Po poŠti prejeman: za celo leto naprej 26 K ■ pol leta četrt „ mesec 13 . - ,50, ,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ - „ četrt „ „ 5 „ — „ mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod, Naročnino in inserat« sprejema upravništvo t Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 95. V Ljubljani, v četrtek 26. aprila 1900. Letnik XXVIII. Deželni zbor kranjski. (11. seja.) Predseduje deželni glavar Oton Detela. Deželni odbor je predložil poročila o napravi vodovoda za mesto Kranj in okolico, vladno predlogo z načrtom zakona glede ustanovitve okrajnih gospodarskih zadrug in deželnega kulturnega sveta o razširjalnih zgradbah, ki so se izvršile lansko leto v deželni blaznici na Studencu. Pri naznanilih deželnozborskega zasedanja je spregovoril posl. M u r n i k. Dejal je, da je čas delovanja dež. zbora tako kratek, da naj se novo uložene prošnjo odsekom ne izroče, ampak naj jih sprejme dež. odbor v rešitev. Obvelja. Od seje sta se opravičila poslanca Tavčar ir. Hribar. Posl. Luckmann se je opravičil do konca tedna. Poslanec Lenarčič je poročal o poročilu združenih odsekov finančnega in upravnega odseka o prošnji c. kr. kmetijske družbe kranjske, naj bi se ji zvišala letna podpora od 2400 kron na 4000 kron in za podporo v svrho osnovanja živinorejskih zadrug. Poročevalec je mej drugim dejal, tla je pridobitno zadružništvo kmetu jedino sredstvo, da prospeva. Pridelovanje žita v deželi ne zadošča niti za naše potrebe, treba je misliti na drugo panogo kmetijstva, in to je živinoreja. No, mlekarske zadruge v nekaterih krajih niso na mestu, ker so preveč oddaljene od prometnih sredstev, zato ne morejo dajati svežega mleka in izdelovati kvalitet sira, kakoršne se na trgu zahtevajo. (Morda radi oddaljenosti?) Tako je zguba po govor-nikovem mnenju, ker bi bilo brez mlekarskih zadrug menda bolje. Dalje je govornik priporočal rejo živine. Treba je, da se kmetje združijo skupaj, da si določijo cilj, da se združijo moči pojedincev. Obila konkurenca sili k združevanju. Vesel je človek, ko čita poročila o snovanju živinorejskih zadrug v Švici, ki rede čistokrvno pasmino. Tako dobi živina ceno. Dežela mora priskočiti pri snovanju takih zadrug s tem, da dežela založi potrebne tiskovine, oziroma, da dežela da kmetijski družbi sredstev za nabavo takih tiskovin. Predlaga, da se kmetijski družbi da v ta namen 1000 kron, in se ji zviša podpora na 4000 kron. Posl. L en g h je pozdravljal predlog, vender je želel, da se pomore obdelovanju travnikov. V ta namen se je grmski šoli dal jeden travnik za operacije, a se ni nič zgodilo! Dež. odborn. Povše pravi, da imamo projekt za osuševanje barja, po katerem bode pridobljen velik del travništva. — Upati je, da se kmalu prične z delom. Tudi načrti za usuševanje horjulske planjave se izvršujejo. Tu se bode pomnožilo pridobivanje dobre krme in dobra krma, dobra živina Predlog poročevalcev je bil soglasno sprejet. Finančni odsek je poročal o prošnji ubožnega višjega ravnateljstva v Gradcu za dovolitev podpore. Izročila se je dež. odboru v rešitev. ApolonijaBervar, okrož. zdravnika vdova v Novem Mestu, je prosila zvišanje miloščine. Se odkloni. Preložitev ceste Radeče-D v o r. Na okrajni cesti iz Radeč v Dvor so klanci, ki znašajo tudi 15e in še več, tako da je treba za navadno težo po več parov priprege. Ta cesta je posebno za veliko občino Dvor velike važnosti, pa tudi za ves mokronoški okraj. Zato se bode okr. cesta mej Dvorom in Gomilo preložila in naredila nova, 1154'5 m. dolga proga. Troški so proračunjeni na 4399 gld. 79 kr. Dežel, odbor predlaga, naj se dotični načrt zakona odobri, radeškemu okr. cestnemu odboru pa za preložitev ceste dovoli 1500 gld. podpore. Se sprejme. Naklada na najemščine v Črnomlju. Občinski odbor v Črnomlju je v seji 31. dec. 1899 sklenil 5% naklade na najemščine od stanovališč za dobo 10 let. Priklade na neposrednje davke znašajo že 70%, teh ni mogoče zvišati. Z naklado na najemščino pa bi mestna občina imela novega dohodka 700 kron in s tem vzdržala gospodarstvo v ravnotežju. Deželni odbor predlaga: V mestu Črnomelj dovoljuje se pričenši z letom 1901 za dobo desetih let, torej do vštetega 1. 1910 pobiranje 5% naklade na najemščino od stanovališč. — Obvelja. Donesek od zapuščine za bolniške namene. Sedanje finančno stanje kranjske dežele sili na to, da dež. zastop razmišlja, kako bi se dobili novi dohodki za deželno gospodarstvo. Posebno pa naraščajo troški za bolniške namene in za ljudsko šolstvo. To je napotilo dež. odbor, da je dež. zboru predložil načrt zakona, po katerem naj bi se pobiral za bolniške namene dedinski davek, kakor se pobira tudi za normalno-šolski zaklad. Vlada je temu načrtu načelno že pritrdila. Donesek za normalnošolski zaklad se prične že pri čisti zapuščini 000 kron, za bolniške namene pa bi se pričeli doneski od čistih zapuščin v znesku 2000 kron. Ti doneski bi znašali na leto okoli 20.000 kron, ako bi se plačevalo pri čisti zapuščini od 2000 do 10.000 kron od vsakih •200 kron 50 vinarjev, od 10.000 do 20.000 kron od vsakih 200 kron 60 vin , od 20.000 do 40.000 kron 70 vin., od 40.000 do 60.000 kron 80 vin. itd. Poročevalec je bil dr. Majaron in je predlagal, da so zakon vrne deželnemu odboru z naročilom, da proučuje z nova vprašanje in s sporazumljenjem z vlado stavi nasvete. Poslanec S c h w e g e 1 se je izražal proti nameravanemu zakonu. Ze šolske dav-čine so pri nas itak že neprimerno visoke in o doneskih od zapuščin se pač ne kaže, da bi jih dežela kranjska za bolnišnice prva upeljala. Ne bilo bi prav, da bi ti doneski n. pr. iz Novega mesta, kjer imajo svojo bolnico, prišli k dobremu deželni bolnici v Ljubljani. 20.000 kron, katere se s tem zakonom hoče dobiti, naj se raje pridobi s štedenjem. da se preko predlogov finančnega odseka ne zvišujejo razne podpore. Dež. odbornik Schaffer je branil načrt zakona tako ognjevito, da mu je posl. Schwegel zaklical: »Navdušeni davkoplačevalec!« Dež. zbor je pozval dež. odbor misliti na nove dohodke, takrat pač ni mislil na varčevanje, katero je priporočal poslanec Schwegel (Smeh.) Schvveglov namen je negativen, dež. zbora predlog je bil pozitiven. Nove svote, ki bi prišle potom predloženega zakona, bi se ne porabile, ampak bi deželni odbor nalagal svote za bolnišnični zaklad. Poslanec Langer je omenjal, da je čudno, da se od dežele zahteva za deželno bolnico toliko prispevkov, ker je deželna bolnica v prvi vrsti korist Ljubljane, ki s svojim 40.000 prebivalci nima nobene mestne bolnice, a je za deželno bolnico dala samo 36 000 kron jedenkrat za vselej. To pač ni pravična razdelitev stroškov ! Po končni besedi poročevalca Maja-rona, ki je dejal posl. Langerju, da bi polovica dedščinskega davka plačala Ljubljana, ako bi bil zakon sprejet, se je sprejel predlog finančnega odseka, da se načrt zakona vrne deželnemu odboru. Upravni odsek je poročal: Županstvo v Orehovici prosi za uvr stitev občinske ceste Orehovica - Cerovlog-Vrhpolje med okrajne ceste. Poročevalec posl. Jelovšek. Prošnja se odkloni. Občina Ustje prosi, da bi deželni hidrotehnik izdelal načrte za več vodnjakov. Se izroči dež. odboru v svrho izročitve načrtov in preskrbljenja 25 % prispevka. Ker poročevalca dr. Tavčarja o prošnji »Slov. katol. delavskega društva« v Ljubljani za razširjenje volilne pravice ni bilo v zbornici, je ta točka odpadla z dnevnega reda. Zbornica je po poročilu posl. K a 1 a n a mestni občini Ljubljani dovolila, da sme v svrho konvertovanja dveh kavcij v hipotečni kavciji zastaviti mestno grajščino Podturn, vložna št. 621 deželne deske kranjske, oziroma obremeniti to grajščino do najvišjega zneska 140.000 K, in sicer one kavcije, ki jo je povodom pobiranja užitnine in eraričnih cestnin v zaprtem mestu Ljubljani položila v obligacijah zlate rente v nominalni vrednosti 50.000 gld. ali 100.000 K, in pa kavcije, ki jo je kot ustanoviteljica mestne hranilnice v smislu § 2. pravil položila v obligacijah zlate rente v nominalni vrednosti 20.000 gld. ali 40.0 0 K, in se je naročilo dež. odboru, da temu sklepu izposluje Najvišje potrjenje. Učiteljski pokojninski zakon. (Poročevalec Višnikar.) Minolo leto je deželni zbor sklenil, naj deželni odbor pre-membo določil deželnih zakonov glede pokojnin učiteljskega osebja in preskrbnin učiteljskih vdov in sirot predloži. V smislu tega sklepa jo deželni odbor predložil načrt zakona, s katerim se preminjajo razni paragrafi deželnega zakona z dne 29. apr. 1873. Kranjsko učiteljstvo zahteva, da se jim pokojnine določijo kakor državnim uradnikom 11., 10. in 9. činovnega razreda. Posebno zahtevajo, da se jim vsa začasna službena in L! S T E K. Koncert v Novem mestu. (Izv. poročilo.) (Konee.) Servais-jeva skladba za čelo je skozi in skozi salonskega značaja s sentimentalnimi mesti, bolj ali manj težkimi pasažami dvo-jemkami itd. ter »strašno« duhovito spremljavo. O gospodu čelistu imajo tisti ljudje pravo mnenje, ki sodijo, da ne napreduje v nobenem oziru. Najboljši njegov nastop v Novem mestu je bil prvi; takrat si je pridobil kar prvi hip simpatije vseh poslušav-cev. Vidi se, kakor da bi bil gosp. umetnik zlorabil dobro mnenje, ki smo ga imeli o njem. Najbolj so se mu posrečili arpežirani akordi in nekatera bolj mirna mesta ; v občo pa je bilo čuti zopet precej škripanja in trganja z lokom. To je res škoda, on je edini umetnik iz Ljubljane, ki bi ga mi res d potrebovali; vijolinistov in pianistov imamo sjsami. > Kot zadnjo točko so nam igrali Dvofa-r kove bagatele za dve vijolini, čelo in har- monij gospodje, ki so bili nastopili že v prvi točki, privzemši si domačega umetnika za drugo vijolino. Kako je že pisano v svetem pismu o tistem izgnanem hudiču, ki se je vrnil in pripeljal sabo sedem hujših nego je on? Sedem jih ni bilo, hujši pa je bil. Dvora-kove bagatele — izmed litih so igrali 1. 2. in 5. točko — so zložene v strogo slovanskem duhu, iz njih veje ona otožnost, ki karakterizira slovansko godbo ; do viška se je popel Dvorak v tem oziru v adagiu svojega F-moll trija. V bagatelah pa je primešana tej otožnosti v harmonizaciji češka živahnost v ritmu. Če se no igrajo s pravim razumom, nastane iz teh bagatel pristna godba čeških »progarjev« »Schrammeln«. In ta utis so naredile te bagatele : tre-balo je zraven mesto harmonija harmonike — sprememba ni velika, 8amo za dve črki — in morda gitare. Da, da, ne samo zadnja točka so bile »bagatele^, našim umetnikom ee jo zdel cel koncert »bagatela«, celo občinstvo jim je bila ena sama velika »bagatela«. — Najboljše v tem ensemblu je igral I. vijolinist, ki nam je znan že ii celo vrste prejšnjih večerov, kjer je nastopal kot solist: briljantna tehnika leve roke, zlasti pa loka omogočita mu, da igra z lahkoto tudi zelo težke pasaže. Žalibog igra vedno stvari, ki so pisane samo zaradi bravure, brez prave umetnosti, katere je imenoval nekdo po pravici »seiltiinzerei«. Zato tudi ni najti pri njem one premišljenosti in globokosti v igri, katero bi bila tako krasna tehnika vredna. Ce ta gospod ni rešil svoje naloge povsem povoljno, se to pač no more očitati njemu; tudi največji umetnik potrebuje časa, da na-študira delo, s katerim hoče nastopiti. Kakšno je bilo petje? »Želel bi, da bil bi ptica, da bi zletel čez gore« mislil sem si tudi jaz, ko sem poslušal to pesem. Ger-bičevo skladbo (Milotinke op. 28 št. 3), ki jo popolnoma v Abtovem duhu brez duha, jo pela pred leti ena naših boljših pevk in naredila iz nje, kar se je dalo : pela je čisto in izgovarjala besede natanjko (če bi se ne bile razumele, bi se ne bilo tudi nič izgubilo). Hvala Bogu, da no more niti godba niti tekst pri tej pesmi nič trpeti. — Prcra-dovič Vilharjeva »Mrtva Ijubav« jo bila sujot druzega solo-tenorja. Lep glas — zlasti v višjih partijah, v nižjih malo meglen, — in dobra intonacija, to jo poslušavca zlasti prijetno iznenadilo po onem prvem solu. Sole ta glas nima dovolj, zaslužil pa bi je v obilni meri. Posebno se je opazilo premalo crescendo in decresccndo : piano in forte se je vrstilo drugo za drugim brez prehoda in stopnjevanja. V izgovoru besed bi se bilo treba izogibati vokalizacijo konsonantov ; ti se morajo pač jasno izgovarjati, pojo pa se samo vokali. — Ta solo jc bila najboljša točka zadnjega glasbenega večera ; značilno je, da jo nastopil ravno ta gospod pri tem koncertu vprvič. — Skladba in tekst sta dovolj znana. O njih bi trdil baš nasprotno, nego o prvi vokalni skladbi tega večera. Omenim naj, da se je pela ta pesem v Novem mestu že dvakrat; zadnjič jo je pel umrli Trtnik, ko je koncertiral za Ljubljano, ko jo je bil razdejal potres. Upamo, da je bil to zadnji večer te vrste. Ponesrečenja je kriv v prvi vrsti aranžer, umetniki pa — zlasti, kar jih je po poklicu — s svojo nebrižnostjo, češ za Novo mesto je kmalu kaj dobro. Občinstva ni bilo veliko, bilo bi ga lahko še manj. aktivna vojaška leta vštevajo v službeni čas, da se jim skrči službena doba na 35 let in v pokojnino vštevajo aktivne priklade. Finančni odsek je ustregel tem zahtevam, kolikor je z ozirom na deželne finance sploh mogoče. Odpravi se pred vsem najneugodnejša določba sedanjega zakona (§ 64.), po kateri dobiva učitelj po 10 službenih letih tretjino vštevne plače, čez 15 let tri osmine in potem vsakih pet let po eno osmino več. Po novem načrtu dobi učitelj čez deset let 40 odstotkov službenih prejemkov, potem pa vsako leto (šest mesecev se šteje za celo leto) po 2 odstotka več. Učitelj dobi torej po 15 službenih letih polovico vseh prejemkov, čez 20 let 60 odstotkov. Najnižja normalna pokojnina za učitelja znašala bode 800 kron, za yčiteljico 600 kron. Vdove so dobivale doslej povprek po 209 gld. Ako je imel učitelj 400 gld. plače, je vdova dobila 133 gld. Sedaj se zvišajo pokojnine za 25 odstotkov ; najnižja pokojnina bode 500 K na leto. Da bi se učiteljem vštevala vsa začasna leta po zrelostnem izpitu, temu nasprotuje državni šolski zakon z dne 14. maja 1869. Ako bi se hotela službena doba skrčiti na 35 let, bi se s tem potrebščina za pokojninski zaklad zopet za deželne finance prav občutno pomnožila. Prosilci, ki se vedno sklicujejo na državne uradnike, se opozarjajo na to, da tudi tisti državni uradniki, ki so dovršili visoke šole in pridejo pozneje do službe, še le po 401etnem službovanju dobe polno pokojnino. Finančni odsek se tudi ni mogel odločiti za to, da bi se aktivna vojaška leta vštevala v službeni čas, ker imajo učitelji glede vojaških dolžnostij precejšnje olajšave, in se tistim, ki morajo že kot učitelji iti k vojakom, s tem ne pretrga učiteljska službena doba Aktivitetne doklade in stanarine se nikjer ne vštevajo v pokojnino. Ako se tudi vsem zahtevam ne more ustreči, mora se priznati, da je sedanji načrt mnogo ugodnejši in boljši, nego v raznih drugih deželah. Načrt zakona glede učiteljskih pokojnin je obveljal brez ugovora. Ob enem je bil odobren proračun učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1900. Potrebščina se preračunava na S4.562 kron, pokritje na 22.816 kron, torej se kaže primanjkljaja 61.746 K, ki se bode pokril iz deželnega zaklada. S tem proračunom je bilo rešenih več dotičnih prošenj. Prihodnja seja bode v soboto ob 9. uri dopoludne. Koroški deželni zbor. Iz Celovca, 24. aprila. 13 seja dne 18. aprila. Nemškemu »Volksgesangsvereinu« na Dunaju (!) se na predlog poslanca Hinterhuberja, katerega podpira dr. Steinvvender, dovoli 100 gld. podpore, dasi je finančni odsek predlagal, naj se dotična prošnja odkloni. No, res lepo je, za kaj vse ima nemškonacijonalna večina deželnega zbora denar, katerega jemljejo iz žepov — davkoplačevalcev! Ko je občina Brdo ob Žili prosila za podporo k zidanju šole, se je prošnja odklonila in dr. Stein-wender je takrat rekel, da je to »bagatella«. Sedaj pa isti Stein\vender govori za podporo dunajskim pevcem. Je to tudi »bagatella«?! — Za zazidanje rova v Kirchbachu ob Žili da dežela 6200 gld., h skupnim stroškom 62.000 gld. — Občini Rattendorf se dovoli za popravo zilskega mostu 666 K podpore. — Črevljarski zadrugi v Celovcu se dovoli 200 K, oni v Beljaku 100 K podpore. — Za zazidanje lleis-rova v melski dolini se da 1100 K. — Strugarski šoli v Naborjetu se dovoli 600 K podpore. Obširen razgovor je bil o novem cestnem redu. V razgovor so posegli posl.: Prettner, Kirschner, llinterhuber, Fr. Huber, Lodron, Hillinger, Jan. Huber, Grafenauer. Postava se sprejme po predlogu z nebistvenimi spremembami. 14. seja dne 19. aprila. 'La. občinsko cesto v Mohličah se zviša podpora od 125 na 180 gld. — Deželni odbor je med drugim predložil načrte o zavarovanju zoper točo in o obdačenju zasebnega vi"a. Prošnja občine Goriče ob Žili za popravo občinske ceste se odkloni. Dovoli se pa za popravo mostov enkratni donesek 300 K. Poslanec Grafenauer pravi, da se odsekovo poročilo ne vjema z dejanjskimi razmerami, in opisuje dejanjsko razmere. Vzdrževanje ceste jo težko, ker se potrebuje mnogo gramoza, ki se mora od daleč do-važati. Občinske ceste imajo vkup pet mostov. Občini (Borle in Goriče) nimate skup nega gozda ; les se mora torej kupiti; Goriče so dvakrat pogorelo, Borle enkrat; za služek je vsled železnice mnogo manjši. Veselo je, da ljudje še toliko storijo za cesto, ali z velikimi stroški. Zato bi bilo prav, da se podpora zviša od 300 na 400 K. — Ta predlog se ni podpiral in ostalo je torej pri prej omenjeni podpori. Za uravnavo dveh potokov pri Osojah se dovoli 2100 K. — Poslanec Kotz predlaga. naj se poizve, ali pridobninski davek za Koroško ni previsoko odmerjen. 15. seja dne 20. aprila. Poslanec Kotz predlaga v imenu stavbnega odseka, naj se prošnja občine Podklošter za napravo občinske poti v Selče in Agoriče odkloni. Poslanec Einspieier pojasnuje, kako potrebna je ta pot za one kraje, da je občina preobložena s stroški za razne stavbe, in prosi, naj se izjemoma dovoli 400 K. Po slanec Glion predlaga, naj se stvar še enkrat izroči stavbnemu odseku, ali obadva predloga se odklonita. — Poslanec Wirth poroča o napravi nove pralnice v dež. bolnišnici, ki stane 11.000 K. — Splošni de lavski bolniški blagajni se dovoli 800 kron podpore. — Po predlogu stavbnega odseka zbornica odkloni deželni donesek k zagraja-nju blaškega potoka v zilski dolini. Zagra-janje stane 75.000 gld. Iz melioracijskega zaklada naj se da brezobrestno posojilo 9375 gld., ki naj se povrne v petih letnih ohrokih. — Poročilo o izrednih delih na deželnih cestah leta 1898 se vzame na znanje. — Za zazidanje dvojih potokov v okraju Špital se dovoli 1160 K. Posl. L u g g i n poroča o otroški bolnišnici, ki je malone dodelana in ki se otvori letošnjo jesen. Nastavila se bodeta dva zdravnika. Dozdaj se je za to bolnišnico izplačalo 72.508 K, treba bo še 132 491 K. Ustanovitelju te bolnišnice, rajnemu dr. Kras-niku se bo postavil spomenik za 6000 K. — Posl. Jan. I I u b e r vpraša, je-li res, da je dr. Krasnik želel, naj pridejo v to bolnišnico usmiljene sestre, in ali hoče deželni odbor tej želji vstreči. Posl. dr. Lemisch pravi, da v oporoki ni take določbe, in da ne kaže (! ?) v otroško bolnišnico vpeljati usmiljene sestre (!!). — Za dozidanje v norišnici bo treba 22.700 K. Posl. Muri predlaga, naj dežela podpira napravo poti v K o r t e. Davčna občina Korte je del občine Bele v sodn. okraju Železna Kapla. Vas obsega dva jarka, ki sta na vseh straneh obdana od visokih gora. Vas je malone Čisto ločena od drugega sveta. Obsega ta kraj kakih 2400 oralov, prebivalcev je nekoliko nad 80, hišnih številk 13; imajo tam svojo cerkev, svojega duhovnika in tudi zasebno šolo. To obsežno selišče z deloma dobro obraščenimi gozdovi nima nobene poti, na kateri bi se moglo voziti s kakim vozom. Pred 50 leti je nek Bam-berger vzel od grofa Christialnigga gozdove v najem in napravil zasebno pot, ki je pa zdaj čisto zanemarjena, mostovi so se podrli in ni mogoče tam voziti. £ato so prebivalci prosili dež. zbor, naj naroči dež. odboru, da ta ukaže občini Bela, da prej zasebno pot naredi za javno in jo sprejme med občinske ceste. Dež. odbor je tej želji vstregel. Občina je pot označila kot javno, pa ne kot občinsko marveč kot samsko pot. Jasno je, da prebivalci v Kortah, ki sami vzdržujejo cerkev in duhovnika, ne morejo sami vzdrževati 7 do 8 km. dolge poti. Zato so opustili to misel in so dež. odbor prosili, naj se napravi pot skozi oliirski jarek, kar bi stalo 30.000 gld. — Predlog se izroči stavbinskemu odseku. Posl. Grafenauer predlaga, naj se pogorelcem v Strajivasi du dež. podpora 2000 K. — Dne 15. apr. je pogorela Strajevas; 22 posestnikom je pogorelo 54 poslopij in zgorelo je tudi nekaj živine. Na rešitev ni bilo mogoče misliti, ker primanjkuje vode. Vsakdo ve, da je škoda zelo velika, in ker vas nima posebnih dohodkov, jo bodo občutili tem hujši. Zavarovani so bili le za malo svote. Naj dež. zbor kakor v dru- gih slučajih tudi tukaj pokaže svojo darež ljivost. Dvakrat da, kdor hitro da. — Predlog se odkaže finančnemu odseku. 16. seja dne 2 1. apr. Posl. Grafenauer predlaga, naj dež. odbor pri vladi posreduje, da bo država skrbela za ohranitev uravnave Žile in naj dežela za to da 200 000 K, ki se naj plačajo v 10-letnih obrokih — Južnoavstrijski telovadski zvezi se da 100 K. — Dekliškemu zavetišču v Kazizah pod Celovcem se dovoli 400 K podpore. — Za zidanje šol se dovolijo podpore občinam: Žrelec (30.000 K), Treflen (34.000 K), in Landskron (24.000 K). Politični pregled. V Ljubljani, 26. aprila. Kvotno vprašanje pride prihodnji mesec zopet na dnevni red. Takoj po zavr-šenem delegacijskem zasedanju so snideta namreč obe kvotni deputaciji v Budimpešti, ki bota pa imeli bržkone le jedno sejo, ker se baje od zadnjega sestanka, pri katerem se je doseglo sporazumljenje glede kvot-nega razmerja, ni prav nič spremenilo in bodeta deputaciji vztrajali pri že določeni kvoti. Tu toraj ne bo nikakih težkoč, pač pa bo zadela ob težkoče parlamentarna rešitev kvotnega vprašanja ne samo v avstrijski ampak tudi v ogerski poslanski zbornici. Obe vladi bi mogli namreč predložiti svoje poročilo še le koncem maja, koncem jun. pa že poteče doba kvote, ki jo je za 6 mesecev določila krona. Ker je v obeh zbornicah dovolj poslancev, ki strogo nasprotujejo sedaj določenemu kvotnemu razmerju, ni nič lažjega, nego da se z obštrukcijo prepreči razprava in rešitev vprašanja v zbornici. No, vladi menda tudi za ta slučaj nista v zadregi. Izposlovali bodeta zopet odločitev krone in sicer, da bo tem več varnosti, kar za celo leto do konca junija 1901, kar baje ni v nikakem nasprotju z ustavnimi določbami. V tej celoletni dobi bo pa potem menda že mogoče rešiti to pereče vprašanje rednim parlamentarnim potom. Jezikovna razprava v češkem deželnem zboru. V tem dež. zastopu se vrši te dni zelo živahna razprava o predlogu posl. Pacaka glede izvedbe jednakopravnosti češčine pri oblastvih na Češkem. Nastopilo je v tej razpravi že več govornikov obeh nasprotnih si strank, največji vtis vsaj na Nemce je pa napravil govor vplivnega politika grofa Buquoy, ki ga je imel v pred včeranji seji. Govornik je najprej izjavil, da je jednakopravnost obeh čeških narodov jedna glavnih točk programa njegove stranke in da se zdi naravnost nemogoče, da se more še koncem 19. veka sploh še najti kdo, ki odreka kulturno visoko stoječemu češkemu narodu pravico do jednakopravnosti. Večkrat, pravi govornik, se je v tem zastopu in sploh drugod naglašalo od nemške strani, da je češki narod »minderwertig« v kulturnem oziru, da se morajo Slovani zahvaliti Nemcem za sedanjo stopinjo kulture. Ne tajim sicer, da so se Čehi česa naučili od svojih nemških sosedov, toda kje pa je kak narod, ki bi v tem oziru ne posnemal Cehov ? Nemci so se naučili kulture od Angležev, Francozov in Italijanov. Zato se pa sme trditi s polno pravico, da je vsak narod polno vreden, ki je kaj storil v kulturnem pogledu. V to vrsto spada pa gotovo tudi češki narod. Sicer pa tudi Cehi ne zahte vamo nič druzega, nego da se nam meri pravica z isto mero kakor Nemcem. Naše zahteve niso prav nič pretirane in pri količkaj dobri volji je sporazumljenje prav lahko mogoče bodisi že v drž. ali dež. zboru. Seveda ne smejo Nemci zahtevati nemogočih reči j. Zahteva, naj se proglasi nemščina kot državni jezik, je pa povsem ne-osnovana in krivična. — Koncem svojega govora je očital grof Buquoy tudi vladi, da ni pravočasno posegla v to pereče vprašanje in da je morda ravno njena taktika kriva, da vprašanje še ni rešeno. Ogerska poslanska zbornica zaključi danes sedanje zasedanje in dne 30. t. m se prične nova parlamentarna doba. V torkovi seji izvoli zbornica svoje predsedstvo in odseke, potem pa prično z rednim nadaljnim delom, ki bo trajalo tudi mej zasedanjem delegacij. Na dnevnem redu bo takoj odprava koledarskega in inseratnega kolka ter razprava o borznem davku, o ko nečni uravnavi meje z Rumunijo, o najetju posojila 120 mil. kron in o drugih manj važnih zadevah, ki bodo zabavalo poslance do nastopa velikih počitnic. Srbska dinastija v nevarnosti ? Srbski notranji minister Genčič je pred velikonočnimi prazniki presenetil vse kroge z neko zaupno okrožnico, ki je pa vendar prodrla tudi v javnost in se pričenja z besedami : Gospod prefekt! Kakor sem Vas opozarjal že pri svojem nastopu, se nahaja naša mnogoljubljena dinastija neprestano v največji nevarnosti. — To je dobeseden uvod, potem se pa razpravlja o srbskih destruktivnih elementih, ki si prizadevajo na-hujskati narod proti dinastiji in provzročiti silovit prevrat. Posebna nevarnost je baje ob praznikih, ko se zbira večja množica ljudij. Prelekti naj na takih krajih pomnože čim bolj orožništvo, nastavijo ovaduhe in, če treba, brzojavno zahtevajo vojaško pomoč, ki mora brezobzirno postopati. — To je torej najnovejše presenečenje srbske vlade, ki jo pa morala to storiti po nalogu raz-kralja Milana, ki čuti, da se bo prej ali slej približal plačila dan. Časnikar minister v Španiji. Povodom preosnove sedanjega španskega ministerstva je vstopil v sedanji kabinet tudi glavni urednik liberalnega lista »E1 Impar-cial« R. Gasset ter prevzel vodstvo novo ustanovljenega poljedelskega ministerstva. Po mišljenju je mož seveda zagrizen liberalec, vendar ga hvalijo z malo izjemami vsi listi, da je bil delaven parlamentarec. Ravno vsled tega ga je načelnik konservativnega kabineta vsprejel v svojo sredo. ltuska politiku v Vzhodni Aziji. V svojem velikonočnem članku piše ruski ist »Svet« mej drugim tole: Angleži in Nemci nimajo prav ničesar iskati ne v Perziji, ne v Afganistanu in ne v Beludžistanu, in vendar nas skušajo odriniti iz teh dežel, kot velesilo druge vrste, kakor da bi imeli opraviti z ljudstvom, kakor so Buri. Na tem ozemlju se nekaj pripravlja, ako ne danes, pa jutri. Vsekako je umestno, da se že sedaj pripravimo na vse eventualnosti, da že sedaj povemo svetu, kaj zahtevamo. Naš glas bodo sedaj raje in prej slišali, kakor pa po-znej, ko bo naš nasprotnik zopet močan ter zahteval od našega naroda žrtev in močij. Sedaj se to vprašanje da še rešiti mirnim potom, pozneje pa to ne bo več mogoče. Maršal Roberts proti angleškim generalom. Predno je lo od daleč mogoče računati na kak uspeh angleškega orožja v Južni Afriki, je maršal Roberts že odposlal v London cel kup raznih dokumentov in objavil njih vsebino, v katerih strogo kriti-kuje postopanje nekaterih angleških generalov v sedanji vojski. Ta njegova kritika je v londonskih vojaških in drugih krogih vzbudila splošno ogorčenost. Res je sicer, da ga skoro ni mej sedanjimi voditelji angleških čet na južnoafriškem bojišču, ki bi ne zaslužil graje v tem ali onem oziru, ker se še nobeden ni odlikoval z kdove kako junaškimi čini, toda ta kritika je prezgodnja, ker bo naredila skrajno neugoden vtis, in skrajno neumestna od strani moža, ki si do danes ni stekel prav nobene druge zasluge, nego da je z desekratno premočjo zajel borih 3000 Burov pod Cronjevim poveljstvom, kar pa pač ni nikaka umetnost. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. aprila. Naši rimski romarji. »Narod« se zastonj jezi. Telegrami našega poročevalca spričujejo, koliko veselje in navdušenje vlada med onimi, ki so se podali v večno mesto. Vsem je blažje pri srcu, nego je bilo tistim, ki so pred leti z nič manjšimi žrtvami romali v zlato Prago. Naj se jim poživi v svetem Rimu duh vere, da bodo ž njim pre-šinjeni vrnili se v domovino, ki tako silr potrebuje duha vere! Zlasti pa nas veseli, da so naši vrli pevci in pevke se tako srečno strnili na romarskem potu. Nič se ne čudimo, da Italijane prevzema naše petje; naša slovanska nrav je njihovi nravi nekako sorodna. Krščansko navdušenje pa, ki odmeva iz pesmi naših romarjev, ne more dobiti boljšega odziva, kot je ta v srcih dobrih Rimljanov. Druga „Blovenska" deputacija, ki je šla štajerske nemškonacijonalne poslance prosit za svet in pomoč, je obstajala iz teh-le »slovenskih« mož: Hornig, Weinperl, Rot-eter, Jager, Gierlinger, Purgaj, Pircha, Flu-cher. — Pametnemu zadosti! Ker se je zvedelo za njihova imena, poslali so v današnjo »Tagespost« pojasnilo, da ne pripadajo slovenski stranki. Tako je torej slavno odposlanstvo samo prav označilo vso komedijo. Dež podpore za gasilna društva. Visoki deželni odbor kranjski razdelil je meseca aprila iz stražno-gasilnega zaklada nastopnim gasilnim društvom podpore in sicer so prejela: Zvezni odbor 1200 K, Ljubljana 600 K, Kamnik, Komenda, Novo mesto, Po-stojina, Ribnica, Gorenji Logatec, Moste, Bohinjska Bela, Vinica, Škofljica, Sodražica, Voglje, Novavas, Št. Jurij pri Kranju, Cerklje, Selce pri Šempetru in Štepanjavas po 300 K ; Šiška 240 K; Borovnica, Brdo, Cirknica, Črnivrh, Doljsko, Gorje, Ig, Trnovo, Kranj, Kropa, Mengeš, Mokronog, Polhovgradec, Poljane, Radeče, Radovljica, Senožeče, Škofja loka. Šmarje, Toplice, Trebno, Tržič, Št. Vid pri Ljubljani, Žiri, Žužemberg, Preddvor, Koroška Bela, Stari trg pri Ložu, Selce, Črnomelj, Železniki, Dobrova, Brezovica, Rateče, Mozelj, Mošnje, Onek, Metlika, Rovte, Dol-gavas, Semič, Razdrto in Kočevje po 200 K ; Begunje, Belapeč, Bizavik, Bled, Krka, Les-kovec, Krško, Šmartno pri Litiji, Vič, Vipava, Višnjagora, Vrhnika, Zagorje in Brez-nica po 160 K; Dob, Dol, Dovje, Horjul in Št. Vid pri Vipavi po 140 K; Dolenjavas pri Ribnici, Kranjskagora, Starilog in Kočevska reka po 120 K; Litija, Mojstrana, Planina, Stara cerkev, Vrd, Kamnagorica, Svetlipotok, Reinthal in Koprivnik po 100 K. Poleg še občina Leše 160 K in občini Sv. .Tošt in Račna po 100 K, toraj skupno 20.420 K. Dobila so podporo vsa društva, ki so vložila svoje prošnje Nova liturgičua skladba. Za škofov sprejem o priliki cerkvenega obiskovanja (kanonične vizitacije) predpisani responzorij »Ecce sacerdos m a g n u s« je izšel v trojnem različnem napevu in sicer: 1. za en glas z orgijami, 2. za združene višje in nižje glasove s spremljevanjem orgelj, 3. za čveteroglasni mešani zbor. Tiskal R. Milic, zložil in založil Jos. Lavtižar, župnik v Ratečah (p. Kranjska Gora) na Gorenjskem. Cena izvodu, ki obsega vse tri točke, s poštnino vred 40 kr. (80 vin.) Iz Podbrezij. Pretečeni teden smo imeli tukaj sv. misijon, katerega so vodili č. gg. jezuiti. Ljudje so se ga prav pridno udeleževali in z živim zanimanjem poslušali vzpodbudljive pridige, četudi je v tem času že dosti dela na polju Belo nedeljo popoludne je bil sklep sv. misijona. Prenovljeni na duši smo praznovali takorekoč drugo Veliko noč. Tem potom se prisrčno zahvaljujemo č. gg. misijonarjem, zatrjujoč jim, da se bomo ravnali po njihovih naukih. Vsejano je dobro seme, Bog daj, da bi obrodilo tudi dober sad! Kapelica v novem poslopju c. kr. višje gimnazije v Ljubljani dobi s 1. majnikom novo altarno sliko, ki jo je ravnokar izvršil slovenski Blikar gosp. Ivan Grohar. Vsa notranja oprava te lične kapelice je tako lepa, da se more v njej ne le spodbudno opravljati služba božja, ampak se sme tudi s ponosom poudarjati: Vse to j3 domača umetelnost. Altar s tabernakelj-nom je izdelal po izvrstnem načrtu gosj)oda strokovnega učitelja Celestina M is a v mirno-baroknem slogu jako lepo in solidno gosp. Andrej Rovšek. Posebno ljubka sta klečeča kerubima. Po načrtu istega gospoda strokovnega učitelja je izdelal gosp. Ivan Kregar za malo ceno a umetniško lepo srebrn v ognju pozlačen mašni kelih, monstranco in ciborij, g. Leopold Tratnik pa v ognju pozlačeno svetilko za večno luč in velik lestenec za električno razsvet-"Vvo. Izredno lepo mašno obleko je oskrbel m deloma daroval gospod generalni vikar I. F lis iz družbe sv. Ilešnjega Telesa. Go-jenke tretjega letnika mestne višje dekliške šole so izdelale po navodu gospodične Marije VVessner ter darovale za kapelico s svilo in zlatom umetno vezeno potezalo za zvonček pri zakristiji. Le ena reč se je nekako ponesrečila in že v začetku ni uga-ik. in to je bila altarna slika. Mi^el je do-Sra- Sv. Alojzij v nebeški slavi. Ob straneh mu klečita na oblakih dva angela s križem, lilijo, knjigo i. dr. A izvršitev ni taka, kakršne bi si človek želel. Zato je oskrbel prof. in katehet dr. Ivan Svetina nova altarno sliko, ki ee do prihodnjega pondeljka more videti v njegovem stanovanju (Vodnikov trg št. 4). Naslikal jo jo gosp. Ivan Grohar v Monakovem, kjer je bival nekaj mesecev, da je izpopolnjeval svoje študije. Ideja sliki je: Učenost (sv. Toma Akvinski) in nedolžnost (sv. Alojzij) so posvečujeta Jezusu in Mariji. — V cvetočem vrtu sedi na temno-rdečem baržunastem prestolu presveta Devica z božjim Detetom. V ozadju se nekoliko vidijo s snegom pokriti vrhovi domačih gorA, Grintovca in Storžca, ki jih zlate žarki zahajajočega solnca. Ob Marijinem prestolu kleči na desnici največji učenjak srednjega veka — »doetor angolicus« sv. Toma Akvinski, ki ga je papež Leon XIII. odločil za nebeškega zaščitnika katoliškim šolam. V desnici ima pero, pred seboj oa odprto knjigo. Bistro oko mu je uprto v Jezusa in Marijo. Na levi strani pa kleči mladinski vzornik — »angelski mladenič« sv. Alojzij. Nedolžnost, ljubezen in otroška zaupnost mu odsevajo z obraza, ki je obrnjen kvišku proti Jezusu in Mariji. V desnici drži lilijo, z levico pa kaže na mladino, kakor da jo hoče s seboj vred izročiti v Marijino varstvo. Božje Dete v Marijinem naročju je obrnjeno proti Alojziju, malo desnico pa ljubko dviga, kakor da hoče blagosloviti Alojzija in vse njegove varovance Naj se gimnazijska mladina le pridno priporoča sv. Alojziju in ga zvesto posnema, pa bode gotovo deležna božjega blagoslova! Iz Stareloke. Ob kratkem smo obhajali dve slovesnosti. Velikonočni ponedeljek prišli so presvetli knezoškof v prijazni Crngrob, kjer so po navdušenem, čez eno uro trajajočem govoru sprejeli 58 mladeni-čev v Marijino družbo. — Belo nedeljo popoludne ob 2. uri pa se je blagoslovil in otvoril novi vodovod. Po navadni nedeljski popoludanski službi božji se poda duhovščina pevajoč litanije Matere Božje v sprevodu k bližnji kapelici Matere Božje na Fari, kjer je bila žc v krogu razvrstena škofjeloška požarna hramba, kranjska mestna godba in se trlo mnogo povabljenih, kakor tudi radovednih Med povabljenimi si mogel videti vladnega zastopnika okrajnega glavarja dr. Gstettenhoferja, škofjeloškega sodnega svetnika, okrajnega zdravnika in še več druge gospode. Pri nalašč v to napravljenem stu-denčku je domači gospod dekan z obilno asistenco slovesno blagoslovil vodovod. Po blagoslovu se otvori vodomet, ki je metal daleč na okrog vodo. Na to stopi gospod nad-svetnik in graščak pl. Karol vitez Strahl na vzvišeni prostor ter v kratkem govoru omenja, po katerem geslu se je napravil novi vodovod. Viribus unitis, to besede si je naš cesar pri nastopu svoje vlade izbral za geslo, in tekom 52 let vladanja so je veliko dobrega storilo. Po tem geslu se ravnajoč so Staroločani zamogli napraviti prekoristni vodovod. S trojnim živio-klicem na cesarja in po sviranju cesarske himne je bilo blago-slovljenje dokončano. Škofjeloška požarna bramba, kranjska mestna godba in povabljeni se na to podajo pred župnišče. Med sviranjem godbe napeljejo požarni bram-bovci po cevih od bližnjega hidranta vodo v 18 sežnjev visoke line farne cerkve sv. Jurija in od tod brizgajo na vse strani, v splošno zadovoljnost gledalccv. Potem napeljejo še kakih 7 do 8 sežnjev višje do tako imenovanih slepih lin, da se ljudstvo prepriča o močnem pritisku napeljane vode. S tem je bil prvi oficijelni del slavnosti dokončan. Po kratkem odmoru — katerega je pa spolnila močna ploha, dasi ni bila v programu — se zbero tuji in domači gostje na umetno napravljenem vrtu in prostorih gostilne M. Jelovčan. Pri šumečem šampanjcu izreče pred vsem zahvalo gospodu nad-svetniku pl. Strahlu s prav laskavimi bese dami gospod okrajni glavar v imenu vlade, na to napije v imenu laranov domači gosp. kaplan dobrotniku ljudstva gospodu nadsvet niku pl. Strahlu ter se mu v daljšem govoru zahvaljuje za njegov trud in požrtvovalnost; kot plačilo za njegov trud mu obeta ljubezen in udanost faranov. Po mnogih drugih napitnicah tako od strani okr. zdravnika iu drugih, so gospodu nadsvetniku Strahlu v vezanih besedah zahvaljuje mlada učenka v imenu domačinov. Po nagovoru mu poda krasno z okroglo pisavo spisano pesmico in pa fotografiji vodovoda. Do solz ginjen se zahvaljuje plemeniti gospod navzočim za njihovo udanost in ljubezen. Zavladalo je splošno veselje. Veselica OBtane udeležencem v trajnem spominu tembolj, ker so vsi Staroločani z velikimi stroški iz lastnih močij napravili tako lep vodovod. Z Roba. Za župana je bil izvoljen dne 23. aprila za novo občino Rob soglasno g. Ivan Bregar z Roba, načelnik tukajšne posojilnice. Za prvega svetovalca g. Anton Lenič iz Purkarč, za drugega gosp. Jožef Peče i od Ambroža. »Cebelica< pri D. M. v Polju ima tekom 6 mesecev prometa 335 K. Vložilo je 32 oseb 310 K, vzdignile 3 osebo 25 K. Tem potom se prihrani marsikatera krona, katero bi sicer ljudje zapravili. Kjer ni vinarja, ni goldinarja ! Kongres slovanskih časnikarjev, ki bi moral biti tekoče leto v Zagrebu, je hrvatski ban prepovedal. Slovanski časnikarji si sedaj za letošnje mesto svojega sestanka utegnejo izbrati Ljubljano. Obrazci prošenj za olajšavo pri vračevanju potresnega posojila so do-tiskani in se dobo pri delavBkem tajništvu v Katoliškem domu ali pa v našem uredništvu. Poročil se je g. Janko Sirnik, poštni asistent v Novem mestu, z gospodč. Julijo Wruss. Usad udri se je na Štajerskem pri Vurbergu. Udrlo se je osem oralov vinogradov. V znatni nevarnosti je cerkev in grajščina grofa Attemsa. Ljubljanske novice. Z rešilnim vozom je bil prepeljan v bolnico Luka Cad, kamnoseški vajenec pri Tomanu. Poškodoval ga je zaboj, ki mu jo na nogo padel. Fr. Štempiharju, kamnoseškemu vajencu pri Camerniku je zmečkal kamen štiri prste. — Na Bavarskem dvoru se je poslužil Jožef Vahovc novih škornj in ene plahte ter jo odkuril iz službe. — Važno posvetovanje so imeli včeraj v zeleni jami tički, ki so izgnani iz mesta. Policija jim je prišla motit »shod« in so zborovalci pred policijo bežali. Vjet pa je bil neki Šu-kelj, ki je zelo nevaren tat. — Aretovana sta bila Jožef Žubic iz Oštorce okr. glav. Krško in Janko Marinkovič iz okr. glav. zagrebškega, ker sta hotela pred vojaško dolžnostjo zginiti v Ameriko. Prvi je imel napačni potni list, drugi jo pa povedal napačno ime. — Poškodovali so včeraj na prostoru, kjer je stal knežji dvorec, fantje, ki so metali kamenje, Marijo Terček. Pobita je po glavi. Aretovali so tudi deklo Katarino Hauptmann, ki je na sumu, da je gostilničarju Kuneju na Tržaški cesti kradla meso in pivo. — Otvoritev druzega mestnega otroškega vrtca bode 1. maja v Cerkvenih ulicah štev. 21. — Ljubljanska p o ž. bramba jo zopet dobila svojo godbo 24 mož. Pojasnilo. Klučavničarski pomočnik, katerega sta nagovarjala Kvas in Škrl, naj gre z njima pod Rožnik, je b pravim imenom Ivan Velepec in se mu samo po domače pravi Kotar. Telefonska in brzojavna poročila. Rim, 25. aprila. Zbrani v „Campo-santo", ki je pod pokroviteljstvom presvetlega našega vladarja, Franca Jožefa I., pojemo navdušeni ,,Bog obrani, Bog obvari". Z nepopisnim navdušenjem se pripravljamo na slavnostni vhod v cerkev sv. Petra. Rim, 25. aprila. Vhod v cerkev sv. Petra skozi jubilejska vrata veličasten. Dolgi sprevod, razvrščen v najlepšem redu. Nad 45 pevcev in pevk zaori papežko himno. V cerkvi pokleknili okrog groba sv. Petra. Presvetli knez in škof Anton Bonaventura ogovori klečeče romarje. V srcih odmeva: Non praevalebunt (Ne bodo premagali)! Pete litanije. Brezbrojno ljudstva navzočega. Prosijo nas: Cantate aneora (Še zapojte)! Dodamo jim zahvalno pesem — 0 felix Roma! Dunaj, 26. aprila. Vojno ministerstvo je danes potom okrožnice zauka-zalo izplačanje zvišanih častniških plač od 1. jan. t. 1. Levov, 26. aprila. Posl. Javorski sklicuje za jutri poljske drž. poslance v posvet glede političnega položaja. Sodi se, da poljski poslanci obsodijo obstrukcijo ter se odločno izreko za redno parlamentarno delovanje. Magdeburg, 26. aprila. Po brzojavnem poročilu tukajšnje „Magdebur-ger Zeitung" iz Petrograda bode ruski car koncem septembra se sešel z avstrijskim in nemškim cesarjem. Newjork, 26. aprila. Iz Washing-tona poročajo: Ameriškemu zastopniku v Carjem gradu Griscomu so brzojavno naročili, naj odkloni sultanov predlog glede zahteve Zveznih držav in peremp-torično zahteva izplačilo odškodnine. Fojska v Južni Afriki. Boj za osvoboditev Wepenera in njega posadke, ki obstoji baje iz samih Avstralcev se še vedno nadaljuje z vso srditostjo. Angleži imajo čim dalje manj vspeha. Poslana pomoč še sedaj ni došla na svojo mesto, ker ji Buri ovirajo pot in ji sedaj preti od zadaj še general Olivier s 1500 možmi. Ako se temu posreči poskus, bo\Vepener kmalu v burskih rokah. Nekoliko vspehov so si po Robertovem poročilu priborili Angleži v drugih delih Oranje. Dobili so neki po hudem boju zopet nazaj bloemfonteinski vodovod pri Sannah-Postu ter zasedli baje brez odpora Devvets-dorp. Poslednja veat je pa morda samo bla-žilno poročilo. London, 26. aprila. Reuterjev urad poroča iz Maseru 23. t. m. ob 10. uri zvečer: S severa odišle angleške pomoči še ni videti. Buri se energično ustavljajo generaloma Hart in Brabant, ki sta danes prav malo napredovala. Skoro gotovo napade Olivier Hartovo armado s 1500 možmi od zadaj. London, 26. aprila. Iz Pretorije se poroča, da so Buri zopet zasedli Boskop in da se je ilethuen moral umakniti. London, 26. aprila. Reuterjev urad poroča iz Fourteen-Streamsa 24. t. m.: Zjutraj zgod i j so pričeli Angleži z živahnim bombardovanjein na burski tabor. Streljali so s šrapneli in granatami. Do sedaj so provzročili malo škode. Buri so odgovorili. Na burski strani sta pozneje padla dva topničarja. Angleške izgube niso znane. London, 26. aprila. „Standard" poroča iz Bloemfonteina 23. t. mes.: V boju v nedeljo so mogli Angleži le malo prodirati od Bloemfonteina, ker je teren neugoden v in je bilo bursko streljanje presilno. Se le po noči je mogla pehota obiti holm in ga zasesti. London, 26. aprila. Lord Roberts poroča iz Bloemfonteina, da je general Chermside brez vsakega odpora zasedel Dewetdorp. London, 26. aprila. Vest, da so Buri. ki so oblegali Wepener, odrezani od glavne armade, se do sedaj še ni potrdila. ■ Umrli no: 25. aprila. Franc Popp, umirovljeni železniški uradnik, 6'J let, Dolenjska cesta 40, srčna hiba. V hiralnici- 23. aprila. Marija PavSek, sprevodnika žena, 72 let, kap. V bolnišnici: 22. aprila. Ivan ŠušterSič, mizarja sin. 10 let, peritonitis. Cena žitu na dunajski borzi dn<$ 25. aprila 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl- 8 05 do gl- 807 • » maj-juni » 8 00 » » 8-01 » » jesen . . » 816 » » 8 17 Rž za pomlad . . » 712 » » 7i4 » » maj junij . » 710 N » 7i 1 o » jesen . » 725 B 0 7-26 Turšica za maj-junij » 5-75 JI » 576 » » jul-avgust » 5-86 » N 5'87 Oves za pomlad . . » 5 40 » V 542 n » maj-junij . » 539 » » 5 40 » » jesen . . H 5 68 » » 5-69 Meteorologidno porodilo. ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zrafini tlak 736-0 mm. ! Stanje Tcmpe- Oa« op*- baro- ratara soranju motia po i t mm. Cetaijn | 25] sveč, j 28:7.| ~ 10~2 i gl. Jug f )*niio I oa i. njulr. 1780 4 | 6 11 si. vih. I oblažno 00 |2. popol.j 732'5 I 84 | sr. ju« | dež | Srednja včerajšnja temperatura 10 5\ normale: lt'3* t 389 1—1 Tužnega srca nazuanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je naš preljubljeni oče, oziroma tast in stari oče, gospod Josip Modic po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v torek večer ob 10. uri mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki nepozabnega rajncega se bodo v petek ob 9. uri zjutraj prenesli na pokopališče farne cerkve. Svete maše zaduSnice se bodo darovale v tukajšnji farni cerkvi. Nova vas, duč 25. aprila 19C0. Žalujoča rodbina Modic. H I®?© Šmunici Marijne čednosti in dobrote, po o. Patisu S. J. spisal P. Ladislav V Novem mestu, so izšle, in stanejo v „Katol Bukvami ' v Ljubljani v polusnju 1 K 80 h, v usniu 2 K., v usnju z zlato obrezo 2 K 40 h. Po pošti 10 h več. _____ _ na III. redni občni zbor „1. delavskega konsumnega društva na Jesenicah, registr. zadruge z omejeno zavezo', ki se vrši T nedeljo dne 13. maja 1900 ob 3. uri popoldne v gostilni g. Franceta Wilmana na Savi pri Jesenicah Tspored : 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobritev računa za 1. 5. Volitev nadzorstva. 6. Raznoterosti. 390 1-1 1898 in 1899. Odbor. ADOLF HAUPTMANN v Ijjubljani, prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža laka in priporoča kleja pleskarjem, stavbenim ln pohištvenim mizarjem, lončarjem, slikarjem napisov ln sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom itd. Akvarelne barve, vlažne in suhe. Anilln-barve. Bronzo, prasnato, in tekočo bronz tinkturo. Brunolin, za nasičenje in barvanje v naravni lesni barvi Izdelanega pohištva. Carbolineum, le najboljše kakovosti. Čopiče za zidarje, po poljubni ceni. CopiČe za pleskarje, loščarje, cerkvene, napisne sobne in slikarje-umetnike ter mizarje. Črnilo, pisalno in odtiskalno. Diisseldorfske oljnate barve za umetnike v pušicah Emajlno barve. Fasadne barve. apnenate, tudi hišne pročeljne barve lz savinjske doline, neprekosljive glede trpežnosti. Firneže ln olja za slikarje-umetnike. Kemične barve. Klej, steklarski ali za okna. Kredo, gorsko, bolonješko, temeljno, svetlikasto in kredo za pisavo. Lake za vozove kočije, pristne angleške (Wm. Harlandt & sin, London), vzlie podraženju po prejšnji nizki ceni. Lake, uporabne za vsakovrstne domače in obrtne namene. Laneno olje, le kranjsko. Lanenooljnati firnež. prirejen le iz kranjskega lanenega olja. Leštilo ali lazurne barve. Iieštilnl odtlskalnl papir. Maščobno svetlo voščilo „Fernolendt", najboljše svetovno voščilo za čevlje. Mavec, alabasterski in stukatur. (za modele in stavbe). Oljnate barve v vseh bojah, tudi v '/,, 1, 2 in 5 kg. imajočih patentovanih pušicah za razpečevalce. Orehovo lnženje, s katerim se luži les po mrzlem načinu. Falete, lesene in porcelanaste. Slikarsko platno. Sušilni prašek (Slooatlv), najboljše sušilo oljnatih barv. Šmirgljevl prašek za kamnoseke. Vzorce (patrone) za slikarje. Zemeljske barve. Posebnosti za namazanje tal v sobah, dvoranah itd.: Jantarjeva talna glazura. hipna talna gla zura. štedllno talno voščilo, sijajno t&lno voščilo, sijajni t&lni vosek, oščetnl vosek. Prodaja na debelo in drobno. - Ceniki zastonj. ^^ 320 5 Opomba. V slučaju, da občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se ob 4. uri isti dan nov občni zbor na istem mestu in z istim vsporedom ter se bo sklepalo brez ozira na število navzočih udov. Naznanilo. Prečastnemu občinstvu naznanjam, da bodem dne 1. maja t. 1. otvoril ,.Narodno gostilno" \ Ljubljani, Dunajska cesta 26 Skrbel bom za izvrstno kuhinjo, najboljšo pijačo in najtočnejo postrežbo. Abonement na kosilo kar najceneje. Za obilen obisk prosi najudaneje 384 2—i A. Schmoliner. se takoj sprejmejo. Kje, pove upravništvo „Slovenc;a"\ Le l krona za 3 žrebanja. kron, 15. rludnSi nmtiAii V gotovini z 20% odbitka. »Invalidendank" srečke po 1 krono I. žrebanje: 19. maja 1900. II. žrebanje: 7. julija 1900 III. žrebanje: 10. novembra 1900. _ C'- Mateji Ljubljani. Oljnate barve razprodajalee in lastno uporabo se dobe pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice 228 6 11—1 Vnanja naročila proti povzetju. se da v najem pod ugodnimi pogoji. Iliša je poleg farne cerkve; v vasi je ljudska šola. Pekarija obstoji od 1. 18K:-}. Več se zve pri Antonu Krašovic v St. Vidu na Do lenjskem. 375 3-3 ^jdbbbddfejbbddA^fc ni • 1 izide v najkrajšem času Burska vojska ggggpmHHHSRSHBHHm v Ljubljani. Knjižica bode jako -f -i* »1» »i« -f zanimivo opisovala junaški narod Burov boreč _ . t . se proti nasilstvu za n.|nn(«n IfftlCl/O ohranitev svobode - Q||| DAG VUlOKC, Priobčene bodo tudi I ilustracije iz ■■■■■■■■■■■■■ X. zvezek. Uredil in založil Frančišek Kralj ^ J_ \ Krasna mladinska knjižica! 0 Pomladni Glasi Šjgl " / posvečeni slovenski mladini. Cene: brošir 60 h, kart. 80 h, celoplat. 1 K 10 h, krasno vezani 1 K 80 h. — Dobivajo se: v semenišču, Katol. Bukvami, pri Ničmanu, Giontiniju, Schmentncrju in pri Krajcu v Novem mestu. — Dobivajo se še prejšnji letniki razen I. in II. Primemo darilo za Veliko noč! m A\f/ M m r r r K K « rt K * re n Šivilje in učenke 385 3 2 Dunajska filial It a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 52 razvinkuliranje obligacij. v Zivnostenska banka na Dunaju, I., Ilermipisse 12. Glavnice v akcljuli 20,000.000 K. Beservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi. Moravski Ostr&vi. Dunajska borz a. Dnfi 26. aprila. 8knpni državni dolg v notah......98 60 Skupni državni dolg v srebru......98 40 Avstrijska zlata renta 4°/0.......98"18 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98 40 Ogerska zlata renta 4°/0........117 — Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........92 70 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 125 50 Kreditne delnice, 160 gld................229 90 London vista ......................242 80 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.drž. veli 118-3o 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini...... .... Dno 25. aprila. 3'2"/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . 23-65 19-26 90-82 11-36 164 — 159-75 202-96--139-50 257'— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4"/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > . južne železnice 3°/0 , > južne železnice 6°/„ > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditno srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbo. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 6 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. 108- -9510 35--67 20 9860 99-50 400 — 335 — 42-25 21-50 1310 65-- Salmove srečke, 40 gld.............. St, Genois srečke, 40 gld........182 — VValdsteinove srečke, 20 gld..............a Ljubljanske srečke....................• Akcije anglo avstrijske banke, XK) gld. . . 121-b Akcije Ferdinandove sev. želez., 10.X) gl. st. v . 293'— Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld..........76-76 Akcije južne železnice, 200 gld ............23 7» SploSna avstrijska stavbinska i\-užba . . . J4- — Montanska družba avstr. plan . • • • • Trboveljska premogarska dru ha, 70 gld. . 330 — Papirnih rubljev 100 ..................256'— __Nakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K n I a n I n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „71 E B C U R" I., WollzeilB 10 In 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. JS.iT Pojasnila v vseh ge*podarsklhindn»n6nih stvarsN, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaol)skih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti jHT naloženih glavnic. "»JS Izdajatelj: Dr. Ivan lanežifi. Odgovorni vrednik. Ivan Rakoveo. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.