsko prometni odnosi med državami, zlasti z Avstrijo in Češkoslovaško, od koder prihaja večnna turistov k nam. Ti uspehi so najbrž posledica irrednega zborovanja Zveze za tujski promet, ko so bile sprejete zelo važne resolucije za izboljSi- nje in organizaciio tujsko prometnega 4*ia pri nas. Ž obžalovanjem je pa moral predsednik ugotoviti, da niso aaali dovolj razumevanja za MMS Ml* kraje, ki MHjfi vse pogoje za letovišča a nimajo ftdObrea*.1 polovične voznine. Prav tako na pristojnih mestih ne kažejo dovolj razumevanja za )*o-trebe Dolenjsk*' in navoja tujskega prometa tam, kar »v kaže predvsem v neprimernem voznem redu- Zveza za tujski promet |e za svoje delo našla dovolj razumevanja uu tanovini. občini in pri drugih tujsko prometnih činiteljih in upa. da ho kontno ;u«i: železniška uprava upoštevala vse njene nasvete. Zborovalce je pozdravil v imenu Zveze kopaiiftc Jugoslavije msgr. RadiCević ter nag lasi 1, da naj njegov prihod izrazi spoštovanje zvezi za sodelovanje z Zvezo kopališč ter prosil, naj bi Zveza za tujski promet ostala tudi v bodoče v tako tesnih stikih z njimi. Nadalje je pozdravil zborovalce komisar Zbornice za TOI dr. Logar in ravnatelj Subic iz Celja kot zastopnik tujsko prometnih organizacij iz Celja in Maribora. Izvleček izčrpnega tiskanega poročila o delovanju Zveze v preteklem letu je podal ravnatelj Pintar. Ravnatelj Pintar je podal tudi poročilo o računskem zaključku, nakar je poročal član nadzorstva Rihtersič. Nato so takoj prešli na volitve. Izvoljenih je bilo 14 odbornikov, 3 Sani nadzorstva in 2 namestnika, po večini dosedanji odborniki. Po volitvah so debatirali o poročilu. Prvi se je priglasil dr. Pavlin v imenu Avtokluba ter se zlasti zavzel za zboljšanje cest prt nas, predvsem za gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana - Sušak. Ob zaključku lista zborovanje Se traja. Odpiranje trgovin v poletnem času Ljubljana, 17. junija. Na Željo dopisnika V. K. v »Slovenskem Narodu« z dne 16. t. m., naj bi tudi gospodinje povedale avoje mnenje glede odpiranja trgovin v poletnem času .izjavljam: Dravska sekcija Jugoslovansko ženske zveze se je že pred dvema mesecema na svoji širši seji vpričo zastopnic 20 včlanjenih ženskih organizacij izjavila soglasno za opoldanski poletni počitek trgovcev in njihovih sotrudnikov od 12—15 popoldne. Dravska sekcija JZZ je naslovila vlogo v tem smislu na kr. bansko upravo ter y> oddala s soglašanjem in s sopodpisi uprave Zveze gospodinj, ki je itak član JŽZ in ki je lani sama poslala enako pismeno prošnjo kr. banski upravi. Kakor vsa dravska sekcija JŽZ, se je torej tudi ona sama že prej zavzela za toli potrebni in zaželjeni počitek trgovcev in sotrudnikov. Od strani gospodinj kot glavnih kupo-valk torej ne le da ni ni kakega ugovora proti opoldanskemu počitku, nego se celo solidarno zavzemamo zanj in ga uslužbencem od srca privoščimo. Slaba gospodinja in malomarna gospodinjska pomočnica je ona, ki teka šele v opoldanskih urah, ko se obed že kuha, po različne stvari v trgovino! Mlnka Go veka r jeva, predsednica J2Z. £Sefextttea KOLEDAB I>anf*: Sreda, 17. junija Katoličani: Adolf. DANAŠNJE PRIREDITVI; Kino Matica: Shirlev TemjsJe — Mala gospodična, ob 16. in 21.15. Kino Ideal: Ptičar. Kino Sloga: Bpizoda. Kino Vnion; Varljiva ljubezen. Kino ši&ka: Nana. Klavirski večer g- R. Oa.lla.tie ob lft.l« v FiLharmonicoi dvorani. MttS RN k LEKA KN t Dane«: Dr, Pioooli, Tvraeva cesta 6, Ho_ čevar, Celovška ce^ta 62, Gartu«, Moste. Dve deklici utonili Maribor, 17. junija. Včeraj dopoldne se je v Murdčah pri Slatini Radencih pripetila nesreča, katere žrtev je postala 3letna Štefanija Hvaleč Mati je dninarica in je odSla po opravkih, otroka j ePa prepustila svojim staršem. Kar se je deklica izrnuanila ter odšla za hišo, kjer se je igrala. Med igro je padla v meter globoko jamo in utonila. Otroka 90 pozneje našli mrtvega. Podobna nesreča se je pripetila v Pa. ričjaku pri Slatini Radencih, kjer je v mlakuži na polju utonila komaj 21etna Angela Klemenčičeva. Otrok je bil btrez nadzorstva. Iskali so ga ves dan zvečer so ga pa našli mrtvega na polju. V Savo }* skočil«* Ljubljana, 17. junija. Dopoldne ob 10. &e je iz*>rehajala ob Savi blizu črauakega mostu neka mladen_ ka, ki je a svojim Čudnim vedenjem vabu. jala pozornost ljudi. Naenkrat je obstala na obrežju in se tik pod mostom pognala ▼ deročo Savo. To sta opazila dva kopal. cat ki gta me pogumno pognala v vodo in rešila nesrečno dekle smrti. Na poanoč so poklicali reševalca, ki so nezavestno dekle prepeljali ▼ bolnico. Otoupanka je imela pri sebi Mino napotnico za bolnico na ime Marija E. Spila je precej vodo in je bila vse dopoldne nezavestna. Iz Ptuja — Iz Ptuja se je poslovil geometar %. Marinček Ivan, ki je premeščen kot /odja katastrske uprave v Novo mesto. 3. Marinček, je služboval pri katastrski upravi v Ptuju nad osem let in si je pri-iobil splošne simpatije prebivalstva, zlasti v okolici. Tudi na njegovem novem službenem mestu mu želimo obilo uspehov ter popolnega zadovoljstva. — Za večnimi n£Ui\>i in precejAnjim mrazom smo dobili naenkrat vroče dneva. Solnee pripeka na polja in travnike in naj kmet hiti s košnjo, da čimprej spravi seno pod streho. Danes je kazal toplomer v senci 25« C. Vzdolž Drave je že vse polno kopalcev, ki se že hladijo v valovih Drave, ki pa je za sedaj se precej mrzla. Kopalcem pa je to prav malo mar, glavno jim je, da izkoristijo sezono. __ Več luči v raeatnem parku. Edina dobrota, ki jo ima naže meščanstvo, je pač nas park ob Dravi, kjer je zlasti ob poletnih večerih vse polno šetalcev. Na promenadi je park lepo razsvetljen, ker je mestna občina lani postavila nove luči, ki so naravnost v okras naSega parka. Kandelabri so napravljeni po vzorcu svetilk v ljubljanskem Tivoliju. Edino, kar pogrešamo v parku, je, da je pri glavnem vhodu z Minoritskega trga premalo razsvetljen in prideš naravnost v egiptovsko temo in ima5 nekak neprijeten občutek, če te ne bo kdo izza kostanja napadel Sicer so ent zadovoljni s to temo, zlasti zaljubljeni parčki, le žal, da ne moremo bit! vsi zaljubljeni, da bi na javnih prostorih iskali temne kotičke. Zato prosimo, da nam privoščite na tem prostoru malo več svetloba da nas ne bo strah pred zaljubljene' i* Kflttinikife — Otvoritev strelišča, V nedeljo bo slo. vesna otvoritev in blagoslovitev novo agra_ jenega strel»Sča ?trvLske družine Mekinje-Kamnik. V zvezi z otvoritvijo »e bodo vr«. Sile strelske tekme in se pričakuje velika udeležba .«tre!eev iz vsesga okrožja. Kot nagrade bodo ra«delje življenje Po vesteh iz gospodarskih krocrov se ukinitev sankcij že pripravlja. Tudi v Hrvatskem Primorju je nastopilo ]ppo vreme in letovišči so polna gosto*7. V Crikvenici ie že okrog '2 000 gostov, polna M pa tudi letovišča na Ratrti in Krku KINO SLOGA, tel. 27*30 Danes poslednjlč ob 16., 19.15 in 21.15 EPIZODA PAULA \VESSELY in K. L. DIEHJL — Konkursi in pnsilne poravnave. Dru_ št-vo industrijcov in veletrgovcev v Ljub ljani objavlja za časa od 15 do 31. maja sledečo eta*istixo: otvorjeni konkurzi v dravski banovini 1, v »avski 2, v dunavski 2. v vardarakj 1 Razglašene prisilne poravnave izven konkurza v dravski bano. vini 4, v savfkt 3, v vrbaski 1. v primorski 3, v drinski 3 v zetski 1, v dunavski 2, Beograd, Zf-mun Pančevo 1 Končana kon_ kurzna postopanja v savski 1, v primorski 2, v drinski 2. v dunavski 6. v raorav. ski 4, v vardarski 1, Beograd. Zemun, Pan_ čevo 7 Potrjene prisilne poravnave v dravski banovini 6, v savski 2, v vrba^ki 1, v primorski 1 in drinski 1. — Razširjenje splitske bolnic«. Državno bolnico v Splitu bode razširili in stroški za razširjenje bodo znašali 1^ milijonov Din. SUZOR je dal ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja 25 milijonov posojila Od tega se bo porabilo 10 mili. jonov Din za razširjenje bolnice v Splitu, 5 milijonov za razširjenje bolnice v Ljub. ljani, drugo pa dobe Skoplje, Niš in druga mesta. — Ustanovitev inženjerske zbornice v Splitu. V ponedeljek so imeli splitski inženirji in arhitekti sestanek, da se dogovore o izvolitvi nove uprave splitske inženjerske zbornice. Xa inzenjt rekem kongresu na Bledu je bilo sklenjeno, da se splitski in-ženjerji ločijo od ljubljanske zbornice in ustanove v Splitu samostojno zbornico. Uprava inženjerske zbornice bo i/voljena na prihodnjem sestanku. — Izvoz našega vina v Nemčijo. Na fr govinskih pogajanjih z Nemčijo so naSi de-l^crati predlagali, naj bi Nemčija dovolila uvoz 2.000 vagonov našega vina. Nemški delegati ?o ta predlog sprejeli pod pogojem, da bodo nemški strokovnjaki izbrali za izvoz v Nemčijo prikladna vina. V kratkem prispo v našo državo nemški strokovnjaki, ki bodo vina izbirali. Po pogodbi bi morala Nemčija do konca tekočega leta uvoziti iz Jugoslavije okrog 1.000 vagonov vina. kar bi izpraznilo mno^e zdaj polne kleti. Izvoz vina v Nemčijo bi znatno olajšal položaj naših vinogradnikov. Vprašanje je seveda, če se bo dobilo v naši državi dva tisoč vagonov tipiziranega vina. — Premestitev- uruguaj6kega konzulata s Sušaka v Split. TJruguajska vlada je do_ voli Ta, da se preselj uruguajeki konzulat s Sušaka v Split. Vodstvo konzulata ob_ drži šef jugoslovenakega Uoyda v Splitu kapetan Ivanovič. — Splitsko in cetlnj&ko gledališč« se združita*. V Splitu se mudi predsednik cen_ tralne uprave udruženja gledaliških :gral_ cev \z Beogradi Božo Nikolič. Njegov pri_ hod je v zvezi z vprašanjem stalnega gle_ dališca v Splitu odnosno združitve split. skega in cetinjskegu gledališča Vse kaže. da bo prišlo do združitve. Novo gledališče bi izmenoma igralo v Splitu, Šibeniku, Dubrovniku in na Cetinju. — NagTadno tekmovanje strelske dru. zine Mekinje- Vse družine pozivamo, da se v čim večjem številu udeleže nagrad. nega tekmovanja savezne strelske druži. ne v Mekinjah pri Kamniku dne 20 in 21. t. m. Ljubljansko strelsko okrožje. — Odpiranje trgovin v poletnem času. Naj mi bo dovolejna se zaključna beseda v tej važni debati, ki je zainteresirala kar tri osebe! G. V, K. naj samo pojasni, kako je ugotovil, da je velika večina trgovcev in ogromna večina pomočnikov za poznejše odpirr.nje. Meni o tem ni nič znano. Ali je nabiral podpise s polo, ali je bil izveden kak plebiscit? Nekatere večje trgovine Že nekaj dni odpirajo ob 15 in prav imajo, če jim to prija. «aj jim tega nihče ne brani. Ne ustreza pa to v^m. Parno to sem botel ugotoviti. Tudi ni točno, da se trgovine odpirajo od 14 do 18. ker je to le pri železninarjih. ki so p* to ii lastne ineijativo menda f* lansko leto uvedli. Vse druge trgovine zapirajo ob 18.30 ali ob 19. Ce se zahteva odpiranje ob 15, bodo le ti trgovci zahtevali tudi zapiranje za 1 uro pozneje in tako pridemo do zapiranja ob 19. ali 1930, da ne bo delovni čas omejen. Vsa ta akcija bi ae cio rala iz v»ega začetka organizirati drugače, kakor se je. Ce se je večina trgovcev izrekla za poznejše odpiranje, zakaj pa tega ne izvajajo? — Idrijca ni in prijatelji. Izlet k Sv. Trem kraljem, ki je bil zaradi neugodnih vrem«i-> fckih napovedi za 7. t.m. preložen, bo nepreklicno in ob vsakem vremenu v nedeljo 21. t.m. K sporedu, ki bo točno isti, kakor je bil že objavljen, se pridruži še prodava največjega idrijskega praznika Sv. Ahacija, ki bo 2*2. t.m. De ja na bu bjenja mankalu u nedile zjetra ab sjedmih prid štacjunam. Ani baje šli ži u zbuta, ka baje na varh k ris kri L Bu čist lušlnu, nu pa ba-ma že pisal. — Planinci, smntarji! Triglavsko pogorje je še vedno visoko zalito s snegom ter nudijo prostrani tereni pod Kredarico najlepšo smuko. Marsikateri bo zmajal z glavo ter mie-lil. da je to le vaba. Vendar se more vsak planinec smučar sam prepričati, kako ugodna je smuka v sedanjem Času. Skozi Kot nesejo smučke nosači iz Mojstrane za zmerno ceno. v višini ca 2000 m že prične smuka. V okolici Staničeve koče, ki je stalno oskrbovana, so najlepča smučišča. Smučarji, ki prihajajo v dolino ter se vračajo 6 svojih tur ne morejo prehvaliti sedanjih ugodnih snežnih prilik Ugodna smuka na Triglavu bo trajala predvidoma Še najmanj en mesec. Ljubitelji visokogorske zimske narave In smučarskega sporta naj hitijo s smučmi na Triglav. V Strniičevj koči je Se vedno na razpolago smuškj učitelj g. Sto-par. ki spremlja turiste na raznih smuskih l visokogorskih turah. — Silna vročina v Beogradu. Včeraj zjutraj je pritisnila v Beogradu silna vroc'na-Toplomer je kazal v senci 31.5. Seveda so takoj oživela kopališča na Savi in na Dunavu- Temperatura vode je znašala že 20 5. Sicer se pa tudi pri nas ne moremo pritoževati, da bi nas zetlo. kakor nas je doslej. Vročina pritiska polagoma tudi pri nas. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in toplo vreme. Vče. raj je znašala najvišja temperatura v Beo_ gradu 31, v Splitu 30 v Skoplju 29, v Zagrebu in Sarajevu 27, v Ljubljani 268, v Mariboru in Rogaški Slatini 25. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.4», tempe, ratura je znašala 15.5 — J>va živa delfina so ujeli. Poročali smo že, da se je pojavilo letos v Dalma. oiji izredno mnogo delfinov, ki delajo ribičem veliko škodo, ker jim razganjajo rioe. V ponedeljek ponočj je ribič PeraSič v morju blizu Splita ujel dva živa delfi. na in včeraj ju je pripeljal na splitsko tržnico. Ko je hotel enemu odsekati gla_ vo, je delfin skočil s kamenite mize in se premetaval skoraj celo uro po ribarnici, dokler ga niso ukrotili. Splitski ribiča so ujeli v ponedeljek ponoči 320 kvintalov sardel in akuš. I Samo še danes ob 16. in 21.15 Vaša mala, zlata, ljubka: SH1RLEV TEMPLE MALA GOSPODIČNA ELITNI KINO MATICA JUTRI: »SKANDAL DNEVA« ___ — Nevenke BoroSak Se niso mogli za. slišati. Uradnica Nevenka Borosak, ki jo jti Ing. Aleksander Klajić v Zagrebu polil s solno kislino, bo okrevala. Včeraj jc Se niso mogli zasli£ati, ker je bila Se prešla, ba. Tragedija ing. Klaj:ca je globoko pretresla njegove prijatelje in znance. Po_ kojni je bil znan kot vesten uradnik, v športnih krogih pa kot dober amučar. Po_ kopan bo danes popoldne. — Pred senzacionalno obravnavo v Za. grebu. Jutri se prične v Zagrebu glavna obravnava proti zagrebškemu zdravniku ginekologu dr. Mirku Karpatiju zaradi od. pravljanja telesnega plodu. Z njim eo obtožene tudi neka učiteljica osnovne sole, neka prodajalka in mladoletna služkinja. Obravnava bo trajala 7 dni. — Sredi ulice Je stal na glavi. V Zagre. bu so ©e radovedneži že več dni zbirali okrog delavca Ivana Kovačeviča, ki se je sredi ulice postavljal na glavo in stal tako po več minut. Ljudje so ga v začetku sa. čudeno gledali misleč, da ni pri zdravi pa-meti, pozneje so pa zvedeli, zakaj stoji na glavi. Mož namreč pravi, da ima težko želodčno bolezen in da krči ponehajo, če se postavi na glavo. Tako se je postavljal več dni po ulicah na glavo, dokler ga ni spravila policija v bolnico. — Samomor SOletne starke. Včeraj zjutraj je skočila v vodnjak SOletna Jana Ste-fanovič iz klinike blizu Preševa. Vzrok samomora je bila visoka starost in pa obup zaradi pregostih nesreč, ki so zadele njeno rodbino. Iz Ljubljane —Ij Manulakturisti In trgovci modnega blaga bodo odpirali ob 15.! Sinoči se je vr. šil v Trgovskem domu sestanek ljutbljan_ skih rnanufakturistov in trgovcev z mod. ni m blagom, na katerem «0 razpravljali o odpiranju trgovin v poletnem času. Po dalj&i debati je bil naposled sprejet sklep, da bodo odslej trgovine odpirali sele ob 15. Za ta predlog je glasovalo 17, proti pa 5 trgovcev. Ker niso bili vsi solidarni, seveda sklep m obvezen za vse trgovce in bo končna odločitev prepuščena banski upra. vi. Trgovci, ki »o bili za ta predlog, pa bodo odpirali trgovine ob 16. ne glede na to. ka^ftna bo končna odločitev banske uprave. —IJ Trnovska kanalizacija. I>elo je na. radi stavke precej zastalo. Včeraj so začeti zopet delati kakor tudi v Ljutrija. niči. Zbiralnik, ki ga betonirajo na Tr. novakem pristanu, bo okrog 000 m dolg. Zbetonirali so ga v dolžini okrog 100 m, kjer je najožja cesta, Poscbnesra pomena bo zbiralni kanal že zaradi kanalizacije Opekarske ceste. Toda zrn kanaliziranje te J ceste le nimajo denarja Jarka ob Opekarski cesti sta prava posebnost v zdravstve. nem pogledu. Ker nimata dovolj padca, se voda ne morc odtekati; zastaja in kuži zrak zlasti poleti. Ko bi se v jarka iztekala aama voda, bi to ne bila nobena nesreča, toda jarka sta polna gnojnice, ki se izteka iz greznic. To je nedvomno naj. večji zdravstveni nedostatek, saj je Ope. karska cesta 2« v resnici mastna ki ob nji so ze v sklenjenih vrstah hiše. Nekateri hišni posestniki ob Opekarski cesti se vneto potegujejo za kanalizacijo Ope. karske ceste, a ie niso imeli posebnega uspeha, ker občina za to dek> nima denar. ja, kakor jim zatrjujejo. —Ij Niso S« delali v polnem obsegu vče. raj v Ljubljanici, ker struga še ni bila vsa suha. Zapornica na Spici je nekoliko pu. sčals vodo in včeraj so mašili špranje z ilovico. Iz izoliranega dela struge so čr. pali vodo s črpalko na električni pogon. V strugi in zunaj so delavci popravljali stavbno železnico, da lahko zdaj zopet vozi po nji minijaturni vlak. Pravo delo se je začelo seie danes ■■Zvočni kino IDEAL«"* DANES VESELA OPERETA 1 „PTIČAR"! VVolf Albach Retty, Marta Andergast, I Lil Dagover ■ Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri. | —IJ Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi bruSenlmi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P Zajcu, izprašan optik, stari trg 9, Ljubljana. Ij— Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani" v času od 1. do 81. maja: bankovec za 100 Din. srebrna ovratna verižica, zlat obesek v obliki kvadrata, 6 dežnikov. 2 moška dežnika, aktovka z vrečo in moški klobuk, par damskih rokavic, rjave barve, otroški plašč, damska črna ročna torbica z 12 Din 75 para in rožni venec, črna ročna torbica z rožnim vencem, 10 fotografijami in 2 listka z naslovom SorJ Ferdinand in Mavec Uršula, rjava damska torbica v njej 2 molitvenika, 2 roh«a. 2 ključa, moder trak s svetinjico in naslov Cegnarjeva ulica 12. 14 ključev, damske sive kratke nogavice, rjava Ustnica v njej prometna knjižica na ime Pod-jed Mihael in druge listine na ime Mer-kun Ivan, stara udomačena srna. usnjata rjava aktovka v njej več parov starih nogavic in 2 lovaka psa. V železniških vozovih so bili najdeni ti predmeti: 56 dežnikov, 7 Čepic. IS klobukov, 3 damski slamniki, ogrodje dežnika. 4 palice, 7 plaSčev 2 baretki, 3 suknjiči, otroške hlače, ribiška palica, 1 para damskih rokavic, 2 nahrbtnika, 14 aktovk 3 zvezi suhe robe, 6 kov-Čegov. S pare čevljev, par moških galo^, fotoaparat. zaviteJc okov. zavitek z 2 steklenicami, zavitek z - starima dežnikoma, zavitek kuvert in podob, zavitek šip. zavitek cunj, 2 zavitka blaga, zavitek. 6 knjig, zavitek kleparskega orodja, ■zavitek toaletnih predmetov, zavitek časopisov, 3 jopice, ruta. 4 Sali, herbarij, pločevinast kote>I, žepni nož, ogrinjalo, mreža s knjigami, ročno delo, pločevinasta cigaretna doza, mornar-sko bodalo, kolesarska črpalka, 2 novi kosi, cvetlično stojalo, kolesarsko sedlo. vreča krompirja, steklenica toaletne vode, vrečica s 4 slamniki, kos železa, listnica z 200 Din. ročna torbica denarnica, 60 Din in -^O p in 62.68 Sil, torbica s 115 Din. —Ij Drevi ob 18 in četrt bo izvajal v Fil harmonični dvorani absolvent vi&oke šole drž: konservatorija v Ljubljani g. Reinhold Gailatia naslednji program: Bach-Tausing: Toc**ata in fuga v d-molu. Beethoven: Sonata op. 81 a. Chopin: Fantazija v f-molu op 49. Skrjabin: Sonata — fantazija št. 2 op 19. L. M. Skerjanc; Dva nokturna (št. 1 in 6) Papandopulo: Toccata iz cikla »Par- tita«. O. Gallatia je z odličnim uspehom ab-solviral klavirski oddelek drž. konservatorija Solo priznanega pianista in profesorja g. Janka Ravnika. Spored, ki stane 3 Din se dobi v knjigarni Glasbene Matice. —Ij Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 18. t. m. izlet v škofja Loka (4 cerkve). Pusta 1, Stara Lo_ ka. Suha. Odhod iz Ljubljane V Kongresnega trga točno ob dveh. Avtobus 21 Din. Zglasiti se je do opoldne v četrtek v tr_ govini Podkrajšek na Jurčičevem trgu. Ij__ Mali harmonikarji profesorja Ranfi- gaja, sloveči zbor ki ga zadivlja. kjerkoi nastopi, eo v sporedu kresne prireditve v nedeljo 21. t-nv na ljubljanskem Gradu posebna tooka. Nastopili bodo ob 18. pri vhodu v grajsko poslopje in pod vodstvom svojega mojstra zasvirali naše narodne tako lepo, da jih bo veselje poslušati. Nudi se poseben užitek; ne zamudile ga! —Ij Tragična smrt mladega delavca. Včeraj popoldne je delala na novi stavbi v Cigaletovi ulici, kj jo gradi stavbenik Ivan Slokan, 271etni delavec Ignac Boršič iz Deseniča v pregradskem okraju. Nala_ gal je opeko, ko je naenkrat bolestno za. stokal in se zgrudil. Blizu je stal polir in ko se je obrnil, je videl, da leži nesreč. I ni delavec z razbito glavo ves v krvi. Na glavo mu je namreč priletela posoda za malto in ga smrtno nevarno ranila. Ne. sreča se- je pripetila tako nenadno, da je ni nihče opazil in tudi delavci, ki so de. lali zgoraj na stavbi, niso vedeli, kdaj je maltarka zletela s stavbe. Nesrečnega Boršiča, ki je dobil na tilniku veliko ze„ vajočo rano in je močno krvavel, so rese. J valci naglo prepeljali v bolnico, kjer s^ pa ni več zavedel fttiri ure po nesreči, okrog 18., je Boršič dotrpel. Pokojmi je bil oženjen Ln se je bas včeraj veselil, da ga pride danes ž>na obiskat. Iz Trbovelj — Slabotni otroci na počitnicah. Kakor že več let, tako pošlje tudi letos Bratov. ska fikladnica precejšnje število oslabljenih otrok na letovanj*' na Gareoajsko in si. cer v Gorenjo vas nad škofjo Loko, kjer se bodo ob izdatni hrani in svežem go_ renjskem zraku zopet okrepili. — Veličasten pogreb ponesrečnega rudarju Mežnariča Avgusta je bil jasna pri. ča njegove priljubljenosti. Ob odprtem grobu mu je naslovil nekaj besed č, g. Kor. ban, ki je pomembno primerjal rudarjevo življenje s kapljo na veji Tudi drugi govornik g. Plibersek, je poveličeval po. kojnega z malo krepke)5i:mi izrazi Še je zaigrala žalosttnko delavska godba m sprejela je ae*m!ja v svoje naročje zeraske ostanke blagega pokojnika. — Glede na odgovor SK Svobode na pretep pri zadnji prvenstveni tekmi v Z«. gorju, nas naproša sodnik, ki je vodil tekmo, da objavimo, da je on zadevo nama. nil in da bo objavil sklepe in obsodbe so. dišča, da bo javnost pravilno obveščena o zadevi in ne tako, kakor je to tendenci jozno poročala >Delavska politikact hi da bo v bodoče proti eventuelniim lazecm proti vsakomur sodnijsko postopal, To«a. devno polemiko smatramo mi za zaklju. čeno in le želimo, da se sport, epeoiebao nogomet, spravi v pravi tir. OPERNA KLET priporoča cenj. gostom svoja priznano odlična vina, kot: OPOLO, BELO VUGAVA, ŽLAHTNO CRNINO ITD. Pivo v vrčkih ! Izbrana kuhinja vedno na razpolago. KOSILO: juha, dve prikuhi, meso in kruh . . Din 6.— a la carte, z močna to ah kompotom < 10.— Danes, jutri in v petek raznovrstne morske ribe, pripravljene na različne načine. Nadalje, po beograjskem strokovnjaku pripravljeni: ćevapčići Din 4.— pljeskavica Din 5.— ražnjići . . < 4.— zarebrnice . . € 8.— djulbastija . . < 6.— turska kava < 3.— LOZIĆ LENKA. MALI OGLASI oeseda 0.50 para, davek Dtn 3*— u a—da l Din. davek S Din. preklici Za r*«n«f odgovore glede mami ogiaao* )e creba prnotiu ncmrnlB 60 par. davek S.- DtD Najmanju mesek 8 DtD ELEKTRIČNE INSTALACIJE za luč, moč, signale in vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši solidno Ivaa Mihel&č elektrotehnično podjetje Lfobliaoa, Borštnikov trg U teL 87-04. /35. R. 90 par en tla nje ažuriranje, vezenje zaves, pe rila. monogramov gumbnie V*riks zaloga perja a 6.75 Din. •Jnlijanac Gosposvetska 12. l/T Beseda 80 pat. davek a,- Dtn Najmanjši raisik 8 DtD DAMSKO in moSko kolo novo poceni prodam. Kongresni trg 7, dvorišče 1820 BOLNE NOGE DANES OB *. UDI POPOLDNE pečen prašiček na raznio, ćevapčići in ražnjići tor prvovrstna dalmatinska vina po najoitjft cenah. Se priporočata Brata Vesti* Acsrbs*raciia ,JXOYD« Z uporabo novega sredstva, olajšanje 1 treh minutah Na tisoče ljudi v Franciji se poslužuje danes novega sredstva, ki naglo in z lahkoto odpravlja vse težave in bolečine nog. še drevi pomočite noge enostavno v vročo kisikovo kopel Saltrat Ro~ dells. Občutljivost bo minam takoj, ko bo kisik prodrl v kožo. V treh minutah popolnoma prenehajo vsa vnetja in otekline. Kurja očesa se omehčajo tako, da jih lahko odstranite popolnoma 1 koreninami brez bolečin in nevarnosti. Nosili boste lah ko lepe Čevlje manjše itevilke ter s lahkoto hodili ▼es dan, ali pa plesali vso noč. Saltrat Rode U se prodaja s jamstvom po neznatni ceni v vseh lekarnah, drogerijah in parfunerijah. saltrat ^ODELL Saj je pa tudi bilo oprano s Schichtovim terpentinovim milom, ki odpravi iz perila temeljito in prizanesljivo vso nesnago in ga na* pravi lepo belega. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, «ced&, 17. >auja 193«. itev. »36 Avtomobilska nesreča ing Cvejića V ponedelfek zvečer je pri St. Uju zavozU v avto grafa Brussellea Maribor, 17. junija. V ponedeljek zvečer se je pripetila pri it nju težka avtomobilska nesreča, ki po •rečnem naključju ni zahtevala Človeških trtev. Iz Maribora se je vozil predsednik kopališkega poverjeništv«, iz Gleichenberga v Avstriji £rrof Rrusselle z gTofico Spauer. Sofiral je grofov šofer in vozil pravilno po desni strani Na ostrem in strmem ovinku v št. Uju je nenadoma privozil od nasprotne strani drug avto, ki je vozil iz Avstrije proti Mariboru. Z drugim avtomobilom se je vozil naš znani operni pevec ing. Nikola Cvejić, ki je bil pred leti član ljubljanske opere,' zdaj je pa angažiran v Brnu. V njegovem avtomobilu je bila tudi njegova služkinja. Ing. Cvijić se je vozil v domovino na koncertno turnejo. Nastopiti namerava v Beosrradu, Zagrebu in Ljubljani. Ni £e pojasnjeno, kako sta oba avtomobila z vso silo trčila skupaj. Udarec je bil tako silen, da sta se oba avtomobila postavila na zadnja kolesa. Grofica Spauer je bila težko ranjena na glavi in njeno stanje je precej nevarno. Tudi grof Brusselle se je pobil na glavi, njegov šofer pa je ostal po čudnem naključju nepo&kodovan. Pravo čudo je. da sta ostala nepoškodovana tudi ing. Cvejić in njegova služkinja. Oba avtomobila sta seveda razbita. Na Cvejićevemu avtomobilu se je razbil tudi motor, tako da avto ni več poraben. Avto grofa Brus&ella so odpeljali na tovornem avtomobilu v Graz. Ranjeno grofico so prepeljali v sanatorij dr. Černiča. Njeno stanje je zelo resno, ker je izgubila mnogo krvi in si pretresla možgane, vendar pa dr. Černič upa, da ji bo rešil življenje. Pa-Mcodbe grofa Brussella so lažje. Ing. Cve-jič je ostal začasno v Mariboru, dokler ne bo pojasnjeno vprašanje odgovornosti za nesTečo. Večer bolgarskih plesom in pesmi in dve produkciji državnega konservatorija Ljubljana, 17. ju-nija. V nedeljo zvečer je skupina akademikov e Sofije, okoli dvajset gospodov in dam. priredila v naši operi prav zanimivo in »epo produkcijo bolgarskih hidskih plesov «n pax" popevk. Vsi so nastopali v krasnih narodnih nošah, med katerimi so bile Pe-rt.re, barvite, vseskozi okusne žeaiisko obleke z bogatimi ogTlicami in zapestnicami očem posebno prijetna paša. Ker je bila većina mladenk tudi po stasu in oblu ju zelo prikuipna, večina mladenicev pa ju_ nasko vzrtsla, sveža in simpatična, je tudi aunanje skupina učinkovala izredno lepo. Svoj program 15 točk so izvajali z umetniško dovršenostjo in žarkim temperamentom večinoma v ^boru z vloženimi nastopi posameznikov * ali dveh, treh, šti_ rih solistov ter prinesli v iijvečine kolu prilagođeno obliko mnogo izpr^memto v kretnjah, skokih, prepietih in krogotočih. Kompliciranost teli plesov v korakih je tako velika, da je ljudski temelj Že vidno urmetno i7ipopol"aj«*n. Vodja Hari Grabov je izvajal plese, ki *o Že čisto baletni, a ženske solistke K. Petkova, M. Basmacijeva in L.. Atanasova so Ge odlikovale s prav posebno ljubko okret, nostjo in tudi mimično izraznostjo. Vsem na čelu sta stala Garibov in Petkova, ki je tudi zapela ne.kaj plesnih pes_ mi naturno. preprosto kakor pristno kme_ tisko dekle; ves značaj t-ih kolov, simbOi_ nih plesov in prizorov je bil neprisiljeno ljudiski. da se ti je zdelo, da gledaš rajanje na trati za vasjo ob reki al. vod-nja_ ku. na solncu ali pod nočnim nebom. Ritmično so ti plesi za nas novo odkritje, težko razumljivi, a bolgarskim plesalcem in plesalkam lahkotna igra, ki je morala Imponirati. Bolgarski plesalci so želi navdušen spre_ jeni, obilo ploskanja in iskrenega pr znanja, žal, da je bil poset zelo majhen, če_ mur se spričo prve lepe nedelje sicer ne čudimo, saj je bilo ine^to skoro prazno. Sicer pa opažamo, da naša publika za plese sploh nima srm:sla in so le redki, ki uživajo resnično tudi plesno umetnost. Zalo pa je razumljivo čudno dejstvo, da SI oven _ ci lastnega ljudskega plesa sploh nimamo. ker smo ga ali že davno pozabili ali pa ga sploh nikdar nismo imeli. Ako pa bi bila prišla vsaj tretjina vseh tistih društev in naših skupin, ki je bila gostoljubno sprejeta v Bolgariji, bi bilo gledališče polno. No, pa so celo oficiame lože zevale od praznote! Taki smo pač... * V petek in ponedeljek nam je priredil državni konservatorij v Ljubljani kakor vsako leto ob zaključku šolskega leta v opernem gledališču operno produkcijo, da pokaže usipehe svojih najboljših gojencev in gojenk. Programa sta bila deloma pevska (operna), deloma plesna (baletna). Režijo obeh večerov je imel Debevec Ciril, glasbeno vodstvo LeskoviČ Bog. in iizvečine dr. šva_ ra D. (pri klavirju), plesne točke je spremljal Kumar Vlad., plese je naš-tudiral ing. Golovin P., pri Schubertovih Plesih « pet_ jem zbora in s plesi gojenk pa je dirigiral celo sam ravnatelj konzervatorija Betetto JuMj Konzervatorij nam je predstav: 1 kot Ro- zalko novo mnogo obetajočo pevko izred_ no lepega glasu, čustvene toplote in ugod. ne pojave. Polajnar Ljudmilo, ki je vzbu_ jala vseobčo pozornost in žela toplo vzpod-bu^ino priznanje- Zelo uspešno je nastopi, la kot Lconora >F*idelim«. kot N«Hida in posebno srečno kot Traviata že splošno znana in pri-^nana izvrstna pevka Fratnik Štefanija, k: se v pevs*ki umetnosti vztrajno razvija in zbuja najlepše nade za bo_ dočnost. Tretja pevka je bila Iglic Jelka, ki je po svojih nastopih že popularna in je dckazala v p?*tju im igri dokaj uglajeno rutino in popolno samozavesten nastop. Kot Suzana v >Figarovi svatbi«, kot Mar-celma v >Fidelu« in zlasti kot Manon z veliko ar jo iz dejanja na i sprehajališču je dosegla usoeh. ki se j! je priznaval vse_ sploš-no kot malone že dozorel. Me i moškimi je nastopi posebno srečno Hvastja Franc kot oče Germont (Traviata) ter je s svojim toplim baritonom. oku9_ nim prednaš^njem, dobro vokalizacijo in primerno, vseskozi inteligentno igro močno opozoril nase. JLupša Friderik je dobro ustrezal kot Rocco, kot povodni mož in Andrć Theuriet: 14 Nevarna lepotica Roman — Bodite mi pozdravljeni, gospod, — je dejala kneginia tiho in podala Jakobu konce svojih prstov v rokavicah. — Globoko občudujem vašo nadarjenost. Slišal je iz njenih U9t še nekaj prijaz-n h besed in jel je dvomiti, da-li je sploh kdaj videla njegove slike. Govorita je kakor da predava mi rabila besede, ki jih najdemo prej v knjigah, nego v vsakdanjem pogovoru. Govorila je o slikarstvu in glasbi kot žena, k: se navdušuje za lepe umetnosti, ki se pa še ni otresla romantičnih "blodenj. — Gospod Moret, — je nadaljevala, — upam, da nas boste razvesehli s po-setom v vila Endvmion. Prepričana sem, da vam bo ugajal moj park, saj je v njem verno prikazana narava ... Cez Štirinajst dni priredim garden-partv. Obljubite mi, da pridete tudi vi. Vem, da ste ljubitelj glasbe, za*o vam pripravim redek užitek. Jakob se je na vse načine opravičeval, češ, da je rahlega zdravja, da živi samotarsko življenje in da ne sprejema nobenih povabil, toda knegnia je vztrajala na svciem. — Draga Mairio, — je dejala in se obrnila k neznana dami svettMh las, — pomagajte mi pregovoriti gospoda Moreta — Kari ne, da je vila Endvmion vredna, da sa io človek ogleda? Mlada dama se je po tem vprašanju za hip ozrla z jasnimi očmi na slikarja, pogledala ga je nekam ironično, potem je pa odgovorila strupeno z lahnim tujim naglasom: — Gotovo, knegnja... Toda da bi mo;o prigovarjanje zaleglo kaj več, tega ne ver\.m^m. Ali ne bši^c. da se spodobi, da bi me prej predstavili gospodu More tu? — Oprostite, draga moja, prav pravite... Gospod More*, baronica Manie Liebfcngova, ena mojih najboljših prijateljic. Jakob se je poklon« in ko je zopet dvignil glavo, je srečal njegov pogled dolg pogled zelenih, radovedno vanj uprtih oči. Pogumno je prenesel ta smeli in očarljivi pogled in z občudovanjem *je ogledoval elegantno postavo svetlolase stari grof de Grieux ter dokazal te dokaj odrske rutine, v glasu pa prebojnosti in prisrčnosti. V razvoju je Žagar Drago, ki se uveljavlja vedno bolje v igri in je pev_ ski zadovoljeval kot L^scaut in Silvio ter grof v >Pigarovi svatbi«. Ostali: Brisnvk Miloš, Janovskv Milan in Polak Iran so pevski in v igri docela ustrezali in jih bomo radi spremljali v bodočem napredova. nju. • Manje so se odlikovali plesalci, a so tu. di med njuni vidni talenti s temperamentom, gracijo, izrazito čustvenostjo in in_ teligenco: pred vsemi Frelih Emil, Zelenik Ljubica, Mlejnik Marja, Baukart Janja in Hrasove« Silva, Oba večera sta bila v splošnem prav posrečena ter je publika priznavala kon. servatoriju prav zadovoljive uspehe, glavnim solistom pa resnično lepe sposobnosti. Obisk je bil obakrat prav dober. Ft. O. Pred srečanjem Schmeling — Louis V petek zjutraj se spoprimeta v New Torku Nemec Schmeling iti ameriški zamorec Louis V ogromnem Yankee stadionu v New Yorku bo pojutrišnjem zgodaj zjutraj izločilna borba med Schmelingom in Loui-som, ki naj odpre enemu obeh pot do svetovnega prvenstva proti Braddocku. Louis si je z nekaterimi zaporednimi knock out zmagami nad najboljšimi bokser ji odprl pot do izločilne borbe, Schmelinga pa smatrajo za edino zmožnega, da se mu zoper-stavi. Schmeling si bo skušal ponovno pridobiti svetovno prvenstvo, kar se doslej ni posrečilo nobenemu bokserju, ki je že enkrat izgubil ta naslov. V Ameriki vlada za srečanje neverjetno zanimanje. Pričakujejo, da bo ogromna s tad ionska rena zasedena do zadnjega kotička. Ze zdaj se sklepajo visoke stave, vidi se pa, da cenijo Schmelinga višje. Je to posledica izvrstne kondicije, ki jo kaže Schmeling na treningu, obenem pa tudi izraz nenaklonjenosti Američanov zastopniku črnega plemena. Maks Schmeling si je iredil svoje vez-balisče v idilični okolici Napanocha v državi New York. Na noben boj se Še ni tako temeljito pripravljal. Poznavalci zatrjujejo, da je v pogledu hit:r>sti in edino- sti udarca na isti višini kator takrat, ko je premagal Risca, Paolina in Scharkeva. Tehnično je poslal še zrelejši. Zlasti imponira njegova mirnost, ki jo obdrži pri še tako srditih napadih svojih treninških partnerjev. Za partnerje ima tri Američane, ki nastopajo izmeni«*n-> vsa.-* po eno kolo. Schmelinga je izučila skuSnj«. njegovega srečanja z Baerom in zato JMUd, da ni pretreniran. Počiva po vos dan in nc;di edino na ribolov al* i a veola. Po mnenja vodilnih strokovnjakov je Scnmeling v svoji sedanji formi edini, ki ne le, da je vsaj enakovreden Louisu, temveč predstavlja tudi za Braddocka najnevarnejšega nasprotnika. V Lake Woodu v New .'ersevu. kjer vežba Louis, je mnogo več nervoznosti Louis je zek> temperamenten in se ^e s svojim menažerjern že ponovno spri. Za-rteval je, da floti 20 njegovih *.■-robnikov in prijateljev najboljše pro3te vstopnice. Ko so mu sporočili, da .so vsi dražji sedeži že razprodam, je zagrozil, da sploh ne bo nastopil. Ko so ga opazovali pri treningu v borbi s partnerjem zamorcem Joe Walcotom, se je pokazal v tako slabi luči, da so mnogi posetniki kimaje odšli. Wal-eott ga je večkrat močno pogodil v obraz, kar ga je silno raztogotilo in se je hotel maščevati s hitrim knock outom. Toda niti en njegov udarec ni zadel, kar je dalo nekemu športnemu poročevalcu povod, da je napisal, da Louis še nikdar ni Ml tako neslguren kakor je sedaj. Tudi telesno še ni v formi, že po nekaj kolih je popolnoma prepoten in kaže vidne znake utrujenosti. Poznavalci trdijo, da ima Schmeling vsekakor dobre izglede proti Louisu. Ce se v začetku ne bo spuščal v borbo telo ob telesu in zadržal Loiusa, ki običajno v začetku silovito napada, bo lahko v drugi polovici zaradi svoje večje hitrosti prevzel inicijativo. Edino od sile njegovih udarcev bo odvisno, da bo nato svojo premoč izrazil s knock outom ali z zmago po točkah. Vprašanje, koliko lahko Louis >prenese«, je ostalo do sedaj še nerazčiščeno, ker je v vseh borbah zmagal že s prvim naskokom. Beethoven in drugi evropski skladatelji ljubljenci Japoncev Me le lastne Muze. ne^go Muze vsega kulturnega sveta spremljajo čudoviti duševni napredek Japoncev. E-vrop«3cim izobražencem so nauki Konfucija in Budha neznani, toda Japoncem so spdsri Dosto-jovekega, Bucona. Hegela, Kanta, Scho-penhauerja dobri in ljubi znanci in učitelji. Nikjer na svetu ni tako bogatega duševnega življenja kakor cne-d japonskimi intelektualci. Moderna japonska kultura je zlitina japonske in zatpad.ne evropske ter amerikanske kulture. Marsikaj pa je nezdružljivo in je rmranilo povsem evropski ali amerikanski duh in značaj, pa je vendar prodrlo se globlje v japonsko dušo. Pred šestdesetimi leti je britanski mornariški bobnar naučil japonske mornarje bobneti« To je bil prvi vdor tuje muzike. Danes dirigira enajstletni Japonec Sbige-taka Arima Havdnovo simfonijo igrač, uprizarjajo Bi^ctovo Carmen v japonščini, dajejo p© radiu v otroški uri Griege-vega Peera Gi'nta in majo na koncertnih vzpr>red«h skladbe Čajikovskega, Memiels-sohna. Beethovna, Saint. Saensa (Samson in D-alila) in Berlioza- Slike in smrtne maske Beerthovna, Mozarta, Verdija in VVagnerja prodajajo v masah in kupujejo celo revni dijaiki. Na japonskih cestah Nagasaki ja m Tokia lahko poslušaš iz radia Beethovnovo V. in VI. simfonijo, pa tudi EroicO- Po japonskih trgovinah so kupovalcern glasbene plošče na razpolago, da jih poslušajo iz gramofonov brezplačno. Ljubljenec Japoncev pa je Beertboven in njegovih sim- fonij se ne naveličajo EdLeer Lajtha p4še v svoj.] pravkar izšli knjigi »Japan ge-s*ern, heute, morgen.« da rta vs*».m svertu ne prodajo tohiko plošč z Beethovnovimi slcladbami kakor na Jajponskem. In po ulicah vabijo lepaiVi z ogromnimi Beethovnovimi glavami na koncerte, na ka*erih izvaiajo ja.pono dvakrat na teden glasbo zapadnih skladateljev. E. Lajtha poroča v omenjeni knjigi: Mnogi Japonci se radi ure in ure pogovarjajo le o muzika. Govoril sem z Japoncem, *ci ni vi-del še nobene uprizoritve Wagnerie>vih oper, vendar je znal vso partituro Trisftana na pamet- V tuji glasbi jim ni prav nič tujega. Uživajo jo, kakor bi bila na>pisana samo zanje- Še njihovi dedje so poizkušali zapadnjačko muziko japoTri pirati. Cesarska g.asbena akademija je hotela z orkesUi z evropskimi instrumenti izvaiiati ritmične japonske melodije aH pa z japonsikimi priporočala*, naj se ustanove veliki .simfonični orkestri, sestavljeni iz evropskih in japonskih instrumentov. Kmalu pa so izprevidela. da so napačno zasnovali eod-jetja ter so »e orientirali izključno evropsko, nemško. Po japonskih osnovnih šolah imaoo danes klavir in gramofon s celim kupom plošč ljudskih popevk zapadnih narodov. Glasbena sezona v Tokhi »*OJi. celo po mednarodnem merilu, na visoki »topnji. Dvorana Hibiva. ^kjer je dirigiral baron Hudemaro Konove*. je bila skoraj vedno polna do zadnjega sedeža. Simfonični orkester je sviral dela Beethovna. Schu-manna, Brahmsa, <*!ajkov*kega. Rimskega, Korsakova i. dr. 95% občinstva je hik> Japoncev. Toda Japonci ljuhiio le domače umetnike in glasbenike; le posebno popularni tuji umetniki imajo s svojrmi priredbami Še polne hiše Neznani tujci ostajajo večinoma brez poslušalcev. Za Japonce ni danes že nobene muzikalne senzacije. Poznajo in imajo vse. V Tokio dobe hitro vse evropske glasbene novosti. Petnajst glasbenih listov t Tokiu poroča o glasbenih delih več kakor se poroča celo v Evropi. Cesarju Hvrohtfu »viraio trikrat na teden dela HaJdna, Mozarta in Beethovna, ti so njegovi ljubljenci- Vzite navdušenju za tujo glasbo t*a M" ponci svoje narodne muzike ne zan**nar-lajo. Celo na dvoru jo g<*»je. Mladi Japonci pa je ne marajo več in za Evropca je smešna. Za inoz«mca so užitne le še moderne japonske ljudske popevke, lep** tužne pesmi o neutešenem ljubezenskem hrepenenju. Dolge balade pa opevajo junaštva japonskih vojakov v Mandžuriji. Pisatelj Chesterton umrl V nedeljo je umrl v Beaconfcfieldu pri Londonu /nani anjrleski pisatelj Gilhert Keith Ches.teTton, star ^2 let. Pokojni je bil rojen l. 1874 in prvotno je študiral sli karstvo, pozneje se je pa posvetil novinar stvii. Kot pisatelj je bil izredno ploden in njegova dela so prevedena v vne svetovna jezike. Izdal je knjiOrthodoxie« m >Heretiki«. Tzmed njegovih kritičnih del se odlikujeta študiji o ??haws in rHekensu ter knjiffa o viktorijanski dobi v an^eski literaturi. Najbolj znane *& njegove postoiovske knjige kakor >Klob čudnih obrti«. >Drnfr Četrtek< m nekaj knj%r detsJrtrv»kw prigod, čijin osrednja postaja je ssnhnAvi tip očota Browns. Cbeetartrm je hI k.-vtofl^k-pracmaričrn rmwle<\ ussproiaflc refraujator-jev. dekad entov, pMltanisms in amerikanv zarnje. Poskosil je i»et)iviU as r»di kot dramatik, ro te jarana varnost v Celju v zadnjem času 7.n«(oo »boljšala. —e Celjski trg je ha v toreJi dobro za ložen. Cene so bile ftfrjdrčo; prve hruške 6 Din kg. eesnje 3 Din liter ah 4-8 Din kg, vrtne jagode 4 Dm kg. zgodnje ze.ii-4 Din, okrovt 4 Din kg. koleratha 3 Din, karfiola 10 in, Spargelj 12 Din, paradižniki 14 Din, grah v etroeju 3—4 Din, fiiol v stročju 4-~5 Din. zgodnji krompir 3^-4 Din. pozni krompir 1 IMn kg, inreki fUiO do 1 Din komad špin&ča 1 Din krožnik Vrtnih jagod, kd so jih prinesli v torek na trg 70 kosar, bo v dobrem tednu zmainkaAo. —c Sladkor se j> poesnil. S 16. trn- se je sladkor v kockah in v prahu v Celjn pocenil za 0-50 Din. Slaa, ko smo zadostili družabni dolžnosti, — je nadaljevala baronica z lahno ironijo v glasu, — vam lahko potrdim, da je vila kneginje Olge Kclonbine vredna, da io umetnik poseli. Gostiteljica je dražfestna, tam boste videli krasna drevesa, redke rastline... in pa razkoš* ne originale, med katere spadam tudi jaz, kar si štejem v Čast Te besede je izgovorila s šaljivim, nekoliko poroglj vim tonom, potem se mu je pa v šali priklonila. — Obljubljam, — je odgovoril Jakob smeje. Potem se je priklonil kneginji. rekoč: — Hvala, mšlostiva gospa, za vaše prijazno povabilo. — Da ne boste pozabili na svoio obljubo, vas opozorim na njo pismeno, — je priporrtnila kneginia Kokmbioa in mu podala roko. Znova se jf ' -1 in odšel. Tudi drugi gostje se "azen FTamdnja Ossole. Ko so se • stikariem za- prla, so še govoril * v loži. — »Rgaro« trdi, - iponmila kne-ginja. — da ie visoko nadarjen, samo nagnjenje k realizmu mu ofi«rajo... To ie škoda... ker res ni napačen. — Malo neokreten je kakor medved, — je mentila Manie Lieblitigova, — in ne more se reči o njem, da bi bil poiizan medved, ker je grd ... Pri vsem tem je pa zanimiv in vzbuja upanje, da postane nekaj iz njega. Ossolo, vi vse veste in gotovo boste tudi vedeli, če je oženjen ah samec. — Oženjen »je, — je odgovoril Ossola — in njegova žena je prišla z njim v Niz-zo. Srečal sem ju v Bensovi knjigarni. Njegova žena je zelo dražesrna in opa-zti sem, da sta drug v drugega do ušes zaljubljena... Bensa, ki ju zalaga s knjigami, mi je pravil, da sta še sredi medeni tednov. Živita v samoti na svojem vrtu v Carabacelski ulici. To je pravo grlično gnezdo, kjer se Idijunčkatta od jutra do večera in nikogar nočeta sprejeti. Mlada žena bolj ljubi samoto, nego njen mož... Lahko vam jo pokažem, sai sta še v gledališču ... Glejte, Moret se je pravkar vrnil k nji... Tam-le v osmi vrsti v parterju, skoraj pod vami... Dama v sivi obleki... Ali vidrte, knegi-nja? — Imenitno! — je zašepetala kneginda in jela ogledovati Moretovo ženo skozi kukalo. — Več, nego dražesrna je. naravnost lena je... Lepa kakor madona. — Umakn&re se. Ossola, — je dejala Manie Laeblingova. — tudi jaz hi rada videla to očarluvo ženo... Pogledala ie skozi kukalo in zasostolela šaSšvo: »Dovolite mi, dovolite mi ozreti se na njen obraz ... « Potem je nekaj Časa molčala — Da prav pravite, kneginja, lepa je kakor madona. Je pa tudi neomadeževa-no čista in angelsk ' počasna kakor Rafaelove madone. IV. Ko je Jakob zopet zavzel svoje mesto, se je bil zastor že dvignil. Sele v prihodnjem odmoru je povedal svoji žera, kako se je srečal s Flaminiem Ossolo in kako je bil predstavljen kneginji Kolonbirii. Naravnost presenetljivo je bilo, da pri tem niti z besedico nri omenil Manie Lieblin-gove, čeprav je sacer rad povedal vse do najmanjših podrobnosti. V njem se je oglasila skrivna bojazen, bal se ie omeniti ženi kaj o lepi dama, ker je mislil, da bi utegnila ugaraiti, zakad je tako razburjen po prvem srečanju z njo, če bi zaslišala njeno ime. Ne da bi Terezija slutila, da ši kaj prikriva, je smeje poslušala njegovo pripo vedo van-e. — Kk pa je ta tvoja kneginia? Pokaži mi jo, — je dejala, ko je končal. Urejuje Jortp Zupan«. — trn, »Narodno tfefcarnoc Froa Jemrlilr — Trn. qpr*ro ta tarnata! dtf Hrta Oton Chrtetof. — V* v LJaMJanL