Poštnina plačana • Spedizione in abbonamento post. II gruppo
Leto I. štev. 26
Trst. 25 julija 1946 Cena 5 lir - 3 din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : VIA CARDUCCI, 6
ČITAJTE:
Jugoslovanski predlog za statut Trsta «
Španija v boju
«
Tesla, veliki izumitelj «
Zdrava kritika v zadružništvu
Štafete neso poslanico primorskega ljudstva jugoslovanski delegaciji
Ne sprejemamo krivičnih mej
V GORICI TEČE KRI
Dr. K. C.
Na predvečer mirovne konference
Zunanji ministri stirili velesil so'zaključili svoje delo in dosegli sporazum v osnovnih vprašanjih tako. da bodo mogli namestniki do mirovne konference izdelati predloge za mirovne pogodbe z Italijo in ostalimi satelitskimi državami osi Rim—Berlin. Sedaj so vabi!n za konferenco že odposlana, predlogi za mirovne pogodbe izdelani in delegacije nekaterih držav so že v Parizu, drugo se pripravljajo, ha odhod
Do skupnega predloga za mirovno pogodim z Italijo so prišli štirje zunanji.ministri po dolgih in ostrih bojih med Molotovom in ostalimi zunanjimi ministri. Molotov je zastopal stališče v po gledu Jugoslavije ki se krije sko raj v celoti s stališčem jugoslovansko vlado o bodočih mejah z Italijo. Zastopal je to stališče nesebično In dosledno. Boril se je v imenu Sovjetske-zveze za pravice primo!skega ljudstva in jugoslovanskih narodov, kakor da bi sc ■ boril za interese lastne, države-Pri tem snio lahko .spoznali, da je vojno zavezništvo s Sovjetske zvezo resnično zavezništvo ne samo med dvema državama ampak bratsko zavezništvo med dvema ljudstvoma. Do tega kompromisnega sklepa v pogledu meja so prišli na jiodlagj predlogov mednarodne, preiskovalne komisije, ki je v marcu pregledala etniškj položaj na licu mesta člani te komisije niso prišh brez predsodkov in navodil na Primorsko. Ugotavljamo lahkp. da tri zapadne delegacije niso spoznale pravih prilik na Primorskem in da so se pustile preslepit; od zunanjega videza nekaterih večjih mest ali pa še verjetneje da šo prejele zemljevide s črtami v Washingtonu in Londonu že pred odhodom in da je bilo delo komisije samo pe-. šek v oči ljudstvu., Ne.ria bi po znali razmere so brezčutno rezali Primorsko, kakor reže zdravnik mrtvo telo. Ampak Primorska je živa in ne dopušča, da bi j0 re-. zalj mazači, ne da bi poznali anatomijo njenega živega telesa.
Samo sovjetska komisija je razumela naše upravičene težnje in potrebe našega ljudstva ker so hili v komisiji ljudje, ki so izšli iz ljudstva, ki delajo z ljudstvom za blagor ljudstva.
Primorci, ki so se v tej vojni osvobodili sami s pomočjo jugo slovanske armade in zasedli vše Primorje ki je njihovo, ne mo rejo in ne bodo priznali rešitve, ki h; oddelila glavni dve mesti Trst in Gorico od ostalega pri morskega zaledja. Trst in Gorica fila mesti zgrajeni iz kraškoga kamna, kjer je malta bót sloven skega. delavca. Pot in kri je zgodovina te izmučene ležele. Zato imanip pravico do uresničenja naših pravičnih zahtev.
Gorica, slovensko prosvetno ; in gospodarsko središče naših slovenskih gorskih dolin Soče in Vipave in našega Krasa ne sme prhi ponovno pod tuji jarem. Za Go vico se je boril naš narod, za njo je krvavel, in trpel in sedaj naj bi bila zopet plen italijanskega imperializma!- Naši padli junaki pe bodo našli miru, dokler ne bo Gorica, prestplica severnega slp-veaskega Primorja svobodna. Naš kmet jo rabi in Gorica rabi našega kmeta.
(Nadaljevanje n# drugi strani)
ljudstva, ki noče v smrt, ki zavrača predlog razmejitve med zmagovalko Jugoslavijo in pora-no Itali:o in ki zahteva priključitev k Jugoslaviji
z im in niecrnv notimlv'.	... ,
Odločilni dnevi so pred nami. Kam' bolj raii7m!pVo''kot fo, cla se tega najbolj zaveda velik del primorskega ljudstva, ki ga brezvestna in računska diplomacija zapadnih sli obsoja na ponovno nacionalno sužnost in t0 pod istim italijanskim okupatorjem, ki je zvesto podpiral svojega nemškega zaveznika. Kam bolj razumljivo, da se ljudstvo brani, protivi takim sklepom, ki zanikajo njegove najeiementarnejše pravice, njegovo nacionalno bit, njegovo jugoslovansko poreklo, ki mirno pre
z ira j o	njegov petindvajsetletni
brezprimemi boj za samoohranitev in ki brezbrižno prezirajo njegov ogromen doprinos k vsečlo-veški borbi proti si’.am fašizma.
Ne samo razumljiv za Vsako misleče bitje, temveč pred vsem svetom pravičen, več kot pravičen — svet je ta boj primorskega ljudstva, ki po zmagi nad fašizmom ne predstavlja samo borbe za svobodo primorskega ljudstva, temveč predstavlja nadaljevanje boja za uresničitev velikih ciljev demokratične ideje — pravice do svobode malih narodov, pravice, da sami odločajo o svoji usodi.
Zapadnim zaveznikom se z ozirom na njihove odločitve morda ta boj ne zdi upravičen. Upamo, da ke varamo.
Vemo pa in sami so to dokazali, da ta boj ne Smatra za upravičen okupacijska oblast, ki gospodari kot zaupniška zavčžniška u-prava z manganeli in solzilnimi bombami nad ljudstvom, ki na čelu svojih nacionalnih zastav z zvezdo, simbolom bratske povezave med narodi, vodi ta b0j ne oziraje se na Sredstva okupacijske oblasti za zatiranje demokratične volje.
V Gorici je tekla kr; manife-
stantov za Jugoslavijo. Važen datum, ki bo v zgodovini primorskega ljudstva zabeležen med onimi streljanja talcev na Opčinah in v Trstu, pri Steverjanu in Petrnelu v Brdih. Dogodek, ki bo naš boj Okrepil, kakor ga je Okrepil v letih ^ oboroženega boja vsak nov zločin fašističnega okupatorja. Dogodek, ki bo morda prepričal svet, da si to ljudstvo ne pusti razbijati z manganeli in' puškinimi kopiti po glavah morda zato, ker ne zna ceniti demokratičnih stremljenj takega postopanja, ampak zato, ker gre res za njegov obupni boj’ za življenje, za golo življenje.
_ Dogodek v Gorici 24 julija zvečer naj bo opòzóri'lo Združenim narodom k treznemu sprejemu a-pela primorskga^ ljudstva, ki ga je prav ta dan preko krvi na ulicah svojega središča poslalo jugoslovanski delegaciji in po njej . vsemu demokratičnemu svetu.
Uresničiti ideale protifašistične borbe, zagotoviti svobodo člove-veštyu, osvoboditi ga pritiska oblastnikov in zavarovati dragoceni mir, naj bo vodilo Združenih narodov. Z ugotovitvijo želja in priznanjem pravic primorskega ljudstva in Jugoslavije bo do ostvar-jenja teh nače1; napravljen velik korhk.

u BHDIH MIjČLOVEKA
HI BIH OTE L ZOPET POD ITAUJO
Slovenska Brda so spregovorila. Spregovorila so v imenu živih, ki jih pariški sklepi obsojajo na pogin v tujem robstvu ih v imenu mrtvih, ki so dali svoja življenja v krvavem boju za svobodo. Ni bilo prošnje v manifestu tisočev bricev, ki so se zbrali k taboru v ponosni vasi Števerjan nad Gorico, bila je odločna beseda borcev, ki jim.je bila smrt v osvobodilnem boju samo trda cena za plačilo vedke vrednote človeštVa — svobode.
Preko tisoč partizanov, 241 pad-lih, preko 100 pogrešanih, 105 talcev, to so številke, ki so jih nekateri pozabili, k; jih pa ni in jih nikoli ne bo pozabilo "ljudstvo onstran Soče. Zato se ne pusti opehariti za Jugoslavijo, zato odgovarja na krivične in nečloveške skjejPe pariške konference z odločnim ne! »Ne pristanemo niko’ij! Naša pot je ista pot naše borbe!
Hodili jo bomo do svobode, pa če tudi bo zahtevala novih žrtev!«
Ni slučaj, je dejal na velikem
taboru govornik množici, ______ £-e
smo se danes zbrali v tak0 veli kem številu v Steverjanu, ki je ena izmed tistih junaških vasi, ki bi jo z drugimi vred p0 pariških sklepih odrezali od svojega narodnega telesa in izročili v suženjstvo stari zaiiralki Italiji,
Na vseh zborovanjih obsoja go-riško ljudstvo ta krivični sklep ki je bil sprejet v Parizu, a ki ga’ mi nikoli in nikdar ne bomo priznali, toliko manj pa sprejeli. Popolnoma se pridružujemo izjavi tov. Kardelja in iz tega mesta mu zagotavljamo, da ga bo podprlo vse primorsko Ijursfvo,. vsa Brda, ker gre za našo svobodo, za naše življenje, za narodni obstoj. Strnjeni in enotni smo b?!; v boju, ko smo bili goloroki. Po teh izkušnjah naše slavne partizanske
borbe, v kateri smo se sami osvobodili, prekalili v nove ljudi, samozavestne in ne več suženjske bomo branili naše priborjene in naravne pravice z istim junaštvom kot za časa oborožene borbe.«
In množica je govorniku pritrdila z burnim odobravanjem. Briško ljudstvo se zaveda, da so pred njim odločilni dnevi, zato izraža svojo odločno' voljo na vse možne načine. ki jih še dopušča anglo-ame-nška oblast , v svojem postopanju ki-duši vsako izražanje volje ljudskih množic, ko manifestirajo svojo pripadnost k Titovi Jugoslaviji,
Toda kljub (emu je šel glas ljudskega tabora v Slovenskih Brdih v svet in znova bo opozoril združene narode na usodo slovanske^-, življa na Primorskem in jim pomagal k pravični rešitvi vpraša^ nja, od katerega zavisi novi mir ah nova vojna pustolovščina italijanskega imperializma.
Ija nad svobodoljubnim ljudstvom. Zgodovina bo pisala .
Štafete so ponesle našo spomenico Kardelju v Ljubljano
Iz krajev, ki jih predla (ja na fran. coska črta lati otl» Jugoslavije in prodaja .c« podrl račun staremu tiranu, so Invaile na pyt Štafete, da poneso juyoslovansk'i delegaei. ji, kt potuje skozi Irjubljuno v J‘a. riz na konferenco zd'nitteniii narodov poslanico ljudstva, ki je pri. pravljeno na vse Sà tako vdjiko irtrc samo da si ohrani svobodo.
Io veliko, toda preprosto resnico naj zvedo Združeni narodi predno
rZnffti9 čf.scrfo, ki naj pomeni za ■loO.OOO ljudi slovanske krvi ob morju, Furlaniji, Brdih, Benečiji in kanalski dolini svobodo ali su. ~cnjstvo — Življenje ali smrt.
'Io veliko, toda preprosto resnico naj ra zlo: i jugoslovanska dele. Oiteija. zaveznikom v velikem »siv. bodilncm boju. Kazlo'J naj jim. r-e niso sami v letih svojega trpljenja spoznah, kaj jc to svoboda in kaj /e jarem, jarem ki duši, ubija, moli m iztreblja rod zato, ker je tuj, ker se noče za,ajiti, ker hote li-veh, se razvijati, graditi in ustvar. jati srečni novi svet.	_
l ckačif odposlanci ljudstva so ponesli jugoslovanski delegaciji v h j ubi ja no simbole, ki predstavlja-1° dokaz trde borbe in Se trge VO. sna’:	i(' >,rim<»skega ljud.
iz Krmi na ob furlanski meji piar ~Zra>l!':nn-e!'a lHlk,ljonu „L,:.
, • kl JC v trdem boju c o hit
fj Zltn “rc,in" kri ~<> svobodo " ustiarjunjc bralstva; —
model ladje iz Trlica, da potrdi voljo delavnega ljudstva, ki hote giaditi za srečo domovine, ki mu nudi polne Uvijenjske pravice;
* lavo .pepela s pogorišča pri Fe-terncla v Brdih, kjer je okupator pometal v ogenj 11 Živih ljudi, da tim je zadušil glas, ki je hrepenel >o svobodi;
kos rude iz Itajbeljna v Kanal, ski dolini in iz Gorice manganel, ki ga jc civilni policist zlomil na glavi mladenke, ki je sredi sloven. skega mesta zavpila na glas: »Jugoslavijo — hočemo Jugošidvijo !»
»Hočemo Jugoslavijo je naše naročijo delegaciji za konferenco i> Fanzu in njej v o/miio je nag bof, nag neprestani boj za ta edini cilj.
V
Čitajte - sodite!
Glasniki ljudstva
O škedenjskih zločincih, fašistu Coceani-u in še kaj
l’ouitiivltì noi'oim» iiiisiednje: sedanji proces proli Skedenj-skim zloCineein ul udarec v bistvo; to je te udarec po repu. Ne verjamemo, da bo moglo iti zavezniško sodišče .preko teh zločinov, ne da bi naj strožje obsodilo obložene krivce. Toda po vsem tem iu še za času tega procesu se nadaljuje delovanje civiàne policije z istimi metodami kot so bile one v Skednju. Tri mesece po Skedenj skem zločinu je policija sekundirala fašističnim razbojnikom pri požiganju slovenskih knjig in i-metja, pri pustošenju antifašističnih sedežev in stanovanj. Medtem ko jo razprava v teku, čujemo zn nova nasKja. Z oh-sodbo treh poedincev se bistvo te policijo ne bo izpremenilo in stanje bo v glavnem ostalo isto.
Ta proces in vse ostalo, kar je civilna policija zakrivila, ves njen sestav, v katerem je pro-štora celi za ljudi, ki so sodelovali y policijskih in vojaških edinieuh fašističnega režima, vse to jo jasen dokaz, da ta policija nima nobene legiti-maeije za obstoj v časih zmagovite demokracije, da je zadnji čas, da ji vzamejo tudi listo oblast, s katero je zakrivila. že toliko »nepristranskih« dejanj in krvavih žrtev — razpust.
Včeraj sc je vršila razprava (imenujemo jo tako le iz gole navade) proti bivšemu prefektu Brunu Coceaniju, ki se ni javil. Obtožen je kolnboracloniz-mn, ker je kod poglavar province od lil. oktobra 104.1 do 10. april« li)-if» favoriziral politične načrte sovražnika . . .
Naravnost grotesken in jioieg tega tudi tragičen je način, kako se »sodijo« in oproščajo v našem mestu vsi tisti, ki so jib svojčas nazivali kriminalce, izdajalce ljudstva itd., vsi Usti, ki so jih radio VIII. armade, radio London itd. označevali domoljubom, naj bi jili eliminirali. Čudne so te razprave.
Vse prihaja v 'Prstu v drugo vrsto spričo svete dolžnosti hranitve ita li.j a ust, va; Bagnini, ki prisostvuje kot poslušalec razpravi svojega bolj kot nadrejenega kolege, Jahko brez nadalj. nega brzojavi zasluženemu prefektu: »Vrni se, Bruno, vse je odpuščeno!«
In zavezniki, to so tisti, ki so dejali; ubijte Paguiniju, ubijte Coeeanija itd., gf.odujo danes, kako jih oproščajo, medtem ko je na stotino antifašistov i>o zapodili, čeprav. — da se izrazimo kakor javni tožilec, so »morda manj krivi kot fašist lini pro-fekt«.
Vsekakor so bomo še isivniili na pi vprašanje.
Pod naslovi »Proces o zvonovih, Proces o zastarali« piše »Corriere dl Trieste« o škedenj-skem zločinu civilno policije.
»Ko se je oddelek vrnil, se ni v kolikor nam je znano, pre. gledalo orožje, da bi tje, tako Ugotovilo, kdo je streljal. Niso pobrali izstrelkov, tako da ni biio mogoče znanstveno določiti orožja, iz katerega so bili izstreljeni. Policija je včasih iskala izstrelke z večjo zagrizenostjo, Usia <>b tej priliki, ko bi jih lahko liila isihraia z lo. palo, tega ni napravila. Cernu V . . .
Ugotovili bi bilo treba, nedostatke komande, slučajna ali namerna zanemarjenja, ki so ovirala ugotovitev resnice ob tej izrtslni lailiki in z moralnega staiišča pregledati agente (er odstraniti vse tiste, ki nosijo uniformo z mislijo, da so dobili ) lok lic in ne z mislijo, da vršijo nalogo . . .
sc fc izognila ekonomskemu pritiska nekaterih velikik sir
'Ingoslaviia
Nova Jugoslavija se krepko uveljavlja mednarodnem svetu. Iz vo jnih strahot k j na j bi jo za večno izbrisali ne samo z zemljevida ampak tudi iz dejanskega življenja, je izšla poveličana, notranje enotna in '-vrsta kot še nikoli. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo da svobodno Jugoslavijo najresnejše vpoštev« ves svet, ki zna ceniti njene zasluge pri vojaškem, še bolj pa moralnem zlomu fašizma Kole svetovnih dogodkov, razvoja človeške družbe v smislu vsesplošne svobode se vrti naprej nikdar nazaj. Reakcionarne sile 'lahko ta v-azvoj samo začasno ovirajo, ustvitj ga. pa ni mogoče Pako so tudi obsojena na propad vsa prizadevanja ostankov poraženega fašizma, da bi zatrl nezadržani polet prerojenih narodov Jugoslavije, ki so si znali zagotoviti neoviran razvoj na gospodarskem in političnem polju. Dingi svetovni vihar se še ni popolnoma polegel, ko smo že tudi formalno potrdili najtesmjše prijateljske' vezi z narodi Sovjetske Zveze — s pogodbo o prijateljstvu in zavezništvu med Sovjetsko Zvezo in Jugoslavijo. Pred meseci smo pa naš mednarodni položaj še bolj utrdili s slično pogodbo z bratsko Poljsko in Češkoslovaško republiko. Čvrst, steber miru na Balkanu, kjer bi marsikdo.še rad v kalnem ribaril, je pa Jugoslavija postavila s prijateljsko pogodbo z junaško in svobodoljubno Albanijo.
Pogodbi s Češkoslovaško in Albanijo sta te dni svečano ratificirala češkoslovaški in jugoslovanski parlament — ljudska skupščina — s čimer sta postali pogodbi končnoveljavni.
O velikanskem pomenu vseh teh pogodb je govoril 21. t. m. maršal Tito na svojem obisku v Dubrovniku, kjer je v razgovoru s predstavniki ljudstva dejal;
Romuniia pred volitvami
Romunija se pripravlja na prve demokratične volitve. Tisk je objavil osnutek voiiv-nega zakona, ki daje ljudstvu široko pravice
Malo pred objavo osnutka volivncga -.akona je bil v Rumuniji osnovan blok demokratičnih strank, ki so se, zadržavajoč svojo ideologijo in program, sporazumele o enotni platformi in o enotni listi poslancev.
V to zvezo demokratičnih strank je vstopila kmečka fronta socialdemokratična stranka, Komunistična partija Rumunijo, nacional-libe-ralna stranka Tatarescua, narodnoljudsku stranka in nacional-caranistična stranka Ale-ksandresca, na ta način so v volilni kampanji zd’-'ženi milijoni organziranih rumunskih demokratov in protifašistov. Po vsej deželi se vrše množična zborovanja in mitingi strank demokratičnega bloka. Mladinsko in druge množične organizacije odobravajo njegov program in se mu pridružujejo.
Strnjenost rumunskega ljudstva okoli demokratičnih strank je povzročila resno zaskrbljenost v taboru reakcionarnih opozicio-nalnih skupin Manina in Bratianua, ki sc vedno bolj izločajo ne samo v deželi, temveč tudi znotraj svojih lastnih strank. O tem priča
»Te pogodbe ne bodo samo koristile zavarovanju naše države, ker se nam itak ni treba bat} nobenega vojnega napada, ampak tudi splošnemu razvoju in gospodarskemu napredku Izognili sm0 se gospodarskim represalijam določenih veUkih sil, ki so skušale na nas izvajati gospodarski pritisk.
To je staro orožje proti manjšim državam, ki žele, da bi z njimi govorili kot z enakopravnimi člani. Sedaj smo izven območja teh ekonomskih represalij. Spričo pogodb, ki jih imamo s Sovjetsko Zvezo. Poljsko Češkoslovaško in Albanijo, imamo polno jamstvo -o možnost. da bomo lahko v teh državah kupi > vse,
Varšava, 23. julija. (Tass) List »Robotnik« prinaša članek ministrskega predsednika Osub-ke Alorawskega, ki je posvečen drugi obletnici ustanovitve Poljskega narodno-osvobodilnega komiteta. Osubka Morawski primerja položaj Poljske z dne 21. julija 1944, ki ga je ustvarila londonska »vlada« Rackiewicza, Sosnekow. skega Mikolajczika in Kwapinskega, z njenim današnjim položajem ter naš eva uspehe, ki jih je poljsko ljudstvo doseglo v dveh letih
»Danes imamo,« piše Osubka Morawski, »prvič: boljše vzhodne meje, kot 'bi jih mogli dobiti pred 22. julijem 1944. Londonska poljska »vlada« bi mogla doseči edinole slabše, nikakor pa ne boljših meja, drugič: naše zapadne meje ob Lužički Neissi in Odri s Stettinom in Svinoustjem (Swinemiinde) ; tretjič:	urejeni
odnosi s Sovjetsko zvezo so nas rešili pred revolucijo na mednarodnem pozorišču. Prijateljski poljsko-sovjetski odnosi so glavni vzrok da so naše zapadne meje take kot so. četrtič: imamo zadnji dve leti trdno vlado. Držah smo se načela nacionalne enotnosti z neomah'jiyo m dosledno politiko.«
»V teh dveh letih,« je nadaljeval Osubka Morawski, »so bile izvedene velike socialnoekonomske reforme — agrarna refroma in nacionalizacija industrije, ki so izpolnile glavne zahteve poljskega delovnega ljudstva. Mi hitro zedinjamo in izpopolnjujemo naš državni sistem, demokratiziramo naše javno življenje, širimo
zasedanje plenuma glavnega odbora nacio-nal-caranistične stranko Manina ki je bil te dni. Še pred zasedanjem plenuma sta bila šef stranke in njegova najbližnja okolica ostro kritizirana od rednih članov, ki so protestirali zaradi protidemokratične smeri stranke.
Manin, ki se jo hotel izogniti kritiki te" o-hraniti svoj položaj, je izjavil, da podaja o-stavko na položaj šefa stranke. Njegovi najbližji prijatelji z vrha stranke so hitro sesta-
kar potrebujemo, odnosno prodajali svoje ro-tzvode. Trgovali bomo tudi z drugimi, kj to žele. Toda ako nekdo noče, ne moremo pomagati — tudi mi ne bomo z njim hoteli
Ako nočejo, bodo oni imeli škodo, mislim, da več kakor mi — je rekel eden izmed kmetov.
»Mi sploh ne bomo imeli in ne moremo imeti škode,« je dodal maršal 'Škodo bodo imeli samo oni, kor bi lahko oni vršili z.nami živahno trgovsko izmenjavo Toda ne moremo dovoliti, da bi nam s stroji navrgli še njihove koncesije, da bi na nas politično vplivali. Tega mi nočemo.«
prosveto, kulturo, zdravstvo in socialno zavarovanje delovnega ljudstva. Zedinili in razširili smo kooperacijsko gibanje, dosegli enotnost in okrepitev velike sile sindikalnega gibanja, ga pritegnili obenem s političnimi strankami in mladinskimi organizacijami v veliko delo za obnovo dežele.
Ponovno smo organizirali poljsko armado. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči, da rešimo ljudstvo pred lakoto, epidemijo in inflacijo. Dvignili smo industrijo in z vso naglico obnavljamo prometni sistem, pristanišča in Varšavo, borimo se za obnovo podeželja in poljedelstva. Ni mogoče najti konkretnega primera za ogromno delo. ki je bilo izvršeno v teh dveh
letih.
Ne smemo pa tudi pozabiti pomoči, ki smo jo dobili iz inozcsmtva. Predvsem je treba poudariti, da ni niti enega področja v našem življenj«, kjer «e bi v večji ali manjši meri čutili pomoč, ki nam jo je nudila Sovjetska zveza, najsi bo v živilih, zdravilih surovinah, prometnih sredstvih, posojilu ali orožju.
Veliko nam je pomagala tudi U. N. R. R. A. in druge inozemske dobrodelne organaizacije. Ti dve leti dela nista bili samo nepretrgana borba proti raznim težavam, v katere je zašla naša dežela po vojni, temveč je bila to tudi doba trdega in — upam — plodoitosnega dela za dobrobit naše dežele in ljudstva.
vili »delegacijo«, ki je odšla k Maniu-ju in ga »nagovorila«, da ostane na čelu stranke.
Ta trik je povzročil veliko nezadovoljstvo v vrstah caranistav. Maniuova stranka poroča, da se vrše zborovanja opozicionalnih skupin znotraj stranke, ki se pripravljajo, d» izstopijo iz stranke Maniu-a. ki se je dovolj kompromitirala s svojimi odnosi z zločinskim režimom Aritoncscu-a še za časa udeležbo Romunije v hitlerjevskem bloku.
Poljski narodni praznik
Osubka-Morawski o delu in uspehih poljske vlade nacionalne enotnosti
NA PREDVEČER MIROVNE
(Nadaljevanje s prve strani)
Primorski ki tvori "noliiost, ne morejo iztrgati edini večji mesti slovenskega Primorja — ’l'ist in Gorico. Ne sme se severnemu Primorju vzeti dostop do morja.
Naše oči so obrti ione na ntva' ljudske voditelje Tita m Kardelja in s polnim zaupanjem gledamo nanju kot na uresničite!ja našo svobode in demokracije. Možje iz ljudstva, ki so skunno z limi ■dvom vodili našo osvobodilne vojno, ne morejo zapustiti .svojega ljudstva, ki hoče svobodno živeti v Jugoslaviji. Ljudstvo je z njimi, kakor za časa osvobodilno vojne in pripravljeno je na vse žrtve, da sj pribori in ohrani svobodo.
Zadnja 12-dnevnu stavka vsega delovnega ljudstva Primorske je dovolj viden dokaz zn našo enotno volio združitve z Jugoslavijo in borbenosti proti ostankom re-akcionarstva in fašizma. To bo dalo našim voditeljem' pogum in moč. da vodijo borbo, naprej ,za-ljudstvo, ki hoče da se uresniči na mirovnj konferenci to, kar je
KONFERENCE
ono uresničilo s svojo borbo. ^ Sadove te svoje borbe hočejo uživati Primrci — Slovenci, Hrvatje Italijani in Furlani. Sadove te’borbe bodo lahko uživali samo tam kjer jo delo stopilo na mesto kapitala.
Naša nova Jugoslavija ni kolonijalna zemlja za- izkoriščanje po komurkoli V stari lugoslaviji srno bili izkoriščani od tujega velekapitala in je bila osvoboditev leta 1918 zaradi toga sauro navidezna, ker smo ostali sužnji nevidnega, zato tem bolj čutnega mednarodnega kapitala. Ob izbru-hu vojne leta 1941 so so pokazale posledice toga nevidnega suženjstva. Zdravi narod pa si ie kmalu opomogel od tega neizbežnega po-i uza in iz ljudstva ven začel nadčloveško borilo za osvoboditev ne glede na izdajalske kvizlingo. kr so Itoteli še naprej služiti trriere-som tujcev.
Kmet in delavec je zagrabil za orožje ter vodil borbo zato, da postane gospodar na svoji zemlji, ne pa, da postane zopet brezprav-
ni suženj in da samo pripravi stolčke, da lit se trrogij ponovno vsesti nanje tisti, ki so skozi 23 let izkor iščali narod.
Osvobodilna borba je mnogo več. kakor samo osvoboditev izpod neposrednega tujega jarma, je osvoboditev od vseh spon, ki bi moglo posredno peljati v suženjstvo. Otresli suro se néke laži-demokracije in ustvarili novo ljudsko demokracijo, ki bo narodom sveta prinesla mir in blagostanje medtem ko je laži-demo-kracija velekapitala vodila svet iz vojne v vojno, iz suženjstva v suženjstvo. Svet lio spoznal pravi evangelij ko se bo otresel krivih prerokov
Delo anglo-nmeriških oblasti je bilo na tem področju izdajstvo vojnega zavezništva in prekršitev dogovora med zavezniškim poveljstvom in jugoslovansko vlado, naperjeno naravnost na to da bi ustvarili razmere, ki naj bi navidezno upravičevale potrebo po internacionalizaciji zato, da bi brhko z njihovimi finančnimi ustanovami dobili v svoje roke industri iški trikot Milje—Trst-Tržič in da bi na ta način ustvarili neko prosto ozemlje; ki bi bilo v resnici, vsaj iz gospodarskega vi-
dika, kolonijalno področje za an-glo-anreriški velekapital. Pri tern so jim pomagali najbolj tisti, ki so bili vedrr0 naprodaj in izdajali interese skupnosti zaio, da dobijo drobtinice kj padejo iz dobro založene mize. Naše ljudstvo Primorsko je ostalo trdno in enotno, kakor za časa osvobodilne borbo. Trdno in enotno, kakor- je kraški kamen. Naša delegacija na mirovni konferenci ima za seboj trdno združeno vse antifašistično ljudstvo Primorja, kar ji bo dalo še večjo moč da zastopa naše pravice. Za njimi stoje strnjeni okoli našega maršala Tita tudi vsi jugoslovanski narodi.
Upamo, da bodo malj narodi, ki boilo sedaj na konferenci 21 narodov tudj prišli do besede, bolje razumeli naše pravice ker tre bodo zastopali izključno svojih interesov na tem področju in ker bo(l0 razumeli, da. je zgodovinska nujnost priznati našemu narodu tiste pravice, ki si jo je priboril s svojo srčno krvjo in svojim po tom. Rešitev, ki jo bomo lahko sprejeli je samo etra: Primorska je enota, ki mora kot teka biti del Jugoslavije.
Nafij delegaciji v Parizu pa kličemo: Z ljudstvom, za ljudstvo!
Novi jugoslovanski predlog
______za statut Trsta------
Dr. Alc‘5 Buebler, pomočnik ministra za zunanje zadeve FRUÌ, je obrazložil 18. Julija pred posebno komisijo Sveta ministrov za zunanje zadeve stališf-e Jugoslavije v zadevi statuta Trsta
Dr. Aleš Baebler je najprej poudaril, da Intervencija jugoslovanskega delegata pred komisijo ne pomeni, da sprejema Jugoslavija sklope ministrov za zunanje zadeve štirih velesil o vprašanju Trstu in meje mod Jugo. slavijo in Italijo v splošnem, temveč je po Kardelju govoril, da jugoslovanski narodi tega ne morejo sprejeti in da zato ne more tega sprejeti niti jugoslovanska vlada.
,V nadaljevanju je dr. Aleš Baebler še enkrat navedel vse zgodovinske, gospr dai'ske, pravne, moralne in etnične razloge, po katerih ima Jugoslavija nesporno pravico do Julijske krajine in Trsta.
Jugoslavija ima vse oravice do suverenosti nad Trstom
Dr. Bebler je nadalje rekel:
Verujemo, da morajo priti vsi, ki gledajo na Trst brez predsodkov, do naslednjih za-klJpf-kov.
X. Jugoslavija ima vse pravice do suverenosti nad Trstom.
9. Medtem, ko je Trst sestavni del jugoslovanskega ozemlja, pomeni za Italijo samo na. cionalno manjšino na tuji zemlji.
a. Z ekonomskega stališča je Trst neobhod-no potreben Jugoslaviji, Jugoslavija pa Trstu, medtem ko so ekonomske zveze med teni mostom in Italijo brez vsakršnega DO>~"‘na 0d trenutka, ko Trst ne pomeni TcVbrbžArnč helija riškega imperiali««^
4.	Rešili'v WskAM Vprasdnj« je iztfXdtvb važna *7.a JutftVMavij« s stališča «j‘ene Vavtib-sli na zapadni ideji.
Vlada Ff JU je pivdložilft Svetu ministrov zn žnnanje zadeve predlog zn rešitev vprašanjn i'rsta. To je dobro znani predlog, naj postane trst seštAvm dèi jUgoslòviVnsk'è j'èdèradije Čigar šlatut bi Ini znjemč'en z mirovno pogodbo. V zvezi s tem predlogom so razpravljali o elementih tega problema. Ta predlog je bil rta pritisk ppedstAVrtikdv Vlad V WashVrtgtvSrtu. Londonu in Parizu slabo sprejet, čeprav po. •
medi togi čop trt pravično rèsitela izdd’an po jè bil nov načrt za Trst kot svobodni teritorij.
• lir. fteblèr jè nato izjavil:
Vlada Tl TU Se dddaije vztraja pri svoji za-IdèVi, storila pa ito luđi tokrat vsèv da hi sè izogniti rtetispebn mirovnA koiiterenee, čeprav menim, da pomeni to zahtevati preveč žrtev Od de*èlè, ki jè toliko pripomogla k zmagi gaVčždikOv.
Zato si dovoljujem obrazložiti v glavnih potezah novi jugoslovanski predlo« za statut Trsta. Trst s svojo okolico naj bi bil svobodni teritorij pod zaščito Varnostnega svèta in v rènlni Uniji z Jugoslavijo. Ta svobodni teritorij naj bi bil Urejen po demokratičnih načelih. To bi prišlo do izraza predvsem. gilede pravic prebivalstva, ki naj bi izvrševalo samo po svojih izvoljenih predstavnikih zakonodajno, upravno in sodno oblast. Vlada svobodnega teritoriju bi bila sestavljena Izključno iz tržaških meščanov, določena od ljudskega predstavništva, kateremu hi bila odgovorna za svoje delo, uživati pa bi morala zaupanje parlamenta. ljudsko predstavništvo naj ima zakonodajno oblast, ki ima predvsem nalogo proglasiti ustavo svobodnega teritorija, ki pa bi morala biti v skladu s predpisi statuta, določenega z mirovno pogodbo. Taka ustava bi služila kot vrhovni zakon svobodnega teritorija. Vsj zakoni bi bili v skladu z ustavo, tako po obliki kakor po vsebini. Razen tega ne sme biti omejitve zakonodajne oblasti. Na temelju ustave in zakona bi bilo organizirano na svobodnem teritoriju sodstvo,' ki bi ga vodili tržaški meščani, ki bi morali soditi v skladu z ustavo in zakoni svobodnega teritorija.
Realna unija med svobodnim teritorijem in Jugoslavijo bi bila v tem, da bi imenovala guvernerja svobodnega teritorija vlada FLRJ. Ta guverner bi moral paziti, da se izvaja med. narodni statut svobodnega teritorija. Vso o-blast guvernerja bi obsegali dve točki:
1.	imel bi pravico iniciative pri pristojnih tržaških oblasteh.
2,	imel bi pravico vek na vse odločbe težaških oblasti, ki bi kršile mednarodni statut svobodnega teritorija ali pa njegovo ustavo. Njegov veto je suspenziven. V primeru, če prh stojne tržaške oblasti ne bi sprejel« guvernerjevih prigovorov, ki jih mora podati v strogo omejenem roku, mora priti spor pred Varnostni svet.
Mednarodni položaj svobodnega tržaškega ozemlja
Mednarodni položaj svobodnega teritorija bi bil zajamčen z naslednjimmi določbami;
1.	Varnostni svet bi doJočal visokega komisarja, ki bi imel pravico do veta na vsako odločbo guvernerja. Ce guverner no bi sprejel prigovorov visokega komisarja, bi se morala spraviti stvar takoj pred Varnostni svet.
2.	Deli tržaškega pristanišča, ki služijo mednarodnemu prometu, v kolikor niso namenjeni lokalnim potrebam samega Trsta ali pa potrebam Jugoslavije, bi postali mednarodno svobodno pristanišče Trsta, ki bi bilo enako pristopno vsem ladjam ne glede na nacionalnost in ki bi sp upravljalo po posebnem statutu.
3.	Svobodni teritorij In njegovo morje bi bilo nevtralno področje, ki bi bilo demilitarizirano, prebivalci pa prosti vojaške obveznosti. Lokalna rekrutacija policijske sile bi služila zn vzdrževanje javnega reda. Na svobodnem teritoriju bi bila samo ena jugoslovanska vojaška posadka, katere število pa bi bilo- tolikšno, kolikor je neobhodno potrebno za zaščito carinskega pasu, na železniških progah in morski obali. Za vse združene narode bi bil na tem teritoriju enak postopek. Klavzula o največjih prednostnih pravicah bi veljala za vse združene narode.
Prednostne pra^.Oe Jugoslavije
0^41* svoj posebni geografski položaj ih ^Osebno Irtsne ekdhomske zveze s Trst- m bi ,Iugoslavi,Irt uživrthi naslednjič biedjUrttrióè, ki bi biIV žrtjhnvčene s statutortl':
1. évrttovdna jugoslovanska cona v pHstani-šču tvida bi bila pod izključno jttVisdifcčijO, neodvisno od mednarodne uprave svobodnega pristanišču.
% Krtomost crtrihskega rVžinta svohodnèèa tet-iiOKjrt ih JhgoslAvìjè, kj s pothOčjO en Vinske unije zalaga Tret soVazhtetno s carinski mi dohodki vse unije, uprava unije pa bi bila jhftOštovhhskn.
Navedli bomo stuho nekaj zgledov:
1.	'Knakopravhost vseh prebivalcev ne glede na «bdi, nàVòdhòst, ježili, raso li} véro. To’bi moral« pViti posebno do izraza V načelu, da bi bili italijanski, slovenski in hrvatski jezik službeni In enakopravni jéziki ter da ima vsaka narodnost enake pravice zn kulturni razvoj in da jè enakopravna v političnem življenju.
2.	Ta enakopravnost mora biti zajamčena v ustavj z dvodomnim sistemom, namreč s poslanskim domom, ki bi bil sestavljen^ sorazmerno iz narodnosti, ki prihajajo v vpoštev, in sicer bj bilo enako število predstavnikov onih prebivalcev, ki govorijo italijanski jezik, in onih, ki govorijo oba jugoslovanska jezika.
3.	Iprav-kce in osnovne svoboščine prebivalcev bi bile določene z ustavo.
4.	Ugotoviti Je treba, katere osebe se smatrajo za prebivalce svobodnega teritorija, ki imajo pravico glasovanja za sprejetje prve ustave. Vlada FLRJ naj gleda, da bo ta pra vica priznana samo starim Tržačanom, namreč osebam, ki so bile stalno naseljene v Trstu v Začetku prv« svetovne vojne in njihovim potomcem. Kar se tiče tržaškega državljanstva, ki pa ne daje pravice do glasovanja za prvo ustavo, bi se tako državljanstvo moglo priznati osebam, ki so stalno naseljeno na teritoriju že najmanj pet let pred začetkom druge, svetovne vojne, izvzemši one Italijane, ki Jih je privedel tja fašistični režim zaradi denacionalizacije Julijske krajine in utrjevanju fašizma. Na drugi strani je troha priznali pravico, da se na ta lerltorij vrnejo Jugoslovani, k, so bili nasilno pregnani ali pa so »e izselili.
5.	Pravila za volivne priprave in kontrolo pri volitvah v prvo ustavodajno skupščino b' morala biti taka, da dajejo glavno vlogo domačinom in da omogočajo neposredno nadzorstvo nad volitvami, ki bi ga izvajale države, ki so najbolj zainteresirane na usod) Trsta Jugoslavija» na katere ozemlju leži Trst, in Italija, v katere jeziku govori večina tržaškega prebivalstva.
Končno stališče Jugoslavije
Ko rmmnirfwt slaliSle ÌHQOSluvije, bi rud
poudaril
l. Juflosiauija priznava posebni, znanaj irza. skf(tn ozemlja, meni pa, da je ljudstvo trsta zrelo in politicano, da vodi samo sppjo upravo.
Denarna enotnost svobodnega teritorija z Jugoslavijo, ki naj bi se vzdrževala po sklepu same vlade svobodnega teritorija v obliki skupne monetarne enote ali pa s pomočjo medsebojno denarno povezanimi sistemi.
4.	Skupna železniška uprava, ki naj bi bila pod vodstvom iugoslvanskih državnih železnic.
5.	Svobodna obalna plovba med jugoslovanskimi in italijanskimi vodarni za trgovinske in ribiške ladje.
C. Pravica prebivalcev svobodnega teritorija in Jugoslavije, da se lahko naselijo, zaposlijo in izvršujejo obrt na obeh teritorijih.
1, Udeležba Jugoslavije na račun reparacij in v zvevi z likvidacijo Italijanskih in nemških piacementov v svobodnem teritoriju.
8.	Mednarodna pravica ribarjenja v istrskih in tržaških vodah in sicer tako za Jugoslavijo, kakor za svobodni tervitorij.
9.	Prednostna pravica Jugoslavije do naročil in dela v velikih industrijskih podjetjih Trsta, predvsem v ladjedelnicah.
10.	Recipročna pravica dopolnjevan*.« posadk trgovske mornarice za ùb& leHtnHja Jugoslavija prevzema dolžnost, da zastopa svobodni teritorij. 7 inozemstvu, toda ljudsko predstavuištfo svubortnean tétitèHjn bi rtktj-fjqtra’o .vse pogodbe ih kortvertv-ijh, ki ki jilt skh'hila Jugoslavija v tAVftttit sVokodftegA teritoriju. v pogledu teritorialnega sporazuma bi bila .Vtlgósìavijà obvežna SjVòjtièvàiì med-haVddhi statht svobodnega tèi-iVòHja, visoki komisar pa bi lahko preprečil s svojim vetom vsako hajlakh ali zirtrabo. fteprav zastopa Jvl-gOslavija Stališče, da je prebivalstvo svobodnega teritorija edino unravifceftò Ih shveberto sprejeti sVPjó iisVAVO, bi hVObdi ihteli siaM svobodnega ioi-itoiijn vendarle nauetere do-. lOčhe, ki hi Obveza vate ustavodajno ekupst-hto avolVodnega teritorija, da «e vnesejo v «slavo načela ki pomenijo poroštvo dèmoliratiChili
svohoščih m dentokVatičire nveditve vseh tta-rodov. oiede na vse to, posebno pa zavadi Prt-sèrtrtèga sestava pVeldvntstva ih žftodOVlftskih pogojev pa bj moral določati statut nekaj pravi!, ki bi bita absolutne obvezne za «stavo-dàjiió skupščino.
?. Jmioslavija meni, da mora sMul upoštevati demokratične ustanove in načela.
Po svojih pravicah in interesih kakor hoti po svojem yeotivajske.m pototafu je Trsi nerazdtuinn zvezan z Jugoslavijo in je zaradi tega potrebno, da zagotovi statut enotnost so. bodnega teritorija in Jugoslavije. Ta enotnost bi moralu priti do izraza v priznanju pravice Jugoslaviji, da imenuje guvernerja Trsta in ima v primeri z ostalimi narodi nekatere prednostne pravice, predvsem ekonomske, ki pa bi istočasno zadovoljevale ludi potrebe Trsio samega,. Ta izjemni polo~aj Jugoslavije bi Idi v popolnem skladu z naren meifn&rod-ncga prava, ki itruv seilaj pospešuje regionalne unije.
L ker m Trst slulil velikemu mednarodne, mu prometu in ker ima poseben narodnostni sestav, je Jugoslavija pripravljena pristali pod navedenimi pogoji na to, da bi priSlo to ozemlje pod zaščito Varnostnega sveta in da izvaja tu Svet nadzorstvo nad izvrševanjem mednarodnega statala svobodnega teritorija, in, imenuje visokega komisarja, ki bi imel po. leg kontrole tudi pravico suspenzivnega, veta za odločbe, guvernerja. Jugoslovanska delega cija predlaga ta svoj formalni in podrobni predlog statutu za Trst, ki naj ki bil sestavljen na temelju zgoraj navedenih načel, in predlog za pravila začasnega stallila tega te. rltortja. Kar s» uče statuta svobodnega med. narodnega pristanišča Trsta, je podala jugo-slov. vlada meseca aprila L 1. formalni pred. log. Vlada l'LIU meni, da lahko stuii la pred. log kot osnova za razpravo o tem. Razume sc, da meni Jugoslavija, ki je podala ta predlog in ki temelji na hipotezi njene suverenosti nad tem ozemljem, da je treba ta predlog spremenili v nekaterih točkah. Naša delega cija. si dovoljuje predloliu vam ta predlog, ki je izdelan v tem duhu.
Oh koncu izralUm prepričanje, ii<, p,, ?)0-_ vala vaša komisja jugoslovansko delegacijo k tesnemu sodelovanja v velikem poslu, ki jo Calza, pri čemer izjaidjam, da je naša delegacija vedn.n pripravljena dali vam svojo pomoč.
Pomagajte . brezposelnim !
Glavna načela tržaškega statuta
Čitajte - sodite!
Okupacijska oblast ...
O škedenjskih zločincih, fašistu Coceani-u in še kaj
Giornate AHealo
I ••• v:S «:<?; Al-	J
i’od naslovom » Url rej m> h> proces zaradi Skeldeujskili incidentov«, je prinesel »Oloimide alleato« naslednje poročilo« :
Sodem članov civilne indicijo .Julijske krajine, ki .so bili obtoženi dvojnega umora ter ra. nltve nekaj drugih oseb s streli dne 10. marca t. 1. v Skednju, je izjavilo, da so nedolžni.
Kaz.prava proti njim se jo pričela 17 t. m. zjutraj v justlč-ui palači pred splošnim zavezniškim vojaškim sodiščem, lei ga sestavljajo trije sodniki. Predsednik sodišča je polkov-alk John K. Weber, načelnik pravnega odseka zavezniške komisije v Italiji; ostala dva čkt-nn sta angleški topniški major R. B. Smith, pripadnik 18. zbo-ra iu ameriški topniški Vrnilo*-Abraham D. U£u*i7>ad*fc*.
, Sedhhi bblxiZenenV bod« v t>è-ku ^ózpìave zazhaihovall sa tiki s številkami (od 1 dp 7). O (ohi sd aft SjvPVažhhlPH wn òsnóvt jn-edtogn, ki ga j« jWfedtoM}, jaV-ni tožilec hidjpt- D. t). ffetMtt, Obrn pravnega i»ododbora zavez-niške komisije. Izjavil je, da ni bil njegov namen dopustili, dn M iteti S šVbjbhi jrifPČili « 01>-iPžtmri« haftrtritPli VjVhVnit ap Id-lt-P Irt PjMVovP ižjsoVAh
Glas id'
sim ujiritve v štpVritščhil zaM-zniknv« jo že veokwt jw. kaznio š\«j« Inhvo ih frtkpot«. Ženje d» mladik drittokrarij Poljske; Bolgarije, Albanije iht. pokeiMm (g* še dn irptfe J ugiWi«i. vije. Pttjmliioina jM s« j0 razkrite k« je «b obsodbi izdajal-cA Mlhrtjlovlčt) »apisaito; »Začetnik vstaje pinti Nennom ustreljen«.	*5^
D« s« tudi on ■ »Ulnš ,. .« oddolži spominu velikega mn. rilcu MVobtHloljubivih Jugoslova. nov in idejnega inspiratoi-j:i svojega uredniškega kngn, j,. |p* sumo »informneijslii vestnik« prinesel 22. julija vest pml na slovom „Spominska maša".
Ok|d|i SteO oseb, nekateri v jugoslovanslvih, islljsklb ih Uri. tonskih uniformah, drugi v čr-nih oMeknh, je vvorhj v tei-kajšnji srt>«ki pravoslovni cerkvi sv. Save prisostvoval« »po-minski služili božji zn generalom Dražo MlAiojltevlčetn, bivšim četnilkUll vmilteljem, ki *» ga zadnjo srnin ustrelili kot. i». dajalea in vojnega zločinca v Beogradu. M*n1 iprteobniml sk> bili štirje člani bivše jugoslovanske vllntxl v izgnanstvu, ki jth je s«llšče, ki je obsodilo Milmjlovlčn, v odsotnosti olmo d ilo skupno na »1 lot ječe. Poljski pravoslavni škof Sava Je (•-pravil službo božjo in pel je zbor poljskih vojakov. Zastopana sta bti« tudi bivši kralj Pe-ter in kntljkul-mntt.
Propaganda, ki |i naše lijisl k(vo iu» nnsKln.
ejfc/ "V&ce li/kn
Pivd Zavezniškim iKu-oinim andlSčmii. ki ne je prvikrat se. ala]« v Trstu, se je |H-lčel« raz. prava proti sedmim članom <it-vilme policije, ki so obtoženi »uboja in kolpoznUi poškmlb« v zvezi z dogodki v skednju dne 10. 3. 1910, ko je policija, ki je v teku nemirov )>ovzixge-nih zaradi razotiešanja jugoslovanske zastave z zvezdo nu zvoniku !» «s redovni a, da zastavo sname, streljala in sta bili dve žrtvi ena ž<nska hi mi moški.«
«Voce« bi prav rad« napisala kaj več in drugače (>n ji za enkrat ne kaže. Pravi le, d« so bili nemiri zaradi izobešanja Jugoslovanske zastave. Prav notam Ih nemirov ne bi bilo. če bi ne prišla ( j« civilna policija hi v svojem fašističnem nast.ro-jenju'ne streljan« v ljudi »ato, k<'v li hočejo Jugoslavijo, ker so proti Itnliiji, iiuičiiiiict »a je-ga ljudstva.
!■■■
i
\Jfekaj zanimivih j pogledov v razli-
čne vede
■
«
Zgodovinski skopuhi. Franco- ■ ski pisatelj Voltaire (1694-1778) :
; je bil sicer milijonar, toda ka- •
darkoii in kamorkoli je bil ! povabljen, ga je moralo omiz-: je vzdrževati s tobakom in ko ■ se je poslavljal, je vzel s seboj S vse ostanke sveč iz svečnikov.
3 Kadar je bil povabljen na de-E želo, mu je moral gostitelj pla-! čati vse potne stroške, — Chur- :
•	chil, vojvoda Marlborougški, J
•	(1650 1722) praded angleškega : politika Winstona, je hodil, če- j prav zelo bogat, zelo zgodaj : spat, da je prihranil izdatke za j razsvetljavo in vaško šolo je j nastanil v graščinski kuhinji, jj samo da je štedil pri kurjavi, — :
Vojvoda Wellingstonski, tudi : milijonar (1769-1852) znameniti vojskovodja, je odtrgal iz-. med osmih gumbov na svoji ■ uniformi sedem, saj si je le z ; enim zapenjal suknjo; vsa vra-
■
■ la vedno odprta, da . j kljuke in tečaji izrabili.
ta v njegovem gradiču so osta- !
6 n «• s\ sA	sA —  n,I(§0 *
*
:
Okusi so zelo različni. Kitaj-: ci se zgražajo, ko vidijo, da E belci jedo sir, ki mu pravijo j »gnilo mleko.« Mi si zopet 'ne moremo predstavljati, da pri- [
5 jajo (in še kako!) Kitajcem :
■ ■
■
■
j gliste-deževniki in lastovičja E gnezda. V Južni Ameriki sta 5 najljubši slaščici kozarec mrav-E Ijcga vina in košček hroščevega E kruha. Domačini nabirajo po- _ E sebne mravlje, jih zmečkajo, te- : E kočino predelajo v pijačo, po 5 : kateri postanejo precej razu- : E zdani. Ob argentinski meji je j ; na milijone vodnih hroščev. Iz E E zmečkanih jajčec spečejo po- E ! sebn0 pecivo, ki jim prav tako E
■	tekne ko prej opisano vino. j
■
Za najhitrejšega pianista na •
•	svetu je veljal doslej Poljak Ig- 5 : nacij Padarewski, ki je napra- ■
•	vil 26 udarcev na tipko v eni ■
•	sekundi. Paderewskega je pre- j : kosil Amerikanec Henry Scott. ; ■ Slučajno je odkril v sebi nad- ■
E
naravno sposobnost hitrega ■ igranja. Z vajo je to sposob- ■ nost bolj stopnjeval, dokler ■ ni dosegel rekorda, t. j. 44 • udarcev	v	eni sekundi.	E
*	!
Muha	Drosophila	je dosegla E
svetovni sloves zaradi svoje : zmožnosti naglega razploda. [ Na njej proučujejo znanstveni- ! ki zakone o dednosti prav žara- ■ di njenega »bliskovitega« raz- • množevanja. V 10 dneh ima en ! sam par 400 naslednikov, v e- ■
nem mesecu pa že 16 milijonov. ■
■
*	j
■
■
■
Hosa. Zemlja in rastline 5 stalno izhlapevajo vodo, ki jo
■	sprejema zrak. Ponoči se zem-
! Ija in rastline hitreje ohlade E
■	IrrU rynr.i___i:	_ ,	■
: kot zgačne plasti (nad njimi
E
S kajti temni in raskavi predme- ■
* ti nrlrlninin vnl/\	^^	■
S ti oddajajo zelo hitro gorkoto. ; Vlažni zrak se ohladi na mr-• zlejSih predmetih, tako nasta-! ne rosa. Predpogoj je brezve-
E trno vreme, kajti veter odganja : 5 vedno zračne plasti, ki so se j 5 bile na prostem ohladile in pre. j j pročuje na ta način nastanek : ! rose. A nebo tudi ne sme biti j * oblačno. Oblaki delujejo kakor E
: šotorna streha; oni odbijajo
:
tal dvigajočo se gorkoto.
1 s :
ta- ■
; ko da se ne morejo ne zemlja ■ • ne rastline ohladiti, kar ovira ! ! tvoritev rose. Ce pa pade v je- E : senski noči ohlajene celo na 5 [ o stopinj, se ustale drobne E' 5 vodne kapljice na rastlinah 5* Edcot ledeni kristali, uledenci. ■ j kot slana, ivje, srež.	:
S	■ ; .	:
» • ■ .
ŠPANIJA
IN NJEN VELIKI BOJ ------ ZA SVOBODO
Julija je minilo deset let od začetka državljanske vojne v Španiji, prvega oboroženega napada fašističnih sil na demokracijo v Ev. ropi.
Špansko ljudstvo je gradilo svojo demokracijo od leta 1981., ko je odpravilo monarhijo, pa do leta 1935. Z notranjimi boji z reakcijo in velikimi napori se je osvobodilo vpliva fevdalnega plemstva in cerkvene gosposke ki so bili do tedaj gospodarji španske zemlje in ljudi. Španskim narodom, Baskom in Kataloncem je bila dana avtonomija, ki jim jo omogočila, da so po stoletnem tlačenju začeli razvijati svoje svobodno narodno življenje. Na socialnem in gospodarskem polju je država dosegla velik napredek. Uzakonjena je bila agrarna reforma. Izvedena je bila ločitev cerkve od države Kazalo je, da bo špansko ljudstvo prvo v Evropi, ki se bo po zgledu sovjetskih narodov osvobodil spon preteklosti in zgradilo novo pravičnejšo državo.
Zaradi tega ni čudno, da je bilo špansko ljudstvo prvo napadeno. Govorilo se je o »državljanski« vojni, toda vsakdo je vedel, da so v Španiji intervenirale in se zavzele za zmago Falange fašistične sile Italije in Nemčije, ki sta poslali Francu orožje, sredstva in vojake.
Ko so odvzemale te sile španskemu ljudstvu svobodo, So obenem preizkušale na njegovem telesu novo vojno taktiko in nova uničevalna sredstva (totalna vojna), ki so jih pripravljale za vojno proti svobodoljubnim narodom.
Ni slučaj, da se je jlruga svetovna vojna začela že šest mesecev po padcu Madrida.
Špansko ljudstvo se ni moglo uspešno upreti organiziranim silam fašizma. Navzlic junaški borbi je 28. marca 1939. po skoraj triletnem odporu bila uničena republika in z njo vse demokratične svoboščine.
Na strani španskega ljudstva je bila moralna podpora vsega demokratičnega sveta. Najboljši sinovi vseh narodov so se prebijali preko meja svojih držav, da so šli na pomoč demokraciji. Brigade tujih prostovoljcev in mednarodne brigade so zapisale pri Guadalajari, pred Madridom in na drugih španskili bojiščih slavne strani v zgodovini borbe za demokracijo.
Na strani fašizma pa so bile vse tiste sile, 'ki so bile in so še danes ovira napredku in demokratičnemu razvoju. Vladajoče klike skoraj vseh držav so aktivno podpirale Franca, ali pa so stale ob strani, skrivajoč svojo politiko podpiranja fašizma za geslom »nèvme-
Nikola Tesla -
VELIKI IZV M IT EL J & f
Nikola Tesla, genialni pionir znanosti in tehnike je po rojstvu Srb iz Like, doma v vasi Smiljani pri Gospiću. Osnovno in srednjo šolo je dovršil v domačem kraju, tehnično visoko šolo pa v -Gradcu in Pragi. Že kot mlad inženir si je zamislil elektromotor z izmeničnim tokom; ker pa je slutil, da se bo njegova zamisel boljše razvijala v Ameriki kot v Evropi, je 1, 1884 odšel v Ameriko. Tam je že 1. 1887 patentiral svoj motor. V svojem dolgem in plodnem delu je dal svetu nad 1000 odkritij, od katerih je 900 patentiral.
Mnogi učenjaki trdijo, dà je imel Tesla večji iznajditeljski talent kot sam Edison. Zakaj pa potem Tesla ni žel slavo in bogastvo tako kot je zaslužil s svojimi znamenitim izumom?
V new-yorškem »Morning Jornalu« z dne
6.	februarja 1894 — pred 52 leti —. v času največjih Teslinih odkritij in osebnih uspehov piše takole:
—- Duh gorjanca in pesniški temperament Tesli nista dopustila, da bi se povezal z interesi neke korporacije. Tesla lahko dela samo popolnoma svoboden. Napredovanje v svoji stroki, uresničevanje idej, ne pa borba za denar — to je geslo Nikole Tesle! Denar je za njega sredstvo za izpopolnitev njegovih načr tov, sicer pa samo koncentracija neumnosti in zločina.
Tesla sam pripoveduje, kako je spočetka sprejel ponudbo tvrdke Westinghaus, kjer bi imel veliko plačo, laboratorij po svoji zamisli, zraven pa še tretjino dobička — pod edinim pogojem, da dela samo za to podjetje.
Bil sem mlad, — pravi Tesla, in pristal sem. Vzdržal seru eno leto, ne da bi kaj ustvaril; bil sem pač v odvisnem položaju, kar je oviralo moje delo Brez pomisleka sem pogodbo razdrl in od takrat se mi ideje neverjetno hitro porajajo.
Ob tej priliki je pisal Weslinghausu:
»Gospod Westinghaus, verjeli ste v mene že takrat, ko drugi niso; podpirali ste me, ko niti vaši inženirji niso imeli fantazije, da bi videli veličino dobe, ki prihaja ... Korist, ki jo bo imela civiiizacja od mojega polifaznega sistema je zame dosti važnejša od denarja, k! se mi ponuja ...«
Feslino nesebičnost, ki je razvidna iz gornjih vrstic, pa so zlorabili. Z mnogimi odkritji Nikole Tesle so drugi dosegli slavo in bogastvo. Mnogo njegovih odkritij sploh niso hoteli izkoristiti, ker niso bile v interesu vloženih kapitalov. Leta 1895, ko je bil na višku ustvarjalnega dela, mu je zgorel laboratorij, leta 1917 pa še drugi na Long Islandu. To je bilp v času, ko je Britanska Enciklopedija izpuščala Tesiino ime iz svojih izdaj, z namenom, da bi se njegovo delo pozabilo, Imeno-
V v-
vali so ga fantasta, ker je vnaprej videl, kako se bo tehnika razvijala. Tesla se je desetletja boril proti kapitalu in službenim predstavnikom znanosti. In vendar je končno doživel tri-.umf svojih del. Teslin motor je že davno-srce moderne industrije. On je ukrotil Niagaro, največji ameriški slap. Brez njega ne bi bilo Dnjeprostroja. Njegove motorje imajo vse električne centrale sveta. Danes ve ves svet, da je vrtilno magnetno polje iznašel Tesla, ne pa Feraris, kot so to mislili pred 50. leti.
Tesla je vedno verjel v zmago resnice in pravice; malo pred smrtjo je rekel: »Prišel bo čas, ko ne 4>o več tlačenih in ponižanih, temveč svobodni ljudje in narodi, enaki v spoštovanju človeškega dostojanstva.«
Original Teslinega patenta št. 613.809 z dne 1. julija 1898. Na sliki se vidi radijska oddajna postaja na obali in čoln z akumulatorsko baterijo, motorji in aparati za oogon ladje s pomočjo rad^ikih valov.
šavanja«, kakor da bi bila španska vojna samo notranja zadeva Španije in ne začetek svetovne borbe med demokracijo in fašizmom, Sam0 Sovjetska zveza je dosledno branila pravice španskega ljudstva
Tako se je moglo zgoditi, da so italijanski in nemški fašisti nemoteno intervenirali v korist španskega (in mednarodnega) fašizma.
Kakšen jo danes položaj v Španiji? Po sedmih letih strahovlado nad španskim ljudstvom sodi Franco še vedn0 na oblasti, na katero ga je dvignila fašistična Italija in Nemčija. Na oblasti ga vzdržuje nasilje, reakcionarni krogi generalitete, plemstva in visoke duhovščine, ki so z njim zopet pograbili vso oblast Na njegovi strani so še vedno vse tiste zunanje sile. ki so mu s svojim nevmešava-njem pomagale na oblast.
Organizacija združenih narodov je obsodila. Francov režim. Toda v boju proti režimu, ki se opira na nasilje, ne zadostujejo formalne izjave. Potrebna so dejanja.
Demokratični blok, ki je postal z zmago nad fašizmom močnejši, ker so široke množice spoznale vso krutost in zločinstvo fašizma pa podpirajo z vsemi sredstvi borbo španskega ljudstva, ki se v notranjosti države bori za ■svojo svobodo, in o kateri govorijo številne obsodbe španskih rodoljubov, ki so bile nedavno izrečene v Madridu.
Španija ima svojo zakonito vlado v inozemstvu, v Franciji. Španski parlament (Cortes), ki se po Francovi zmagi ni razpustil, temveč so mnogi njegovi člani odšli v inozemstvo, kjer predstavljajo močno skupine republikanskega demokratičnega gibanja, se je sestal 15. avgusta 1945. v Meksikj in je izvolil republikanca Martineza Barria za predsednika republike- Na čelu republikanske vlade je .Tosò Gira,!. Njegova vlada se bori za vzpostavitev ustave, ki je bila sprejeta 1. 1931. po padcu španske monarhije, ter vseh demokratičnih pridobitev, ki jih. je Franco uničil.
Na drugi strani Pirenejev pa čakajo milijoni republikancev svobodo, pripravljeni, da zanjo žrtvujejo tudi življenje. Njihova borba proti Francu je del naporov vseli narodov sveta, da uničijo zadnje ostanke vojaško poraženega fašizma.
Omenili smo že, da je število Teslinih izumov ogromno; tu omenjamo samo dva, zaradi katerih bo njegovo ime za večno ostalo v vrstah največjih genijev človeštva. Leta 1888 je Tesla v predavanju pred ameriškim društvom elektroinženirjev objavil svoj izum motorjev na izmenični tok. Vsak, ki se le malo razume v elektrotehniki, uvideva naravnost revolucionarni pomen te Tesiine iznajdbe.
Tesla je dejansko zaslužil naslov »oče brezžične telegrafije,« čeprav za to ni prejel ne nagrade ne priznanja. Desetine njegovih izumov so izkoristili drugi, da je danes radijska tehnika dosegla tako visoko stopnjo. Že leta 1900 je Tesla patentiral brezžični sistem, ki so ga kasneje drugi izkoristili v trgovske svrhe. Leta 1893 je Tesla v Franklinovem institutu izvedel način brezžičnega prenašanja in sprejemanja električnih signalov. To njegovo metodo pa je izkoristil Italijan Marconi. Do konca svojih dni je Tesla trdil, da predstavlja Marconijev brezžični sistem zlorabo pravic, njegovih patentov, katerih takrat v Ameriki ni mogel zaščititi.
V teh par vrsticah smo samo bežno označili veličino genija našega rojaka Nikole Tesle, ki je ob vsaki priliki naglašal, da je južni Slovan. Resnica o njegovih zaslugah na področju elektrotehnike je do danes v celoti prodrla, tako, da je njegovo mie med strokovnjaki vsega sveta zelo popularno. Po pravici ga štejejo v isto vrsto z Edisonom, Franklinom in drugim* svetovnimi izumitelji. Potrebno je torej, da tega velikega človeka spoznamo tudi Slovenci, vsaj v toliko, kolikor ga že davno pozna in ceni tujina.
XfHrojfe
«a naš iisftovni stktad
Dr. Emanuel Hain je bil židovskega rodu. Že od mladih dni je bil velik ljubitelj glasbe. Medicino je študiral v Haidelbergu. Kot kirurg je delil prakso s svojim stricem Pavlom. Njegov najboljši prijatelj je bil Lilien Maks, navdušen socialist. Emanuel je sicer rad poslušal Liliena, ko mu je govoril o svojih idejah sam pa je bil daleč od politike 31 let star se je zaljubil v 21 letno Ireno, hčer podpolkovnika von Stettena. Ta je privolil v hčerino poroko šele ko je v Evropi izbruhnila vojna in je moral Emanuel k svoji četi. Emanuel je večkrat obiskal svojo ženo in dete, ki se mu je rodilo v času, ko je Nemčijo vojna že močno pri-zagela.
»Na cesto so me vrgli,« je sporočil Planke, hkrati s svojim okrevanjem. »Brezposeln! Lepa svinjarija
to.«
Tako ge je zgodilo, da je postal Planke šofer Hai novi hiši. Z otrokom in ženo se je naseli v šofersko stanovanje, v svojih prostih urah pa ie delal na vrtu. Kurt, njegov sin. je bil tri leta starejši od Rolanda, robat fant z velikimi rokami in živimi očmi. Doktor je z vsemi sredstvi pospeševal prijateljstvo med obema fantoma in je večkrat zadovoljno smehljaje se prisluhnil skozi okno, če ju je slišal, kako sta divjala po vrtu
Neko sredo zvečer v juliju, ko so muzicirali pri odprtih vratih in je topel ozvezdeni nočni zrak vel s terase, je odkril Maks Lilien mladega Plankeja, ki mu je bilo tedaj trinajst let, kako je čepel skrit v bukovi senci in z napetim obrazom in krčevito stisnjenim; rokami prisluškoval godbi. Bil je drugi stavek Schubertovega kvarteta v D-molu. »Kdo pa je ta fant?« je vprašal državni tajnik« Saj je kar pijan godbe.«
»To je samo Kurt,« je odvrnila Irena in zaprla vrtna vrata. Lilien pa si je hotel dečka pobliže ogledati. Odšel je med prihodnjim stavkom tiho vep, počenil zraven fanta v travo in pričel čez nekaj časa govoriti z njim, ki se je v zadregi nasmihal In pri tem se je izkazalo, da je. imel šoferjev sin, sin narednika Plankeja, eno samo misel' in eno samo sanjo, in ta je bila, %da bi postal muzik. Lilien je potisnil fanta, ki je skoraj jokal od zadrege, v glasbeno sobo, ga predstavil godbenikom in gostom in v vrvežu vpraševanj in ljubeznivega smeha je sedel Kurt za klavir in nekaj zaigral. To nekaj je bilo posnetek neke gramofonske plošče, ki si jo je dal po Rolandu vedno znova zavrteti: Bachova preludij in fuga v Es-molu, iz dobro uglašenega klavirja, igrana po D’Albertu. Kurt je z zardelimi, stran stoječimi ušesi že davno pozabil svoje poslušalce, tako zatopljen je bil v svojo igro. Ko je nehal in so mu vsi smeje se zaploskali, se je prestrašil kakor mesečen. Mati ga je nato doma oštela in se opravičila pri Ireni. Doktor in Maks Lilien pa sta vzela med tem Kurtovo usodo v svoie roke :n po nekaj izpitih in skušnjah je pristal v Državni glasbeni visoki šoli kot učenec slovitega učitelja, profesorja Boskowitza
Kurt je kaj kmalu z dušo in s telespm zapadel svojemu učitelju. Rolandu se je zelo zamerilo, da ga je spet pustil samega. Zdaj, ko je prišel v prava razvojna leta, je bil težavnejši kot kdaj koli. V šoli ni šlo več dalje z njim, zasebno pa je imel samo eno zanimanje: heraldiko. Spoznavanje in študij starih rodov, imen in grbov v Nemčiji je zahtevalo veliko njegovega časa. Izdelal je tudi več abstraktnih risb, črvom podobnih, ali geometričnih likov, ki niso bili podobni ničemur na zemlji ali v vodi in ki jih je poslikal z bolnimi, trudnimi, nežnimi vodenimi barvami ter obesil nad svojo posteljo. Kakor so bile te tvorbe breztelesne, je le izhajalo od njih nekaj zagonetnega in zakonitega in posebno Irena se je večkrat za cele miniite zatopila s pogledom vanje. Na vprašanje j,e Roland brez omahovanja priznal, da So to portreti njegovih sanj. Doktor Hain je ukradel dvoje teh risb in jih pokazal nevrologu v svoji bolnici. Posebnega se ni nič izcimilo iz tega. »Ta otrok mi vzbuja strah.« je rekel Emanuel svoji ženi, ko sta prišla pozno ponoči od gledališke predstave a'i pa iz kake družbe domov in je jarko razsvetljeno okno Roladnove izbe na široko žarelo na vrt. Drevesa so stal^ tako molče in ne, gibno v tem svitu. »Pcčakai da pride fant preko pubertete,« je tolažila Irena Po prstih sta stopila v sobo; Roland je globoko spal, sopé in zleknjen. Obraz tako čist in lep0 rezan s svetlimi lasmi, ki so mu drzno padali s čela nazaj, je bil še v spanju napet. Včasih je doktor Hain razumel malone tuji izraz mid seboj in med tem otrokom, ki je bil čisto druge krvi in nature kot on.
(}b tem času je jel doktor čutiti, da se začenja starati. Vsako jutro je vstal ob šestih, sam pozajtrkoval, se odpeljal v bolnico, operiral od osme do dvanajste pod belo lučjo brezsenčne svetilke, novega izuma. Ko je končal, si je strgal belo platneno masko z. obraza, si umil roke, sezul gumijaste šk-'rhje, si prižgal cigareto, drugo ?a drugo. Po na’-aščaiočem številu cigaret, ki jih je potreboval, si je lahko izmeril svojo utrujenost.
Napravil je obhod pri svojih bolnikih, hlastno po-obedoval v kakšni majhni restavraciji, opravil svojo ordinacijo, bil poklican k naglim in obupnim slučajem, spet operiral, operiral ob vsaki dnevni in nočni uri. Do premišljevanja ni prišel, komaj do življenja. Navadil se je zadovoljiti se s petimi urami spanja, da je vsaj zvečer našel nekaj časa za malo glasbe in malo za Ireno, da se je oddahnil in bil lahko truden. Če je sedel v operi ali pa poslušal doma komorno glasbo, je zmerom znova čutil, kako se ruš; vase. Hrbet mu je bil utrujen, oči in rame; okrogle rame, upognjeni judovski hrbet. Gube, ki so se mu delale na obrazu, so bile judovske gube, vgrebene v lica njegovega rodu, ki so tisočletja mežikala na puščavskem soncu.
Zgodilo se je kar samo po sebi, da je krog,^ ki se je napravil okrog doktorja Haina, sestajal čedalje bolj iz judov. Maks Lilien, profesor Boskowitz, muziki in dirigenti Državne opere, igralci, pisatelji in časnikarji, odvetniki in drugi zdravniki, ki s0 prihajali v hišo, vsi so bili judje. Irenini prijatelji so bili iz drugega tabora; konservativne družine,. nacionalne in nezadovoljne z novo politično smerjo. Obubožani plemiči in bogati podeželski junkerji, ki so prihajali v Berlin na »Zeleni teden«; mladi sinovi in hčere teh ljudi, ki sami niso vedeli, kam s seboj. Spet je imel čas novo krinko: jazz, kratka krila, kratke lase, ženska volilna pravica, številčna premoč ženskih študentk, nadzorstvo nad rojstvi; nova stvarnost, relativi tetna teorija, letalski rekordi, amerikanizacija, filmi,* pacifizem, tempo, tempo, tempo.
Maks Lilien se je okrenil od svoje stranke, se od povedal svojemu mestu in postal komunist. V ozračju je ležala nevarnost. A še so igrale po tisočih nočnih' zabavišč plesne godbe. Število brezposelnih se je dvigalo in pomilovanja vredne kače beračev so se vrstile po glavnih trgih v mestu.
Prvič je prišlo do resnega prepira med Emanuelom in Ireno. Očital ji je, da fanta razvaja in kvari s svojo slabostjo. Odgovorila mu je, da on dečka ne razume in da mu je Vsaka operacija slepiča važnejša kot Rolandov razvoj. Med tem je človek lahko videl Rolandovo sliko na vsakem cestnem vogalu. Slikar von Ruding, eden izmed Ireninih bratrancev, je naslikal mladeniča s plapolajočimi, svetlimi lasmi, in ga porabil kot letak za nekakšno nacionalno društvo: sin juda, prapodoba Nemca. Večkrat je obšel Emanuela strah pred nejasnostjo svojega odnosa do svojega sina. Skušal se je razgovoriti z njim. Fant pa je imel neko škratovsko navado, da se mu je izmikal Po cele dneve si je dovoljeval šalo. da je nagovarjal svojega očeta z »vi« in z .gospod profesor’. Kako se počutite nocoj, gospod profesor? Koliko mrličev so gospod profesor danes nasolili?
Mladi Planke je lepo napredoval. Postal je nem poslušalec ob sredah zvečer in se tudi pogosto udeleževal družabnih zabav v hiši Profesor Boskowitz je uganjal svoje norčije s fantom, razpravljal z njim o prefriganih kort’apunktičnih problemih, o prav tako prefrigani filozofiji, in ga učil šaha. Včasih se je zazdelo Emanuelu kot da je ta proletarski sin veliko bolj njegov, kot pa Roland. Prepir med njim in med Ireno se je končal s tem, da so poslali Rolanda v eno novih šol na deželi in da je prihajal samo včasih ob koncu tedna domov, čez poldrugo leto pa je bilo tudi to pri kraju.
Pò cestah demonstracije, komunistične in nacionalistične. Antisemitsko gibanje, ki ga je zanetilo nekaj zmedencev po vojni, je dobivalo zdaj obliko in ime. Mahoma je stala nova stranka tu, nacionalsocialistična, dobila sedtž in glas v parlamentu, vpliv in pristaše po deželi.
Judje, več kot tisoč let vitoreninjenj v deželi, zras, li zl Nemčijo po tisoč nitih skupnega jezika, izobrazbe, kulture, ko«iàj zavedajoč-se svojega judovstva; so prisluhnili'. Praded je hodil še s culo na hrbtu krošnjarit, só se spominjali. P>eme se je domislilo trpljenja, ki ga je individuum pozabil V zraku je lebdela nevarnost, zaduhali so jo iz izkušnje ne-pokojnega ljudstva, ki je zmerom živelo v nevarnosti. Doktor Hain je začutil nevarnost. Njegov - n Roland pa je postal med tem član mladin ke organi zacije in po raznih stadijih nacionalističnega mladeniča stremel kvišku. Romantičnost in heroičnost pri trn mu je posebno priiala. Ves' navdušen in srečen je ‘prihajal domov s teh sestankov in izletov
Obupano, šepetajoče razpravljanje med zakoncema, ponoči, v temni spalnici. »Tako ne gre dalje! Povedati moram fantu, da ima judovsko kri v sebi. Že zdavnaj bi mu bil’moral povedati, zdaj mora zvedeti, mora « jg ro il doktor.
»Nemogoče. Počakaj še. Strah me je Fant je preko, mere občutljiv. Kaj..če si vzame življenje? če zblazni? Počakaj še. da bo stareiši Da bo zrelejš-'. da bo bolje razumel,« je ugovarjala Irena vsa obupana
Nato je, ustre’il Maksa Liliena atentator. To je bil začetek verige poHi;Vh umorov Atentator si je pognal sam kroglo v glavo, preden so -ga mogli prijeti
KULTURA
Potreba po prosveti
Neki fašistični funkcionar je vzkliknil, ko je gostovala nekaj let pred izbruhom druge svetovne vojne ljubljanska opera v Trstu in je ljudstvo, ki je prihitelo iz vse Primorske, navdušeno manifestiralo spričo ljubljanskih gostov: »To je rezultat naše dvajsetletne vzgoje«!
Ljudstvo, ki so ga nasilno odrezali od njegovih rojakov v domovini, ki so mu uničil vse njegove s trudom pridobljene prosvetne domove, ki so mu zaprli domače šole, mu prepovedali domačo govorico končno celo v cerkvi, ko so mu vzeli vse pravice in mu niso zato kljub svoji toliko hvalisanj »dvatisočletni	kulturi«	dali	ničesar,	je
ob nastopu svojih rojakov od onstran meje manifestiralo ne samo svojo voljo po politični združitvi ž njimi, marveč tudi svojo voljo po prosveti, duhovni hrani, ki ju je bilo po predfašistični in po fašistični Italiji oropano.
Naše pred prvo svetovno vojno tako bogato prosvetno življenje na Primorskem je bilo ob prihodu tujega	osvajalca	spodvezano	in
prekinjeno Starejši so živeli duhovno od kulturnih usedlin izpred vojne, toda novih pridobitev iz domovine niso bili več deležni, Mlajši rod pa je bil sploh popolnoma Odrezan od prosvetnega življenja svojega	naroda.	Kako	se mu	je
megel kljub temu v toliki meri ohraniti? K temu je nedvomno pripomogla globoka tradicija ljudske ga kolektiva, vaške skupnosti, iz roda v rod podedovanih šeg in o-bičajev, zvezanih z domačo slovensko govorico, bogastvo narodne pesmi, ki se je, javno prepovedana, vendarle skrivaj gojila,, skratka, tesna povezanost vsega ljudstva, k; se je pod nasilnim tujčevim pritiskom	še bolj strnilo,	kar se	je
najlepše manifestiralo v narodnoosvobodilni vojni.
Že za časa te se je začelo na osvobojenem in tudi na neosvobo-
jenem ozemlju — v okviru OF obnavljati prosvetno življenje. Časopisi in brošure, na osvobojenem ozemlju tudi šola, mitingi in javne manifestacije, gledališke skupine itd. So uvajali ljudstvo ponovno v domačo pisano in govorjeno besedo ter ga sistematično povezali z duhovnim in prosvetnim življenjem slovenskega naroda
Po osvobojenju se je to nadaljevalo in vsaj v coni B še stopnjevalo, medtem ko je prosvetno življenje ljudstva v coni A še vedno podvrženo različnim oviram s strani Zavezniške uprave. Vendar se je v tem letu po koncu vojne pokazalo da sta v našem ljudstvu volja in potreba po prosveti, po kulturnih dobrinah tako velika, da ju ne bo moglo ničesar več zadržati ali ohromiti.
Tej volji in tej potrebi po prosveti mora skušati in tudi Skuša zadostiti naš prosvetni delavec. Ljudstvo, ki je bilo 27 let odrezano od duhovnih dobrin svojega naroda, mora nadoknaditi zamujeno. Medtem ko si je starejši rod vsaj kolikor toliko ohranil prosvetne pridobitve izpred prve svetovne vojne, mora mlajši rod začeti ta-korekoč v vsem od kraja. Marsikaj je v teku narodno-osvobodilne borbe in po njej že pridobil, toda potrebna sta mu temeljita izobrazba in vzgoja. Seznaniti ga moramo z našimi pesniki in pisatelji, z našimi znanstveniki in drugimi razumniki, da bo lahko čimprej ne samo sledil, marveč tudi sam vstvarjalno posegel v naše pro-svetno življenje. Njegova živa želja po duiiovnih vrednotah, njegova prirojena bistrost, njegova stanovitnost in visoka narodna zavednost so natri porok, da bo iz tega rodu izšel kader sposobnih in tudi vstvarjalnih prosvetnih delavcev in da bo povsod tla Slovenskem Primorskem ponovno vzcvetelo bogato prosvetno življenje.
Vladimir Bartol
Mitiga, M so to uničili fašisti
Iva Bresčakova: OGENJ
Ime avtorice Ive Breščakove sem bral prvič v Razg'cdih, kjet je bila priobčena njena novela »D ve kristalni vazi«. Z lu j mi ;e prišla v roke drobna knj žica no vel z naslovom »Ogenj«, ki jo občutim kot pravo odkritje O avtorici sem izvedel, da je bila učiteljica in da živi zdaj pvo'vna v Milanu. Njeno knjigo »Ogenj«, je izdala 1. 1940. Goriška Založba a je bila takoj ob izidu zaplenjena. Zalogo so med vojno fašist, uničili. Izvod, ki ga im trn pred se boj je eden izmed redkih ali morda celo edini, ki so sc chva nili,
Ta 78, strani obsegajoča knjižica je vsekakor vre bn da se o njej piše in govori ;n da se jo ponovno izda. Njena vsebina, v celoti 8 novel, je kaj pestra m raznolika. Vsem sesvivcmn je skupna neka globačo občutena čldvečnost, neka socialna nota, pristna in neprisiljen i. Vi mestoma spominja nekolika na Con k ar ja
V prvi noveli »Ogenj«, ki jt dala tudj zbirki nas' ,v slik i avtorica brezposelne unijske delavce v Južni Ameriki -- bih bi pa tudi lahki briški kolon ! —' ki tavajo mesece in mesece sestradani okrog, iščoč dela, medtem ko njihovi gospojarji sežigajo žito
Izredno 'močna se mi zdi sledeča novela: Mož je 'od izmu'en, podoba brezposelnega bančnega uradnika v Ameriki, ki ima ženo in tri oti-oke in ne nore ne iti dela Končno ga iztakne š-ri reklamnega podjetja prav z-o p'àv ne njega, marveč njegovo plešasto glavo, ter ga najame, da mu poseda dneve in dneve oo . ikaiili z reklamno poslikano in popisano plešo.
' Njegov sram njegovo poniža-bic. njegovo skrivanje pred dr.u. žinn «o psihološko izredno . učinkovito popisani.
Vse ostale novele so iz domačega primorsko slovenskega ambienta. »Pismo« je satirično napisana, toda prav živa zgodba gospoda generalnega direktorja, bogataša. ki se pravda s svojima bratoma za dediščino, oziroma za malenkostne prednosti pri njej. Ko narekuje svojemu uradniku Piki žolči ji vo pismo za advokata svojih bratov, ga zaradi 16.75 lir popade tolikšna jeza, da ga sredi pisma zadene kap. Ostale zgodbe, kakor »Življenje matere. Rozalije«, »Micka se moži«, »Rrojdarjev Nliba« itd. so sličice iz naše vasi in naših ljudi. Opazke ob robu duhovito prikazujejo razne anomalije življenja in družbe.
Avtoričina prednost je nedvomno fino psihološko niansiranje \ prikazovanju značajev, posega pa tudi z lahko satirično ostjo v predvojne družbene razmere. Kompozicija novel je zvečine pre prosta, »prema« avtoričine meditacije jim dajejo kdaj pa kdaj lirično primes. Iz njih veje topla človečnost, pa tudi precejšnje poznavanje človeškega značaja in njegovih slabosti.
Knjiga je vredna ponatisa, kai naj bo avtorici spodbuda za na-dalnje delo. Iva Bresčakova je nesporen talent in bi bilo škoda, če bi njeno delo obstalo v tej drobni knjižici. Vladimir Bartol
S Tit-om v borbi -
zmaga,
s Tit-om v miru -
obnova!
XfiMfAft# tfcdn**
6
3G. julijn 19 Mi.	^
GOSPODARSTVO
Potrebe zdrave kritike v zadružništvu
Popolnoma v duini organizacije narodne oblasti in novega življenja, ki ga je uveljavila narodnoosvobodilna misel je dcjstvo. da vedno večje ljudske množice živo sodelujejo v razpravljanju o vseh vprašanjih, ki iih zanimajo Kritika je namreč važna v dveh ozirih: Z njo se popravljajo dobro in često zlonamerne napake. Z druge strani se s kritiko Sin zanimanje za delo in u&tanove, ki naj bi služile ljudskim koristim, se približajo ljudstvu podvržene so njegovi pažnji jn na ta način ob vedno večjim nadzorstvu nad njimi; dobijo resno in' temeljno zadružno m življensko iposobnosi.
Nič ni bolj škodljivega koi ne mo sprejemanje predlogov član stvu na , zadružnih .zborovanjih brez njihove ocene in stroge konstruktivne kritike. Tako stališče članstva dovaja do ustvarjenja bi. rokratskega duha pri voditeljih zadruge, ki že v naprej vedo da bodo vsj njihovi predlogi sprejeti in da so zadružne skupščine samo potrebne formalnosti, da se vodstvu izrazi zaupnica in odobritev nadaljnega delovanja v doseda njem okviru, brez ozira če se- je delalo dobro ali slabo
Dobro je, da se je v zadnjem Času tudi v tem pogledu stvar obr-nila na boljše in da se je delovanje poedinih zadrug začelo ostro kritizirati. Naravno, kritika mora biti stvarna in brez pečata osebne mržnje ali naklonjenosti. Uperjena mora biti proti birokratizmu, lenobi sabotaži in osebnemu izko riščanju, kakor tudi nesposobnosti voditeljev. Posebno je treba i'-tizirati ljudi, ki so se vrinili v drugo ali tudi kako drugo organizacijo, a niso dorasti novi dobi,
V	takih slučajih trpi zadruga dvakratno škodo, gmotno in moralno
V	takih slučajih mora biti kritika stvarna, pa tudi brezobzirna. V nasprotnem slučaju se vedno kopičijo napake in z njimi tudi ško. da, katero trpi zadruga in z njo v zvezi vsi člani, Seveda- je ob takih prilikah odgovornost članstva zelo velika.
Ne gre tu samo za odgovornost
Po zakonu zaradi nastalega pri-mankljaja. Ni dovolj, da se odgovarja za računske nedostatke ali pa, da je krivda prenehala z nado knadenjem primanjkljaja. Tu gre za veliko večjo odgovornost katere ee morajo zavedati vsi uslužbenci, voditelji in zadrugarji sami.
Zadruge morajo bili važen činitelj v izvedbi državne gospodarske politike. Bivši minister zvezne vlade Andrej Hebrang je rekel: »V zadružništvu, katero je istočasno velika izkušnja in velika moč, bomo našli dobrega variša in prijatelja in močnfl oporo pri gradili Celokupne naše gospodarske politike«. Torej, dr-zav* Vidi v zadružništvu svojo oporo! Potem zadružništvo ni več omejeno na ožji krog svojih čla nov, marveč postane širok in va žen činitelj državne gospodarske politike zadružništva, To zopet pomeni, da napake in popusilijvost, izvršene br; zadružnem poslovanju niso omejene na ozki krog zadrug« ‘m njenega delovAnin
Napake, napravljene zlonamerno predstavljajo krivdo širokega značaja, izvršeno proti interesom naše nove narodno gospodarske politike, zato so Veliko težje kot bi bila n. pr. Odgovornost pred sodiščem za denarni prifflanltljaj.
Prav zato. ker imajo zadruge tako važno nalogo, ker se imenujejo »dobri tovariši in prijatelji« se od njih zahteva dvakratna od-govornost, katere se morajo vsi zadFilznikj vedno zavedati. To pa toliko več, ker zadružništvo vstopa v sp’iošiio gospodarsko politiko kot člen verige. Vsak nédosta-tek tega člena bi imel težke posledice ne samo za zadrugo ali po-edinega člana, marveč za celokupno narodno gospodarstvo. Zato je odgovornost večja in kritika neobhodno potrebna, ker z njo ščitimo splošne ljudske koristi.
Stanko Čok
Pol h povećanju pridelkov v Kmetijstvu
Povečanje kmetijskih pridelkov je odvisno od več faktorjev Predvsem pridejo v vpoštev talne in podnebne razmere okraja; odločilnega pomena so tudi tržne razmere. Vsakomur je namreč jasno da se bo kmetovalec bolj zanimal za pridelavo tistih kulturnih rastlin. katere se na trgu boljše unovčijo, kakor pa tistih, ki večkrat n« pokrijejo niti pridelovalnih stroškov.
Talne, podnebne in tržne razmere so močni faktorji, katere ne smemo prezreti, pot k povečanju pridelkov pa odpirajo vedno izbrane donosnejše sort«. Vsi dobro vemo, da bj zaman krmili kravo nemlečne rase tudi z najboljšimi krmili. Enako je z rastlinami, Lahko so vsi omenjen» pogoji tako ugodni, da je pričakovati najboljšega pridelka; zaradi slab« vrste semena Pa je pridelek pičel, razo čaranje kmeta pa veliko. Kaj sledi iz, vsega tega? Zaključek, da moramo posvetiti semenogojstvu največjo važnost. Potrebno je, da se naši kmetje priučijo rednemu menjavanju semena in pri tej menjavi paziti, da upoštevajo talne in podnebne razmere kraja. Pri nabavi semen imajo naši kmetje že dobre izkušnje in vedo iz katerih dežel jih morajo kupovati. Navadno. drži pravilo: »Uvažaj semena iz bolj mrzlih krajev«. Tega pa se ne smemo absolutno držati. Dokazalo se je na primer, da so s« žitarice, uvožene iz gorkih krajev bolj obnesle kakor tiste iz sever-
nih krajev Vsaka rastlina se po več ali manj letih gojitv« v istem kraju in z uporabo vedno istega semena izrodi (degenerira). Zato moramo sem« uvažati iz bolj oddaljenih krajev; na Primorskem so je n. pr. uveljavil krompir iz Kamnika, čehosiovaška rž i. t. d.
Končno je naglasiti potrebo izboljšanja semenskih vrst, ki se, kakor smo že omenili, slabšajo iz leta v leto. Izboljšanje vrste pa zahteva resnega in smotrnega eksperimentalnega dela. Samo s selekcijo pridemo v rastlinstvu do sort (vrst) katere odgovarjajo do-tičnemu okraju. V mnogih naprednih kmetijskih državah delujejo posebni poskusni kmetijski zavodi in postaje, ki preiskujejo, zbirajo in ugotavljajo najbolj odgovarjajoče Vrste. Samo Čehosiovaška je imela pred vojno 111 poskusnih ustanov. V Nemčiji se je bavilo samo s selekcijo krompirja 20 nodietij, Pri nas v Sloveniji deluje letos 7 posebnih komisij, ki imajo nalogo preiskati direktno na terenu vse vrste kulturnih rastlin: žitarice, krompir, ajdo, de-telje peso itd. Komisije določijo in blokirajo vse pridelke, ki odg ' varimo predpostavljenim zahtevam
Blokirava semena se odkupijo po cenah, zelo ugodnih za kmeta. V komisiji so kmetijski strokovnjaki, v vsakem okraju pa se upoštevajo predlogi izkušenih domačih poljedelcev.
Zakaj komisije pregledujejo in določajo blokacijo semen že te kom razvoja rastline same? Če semena opazujemo le v skladiščih, n« pridemo do Orav-ega zaključka. Narobe, večkrat zaidemo v stranpot. Lepa, debela in čista pšenica, debel in lep krompir večkrat spravita kmeta v nesrečo, če ne zve. kje in v katerih razmerah sta rasila.
če spoznamo na terenu da določena vrsta (sorta) kulturne rastline odgovarja kraju, kjer se goji, lahko to vrsto priporočamo za bodočo setev Komisije ugotovijo, če sem« v rejnici odgovarja struk turi terena in podnebju, če je odporno proti raznim nezgodam. Šele ob upoštevanju vseh odločujočih faktorjev lahko določimo in odredimo, naj se v kraju uporabi za setev določeno vrsto semena. Vse to pa še ne zadostuje. Tudi take vrste, ki odgovarjajo vsem navedenim faktorjem, moramo Več let preiskušati in določiti koliko let vztrajajo in dajejp tak pridelek, da se jih izplača gojiti. Čez nekaj let začnejo namreč neke vrste rastlin liirati; tedaj moramo lipo-rabiti za setev semena iz več ali manj oddaljenih krajev.
To izrojenje se da s pravilnim odbiranjem (selekcijo) odpraviti, začasno pa mora naš kmet zaupati in dati vso svojo pomoč komisi-jaiif; prj ugotavljanju vrst in zbiranju semen.
Dr. Fran Juriševič
Vsemirska vloga rastlin
i..i« » itn. je izrekel botanik Se-nebier v Ženevi to misel: »Vidim, da se moja kri ustvarja v žitnem klasu •.., da les, k0 gori, oddaja toploto in svetlobo, ki j.Q je prejel od sonca.«
Ko je pred več kot 100 leti «tekel v Angliji prvi vlak, ga je s terase nekega dvorca z zanimanjem opazovala družba učenjakov; med njimi je bil izumitelj parnega stroja Stephenson jn geolog Buc-klond (geologija proučuje zgradbo in zgodovino zemeljske skorje).
Pri tem je vprašal Stephenson Bueklnnda;
— Kaj mislite, katera sila giblje vlak?
— Mislim, — Je odgovoril Bue--kland. da eden vaših strojev,
— Da, toda kaj premika stroj?
— Sigurno kateri vaših izkušenih now-castelskih strojnikov.
~~ Ne, giblje ga sonce!
— Kaj, je mogoče? — se je začudil učenjak.
—- Točno tako! Sonc«! — je od govoril inžcui*'. — Sončna svetlo ha je te£mn fiaočev in tisočev let padala na zemljo in rastline so jo upijale. Od tel» rastlin je kasneje nastal premog, tako je sončna energija ležala dolge dobe pot) zemljo v premogovih skladih Sedaj se skrita energija sproščuje in v lokomotivi Služi velikim smotrom človečanstra.
Dne HO. aprila 1909,'se je Vršil izreden sestanek Londonskega kraljevskega društva, angleške Aka denllje znanosti. Učenjaki svetovnega Slovesa so se zbrali k predavanju slovečega ruskega znanstvenika K, A, TitnirjazeVa o »VšC-rtilrski Vlogi rastlin.« Tlmirjazev je razložil rezultate svojih dolgoletnih znastvenih raziskovanj, ki so potrdila, da genialne ideje Se!»e-biera, Stephensona in drugih znanih učenjakov, o zvezi rastlinstva s Soncem. — spadajo v eksalno
znanost,
V čem pa obstoja kozmična ali vsemirska vloga rastlin?
če hočemo pravilno odgovoriti »»a to vprašanje, se moramo prej seznaniti s posebnim načinom prehrane zelenih rastlin.
Zelene rastline si ustvarjajo hrano same
Ljudje »n živali neobhodno po trebujejo hrano, ki vsebuje škrob (moko) jn sladkor, maščobe beljakovine (n. pr v mesu, jajcih, stročnicah) in vitamine. Kljub ve-
likanskemu napredku kemije do dane* še no obstoja niti ena tovarna, ki bi proizvajata katerokoli od teh življensko važnih snovi. Vse te sestavine pa dobivajo ljudje in živali naravnost ali posredno od zelenih rastlin.
Zelene rastline — in samo one — imajo namreč neko izredno važno sposobnost: sposobnost namr«č, d» Proizvajajo vse omenjene sestavine hrane in sicer iz mrtvili rudninskih snovi, ki jih je v naravi povsod v ogromni množini; ogljikovega dvokisa (nekega plina), vode In nekih rudnin. Važno
K. A. TllntrjateV
ruski botanik svetovnega slovesa
pa Je vedeli, da se to pretvarjanje anorganskih (t. j. rudninskih) snovi v sladkor, maščobe itd., lahko vrši samo v zelenih rastlinah in samo ha svetlobi.
Potadili ste'n. pr krompir, ki je zraste! in razprostrl svoje liste iiapram svetlobi. Zavedati se -moramo, da se v teh . listih dogaja nenavaden pojav. Listi dobivajo iz zemlje s pomočjo korenin vodo, iz zraka pa vsrkavajo plinasti ogljikov dvokis, ki prihaja v liste skozi zelo majhne odprtinice — reže — na spodnji strani listov, V listih se nahaja vse polno zelenih zrnc, ki dajejo listom značilno zeleno barvo. Shov, ki barva ta «rn-ca zeleno, se zato imenuje v znanosti po grško »klorofil,« po slovensko pa »listno zelenilo.«
S pomočjo zelenih klorofilnih zrnc nastaja iz ogljikovega dvokisa ih vode — sladkor. Klorofil namreč zadržuje energijo sončne svetlobe in jo uporablja za ceplje-nje ogljikovega dvokisa v njegovi sestavin; —- ogljik in kisik. Kisik odhaja skozi omenjene reže nazaj
v zrak, ogljik pa se spaja z vodo v sladkor, ki ga kasneje rastlina lahko predela v škrob in razne maščobe. Na podoben način nastajajo V rastlinah tudi beljakovine, t. j. tista važiia hranila, ki so nam najbolj znana Iz mesa, ptičjih jajc, mleka in sira, ki jih pa vsebujejo v velikih množinah tudi razni rastlinski plodovi in semena Kot že omenjeno, vsebujejo med rastlinami največ beljakovin razne stročnice; fižol, grah, bob, leča in soja, dosti beljakovin pa se nahaja tudi v plodovih naših ž»';,'-,.. pšenice, rži koruze ‘*0.	'
Vendar g0 beljakovine dosti komplicirano Zgrajene kot sladkor, škrob m maščobe; zato lloCrobujejo rastline Za pripravo beljakovin poleg ogljikovega dvO-V5sà trt vode-, še neke di-Uge ŠiVp-Vtj predVsert» diišik, p« tudi žveplo in fosfor, T* snovi nubi rastlina iz zemlje in jih moramo zemlji dodati v oblik; gnoja, če jih je tam premalo:
Vse te snovi» ki nastajajo v ze-lòrterti Usiti še tam ne zadržujejo dolgo, t eltiVeč jih ràst'iihA — raztopljene v vodt — preloži v druge organe, pr; krompirju n. pr. naj Več V gomolje, pri drugih rastlinah pa večinoma v šetnen* in plodove.
Kadar se boste veseliti bogate letillé bodisi žita, krompirja ali drugih pridelkov, se zavedajte,. da je Vse to rtflštalo v zelenih listih, s pomočjo sončne sVttlbbe.
Vsa hrasti torej, ki jo neobhodno potrnbujetiio ne samo ljudje ampak tudi živali, izvira izključno le od rastlin. Tudi če bi uživali sa mo živalsko hrano, bi bili šc vedno vezani na rastline, ker se živali posredno ali neposredno hranijo z rastlinami.
Vprašanje: Imà pepel iz mestnih smeti kaj gnojilne vrednosti? (A. J. Trst)
Odgovor: Pri Trstu na nekate-terah mestih žgejo smeti. Pepel iz teh smeti, čeravno nima toliko mineralnih snovi, kakor pepel iz drugega lesa. se vedno splača uporabljati kot dobro gnojilo (ima približno 5% kalija in 2% fosforne kisline). Če ti je le mogoče dobiti pepel zastonj ali po nizki ceni (vračunati je treba prevozne stroške), uporabljaj pepel za gnojenje travnikqfv, deteljišč, vrtov in vinogradov.'
Kmetijski svetovalec odgovarja
0 kalorijah in hranilni vrednosti živil
V povojnih mesecih se v zvezi s prehrano povsod govori in piše o kalorijah in o redfini vrednosti živi» izražene v kalorijah. Kaj je kalorija in koliko kalorij imajo razna najbolj navadna živila?
Vsj dobro vemo, da je potrebna določena količina toplot«, če hočemo segreti n, pr. liter vode. Tudi naše telo potrebuje dnevno določeno količino toplote, ki jo dobi pri uživanju hrane. Količina toplote, ki se razvija pri prebavljanju, boljše rečeno izgorevanju raznih živil, se meri v kalorijah. Količina toplote, ki je potrebna, da temperatura enega Ijtra vode naraste za eno stopnjo Celzija, se imenuje »kalorija«. Pri presojanju hranilne vrednosti v »kalorijah« pridejo v vpoštev le glavn« hranilne snovi, ki se nahajajo v hrani jn te so: maščoba, beljakovine in ogljikovi vodani (carbo — hidrati) — t. j. škrob, sladkor in vlaknina. Znanstveno se je ugotovilo, da odgovarja I gr. beljakovin, sladkorja al; škroba 4 kalorijam. Maščobe imajo 2,4 krat več kalorij kakor pa sladkoL škrob ali beljakovina. Torej I gr maščobe odgovarja približno 9 kalorijam, če hočemo ugotoviti vrednost živil v »kalorijah« moramo predvsem poznati njihov kemijski sestav Ko to ugotovimo (za to so že pripravljene posebne tablice), prav lahko določimo, koliko »kalorij« proizvaja n. pr. 1 kg. določene hrane. Povprečno potrebuje človek pri navadnem, ne napornem delu okoli 2500 kalorij dnevno. Srednji delavec porabi dnevno 3500, težki delavec pa najmanj 4000 kalorij. Pri tem ne smemo pozabiti, da morajo biti omenjene hranilne snovi v stalnem razmerju, ker človek ne more živeti od same maščobe, kakor tudi ne more več časa vztrajati ob parnem belem kruhu ali krompirju af» pa ob samem sladkorju Razmerje med ogljikovimi vodanj ( sladkor, škrob), beljakovino in maščobo mora biti sledoče: 5:1: 0,5. Edino v tem razmerju zaužita hrana postan« tečna, zdrava in človeškemu organizmu najbolj prikladna. Pri hrani pridejo v vpoštev še drugi,* *n*''v5 n pr. vitamini, rtaJ^ orgafti^ kisline, rumerai^.,, sn0vi ( fosfor, apno, W'~la j ( d.)
Koliko »kalorij« proizvaja ! kg. raznih živil? , ,	.. ....
Marmelada približilo ŽA5() Zè-lert Bzol IM, suho š?'dje: jabolke 2510, češplje	kfOhdenžMiVd
pohirt mleko, bri*/ sladkorja 'ODA, smetarra 3040. jajca: hTntlèrtjak 0390, beljak 3390 kisih zelje 250 kalorij
Vprašpnjet V Trst« je naprodaj »Gesbrol«, poseben siv prali za uničevanje nekaterih škodljivcev sadnega drevja. Kakšno je to sred-sfVò, kakrt in proti kAtèrim škhtl-IjiVčem sé uporablja? (član Prd-SV'étnega društva »Triglav,« Tržič)
Odgovbr: sOesavol« je zèlo U-spetno sredstvo za uničevanje raznovrstnega ibrčesa na sadnem drevju in ila zelenjavi. Proizvaja ga švicarsko,podjetje J. R. Geigy A. G. Basel. Razlikujemo' »Gesarol — SpritZmlitel in »Gesarol Staub.
Prvi G; j- škropilno sredstvo, se uporablja kot \% raztopina proti cvetožerti (Aiifhonomus pomo-rtim), češnjevi mušici (Rhagoie-ti* Cerasi) in raznim bolšicam in mušicam. V 2% raztopini se uporablja proti majskomu hrošču.
Gesarol v prahu se ne uporablja kot raztopina temveč kot prašiliio sredstvo proli različnim škodljivcem v sadjarstvu in na povrtni-nah. Dobro se je obnesel Gesarol v prahu proti ušicatn na sadju in povrtnlnah ( uspešno nadomešča kvasljev les in tobačni estrakt) proti jabolčnemu zavijaču (Carpocapsa pomoiiella), zimskemu pedicu, gosenici kapusovega belina in proti grozdnemu sukaču. Kot škropilno sredstvo se Gesa-rol. pripravlja na ta način, da se najprej raztopi določena količina praška v nekaj litrih vode. Raztopino se pusti najmSnj 10 minut Pri miru in se ji potem dolije m zmeša določeno količino vode. Ko uporabljamo Gesarol kot prašilno sredstvo moramo paziti, da je zelo fino razdrobljen in da se uporabljajo za praženje dobri prašilniki. Končno je omeniti, da je Ge*arol neškodljiv zdravju človeka in domačih živali.
ZENSKI KOTIČEK
Sovjetska in naša žena
v boju za srečnejši svet
Pred seboj imamo odprto knjižico »Sovjetska žena v veliki domovinski vojni« Ko sem jo brala mi je vstal pred očmi ves razvoj ruske žene in njeno sodelovanje v borbi za nacionalno neodvisnost njene domovine.
Iz zgodovine vemo, da so bile od Tatarskih navaiov, bojev s poljsko žlahto v 17. stol., do navala Napoleona, ki se je drznil misliti, da bo premagal ruski narod in zavzel rusko zemljo, ruske žene prav tako junaške kot njihovi očetje, bratje in sinovi.
V ruski revoluciji 1917 so se izkazale žene kot prave rodoljubke: v njih je živelo čustvo domovinske ljubezni in zavest socialnih krivic, ki jih je počenja’i carizem nad Sovjetskim ljudstvom, tako močno, da so s prepričanjem in revolucionarno zavestjo, brez pomišljanja stopile v borbo za ustvaritev novega pravičnega življenja.
V	domovinski vojni pa je žcna Sovjetske zveze, žena-vojak Rdeče Armade in kot del fronte, zaledja skratka borec za srečo svojega naroda in za boljšo bodočnost človeštva. doprinesla velik del k uničenju fašiz ma
Listala sem drobno knjigo, ki je govorila o junaštvih sovjetske žene katero ne bo mogel prezreti noben zgodovinar, ki bo pieal zgodovino 11 svetovne vojne. Govorila mi je o tem, kako so ruske žene branile svojo domovino, kako je umirala Ida Kras-noščenka: »Mi umiramo mladi, mi umiramo ntirno. kajti za nami in zaradi nas prihajajo novi tisoči upornih borcev.« Govorila je o tem kakšno moralno moč so žene in deklela nudile vojakom RA na bojnem polju kot bolničarke in tovarišice v boju; govorila Pa je končno tudi o tem. kako so ruske žene v la'icdju delale za fronto, se odpovedovale safnirh sebi, za čast in neodvisnost svoje d(«movine.
Popolnoma sem razumela kako je mogel tov. Sta’in z vso gotovostjo, k0 je stroj nemšekega imperializma udarjal na vrata A^kkvc, trditi: Sovjetske zveze ne more premagati Hitlerjeva Nemčija«, razumela sem zakaj So ruski starčki in otroci, ki so bili nesposobni* za delo ko so se umikali proti Uralu govorili onim, ki so ostali: delajte tovariš; vse za fronto, živela RA in so verovali v zmago.
Sovjeski patriotizem, kt ima za osnovo globoko predanost in zvestobo ljudstva Sovjteski domovini in bratsko sodelovanje vseli narodov Sovjetske zveze je rodil nesmrtna dela na fronti in v zaledju, ki so prinesla ljudstvu vojaško, politično in moralno zmago.
V	trenutku se mi je postavilo vprašanje: ali ima slovenski narod take ljudi, ali ima take žene kot so bile komsomolke Zora Ptjuheva, Stahaiiovka Nina Kluševa, junaški ostrostrelka Nataša Koučanova. junak SZ .
Že sem malo podvomila, toda spomnila sem se naše velike kalvarije iz našega 'ljudstva rojene J. A. tisoče znanih in neznanih grobov po naših hostah in pregradah: v Istri in Vipavi, Štajerskem in Koroškem, naše s krvjo oblite kraške zemlje. Pred oči mi je stopil lik Maršala Tita, človeka
iz ljudstva in ob njem sem zagledala slovensko mater-mučenico. Da. imeli smo ljudi, v poljani cvet, je zapel nekdaj pevec, danes pa ponavlja ponosno za njim te večne besede ves slovenski narod.
V roke mi je prišla čisto po naključju druga knjižica: Trugojeve: Žene, matere in dekleta«, ki pa je govorila o borbi in junaštvu, delu na fronti in v zaledju slovenske žene. Odprla sem knjigo in sem na prvi strani zagledala sliko slovenske matere. Njen ponosni kmečki obraz je zastirala črna ruta: pod njo se je belilo visoko od skrbi in trpljenja zgubano čelo. Njene globoke, v dušo segajoče oči in odločna poteza kraj tenkih usten sta govorili o neuklonljivosti partizanske matere Marije Pirnatove.
Listala sem tudi po tej knjigi in pripovedovala je o Južnovi materi, ki je hotela pomagati ranjenim partizanom, pa je našla svojega sina mrtvega. Naložila si je sinovo truplo; trikrat ga je morala zatajiti, trikrat ga vreči v zorano brazdo na njivi. Mimo so drveli nemški tanki in marsikateri Nemec je iz njega stegnil dolgi vrat in se ogledoval po starici, ki je drsela preko polja in se sklanjala k topli grudi. Končno je privlekla truplo k hiši in se še komaj 'zarila i- seno ter čakala, da so Nemci odšli* Sosedom. ki so ji prišli pomagat, pa je odvrnila, ko so iskali na njenih licih sledove solza: »Vedel je zakaj je padel!« Brala sem povest o Seki, ki se je prerita skozi nemški obroč, o aktivistki Mariji Jordanovi otroku iz predmestja: zgodbo delavke Mire o njenem delu v sindikatu, povest o junaštvu mater in žena v zaledju, pri /gradnji ljudske oblasti
To je bil le del zgodovine naše borbe, del zgodovine o junaštvu in trplejnju naše slovenske žene. V duhu so mi stopile pred očj vse tiste matere, dekleta in žene, ki so kot borke v vojski politične aktivsitke, borbena četa zaledja, ogromno žrtvovale, o katerih pa še nihče ni spregovoril in ki žive le v spominih naših borcev partizanov. Velikokrat polete z mislijo nazaj in si žele zopet videti drobno dekletec, Ui jim je vsa prezebla prinašala pisma, tople hrane, sta-
Naša beseda
Kuj jo in'11 viti leje : cvetel ali cvet, padel nit pni, krade, nli kral, gnetel all gneh bredel n;i lire IV Pravilno je eno m drugo, razlika je v tem, da so krajše oblike (cvel, pai, kral, g ne), Ural starejše oblike daljše pa nore; Vendar se starejše navadno ne pišejo.
Kdor piše, pride včasih v zadrego pri ghignili ništi. Kako je prav: rastem all rasem'-' Olsije je pravilno, brez l Hill ž. njim. Oblika rasteui je novejša.
Paziti mornino pri nekaterih glagolih, ki imajo v sedanjiku z, v nedoločniku pa s «Sovorimo : grizeni, lezem, molzem -- z s*-razločno čuje in ni o njem dvoma. Ce pa
ro mamico, ki jim je pozno v noč odprla na skrivaj duri in jim skuha'la rumenega moč nika in bdamama pri tem velikokrat lačna.
Razen R A ni nobene vojske na svetu, za katero bi si ljudstvo odtegovalo prostovoljno od ust kot so to delali ljudje na Primorskem v izčrpani Dolenjski in Beli Krajini po celi Jugoslaviji. Naše žene so veliko doprinesle k njeni moči in niso v naporih in žrtvah zanjo v ničemer zaostajale za ženami Sovjetske zveze.
Primorska žena je v času domovinske vojne s svojimi napori dala Velik doprinos k izgradnji naše oblasti na Primorskem, enakopravno je soodločala pri vseh vprašanjih javnega življenja in je z vsestranskim političnim delom prosvetljevala najširše ljudske množice. Primorska žena je utr jevala bratstvo in edinstvo med slovenskim in italijanskim narodom. Tudi njo je vzpodbujala k delu za osvoboditev naroda izpod fašizma, kot ženo Sovjetske zveze, ena sama globoka misel:	domovinska ljubezen
utrjen;, v brezprimernem trpljenju nod tujčevim jarmom.
Danes pa vkljub vsem naporom, največjim žrtvam Primorska zemlja še vedno ni vsa svobodna. Z \'so upravičenostjo spra-Sbjejo Primorske žene: ali nismo dovolj doprinesle za skupno zavezniško stvar ali ni dovolj 43.000 mrtvih?
Toda Primorske žene smo trde in neti-klon'.jive. Zavedamo se, da se je odločila usoda naše zemlje že takrat, ko je vstopil prvi partizan, prva antifašistka v boj proti nacifašizmii. za nacionalno osvoboditev in priključitev slovenskega Primorja k materi Jugoslaviji. Zavedamo pa se tudi, da se bo morala le na podlagi nepopustljivega boja našega ljudstva v Primorju in Trstu začrtati meja naši domovini, k; bo popravila krivice, ki so se delale ita zapadni meji slovenskemu ljudstvu.
Odločitev leži ua nas, predvsem nas, in me, primorske žene ne bomo zaostajale v tem poslednjem boju. Naša borba proti fašizmu nam je dala velike vzglede in njim bomo sledile.
Primorka
mora biti lepa
hočemo napisati nedoločnik, torej : grist i. molsti, lesti, moramo pisati s.
Večkrat čujemo tudi : zgrizen ali zagrižen, immoliteli, prenesen, impušeu. Take oblike so napačne. Prav je le: zagrizen na. sprotnik, zagrizen sovražnik, preneseno pod-rorje (ne delokrog, ker je germanizem), popaseno polje.
Pod vplivom sosednih jezikov se pri nas j«igii>st<> aporablja glagolski nedoločnik v zvezi s predlogom Navedel bom nekaj stavkov, rabljenih po tujem vzgledu.
< el teden sem se pripravljal za obiskati brata. Marsikaj sem line; zn govoriti ž njim.
Kad bi bil zvčdel,! če ima »a prodati vola. »àbili bi ga za orati. Toplo je že za delati na polju. Ni za odlašati.
Tako se pri nas prepogosto govori. Za obiskati, za govoriti, za prodati, za orati, za delati, za odlašati ni niti slovensko, niti prikladno in lopo. Takih zvez ne-smemo pi. sati. Popravimo ves sestavek: Ves teden sem se pripravljal, da obiščem brata. Mar. sikaj bi govoril ž njim. Rad bi bil zvedel, če proda vola. Rabili bi ga za oranje. Toplo je že zn linijsko delo, Ni, da bi od lagnili.
Za oranje, za |s>]|sko delo prav lahko pi-• orno, saj se predlog c« veže najbolj s samostalnikom. Vezati za z nedoločnim glagolom, n.i slovensko. Imam za govoriti, imam vola za prodati, je seveda dvakrat zgrešeno, ker je taka raba glagola »imeti« ne. slovenska. Imeti pomenja pri nas samo biti lastnik nečesa. To sem že o priliki omenil.
Mimogrede sp- morda ojsizili, da se beseda v taki zvezi — eoi teden — ne more uporabljati. Lonec je lahko cel, Kače so celle, glava je cela, celo nos; dan, teden, mesec |m ne morejo biti celi, saj jih ni mogoče razbiti. Ce čujete: cel čas je mož ugovarjal, sami čutite nepravilnost; ves čas, ves teden, vse leto, vso mladost smo čakali, smo trpeli, nikakor im no ce; dan, celo noč itd.
Takih zgrešenih primerov imate na vsako besedo: cela vas se 'je zbrala, da pozdravi goste - pravilno: vsa vas; cela družina so je pražnje oblekla — pravilno; vsa družina ; cel zid je bil popisan — pravilno: ves zid; cela občina jo pripravila resolucije — pravilno t vsa občina; celo moč so stražili slavoloke — pravilno: vso noč so stražili. Lela Slovenija jo že razdelila veleposestva: \sa Slovenija.
REŠITVE IZ ZADNJE ŠTEVILKE Napis: Ni praznik, predragi mi, naše Življenje, življenje naj bode ti delaven dan! Kvadrat: toča, orel, četa, Alah.
Posetnica
V, Ciber
Kaj je ta mož po poklicu ?
Dopolnjevalka
M O U B A4
• • * • •
R T A V J
Nadomesti pike s črkami, tako da dobiš v navpičnih vrstah pet besed, v srednji vodoravni vrsti pa ime polotoka.
Odgovarja JOŽE KOREN -Založba Primorskega dnevnika, Trat,
jelena ^obilica
(P. Razov)
To cesti sta znova prišla ilva konja, vpre-žona v dva voza za pesek. Na teto in onem vozu so stale ženske, ki so pokale z biči. Iz gozda jim je nasproti prihajal na visokem, sera-stem konju stražnik in zakričal: »Kam pa ve?
»Prignal je na telefonski poziv. Menda se je nekaj zgodilo v Skvarču«, sem pripomnil. »Seveda se jo zgodilo«, je potrdil Petka. »Brez vzroka gotovo ne bi prijezdil čuvaj.«
»Po čem sodiš, da je to čuvaj?«
»No, ali ne vidiš: starec v škornjih; kaj naj bi pa bil?«
»Požar...«
»A kje je sirena? Tulila bi, a kot vidiš, molči. Ne, to bo kaj drugega.«
»Ali so ukradli zlato?«
»Ukradli, kaj še! Očka je dejal, da so zelo strogi: tam je straža, načelnik. Dostopa ni. Vsakega preiščejo; do golega ga slečejo. Ukradeš! Kaj Še!«
»Ali je mnogo delavcev v Skvarču ?.< '
»Okoli tisoč, ali še več.«
»In vsi kopljejo v zemlji?« je vpraša! '’oljšn. »Kaj si mislil, da v oblakih«, se je zabobotal Petka.
»Pojdi! Gotovo jih je nekaj pri strojili. Kje pa živijo?«
"Zgradbo so tam. Mnogo jih živi v 'mom donu. Od povsod so. Tudi naši tovarniški >o. Samo domov stečejo preko broda.«
Takoj se vrnite!« Zenske so nekaj zakričale v odgovor, a nismo razumeli. Nato so obrnile konja in plašljivo peljale nazaj, dočim se je stražnik napravil k pisarni. Starec jo bU medtem že prišel iz pisarmrin okoli njega se je
zgrnilo deset do penajst ljudi. Stražnik mu je nekaj dejal. Ta je pritrjeval s plešasto glavo, s-e z nekega štora vzpel na konja in odjahal nazaj; to pot pa v lahkem diru. Stražnik pa je še govoril okoli pisarne. Del ljudi je hitro zbeza! v vas, ostali pa so krenili po zimski poti. Za njimi je pohajal tudi stražnik. S tacer se je ustavil ob gozdu, privezal ikonja k smreki sede! na štor, vzel tobačnico in začel zvijati ciga-

je spregovoril Petka.
Kaj je gotovo?«
Vjdrel • • • Sornia straža je odšla.«
"No? In? Je to vse?«
Na jezu je odjeknilo Škripanje pet udarcev zvona.
»Pojdimo deč'ki! Koliko je vendar že ura!«
»Prav je govorila tetka: zakasnili se bomo.«
»Dve uri bomo ribarili, nato pa domov.«
Hibnik je bil tih in pust. Samo na mostu je na mostobranu stal človek s trnkom in v dolgem zalivu jè bilo videti samotnega ribiča v čolnu. Izbrali smo primerno mesto za ribarjenje. Koljša je prvi izvlekel precej znatnega klena. Nato pa še mi. Petka se je bahal: »Poldrugi meter od repa do glave.« — Dve uri sta prešli koi bi mignil. Ko je stražni čuvaj oddal sedem udarcev, je začel Koljša zvijati trnek. '
(Dalje prihodnjič)
£đtMiaHi tcdniti
s
20. julija 19iC.
Ts-e-d-e-to-1/- $“t t-k-a-U
Vrlo furlansko ljudstvo, bližnji sosed naših Bricev, je v teku zadnje vojne sodoživljalo vse napore bratskih slovenskih kmetov. Na sliki vidiš brhki Furlanki v narodnih noš »h
um
Goriška Brda so dala za priključitev k Jugoslaviji na stotine padlih, ranjenih in deportiranih borcev. Med približno 15000 prebivalci ne dobiš ni;i enega Italijana, če ga nisi pripeljal s seboj. In vendar naj bo polovica Brd »po narodnostnih načelih« pripadla Rimu? koli!
i»,
II
I
II
II
a?
'Associatoli desYo#5 Allf
LMIIIIt FM1
Francosko ljudstvo spoznava: Svoboda je nedeljiva. Manifestacije za Jugoslavijo ob prihodu delegacije Julijske krajine in Trsta v Pariz
Otroška kolonija v Brdih


Francoski novinar v razgovoru z domačinko Iz Brd
Ta napis v Medani v Brdih pove vse