Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXVL, št. 244
Ljubljana, sređa Z5. oktobra 19)3
Cena Din i.-
izhaja vsak dan popoldne, izvzeniAi nedelje ln praznike. — Inaeratt do SO petit
* utn 2.—, do 100 vrst um 2^>o. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji lnseratl peUt
vrsta Din 4--. Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — >Slovenski Narod<
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO TS UPRA VN1ATVO LJUBLJANA, Knafljevm olUm it. 5
Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon It 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva unca l, telefon it. 60, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101« Račun prt postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Morilca Amalije Malijeve pred sodiščem
Začetek senzacijonalne obravnave proti bratoma Mali in Mariji Golmajer jevi — Silno zanimanje za obravnavo
Andrej pravi, da ni vse take
Novo mesto, 25. oktobra. Davi ob 7.30 se je pričela pred okrožnim sodiščem razprava proti morilcema Amalije Malijeve od Sv. Roka 67 pri Št. Vidu na Dolenjskem. Za razpravo je vladalo v Novem mestu veliko zanimanje. Nekateri znanci obtoženih Malijevih in Golmajerjeve z Gorenjske so prispeli že včeraj, prav tako pa tudi mnogo Dolenjcev iz okolice St Vida. Pred sodiščem samim ni oražati bistvene spremembe od navadnih dni in da se znova odigrava zadnji akt tragedije z noči od 26. aprila. Nekaj več ž-ivljenja je le po hodnikih, kjer se zbirajo tisti, ki niso dobilč vstopnic in bi radi prišli v razpravno dvorano.
Sodišče je izdalo samo okrog 60 vstopne, podpisanih od predsednika okrožnega sodišča, s katerimi ednno je mogoče priti v razpravno dvorano, kil je povsod dobro zastražena.
Točno ob ^8. je prišel v dvorano sodni dvor s predsednikom okrožnega sodišča Josipom Kavčičem, votanti pa so sodniki okrožnega sodišča Anton Kuder, dr. ščitomir Dolenc, Anton Kacijan in Jože Prijatelj, zapisnikar pa Va-troslav T r a t n ik. Obtožbo zastopa državni tožilec dr. Davorin Rus.
Ko je sodni dvor zavzel svoje mesto, so pripeljali pazniki najprej Marijo Gol-nrajerjevo, ki je sedla na drugo klop za obtožence, takoj nato pa brata Antona in Andreja Malija, ki sta sedla na sprednjo klop. Vsi trije so prišli popolnoma mirno v spremstvu pazn-ikov v dvorano, t-ogle-dali niso ne na levo, oe na desno ter sedli na klop, le Anton Mali se je nekoliko priklonil.
Levo   od   njih so zavzeli svoja mesta
zagovorniki in sicer dr. Ivan VaŠiČ za Andreja, dr. Franjo IvanetiČ za Antona, dr. Cepuder iz Ljubljane za Marijo Gol-majerjevo. Stara Anžlovarjeva, starša nesrečne Malke, pa zastopa novomeški župan odvetnik dr. Josip Rezek.
Na desni so zavzeli svoja mesta poročevalci ljubljanskih dnevnikov, ki so številno zastopani. Pred sodniško mizo so na mali miz: nakupičena corpora delieti, številni zavoji in zavitki, velika sekira z dolgim toforiščem itd.
Začetek obravnave
Predsednik je najprej ugotovil identiteto obtožencev. Zaslišal je prvega Andreja Malija, ki je oblečen v zeleno lovsko športno obleko. Andrej Mali je pripovedoval, da je posečal šolo v Goricah 6—7 let, v Seničevem se je pa tri leta učil čevljarske obrti. V Ljubljani je posečal zadružni tečaj od 3. novembra 1930 do srede velikega tedna 1931. Vojake je služil v Sarajevu pri 10. pešpolku leta 1925/26 in sicer 18 mesecev. Rekel je, da nima nobenega posebnega premoženja, razen hiše, ki jo je začel graditi na Golniku, v katero je investiral 60.000 Din, katero zemlji-
šče pa še ni prepisano nanj. Kaznovan je bil 4 ali 5 krat.
Odgovarjal je mirno, videti mu je pa bilo, da je razburjen in da se z vso silo brzda. Glas mu nekoliko trepeče, včasih malo premisli, potem pa vendar odgovarja,
Anton Mali, ki je oblečen v temno obleko, je pripovedoval, da je obiskoval 8 let osnovno šolo v Goricah. Pri vojakih ni bil in na predsednikovo vprašanje, če je bil kaznovan, pravi, da ne. Predsednik je nato ugotovil, da stoji v spisih drugače, o čemur bodo še govorili.
Andrej Mali
Nato je pozval predsednik Marijo Golmajer j evo, da stopi bliže. Obtoženka nosi moder, čedno narejen kostum, ki priča, da je dobra šivilja. Na glavi Ima moder klobuček. Pripovedovala je, da je dovršila 4 razrede osnovne šole v Križah ter je mati dveh nezakonskih otrok, od katerih živi samo 9-letna hčerka Marija. Kaznovana še ni bila nikoli. Premoženja ima okrog 40.000 Din,
Priče
Predsednik je nato pozval v razpravno dvorano priče, od katerih je navzoč samo stari Anžlovar, Malijev brat France ter brat Golmajerjeve Jernej. Mali jeva mati ni mogla na razpravo, ker je upravitelj zdravilišča na Golniku dr. Neubauer poslal zdravniško izpričevalo, da zaradi bolezni ne more na pot. Priča Rakovec Franc, ki ga je Andrej Mali sam predlagal za pričo, je poslal okrožnemu sodišču pismo, da zaradi bolezni ne more k razpravi, vztraja pa na tem, kar je izpovedal preiskovalnemu sodniku.
Nato je predsednik pozval Franca Malija in Jerneja Golmajerja, da se odstranita iz dvorane in da bosta okrog pol 11., ko bo prečitana obtožnica, na razpolago. Ostale priče, Hrovat :n Marija Anžlovar, so bile najavljene z vlakom ob 10.
Ob 8.48 je povzel besedo državni tožilec dr. Rus, ki je pričel s čitanjem obtožnice.
Kaj pravi obtožnica
Državno tožilstvo Je vložilo obtožnico 1 zoper Malija Andreja, rojenega decembra ' meseca 1904 na Malijevem Brdu v Križah pri Tržiču kot sina Petra in Marije Mali. Obtoženec je posestnik in trgovec pri Sv. Roku pri St. Vidu, pismen in že obsojen; dalje zoper njegovega brata Mali Antona, ki je bil ravnotam rojen oktobra meseca 1909 in je bil tudi že enkrat obsojen in zoper Marijo Golmajer, aprila meseca 1904 na Golniku rojeni hčeri Jerneja in Marije Golmajer. Obtoženka Je samska, pismena in Še ni bila obsojena ter je Šivilja doma na Golniku.
Mali Andrej in Mali Anton sta v noči 26. aprila 1933 pri Roku usmrtila Andrejevo ženo oz. Antonovo svakinjo Amalijo, rojeno Anžlovar, s tem, da sta fingirala razbojniški napad in ji je eden z nožem prereza! vrat. Dejanje sta storila po ponovnih poprejšnjih dogovorih, torej po zrelem prevdarku na okruten način in iz ko-ristoljubja, njen mož Andrej pa tudi zato. da prikrije drugo zločinstvo, namreč krivo pričevanje in krivo prisego v znanem Lombarjevem procesu.
Golmajer Marija je oba brata v poprejšnjih razgovorih z naklepom zapeljala in nasnovala in oba v tem naklepu podkrepila, da sta Amalijo umorila. Z Mali Andrejem je sporazumno najela njegovega brata Antona za skrivno popotovanje z Golnika k Sv. Roku ter mu v ta namen izročila Andrejev samokres, obenem mu je pa obljubila tudi denarno nagrado za umor in mu takoj izplačala 200 Din na račun potnih stroškov.
Vsi trije obdolženci so s tem zakrivili
zločinstvo zoper življenje in telo po 5 167, odst. 2, št. 1, 2 in 4 kaz. zak. odnosno Golmajer Marija kot nasnovalka po § 34, I. kaz. zak. Mali Andrej pa zaradi lažne izpovedi pod prisego tudi zločinstvo zoper pravosodje po § 144, odst. 2 kaz. zak. Obtožnica zahteva, naj se kaznujejo vsi trije po navedenih paragrafih. Težki paragraf zahteva smrtno kazen.
Predzgodovina umora
Januarja meseca lanskega leta se Je
Mali Andrej poročil v župni cerkvi v St. Vidu pri Stični z Amalijo Anžlovar, hčerko premožnih staršev Antona ln Marije Anžlovar, ki še oba živita v svoji prijazni domačiji v St. Vidu. Andrej je hotel imeti predvsem bogato nevesto in se je z Amalijo seznanil s posredovanjem neke služkinje, nadalje pa z dopisovanjem.
Amalija je bila miroljubna, Izredno izobražena in pri ljudeh splošno spoštovana ter čislana. Vedno je pa tudi stremela za tem, da je pozdigovala svojega moža ▼ javnosti ter mu pomagala k ugledu z besedami in dejanji. Doma mu je stregla in ga ljubila z vsem žarom svojega udanega srca in mu v svoji ponižnosti
sezuvala celo čevlje in umivala noge.
Mali Andrej je pa hinavskega in potuhnje-nega značaja, ki se je sicer znal prilizovati tastu in tašči tako prisrčno, da sta ga imela rada kakor lastno dete svojo ubogo Amalijo, ki je bila vedno njun ponos. Svojo ženo je Andrej kmalu pričel zanemarjati, jo žaliti in zaničevati ter varati v taki mol, da
se Je reva bridko pritoževala napram svoji materi, da mož za njo nima niti najmanj čuta in ljubezni, dasi sta šele malo časa poročena. Navzlic temu je pa reva svoje gorje skrbno skrivala pred svetom, da bi o tem nihče ničesar ne zvedel. Sele letos na velikonočni ponedeljek 17. aprila, torej 9 dni pred svojo nesrečno smrtjo, je Amalija potožila svoje duševne muke svoji sestri Hrovat Mariji, ko ji je pripovedovala, da se z Andrejem še nikdar nista sprla tako hudo, kakor na velikonočni petek. Tedaj je Andrej doma
udaril 9 letno Marijino hčerko Anico
in bi bila tudi sama skoraj tepena. Prepir je nastal iz malenkosti, ker je mož zelo razburljiv in nagle jeze, a končno sta se spet poravnala in si segla v roke. Zato je Amalija svojega svaka Hrovata Ivana skrivaj prosila, naj bo ob velikonočnem obisku s svojo ženo prav posebno prijazen, da bo tudi Andrej videl, kako ima drugod besedo in veljavo tudi žena in kako je drugod vse drugače, kakor pri njih.
Dne 1. marca letošnjega leta se je nadaljevala v Ljubljani glavna razprava proti Lombarju Josipu, ki je bil zaradi roparskega umora Vojnikoviča Smaila v Kosezah obsojen na dosmrtno robijo. Pri tej razpravi je senat sklenil preiskavo zoper Malija Andreja, ker je na prvi razpravi obtožencu Lombarju na korist po krivem prisegel in ker je kraj meseca februarja hotel zapeljati župana občine Križe pri Tržiču, naj bi potvoril uradne zapiske o izdajanju Živinskih potnih listov. Tedaj so Andreja za to pridržali v preiskovalnem zaporu, kjer je ostal do 13. marca, ko je bil izpuščen proti obljubi, da ne bo pobegnil.
Pokojna Amalija Mali
Andrej se pa tedaj ni vrnil k svoji ženi, čeprav ga je Amalija ■ svojo razbremenilno izpovedjo redila preiskovalnega zapora, temveč je hitel naravnost k svoji ljubici Golmajer Mariji na Golnik, kamor ga je pozneje nepričakovano prišla iskat njegova žena in ga spet spravila na dom k Sv. Roku.
Katastrofa
V noči dne 26. aprila ob 3. zjutraj je bila Mali Amalija umorjena v podstrešni spalnici v svoji postelji kljub temu, da je pri njej spal tudi njen mož, ki se mu pa ni zgodilo ničesar hudega.
Zdravniki so kot sodni izvedenci izrekli mnenje, da je storilec svoji žrtvi najmanj dvakrat z nožem prerezal na levi strani vrat in glavno žilo jugolaris, da je Amalija radi popolne izkrvavitve in zračne embolije morala umreti in bi tudi takojšnja zdravniška pomoč ne bila mogla preprečiti smrti. Razen poškodbe na vratu, ki je bila zadana z veliko silo, je pa dobila Amalija še 18 drugih ureznin in ubod-nin, ki so bile pa le lahke in brez zvezo s smrtjo. Ali izvirajo te poškodbe iz smrtne borbe v spanju napadene žrtve, je sicer verjetno, vendar pa ni povsem pojasnjeno.
Kako je Andrej razlagal umor
Andrej je bil Še isti dan zaslišan kot priča in je izpovedal, da ga je zbudil krik male Anice Hrovatove, ki je spala v sosedni sobi v manzardi. Opazil je, da se je medtem zbudila tudi žena. Oba sta prestrašena skočila iz postelje in on je preplašen iskal vžigalice na nočni omarici, ne da bi jih našel, nato pa skočil proti vratom. Tam je stal v sobi neznan mo-
Tone Mali
iki in zastavil pot Amaliji, ki jo je Andrej razločil v svitu električne svetilke, tega tujca. Nenadoma se je pa tudi nasproti Andreju na pragu sobe pojavil drug moški, držeč v levici električno svetilko, v desnici pa samokres. Andrej je takoj planil proti njemu in ga odrinil ter si tako napravil izhod v gornjo vežo ln skozi vrata naprej v podstrešje, kjer je poklical na pomoč tasta Anžlovarja Antona in soseda Pevca Ignaca. Iz sobe je planil v vežo zato, da bi dobil kak predmet za obrambo v nji in se je pri tem spomnil na puško, ki je bila spodaj v pritlični sobi. Napadalec je zar jul: »Kje je denar!« V svoji sobici je pa obupno klicala na pomoč za zaprtimi vrati Anica. Ko je Andrej skočil iz podstrešja nazaj v vežo, je Že prihajal njegov tast iz pritličja na po-zorišče, a tedaj o napadalcih ni bilo več duha ne sluha. Ko sta s tastom skočila v spalnico, je
Amalija ležala vsa krvava na postelji z glavo proti vznožju. Bila je še topla in je še dihala ln hropla. S tastom sta tekla v vežo in jela klicati na pomoč, a oče je tolkel tudi po veznih vratih, ki so bila tedaj že odprta, da bi napravil večji po-plah. Andrej je slišal tudi strel na cesti.
morda ni bil kdo nJemu nevoščljiv do^m žene, ki je baje imela več domačih snubcev, a on je bil tujec na Dolenjskem. Odkar je 11. marca prišel iz preiskovalnega zapora, je bil čez teden dni spet v Ljubljani, drugače pa ves čas doma pri ženi. Med tem časom se tudi ni družil z nikomur, razen na velikonočni ponedeljek, ko je obiskal svojega svaka, župana v Za-gradcu.
Tako Je torej znal spretno ln prepričevalno govoriti Andrej o ponočnem razbojniškem napadu, katerega žrtev je postala njegova žena, on sam pa, da Je srečno od-letel, dočim je padlo roparjema kot plen v roke le njegovo kolo v vrednosti 800 dinarjev. Kazal je veliko zadovoljnost, da roparja nista našla denarja, katerega sta se zločinca očividno hotela polastiti za vsako ceno, a se jima ni posrečilo.
Kaj je povedala Anica Hrovatova
Zbegana Anica je komisiji pripovedovala, da jo je neznan moški z električno lučjo v roki z zaporednimi klici > Punc a! Punca!« prebudil ter takoj vprašal, kje trna oče denar. Odgovorila je, da ne ve, nato Je pa vsa prestrašena pričela klicati teto Malko, a mož ji je z dolgim nožem v roki grozeče zaukazal, naj bo takoj tiho, drugače jo razseka na drobne kosce. Ko Je stopil mož proti vratom, je Anica jela kričati na ves glas: »Malka, Malka, rav-barjl so tu, Malka, Andrej, pojdita sem«. Razbojnik je imel čudno sivkaste lase, kakor bi bili narejeni. Spet je visoko zavihtel nož nad njo ter počasi odšel Iz sobe in zaprl vrata za seboj, prej je pa še delal z rokami, kakor bi brskal po skrinji, čeprav Je bila skrinja ves čas zaprta. Ko je Anica končno mogla pobegniti po stopnicah v pritličje, sta bila oba stara Anžlo-varja fie v postelji. V groznem strahu in trepetu jima je pripovedovala, da so gori roparji in da je Malka umrla. Starčka sta deklico skušala potolažiti, da se ji je le hudo sanjalo, a dekletce Je ihteč trdilo, da Je Malka mrtva, ker se ni oglasila.
Priča Ignac Pevec
je Izpovedal, da Je Andrej takoj ob njegovem prihodu v hišo dejal, da je žena že mrtva, nato pa Izbruhnil v silen jok ln stekel po stopnicah navzgor. Ko je Pevec prišel v zgornjo spalnico, je zagledal očeta Anžlovarja in Andreja objeta klečati pred umorjeno Malko. Oba sta pretresljivo jokala ln Andrej je znal tudi naslednje dni hliniti žalost tako rafinirano, da Je bil na dan pogreba s taščo pri spovedi ln obhajilu samo zato, da bi tem bolj odvrnil sum od sebe, krčevito se Je pa tudi zvijal v neutolažljivem Joku ob grobu svoje umorjene soproge. Toda svak Hrovat Je že ta dan rekel Andreja v obraz, da je to njegovo delo, a obdolženi Andrej se je samo obrnil in šel molče v stran.
Anžlovarjeva domačija v vasi Sv. Rok pri S t. Vidu, kjer je bila Amalija Mali umorjena
seveda ne da bi vedel, kdo strelja. Kmalu je prišel tudi sosed Pevec Ignac in našel tasta in Andreja v pritličju, nato so pa šli vsi trije v spalnico k umorjeni Amaliji. Pevec je menil, da je še živa in je zato poslal svojega hlapca po duhovnika ter po orožnike v bližnji St. Vid. Mali Andrej pravi, da je slišal tudi avto, na kar so vsi trije spet pregledali spalnico, umirajočo ženo in tudi druge prostore. Pri tem je Andrej opazil, da je bila železna vez iz ovalne line v podstrešje odtrgana, v Ani-činl sobici pa odprta skrinja za perilo. Pri lini je Andrej našel staro žepno uro in električno svetilko, ko so pregledovali okrog hiše še pod ovalno lino ob hišni zid pristavljeno domačo lestev. Po tej lestvi sta morala priti razbojnika v hišo. Iz gospodarskega poslopja, ki stoji zase, sta roparja ukradla Andrejevo kolo, čeprav so bila vrata zaklenjena ali zapahnjena. Blizu druge lestve
pod lino pa je ležala sekira, ki je bila prej na podu. Ob premišljevanju o vzrokih   strašnega  dejanja  je Andrej sumil neznane tolovaje, ki so se hoteli polastiti denarja. Mislil je pa tudi na to, če
Sum se kopiči
Nagel razvoj dogodkov je kmalu pokazal, da se Andrejev svak Hrovat v svojih slutnjah nI prav nič zmotil. Navzlic temu bi bili ostali morilci morda za vselej prikriti, a usoda Je hotela drugače.
Policijski organi so hitro prišli na sled, da je Andrejev brat Anton pred umorom neznano kam odpotoval z gorenjskim vlakom do Ljubljane in od tam dalje z dolenjskim vlakom proti Novemu mestu, po zločinu se je pa ves okrvavljen po obleki in obrezan na roki vrnil v domači kraj in se zelo nemirno in sumljivo kretal pri sorodnikih. Policija je kmalu tudi ugotovna, da je bil on tisti, ki si je ob nekem potoku med St. Vidom in Litijo izpiral roKe in krvave hlače, ko ga je srečal Hostnlk Alojzij, ki ga je pozneje na policiji z vso gotovostjo spet spoznal. Ko je Antona Ho-stnika zagledal, je skočil na kolo ln od dirjal proti Litiji. Hostnik je takoj potem zvedel od Groznika Pavla še to, da je nekdo pustil v sredo 26. aprila zjutraj okrvavljeno moško kolo pred gospodarskim poslopjem posestnice Bočičeve v S mart n a
pri Litiji in da je bilo to kolo Andrejeva last, ki je izginilo kritično noč na njegovem domu pri Roku. Zato so Malija Antona 28. aprila aretirali in ga zasliševali na upravi policije v Ljubljani tako dolgo, da je 2. maja pod težo obremenilnih dokazov, zlasti pa po konfrontaciji s Hostnikom omahnil in priznal, da je bil zares pri sv Roku skrit v senu polna dva dni ln tri noči ter da je z osebnim sodelovanjem pripomogel k temu, da je pod krinko razboj-ništva njegov brat Andrej usmrtil svojo ženo Malko.
Kako sta skovala naklep
Obtoženi Andrej je na policiji v Ljubljani vse tajil, preiskovalnemu sodniku je pa končno priznal, da sta se z bratom Antonom res dogovorila, da bo ta prišel k njemu k Sv. Roku, da bi umorila njegovo ženo Amalijo. Ko je Andrej iz preiskovalnega zapora v Ljubljani prišel takoj na Golnik, sta z bratom skovala načrt, kako oosta spravila Amalijo s tega sveta. Izrecno sta bila dogovorjena, da bosta fin-girala roparski napad tako, da bo Anton ob določenem času vdrl v hišo ter Amalijo ustrelil, Andreja pa le lahko zadel. Ves načrt sta zasnovala tako, da bo Andrej prej Antonu pisal, naj pride določenega dne k njemu k Sv. Roku; in res mu je tisti teden poslal pismen poziv, naj pride v petek ali v nedeljo ponoči v smislu dogovora. Se posebno mu je pa pisal, naj o tem nikomur ničesar ne izda.
Anton se je res pripeljal v nedeljo zvečer 23. aprila z vlakom in ga je Andrej takoj skril v seno na domačem gospodarskem poslopju, kjer je ostal skrit ves ponedeljek in torek, a Andrej mu je prinašal jed in pijačo. V torek ponoči je Anton po dogovoru postavil ob hišo dve lestvi, nato je pa zlezel skozi podstrešno lino v manzardo in tam naprej prestrašil Anico, končno pa prišel v spalnico. Andreja je prebudilo Aničino kričanje in je zato planil pokonci ter skočil proti vratom, kjer sta se z bratom srečala. Andrej je videl samo še to, da se je tudi žena dvignila na postelji, nakar je skočil na hodnih in čakal, da je brat dokončal svoje delo. Ves čas je čakal zunaj, misleč, da bo Anton streljal, ker sta se tako dogovorila, in prav nič ni slutil,
da Anton mori Amalijo s noeecn.
Ko se je Andrej vrnil v spalnico, je Anton svetil z žepno svetilko, ki jo je sam prinesel s seboj, vendar pa Andrej ni opazil, ali je Anton imel v rokah nož, samokres ali kaj drugega. Pištolo je Anton sicer res prinesel s seboj od doma, a nož mu je dal Andrej, da bi si bil rezal klobaso v skrivališču na senu. Andrej je tudi priznal, da je pištola njegova ,ter pravi, da mu jo je Golmajer Marija odvzela baje kmalu po poroki ter jo šele sedaj spet izročila njegovemu bratu Antonu. Temu je namreč on sam povedal, da njegovo pištolo hrani Gol-majerjeva. Po umoru z bratom Antonom nista govorila nič več, ker se je Anton takoj odpeljal na njegovem kolesu po dogovoru proti Litiji. Med potjo je Anton dogovorno vrgel proč tudi nož in masko. Maskiran je bil torej Anton, ki je masko prinesel že s seboj. Namen umora je bil ta, da bi Andrej postal vdovec ln se potem
lahko oženil z Golmajer Jeva,
s katero je imel ie poprej razmerje. Tudi po poroki Je še pogosto zahajal k nji in se mu je skoraj do umora udajala. Golmajer-jevi je večkrat razlagal, da bi se dal ločiti od žene, češ, da ima Golmajerjevo rajši, d očim njegova žena baje ni bila povsem zdrava. Predno se je z Amalijo poročil, je Golmajerjevi natvezil. da je Amalija z njim v drugem stanu, kar pa ni bilo res. že takrat mu je Golmajerjeva nasvetovala, naj bi pri porodu Amaliji napravila kaj takega, da bi na porodu umrla. Ko pa je pozneje Golmajerjevi tožil, da s svojo ženo ni srečen in bi se najrajše ločil, mu je Golmajer-jeva to odsvetovala, prav tako resno ga je pa neprestano tudi nagovarjala,
naj a« svoje žene kakorkoli iznebi,
da postane vdovec in se lahko vzameta. Ko je bil 11. marca izpuščen iz preiskovalnega zapora v Ljubljani, je šel najprej k svoji sestri Dolžina Marjani v Kranj, nato pa domov na Golnik, kjer je prenočil pri Golmajerjevi in ji izjavil ,da sedaj ne bo več šel nazaj k svoj. ženi, češ, da Je to ženi tudi pismeno sporočil. Pri tem mu Je Golmajer-jeva svetovala, naj rajše dobi zanesljivega človeka, ki bo fingiral roparski napad ln Amalijo ustrelil, njega pa le lahko obstre-111. Takoj drugi dan je šel k Antonu itn med štirimi očmi vprašal ,če bi hotel priti k sv. Roku in umoriti ženo, kakor sta se dogovorila z Golmajerjevo. Bratu je obljubil za to uslugo plačati pozneje tako nagrado, da bi si lahko kupil kje malo posestvo.
Anton Je bil s tem načrtom takoj zadovoljen in v kratkem sta bila dogovorjena v vseh podrobnostih naklepa. Po Andrejevem naročilu je dobil Anton od Golmajerjeve tudi Andrejev samokres že kakih 14 dni pred umorom, kar mu je Anton tudi povedal takoj ob prihodu k Sv. Roku. Andrej je bratu še posebej svetoval, naj se pripelje z vlakom ponoči ter naj reče za denar Golmajerjevi, če bi ga ne imel za pot. Takoj ko je Anton prišei. je Andreju povedal, da Je Golmajer jeva dala v ta namen 200 Din. Andrej je popolnoma preverjen, da njegova žena ni vedela, da zahaja h Golmajerjevi zaradi ljubavnega razmerja in mu tega tudi nikoli ni očitala. Svojo Ženo je sklenil usmrtiti zato, ker ga je Golmajerjeva k temu nagovarjala zaradi poznejše ženitve, a tudi iz mržnje proti ženi, pri kateri se ni čutil srečnega in zadovoljnega. Zakaj Golmajerjeva sedaj vso krivdo taji, Andrej ne ve pojasniti. Čeprav so njegove obremenilne navedbe resnične ln tudi nima sedaj nobenega povoda za to, da bi spravil Golmajerjevo po nedolžnem v nesrečo, ko Je neposredno sostorilstvo obeh bratov vendar že dokazano.
Mali Andrej je tudi ie posebej priznal, da je res dobil okrog 70.000 Din gotovine od Amalije in njenih staršev, pa tudi to, da je bil ta denar po večini ženina last. Ko se je namreč pričelo splošno govoriti, da da utegne denar izgubiti veljavo, sta prišla stara Anžlovarja na misel, da bi bilo dobro vložiti denar v nepremičnine ali pa sezidati novo hišo. To priliko je Andrej spretno izkoristil v ta namen, da Je kupil od svoje matere na Golniku malo parcelo in na njej pričel lansko spomlad graditi novo hišo, ki Jo Je polagoma spravil v surovem stanju pod streho. Obdolženec je pa •t preiskavi tudi izrecno priznal, da Je med Panjem hiše večkrat zahajal h Golma--rlevi ter pri njej prenočeval. Tudi to je izjavil Andrej ,da je hišo na Golniku zidal i
v ta namen, da bi pozneje a Golmajerjevo tam skupaj živel, čeprav to ni bil glavni vzrok za ženino smrt.
Amalijo umoril Anton
Anton je priznal, da se je pripeljal v nedeljo zvečer na Andrejev dom na bratovo pismeno povabilo. D očim Je na policiji trdil ,da je Amalijo usmrtil Andrej, je obdolženec po daljšem oklevanju preiskovalne-nemu sodniku tudi priznal, da je
svojo svakinjo usmrtil z notom on mm.
To le storil zato, ker ga je Golmajer Marija že poprej večkrat in slednjič tudi v soboto zvečer osebno nagovarjala, naj gre k Sv. Roku ln z bratom fingira razbojniški napad, m kar mu je dala 200 Din za pot, obenem pa mu je izročila tudi Andrejev samokres, s katerim naj bi po njenem in Andrejevem naročilu ustrelil Amalijo, Andreja pa le lahko poškodoval. Golmajerjeva mu je obenem dala tudi še nekaj slivovke in pa masko za obraz, rekoč naj jo natakne, da ga nihče ne b! spoznal, a slivovko naj popije, da bo bolj korajžen. Z Golmajerjevo sta o tem govorila že dvakrat poprej ln Je bil popolnoma prepričan, da Je stvar med njo in Andrejem končno vel javno sklenjena in dogovorjena. Zlasti ga Je pa o tem potrdilo pismeno povabilo brata v St. Vid. Sicer se je še nekoliko obotavljal, češ, da si kaj takega ne upa storiti, Golmajerjeva ga je pa podkrepila s tem, da to ni nič hudega, ker človek itak nima duše in je vseeno »če jo ubije, ker Je to prav tako, kakor da bi ubil žival.c. Golmajerjeva se je večkrat sovražno izražala o Andrejevi ženi .njemu Je pa dejala, da mu da tudi vse svoje premoŽenje, samo »da bo tega hudiča spravil proč«. Res mu je v ta namen polagoma izdajala najmanj okrog 1500 Din. Anton Je tudi izrecno priznal,
da >e Amalijo umoril iz korkstoOubja,
ker sta mu Golmajerjeva in Andrej obljubljala bogato nagrado, ki bo lahko z njo izhajal vse življenje. Andrej mu je obljubil kupiti celo malo posestvice.
Ko se Je Anton z večernim vlakom pripeljal v St. Vid, ga je Andrej čakal doma pri veznih vratih in takoj peljal na seno, kamor mu je potem dva dni nosil hrano in pijačo. V torek zvečer 25. aprila v mraku je prišel Andrej in mu naročil, naj takoj zaspi, ker bo moral zgodaj vstati, po polnoči pa naj postavi prvo lestvo k lini ob zid hiše blizu državne ceste, drugo pa h hodniku gospodarskega poslopja. Ko je Anton zahteval pojasnilo, čemu vse to, je Andrej odhiTel, češ, da se mu mudi in ga domači že kličejo spat. Drugo jutro okoli pol creh je Anton videl Andreja hoditi okrog hiše, ko je že postavil obe lestvi, kakor je Andrej naročil. Ker se v hiši ni spoznal, je Anton najprej prišel v Aničino sobo, kakor je brat naročil, da naj Jo prestraši in vpraša, kje ima oče denar. Ko Je to storil, je šel proti spalnici ter pri vratah srečal brata, ki je bil le v spodnji obleki. Takoj je proti Andreju sprožil revolver, ki pa se ni vžgal ln ga je zato vtaknil v žep in iz njega potegnil nož, katerega mu je Andrej prejšnji dan prinesel v skrivališče, da bi rezal klobaso. V levi roki Je Anton držal električno žepno svetilko, ki jo je prinesel s seboj in v trenutku, ko se Je izmuznil Andrej iz sobe, je Anton odprl žepni nož ter skočil k Amaliji, ki je takoj zavplla: »Saj te poznam!« Skočila Je iz postelje, Anton pa je
zamahnil z nožem m jo zaklal.
Vsekal Je po njej na slepo, ne da bi mogel povedati, ali je maril ravno na vrat ali kam drugam. V naglici tudi nI pazil, če se je Amalija branila, vendar pa domneva, da se je, ker jo Je večkrat obreza! tudi drugod. Pri tem se je tudi on poškodoval na levi roki. Po dejanju je skočil na bratovo kolo, a pištolo in otroško kapico, katero je Imel na glavi in jo je v ta namen vzel doma neki deklici, prav tako pa tudi masko, ki mu jo je izročil brat, pa Je po tem ko se odcepi stranska cesta od glavne v Litijo, zakopal pri prvem stebru kozolca tik ob cesti. Nož je vrgel proč ob potoku. Vse to se je na podlagi policijskih lzpovedb izkazalo za resnično, ker so vse predmete našli na pokazanih mestih.
To priznanje je Anton 10. Junija spet preklical in začel zatrjevati, da Je Amalijo usmrtil Andrej, sam pa da mu je pri tem pomagal le pri fingiranju roparskega napada. Svoj zagovor je skušal utemeljiti s pojasnilom, češ, da bi Amalijo gotovo ustrelil s samokresom, ki ga je imel od Golmajerjeve, nikakor bi je pa ne zaklal z nožem, katerega je obdržal Andrej, ki je z njim usmrtil tudi svojo ženo. Dne 23. avgusta se je pa Anton spet povrnil k prvotnemu priznanju, da je umoril Amalijo ter izpovedal, da je svoje priznanje zadnjič preklical le iz strahu pred smrtno obsodbo in ve-šali. Vztrajal je pri tem, da ga je k umoru pričela nagovarjati Golmajerjeva že kake tri mesece poprej, ter dodal, da za vzroke ni izpraševal, ker mu je bilo znano, da Je bila Golmajerjeva pred poroko ln tudi po poroki Andrejeva lju.Mca ter bi se rada poročila na vsak način z Andrejem. Glede Golmajer Marije trdi Anton z vso odločnostjo, da ga je vedno vabila k sebi In pripravljala, naj spravi Amalijo na kak način s sveta. Tako ga je n. pr. neke nedelje meseca marca povabila s pisemcem, ki ga mu je prinesel njen brat Jernej, ki je poštni sel. Na listku je bilo nepisano, naj pride k bukovi apnenci, kamor je res šel in našel Golmajerjevo. Dala mu je piti žganja in ga na vse načine nagovarjala, naj vendar usmrti Amalijo, češ, da mu da vse za to, kar le hoče. Takoj jo je nato vprašal, Če bi se mu tudi udala, ▼ kar je takoj privolila. Po dejanju mu je zabičala, da tega nikdar ne sme povedati bratu Andreju. Obenem mu je pa prav laskavo izjavila, da je bolj fest fant kakor Andrej. To so videli tudi drugi in sta mu pozneje dva le rekla, da ga je Golmajerjeva dobro zdelala.
Golmajerjeva vse taji
Ta obtoženka dosledno vse taji in je tudi
prvotno ns policiji kakor v preiskavi trdovratno zanikala, da bi sploh imela s katerim Malijem ljubavno razmerje, čeprav je res, da Je MaU Andrej pred poroko in tudi pozneje pogostokrat zahajal k njej, ker je na Golniku zidal hišo in sta si tudi v sva-štvu. Njen brat Golmajer Andrej ima namreč Mali je vo sestro Ivanko za ženo. Kmalu po poroki Ji je začel Andrej Mali praviti o nosečnosti njegove žene .vendar pa ni dal spoznati svoje morebitne želje, da naj žena na porodu umre. Vse to. kar trdita brata Malijeva. češ, da bi hujskala in zapeljevala k umoru, je po Golmajerjevi izjavi neresnično, pač pa priznava, da je nekoč An-
dreju res vzela pištolo iz strahu, da bi si utegnil storiti kaj zalega. To pištolo jt pred dobrega pol leta spet vrnila Andrejevemu bratu Antonu, ker jo je zahteval od nje, ne da M povedal, za kaj jo bo rabil. Tudi si z Andrejem ni nikoli dopisovala in Antonu ni dajala denarja, razen 100 Din, Id mu jih je posodila spomladi kar ji je pa že vrnil. Tudi pred tremi meseci mu je spet posodila 200 Din. ker je želel iti k svojemu dekletu. Vendar ji pa teh dveh stotakov Še ni vrnil. Pozneje se je obdolženka v preiskavi toliko omehčala, da Je
priznala ljubavno razmerje z Ajufcejem
pred poroko ter obenem priznala, da je tudi še po poroki zahajal k njej m sta se med zidanjem hiše najmanj 20 krat ljubila, čeprav jI je bilo dobro znano, da je poročen z Amalijo Anžlovarjevo. Spočetka Je trdila, da se mu je udajala brez nadaljnega, pozneje se je pa začela opravičevati s tem, da se mu ni mogla uhraniti, ker Je preveč silil vanjo to ji celo grozil, da jo bo ustrelil. Pravil ji je tudi, da njegova žena m sposobna za zakon, pa je zato ne more imeti rad to ima rajše njo. Čeprav sta si bila tri leta intimna prijatelja in je bila ona prepričana ,da jo vzame, se to na njeno veliko presenečenje vendar ni zgodilo, navzlic temu, da sta se dogovorila vzeti v decembru 1931 v LJubljani v najem gostilno Ceh, nato pa poročiti se. Že v kratkem potem se je Andrej januarja 1932 popolnoma nepričakovano poročil v S t. Vidu pri Stični, kar ji je šele 14 dni pred poroko razodel, češ, da Je neka njegova punca z njim noseča, ter da jo bo moral zato vzeti. Obdolienko Je ta vest tako presunila, da je silno jokala, ker se je dobro zavedala, da bo Andreja Izgubila za vedno, preverjena je bila pa tudi, da ji je storil veliko sramoto, ker Jo Je pu-stdl. Kmalu po svoji poroki Ji je pa Andrej pričel tožiti o svoji nesreči in jo prosil, naj mu bo še nadalje zvesta. Ker se je branila, Je Andrej potegnil revolver ln ji pretil, da jo bo ustrelil, če se mu ne uda, Golmajerjeva ga Je rotila, naj jo pusti vsaj pri življenju, In ko se je nekoliko pomiril, mu je vzela revolver, ga skrila v omaro, nato se je pa še bolj omehčala ln se mu spet udala. Ko je prišel Andrej 11. marca iz ljubljanskega preiskovalnega zapora, se je res spet zglasil pri njej češ, da se bo ločil od žene in da ne gre več k njej v St Vid. Golmajerjeva je Andreju svetovala, naj se z ženo lepo pobota ter se vrne k njej, a Andrej Je ostal trdovratno pri svojem načrtu, da se hoče ločiti, prej pa spravi svojo ženo še ob ves njen denar. Ko je Amalija zvedela, da Je Andrej na Golniku, je prišla ponj in ga spravila domov k Sv. Roku. Obdolženka trdi, da Je popolnoma Izmišljeno, da bi bila dala Antonu 200 Din za potne stroške v ta namen, da bi umoril Amalijo, ter trdi ,da Je lansko jesen Andreju posodila 2500 Din, za katere Jo Je prosu, češ, da ne more dvigniti denarja iz hranilnice. Končno je Golmajerjeva še priznala, da ji je Andrej kakih 10 krat pisal, toda v teh pismih ni bilo nikdar niti najmanjšega snovanja k umoru. Navzlic temu je pa Golmajerjeva vsa ta pisma sežgala.
Droge priče
Iz pričevanja Mali Marije ln Malija Franca se da dokazati ,da Je zadnje dni pred umorom obdolženkin brat Golmajer Jernej, selski pismonoša .neprestano povpraševal po Antonu Mali ju, trdeč, da ima zanj pošto, ki naj pride po njo h Golmajer ju. Listke je Antonu pismonoša osebno izročal, Anton jih je pa sproti sežigal. Dokazano Je tudi, da je bila Golmajerjeva Marija vsakokrat, kadar se je pojavil Andrej na Golniku, zlasti pa, ko je zidal hišo, Andreju dobesedno vedno za petami, čemur je mnogo kriva tudi njena mati, ki je vedela, da Andrej zahaja še vedno ponoči k njeni hčeri, čeprav je poročen. Andreja so Golmajerjevi vedno z veseljem sprejemali in takoj ob vsakokratnem njegovem prihodu redno pošiljali k sosedu po vino, doma pa pričeli peči in cvreti boljša jedila. To je Golmajer Ivanka, rojena Malijeva, večkrat pripovedovala svoji materi ln bratom ter je večkrat prosila tudi obdolženko Golmajer Marijo, naj vendar pusti Andreja pri miru ,ker Je poročen. A Golmajerjeva jo Je vedno zavrnila rekoč,
da se mora maščevati.
Priči Dimnik Josipini je znano, da se Andrej tudi po pogrebu svojega očeta Petra, ki je umrl letos po novem letu, ni mogel premagovati in je tudi po očetovem pogrebu dva dni dobro jedel pil in spal pri Golmajerjevih, po preteku teh dveh dni pa doma natvezil, da je bil v Kranju.
Tako se da tudi iz teh obremenilnih dejstev, ki stoje trdno in jih ni mogoče izpodbiti, dokazati povsem Jasno, naravno in logično, da je imela na odstranitvi Amalije Mali eminenten interes prav tako tudi Golmajer Marija, kakor Mali Andrej.
Amalijina bolezen
Starši pokojne Amalije Marija in Anton Anžlovar ter njen svak Hrovat Ivan so izpovedali, da o kaki bolezni Amalije pred poroko niso vedeli ničesar. Sele po poroki je Andrej pričel trditi, da njegova žena ni za zakon, ker je bolna. In res se je Amalija kmalu po poroki začela pogosto izpirati in je pri tem vedno jokala. Bila je celo pri zdravniku, ki pa Ji menda ni hotel povedati, na čem boleha, ker je ni hotel žalostiti, a zahteval je, naj pride k preiskavi tudi Andrej. Svak Ivan Hrovat Je preverjen, da je bila njegova svakinja pred poroko zdrava, kakor je bila zdrava tudi njena sestra, njegova sedanja žena, ki mu je rodila 11 otrok. Zato sumi Hrovat Andreja, da je moral biti on spolno bolan in bi bila krivda torej na njegovi strani. To je sedaj potrjeno tudi po zdravniku dr. Franu Vi-rantu, ki je povedal kot priča, da je bil Andrej Mali L 1930 to tudi 1931 večkrat v njegovi ordinaciji, ker ga je zdravil zaradi recidivnega hiesa II. stopnje. Nadaljnje zdravljenje in dolgi potek tega zdravljenja je bil odvisen od zastarelosti njegovega obolenja, ki je po vsej verjetnosti datiralo že od jeseni 1929. Poznejše krvne preiskave 1930 to 1931 so pokazale sicer znatne izboljšanje, vendar pa zdravnik ni mogel ugotoviti, če je morda Andrej končno popolnoma ozdravel, ker obdolženec po 20. aprilu 1961 ni prišel več v ordinacijo. Iz tega dokazanega dejstva, da je bil namreč Andrej spolno bolan ln se da po medicinski vedi Izvajati siguren sklep, da je
Andrej okužil tudi svojo ženo in Js torej zares na njegovi strani krivda, da je Amalija dobila tako zvani beli tok. Obdolženec nima torej niti najmanjše pravice blatiti svoje žene še s tem, da ni bila
sposobna za zakonsko življenje, ker bi bila ta trditev absurdna, če bi bila sicer ta tako plemenita žena rea trpela na tej bolezni.
- Brezobrestno posojilo
Andrejev svak Ivan Hrovat je pa še Izpovedal zelo važno oko nos t, da mu je Amalija na velikonočni ponedeljek nenadoma pričela praviti c nekem brezobrestnem posojilu. Pripovedovala je, kako jo mož pritiska, da bi najela brezobrestno posojilo, katero ima on prav za prav že obljubljeno v ta namen, da bi svojo novo hišo na Golniku dovršil že spomladi. Bil je mnenja, da mora biti hiša gotova čim prej, ker bi se tako tudi preje jela obrestovati. Amalija je bila proti najetju posojila, pripravljena je bila pa k temu, da bi dali 3000 do 4000 Din mesečno iz trgovine ter na ta način hišo počasi izdelovali, ne da bi bilo treba delati dolg. Ta sila Andrejeva zaradi brezobrestnega posojila se Je Ivanu Hrova-tu zdela iz vsega početka sumljiva a sedaj mu je jasno, da je Andrej hotel priti čim prej do denarja, da bi kolikor mogoče naglo dozidal hišo na Golniku. Amalija je namreč Hrovatu večkrat tožila, kako jo Andrej sili, naj bi se oba izselila na Golnik, češ da on na Dolenjskem nima obstanka, Amalija pa Je ugovarjala, da ne mara na Gorenjsko ,ker bi Malijevt preveč gospodarili. Tudi to brezobrestno posojilo dokazuje ,da se Je Andrej hotel polakomnitl ženinega denarja, njo pa spraviti s sveta v prepričanju, da bo po njeni smrti vse premoženje njegovo.
Anton v nevarnosti
Hrovat je v ponedeljek 24. aprila s vozom pripeljal svojo hčerko Anico spet k Anzlovarjevim, ko je šlo že proti večeru. Komaj je bil kake pol ure tam, je prišel Andrej od nekod. Bil je ves Zbegan to nervozen, kakršen po navadi ni bil. Hrovatu je sedaj jasno, od kod ta Andrejev nemir: Andrej je namreč videl pred hišo Hrovato-vega konja, kako zoblje seno. Upravičeno se Je prestrašil, ker je bilo seno samo na podu, Antonovem skrivališču. Hrovat Je bil res na podu, vendar je pa Izpulil seno takoj spodaj, da ni videl Antona onkraj sena, ki Je bilo nametano do vrha. Ce bi bil šel Hrovat po lestvi na vrh to našel Antona, bi bila Amalija morda rešena.
Okruten nmor po prevdarku
Iz izpovedb obtožencev je dokazano, da sta se oba brata pripravljala na umor že dalje časa in da sta torej svoj naklep dobro premislila in pripravila. S tem Je podana kvalifikacija po § 176 odst. H. točka L, da sta Amalijo usmrtila po zrelem prevdarku. Gotovo je bil pa umor tudi okruten, saj je bila njegova žrtev sorodni-ca in še celo žena, ki je dobila dve smrtonosni in še 18 drugih vreznin, da je tudi točka 2. na/edenega paragrafa dokazana.
Anton je sam priznal, da je Amalijo usmrtil iz korist olj ubj a, ker mu je Golmajerjeva v ta namen že poprej dala 1500 Din denarne nagrade in še za potne stroške 200 Din, razen tega sta mu pa Andrej in Golmajerjeva obljubila posestvece in brezskrbno življenje. S tem Je podana kvalifikacija za točko 4. navedenega zakona. Tudi Andrej je bil koristoljuben, saj je Golmajerjevi izrecno priznal, da bo ženo spravil ob 70.000 Din, ki mu Jih je dala za zidanje hiše na Golniku, kjer je hotel po Amalijini smrti živeti z Marijo Golmajerjevo. Prav gotovo je Andrej lz samih sebičnih namenov nosil premoženje svoje žene in njenih staršev na Golnik, namestu, da bi se lotil dela in popravila pri Sv. Roku, kjer naj bi po zdravi pameti pomagal do izboljšanja domačega gospodarstva. Pri Sv. Roku, ne pa na Golniku, je bilo težišče njegovega gospodarskega razmaha! Nasprotno pa je Andrej rafinirano izrabljal strah žene in njenih staršev pred padcem dinarja ter tako reševal njihov denar, da ga je zase in za Golmajerjevo nosil od hiše na Golnik.
Andrej in Lombar
Andrej je pa prav gotovo usmrtil s pomočjo Antonovo svojo ženo Amalijo tudi zato, da prikrije zločinstvo zoper pravosodje po § 144 kaz. zak., ker je 16. februarja t. 1. na okrožnem sodišču v Ljubljani v prid Lombarja Jožeta po krivem prisegel. Znano je, da je bil Lombar obsojen zaradi razbojništva, ker Je umoril in oropal Bosanca Vojnikovića. Andrej je pod prisego izjavil, da je bil ob času umora z Lombarjem pri Figovcu, da bi ~ešil Lombarja. o katerem je pa drugače vsestransko dokazano, da je morilec. Zato so Andreja posadili v preiskovalni zapor, kjer se je omehčaj in izgovarjal s pomoto v dnevu. Ker so mu pri sodišču že 16. februarja očitali krivo pričevanje, se Je o tem razgo-varjal tudi z Amalijo, ki Je v skrbeh za svojega moža na podlagi njegovega pisma z dne 7. oktobra 1930 prišla do zaključka, da so moževe navedbe vendarle v toliko resnične, da je bil Andrej vendar lahko tudi 29. septembra v Ljubljani in z Lombarjem pri Figovcu. S tem svojim pričevanjem je Amalija rešila Andreja iz preiskovalnega zapDra vendar pa obstoji tudi sum, da je Andrej tudi svojo ženo pripravil do lažnega pričevanja. Tudi drugemu svojemu bratu Petru je Andrej naročil, naj dobi od župana v Križah živinski potni list z datumom 29. septembra 1930 kar pa je župan zavrnil. S tem potnim listom je hotel Andrej dokazati svoj sestanek z Lombarjem pri Figovcu med časom umora.
Smrt tihotapca Janeza 1 omazica
Lombar Jože in Andrej sta bila stara znanca, saj je Andrej pozimi 1930 in 1931 nekaj časa celo stanoval pri Lombarju, pozneje je pa Lombar hodil na lov v Andrejevo lovišče. Sredi 1932 pa Je prišel Andrej s Skrjancem Antonom, Golmajerjem Andrejem in Zupančičem Francem v preiskovalni zapor okrožnega sodišča ljubljanskega zaradi suma. da so 7. aprila 1928 ugrab?li Tomažlču Janezu okrog 2000 Din in ga sunili v prepad.
Lani je Lombar v zaporu v Ljubljani zvedel, da so prignali tudi Andreja, in hotel je priti z n1!m v stik. Lombar je kaz-nencu Kremžarju Francu 1el zaupno pripovedovati, da so prijeli Andreja in njegove tovariše
zaradi umora nekega tihotapca
ki so ga pred leti ubili na državni meji, ga oropali in vrgli v prepad. Lombar pa je Kremžarju tudi izdal, da so se zločinci med seboj dogovorili, da oodo trdili, kako Je do-tičniku po nesreči spodrsnilo, da je padel v globino in se ubil. Pri tem je Lombar tudi poudaril, da tega umora sodišče nikdar ne bo moglo dokazati, ker so dobro dogovorjeni. Za imena tovarišev Kremžar ni zvedel, pač pa je sklepal, da Jih je bilo več. Kremžar je letos na policiji izpovedal, da ga Je Lombar predvsem prosil, naj Mallju pove, da je glede njega lahko popolnoma brez skrbi, ker se storilci sami ne bodo izdali. Kazensko postopanje res ni moglo dokazati krivde, ker so se vsi enako zagovarjali, da se Je Tomažič ponesrečil. Čudno je torej, zakaj sta si Lombar to Andrej tako zagotavljala, da se ne bosta Izdala. Morda je Lombar Andreju razodel umor Vojnikoviča in ga je Andrej v zahvalo za njegovo molčečnost, kar se tiče umora Janeza Tomažiča skušal odtegniti roki pravice s krivo prisego, ki bi Jo pa utegnila tedati edino še Amalija.
Ustreljeni tihotapec Janez Stare
V nadaljnjo ilustracijo, v kakšni morilski atmosferi je živel Mali Andrej, navaja obtožnica tudi doslej nepojasnjeno smrt Stareta Janeza, ki je dne 6. junija 1927 v Malijevi hiši na sumljiv način izgubil življenje. Dokazano je, da je imel tedaj Jane? Stare pri sebi okrog 12.500 Din gotovine zaradi udeležbe pri tihotapstvu saharina v teži baje okrog 70 kg in zelo visoke vrednosti. Pri tem tihotapstvu so bili tudi Andrej Mali in njegova dva brata. Popolnoma na nepričakovan način so pa pri Malijevlh pričeli lagati Staremu Janezu, da so prišli ob ta saharin in da so tihotapci sami krivi velike izgube. Grozili so drug drugemu z revolverji, pri tem so pa tudi Staremu Janezu očitali, da Je tudi on kriv velikanske škode. Nadalje so pa tihotapci pripovedovali, da je zato preplašeni Stare Janez v obupu prosil za samokres
In se še istega dne ustrelil.
Popolnoma izključeno je, da bi se bil Janez Stare ustrelil prej, predno se je prepričal, da je saharin res izgubljen, če je ta saharin sploh kje bil. Podobno je, da gre tudi tu za fingiran trik in da so se tihotapci dogovorili, kako bodo spravili Stareta Janeza ob denar, nato pa fingirali njegov samomor. Dokazano je namreč, da se je Janez Stare zgrudil od samokresa, ki je bil last Mali Andreja. Andrej je pozneje tudi z veliko skrbjo nadlegoval Staretovega tasta, naj gre k orožnikom ali na sodišče ter skuša za vsako ceno dobiti samokres pod pretvezo, da je njegova (tastova) last, v resnici je pa ta revolver imel veliko vrednost edino za Andreja samega.
že po samem načinu opisovanja in prikazovanja tragične smrti Stareta Janeza je samomor izključen, le da se danes po tolikih letih ne da več dokazati, kdo Je te smrti v resnici kriv. Vsekakor je značilno, da je tudi ta smrt nastopila na sumljiv način in baš v navzočnosti Mali Andreja ter tudi v njegovi domaČi hiši.
Obešena žena Karla Malija
Po vsem Gorenjskem govore ljudje, da Je neki Mali Karel lani usmrtil svojo ženo na ta način, da jo je obesil sam ali pa s pomočjo obdolženih Malijevih. Malijevi so pozneje govorili, da se je ubogi ženski zmešalo in se je obesila sama. To je pa povsem izključeno, ker jo je po podatkih tedanjih poizvedb moral nekdo zvabiti v oddaljeno pastirsko kočo, kamor bi se sama gotovo ne bila šla končat.
Policijski nadzornik Merhar piše v zvezi s smrtjo te žene, da je strogo zaupno zvedel od zanesljive osebe, kako je njenega moža Karla, po domače Blejčevega iz Ve-tern, Andrej nagovarjal, naj bi prišel k nj*»-mu na Dolenjsko umorit Amalijo. Mali Karel je sicer priznal, da ga je Andrej vabil k Sv. Roku, vendar je pa zanikal, da bi bil obdolženec skušal njega najeti za umor.
Brez dvoma so vsi trije nepojasnjeni umori v veliki rn^ri vplivali na vse tri obtožence, ker so iz teh uspešno prikritih umorov črpali potuho ter pobudo, da so ubrali tudi pri Amalijinem umoru podobno pot skrbno zasnovane pretveze in fingira-nja z nasilnimi roparji. Toda tokrat se Andreju ni posrečilo zabrisati sledov, ki so kot očitni dokazi njegovega peklenskega dela stopili v ospredje in enkrat za vselej pokopali njegovo živo vero, da bo ostal prikrit posvetni pravici tudi zverinski umor njegove lastne žene. To njegovo nakano je predvsem podrl tudi ljudski glas, ki Je iz vsega početka označil njega za glavnega krivca s splošnim ogorčenjem in zahtevo,
da mora temu odvratnemu grozodejstvu s tako grdimi   motivi,  kakršnih je  malo v vsej naši kriminalni zgodovini, slediti enaka kazen.
Ta, lz pravilno pojmovanega pravnega čuta celokupne Javnosti izvirajoči postulat je upravičen tem bolj. ker v današnjih, tako težkih gospodarskih neprilikah, ki tarejo naše ljudstvo, obdolženci sami iz socijalnih vidikov k taki samovoljni justifikaciji nesrečne Amalije Anžlovarjeve niso imeli niti najmanjšega povoda, saj so bili vendar vsi trije preskrbljeni z vsakdanjim kruhom.
Kot rečeno, je Mali Andrej prišel v Lombarjevem procesu v stisko zaradi suma krive prisege. To krivo prisego je razodel svoji ženi, ki ga je dne 9. marca razbremenila prav gotovo le po njegovih navodilih. Ker pa so baš po njegovem prihodu iz preiskovalnega zapora nastali med njima ostri spori, ko mu je Amalija sigurno očitala, kako je tudi njo spravil v nevarnost, se je Mali Andrej pričel bati razkritja in izdajstva zaradi nemirne vesti svoje žene Amalije in je zato njegov sicer že poprej sklenjeni načrt tragedijo le še pospešil.
Ker pa zakon obračunova z naklepnim nasnovalcem prav tako, kakor da Je kaznivo dejanje sam storil, je obtožba zoper vse tri obdolžence utemeljena.
Obtožnica zahteva za priče Amalijin* starše Antona in Marijo Anžlovar ter njeno sestro Marijo Hrovat in Amalijinem svaka Ivana Hrovata ter Franca Malija razen teh pa še soseda Pevca Ignacija ot Sv. Roka, šefa kriminalnega oddelka ljub ljanske policijske uprave Franca žajdel-in policijskega uradnika Podobnika Ivan« nadalje Stare Frančiško. Hostnlka Alojz ja. Dimnik Josipino, Likarja Janeza, Dn lenca Jerneja in zdravnika dr. Franca Vi ranta iz Ljubljane ter konnčo Se izveden ca dr. Dereanija ln dr. Fedrana.
Obtožnica obsega 23 gosto na stroj pi aanih strani. Drevi po polnoči bo potekli natanko pol leta po groznem zločinu.
Zasliševanje Andreja Malija
dtanje obtožnice je trajalo do 9.40. Val obtoženci so jo poslušali s največjo pazljivostjo. Predsednik je nato pozval Golmajerjevo in Antona Malija, da zapustita dvorano, takoj nato pa je začel z zasliševanjem obtoženega Andreja Malija, moža umorjene Malke. Na vprašanje, če je razumel obtožnico, je Mali odgovoril, da je, vendar ni vse tako, kakor je čital državni tožilec. Nekatere ©tvari »o t bistvu drugačne
špijonaža
Hi*a, ki jo je zidal Andrej Mali na Golniku
Ljublj sna, 25. oktobra.
Vsem je še dobro v spominu leto 1913. ko je Avstrija odkrila med vrstami svojih najvišjih oficirjev dobro razpredeno špjo-nažo. To je bil za avstrijski generalni štab najhujši udarec. Ne samo zato ker je ofi-cir-špijon pripadal štabu, temveč predvsem zato, ker je izdal načrt za napad avstrijske vojske. Ta načrt je bil izdelan jako skrbno in je Avstrija mnogo polagala nanj. Spijon Redi ni bil sojen, ukazano mu je bilo, naj se takoj sodi in obsodi sam.
Zgodovina te špijonaže je zelo zanimiva. Generalštabni polkovnik Redi je bil eden onih oficirjev stare armade, ki so stalno bili v denarnih zadregah. Da se reši dolgov, je izdajal domovino. Ruska špijon-ka grofica Vera Nikolovna je bila ena onih opasnih žen, ki so se sukale okrog takih, ki vedo za tajnosti armade. Polkovnik Redi, kljub svoji znani nedostopnosti je podlegel lepoti te žene. Dosti ni izvedela od njega, a vendar dovolj, da ga lahko upropasti. Vse, kar je od njega izvedela, je bilo dovolj, da je špijon »Opernball 15« moral izročiti načrte napada in to za ogromno nagrado. Finančno je bil polkovnik Redi za nekaj časa rešen, a padel je popolnoma v roke špijonke Vere, ki se mu je hotela maščevati radi smrti kapetana Vološina, ki je bil po njenem mnenju ustreljen v Petrogradu baš radi Redla. Hotela se mu je maščevati, a prišla je prepozno, ker se je bil Redi po najvišjem nalogu že sam sodil. Zanimivo jc življenje tega velikega špijona. Vendar ni bil kos špijonki Veri. Ona ga je spravila v svoje mreže, da se maščuje. Zvočni film ZKD ki bo v petek predvajan v Elitnem kinu Matici nam bo pokazal, kako je končal ta izdajalec in ljubimec avstrijskega generalnega štaba. Film se imenuje »Afera polkovnika Redla*.
Prisrčen sprejem
slovanskih žen
Prihod predstavnic češkeslevaškega, bolgarskega in poljskega ženstva v Ljubljano
Reševanje francoske
vladne krize
Obnova vlade s podporo socialistov se je izkazala kot povsem nemogoča — Ni izključeno, da bo sestavljena samo začasna prehodna vlada
Parli, 25. oktobra. Prvi dan krize in posvetovanj med strankami še ni prinesel razjasnitve v vladai krizi. Toliko je gotovo, da je prepad med radikali in socialisti trenutno nepremostljiv. Večji del radikalov je za vladno večino, ki bi bila razširjena proti desnici. Pri tem bi v glavnem šlo za vlado, sestavljeno iz radikalov, ki bi iskala podpore pri strankah sredine, ne da bi prevzele tudi soodgovornost v vladi. Vsi v zadnjem sanacijskem programu določeni socialni predlogi, kakor uvedba državnih monopolov na petrolej in vojni materijal, obremenitev privatnih plač z davkom krize itd., bi se opustili. Taka vlada bi bila seveda le prehodna in bi bila vedno v nevarnosti, da se spodtakne ob najmanjši oviri. Ker bo finančni minister v bodoči vladi igral odločilno vlogo, mislijo na to, da bi prevzel tudi predsedništvo vlade. Naravno je. da se v tej zvezi zlasti imenuje George Bonnet, ki si je s svojim pogumnim nastopom za sanacijo državnih financ pridobil spoštovanje tudi na desnici. Pričakujejo, da bo predsednik republike ie popoldne imenoval mandatorja za sestavo vlade.
Prijatelji Renaudela in Marqueta so sklenili, da ne prevzamejo nobenega re-sDra. ki bi jim ga kdo utegnil ponuditi v bodoči vladi. Ta sklep je posledica volje, ki so jo izrazili manjšinski socialisti, da se ne dajo sami izključiti iz socialistične stranke.
Glasovi francoskega tiska
Pariz, 23. oktobra. AA. Listi se strinjajo ▼ tem. da je treba po dosedanjih treh eksperimentih z vladami, ki so jih podpirali in vrgli socialisti, opustiti vsako možnost sestave vlade ki naj bi se zanašala na podporo socialistične stranke. Vse kaže, da je kriza težka in da je ne bo lahko razplesti, ker včerajšnje glasovanje ne daje nikake {•pore za presojo razpoloženja zbornice glede sestave nove vladne večine. Listi ugibajo na vse strani: čeprav se desničarski zavzemajo za razširjenje vladnega bloka na desno, odnosno celo za zopetno ustanovitev nacionalne unije (»Figaro«) ter smatrajo le nekateri levičarski listi kot možno sestavo levičarske večine, je večina mnenja, da se da sestaviti, če že ne koncentracijska, le čisto radikalna vlada.
Tako piše »Volonte«: Mislimo, da ni mogoče, da bi se jutri vscdla drug zraven drugega Renaudel in Flandin. Po vsej verjetnosti gremo nasproti manjšinskemu radikalnemu kabinetu, ki bo živel od naklonjenosti ostalih skupin.
>Le Journal« pravi: Koncentracija? Nikakor ne brezpogojno, verjetnejši je kabinet z radikalnim jedrom in s podporo neo-socialistov ter levega centra. Z takšno vlado prihaiata predvsem v poštev Albert Sar-raut in Chautemps.
Ti dve imeni se tudi v ostalih listih najpogosteje pojavljata. Toda naj bo vlada sestavljena že tako ali tako in naj bo njena večina takšna ali takšna, vsi listi so si edini, da je najnujnejša naloga finančna obnova in ravnotežje proračuna. Tako pravi »Marin« med drugim: Pričakovati moramo, da bo bodoči predsednik znal pomiriti politična nasprotja, kar je neobhodno potrebno za čimprejšnjo finančno obnovo, ki mora biti na trdni in zdravi tehnični podlagi.
Nadalje pravi »Matin« — in vse kaže, da je s tem pogodil mnenje široke javnosti — Kartela nf več in ker se je to pot že tretjič zgodilo, da ga je Blurn ubil v dobi ene same zakonodaje, pač nihče ne bo več prišel v izkušnjavo, da bi se še četrtič spustil v takšno pustolovščino. Sicer se pa nobena vlada ne more več zanašati na soda-l;stične glasove, ker jc sedaj neizogiben razkol v vrstah socialistične stranke in ker sta dve tretiini skupine pahnjeni v opozicijo, ki jim onemogoča udeležbo pri parlamentarnih poslih.
Gustave Herve, ki se v današnji >Vic-toire* bavl s krizo francoske vlade, pravi med drugim:
Ali hočete, đa vam dam svojo prognozo o bodoči francoski vladi in o vladah, ki bodo prišle za njo? Trdim, da nobeua izmed teh vlad ne bo mogla rešiti Francije iz tragičnega položaja, v katerega so k> spravile vojna in usodne posledice par-
lamentarnega režima. Francijo bi iz današnjega položaja mogla rešiti samo nacionalna revolucija, ki bi se dala brez prelivanja krvi igraje izvršiti, kakor se Je zgodilo v Italiji in v Nemčiji. Kakšen bi torej moral biti naš kandidat, ki naj pride za Daladlerjem? Na to vprašanje odgovarjam: Prvi Mussolini ali prvi Hit- j ler, ki se bo pojavil v Franciji.
List Leona Bailbvja >Le Jour< misli, da je nemogoče spraviti v sklad program Georgesa Bonneta s teorijami Beuaudela, ter navaja predloge, ki se slišijo v nekaterih političnih krogih, da naj bi se sesta-vila radikalna vlada manjšine, ki bi se mogla ob naklonjenosti nekaterih političnih skupin nekaj časa obdržati na oblasti. Po drugi strani pa list misli, da se bo hotel Daladler za nekaj časa odpočitl ođ politike in da ne bo hotel stopiti v novo vlado, da bi si tako ohranil proste roke pozneje in pozneje laže branil politične pridobitve svoje vlade.
>Excelsior< pravi, da so najresnejSi kandidati za novega premierja Sarraut, Chautemps, Steeg in Bonaiet; v predsed-ništvu republike se celo govori o morebitni vladi strokovnjakov, ki bi jI nače-loval predsednik senatnega finančnega odbora Joseph Caillaux. V zvezi s to vestjo pravi list, da imajo po trditvah političnih krogov neki senatorji več upanja za sestavo nove vlade kakor pa člani poslanske zbornice.
>Figaro« piše: Politični položaj, v katerem se danes nahaja Francija, zahteva ne ministrske kombinacije, temveč vlado, ki naj dosedanje parlamentarne kombina-vije potisne v kot.
Prihod Titulesca
Ljubljana, 25. oktobra. Naše narodne dame so davi ob 9.49 ob prihodu beograjskega brzovlaka na glavnem kolodvoru pozdravile svoje zveste zaveznice pri delu za vzajemnost vseh slovanskih narodov prav impozantno, navdušeno ter nad vse prisrčno. Pod vodstvom svoje voditeljice dvorne dame ge. Franje dr. Tavčarjeve je najodličnejše zastopnice po vsem slovanskem svetu razširjene ženske organizacije >Edinstvo slovanskih žen« pričakova'a taka množica zastopnic skoraj vseh naših ženskih društev, da toliko dam na g-lavnem kolodvoru nismo videli doslej še ob nobeni drugi priliki. Najmočnejše je bilo seveda zastopano Kolo jugosl o venskih sester iz Ljubljane in okolice,   ki je tudi pripravilo sprejem in aranžma vsega obiska, polncžtevilno so pa prišle k pozdravu tudi članice Splošnega ženskega društva, Kluba Primork, Atene, Pokreta ln drugih organizacij s svojimi odbornicami. Razen ženskih društev so se sprejema udeležila tudi druga društva, predvsem češkoslova-ško-jugoslovenska liga.  Jadranska Straža z odborniki in predsednico ženske sekcije go. dr. Pirkmajerjevo in tajnico Kmetovo, Soča, Sokolska župa, ZKD, Ceska obec ln druge organizacije, ki imajo na programu slovansko vzajemnost, dobrodošlico je pa prišel izrazit   tudi   češkoslovaški konzul in». Sevčik. Najprijaznejši in najpestrejši vtis je napravila slikovita skupina čeških, primorskih in gorenjskih narodnih noš, saj so bile v njej   najlepše   gojenke mestne ženske realne gimnazije. Vodstvo te naše ženske šole in »Mladike« je s to skupino silno ustreglo lepoti in pomenu naših narodnih noš, saj na lepi ženi pride narodna noša do dvojne veljave. Razen tega svežega šopka zalih deklet je pa direktor Ju2f s profesorskim zborom pripeljal še vse višje razrede svojega zavoda, da je bil sprejem    tudi mladostno vesel    ln navdušen, zlasti    so pa sliko   povzdignile ogromne množice cvetje,   saj   k sprejemu menda prav nobena udeleženka ni prišla brez šopka.
Ko je izstopilo 24 zastopnic »Edinstva slovanskih žen«, dolgo ni moglo ponehati pozdravljanje in poljubljanje, a ko se je radostni šum vendar polegel, je izrekla najprisrčnejšo dobrodošlico dvorna dama ga. Frunja dr. Tavčarjeva z očarujočo to-
v Beograd
Beograd, 25. oktobra, p. Drevi bo prispel v Beograd rumunski zunanji minister Titulescu, ki se vrača iz Aten v Bukarešto. V teku noči in jutri bo imel konferenco z našim zunanjim ministrom Bogoljubom Jevtičem. Jutri zvečer bo odpotoval v Bukarešto. Rumun&kemu zunanjemu ministru je odpotoval nasproti do Skop-lja višji uradnik našega zunanjega ministrstva Ivan Subotič.
Atene, 25. oktobra, p. Grški zunanji minister Maksimos je povabil k sebi ju-goslovenskega poslanika dr. Hrističa ter turškega poslanika Emisa beja, ki ju je obvestil o vsebini svojih razgovorov z ru-munskim zunanjim ministrom Titulescom.
Izenačenje zakonodaje Male antante
Bukarešta, 25. oktobra. V senatu se ;e te dni vršila v skladu s sklepi, sprejetimi v Sinaji, prva konferenca za izenačenje zakonodaje v državah Male antante. Rumunski minister za pravosodje Popovici je izjavil, da se bo predvsem delalo za izenačenje trgovskega in meničnega prava.
Radio tenorist
svetovni pevec čarobnega glasu
JOSEPH SCHMIDT
poje
Pese&n svetiš
Sodelujejo:
CHARLOTE ANDRR VIKTOR DE KOWA
FRITZ KAMPERS
Danes ob 4., 7*4 in 914 zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Jesenski živilski trg
Ljubljana. 25. oktobra.
Na živilskem trjru zadnje čase ni več taksnega navala, kakršen je bil preišnje mo^re. Seveda ie pa vedno dobro založen, e sadjem pa celo preobložen. Jabolk sicer ni. mno?o je pa še vedno crrozdja in kostanja. Za Grozdje se nagibi je sezona h koncu in žlahtnega, res lepetra r.e dobiš na kmečkem sadnem trsu, kier en tudi ni bilo prej. Precej lepo srozdie Je še vedno na stalnem sadnem tr?u. kjer pa ga prodajajo po fi do 8 Din k?.
Hrvatice in Felokranici prodajajo šmar-nico in izabelo, tu in tem tudi dru sto črnino po 4 do 5 Din ks. Za nežlahtno grozdje tp cor.ff niso baš nizke, tod« žlahtno grozdje prihaia zdai samo od zelo daleč, in sicer mno<.ro iz Smedereva, en proda:a-lec ga je pa prodajal danes celo iz n'ške okolire. Kostanj je le/os poceni kot je bil lan?, no 4 Din k<i ali liter no 2 Din. Nekaj kostanja je precej lepega. Zimskih jabolk ie zelo malo in še tista s.> skoraj vf^a obte Sena. K«?^ lep'h ne dobiš iz^d 4.50 Din ki. razen teia pa se tudi meščani ne morejo dobro zaužiti z njimi za zimo, ker je lepih jabolk le po nekaj kilogramov. Danes ie bilo še precei jurrkov, ki so jih prodajali no 3 Din merico. Sivko so po dinarju merica, gospodinje jih ne ceniio posebno. Na zelenjadnem tnra s? tudi že zelo pozna ies-en. Zgodnjega soMvja ni več. Težko ra že tudi dobiS paradižnike, ki so po 5 Din ki ne posebno lepi. V modo prihaja zelje. Tri je zelo dobro založen i zeljnati-mj glavami, ki so poceni, saj dobiš najlepšo zn 2 DTn. Seveda ie mnoio tudi kislega telia, ki ca gosrrodinie zelo kupuje-io. vend it ee ie pocenilo celo trnovsko, ne da bi se trnovske zeljaric«3 zaradi tega kaj razburialp kot bq ee predlanskim ob znani zeliarski voini. Trnovsko zelje je imelo z> nekaj let sem tradicionalno ceno — 4 Din kg. zda; ga pa prodajajo po 3 Din kot kmetje. Kmetje pa zdaj nočejo več po-
ploto in ljubeznivostjo, obenem je pa tudi z vso odločnostjo ln resnobo poudarjala trdno voljo naSega ženstva za dosego složnega sodelovanja vseh Slovanov. V svoji zahvali je voditeljica češkoslovaških dam ga. Smolaf-Capkova zlasti opozarjala, da je naloga vseh zavednih žena širjenje slovanske vzajemnosti med najširšimi vrstami naroda, da dosežejo vsi Slovani srečno bodočnost v svobodi, za njo je pa v poljskem in srbohrvatskem jeziku v imenu poljskega Ženstva povabila ga. dr. Sofija Kawecka slovenske sobojevnlce v svojo poljsko domovino. Najrazveseljivejši je bil pa pozdrav zastopnice Bolgark ge. Dimi-trane Ivanove, ki je z ganotjem izrazila srečo, da so bolgarske žene spoznale najlepša mesta bratske Jugoslavije, preverjena je pa, da bo najlepše vtise svojim sestram sporočila Iz slovenskega paradiža. V imenu naših deklet je s poetičnimi besedami pozdravila najuglednejše zastopnice slovanskega ženstva gojenka Trgovske akademije, znana deklamatorka gdč. Danica Klavora v slikoviti primorski noši, češ, da je lepša usoda našega naroda onstran meja in njegova srečna bodočnost zajamčena le v združitvi Slovanstva.
Po govorih so zastopnice vplivne >Edi-nosti slovanskih žena«, ki je med njimi tudi zastopnica ukrajinskih žen ga. Niko-lajevaka in jih spremljajo tudi predsednica Jugosl. ženske zveze ga. Leposava Pet-kovičeva, tajnica osrednjega odbora Kola jug. sester ga. Milena Todorovič ter več dam iz Beograda, skozi gost špalir licejk, ki so goste obsule s cvetjem, nato so se pa tuje in domače dame odpeljale z avtomobili v hotel >Unlon<. Med potjo je občinstvo prvoboriteljice za edinstvo Slovanov povsod pozdravljalo z največjimi simpatijami.
K sreči se je zvedrflo in je posijalo soln-ce. da si bodo dame lahko ogledale mesto in z nebotičnika tudi okolico, ob 17. jih pa rase narodno ženstvo pozdravi na čajanki v Ljubljanskem klubu v Kazini, nato se pa odpeljejo na Bled. Slovenke so svojim prijateljicam poklonile obširno delo »Slovenska žena«, ki jo je odlično uredila ga. Minka Govekarjeva. želimo, da bi obisk najvplivnejših zastopnic slovanskih žena rodil mnogo uspeha.
ceniti zelja ter priznati, da njihov produkt zaostaja za trnovskim.
Na trgu se tudi že pozna, da ee bližajo Vsi eveti. Med zelenjavo je mnogo jeeen-efcega cvetja, največ krizantem. Kmečki cvetlični trg je natrpan z zelenjem, venci iz smrečja z vsem mogočim cvetjem, nekaj ga je vmes v dvojnem pomenu besede žalostnega. Cene so še precej zmerne.
Na perutninskem trgu je vedno dovolj fajc, ki se več ne podražujejo, lepša prodajajo po^ dinarjj, drobna pa po 75 par komad. Xa Sv. Petra nasipu je bilo danes izredno mnogo zeljnatih glav, nad 30 vozov. Prodajali so jih po 75 p komad ali po isti ceni kilogram. Krompirja je bilo nekaj n»anj, ponujali so ga po SO par kg.
Naše
DRAMA.
Začetek ob 20. uri Sreda,   25. oktobra: Sonata strahov. Red Sreda.
Četrtek,   27. oktobra:   Pravica   do greha.
Izven. Znižane cene. Petek. 27. oktobra: Zaprto. Sobota, 28. oktobra: Mlinar in njegova hči.
Izven. Znižane cene.
Drevi ob 20. url vprizorl nafta drama Strindbergovo >Sonato strahove za stalni red Sreda. Režija je Debevčeva, zasedba premi jerska. Ker je to ena poslednjih vprizoritev tega dela, še prav posebno opozarjamo na nocojšnjo pred* stavo.
Kdor «e hoče v resnici dobro za. bavati, naj poseti češko veseloigro >Pra-vica do greha<, ki se bo vprizorila v četrtek 26. t. m. v ljubljanski drami.
>Mlinar In njegova hči«. Zasedba petdejanske žaloigre >Mlinar in njegova hči<, ki se po 14 letih zopet vprizori v ljubljanski drami, je naslednja: Krištofa Črnota, mlinarja, igra g. Lipah, njegovo hči Marico gdč. Boltarjeva, županjo ga. Medvedova, vdovo Korenko ga. Rakarje-va, njenega sina Konrada g. Gregorin, g. Bratina je gostilničar Pivek, ga. Gabrijel-čičeva je njegova žena Meta. Kmeta igra g. Potokar, grobokopa g. Plut, duhovnika g. Pianecki. žaloigro režira g. Milan Skr-binšek. Opozarjamo, da je prva predstava v soboto dne 28. t. m. po znižanih dramskih cenah.
OPERA.
Začetek ob 20. uri.
Sreda,   25. oktobra:   Samson   m Dalila. Red A.
Četrtek, 26. oktobra- Halka, Red Četrtek. Petek, 27. oktobra: Zaprto. Sobota, 28. oktobra: Havajska roža. Izven. Nedelja, 29. oktobra: Tosca. Gostujeta ga.
Zinka   Kunčeva   in   g.   Ivan Franzl.
Izven.
Drevi ob 20. url se poje >Samson ln Dalilat za red A.
>Halka< z gospo Zlato GJungjenac in v ostali izvrstni zasedbi, se vprizori v četrtek dne 26. t. m. za stalni abonma red Četrtek.
Druga repriza lzvrstn0 uspele operete »Havajska roža< bo v soboto dne 28. t. m.
Ljubljanska opera vprizori na praznik Vseh svetnikov zvečer WagnerJevo opero Parsifal. Ker bo to edina vprizoritev tega dela, opozarjamo že danes na prvi november v naši operi.
Puccinl: >Toscac. V nedeljo dne 29 t. m. se poje v naši operi prvič v letošnji sezoni izredno priljubljena Puccinijeva opera »Tosea«. Naslovno vlogo poje ga Zinka Kunčeva iz Zagreba, v tenorski partiji Cavaradossija pa nastopi prvič na našem odru g. Ivan Franzl, pevec izrednih glasovnih kvalitet, ki ima brez dvoma pred seboj še lepo bodočnost. Je proti koncu svojega glasbenega 6tudija. Vlogo Cavaradossija obvlada v vsakem pogledu in jo odlično poda. Barona Scarpia bo pel
g. Robert Primožič. 2e danes opozarjamo na to Izredno interesantno operno predstavo.
„Punčke žive"
Ljubljana, 25. aktobra.
Tako je nazvala učiteljica v Višnji gori ga. Marija Hdtzel-Lehrmann svoje ljubko delce, mladinsko spevoigro v treh dejanjih. Tudi če bi imeli bogato mladinsko literaturo, bi se morali z dolžnim zanimanjem ponuditi pri tem srMtanem darilcu našim najmlajšim za Miklavža in Božič.
Ce je težko napisati dobro odensko delo, je dvakrat težko zadovoljiti čisto, tako dojemljivo in rahločutno otroško dužo. Ce se malo zamisliš v vsakdanje Življenje, se kar ne moreš otresti misli, da odrasli vse premalo skrbimo za deco baŠ v pogledu prin>erne mladinske literature. Kar primerjajmo Število gledaliških iger za odrasle z onim za deco, pa bomo morali priznati, da tu niti številčno ni pravega razmerja, kaf Šele vzgojno. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je mnogo težje govoriti iz knjige ali z gledališkega odra mehki, neposredni dojemajoči otroški duši teko. da bi pele vse njene rahle strunice, kakor pa odraslim ljudem. Za otroke bi morali pisati otroci in to bi bila prava mladinska literatura. Tako pa imamo le boli ali manj posrečene poskuse razgibati otroško notranjost s toplo, lepo govorjeno besedo in živo podobo, da vsa vzvalovi v neskaljeni radosti. In med take posrečene poskuse smemo po pravici prištevati novo mladinsko spevoigro >Puneke živec.
Kdor ne pozna in ne ljubi otroka, ne more pisati zanj. Da ga Marija HoJzel-Lehrmann pozna in ljubi, ie najbolje dokazala v svoji spevoigri, polni miline, mehkega božanja kodrastih glavic in toplega objemanja naJib najdražjih drobnih bitij. Ženska duša in Ženska roka arta otroku mnogo bližja kot moška in to se pozna večinoma tudi v mladinski literaturi. Spevoigra t Punčke žive< še ni bila dotiskana, ko ee je že vprizarjala z velikim uspehom po naših podeželskih odrih. Zdaj jo imam-) v lični knjižici in prihaja nam baš prav. Na pragu sta Miklavž in božično drevesca, največja« radast naših malčkov. Hvaležni nam bodo, če jim v besedi doma ali pa ▼ živi podobi na odru pokažemo, kako iive punčke, njihove najljubše prijateljica. Starši, segajte torej pridno po novi mladinski spevoigri >PunČke živec.
Nastop
Sokoličev
VUnJa gora, 23. oktobra.
V nedeljo so otvorili SokoVći v Vdaj* gori letošnjo sezono z rrtladinsfco igro »Kralj Brkolifl«. S splošnim zanimanjem je občinstvo s!edllo igri malčkov. Vsi mladi igralci brez i-zjeme so lepo in točno odigrali svoje vloge. Menda ni bilo nikogar med nami, fcft ne bi bil zadovoljen. Zanimivo je, kako otroci nevede in nehote posnemajo odrasle v besedah, kretnjah itd. Marsikatero svojo kretnjo smo videli točno rosneto na odru. Kaj pa naSe napake?
Hvale vredno je težko delo s. Hotzlov«, ki je popolnoma sama brez najmanjše pomoči spravila igro na oder v tako dovršeni obliki. Scenerija je bila izredno lepa. Naslikala sta jo nam br. dr. MoSnik ln Thurnher. 2e!imo si. da bi bilo v našem lepem mestecu malo več vzajemnosti, pa bi lahko imeli mnogo lepih m korstnlh prireditev, saj nam sposobnih moči in veselja do dela ne manjka. Le v slogi Je moć, neslojra pa ljudi slabi. _
Koledar.
Dane«: Sreda. 25. oktobra katoličani: Krisant, Zlatica, pravoslavni 12. oktobra. Današnje prireditve.
Kino Matica: Pesem sveta.
Kino Ideal: Jonnv nkrade Brropo (Harry Piel).
Kino  Dvor: Krvava maneža.
Kino šlška:  Kraljica sužnjev.
Predavanje podružnice SVD ob 19. predava g. ravnatelj Lap o cvetju v Jesen, v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi.
Dežurne lekarne. Danes: Mr. Kuralt, Gosposvetaka cesta
10 in SuSnlk. Marijin trg 6.
&xpcd sita
Kdor ima v teh hudih časih ie kaj, kac lahleo ponudi petičnim ljudem na prodaj, je srečnež med nesrečneži. Drugi namreč razen svojega rojstva kosti nimajo ničesar več in so navezani zgolj na delo, če ga sploh dobe. In beati posidentes prodajajo vse, od zakonskih postelj do zobotrebcev, ki so jih rabili sami v dobrih starih časih, ko so še jedli mesene klobase. Tudi knjige in slike prodajajo ljudje v hudi stiski. Kaj hočemo, knjige ali slike se ne moreš najesti, kruha pa lahko.
In tako smo čitali oni dan, da prodaja nekdo dve krasni sliki na platnu s starinskim okvirjem, ki predstavljata presvitlega cesarja Franca Jožefa na lovu v Bad Ischlu iz t. 1868. Kdor prodaja tako dragocene slike, mora biti res v hudi stiski. In ne moremo si kaj, da ne bi opozorili našega rodoljubnega občinstva, naj ne zamudi ugodne prilike. Slike cesarja Franca Jožefa in povrhu ie na lovu v Bad Ischlu niso na prodaj vsak dan. Nakup toplo priporočamo.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize:  Anuterdam 2308.18—2319.34, Berlin 1362.91—1373.71. Bruselj 795.74 do 801.68,   Curih 1108.35—1113.85. London 182.75—184.35,  Newyork 3819.38—3847.64, Pariz 223.79—224.91, Pra^ra 169.84—170.70 Trst 301.35—303.75.    Avstrijski   šiling v privatnem kliringu 8.70 (premija 28.5%). INOZEMSKE BORZE. Curih:   Pariz  20.1925,   London 1€.52, Newyork W7. Bruselj 71.9750. Milan 27.22, Madrid 43.1750, Amsterdam 208.25. Berlin 123.15, Dunaj 57.10, Praga 15.3250, VarBava 57.90, Bukarešta 3.05.
Kmalu po poroki.
— Možiček, pa začniva z dolgovi, toda opozarjam te, da imava oba krepke pesti.
— Da, ženica, vse kaže, da bova lahko metala upnike skozi vrata.
Dnevne vesti
— Z naše univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra v Ljubljani razpisuje mesto oteklopihaČa dnevničarja. Steklopi-bač mora biti sposoben sestavljati in pripravljati aparature, potrebne za anorganske in organske preparativne namerne. Prošnje ie treba vložiti do 5. novembra.
— Odvetniška vest. Odvetnik v Mariboru Franjo FarkaS se je zaradi bolezni odpovedal advokaturi in je bil na lastno prošnjo izbrisan iz imenika advokatov. Za prevzemnika njegovo pisarne je bil postavljen odvetnik v Mariboru dr. Ferdo Mi-ler.
— Kongres brivcev in lasnifarjev. V ponedeljek popoldne se je pričel v Zasre-bu konsrres Saveza brivsko-frizer?kih obrtnikov kraljevine Jugoslavije. Konrn-esu so prisostvovali delegati iz Beograda, Sarajeva, Solita. Ljubljane. Šibenika. Niša. Novec« Sada in mnogih drugih mest. Nekateri eovorniki so zahtevali, naj bi bila brivska obrt enotna. češ, da ni mogoče zagovarjati stališča, da je obrtnik, ki striže moškega, drugačen od obrtnika, ki striže ali češe žensko. Sprožena je bila tudi zahteva, na i bi se izpremenil § 32 obrtnega zakona tako, da bi en obrtnik ne smel imeti več lokalov v enem kraju, ker to favorizira bogate na škodo siromašnih. D. Stojanovič iz Beograda se je zavzemal za izpremembo § 23 točka 2 o nazivu, da bi se ne imenovali brivsko-frizerski . «stri, temveč da bi se našel primeren izraz, ki bi odgovarjal našema jeziku. Končno ie bil izvoljen nov upravni odbor s predsednikom   g.   V.   Vukos-avljevičem   iz Beograda.
_ Iz ^Službenega lista«. »Službeni list
kr. banske uprave dravske banovine« št. 86 z dne 25. t. m. objavlja dodatni sporazum k trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, naredbo bana dravske banovine glede delovanja brezobrestnih gradbenih hranilnih zadrug, naredbo bana dr-avske banovine glede delovanja agentov registriranih pomožnih blagajn ter hranilnih in posojilnih zadrug, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarm v letu 1933 in razne objave iz >S!užbenih Novin*.
— Prodaja žrebrev banovinske žrebčar-ne na Selu pri Ljubljani. V sredo, 29. novembra ob 9. bo v žrebčarni na Sel j pri Ljubljani prodanih na javni dražbi 7 žreb-cev. Informacije ee dobe pri upravi žreb-Čarne.
_ Delo dobe. Borza dela v Ljubljani
sprejme za takoj krojača, 2 raznašalca peciva, hlapca, torbarja, slaščičarskega vajenca  in  pekovskeea vajenca.
— Vino za pšenico. Na otokih Rabu in Pagu je grozdje zelo poceni. Na debelo ga prodaiaio no 1 Din. vino pa po 1.40 črno in t*> 1.50 belo. Vefanoma dajejo vino za pšenico, in sicer liter vina za kilogram pšenice. Največ vina so pokupili trgovci 6 Sušaka, iz Gospiča  in Ljabljane.
Zvočni kino Ideal
SAMO DVA DNI
Harry Piel
▼
3onny
ukrade Evropo
Jutri MAGDA SCHNEIDER
»LJUBIMKANJE"
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer.
— Delomržneži in izkoriščevalci občin-kih podpor. Banska uprava dravske banovine proglaša za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor Antona Volknerja iz Stonjcev, Avgusta Pasero iz Konjic, Aj-loza Matoša iz Smlednika. Jero Drolc iz Motnika, Franca Kaca iz St. Janža na Dravskem polju, Ivana Ročka iz Konjišč, Marijo Žnidaršič iz Studenca, srez Krško, Franca Fišlerja iz Tržišča. Antona Sekolo iz Kostanjevice, Alojzija Simončiča iz Boštanja, Feliksa Stefancioza iz St. Ruperta, Leopolda Mirta in Alojzija Magerla iz Krškega, Valentina Podstenška iz Razbora, Vinka Jenka iz Mavčič, Franca Zajca iz Skal, Ludvika Matuha iz Mirne peči, Ivana Gračner-ja iz Kozjega, Ivana Osvalda iz Loža, Avgusta Gnidovca iz Ajdovca. Ivana Laha iz Bele Cerkve in Silvestra Seska iz Planinske vasi.
_ Vreme. Vremenska   napoved pravi,
da bo oblačno, megleno in nestanovitno vreme. Včeraj je v Ljubljani in v nekaterih krajih Dalmacije deževalo, drugod je bilo pa samo oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 18, v Sarajevu 17, v Skoplju 15, v Mariboru 14.2, v Beogradu 14, v Ljubljani 12.2, v Zagrebu 12 stopini. Davi je kazal barometer v Ljabljani 759.6, temperatura ie znašala 10.4.
— 6.500.000 Din globe bo plačala beograjska tovarna Špirita Vše/ečka, ker je vtihotapila 4 vagone Špirita, ne da bi plačala državno trošarino. Organi beograjske finančne direkcije so pregledali knjige in zaloge tvornice ter dognali, da faktično stanje ne odgovaria stanju po knjigah. Vodstvo tovarne se '"e izgovarialo. da so driavci Špirit razli'/ in finančna direkcija j« dala razkopati zemljo na kraju, kjer so Špirit pretakali. Izkazalo se je pa. da to ni res in zato bo morala tovarna plačati 6 in pol miliiona globe.
— Sam*»mor sreskega načelnik« T Bački Palanki. Včeraj z jutra i se je ustrelil v Novem Sadu sreski načelnik v Ba*ki palanki Damjan StoiMč. S karabinko si je pognal kroglo v srce.
_ li žalosti ta teno v smrt.   V vasi
Novo telo blizu Vinkovcev se ie obesil^ v ponedeljek 67Mni Jakob Weismann. Nedavno mu fe umrla žena in to ga je tako potrio.  da  si   ip  k.^n^al fcivl'eme.
— H hladnim nhoutkntn amo nekdaj mislili na pranje. Ni nas skrbelo samo to, ker arao Imel) mnogo več posla kakor dane«, ampak tudi to. ker je oseba, ki je prala, tedne In tedne morala svoje roke mazati in olepsavatl. Staromodno milo je razjedi o ta r*xmo£ilo roke ter nagubalo koto na prstih. Tem neudobnosti m se dane« lahko Izognemo. Iz plemenitih tvarin in « strokovno sposobnostjo izgotovljeno
milo, kombinirano a terpentinom kot raz-krajajočim sredstvom, daje mnogo orne-njano terpentinovo milo. Med temi mili imamo tudi tako blaga, da čez dan z njimi peremo, .zvečer pa gremo lahko že na zabavo. Tako dobro znano fino milo Je Albus terpentinovo milo.
— Radio Themia Lesko. Najučinkovitejše zdravljenje revmatizma vseh vrat, išijasa, ženskih bolezni, znižanje krvnega tlaka itd. Odprto vse leto. Pavšalna penzija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100. Zahtevajle prospekte od uprave zdravilišča. 528-n
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želod-nem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreiz-kušene »Franz Josefove« vode. »Franz J ose f ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—Ij Gradnja tramvajske proge. Obljubili so nam, da se bomo že pred božičem vozili po krožni tramvajski progi. Delo je doslej napredovalo še precej hitro, saj je proga že zgrajena v onem delu, kjer še doslej ni vozil tramvaj, ter je prav za prav že sklenjen krog, toda morajo še obnoviti staro progo od Zaloške ceste do glavne poste. Zdaj obnavljao staro progo na Zaloški cesti od šentpeterske cerkve proti garnizijski bolnici. Tirnice so že položene in zvarjene. Tu bo en tir. Dvojni je položen do Leonišča. Vzdolž bolnice polagajo tudi delavci mestne plinarne plinovod. Gornji ustroj proge je povsem dograjen do bivše carinarnice na Masarvkovi cesti, na Šmartinski cesti bodo pa kmalu postavili vse nosilce za elektrovod Na šentpeter-skem mostu betonirajo temelj. Na samo mostno konstrukcijo ne smejo položiti tira, ker bi ne zmogla takšne obremenitve, zato jo morajo primerno oječiti. Betonirajo na mostni konstrukciji armirano ploščo. Prihodnji mesec začno obnavljati staro progo v mestu. Do božiča najbrž ne bo zgrajena krožna proga, četudi bo ugodno vreme.
_lj Finančni direktor dr. Valjavec Ljudevit se je vrnil z dopusta in prevzel vod-sA\o finančne direkcije. Stranke sprejema vsak delavnik od 10. do 12. ure.
_lj Brezplačni tečai češkega jezika «a
Širšo javnost priredi tudi letos Jugoslov.-češkoslov. liga. Vpisovanje bo v četrtek, dne 26. t. m. od 18 in četrt do 19 ure v šentjakobski meščanski šoli.
—lj Udruženje jugo*lorenskih inienjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na Članski sestanek v petek, dne 27. oktobra ob 20. uri v lokalu na Kongresnem trgu l-II (poslopje Kazine). Razpravljalo se bo o predlogih kluba inženjerjev in arhitektov-pripravnikov o uvedbi iavnih del kot sredstvu za ozdravljenje gospodarstva. Glede na važnost in pomembnost te razprave  vabljeno  vse Članstvo.
_lj Palač« Trgovske akademije in državne trgovske šole je v glavnem dograjena. Zidarji imajo Še nekaj manjših del. ki jih bodo končali v začetku prihodnjega meseca. Druga dela se bodo pa še zavlekla do rvožliča- Slikanji še niso končali svojega dela. parketarji pa še niso začeli. Zgradba ne bo suha tako kmalu, zato se šoli ne bosta mogli vseliti v njo pred novim letom.
—lj Ljubljana posluša pesem, kakršne še ni čula. Radio tenor svetovnega slovesa poje tako, kot ni v Ljubljani še nihče pel. Morda ie bil Caruso večji pevec. Oni, ki so slišali oba. pravijo, da Schmidt prekaša Carusa. Glasovno je tako močan, da nima tekmeca in ga ne bo tudi tako kmalu na šel. Njegova pevska slava gre po svetu z bliskovito naglico. Joseph Schmidt poje v Elitnem kinu Matici še samo 2 dni.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87
Monumentalni zgodovinski velefllm
„Kraljica sužnjev44
Velefilm v stilu grandioznih velefil-mov »Ben Hurc, *Quo vadiš« MARTA CORDA
Predstave danes in jutri ob % 7 in % 9 Dopolnilo velezanimiv zvočni tednik
Pride! Paul Abrahamova opereta »LJUBEZEN Z NEBA«
—lj V petek premiera zvočnega mona-m en talnega    filma    »V  mam en ju križa«.
Opozarjamo cenjeno občinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodaji. Kljub ogromnim nabavnim stroškom ostanejo cene običajne.
—lj Starši! Občni zbor društva >5ola in dom« v Ljubljani bo v nedeljo, dne 5. novembra ob 9. uri v Delavski zbornici. — Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbora; 2. Poročila društverih f.mkcionarjev; 3. Poročilo nadzorstva; 4. Volitve odbora, nadzorstva in delegatov; 5. Poročila in resolucije; 6. Slučajnosti. Vsem, ki jim je pri srcu blaginja naše mladine in napredek našega šolstva, naj se udeleže občnega zbora. Članarino plačajo pri vhodu v dvorano. — Odbor.
—lj Strojepisni pouk, trimesečni večerni tečaj za začetnike in izveibanee. Šolnina znižana. Diiaki(nje> drugih šol poseben popnst. Vpisovanje dnevn« Christofov učni zavod. Domobranska e. 15. 548-n
—lj Društvo Skrb za mladino v Ljubljani priredi, kakor vsako leto, tudi letos štetje obiskovalcev grobov. Vse obiskovalce prosimo, da v svrho kontrole vržejo v nabiralnik vsaj en novec, saj bodo s tem storili mnogo v pomoč najrevnejšim, društvu pa v bodrilo k vztrajnemu delu. 545-n
—tj Očala, daljnogledi, barometri f*H<> aparati itd najugodnejši nakup pri r*r P Zajra izprašanem optiku. Ljubljana, Stari irg 9 Ceniki brezplačno.
—IJ ženski pokret ima t četrtek dne 24. t. m. ob 6. uri sestanek t d a malt i sobi kavarne >Bmona«. Vabljene vse, ki se zanimajo. 549 n
Sadjarska sezona v Beli Krajini
Ljubljana, 25 aktobra Letošnje leto kljub številnim napovedim ni bilo v pogledu sadjarstva v Beli Krajini tako slabo, kakor se je splošno pričakovalo. Po nemali zaslugi ljubljanske Kmetijske družbe, ki je po svojem tajniku g. Kaiolu in 12 podružnicah v raznih krajih Bele Krajine organizirala nakup in prodajo sadja, je naš kmet prišel do tako lepih denarcev, kakor s prodajo sadja morda še nikdar ne. Zaradi velike oddaljenosti od večjih tržišč ni mogel doslej svojega sadja spravljati na trg, nego je bil prepuščen brezvestnim prekupcem, ki so kmetovo bedo izrabljali in plačevali sadje po sramotno nizkih cenah.
Pomembno je,   da   je   letos nastopila Kmetijska družba v belokranjskih krajih kot nakupovalka   boljših vrst sadja in ga je bilo le v Metliki naloženih nad 40 vagonov poleg tega pa je KD odpeljala velike količine s tovornimi avtomobili v Ljublja nc in še dalje v južne kra' s. Plačevala je ac 2-50 za kg. To je prvi primer v teh kra jih, da se merodajni niso obračali na kme ta le s teoretičnimi predavanji in razglab ljanji, nego so mu tudi dejansko pomagali, kar bo pač na kmeta ugodno vplivalo, da se bo s še večjo ljubeznijo oprijel sadjjre je.    Pri tej akciji   moramo omeniti pred vsem tudi črnomeljskega sreskega načelnika g. dr. Trstenjaka, sreskega kmetijskega referenta g. Stoklasa in semiškega trgovca g. Severja, ki so tudi z največjim razumevanjem   vložili   svoj    trud v delo za čim boljši uspeh.  Naloga oblasti naj bi sploh bila, da poleg teoretičnega dela vsaj nekaj let kmetu tudi praktično   pomagajo s r#o-sredovanjem prodaje,   ker se  bo kmet le tako oprijel katerekoli nove ali pospeševane panoge kmetijstva.
Niti vinogradi niso letos dali tako slabega ploda, kakor smo prvotno mislili. Nekatere domače vrste (podbel, belina itd.) so sicer res zaradi neugodnega vremena malo trpele, vendar pa so nove vrste (špa-njol, traminec, rulandec, silvanec, laški razling itd.) zadovoljile. Mošti kažejo po 16 do 18% sladkorja in 9 do 11% kisline. Portugalka je izredno dobra. Povprečno je imela 17 do 19% sladkorja in odlično barvo. Pridelek je sicer res malo manjši, a kakovost je kljub temu dobra. Za črno por-tugalko se že sedaj pri producentih giblje cena od 5 do 7 Din. Vinarska zadruga plačuje grozdje svojim članom po odstotku sladkoru in sicer za belo grozdje 15, za črno pa 20 par, kar znaša za kg 3.20 do 3.24 Din. Belokranjci so se letos z umnim vinogradništvom tako izkazali, da so zado-vo'jni celo strokovnjaki z njimi in da zaslužijo največjo pohvalo, za kar se imajo zahvaliti tudi smotrnemu delu oblasti in vinskemu zakonu.
Če se igra otrok z orožjem
Novo mesto, 24. oktobra.
V Selah, občina Trebeljno, se je pripetila huda nesreča, ki je končala s smrtnim izidom in hudo telesno poškodbo. Se. daj v jeseni kmetje pasejo živino zunaj na travnikih, da se tako prihrani čim več suhe krme. Govedo pasejo otroci, pri čemer se vedno igrajo bod.si s svojimi igrami ali ognjem. Eden takih pastirčkov, Mejakov Tone iz Sel, pa je nekje iztaknil samokres, o katerem ni vedel, da je nabit Lepo je sedel s svojo tovarišico Grlico Frančiško na paši, pri tem pa pritiska; na petebna in ogledoval na vse načine nevarno orožje. Naenkrat se je samokres sprožil in krogla je mlademu neprevidne-žu zdrobila koleno ter obtičala poleg stoječi deklici v trebuhu.
Domači so takoj prepeljali oba težko ranjena otroka v novomeško bolnico. Med tem. ko leži fant v kandijski bolnici Usmiljenih bratov z zdrobljen.m kolenom, je smrtnonevarno ranjena Frančiška podlegla poškodbam že drugi dan po prevozu v žensko bolnico v Novem mestu. Zopet en svarilen primer mladini, ki naj ne jemlje v roke orožja, s katerim ne zna ravnati.
Iz Celja
—c Savinjska podružnica SPD v Celju
bo proslavila v nedeljo, 12. novembra 40-letnico obstoja. V soboto, 11. novembra ob 20. bo v Narodnem domu jubilejni občni zbor, v nedeljo. 12. novembra pa bo planinska prireditev.
c— Poroke. Te dni so se poročili: posestnikov sin Josip Stipar od Sv. Jurija v Slovenskih goricah in kuharica Neža Zaj-čeva iz Celja, kovinar Stanislav Haisin-ger in pletilia Alojzija Rijavčeva iz Celja ter tovarniški delavec Martin Znidar iz Lise in Šivilja Ana Dolenčeva iz Košnice. Čestitamo!
—c Umrl je v ponedeljek, 23. t m. v ZeČovniku pri Celju 741etni kočar Martin Kosec, v nedelio, 22. t. m. pa ie umrl v celjslci bolnici 16 m*v=»eoev «stari sinček delavca Vinko Vangoš iz Podvrha pri Bra-slovčah.
—c Žrtev splašenih koni je postal v ponedeljek, 23. t. m. 251etni hlanec Ivan Mo-horko od Sv. Lovrenca pod Prožinom. Ko je vozil po oeeti z dvovprežnim vozom, sta se konja splašila. Mohorko ie padel pod voz in kolo m a je šlo čez trebuh. Težko poškodovanega hlapca so prepeljali v celjsko bolnico.
-^c Pomagajte poplajvljeneem! Mestno načetetvo v Celju razglaša: Posledice zadnjih poplavnih katastrof, ki so zadele mesto Celie, so tako ogromne, da dosedanji prispevki države, banovine in drugih kor poracij ne zadoščajo za potrebno pomoč poplavi jencem. Zato se poziva celjsko meščanstvo, da po svojih najboljših močeh in po svojih gmotnih razmerah pomaga lajšati bedo poplavijencev, bodisi z denarnimi prispevki, bodisi z darili v naravi, kakor n. pr. z živili, kurivom, obleko itd. — Denarne in druge prispevke sprejema pomožni odbor za pomoč poplavljencem v mestu Celju (soba št. 2 me^tn^ga načel-stva, mestni uradnik g. Znidarič).
Dober odgovor.
— Ti si napisal knjigo o Indiji? Saj nisi bil nikoli tam.
— Kaj misliš, da je bil Dante v peklu, predno ga je opisal?
Uboj v Kregarjevem pri Kamniku
Zamljen obsojen na 3, Kemperle na 2 in pol leti roblje
Ljubljana, 25. oktobre.
Včeraj amo poročali, da je mah senat obravnaval uboj, izvršen pred petimi leti v Kregarjevem blizu Kamnika, ki pa so ga pojasnili šele sedaj. Janeza Zamljetia, ki je šel v družbi dveh fantov vasovat so zasledovali trije drugi fantje. Bila je temna noč. Dohiteli so j»h. eden je posvetil, Peter Zamljen je pa zamahnil z vso silo z debelim kolom po Janezu Zamljenu. Čeprav je udarec prestregla orehova veja, ! je bil Janez tako močno zadet, da mu je počila lobanja in je zaradi otrpnenja možganov kmalu umrl v ljubljanski bolnici.
Za razpravo je vladalo veliko zanimanje zlasti med KamničanI in je mnogo kamniških okoličanov prišlo v Ljubljano. Po uvodnih formalnostih. Je predsednik malega senat« s. o. s. g. Kralj pričel zasliševanje glavnega obtoženca Petra Zamljen a.
Predsednik: Najbolj« za vas Zamljen, je, da poveste po pravici. Ali ste BtoriT, česar vas dolže?
Zamljen: Sem!
Predsednik:  Povejte,  kako Je bilo.
Obtoženec: Bili smo v gostilni skupno s pokojnim, ki je sedel s Trobevškom in Zabavnikom v sobi, mi smo popili dva litra pred gostilno. Kmalu je Janez s tovarišema odšel, Kemperle, ki je to opazil pa mi je dejal: dajmo ga malo oplaziti; Janez je dedec in ne gre, da bi vasovai. Bil sem malo vinjen m sem prijel za paj-želj, Kemperle pa je prijel za dva debe'a kola  In  mi  ene?a ponudil:  tale je boljši.
Da nas ne bi slišali, smo tekli za njimi po travi ob cesti. Ko smo jih dohiteli, je Janez Zamljen obstal, Trobevšek in Zabavnik sta pa zbežala. Kemperle je posvetil, jaz pa sem zamahnil. Nisem mislil po glavi, temveč čez hrbet.
Drugoobtoženi Janez Kemperle je izpovedal podobno, trdil pa je, da Zamljena ni nagovarjal, temveč je Zamljen sam vabil njega in Prekleta, da gresta i njim za Janezom Zamljenom. Ko nista hotel-a sodelovati pri napadu, je Zamljen rekel, da ga bo sam, če mu ne bosta pomagala. Posvetil je šele potem, ko je udarjeni Janez Zamljen zastokal. Izmišljeno je, da bi pred gostimo rekel: >dajmo jih« ln da bi Zamljenu dal namestu pajžlja kol. Res je, da sem nagovoril Prekleta, da sva Sla h Gradiškovi. da bi ta v primeru poizve-
dovanja orožnikov izjavil«, da sva bila pri nji.
Predsednik: Zamljen, ali ste tudi vi rekli Prekletu. kako naj pred sodnijo govori?
Zamljen: Jaz nisem nikomur prigovarjal. Za Gradiškovo sploh nisem vedel, da kaj ve o stvari.
Preklet, ki je pred petimi leti lažno pridal in Je sodišče moralo zaradi tega preiskavo prekiniti, ker ni imelo dokazov, je v svojem zagovoru zatrjeval, da Je Zamljenu in Kemperlu prigovarjal, naj ne gredo za Janezom. Tudi Kemperle je prigovarjal, na kar je Peter Zamljen pripomnil: Danes ga pa bom malo. ker je tako lepa noč! Po udarcu je Zamljen zavpil ležečemu: No, zdaj si ga pa požrl.
Predsednik: Zakaj ste pred sodnijo krivo izpovedal?
Preklet: Bal sem se, da ne bi zaprl! še mene, kakor so Zamljena ln Kemperla. Kemperle in Zamljen sta ml rekla, da ne smem ničesar povedati. Gradiškovl sem povedal še isti večer, da je bil Janez Zamljen malo tepen in da naj reče, da smo bili že ob 11. zvečer pri nji.
Zaslišana je bila zadnje obtožena Justina Gradišek. Izpovedala Je, d« Ji Je Preklet usodnega večera rekel, da naj reče orožnikom, če bodo kaj poizvedovali, da je bil že ob 11. pri nji. Naslednji dan ji je prigovarjal tudi Zamljen, naj pel »od-niji ne izd<a ničesar.
Zas'.išani sta bili dve priči, gostflnfear-ka Uršič in njen sin. Oba sta izpovedali, da so fantje pri njih v gostilni pili. Med njimi je bil tudi Janez Kemperle pri večerji. Ker so se domači bali. da ne bi prišlo med fanti do pretepa, so mirili Janeza, ki je izj-avll, da se ne bo več pretepal, samo Kemperle Janez Je name malo jezen.
Državni tožilec dr. Lučovnlk Je zahteval strogo kazen, da se v našem narodu iztrebi nelepa fantovske navada, ki se vedno in vedno ponavlja.
Sodišče je vse štiri obtožence spoznalo za krive in je obsodilo Petra Zamljena na 3 leta robije. Kemperla na 2 leti in pol robije ter oba na izgubo častnih pravic za dobo 5 let. Preklet je prejel 3 mesece strogega zapora, Gradiškova pa 2 mesece strogega zapora pogojno za eno leto.
Pred lastno hišo zaklan
Novo mesto, 25. oktobra V nedeljo zvečer je bil storjen v Soteski zločin, čigar žrtev je postal Žagar Fifolt Franc, zaposlen na žagi v Soteski, last grofa Auersperga. Fifolt je bil že delj časa v sovraštvu z A. Z., jedva 231etnim fantom, ki ga je nekoč ovadil orožnikom, da mu je izmaknil na žagi široko plan-kačo in sekiro. Zato je začel kuhati A. Z. sovraštvo, ki ga je pa spretno skrival in čakal ugodne prilike, da bi se maščeval. Nekaj sovraštva je pokazal že enkrat, ko je skoro ubil Fifoltu psa. Vendar sta še oba med seboj govorila, v nedeljo pa po volitvah v Delavsko zbornico. Še celo skupaj pila na Polju. Tu je ostal A. Z. še v gostilni, Fifolt pa se je napotil domov. Cez kake pol ure, okoli 9 ure zvečer, pa je zaslišal zunaj svojega stanovanja pasje lajanje in glasno zabavljanje pijanega človeka. Pijanec je vrgel v psa kamen, nakar je vzel gospodar psa v hišo. Tedaj pa je začel razgrajač tolči po vratih in klicati Fifolta. Ta je odprl vrata in spoznal * nasilnem pijancu A. Z. Pozval ga je, naj gre domov in naj ne dela trušča pred njegovo hišo. Tedaj pa je planil Z. proti Fifoltu, ki je stal golorok na pragu. Napa-denec je odrinil napadalca, ki pa je v naslednjem hipu potegnil nož, s katerim Je prizadejal Fifoltu sedem opasnih ran. Dve globoki rani gresta od desnega očesa proti tilniku v mali razdalji. Prerezan ima tudi nos. Na levi rami ima dva velika vbodljaja ter na desni in na levi strani prs smrtno nevarno rano. Nož je šel na levi strani tik nad srcem. Surovež se je potem še celo pobahal s svojim divjaštvom pri g. Blatniku v Soteski. >Ali vidite nož, ki ga ne morem zapreti? Vsega sem zvil na njem, da bo pomnil.c Zadevo ima v rokah orožništvo, ki bo gotovo poskrbelo, da zadene junaka noža zaslužena kazen.
Za novo planinsko kočo
Novo mesto, 25. oktobra. Planinska koča na Maličevem Krču postaja vedno realnejši problem, ki se bliža uresničenju. Neumorno delovna podružnica SPD v Novem mestu se resno trudi, da poživi akcijo, da dobe Novomeščani planinsko kočo, ki bi odgovarjala vsem turi-stovskim zahtevam. Naši Gorjanci so znani po svoji slikovitosti, po svojih krasnih gozdovih in košenicah, s katerih se vidi daleč tja preko romantične doline gradov, ob mirni Krki, preko dolenjske metropole in mičnih kmetskih naselj, preko z belimi cerkvicami in vinskimi hrami posejanih gričev tja do sinjega Triglava in belih vršacev Kamniških planin, preko šentjernejskega polja, dolenjskih Benetk in peščenega Posavja do bizeljskih goric in preko žumberških livad in sanjave Bele Krajine, do mističnega Kleka. V njihovih senčnih, bukovih gajih, na njihovih solnčnih, dišečih košenicah, se rešena vse skrbi in zajeta očarujočega razgleda, odpočije in do razigranosti razživi duša najrazvajenejšega planinca. Na eni strani naravne krasote, na drugi z enako privlačnostjo domačina in tujca vabi v okrilje bajnih Gorjancev v Trdinovih bajkah in povestih in Goljevih Peterč kovih sanjah ovekovečena gorska tajin-stvenost.
Iz leta v leto raste število gorjanskih posetnikov, lani pa je doseglo rekordno število 2000 turistov in gozdovnikov, letošnje krstne slave Trdinovega vrha in >Krkine« prireditve, kakor lOletnica pre. krstitve grebena Sv Gere v Trdinov vrb dne 15 avgusta, pa preko 1500 planincev. Nismo še tam, da bi lahko rekli, da Je cilj dosežen. Neizrabljene in nedotaknjene še samevajo gorjanske košenice v deviškem zimskem čaru, dasi nudijo najidealnejši smučarski teren za polni razmah modernega zimskega sporta Glavni vzrok temu je pomanjkanje planinske koče na Gorjancih, ki bi nudila potrebno zavetje ln kom-fort turistom in smučarjem. Tega se v
polni meri zaveda podružnica SPD v Novem mestu; zato se je odločila, da postavi prihodnje leto primerno planinsko kočo na Meličevem Krču pod Trdinovem vrhu, na najprikladnejšem prostoru, z divnim razgledom širom dravske in savske banovine in z mrzlimi studenci v neposredni bližini. Vendar ao preskromna njena denarna sredstva, da bi mogla sama ures ničiti ta načrt. Treba bo pomagati s denarnimi prispevki, bodisi z ustanovnino, ki znaša Din 1000, ali brezobrestnim posojilom Din 100, ali z darom Din 50. To se je sklenilo na odborov! seji in na podlagi dovoljenj sreskega načelstva v Novem mestu. Denarni prispevki se pobirajo po zgoraj označenem redu, hvaležno pa se sprejme vsak prispevek. Upamo, da bo našla podružnica mnogo odziva Ln plemenitih
podpornikov.
Most na
Aledvode, 20. oktobra.
Ta problem se z napetostjo rešuje — ne samo v medvodski občini, temveč tudi po vsej okolici tja do Kranja in Škofje Loke, pa doli do Ljubljane, a deloma še preko nje.
Zanimivo je. da se med ljudstvom zadeva obravnava povsem v drugačni luči, nego se to vidi iz časopisja. Naj zato na tem mestu zabeležimo težnjo, ki ne izhaja iz krepkega grla posameznika, temveč stremljenje, ki je povzeto iz src neprijetno prizadetih interesentov.
Radi predmetnega mostu se bije boj že več let sem, zlasti pa je zadnje čase k temu pripomogla v noči od 12. do 13. t. m. narasla Sora, ki je odnesla 1. 1936. (po polhograški katastrofi) zgrajen most. S tem je bila zadeva postavljena pred golo dejstvo; sedaj ali nikoli!
Združene papirnice in nekaj zainteresiranih zasebnikov propagira zgraditev mostu pod tovarniškimi objekti, vsi ostali občani pa vztrajajo na gradnji na sedanjim mestu in sicer iz dveh razlogov:
1. Na sedanjem mestu je struga že po naravi primernejša ker je tam najožja in na obeh straneh obdana z masivnim kamenitim temeljem. S cesto bi ne bilo n kakih stroškov — medtem ko bi bilo spodaj treba zgraditi precejšen kos nove ceste, deloma celo na ogromnem nasipu. Poleg tega bi bilo treba za most — glede na močvirnati teren — položiti temu odgovarjajoči temelj, kar vse bi zahtevalo neprimerno večje investicije, katerih pa bi že itak preobremenjeni davkoplačevalci v danih razmerah nikakor ne zmogli.
2. Spodaj zamišljeni most bi podaljšal prehod vsem severno ležečim interesentom za dobrega pol kilometra, dočim je južno ležečim vseeno ali hodijo čez most spodaj ali zgoraj. Poleg tega bi bilo Še severnim prebivalcem (ki imajo preko Šore skoro vse gozdove, deloma pa tudi njive in travnike, da ne omenjamo tudi šole in cerkve) treba po nepotrebnem pasirati industrijski železniški tir in se s tem izpostavljati vsem nevarnostim in zamudi časa.
Če tehtno prevdarimo samo prvi razlog, je jasno, da samo za obresti investicij v spodaj propagirani most s pripadajočo cesto in nasipom lahko zgradimo na seda-njm mestu vsako leto tri take mostove, kakor je bil zadnji, odnosno vsaki dve leti enega takega, da bi vzdržal stoletjal
Ali bi se torej na tak način ne dalo bolj izdatno podpirati delavstva • zaslužkom in kmeta z vnovčenjem materijala na eni, odnosno davkoplačevalca na drugi strani?
Samo zato, da bi objekti zasebnikov ozir. stavbne parcele pridobile na vrednosti, ali da bi se lažje vnovčil gramoz, pa zlasti v današnjih resnih časih ne kal« investirati milijonskih svot
Toliko v informacijo javnosti, da ne bo glede na toz. Članke po nedolžnem prištevalo drugače naprednib Medvodeanov med konservativce.
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za letos?
§»«▼. 244
»SLOVENSKI HIR OD«, 9na 28. oHoSm IMS
Hm 5
človek v borbi s potresom
Japonci si prizadevajo dognati, kdaj in kako nastanejo potresi, pa tudi kako se Sirijo
Neprestano slišimo o novih potresih. Zadnje vesti o potresih so prišie iz Grčije. Italije in Kalifornije. Manjši potresi ljudi ne razburjajo več, ker so jrh že vajeni. Toda če potres uniči cela mesta in zahteva mnogo človeških žrtev, začno ljudje misliti na nevarnost, pretečo od te strani. Po katastrofalnih potresih se polasti človeštva panika. Eden najstrašnejših potresov je bil pred 10 leti na Japonskem, v deželi otokov, kjer so potresi najpogostejši. V avgustu 1923 je potres uničil Tokio in važno pristanišče Jokohamo ter zahteval 142.000 človeških žrtev, do tal je pa porušil 576.000 poslopij. Takrat se je ponovno pokazalo, da je potres najstrašnejša elementarna katastrofa. Pa tudi zlo ima svojo dobro stran in iz vsake nesreče lahko Človek črpa koristne nauke.
Japonski potres je dal učenjakom pobudo, da so začeli proučevati prirodne pojave in razmišljati, kako bi se dale preprečiti strašne posledice potresnih katastrof. Pri obnovitvi Tokija so delali poskuse z graditvijo trpežnej-ših, odpornejših poslopij- 2e prej so skušali stavbniki kljubovati potresu z večjo solidnostjo stavb, kakor vidimo to pri Hagii Sophii v Carigradu, ki že dolga stoletja kljubuje potresom. Zdaj dajejo prednost kamenitim poslopjem, ki postanejo z jekleno konstrukcijo posebno trdna in odporna. Ugotovljeno je, da se mora poslopje pri potresu porušiti, če se vsi deli ne premikajo v enakem tempu s potresnimi sunki. Zato se poslopja Iz opeke in drobnega kamenja porušijo pri vsakem večjem potresu. Na Japonskem so po bridkih izkušnjah predpisali poseben način stavb.
Tieba Je tudi skrbno proučiti vprašanje, kako nastane in se razvija potres. Po vsej Japonski je razpredena mreža opazovalnih zavodov in instnj-mentov, ki zabeležijo tudi najmanjši ■potresni sunek. Tudi zdaj opazujejo na Japonskem rahle potresne sunke. V sredini Azije se dajo potresni sunki
General Hugh S. Johnson
Booseveltov pomočnik za gospodarsko obnovo Amerike
Toplota za izdelovanje ledu
Znani francoska fizik Georges Clau-iie, ki se že več let ukvarja s poskusi, da bi izkoriščal toplotno razliko morskih tokov, dela zdaj poskuse v večjem obsegu. Kupil je poceni obrabljeno vojno ladjo »Tunisia« in dal jo preurediti v poskusno stanico za izdelovanje ledu. Ladjo zdaj popravljajo v Dun-kerque in čez devet mesecev bo lahko zopet plula po morju. Pred leti je delal prof. Claude zanimive poskuse z izkoriščanjem toplote morskih tokov na obali Kube. Prepričal se je. da se dajo toplotne razlike med morsko gladino in spodnjimi toki izkoriščati v gospodarske svrhe, če znaša razlika v toploti vsaj 10° C. Ker take razlike niso redke, bi se dale te velike zaloge energije teoretično izkoriščati v velikem obsegu.
Z novimi poskusi noč« Claude dokazati, da bi lahko iz morske toplote
pridobljena energija služPla tudi velikim industrijam kot pogonska si!a. Čudno se pa sliši, da hoče Claude izkoriščati morsko toploto za izdelovanje umetnega ledu. Njegova ladja bo prav za prav plavajoča tovarna ledu. Claude zasleduje pri tem poseben cilj in hoče izrabiti razliko morske toplote baš v tropičnih krajih, da bi mogel izdelovati led. ki bi šel v tropičnih mestih dobro v denar.
Plavajoči otoki
Ameriška vlada proučuje vpraša-nie zgraditve petih ali šestih plavajočih otokov na oceanu, ki naj bi bili operativne baze rednega zračnega prometa med Ameriko in Evropo. Podrobne načrte je predložil vladi neki zasebni podjetnik. Za zgraditev otokov je zahteval 30 milijonov dolarjev iz 3.3 milijardnega fonda, ki ga ima vlada na razpolago za javna dela. Zaposlil bi lahko 10.000 delavcev, ki bi delali dobri dve leti obenem bi biia pa zaposlena tudi industrija, ki bi dobavljala gradivo, posebno jeklarne. Najprej bi bilo treba zgraditi pet otokov, pozneje pa še šestega. Otoki bi bili nad 300 km dolgi in nad morsko gladino bi segali do 30 m, iz betona zgrajeni pontoni bi bili pa 70 m globoko. Za plavajoče otoke bi bile potrebne šestkrat tako debele jeklene plošče, kakor  se   rabijo za največje
meriti po pritisku morskih valov na skalnato obrežje. S skrbnim primerjanjem beležk vseh opazovalnih zavodov lahko ugotove ne samo širjenje potresa po vsej zemlji, temveč ga lah-ko tudi kontrolirajo, obenem pa zanesljivo sklepajo o ustroju in lastnostih poedinih plasti naše zemlje prav do njenega središča.
Tako lahko zvemo nekaj podrobnosti o skrivnostnih globinah zemlje, kamor človeško- oko ne more prodreti. Japonski učenjaki so dognali, da sega ognjišče potresov, ki leži v Evropi približno 30 km pod vršino zemlje, na Japonskem 10 krat globlje. Mnogi pojavi, kakor čudni zvoki, čudoviti svetlobni pojavi in izpremembe elektrike v zraku, so pa še vedno nepojasnjeni. Čudno je tudi, da se pojavi v zalivu Sagani tem več rib, čim več ie potresov. Ker zadnjj vzroki, ki dajejo pobudo, da napetost zemeljske površine popusti in tako nastane potres, še vedno niso pojasnjeni, tudi ne smemo misliti, da so napovedi potresov zanesljive.
Pa tudi na tem polju so dosegli Japonci velik uspeh. Japonski učenjak Ishimoto je napravil tako občutljiv instrument, da zabeleži vsako najmanjše premikanje zemlje. S tem instrumentom bo mogoče ljudi pravočasno opozoriti na bližajoči se potres. Poznamo že instrumente, ki lahko z njimi opozorimo ljudi na bližajoče se bruhanje vulkanov. Tako se je posrečilo rešiti na nekem otoku 23.000 ljudi, ki so jih hitro prepeljali drugam. Po potresu v morju je nastal letos v marcu ogromen val, ki so ga na Sand\vichskih otokih točno napovedali in parniki so lahko pravočasno zapustili ogroženo pristanišče ter odpluli na širno morje. Včasih tudi narava sama svari ljudi. Predlanskim se je v Albaniji slišalo pred vsakim potresnim sunkom močno bobnenje in tako so ljudje lahko rešili vsaj golo življenje. Samo prvi potresni sunek je zahteval 30 človeških žr.ev. ker se ljudje niso zmenili za bobnenje.
križarke. Potrebne bi bile tudi dolge debele jeklene verige. Na otokih bi bile radiopostaje, reflektorji, preskrboval-nice, delavnice za popravilo letal ter prostori za nastanitev letalcev in potnikov. Poleg tega bi bila na njih udi hangarji približno za 50 letal.
Polet iz Newyorka do Londona ali Pariza bi trajal 30 ur. do Rima 34. do Berlina 36. Da bi se skrajšala zračna pot do Anglije in Irske, nameravajo pozneje zgraditi še šesti plavajoči otok, da bi tako odpadel ovinek preko jugozapadne Evrope. Pristaši tega načrta pravijo, da so za Ameriko plavajoči otoki večjega pomena, nego Panamski preliv. Izračunali so tudi že ceno prekooceanskega poleta in pravijo, da bi bilo treba plačati za polet iz Newyorka do Viga. kjer bi se odcepila zračna proga v Indijo ter zapadno in južno Afriko, 350 dolarjev. Zračna proga bi se rentirala tudi zato. ker bi avijoni prevažali pošto in ekspresno blago.
Patel umrl
Iz Ženeve poročajo, da je umrl blizu mesta bivši predsednik indijskega parlamenta \Vitthalbhai Džaverbhai Patel, star 59 let; zadela ga je srčna kap. Njegov oče je bil kmetovalec v Karamsadu pri Gudžuratu. Patel je študiral pravo v Bombayu in kmalu se je pridružil svaradžistom, privržencem indijske neodvisnosti, in že leta 1919 je zavzemal med njimi odlično mesto. Kot   zastopnik indijskega parlamenta
je odpotoval leta 1919 v Londoa na pogajanja z angleško vlado. Ta čas so ga svadardžisti izvolili za predsednika bombajske mestne uprave in mesto Bombay ga je leia 1922 poslalo v zakonodajno skupščino. V začetku se ni strinjai z Gandhijevo politiko m za o je ustanovil z Dasom .astno vrank> Ker pa njegova zmernejša prizadevanja niso dosegla zaželjenega uspeha >e v marcu 1926 zapustil nar'ameni. kakor je bil obljubii svojim v j Jrer«.
Po novih volitvah naslednjega leta je bil Patel soglasno izvoljen z» prvd-sednika zakonodajne skupščine. Spočetka ie soglašal z energičnim nastopom podkralja lorda Irwina piO*i vo-munis.^rr, toda med nemiri i. 1^40 je obsodil b.ezobzirno postopam^ ob a v* s poiic.čilimi jetniki, odloži ,e jita seds'vo n se pridružil Gandhiju. Ko je bil Gandhi kmalu potem dretii*i, ti
stopil Pate na čelo indijskega pjkret*. Po napadu indijskih prostovojcev na vadno skladišče sol v Darasani je bi1 aretiran in obsojen na šesi mesecev ječe. 2e spomladi naslednjega 'eta :e pa odpotoval v Evropo in se lečii pri dunajskem profesorju Schlesingerju; mučila ga je težka bolezen jeter. Z Dunaja je odpotoval jeseni v London, kjer se je udeležil z Gandhijem II. konference za okroglo mizo. Po povratku v Indijo je bil zopet aretiran, toda lani v začetku januara so ga zaradi rahlega zdravja izpustili. Odpotoval je znova v Evropo iskat zdravja, toda to potovanje je veljalo obenem za politično izgnanstvo. V izgnanstvu je tudi umrl.
Zvočni   kino Dvor
Telefon 2730
Cirkuške atrakcije z
Olgo Baklanovo
Krvava tnaneža
Akrobacija človeka brez nog. — Wk
U  Sijamska dvojčka prvič v   filmu G|
|H  — Napeti prizori med cirkuškimi JU
igralci. mm
Predstave vsak dan ob 4., 7. in 9.
zvečer. IH
Steklenica piva
ga je rešila
V londonskem okraju \Vhittecha-pelu so našli 2. oktobra 1931 v zapuščenem trgovskem lokalu truplo zadavljenega dekleta, ki so v njem spoznali bivšo pestunjo Upchurchovo; brezposelnost in beda sta bili pognali facsrečnico med vlačuge. Policija je zaman iskala morilce in končno je bila preiskava ustavljena. Te dni se je pa zglasil na policiji mladenič, ki je povedal službujočemu policijskemu komisarju, da hoče priznati umor. Prosil je samo, naj mu da komisar malo žganja, da bo bolj korajžen. Komisar pa ni imel pri rokah žganje in mu je dal steklenico piva. Prišlec, pleskarski pomočnik Field. je popil pivo, potem je pa odkrito priznal, da je Upchurchovo zadavil. Dekle je bilo brez strehe in zato jo je odvedel v zapuščeno trgovino, ki je imel od nje ključe, ker bi bil moral lokal naslednjega dne poslikati. Tam io je hotel najprej posiliti, ker se je pa branila, jo je zadavil.
Field je prišel pred policijski tribunah ki v Angliji odločuje, ali naj pride zločinec pred poroto. Tam je pa moral policijski komisar na vprašanje Eieldovega zagovornika priznati, da je dal fantu steklenico piva. Policijski tribunal je videl v tem vplivanje na obdolženca in izjavil je, da Fieldova samoobdolžitev ne zadostuje za obtožbo in da fanta ne bo mogoče postaviti pred poroto zaradi umora vlačuge Upchurchove, če ne bo doprinešen za-nes'jivejši dokaz, da jo je res zadavil.
Krasen, pretresljiv roman dobite za dva kovača
CENA ZNAMENITEGA ROMANA »PROKLETSTVO LJUBEZNI« se je znižala tako, da dobite pri upravi »Slovenskega Naroda« za 20 Din oba dela, v eni, v platno vezani knjigi pa 40 Din (po pošti 3 Din VEC).
Tekma požeruhov
V Havru so imeli nedavno zanimivo tekmo. Francoz Rigoulot in Ho'an-dec LiUten sta stavila, kdo bo več pojedi. Smejala sta se drug drugemu, da bi imel ta ali oni večji želodec, llo-landec je obljubil, da bo plačal za oba, če izgubi tekmo. Za predjed sta pojedla vsak 35 polžev, potem sta dobila vsak po 3 kg konjskega mesa; temu so sledile pečene piske, za desert je pa prišel na mizo sir in za vsakega 20 banan. Tekmovalca sta sedla za mizo in tekma se je začela. Kmalu se je pa izkazalo, da bo Holandec podlegel Francozu. Sit je bil že poižev in treh kilodramov konjskega mesa tako. da pečenih pišk že ni mogel pojesti. Francoz jih je pa hitro pospravil, pa tudi sir in banane so mu šle še izborno v slast. Tako je zmagal Francoz.
Poraženi Holandec se je pa izgovarjal, da je podlegel samo žaco, ker m vajen francoske kuhinje. Zatrjeval je. da bi zmagal on. če bi začela tekmovati s holandskimi jedrni. Francoz je ustregel njegovi želji in tako sta se odločila za drugo tekmo. Za predjed sta dobila vsak omeleto iz 24 jajc in kilogram slanine. Potem sta dobila vsak svojo pečeno kokoš, po 1 kg rost-beafa in cel ajdamski sir. Pa tudi pri drugi tekmi je Holandec podlegel. Prišel je samo do kokoši, ki jo je srečno pospravil, naprej pa ni mogel, dočim je njegov nasprotnik pospravi! vse. Mož pa po tako obilnem obedu Še ni odnehal in si je privoščil še temeljito večerjo. Tako si je priboril naslov mojstra v jedi.
Radio kotiček
Ljubljana, 25. oktobra. Današnji radioprogram nam prinese ob 18. nastop radio okteta, ki bo izvajal komorno glasbo in sicer Peer Gvntovo suito I. in II. (Grieg); potem nastopi radio orkester, ki nam zaigra Rubinsteinovo Perzijsko suito in Čajkovskega Baletno suito iz opere »Pikova dama«. Ob 19. nam bo predaval dr. Arnost Brilej o tujskem prometu v naši banovini. Vprašanje pospeševanja tujskega prometa pri nas stopa vedno bolj v ospredje, saj vidimo, da brez tega vira dohodkov našemu ljudstvu ne bo mogoče pomagati. Zato je prav, da sodeluje pri tem važnem delu tudi naš radio, ki je v prvi vrsti poklican širiti po svetu glas o lepotah naših krajev.
Ob 19.30 bomo slišali iz ust našega skladatelja g. Bravničarja zanimiv uvod v opero. Ob 20. bo prinašal naš radio v Zagreb in Beograd iz ljubljanske opere »Samsona in Dalilo«.
Prisrčno slovo
Trebnje, 19. oktobra. Kakor smo pred kratkim poročali, je premeščen tukajšnji postajenačelnik g. Kru-iej Vojteh za postajenačelnika • Škof jo Loko. Ker bo v kratkem . svojo družino zapustil Trebnje mu je sinoči priredilo že-lezničarsko glasbeno in pevsko društvo »Sloga« iz Novega mest; tako prisrčno slovo, ki ga ni bil deležen še noben postajenačelnik pri svojem odhodu iz Trebnjega. Prišli so slogaši. med katerimi smo opazili tudi njih zaslužnega predsednika g. Kavška iz Novega mesta *er mnogo prijateljev-železničarjev, ki so odhajajočega poznali kot priljubljenega šefa, prijatelja in dru-i ibnika.
Z g Krulejem odhaja iz Trebnjega mož globokega nacijonalnega prepričanja, saj ga ni društva pri nas, kjer bi ne sodeloval, pa bodisi kot odbornik ali član. V sedmih letih si je pridobil med nam" mnogo prijateljev in vsi ga kmo težko pogrešali. Marsikaj se izpremeni 7 letih — pa se je iz-premenilo teh sedem let tudi lice naše danes prav lične postaje. Spomladi ali poleti tja do pozne jeseni izgleda, kakor cvetoč gaj. najrazličnejših cvetk, ki jih je gojila in vzgojila skrbna roka postajenačeln \uva. Pa kdo bi našteval vse vrste, ki jih je toliko, to pestrost bar\. ki se razliva od cveta do cveta, sodba potnikov je, trebanjska postaja na Dolenjskem je ena prvih, ki napravi na potnika najugodnejši utis.
Želimo g. šefu, kakor smo ga splošno imenovali, na novem mestu obilo sreče in uspehov kakor doslej, pa na večkratno in prijetno svidenje.
Iz Trbovelj
_ Športna nedelja v Trbovljah. Preteklo nedeljo lahko imenujemo športno ne-deljo v Trbovljah, ker so se vršile številne športne prireditve. Dopoldne ob pol 10. uri sta odigrala na igrišču SK Amaterja prijateljsko nogometno tekmo SK Sloga iz Zagorja in domači SK Amater. Daa.rav-no je SK Amater kot prvak trboveljskega nogometnega okrožja star rutiniran klub, kateremu je na zelenem polju podleglo že marsikatero prvovrstno športno moštvo, je SK Amater tokrat premagal miado moštvo SK Sloge le s pičlim rezultatom 2:0. Če bo hotel SK Amater obdržati še nadalje dosedanji sloves in Čast prvaka trboveljskega nogometnega okrožja, bo mora! temeljito disciplinirati in utrl.ti svoje v zadnjem času zrahljane vrste, sicer bo poraz pri jesenskem prvenstvenem tekmovanju neizogiben. — Ob 10. uri »ta se pa spoprijela na istem igrišču 9K Jadran iz Ljubljane in SK Amater, k. je postavil na igrišču nekaj svežih sil. Borb« je valovila iz polja v polje. Gostje ?e na Amaterjevem igrišču nikakor niso mogli znajti. Prizadevali so si, d* bi vsaj izravna.'] in tako izbegnili ^oraz.i. T -la SK Amater jim ni pustil do sape osobito ob-amba je biia prvovrstna. SK Jadran se je moral zadovoljiti s porazom 2:1. obljubil pa je, da v kratkem obišče zopet Trbovlje, kater.h sportaše a >če na vsak način premagati. — Popoldne ob 16. uri sta pa nastopila v prvenstveni tekm mlada domačina SK Retje in SK Dobrna SK Dobrna je bil prepričan, da bo svojega rivala v nekaj posrečenih sunkih premaga! in nagnal v defeuzivo, toda SK Retje se iuu je u[i\ s tako odločnostjo, ca je Du-brnčanom vzelo sapo. kajti rake borbe nosti in elana pr. mladih Retjanih niso pričakovali. Ves trud. da bi SK Retju zadali poraz, je bil zaman, nasprotno je mo ral SK Dobrna paziti, da sam ni bil poražen. Zato je ostala borba neodločena v razmerju 2:2. Popoldne ob 13. uri pa je priredilo naše novo kolesarsko društvo >Zora« veliko kolesarsko tekmo na progi kolodvor-Sv. Katarina nad Trbovljami, in nazaj na kolodvor. Cela prosa je dolga okrog 20 km. razen tega pa preko polovice proge s strmim vzponom in serpenr-nami, kajti Sv. Katarina je gorsko naselje, ležeče komaj 400 m pod Mrzlico, dočim je nadmorska višina kolodvora, kjer je bil start 315 m. Jasno je. da je bila ta proga jako naporna, zato so tem lepš: uspehi, ki so j*h dosegli mladi tekmovalci - kolesarji. Kot prvi Je prišel na cilj Kralj Ivan. član >Zore< iz Trbovelj v času 34 min., kot drugi Razpotnik Ivan, Član >ZoreT v času 35 min. in kot tretji Močnik Valentin, član  >Save< iz Ljublja-
ne v čaiu 14 mm    Mladjn kolsssrsklm
športnikom k lepim športnim uspe boni Čestitamo.
— Otvoritvena predstava sokolskoga gledališča Trbovlje bo v nedeljo 29. okto bra ob 20. url z burko v treh dojenjih >Devišk) Jakob<. Igrale!, ki so prevsell vloge, jamčijo, da se bo občinstvo sope! prijetno zabavalo ln jl srca nasmejalo.
Iz Kranja
_ Občni zbor Glasben« Matic«. Čas bi ie b.l, da bi se naši meščani pričeli sani mati za društvo >Glasbena šola v KranJu< ki že 24 let vzdržuje   tukajšnji flasben
pouk. Zato vsi ljubitelji glasbe in prijate lji mladine na občni zbor tega društva, k bo drevi ob 20. v pevski sobi gimnazije — Sestanek volllcev. Vse Člane JNS _
volilce opozarjamo, da bo drevi ob 20.50 v gostilni >Pri Peterčku« prijateljski se stanek vseh onih, ki so pripomogli do ta ko  sijajne zmage liste g.  župana. Vde'e žite se polnoštevilnol
_ Osebna ve«t Na mesto vpokojeneaa
•postajenačelnika g. A. Sokllča Je bil .m^ novan na njegovo mesto g. Ivan Topori* znan nacionalni delavec. Novega kranj skega postajenačelnika iskreno pozdrav ljamo na novo v naši sredi ln smo prepri čani. da bo zopet vse svoje sile zastavi, za prospeh Nar. čitalnice ln zlast. Gleda liškega odra. kjer smo ga že moč^o po grešali.
— ?.e zopet   tatvina   kolesa Zadnje tedne so se neznanci   spravili   na tatvin') koles in kmalu v našem mestu ne bo nobe no kolo več varno   pred   temi uzmoviči Tako je postal že peta žrtev 241etni posest nikov sin Hafner Leon iz Zgornjega Bitnja pri Kranju.   Snoči je šel k zobozdravniku dr. Erženu na Glavnem trgu. pustil k >lo v veži in ko se je čez pet minut vrnil, kilesa si bilo već. Seveda nosi precej krivde Haf ner sam,   ker ni zaklenil   svojega kolesa znamke »Tourist«, ki ga ceni na 500 Din in ima evidenčno številko 75.716 in števil ko tovarne 180.629 Ker se v zadnjem času tatvine koles tako množe,   na i bodo last niki koles pre\ dni
— Ponedeljkov živinski sejem je bil zelo živahen. Prignanih je bilo vsega 28° glav živine in sicer 76 volov, 18 krav, 112 svinj, 78 prašičev, 4 junice m eno tele. prodanih pa 196 glav.
Jugoslo vensko finančno pravo
LJubljana, 25. oktobra.
V  zadnjem  Csau   so Javnost ponovno vznemirila razna davčna vprašanja, ki jih je izzvala poostrena davčna praksa. Vsepovsod se je razpravljalo o zakonitih davčnih določbah In te so postale predmet de bate v vseh gospodarskih krogih. Celo na ša finančna direkcija se Je čutila primo rana podati tozadevna pojasnila. Oči vida O je, da imajo te razprtije več ali manj svo; vzrok  v pomanjkanju pravilnega razume vanja  zakonskih norm.    Ta okolnost povzroča    neenotnost  v  izvajanju davčnih predpisov; neenotno poslovanje pa ustvarja končno med ljudstvom nezadovoljstvo in nezaupanje v Jame organe.
Vendar   našim    gospodarskim krogom kakor tudi davčnim organom  tega ni »a meriti,   ker ao danes veljavni zakonski predpisi    finančne    stroke  raztreseni po vseh mogočih zakonih, uredbah in pravilnikih.   To  dejstvo  znatno  otežuje davkoplačevalcem    pravilno    orientacijo giedr davčnih  obveznosti,  Javnim   organom pa zakonito poslovanje.  Da se tem nedostat kom odpomore. Je sestavil strokovnjak v finančnih zadevah g. 8ušec Štefan, načelnik fin. oddelka    banake    uprave v pok knjigo:    Jugoslovenako   finančno pravo: neposredni davki, dri. trošarina  ln takse.
Za vsakogar, ki rabi Informacije o raz nlh vrstah drž. davkov, bo ta knjige nsj-prtkladnejša. Praktičen in razviden vsebinski pregled omogoča tudi nestrokovnjaku, da hitro in brez težave najde za konske predpise, za katere se zanima Prav tako bo služIla knjiga ss studij finančnim kandidatom, slušateljem akademij ln vieokošoleem pravne fakultete.
Vsebinsko Je razdeljena knjiga v občni ln speclaLnl del. Občni del nas seznanj i z osnovnimi načeli davčne administracije, njene strukture ter s splošnimi pojmi finančne vede. — V specialnem delu razpravlja avtor pod poglavjem neposrednih davkov o zemljarlni, zgrailarini. pridob nlni. rentninl. družbenem davku, usluž-benskem davku, o »plošnem in skupnem prometnem davku, o davku ne luksus davku na neoženjene osebe in vojnici. V naslednjem poglavju govori v sistema tičnl celoti o veljavnih predpisih državne trošarine ln o posameznih trošarlnskih predmetih, da se more vsak producent ln prodajalec trošarlnskih predmetov podrobno orientirati glede svojih plačilnih obveznosti.
Nadalje razpravlja avtor v pregledni obliki o obsežni materiji zakona o taksah ln zakona o sodnih taksah. Vsaka tarifna postavka taksenega zakona se obravnava samostojno z vsebinskim napisom tarifne postavke ter navaja pri tem najvažnejša določila iz taksnega ln prlstojbinBkega pravilnika. Pri gotovih tarifnih postavkah so navedena določila, ki veljajo na ozemlju bivše Slovenije ln Dalmacije, kakor so dedlnske in darltvene pristojbine. V takšnem delu je knjiga prikrojena za ročno uporabo uipravnemu in finančnemu n radništva, sodnikom, notarjem, funkcionarjem občin, župnišč. družb, denarnih zavodov In zadrug. Snov je pregledno se stavljena ln obravnava vsebino brez mo tečih citatov zakonskih določil, tako. da «e poljudno sestavljena knjige prav gladko čita.
Knjiga bo obsegala okoli 360 stran, srednjega formata ln bo veljala v platno vezana 100 Din. v predplačilu d0 1. no vembra 1933 pa !• 80 Din, plačljivih Po dostavi. Na željo bi se dovolilo odplačilo v dveh obrokih. — Naročila naj se s navedbo natančnega naslova pošiljatelje, na naslov: Sušeč Stefsn. Ljubljana, Besthov. nova ul. 15.
Dober trgovski potnik.
Dama: Hvala gospod, patentne ključavnice ne rabim.
Trgovski potnik: To sem si takoj mi-slil. Vaša soseda mi je namreč dejala, da ni treba hoditi k vam, ker pri vas itak ni kaj ukrasti
— Kaj je rekla? Taka nesramno«-! ! Ji že pokažem! Takoj naročim tri ključavnice, za stanovanje, za klet in za podstrešje.
&tev. ?44
(0
20 o
stre i t
Vsi so se jim umaknili. Marest je stopil samozavestno pred viteza, rekoč
— ALi smem prositi gospoda vite zf, da odide z menoj h grofu de Li-nieresu.
Roger je molče stisnil bodalo, pripravljen planiti na policista. Marest se pa niti ganil ni. Se vedno uljudno m držeč klobuk v roki je nadaljeval:
— Gospod vitez naj izvoli oprostiti nekoliko robat način postopanja mojih agentov... O aretaciji ne more biti govora... Razen tega, kar sem povedal gospodu vitezu glede želja gospoda grofa, je nepotrebno, da ostanejo ti ljudje tu.
Obrnil se je k policistom in jim za-povedal, naj zapuste krčmo.
Policisti in vojaki so molče odšli. Le seržant, ki mu je bil vitez iztrgal bodalo, se je ustavil na pragu in uprl pogled v viteza.
Roger je razumel ta pogled in vrgel mu je bodalo k nogam.
Potem je pa prekrižal roke na prsih ra se obrnil k Marestu, rekoč:
— Storim, kar želi gospod grof... Lahko greste.
Policist se je priklonil in ostal na svojem mestu.
— Kaj pa to pomeni? — je vprašal vitez samozavestno. — In zakaj se mi ne umaknete?
Marest je zajecljal nekaj v opravičilo. B
Iz njegovih zmedenih besed je Roger spoznal, da ima policist od grofa strogo povelje, ki ga mora točno iz-poiniti.
— Saj vendar policijski ravnatelj ni mogel zapovedati. da me aretirajte in odvedite kot zločinca? — je vzkliknil razburjeno.
Marest se je molče priklonil.
Roger je stisnil pesti kot da hoče planiti nanj.
Toda v naslednjem hipu je obrnil pozornost obeh nase ropot na stopnicah.
Oba sta se ozrla na stopnice, kjer se je nekdo prepiral z vojaki in biriči-ki ga niso pustili naprej.
— Počakajte me, gospod vitez! — je kričal prišlec ves iz sebe, — hitkn vam na pomoč.
In otresel se je dveh najtrdovrat-nejših nasprotnikov ter planil po stopnicah k vitezu; bil je Picard.
— O, jaz nesrečnež! — je vzklikni! ves iz sebe; — prepozno prihajam. Vendar pa ne bo mogel nihče trditi, da sem zapustil svojega gospoda v stiski
in nesreči.
In obrnjen k Marestu je vzkliknil:
— Odvedite me. odvedite me!... Evo me, tu sem, uklenite me!... Ce je kdo kriv, sem jaz, samo jaz.
In iztegnil je roke tako smešno, da se je celo Marest zasmejal. Potem je pa nadaljeval:
— Odvedite me pred gospoda grofa, naj me kaznuje, kakor sem zasijž;! Pripravljen sem slediti vam.
Silil je v policista tako. da ga ;e moral slednja pahniti od sebe.
— Saj mi ni naročeno aretirati vas, gospod Picard, — mu je dejal. — Ce ste kaj zakrivili, odgovarjate zaenkrat samo pred svojo vestjo... Jaz ne morem v danih razmerah ničesar storiti za vas.
To pa ni moMo Picarda, da bi ne
kričal še bolj:
— Aretirajte me!... Uklenite me!... Odvedite me!... Ne bom se upiral.
Kar je med radovedneži v veži in na ulici završalo. Pred hišo se je us;a-vila kočija. Cim so se odprla njena vratca, je rrmožica utihnila. Iz kočije se je namreč prikazal dobrodušni obraz vsem dobro znanega doktorja He-berta.
In množica se je takoj spoštlj:vo umaknila priljubljenemu zdravmicu. Tudi v hišo je prišel zdravnik brez ovir, kajti straža si ni upala zadržati ga.
Videč iz veže Maresta, mu je zdravnik namignil, naj pride doli. Nekaj časa je tiho govoril z njim, in njegove besede so policista gotovo pomirile, ker je takoj zapovedal redarjem in vojakom, naj odidejo, pa tudi sam je odšei za njimi.
Picard mu je sledij na zdravnikov migljaj, kajti zdravnik je hotel osta-i sam z vitezom. Nesrečni sluga je še vedno prosil, naj ga uklenejo in zaoro namestu njegovega gospoda.
Marest je bil končno prisiljen potisniti ga med svoje biriče in kreniti z njim na policijo.
In množica, ki je čakala, da zagleda groznega zločinca, se je morala zadovoljiti s pogledom na dobričino Picarda, ki se še ni bil pomiril, čeprav mu je bila želja že izpolnjena.
Ker je odpadla težko pričakovana senzacija, ni bilo na ulici zijal, ko sta stopila vitez de Vaudrev in doktor Her-bert čez dobre četrt ure skupaj iz krčme in sedla v kočijo, ki je takoj od-drdrala proti sredini mesta.
IV.
Doktor Herbert je bil prispel do krčme, kjer je čakal vitez, baš v trenutku, ko je hotel Marest s svojimi agenti aretirati viteza in Picarda.
Na poti k vitezu se je zdravnik Še bolj prepričal, da je neobhodno potreb-
no- da pride Roger h grofičini bolniški postelji.
Zadnji obisk pri grofici mu ni dovoljeval dvomiti o tem, da je bolezen napredovala že tako daleč, da je treba seči po vseh sredstvih, ki bi mogla učinkovati blagodejno na telo ali duha bolne grofice.
Zdravnik nI več dvomil, da je grofico ločitev od njenega nečaka hudo zadela; zdravnik je odkrito povedal grofu svoje mnenje o tem.
Odhajal >e iz palače rodbine de Linie-res prepričan, da je ta trenutek naj-prikladnejši za zbližanje strica in nečaka ; in odšel je k vitezu, da bi ga spravil s seboj h grofu.
Na njegov pritisk se je Marest omehčal in udal, ker je vedel, da je zdravnik intimen grofov prijateM.
Poleg tega mu je zdravnik povedal, da prihaja naravnost od policijskega ravnatelja, ki mu je naročil, naj privede njegovega nečaka.
Nerad sicer, a vendar se Je Marest uklonil prepričevalnemu zdravnikovemu glasu.
Ko so odšli policijski agenti ln radovedneži iz krčme, je dejal zdravnik vitezu:
— Vašo besedo imam... Pojdiva takoj h grofu ... Odlašati ne smeva.
— Za boga, kaj pravite? — je vzkliknil Roger ves v skrbeh. — Kaj je grofica tako nevarno bolna.
— Vedno sem trdil, da je njena bolezen resna. Danes vam pa pravim: Vitez, zdaj ni več mogoče oklevati; naj bo vaš odpor proti temu še tako hud, vendar morate takoj v palačo grofa de Linieresa.
Molče in ves zbegan je Roger sledil
zdravniku.
Cim sta sedla v kočijo, je zdravnik menil, da bo dobro poučiti viteza, kako naj se vede, če bi se policijski ravnatelj spozabil do zmerjanja.
— Vse morate mirno poslušati, dragi moj, — je dejal vitezu.
In ker je obšla viteza pri tej misH jeza, je nadaljeval:
— Naj vas popade Še tako divja jeza, vendar morate vse mirno prenesti v interesu nje, ki vam je bila mati... Si-cer pa imam vašo izrecno obljubo... Kako bi pa sploh mogel dvomiti, da vaša naklonjenost grofici ne bo zatrla vsakega drugega čuvstva?
— Obljubil sem vam, da se bom vestno ravnal po vaših nasvetih, — je odgovoril Roger; — s tem, da sem vas takoj ubogal, sem dokazal, kako visoko cenim in spoštujem drago grofico, ki trpi zame in zaradi mene... Vse, česar vas prosim, dragi doktore, je samo to, da mi dovolite stopiti domov in spraviti v red svojo obleko.
Letos je bila trta skopa
žlahtna trta je obrodila letos tako slabo, da po večini ne bo niti četrtine pridelka normalne letine
Ljutomer, ob koncu oktobra. Spomladi je nebo blagoslavljalo in blagoslavljalo zemljo tako dolgo, da ni ostalo po blagoslovu skoraj nič. Ko bi moralo sijati solnce, da bi cvetela trta, je bilo hladno in deževno. Vinogradniki so žalostni ugotavljali, da se je zavezalo zelo maJo grozdja in da je še tisto neprestano odpadalo in da so nazadnje še napadale trto razne bolezni. Mnogo ni pomagalo ne Škropljenje in ne žvepljanje. Razen tega so pa mnogi vinogradniki še povsem zapustili vinograde. Bolezen svetovnega gospodarstva se je začela očitovati tudi po naših lepih vinogradih, kjer je doma najžlaht-nejše vino. Vinogradniki tožijo, da ne zmorejo davkov, da ne morejo več obdelovati vinogradov, ne kupovati kolja in ne galice. Krasni vinograd:, več ha razsežni, so se spremenili v žalostne pušče. Niti kola ne vidiš več v teh bivših vinogradih, borno trsje pa leži po tleh med plevelom.
Po tem žalostnem uvodu, ki mora segati do srca marsikomu, ne le prijateljem našega vinca, moramo povedati, da je letošnja, zelo pozna trgatev precej manj vesela od prejšnjih let, a vendar je še pri nas precej starega vina, ki se je pa seveda podražilo. Vinogradniki, ki imajo polne kleti pijače, so veseli. Zaloge se praznijo in cene so se nekaj časa naglo dvigale. Vend ar se vinskim bratcem ne odpirajo le temne perspektive. Vino bo pri nas kljub vsemu poceni Tisti, ki so ga pili doslej, ga bodo tudi poslej. Ce ne bo novega vina, bodo pili starega. Doslej se je vino itak preveč ustavljalo v kleteh in je bil zadnji čas, da so se kleti začele prazniti. Malim vinogradnikom sicer ni s tem nič pomagano, da je vino dobilo ceno, ker so bili vedno prisiljeni prodajati mošt takoj po trgatvi, če se je le oglasil kupec. Ce ga pa niso prodali, so vino počasi spili sami. Njihove kleti so prazne. A velevinograd-niki in veletrgovci z vinom seveda niso zadovoljni, najsi imajo še toliko vina. Pravijo, da bodo zdaj komaj zamašili za silo največje luknje ter potolažili eksekutorje. Tožijo tudi, da so imeli letos z obdelovanjem vinogradnikov veliko izgubo. Trgatev je izredno slaba.
Ne smete pa misliti, da jokamo na branjih. Beremo veselo in najsi je trta še tako skopa, povsod je na branju v malih vinogradnikih praznik. Marsikje celo pokajo možnarji kot včasih na žegnanjih. Smodnik je sicer drag, toda trgatev je samo enkrat v letu. Povsod pogoste brače s potico, ki jo pri nas pečejo le ob največjih praznikih. Samo ob sebi se razume, da na branju nikjer ne varčujejo s pijačo, ko se že obeta novo vino. Solnce je še tudi vedno dovolj toplo, da greje brače poleg pijače. Jesen je bila precej lepa, vendar je grozdje zorelo zelo počasi, ker je pač spomladansko vreme zelo zadržalo letina. Zato je letošnja trgatev tako pozna. Mali vinogradniki niso nikjer brali pred 15.. v
tato zvanih gosposkih vinogradih pa itak ni bilo nikdar trgatve pred tem datumom. Prava trgatev se je letos začela šele po 22. Čeprav je trta tako slabo rodila, bodv) še marsikje brali tudi po vseh svetih. Letos je nevarnost, da zapade sneg, preden bodo obrani vsi vinogradu Grozdje je še kljub vsemu precej kislo. Lepega grozdja ne dobiš lahko. Izmed belega grozdja je še najlepši rizling, ki je pa šc vedno kisel. Najbolj se je letos izkazala šmarnica in njeni trdovratni oboževalci napovedujejo, da bo prisna zdaj zopet v modo. ko je tako malo belega vina. Šmarnica rodi vsako leto in tudi v najslabši letini se šibi pod lepim grozdjem. S'e potrebuje mnogo gnojila in ni je treba skoraj nič škropiti Ljudje pravijo zaradi tega, da je šmarnica siromakov trs. Smarničinega soka zadnja leta skoraj več nihče ne kupuje, razen nekaj  kupcev   iz Medjimurja   in Hrvaškega.
Vsak šmarnični trs je tudi obdavčen zelo visoko, in sicer na 25 par. Toda kdo bi preštel natančno, koliko trsov šmarnice je v vseh vinogradih, zlasti še, ker se število lahko pomnoži skrivaj vsako leto! Tu ljudje ne morejo živeti brez pijače in ker si ne morejo vsi privoščiti žlahtnega vina, se jim zdi šmarnica naravnost življenjskega pomena. Nihče jim tudi ne more dopovedati, da je v šmarnici poseben, zalo strupen alkohol ter da je zaradi tega največ pobojev. Pravijo, da pijani razgrajači zdivjajo po vsaki pijači, ne le po šmarnici in da žlahtno vino ni nič nedolžnejše v tem pogledu. Zato je težko reči, da bo šmarnica kdaj povsem zatrta. Nekateri so celo sklenili, da jo bodo še sadili ker se je žlahtna trta letos tako slabo izkazala, šmarnica pa dobro. Tu in tam so ponujali kupci za mošt šmarnice 2 Din liter. Tv> pomeni, da se že uresničuje napoved onih, ki prerokujejo, da bo prišla šmarnica zopet v modo. Po tem si tudi lahko mislimo, kako drag bo letošnji vinski mošt.
Žlahtna trta je letos obrodila tako slabo, da ne bo povečini niti četrtine pridelka normalne letine. Šmarnica pa ni obrodila skoraj nič manj kot vedno. Razen tega je šmarnica letos precej sladka v primeri z belim grozdjem, ter ima mošt do 16 stopinj sladkorja, vinski mošt pa povprečno po 19. Manjši vinogradniki ne nameravajo sladkati mošti s sladkorjem. Pravijo, da je kislo vino tudi dobro in da jim ne preostaja denar še za sladkor. Volevinogradniki pa bodo najbrž požlahtili vino s sladkorjem, če bo treba. V gosposkih goricah (vinogradih) ni tako veselo na. branju kot pri malih vinogradnikih. Tam tudi m hA« ne reže bracem potice. NTa dan zaslutijo 10 Din — kaj še hočete več ..? Branje je vendar bolj veselo kot kop (okopavanje), ko ne zaslužijo kopači nič več in je še daljši dan. Povsod po goricah vriskajo brači, veseli smo, čeprav se bližajo vsi sveti in čeprav do Martina najbrž še ne bo novega vina
Neveste!
Gospodinje
Najlepši okras vašega doma Je perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in najtrpežnejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke
MATEK & MIKEŠ, Ljubljana
(POLEG HOTELA ŠTRUKELJ)
Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, predtiskamo Cisto ženska ročna dela, imamo specijelni entel za obleke in
volane, ažuriramo in en ti amo. Vsakdo že ve, da imamo največjo in najmodernejšo vezilnico. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato vas tu 'i najboljSe postrežemo.
Sortirana zimska jabolka
se dobijo
pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg št. 3
vedno v zalogi po zmernih cenah. Na željo se dostavlja jabolka tudi na dom.
Ako Se niste naročili za vašo novo ali
staro hišo
parketnih deščic
kličite takoj telefon 25-27
ali pa pišite dopisnico, da vam jih
preskrbi
ANTON BOKAL, parketar
LJUBLJANA, Slomškova ulica št« 19
Postreženi boste z dobrim blagom, nizkimi cenami in prvovrstnim delom.
Najnovejši modeli dvokoles, otroških  ln  igračnih vozičkov prevoznih tricikljev, motorjev in Šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L- tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBI*! AN A. Karlovfika cesta tt. 4.
>*Aia1i og1aisi<
Vsaka beseda ft© ya*w Plača so lahko ttuU 9 ta odgovor znamko I — Na vprašanja brat m od&ovariama. — Najmanj* oftas IMi
KUPIM
jamski les
smrekov, kupi Frizzi, Vuhred ob Dravi. 4138
PLETTLNI stroj
»Regentin« kupi — Cuk, Vrhov-ci-Dobrova. 4149
VREČE ZA OTROBE
debele in drobne kupim. — Ponudbe na: Nastran, Radomlje.
4147
tiskarna izvesuje različne tiskovine, Časopise, diplome, revije vrednostne papirje koledarje srečke. knjige l t. d. enobarvni in ve&
barvni tisk, pisma. razglednice slike, osmrtnice. ovitke jedilne liste. cenike vizitke, računske zaključke poročna naznanila IN vabila
CE POTREBUJETE TTSKOVTNE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI obliki NAJ SE IZVRŠB. BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, K3 VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO EN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ
Narodna
is1karna
PRODAM
ajdov IN ROŽNI med po Din 15.- kg razpošilja Kova-čič, Kukava, p. Juršinci pri Ptuju. 4139
PUH ZA PERNICE
la beli Din 230.-, sivi puh Din 140.-, lepo perje po Din 20.-, 35.-, 56.-, 95.-, 180.- kg, puhaste odeje po naročilu najceneje izvršuje RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2.   70 L
PRVOVRSTNO zelje poceni prodaja Vajda, Čakovec.
4148
izboren štajerski krompir
beli ln roža, zeljnate glave, čebule in kostanj, vagonske pošiljke dobavlja najceneje Dolin-Sek Vitomir, veleagentura, Celje. 77/L
tvau/asn
ZIMSKA JABOLKA
sortirana v zabojčkih in
SADNA DREVESA za jesensko saditev — visoko in nizkodebelna — dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg St. S. 76/L
Sosede obirajo vas
ker ste slabo oblečena. Lepe tkanine pri:
t L E N D E R
Mestni trg tt
Povsod je lepo, doma najlepše!
To boste spoznali, ako si izposodite plošče in gramofon pri:
„ŠLAGER"
Aleksandrova cesta 4« prehod »Viktorije«
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.  presker, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T
OTROŠKE kakor igralne vozičke za Miklavža vam najceneje popravi, na novo tapecira in splošno vse prenovi tako, da izgleda kakor nov, ko ga prejmete nazaj.   Ponudbe   je   poslati na
upravo »Slov. Naroda« pod_
»Poceni, hitro in dobro«. 4168
IZJAVA
Podpisani Hočevar Martin iz Novega mesta izjavljam, da nisem plačnik za katerekoli dolgove, ki bi jih napravila hčerka Martina Hočevar na moje ime.
Novo mesto, 23. X. 1933.
Hočevar Martin
IVAN MAGDIC
krojač
LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 7 — se priporoča
za zimsko sezono. 74/L
trafikanti:
Nabavite si aparat »Automat-Trafika« za vse vrste cigaret in vžigalic, predpisane po monopolu. Postavite jih na križišča, kavarne, gledališča, tovarne in postaje. Isti vam povečajo zaslužek. Vsak aparat je zavarovan za polni znesek. Zahtevajte ponudbe. — Samoprodaja za dravsko banovino: Dolinšek Vitomir, veleagentura, Celje. 78/L
Obleke, površnike za gospode, kostume,  plašče  za dame — Izvršuje po meri modno kro-jastvo
J. JELOVŠEK, Ljubljana
KONGRESNI TRG ST. 8/1 (POLEG »KINA MATICE«)
PO 50 PAR EMIANJE vezenje zaves, monogramov.
»J uljana« Vosu jak ova  ulica   (v bližini
Siaroiča)  in Sv. Petra c. 55
NAJBOLJŠA ŠTAJERSKA VINA
Zavrčan, Turški vrh, ljutomerski burgrindec, muškatelec toči gostilna Tomšič, 2abjak, Sodček«. Prihodnji teden pride znameniti novi muškatelec.
4169
PRIMA TRAPIST
polnomasten, in čajno maslo po zmerni ceni nudi vzorno mlekarstvo J. Novak, Grubiš-no polje. 4162
MPKffMSE
POSESTVO pri Bledu proda Panger, Selo št. 11, Bled. 4119
GOSTILNA S TRGOVSKIM LOKALOM
tik romarske farne cerkve M. Zagorje pri Kozjem, je naprodaj za 40.000 Din. Ponudbe na naslov: Anton Kolar, Zagorje, pošta Pilštanj št. 46. 4161
POSESTVO naprodaj: 35 oralov zemlje. — Bezenšek, Podsreda. 4133
SLUŽBE
ŠOFERJA z 10.000 Din kavcije sprejme Dukić, Gračac. 4146
strojno pletiljo
sprejme Kočevar, Karlovac, Marmontova ulica 33. 4145
zastupnika
uz proviziju spirituozne struke .agilnog, solidnog, predratnog putnika, dobro uvedenog osobito u Sloveniji i Gorskom kotaru — traži za odmah renomirana tvornica likera i pecara rakije. Ponude na administraciju >Slov. Naroda« pod brojem »Zastopnik 4164«.
BRIVEC
vešč železne in vodne ondula-cije ter barvanja las, išče na-meščenje. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na naslov: L. Božo, frizer, Poste re-itante, Slsak.
4163
Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Fran JezerSea — Za upravo in tnaeratm del Usta: Oton Chnstoi — Vel v Ljubljani