Leto LXX i
Stev. 288 a
V Ljubljani, v torek, 15. decembra I942-XXI
Spedlzlona (a abbooameolo pottaie PoSlnlo« olaiana V Jotovtnl
Prezzo — Cena L 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za Inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino ia 10.349 za inserate. Podruinieal Novo me« t o.
Izključna pooblaščenka ca oglaSevanJe Italijanskega tn lujega izvora: IJnione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Uhaja v.ak dan i|ntra| razen p onedel|ka lo dneva po praznika.
g Uredotitvo la a pravaI Ropltar|eva 6, Llnblfana. j
i Redazione, Amiainistrazlonei Kopitar|eva 6, Lubiana. I §	Teteioo 4001—4005.
Abbonameotl: Me.e 18 Llr«| Estero. mete 20 Lir«, hduuone domenlca. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C f j Lubiana 10 650 per Sli abbo-oamenU: 10.349 pel le Inserzloni,
F111 a I e I Noto mesto.
Concessionaria esclnslva per la pnbbllcitd di provenlenza italiana ed estera: Unione Pobblicit* Italiana S. A„ Milano.
Vojno poročilo št. 933
Živahno letalsko delovanje v Afriki
Ogledniško in topniško delovanje v Cirenajki — 11 nasprotnih letal sestreljenih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	Cirenajki omejeno kopensko delovanje z ogledniškimi spopadi in z močnim topniškim streljanjem.
V	živahnih letalskih dvobojih so nemški lovci brez kakih izgub sestrelili 9 strojev. Tri druge so zbili protiletalski topovi.
V	Tunisu je osno letalstvo obnovilo močne dnevne in nočne napade na središča sovražnega zaledja in zlasti na pristanišče Bon o, kjer so bile na ponovno zadetih ciljih opažene eksplozije in požari.
Dva nasprotna štirimotornika, ki sta bila zadeta v boju, sta goreča treščila na tla.
Napad sovražnih letal na Sušo (Tunis) je povzročil občutne izgube med civilnim prebivalstvom in lažjo škodo.
Tunis, 14. dec. AS. Na tuniškem bojišču se nadalje ugodno razvija osno letalsko delovanje, ki služi v oporo kopenskim bojem, v katerih skuša sovražnik uporabljati oklepne 6ile. V soboto so osni bombniki v prvi vrsti usmerili svoje napade na nasprotne motorizirane in oklepne kolone ter
i" i h prisilili k umiku. Na enem 6amem odseku je lilo uničenih 5 velikih ameriških tankov, drugi pa so bili ležko poškodovani. Prav tako so bila močno napadena razna druga vozila, ki so prevažala hrano in municijo. Letalci so pri nizkem poletu videli mnogo vozil zapuščenih na cesti.
Močan nemški sunek pri Stalingradu
Sovjeti so samo na odseku ene armade zgubili 1560 tankov — Nemški hitri čolni so na angleški obali
trpedirali 6 angleških ladij, od katerih so se tri takoj potopile
Hitlerjev glavni stan, 14. decembra: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V	visokem kavkaškem gorovju so bili odbiti štrvilni sovražni napadi.
Na drugih bojiščih južnega odseka so še v teku boji z močnimi sovražnimi silami.
Oklepne sile, ki so prišle iz pokrajine južnozahodno od Stalingrada, so izvedle sunek v močno skupino sovražnih sil in jo zavrnile, sovražnik pa je zgubil nad 20 tankov. Zadnje dni1 je bilo pri nekem sunku na sovražno zaledje v Kalmi ki stepi prijetih mnogo sovražnih ujetnikov.
Na donskem bojišču so italijanske čete odbile nadaljnje sovražne krajevne napade in zadale sovražniku krvave izgube. 25 sovjetskih leti j'? bilo sestreljenih, štiri nemška letala se niso vrnila.
Na odseku Kalinin — I Imen s ko jezero se boji nadaljujejo. Sovjetski poskusi za rešitev obkoljenih oddelkov, so se izjalovili. Uničenih je bilo nadaljnih 51 sovjetskih tankov.
Od 25. novembra je sovražnik zgubil pri svojih brezuspešnih napadih samo na odseku ene armade 15t>0 tankov.
Pri Volhovu in južno od Ladoške-ga jezera so nemške čete uničile številne sovražne utrdbe.
Bojna lelala so ponoči bombardirala pristanišče in meslo Murmansk.
V	Cirenajki živahno ogledniško in top-
II niško delovanje. Bojna letala so izvedla močue 1 napade na pristanišče Bengazi. j V T u n i s u so nemška lelala uničila mnogo ' sovražnih vozil. Nemška in italijanska letala so V silovito bombardirala pristanišče B o n o. Napadi
Italijanski »MASI« na ladoškem jezeru
llelsinki, 14. dec. AS. Adolf Gummerus, sin bivšega opolnomočenega ministra v Rimu je v »Helsingkink Sanomatu« objavil vojni dopis o italijanskih torpednih čolnih v službi na I.ado-škein jezeru, s katerimi si Italijanske posadke klešejo strani junaštvo v knjigo zgodovine o sedanji vojni. »Z navdušenjem in junaštvom ti predstavniki slavne italijanske mornarice uspešno bijejo hoj ob naših straneh na Ladoškem jezeru ter nam dajejo dokaze prijateljstva brez
primero in najglobljega bratstva v orožju,« piše Gummerus. Italijanski hitri čolni so potopili že številne ladje, katere so prevažale pratež in orožje za Leningrad, kakor tudi spremljajoče jih tO|>ni5arke. Člankar lepo popisuje najnapetejše prizore te borbe v strašnem mrazu ter v nordijski megli, poudarjajoč, da torpeda teh italijanskih posadk nepogrešljivo in 6mrtno zadevajo sovjetske ladje.
Japonske simpatije do Italije
Tokio, 14. dec. AS. »Niči-Niči« poroča iz So-nana o dogodku, ki znova kaže, kolikšna je simpatija Japoncev do Italije. Takoj po intervenciji Italije, pravi list, 60 angleške oblasti v Singapuru internirale vse Italijane ler so 6krbno preiskale italijanski konzulat. Japonska, ki je prevzela varstvo interesov Italije, je med drugim zahtevala od Angležev preko svojega generalnega konzula na Malaji izročitev slik Kralja in Cesarja, Kraljice in Duceja, ki 60 krasile italijanski konzulat, ter italijansko narodno zastavo. Slike in zastava so bile izročene japonskemu konzulu. Med tem je postajala napetost med Anglijo in Japonsko vsak dan večja in japonski konzul je predmete zaupal
nekemu japonskemu slavcu v Singapuru, ki je ljubosumno čuval dragocene predmete ter jih skrival, da jih ne bi angleška policija našla.
Ko je izbruhnila vojna za Veliko vzhodno Azijo, je bil stavec interniran in poslan v Indijo. Preden 60 ga odvedli, je skril 6like in zastavo na nekem podstrešju. V septembru 6e je stavec po padcu trdnjave vrnil v Singapur in je našel zastavo in slike v kraju, kjer jih je skril. 11. t. m. je stavec izvedel, da 6e nahaja italijanski mornariški ataše iz Bangkoka v Singapuru. Takoj ga je poiskal in mu izročil dragocene predmete s pla-tnenečimi besedami prijateljstva in navdušenja za prijateljsko Italijo.
Podtajnik stranke obiskal Napoli j
Napoli, 14. decembra. AS. Podtajnik stranke Barberini je nenapovedan prispel v Napoli v spremstvu zveznega tajnika in je pregledal kraje, ki so bili ob priliki sovražnikovega letalskega napada najbolj prizadeti in se zanimal posebno za družine, ki 60 bile hudo prizadete ter jim prinesel besede sočutja in tolažbe. Nato 6e je zanimal za delo, ki ga je najjolitanski fašijo izvedel v korist prizadetih, potem pa pregledal krajevni skupini, ki sta zaposleni z deli. Nato je imel sestanek 6 fašističnimi funkcionarji v Fašističnem domu. Najprej je govoril zvezni tajnik, ki ga je prosil, naj izrazi tajniku stranke željo, da bi bil Duceju tolmač zvestobe, visokega duha in odločnosti napolitanskih črnili srajc. Podtajnik Barberini je prinesel pozdrav 6tranke napolitanskemu fašizmu in izrekel pohvalo za dosedaj 6torjeno delo na vseh odsekih, zlasti pa na področju, ki je dane6 najbolj pereče. Podal je nato tudi potrebna navodila. Sestanek se je začel in zaključil z vročimi pozdravi Kralju in Duceju.
General jezuitskega reda P. Ledochowsky umrl
Rim, 14. dec. AS. V generalski hiši jezuitskega reda je včeraj ob 18.45 umrl p. Vladimir Ledo-chovvski, general jezuitskega reda. P. Ledochow-ski je bil rojen 7. oktobra 1866 v Loosdorfu kot sin poljske plemenitaške družine. Na Dunaju je študiral gimnazijo, nato se pa vpisal na pravno fakulteto. Čez eno leto se je odločil za duliovsko službo in vstopil v bogoslovje v Tarnovi, od koder je leta 1887. odšel na študije v »Germani-cum< v Birmi..Ledocliowski je bil plodovit znanstvenik in je mnogo pisal v jezuitsko kulturno revijo na Poljskem in bil tudi njen ravnatelj. Pozneje je bil imenovan za rektorja velikega kolegija v Grahovu, in sicer leta 1901. Takoj nato je bil imenovan tudi za provinciala v vsej Poljski. Po tem svojstvu je leta 1906. sodeloval na generalni seji jezuitskega reda v Rimu. Bil jc tedaj star komaj 41 let, ko je postal svetovalec novega generala patra \Vernza za slovanske pokrajine. Ko je leta 1914. jezuitski general umrl, je bil Ledochovvski z veliko večino rzvoljen za generala in na tem mestu ostal do svoje smrti. Tz Rima je vodil sodelovanje svojega reda odločno, razumno in budno. Posebno se je posvečal
razvoju misijonstva v Aziji in Afriki. Po ureditvi in objavi novega kanoničnega prava je delal na tem. da bi se z novim pravom spravila v sklad tudi pravilo redov. Leta 1927. je bilo to delo urejeno. Leta 1958. je bi! v Rimu nov generalni svet jezuitskega reda in je uredil vprašanje misijonskega delovanja v duhu sv. Ignacija. Ko je prevzel generalsko mesto reda, je Jezusova družba štela 16.946 članov v 27 proviu-cah, danes pa je teh provinc že 50, članov pa je 27.000 v 1200 redovnih hišah. P. Ledovhowski je sezidal tudi novo palačo kot sedež redovnega vodstva, prav tako tudi novo poslopje za gre-gorijansko univerzo.
Turška zunanja politika
Ankara, 14. dec. AS: Predsednik vlade Sa-radžoglu je imel govor, posvečen vojski. Dejal je: »Naša zunanja politika, ki uživa povsod ugled, je politika nevtralnosti. Ta politika ima globoke korenine v narodni skupnosti. Ataturk si je prizadeval ustvariti srečno, svobodno in bogato turško državo, Ineni pa nadaljuje njegovo delo. Ideali teh dveh velikih ljudi so sveta naloga turške mladine. Tudi če bi nas to veljalo mnoge žrtve, mi (moramo izpopolniti gospodarsko neodvisnost Turčije.
so povzročili eksplozije in požare. Nemška mornariška protiletalska obramba je sestrelila Iri sovražna letala.
V noči od 12. na 13. december so hitri čolni napadli ob vzhodni angleški obali sovražne, z rušilci močno zaščitene konvoje ter torpe-dirali 6 trgovskih ladij. Trije parniki s skupno 9000 tonami so se takoj potopili, ena 3000 tonska pctrolejska ladja pa sc je vnela. Dve drugi ladji sla se verjetno potopili. Po hudih bojih so se vsi nemški čolni vrnili na svoja oporišča.
Nad Rokavskim prelivom in norveško obalo so bila zbila 4 angleška letala.
Berlfn, 14. dec. AS. Ves berlinski tisk piše, da se je nov velik sovjetski napad pri Rževu ponesrečil in ga ie moral sovražnik plačati z velikanskimi izgubami. Listi tudi poročajo o
podrobnejšem poročilu vrhovnega poveljstva, du štejejo sovražne sile, izločene iz boja ter obkoljene blizu loropca več divizij. Jh*iio j(, piše vojaški dopisnik »Lokalanzeigerja«, du so Sovjeti izvedli ia velik napad zato, da bi rešili svoje obkoljene sile. .Napad pa se je žalostno ponesrečil in stanje obkoljenih divizij ni bilo nič olajšano. Pritisk osredotočenih nemških napadov pa se je še povečal in jekleni obroč je še lx>lj stisnjen.
Berlin, 14. dec. AS. List »Mittag« poroča,, da so zadnje tri dni nemški bombniki zaporedoma napadali vojaške cilje v jugovzhodni Angliji med Dovrom in Folkestonom, kakor ludi letališča v Brooklandu. Mnogo velikih požarov je izbruhnilo po skladiščih in ladjedelnicah v Sunderlandu. Pri bojih med <). in 11. decembrom so Angleži zgubili na zahodnem bojišču 48 letal, Nemci pa 10
Madžarska neločljivo zvezana z Italijo
Rim, 15. dec. AS. Davi je bila velika itali-jansko-uiadžarska manifestacija, katero je organiziralo inozemsko središče železniiarske federacije v Rimu ter fašistično združenje železničarjev. Manifestacija jc bila v nekem gledališču. Konzul LaparPlli, pokrajinski zaupnik združenja železničarjev je predstavil govornika dr. Krancesc.a Simunfai-Scherkulo. Tovariš La-parclli je poveličeval zavezniško madžarsko vojsko, ki se hrabro bori za skupno stvar. Dr. Schcrkula, pomočnik delegata madžarskega turističnega zavoda je govoril o tisočletnem itali-jnnsko-madžarskem zavezništvu, omenjajoč Italijane, ki so sodelovali v borbi za madžarsko neodvisnost, in številne stike madžarske kulture in literature z italijansko. Ob zaključku je ugotovil, da se oba naroda, ki sta postala brata, borita danes drug ob drugem z skupno zmago in
za iste ideale. Navzoči so njegov govor nagradili z navdušenim odobravanjem.
Sledilo je predvajanje madžarskih in italijanskih vojnih dokumentaričnih filmov. V gledališču je igrala godba 9. legije železničarjev, ki je zaigrala italijansko in madžarsko himno ter izbrane glasbene komade. It.izen diplomatskih zastopnikov Nemčije, Japonske, š ponije in Finske, so bili navzoči državni podtajnik za železnice Jannclli, generalni direktor državnih žclcznic Včlani, generalni poveljnik železniške milice general Buffuldi, nacionalni svetnik Morclli, zaupnik združenja železničarjev, in zaupnik inozemskega središča federacijo v Rimu. Gledališče, ki je bilo okusno okrašeno 7. zastavami držav Osi. je napolnilo izbrano občinstvo iz političnih in kulturnih italijansko-madžarskih krogov.
Pomanjkanje živil v Sovjetski Rusiji
»Brez ameriške pomoči bi morala Rusija od lakote umreti«
Berlin, 14. dec. AS. V zvezi z Rooseveltovim poročilom o ameriških dobavah v Rusiji pripominjajo v Berlinu, da je zelo značilno njegovo priznanje, kako 60 Združene države pošiljale živila v razne države, zlasti v Sovjetsko Rusijo, ki bi morala brez te pomoči od lakote umreti. Predsednik je s tem nehote potrdil i6to, kar je pred dvema mesecema izjavil von Ribbentrop, to je, da Sovjetska Rusija po izgubi Ukrajine in kubanskih žitnic ne bo mogla kriti niti 6vojih lastnih potreb po kruhu. Nadalje je vredno zaznamovati Roosevel-tov namen, ki gre za tem, da z dobavljanjem hrane ne dosega 6amo človečanskega namena, marveč ima pri tem tudi fiolitične in vojaške cilje. Drugače bi bilo čudno vprašanje, zakaj je Roosevelt v zvezi 6 tem omenil številke vojnega gradiva, poslanega v Rusijo. Pri obeh jesenskih ofenzivah 60 Sovjeti zgubili 6koraj 3000 tankov. Po drugi 6trani je znano, da je odstotek uničenih tankov in drugega orožja angleškega ali ameriškega izvora zelo majhen. Iz tega se da sklepati, da je le del orožja odposlanega iz Amerike in Anglije prispel na določeno mesto in da bo treba zamašiti vrzeli, ki so jih zadali Sovjelom nemški in zavezniški protina-
padi. Zalo je smatral predsednik Roosevelt za potrebno dopovedati Stalinu, da so Združene države, čeprav so zaposlene v Afriki, pripravljene izpolnjevati 6voje obveze, samo da bi si želele nekaj garancij, kakor na primer dovoljenje, naj bi dobil Ford dovoljenje za novo organizacijo vojne — in povojne — industrije v vzhodni Sibiriji. Ni težko uganiti, kaj bo nato 6lorila Moskva. Sovjetski list »Pravda« piše, da sovjetske tovarne lahko krijejo vse vrzeli v armadi in da bodo imele Stalinove armade spomladi na desettisoče tankov. Isti list ludi piše, da je v oktobru dobila Rusija le 20 v Ameriki izdelanega orožja, dočim je dobila Anglija 40 %. Čeprav proglašajo sovjetsko bojišče za glavno in bistveno, ga vendar Združene države ne 6matrfjo kot takega. Največji in neposredni interesi ameriškega imperializma niso v Rusiji, ampak v Afriki. V ostalem pa smatrajo Amerikanci Anglijo za bolj plačljivega upnika. V tej zvezi je tudi zanimivo posredovanje sovjetskega poslanika Majskega pri Edenu, ki je izjavil, da novo bojišče v Afriki ni prineslo Sovjetom olajšanja in da je zato še vedno treba ustanoviti pravo drugo bojišče.
► 11-
Rodoljubje tuniških Italijanov
Tunis, 14. dec. AS. Italijani, živeči v Tunisu, še vedno vro v urade, kjer delujejo naborne komisije, da bi jih sprejelo v armado, katera brani rodovitno zemljo, oplojeno z njihovim delom. Ko so bratsko in v duhu odkritega sodelovanja sprejeli italijanske in nemške sile, so Italijani zdaj srečni, da se lahko bore oh strani svojih bratov, ki so prišli iz domovine. Najbojši dokaz teh čustev nudi veiko število mladih ljudi, ki so se javili kot prostovoljci. So to dijaki, delavci, umetniki; sploh vsi socialni razredi so zastopani. Številni so oni, kateri so že služili v Italiji in Libiji in mnogi so se že tudi udeležili boja v Abe-siniji. V vojašnicah, kamor prihajajo ti prostovoljci, vlada veselje in navdušenje, da lahko zopet oblečejo zelenosivo uniformo in služijo domovini.
Cilji Lavalove vlade
VicTiy, 14. dec. AS. Predsednik francoske vlade Laval je prvič obrazložil zastopnikom tiska svoj program ter izjavil, da bo delal za vstajenje Francije mirno, brez sovraštva, toda
\\
Trenje med Ameriko in Sovjeti
Lisbona, 14. dec. AS. Tednik sTimes« objavlja članek o Rusiji, v katerem je obrazloženo resnično "ameriško stališče do boljševiškega zaveznika. List postavlja svoje vprašanje: »Kdo bo imel odločilno besedo na bodoči mirovni konferenci, demokracija ali boljševizem?« Zdaj se zdi, da bi moral Stalin izreči svojo besedo. Toda kaj Ik> porekel Stalin v našem demokratskem svetu, ko bo sedel pri mizi na mirovni konferenci? Dejstvo je, da bo Sovjetska Rusija tvorila »provokacijo«. Ameriško ljudstvo želo občuduje Sovjete v njihovi borbi, ki je rešila življenje tolikih demokratov, tod o to občudovanje vznemirja cela vreta skrbi. V prvi vrsti ie stalno nezaupanje do komunističnih idej. Povprečen Amerikanec je prepričan, da skuša sovjetski »tovariš« na celcm svetu
braniti marksistične ideje. Ameriška komunistična stranka, ki skuša izvajati moskovska povelja, najbolj škoduje Sovjetski Rusiji v /ilru-ženili državah. Ruski stvari bi bila storjen« velika usluga, če bi ameriška komunistična stranka izginila s političnega površja. Bojazen in nezaupanje do komunizma navdajata v ameriško l judstvo z zaskrbljenim vprašanjem, kdo bo predsedoval, če bomo nekega, dne sedeli na mirovni konferenci z našim ruskim zaveznikom. Amerikanci nočemo odločevati sami, hočemo pa tudi imeti odločilno besedo. Hočemo l>odoči svet, v katerem naj bi cvetele in živele demokratske ustanove. Ko Ivo prišel mir, ne bo več nikakega dvoma, da bo demokracija glavna gibalna sila v svetu in to tudi proti komunizmu, če bo potrebno.
■tudi brez slabosti. Napovedal je splošno Ter neizogibno revizijo v upravi ter nadalnje ukrepe proti Judom. Poudaril je, da bi angleško-ameri-ška zmaga vrgla Francijo v naročje komunizma in da bi bili prve žrtve komunizma ravno tisti, ki danes napeto poslušajo Roosevcltove in Churchillove besede. V zvezi z ukrepi angleško-ameriškega ekspedicijskega zbora v Maroku in. Alžiru je predsednik francoske vlade poudaril, da francosko ljudstvo nima ničesar pričakovati od anglosaške zinngc. pač po lahko obratno pričakuje vse od zmage Osi. Nato jc priznal, da pomanjkanje razumevanja, ki ga je pokazala francoska javnost, tvori zid. ki loči Francijo in Nemčijo. Če hi ne bilo Darlana, bi bila mnoga vprašanja, zlasti vprašanje vojnih ujetnikov, manj zapletena in bi se našla boljša rešitev kakor doslej.
Neresnično ameriško poročilo
Rim, 14. dec. AS. Nov dokaz lažnosti Severno-američanov je zadnje poročilo glavnega stana oboroženih sil v Kairu. V včerajšnjem poročilu o napadu na Napoli dan poprej, ko so težki bombniki ameriške vojske izvedli napad, je rečeno doslovno: »Vsa naša letala 6o se vrnila na oporišča.< Ta nesramna trditev je bila objavljena, ko je naše poročilo javilo, da je bilo pet sovražnih štiriniotor-nikov zrušenih in sicer trije od naših lovcev, ki so takoj intervenirali, nadaljna dva pa od protiletalskega topništva. Razbitine teh letal 6o našli. Fno iznied letal, ki je bilo zadeto, je pristalo pri Valle d'Lucania in njegova celotna posadka, 10 Američanov, je bila ujeta. Teh 10 Američanov priča o nesramnosti, s katero 6e 6estavljajo ameriška uradna poročila.
Prekoatlantska ladja potopljena
Buenos Aires, 14. dec. AS. Severnoameriško mornariško ministrstvo poroča, da je bil v južnem Tihem morju potopljen velik potniški parnik »Prcsidcnt Coolidge«, ki je imel 21.956 ton in je bil spuščen v morje leta 1931. Bil jc last družbe »Dollur's Line«.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■m
Naročite »Slovenčevo knjižnico«!
Ljubljana je pokazala ljubezen do lepe knjige
5000 obiskovalcev na razstavi v Ljudski knjigarni
Že od nekdaj je bila Ljubljana znana po velikem zanimanju za lepo knjigo. Prav zalo miki doživeli v zadnjem desetletju, du je začelo delovati vzporedno z založniškim delom večjih knjigarn še vse polno drugih založb, ki so si nadele nalogo oaiogočati izdaje prevodne leposlovne literature. Izkušnje knjigarn in teli založb so redno potrjevale dejstvo, da so Ljubljančani nadvse pridni kupci lepili knjig in da prav Ljubljana odkupi skoraj tri četrtine donia-če knjižne produkcije. Prav takšen je seveda delež Ljubljane pri prodaji knjig, ki jih knjigarne naročajo drugod.
Naval na razstavo
Razstava lepe knjige, ki jo je zadnjo nedeljo priredila Ljudska tiskarna v svojih prostorih, je lo razvesljivo resnico vnovič potrdila. Saj je rc«, da prav zimski čas še najbolj sili človeka k branju in da v tednih pred najlepšimi prazniki vsi premišljujemo, s kakšnim lepim darilom bomo presenetili svoje drage. Večina že ve, d<i je najlepše darilo dobra Knjiga. Prav ti razlogi in zanimanje za našo najnovejšo knjižno produkcijo so povzročili, da je nedeljska razstava lepe knjige v Ljudski knjigarni kar tako mimogrede brez posebnega opozarjanja doživela obisk, ki bi ga ji lahko upravičeno zavidala kakršna koli druga razstava. V kratkem času od devetih dopoldne pa do petih po-poldne je obiskalo razstavne prostore Ljudske knjigarne pred škofijo okrog 5000 ljudi.
Pregledne skupine
Pa so imeli tudi kaj videti, ker so lahko / zadoščenjem ugotavljali, da niso prišli zastonj. Na lično urejenih mizah je bilo no vrsti posebej razstavljenih vsega skupnj okrog 900 knjig, medtem ko so vse druge police prav tako razkazovale svoje bogastvo. Razstav« sama je biLa razdeljena smiselno v posamezne skupine. Tukoj ob vstopu so bile razstavljene ob doprsnem kipu prof. Ivanu Prijatelja razne študijske knjige, izdaje naših klasikov in minijaturne izdaje naših pesnikov in slovenskih narodnih pesmi. Posebej je ljubitelju lepe knjige bilo všeč Cankarjevo zbrano delo, saj lahko rečemo, da jih je še mnogo, ki bi radi imeli ta zaklad naše književnosti, p« morajo še čakati nanj. V posebni skupini so bile dalje bogoslovne in naiKižjie knjige, med njimi izredno lepa misala in zbrani spisi dr. A. Ušeničnikn. ki tie bi smeli manjkati v nobeni knjižnici slovenskega izobraženca. V posebnem kotu je bila predstavljena knjižna produkcija od aprila lanskega leta naprej. V^ak obiskovalec se je upravičeno začudil, ko je pregledal tako obsežno zbirko književne produkcije poldrugega leta. Saj gotovo niste vedeli, da je v tem času pri nas izšlo okrog 220 knjig in da je med temi 97 romanov in povcstL
Za vsakega nekaj
Na posebnih knjigah je bila razstavljena celotna slovenska beletristika na mestu, kjer jc navadno blagajna, je bila lepo prikazana »Slovence va knjižnične, ki je v dobrem letu obogatila naš trg za 30 knjig. V sredi knjigarne sc .ie predstavila Ljudska knjigarna « svojimi izdajami. Knjisre so bile razvrščene tako, kakor so izhajale. Seveda že mnogih ni več bilo. saj so že zdavnaj pošle. Kljub temu pa je lahko že bežen pregled obiskovalcu povedal, kako veliko kultnrno nalogo je Ljudska knjigarna opravila v dolgih letih svojega obstoja. Poseben oddelek je bil posvečen razstavi italijanske knjige, ki jc sama najlepše dokazovala, kako sc ie razmahnila knjižna produkcija v zadnjih letih v Italiji. Poleg leposlovnih so opozarjale s svojo bogato opremo nase tudi tehnične, medicinske, zgodovinske in politične knjige. Seveda ne more biti taka razstava brez posebnega kotička za mladinsko knjigo. Tam so imeli svoje veselje otroci, starši pa največje težave, ko so morali poslušati, kaj vse jc pozabil Miklavž in kaj vse naj še Jczuščcik prinese.
Vzorna ureditev
Kljub temu. da je bilo ves dan na. razstavnih prostorih živahno vrvenje kakor na pravem sejmu, so vendar vsi obiskovalci odnesli najlepši vtis od razstave, ki ni samo pokazala mnogo dela. ampak predstavila knjige tudi v tako prisrčnem in lepem okolju, da je slehernega presenetila ljubka ureditev. Razstavile prostore so poživljale slike naših umetnikov kakor Ja.k-ea. prof. Kosa in Kraljeve. Na lepih mestih so bili razstavljeni Gor.šetovi kipi prof. Prijatelja, prof. Murka, Franca Bevka in relief škofa Barage. Drugod so poživljale slikovitost knjig prelepe keramike, s katerimi je posebno pred-njačil posebni oddelek papirnice Ljudske knjigarne, ki ga je morda marsikvlo prezrl, saj je hilo treba iz velike prodajne dvorane stopiti naprej v posebno prodajalno. Oči vseli so obstale na prelepih jaslicah, ki so med rožmarinom in nageljni opozarjale na bližajoče se
pravnike. Prav gotovo gre vsemu požrtvovalnemu osebju Ljudske knjigarne, ki je razstavo priredilo, vse priznanje, da je Ljubljani v tako okusni obliki predstavilo knjigo, |M>sebcj pa nranžerju pisatelju Tonetu Glavanu in stud. urli. G a j š k u.
Pesniška beseda o knjigi
Če je bila že vse dopoldne na razstavi j ,u-va gneča, tedaj jo bila ob enajstih velika dvo-runa nabito polna, ko je književni tajnik pesnik Severin Sai i govorilo knjigi. Z izbranimi besedami se je govornik dotaknil premnogih načelnih misli, ki družijo bralca z lepo knjigo. Govoril je o poslanstvu pisatelja in o ljubezni, s katero naše občinstvo spremlja naše pisatelje v n jihovem razvoju prav v sedanjem času, ko vsakdo skuša obrniti svojo misel od Ivolečc stvarnosti in tesnobe. S posebno ljubeznijo je opozoril goste, naj si osnujejo družinsko knjižnico. Ites vse premalo pazimo na knjige. Koliko dragocenih smo izgubili r>o lastni malomarnosti mesto da bi nas poučevale, vzgajale in vedrile v tistih časih, ko se za vlečemo proč od ljudi in prisluškujemo utripom svojega srca.
Poveljnik Armadnega Zbora sprejel zastopstvo GILL-a
Tiskovni urad zveze fašijev sporoča: Eksc. Robotti, ki je bil 6. t. m. na obletnico ustanovitve Ljubljanske liktorske mladine odsoten, je 18. t. m. sprejel zastopstvo GILL-a.
Zastopstvo, sestavljeno iz enega avangardista,
Naša knjižna produkcija
Končno je govornik omenil knjižno produkcijo zadnjega poldrugega leta. Ker je izšlo okrog 220 slovenskih knjig, pridejo na vsak teden po tri nove. Med temi je bilo 8 pesniških zbirk, 97 romanov in povesti, med njimi 31) domačih. Dalje 20 znanstvenih razprav, 38 knjig iz področja verstva in leposlovja. Med najbolj Ljudske izdaje spadajo knjige »Slovenčeve knjižnice«, ki je doslej izdala že 37 del. 'Icj se je zadnji čas pridružila še zbirka »Dobra knjiga«, Mohorjeva dr svoje 4 letošnje ki
JC /< I , I i ! | I	| / i J I I I U - ■ W1 .-U r.UII .. CI .	1 u I.IIJI
ga«, Mohorjeva družba pa je prav te dni izdala svoje 4 letošnje knjige. De I j časa se je pomudi1 pri novih delih ki jih je izdala zbirka Ljudski knjigarna v »Naša knjiga« ter pri njenem za
ložniškein delu.
Ob zaključku je predavatelj orisal se bogato zgodovino Ljudske knjigarne, ki je za časa svojega delovanja izdala že nad 1400 knjig v skupni nakladi štirih milijonov izvodov.
Moderne struje v sodobni statistiki
(Izvleček iz predavanja, ki ga je . imel g. Gini, dekan takulteie za stati- I stiko, demografijo in zavarovalstvo vseučilišča v Kimu, dne 5. decembra 1942 v okviru juridične fakultete vseučilišča v Ljubljani.)
V moderni statistiki zavzema Italija vodilno mesto in sicer ne samo v pogledu najuovejšega znanstvenega napredka statistične vede, temveč tudi v pogledu organizacije statistične službe in v pogledu organizacije statističnega študija.
Državno statistično službo izvaja v Italiji poseben zavod »Istituto Centrale di Stntistica« v Rimu, katerega jo organiziral iu vodil prof. Gini celili šest let.
Leta 1928 so se ustanovile na raznih italijanskih vseučiliščih posebne stolice za statistiko, leta 1936 se je pa ustanovila v okviru rimskega vseučilišča posebna fakulteta, znana pod imenom »Fa-eoltA di Scienze Statistiche, Demografiche ed Attu-ariali«, katero vodi prof. Gini. Je to edinstvena fakulteta na celem svetu, študij traja 4 leta. Po dveletnem uspešnem študiju dobe slušatelji diplomo iz statistike, po nadaljnih dveh letih pa doktorsko diplomo, ki je dvovrstna, in sicer: doktorat iz statistike in demografije, oziroma doktorat iz statistike in zavarovalstva. Število slušateljev te fakultete je znašalo v minulem akademskem letu okrog 500. Do sedaj je izdala fakulteta preko 100 doktorskih diplom.
Po teh uvodnih besedah prehaja predavatelj k prvi in najvažnejši moderni statistični struji, ki se nanaša zlasti na demografijo.
Za demokracijo je statistika conditio sine qun non. Demografska raziskovanja so dvojna in sicer časovna in krajevna.
Statistično podlago za časovna demografska raziskovanja dajejo razni državni, javni, zasebni in cerkveni arhivi, katerih ima zlasti Italija izredno mnogo. Iz njih je mogoče ugotoviti demografske posebnosti narodov in ljudstev iz bližnje in daljne preteklosti. (Iz napisov na ohranjenih rimskih nagrobnih spomenikih se da n. pr. izračunati srednje trajanje človeškega življenja, ki je znašalo v antičnem Rimu samo dobrih 20 let, dočim znaša srednje trajanje človeškega življenja pri velikih kulturnih narodih sedaj že ca. 60 let.)
Statistično podlago za krajevna demografska raziskovanja dajejo poleg raznih statističnih uradov še posebne ekspedicije k primitivnim narodom in ljudstvom, živečim v oddaljenih puščavah in pragozdovih, ki žive popolnoma izolirano od naše kulture in civilizacije.
Za demografske študije je ustanovila Italija poseben, na celem svetu edinstven odbor, ki se imenuje »Comitalo Italiano per lo Studio die Problemi della Popolazione«. Ta odbor je izdal mo-numentalno delo, obsegajoče 11 debelih zvezkov, »Le Ponti archivistiche Italiane«, in razen tega organiziral celo vrsto demografskih ekspedicij zlasti v osrčje Afrike, pa ludi Azije in Amerike.
Demografija pa potrebuje poleg statistike šo celo vrsto drugih ved, tako n. pr. biologijo, zgodovino, sociologijo, gospodarstvo. Vse te vede skupaj s statistiko vred tvorijo takozvano »integralno demografijo«.
Poleg demografije se vporablja statistika tudi pri celi vrsti drugih ved, ki morejo obstajati tudi brez statistike, toda tudi zanje je statistika koristna, zlasti kadar hočemo kvalitativno raziskovanje izpopolniti s kvantitativnimi ugotovitvami. Sem spadajo biometrija, antropometrija, ekonome-trija, sociometrija, storiometrija itd. Predavatelj na kratko omenja nekaj tozadevnih ugotovitev predmetnih ved, do katerih je pripomogla statistika, tako n. pr.: rezultate biometrije in antro-pometrije pri proučevanju dednosti, določitev vpli-
mlade Italijanke, enega člana Balille in majhne Italijanke, je v spremstvu voditelja zveznega poveljstva izrazilo poveljniku Armadnega Zbora Čustva najglobljega občudovanja ter mu je v imenu V6eh organiziranih obljubilo, da bo storilo V6e za dvig duha tn misli za razumevanje novih časov in da bi postalo vedno bolj zaslužno za pripadnost k veliki družini liktorske mladine.
Eksc. Robotti ie sprejel mlade s posebno ljubeznivostjo in z ganjeno očetovsko ljubeznijo. Izrazil je svoje občudovanje za razvoj, ki ga je dosegel OILL v prvem letu življenja ter mu želel vse najboljše za dosego novih in višjih zmag na poti, po kateri je usmerjena mladina te nove pokrajine.
va dednosti in okolice na lastnosti potomcev, spremembe, katerim so podvrženi izseljenci v novih krajih, vpliv razdelitve narodnega premoženja na gospodarske, socialno in demografske pojave, vpliv uarodne suverenosti na mednarodni promet itd.
Večkrat pa ni mogoče praktično prešteti vseh elementov. Zalo je treba mnogokrat v praksi iz celotnega statističnega kolektiva izbrati nekaj re-prezenlautov oziroma elementov in statistična raziskovanja omejiti samo na izbrane reprezentante. Naloga statistične teorije jo določiti, koliko in katere reprezentante je treba izbrati in kakšne pogoje jo treba izpolniti, ako hočemo na podlagi slatisličnega opazovanja nekaj reprezentantov oziroma elementov dobiti rezultate, ki veljajo za ves kolektiv.
Druga moderna struja statistike je ozko povezana s prvo. Na podlagi statističnih ugotovitev, ki veljajo za jireteklost in sedanjost, jo treba sestaviti prognozo za bodočnost. Naloga statistike je torej, ugotoviti metode, ki nam z zadostno zanesljivostjo omogočajo delati sklepe nn bodoče pojave. Velike in napredne države že imajo posebne :zavode za konjuiiklurna raziskovanja«, ki na podlagi takozvanih »gospodarskih barometrov« napovedujejo bodoči rzvoj gospodarstva. Moderna statistika pa omogoča sestavljanje tudi demografskih prognoz, to je o številu in pomembnosti bodočih ljudskih generacij.
Tretja moderna struja v statistiki se nanaša na analizo sestavljenih pojavov. Posamezne vzroke sestavljenih pojavov je treba s pomočjo posebnih metod in na podlagi statističnih ugotovitev izločiti iz celotnega pojava in nato določiti jakost vpliva vsakega jHisameznega vzroka na jvosledice. Temu namenu služijo eliminacijski in korelacij-ski računi.
Nadaljna moderna struja se nanaša na kritično kontrolo logičnih osnov statistike in na določevanje spoznanja vrednosti statističnih rezultatov. Celotna statistična zgradba je jwstala izredno obsežna in tako je poslalo nujno potrebno, da analiziramo vse statistične temelje, da ne pridemo do napačnih zaključkov. V tem pogledu je zlasti važna uvedba verjetnostnega računa v statistiko, kateremu je treba pri tem določiti pravo mesto.
Končno omenia predavatelj še statistično metodologijo. Stalislične metode so prvotno izšle iz drugih ved in zato ni^o bile popolne, niti sistematično urejene. Po zaslugi italijansko statistične šole. ki je izpolnila vse te vrzeli, je pa poštnin statistika vsestransko izpopolnjena in samostojna veda, sposobna in prikladna za kakršna koli raziskovanja na kolektivih.
Svet Združenja kmetovalcev za Ljubljansko pokrajino
Pretekli petek se je prvikrat sestal svet Združenja kmetovalcev Ljubljanske pokrajine; temu zasedanju je prisostvoval korporativni insp. inž. Masera v zastopstvu Eksc. Visokega komisarja, nato comm. dr. Filip Allatere kot predsednik Fašistične konfederacije kmetovalcev v Rimu, strokovnjak pri Zvezi delodajalcev in strokovnjak pri združenju kmetovalcev dr. Otavij Gheri. Podpredsednik je pozdravil navzočega zastopnika predsednika konfederacije v Rimu, korporativnega inšpektorja in oba strokovnjaka, nato p« je podal zanimivo poročilo o delovanju, katero je še potem dopolnil ravnatelj. Poročilo obravnava važna tehnična in gospodarska ter organizatorna vprašanja, ki se že rešujejo. Nato so bila podana poročila o racionalnem krmljenju živine, o kontroli proizvodnje mleka, umnem gnojenju, selekciji semen, kolobarjenju, izboljšanju tal, razdelitvi kultur, iz-
Objava
Tiskovni urad Visokega komisariata razglaša Sporazumno 6 pristojnim vojaškim oblastvom se odreja, da morajo do vštetega 14. t. m. zadevni lastniki odstraniti javne razglase in oglase ter druge objave, ki se nanašajo na že minule dogodke, p-av tako pa tudi lepake na hišah ali izvešene v trgovinah in v javnih obratih.
Ta odredba ne velja za stenske lepake »Nova Ljubljana« in »O. L L. L.«
Kolikor bi se v določenem roku odredbi ne ustreglo, morajo odstranitev opraviti občine ob 6troških zamudnikov.
Oprostitev tednika »Prima linea« od predhodnega vizuma
Tednik »Prima linea«, glasilo Zveze bojevniških fašijev v Ljubljani, se oprašča dolžnosti predlagati krtačne odtiske radi predhodnega vizuma Visokega komisariata; vse ostale dolžnosti po predpisih glede tiska pa veljajo zanj nespremenjene.
Povečanje kazni za zločinstva, izvršena izkoriščajoč okolnosti, povzročene po vojnem stanju
Člen 1. Ce je krivec izkoristil v zvezi 6 sedanjim vojnim stanjem glede na čas, kraj ali osebe okolnosti, ki 60 take, da ovirajo javno ali zasebno obrambo,
a)	se za zločinstva posiljenja, usmrtitve, raz-bojništva, izsiljevanja, odvzema osebne svobode radi razboiništva ali izsiljevanja, tatvine, če se je izvršila na stvareh, ki 60 06tale brez varuha zaradi operacij zoper upornike ali sovražnih letalskih napadov ali sicer zaradi alarma iz vojaških razlogov, in za vsa zločinstva, ki se kaznujejo z dosmrtno ječo, izreka smrtna kazen;
b)	za vsa druga zločinstva pa se kazen, kakor jo določa zakon, podvojuje.
Člen 2. Za sojenje zločinstev iz črke a) prednjega člena je pristojno Vojaško vojno sodišče Višjega poveljništva olx>rženih sil Slovenia-Dalmazia, oddelek v Ljubljani; zločinstva iz črke b) omenjenega člena pa redno sodišče.
boljšanju zemljišč in kmetijskem stavbarstvu v zvezi z gospodarsko proizvajalnimi možnostmi in potrebami prehrane pokrajine.
Obširno je bilo ilustrirano delo s statitistika-mi, ki so dokazala koristnost zbranega materiala, ki je bil obdelan. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da sta dve društvi, t. j. Sadjarsko in vrtnarsko društvo ter Čebelarsko društvo prešli pod nadzorstvo Združenja kmetovalcev, ki sedaj tvorijo sestavni del enotnega organizativnega in gospodarskega sistema v pokrajini.
Revija »Orač«, ki ima že tradicionalno prvenstvo, bo še nadalje izboljšana, kar bo imelo velike prednosti za kmetovalce v pokrajini, ki že dalj časa cenijo to glasilo za propagando in tehnični pouk.
Svet je ponovno izvolil svojega predsednika, dva podpredsednika, člane izvršilnega odbora in nadzorstvenega sveta.
Nato so obravnavali nekatera važna vprašanja kmetijstva v Ljubljanski pokrajini. Strokovnjak pri Zvezi delodajelcev je poročal o raznih vprašanjih, ki jih je treba rešiti na organizacijskem polju, in je izrazil svoje zadovoljstvo nad delom in zasledovanjem nalog Združenja. Dr. Gheri je pojasnil mnoga vprašanja, kj se tičejo stroke, in zagotovil, da bo Združenje nadaljevalo s svojim delom na vseh področjih kmetijskega življenja v pokrajini.
Popoldne se je dr. Alattere podal v vladno palačo in Liktorsko hišo, da pozdravi Ekscelenco Visokega komisarja in tajnika stranke v imenu
predsednika Fašistične konfederacije kmetovalcev. •
Davčne olajšave za hrvatsko rudarsko industrijo. V korist novih hrvatskih podjetij, ki se bavijo z iskanjem in raziskovanjem ležišč tekočih in trdih goriv, je dana olajšava za 15 let v pogledu nekaterih neposrednih davkov, nadalje so ta podjetja oproščena dajatev pri uvozu strojev in drugega materiala.
Hrvatska poljedelska banka v Zagrebu bo zvišala glavnico od 5 na 10 milijonov kun.
I, Uli I: "'lil. Uli (if ilf #	22
CESARICA S TRPEČIM SRCEM~
i. , .iii
Da je Ludvik II. hotel zbežati, dokazujejo vsi izsledki preiskave. Če pa se je hotel otresti svojega čuvarja ob jezeru, je pač hotel zbežati jx> jezeru.
To noč pa je bivala na drugi strani jezera Elizabeta. Bila je nedaleč od Possenhofena, v Feldafingu in sicer v hotelu, kjer je navadno stanovala, kadar je prišla v te kraje. Prihitela je tja takoj iz Ischla, ko je slišala, v kakšni stiski je njen prijatelj.
Ali ni dopuščena domneva, da ji je kralj sporočil načrt svojega bega. Najbrž mu je sama pripravila sredstva za beg naprej. V tej ž.alostni igri sta se torej sporazumela »orel« in njegova »golobica«. Toda vse to je skrivnost, kakor je skrivnost tisto, kar je bilo na otoku rož v sredini jezera.
Drugega dne se je Elizabeta podala v grad Berg. Peljali so jo v mrliško sobo. Rila je zastrta vsa v gost črn pajčolan. Z glasom, ki ne dopušča protivljenja, je ukazala, da naj odidejo vsi iz mrliške sobe. Dolgo, zelo dolgo je klečala ob mrliškem odru. Skozi vrata so služabniki jasno slišali, kako zolo jo Elizabeta jokala. Ko je nazadnje vendarle odšla iz sobe, je nekdo od tistih, ki so stali blizu, rekel: »Poglejte to nesrečnico! Saj je bolj bleda ko mrtvi kralj!«
Ko se je vračala v Feldafing. so jo slišali, kako je neprestano govorila: »Kadar- začne veliki Jehova razdirali, tedaj je strašen, kakor nevihta.«
Elizabeta je odslej pri sebi nosila vedno majhno sliko svojega nesrečnega prijatelja. Počasi se je v njenih mislih popolnoma spremenil in idealiziral. Kmalu nato je o njem rekla: »Ni bil blazen; videl ie vso tisto, kar drugim ni dano gledati... .Sicer pa, ali kdo
ve, kje se konča pamet, kje se začne blaznost in ali sanjo niso resničnost?...
Enajsto poglavje.
To je bil za Elizabeto zelo hud udarec in zato se ni čuditi, da Je postala še bolj živčna in da je začela zapadati kronični bolezni svojega rodu?
Začela je silno hujšati, bila je vedno pobita, ponoči ni spala, začel jo je objemati čuden slrah in živčno razburjenje se je sprevrglo v živčno razbolelost.
Bolečinam njenega srca pa so se pridružile še druge hude preizkušnje; njen svak Ludvik, princ dveh Sicilij, ki je živel pod imenom grofa Tranija, je zašel v popivanje in kvartopirstvo in je nekega dne izvršil samomor na sramoten način. Njen nečak princ Ladislav se je ubil na lovu. Njenega očeta, ki je za njo predstavljal nekaj najvišjega na tem svetu, je zadela kap in v nekaj dneh je bi mrtev.
Odslej so jo obhajale težke slutnje, vodno jo mislila na smrt in bila je prepričana, da koraka katastrofalnim dogodkom nasproti. Nekega večera je rekla: »Življenje je zame trpljenje, pekel... Ah, kdo me bo tega odrešil?...«
Da bi se otresla vsega tega, se je zatekla k naravnemu sredstvu, ki ga je že tolikokrat preizkusila: potovanju. Ni mogla več ostati mirna na enem mestu. Sovražila je bivanje na Dunaju in vse leto 1887 ni bila niti enkrat na Dunaju.
Sicer pa jo imela dovolj razlogov za to, da se je oddaljila z dvora. Silni prepiri so ločili Franca Jožefa od njegovega sina Ru-' dolfa.
V jeseni 1883 jo nadvojvoda Rudolf poslal poveljnik pohotno divizije, ki je imela svoj sedež na Dunaju. Mod tem se je Rudolfu rodila prva hčerka. Nadvojvodska dvojica je zapustila Prago in se nastanila ▼ dvoru.
To bivanje je bilo zelo bedno, ker je nadvojvodinja napisala v svojih spominih: »Na dvoru ni bilo niti kopalnice, niti angleškega stranišča, niti tekoče vodo. Za kopelj sem imela na razpolago posebno napravo iz kavčuka. Nad menoj sta bila dva velika lonca . vodo, ki sta služila za prho. V stranišča so pri belem dnevu nosili I vodo za čiščenje... Razsvetljava je bila žalostna. Povsod so go-I rele petrolejke, ki so po nekaj urah širile silen smrad. Ko so jih 'gasili, so bile sobe polne saj... Nikdar se nikdo ni uprl taki j opremi in tudi sama sem se morala s tem sprijazniti.. .< ! V letu 1884 se je za prestolonaslednika s stalnim življenjem ! na Dunaju začelo novo življenje.
To je bilo resnično čisto novo življenje, kajti v nekaj tednih se je prestolonaslednik pojiolnoma spremenil. Te spremembe so ga ludi moralno popolnoma odvrnile oti starega načina življenja.
Najprej je postal silno razburljiv, stalno je bil slabe volje.
Vsekakor ni bil več tako svoboden kakor je bil v Pragi, kjer je zaradi svojega družabnega položaja zavzemal prvo mesto. Moral se je ozirati na dvor in njegove zahteve.
Na Dunaju je cesar tisti, ki je najvišji. Plaval 'je tako visoko, dn nikomur od njegovega sorodstva ni prišlo niti na misel, da bi si domišljal, da zavzema ob vladarju drugo mesto. Vendar pa je bila cesarska družina strogo urejena po hierarhični lostvici. Toda ta lestvica je veljala samo za člane družine in jih razporejala med seboj.
Samo ena oseba bi lahko rekla, da ima za cesarjem drugo mesto; to je bila cesarica Elizabeta. Toda že lela in leta se je cesarica ogibala življenju na Dunaju, kakor da bi se ogibala kugi. O slovesnostih na dvoru nI marala več slišati nobene besede. Vae se ji je zdelo lako ničevo in s temi prividi si je svet «imn hotel prikrivati svojo nepomembnost. Po njenem mnenju bi ljudje morali stremeti predvsem za tem, da bi si ohranili skrivnost notranjega življenja.,,
Zakladnica spominov, ki jo čuvata Silva in France
Po koledarju bo nastopilo čez dober teden četrto dejanje letnih Časov — zima. Čeprav nam letos nebeški vremenarji prizanašajo s snegom in mrazom, se vendar približuje čas, ko se radi pogovarjamo o vsem, kar je z zimo v zvezi. Priložnost je nanesla, da sem srečal znanega zimskega junaka, ki se je vrnil na kratek dopust v Ljubljano. Dogovorila sva se za seslanek, da bi se pomenila o tem in onem in da bi. si ogledala dragoceno omaro, v kateri mora biti precej spominov na našo zimsko tradicijo zadnjih 10 let.
Tako sem krenil na obisk k Palmetovim, k družini, ki je dala slovenskemu športu dva znana prvaka: Silvo, prikupno umetnico na ledu, in Franceta, ki je bil tri leta zvezni prvak v skokih. Moral bi prav za prav zapisati »g. doktorja*, zakaj France je medlem, odkar je odložil tekmovalni dres, promoviral za doktorja trgovskih ved.
Prišel sem torej v pravo športno družino, kjer čuvajo lepo zbirko plaket in pokalov, šope diplom in skladovnice fotografij'z neštetih tekem doma in v inozemstvu. Za športnega časnikarja vsekakor nekaj, kar je hudo zanimivo.
Silva je začela z drsanjem že v zgodnjih letih. Z vnemo je hodila na Ilirijo, kjer se je vadila v lokih, zankah in vijugali. Od prvega otroškega veselja na drsalkah pa do časov, ko je razveseljevala ljubljanske gledalce s »kresnicami« in drugimi lepimi kompozicijami na ledu, je preteklo več let in veliko resnega dela. Tehnična stran drsanja je namreč le del plesne umetnosti na ledu. Potreben je tudi smisel za kompozicijo, za glasbo, za slog in okus. Čim bolj se poglobi drsalec v področje prave umetnosti, tem lepše so točke, s katerimi nastopa pri svobodnih sestavah. Drsanje samo ne zadostuje, potreben je tudi študij glasbe in baleta.
Vsem so še v spominu prireditve, pri katerih so nastopili Palmetova, Sernečeva, Schvvab, Tuma, Betetto in drugi. »Ste zadovoljni z ljubljanskim občinstvom?« je zanimalo.
Odgovorila je Silvina mama, ki jo je spremljala pri vseh nastopih doma in v inozemstvu. »Okus Ljubljančanov je zelo zanesljiv; o tem se lahko prepričate v gledališču in na koncertih, pa tudi na prireditvah umetnega drsanja.«
»Ali ste tudi letos začeli s študijem novih kompozicij?«
»Ne bi rada zamudila sezone, čeprav ne bo nastopov.«
Potem mi je pokazala zapiske novih kompozicij »Usode« in »Pomladne«;. Tu 6em videl pisavo, ki spominja na Lebanovo koreografijo. Ves zvezek je popisan s tekstom in z najrazličnejšimi skicami. Slišal sem tudi gramofonske plošče, ki jih je izbrala z mojstrom Golovinoni za spremljavo k novim točkam. Kadar je led ugoden za drsanje, hodi ob jutranjem svitu na Ilirijo, kjer se uri najprej v tehniki, jx>tem pa študira nove točke. Čez dan bi bila preveč motena.
Zelo me je zanimala zakladnica družinskih športnih spominov, katere sla si priborila Silva in France na mnogoterih tekmah. Videl sem poino stekleno omaro srebrnih pokalov od najmanjšega, ki ga je dobil France kot zaslužen član Sm. k. Ljubljana, pa do največjega, katerega je bil najbolj vesel: priboril si ga je za prvo zvezno prvenstvo v smuških skokih.
To je bilo prvo leto, ko so zgradili skakalnico v Planici. Bila je velika, da se je tudi sam trener Jahr prestrašil. Ljudje so svarili Francetovega očeta naj mu ne dovoli skakati, češ da je preveč nevarno, ta pa se ni dal ukrotiti in se je lotil tvegane naloge. Imel je srečo in veliki pokal mu
Ostoja Vokič obsojen na 5 let robije
Ljubljana, 14. decembra.
Lani od 9. do 16. januarja je trajala velika razprava zaradi tatvine odnosno poneverbe vojne blagajne bivše jugoslovanske vojske, v kateri je bilo 12,500.000 din gotovine in katero blagajno si je prilastil bivši poročnik Ostoja Vukič, Razprava je bila pred malim kazenskim senatom okrožnega todišča. Z njim je bila soobtožena zaradi P"kn-vanja njegova žena Olga Vokič roj. Korošec. Takrat je bil Ostoja Vokič obsojen zaradi prilastitve vojaškega erarnega denarja v znesku 340.000 din na 10 mesecev strogega zapora. Obtoženec je proti tej sodbi izvedel revizijo na vrhovno sodišče v Ljubljani, ki je to sodbo razveljavilo in vrnilo okrožnemu sodišču zadevo v ponovno razpravo in v izpopolnitev raznih dokazov. Olga Vokiceva je bila takrat oproščena.
Le los 10. in 11. novembra je bila ponovna razprava proti Ostoji Vokiču, bila je prekinjena in so je 11. t. m. nadaljevala, nakar je bila po izvedbi še raznih dokazov v sobto, 12. t. m. objavljena sodba, s katero je bil Ostoja Vokič zaradi zločina po § 319 kaz. zak., da je kot državni uradnik poneveril znesek 1,900.000 lir, obsojen na 5 let robije. Državni tožilec je proti tej sodbi prijavil revizijo in priziv. Malemu senatu je predsedoval s. o. s. dr. Julij Felaher.
je ostal za spomin na dan, ko se je s strahom pognal čez skakalni most.
Tudi Silva ima lejx> zbirko nagrad: pokalov, plaket, kolajn in podobnega. Med drugim mi je pokazala možička v narodni noši, ki ga je dobila na drsalnem prvenstvu v Zakopanih. Prav poselv-lio me je zanimalo, če bom zagledal v skladovnici, v kateri je okrog 100 športnih nagrad. s|>o-minov in sjiominčkov tudi kak del umetniško vrednosti. Teh pa je žal le nekaj, zakaj bila je na
vada, da so delili na tekmah večinoma pokale tovarniške izdelave.
>Kalera nagrada Vam je najbolj všeč?*, sem vprašal prvakinjo v umetnem drsanju. Pokazala mi je šatuljo, sestavljeno iz umetno kovane pločevine, katero je poklonil pokojni ban za prvo nagrado v drsanju.
Nerad sem se ločil od omare, v kateri je toliko spominov na dogodke, ki smo jih deloma sami preživeli, deloma pa brali o njih v časopisju. Vesel pa je človek, ko vidi, s kakšno ljubeznijo čuvajo pri Paltnetovih pokale in plakete, v katerih je lep del naše mlado športne zgodovine.
Predavanje prof.Calvija o Galileu Galileju
V okvirju Italijanskega kulturnega instituta
v Ljubljani je ravnatelj g. dr. Budrovich zasnoval cikel predavanj o najpomembnejših italijanskih možeh v preteklosti, kar naj poka že slovenskemu občinstvu prinos italijanske kulture svetu na vseh področjih človeškega duha in udej-6tvovanja. Zelo umestno je bilo, da je postavil na prvo mesto enega največjih velikanov učenjakov, znanega Galilea Galileja, katerega 300 letnico smrti je letos proslavljal ves 6vet. Za predavatelja na tem prvem večeru pa je naprosil profesorja za italijansko literaturo na ljubljanski univerzi, prof. Bar-tolomeja Calvija, znanega prevajatelja in častilca Ivana Cankarja v italijanščino ter dobrega pozna-vatelja naše slovenske kulture. Zato je bil ravnatelj dr. Budrovich resnično opravičen, da je pri predstavljanju prof. Calvija pri njegovem prvem predavanju pred forumom Italijanskega instituta omenil, da ga po delih pač ni treba predstavljati ljubljanskemu občinstvu, ker ga dobro jiozna.
Predavatelj prof. Calvi 6e je uvodoma spominjal slovenskih kuiturnih ustanov ter tako dal Ljubljani pečat kulturnega središča ter je kot takšno tudi poklicano, da 6e 6pomni proslave velikega filozofa in naravoslovca Galilea Galileja. Začel pa je svoje temperamentno in že z načinom govorjenja samega jx>udarjeno in dramatično razgibano predavanje z oznako italijanske renesanse ter njenih glavnih predstavnikov, kakor so bili Leonardo da Vinci in drugi, ki 60 dvignili
na piedestal tudi naravoslovne nauke tako kot njihovi predhodniki jioezijo in umetnost. Galileji je prvi predstavnik moderne znanosti, ki se je tedaj sele porajala iz verskega območja in se ga osvobajala. Orisal je nazorno njegovo mladost in njegovo učenje medicine, kar je bil že njegov oče, ter njegovo ljubezen do filozofije, zlasti do Aristotela, poudarjajoč zlasti njegovo genialno nadarjenost za matematiko. Postal je pozneje profesor matematičnih ved na univerzi v Padovi ter se pečal zlasti z astronomijo, izumljajoč sebi najmodernejše daljnoglede. Tako je odprl vrsto zakonov iz narave, tičočih se mehaničnih in astronomskih spozna v. Veliko 60 bila njegovi <xikrii;j iz področja astronomije, kjer je odkrival nove svetove in tako pomagal razbiti srednjeveški aristotelski pogled na 6vet, zaradi česar je prišel v razpor s Cerkvijo. Tega tragičnega razpora med vedo in vero se je prof. Calvi jxxlrobneje dotaknil ter razlagal tako nazor Cerkve pri |x>stopku z Galilejem kakor tudi Galilejevo zmago, ko je Cerkev |>ozneie videla učinkovitost in dokazanost njegovih odkritij, ki tudi niso nasprotna svetemu pismu. Le navidezno nasprotje med doslovnim razumevanjem svetega pisma in prevratnostjo Galilejevih odkriti; je povzročilo konflikt, ki se je končal z zmago vede in s spravo vere z vedo.
V zadnjem delu predavanja je prof. Calvi sintetično f>ovzel pomen Galilejev kot ustanovitelja moderne znanstvene metode, naturne eksperimentalne filozofije, ki temelji na opazovanju in na umevanju ter je tako dopolnil Descartov in Baconov racionalizm. S svojim delom spada med največje dobrotnike človeštva.
Tako je prof. Calvi podal lepo sintetično podobo in sodobno oceno velikega italijanskega učenjaka. svetovnega odkrivatelja resnice ter enega največjih genijev človeškega rodu. Njegovo temperamentno predavanje je vzbudilo veliko odobravanje in priznanje.
Gospodarstvo
Ustanovitev uradov državne blagajne v Ljubljani, Dalmaziji in v Fiume
V rimskem uradnem listu je izšel zakonski dekret, s katerim se ustanavljajo uradi državne blagajne in odseki Kr. pokrajinsko blagajne v Ljubljani, Dalmaciji in v Fiume. Pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino se ustanovi Pokrajinski državni blagajniški urad na osnovi zakona z dne 4. junija 1925 in naslednjih izpre-memb. Ravnotako se ustanovi za pokrajino Kr. pokrajinska blagajna. Ti uradi bodo poleg dosedanjega delokroga izvrševali tudi vse one funkcije, ki jim bodo danes po predhodnem sporazumu z ministrstvom financ — glavno blagajniško ravnateljstvo na osnovi ureditve Ljubljanske pokrajine z dne 3. maja 1941. Ta dekret ima veljavnost
od 15. julija lanskega leta naprej.
•
Zvišanje glavnice dveh triestinskih družb.
Tehnično industrijska d. d. zvišuje glavnico od 250.000 na 1 milijon lir, dočim zvišuje družba Farmakoterapični zavod glavnico od 2 na 3 milij. lir.
Obnova italijanskih želznic. Po podatkih Agita so italijanske državne železnice izdale od 1. 1922 in 1923 do 1941-1942 okoli 18.500 milij. lir za izboljšavo in obnovo železniškega prometa. 3.650 milij. lir je bilo danih za elektrifikacijo, 4.700 za železniški vozovni par in 10.150 milij, lir za druga železniška dela.
Madžarske finance. Novi madžarski proračun, o katerem smo že poročali, obsega za leto 1943 tudi dohodke in izdatke v novo pridobljenih pokrajinah leta 1941. Skupni deficit, ki je predviden, znaša samo 200 milij. ponge in bo pokrit z donosom finančnih operacij. Državni dolg je v tekočem letu narastel od 3.545 na 4.869 milij. pengo, toda upoštevati je treba, da je v tej vsoti zapo-paden tudi dolg za izmenjavo dinarskih novčanic v znesku 203 milij. pengo, 350 milij. pengo od valorizacije vojnih posojil.
Licitacija hrvatsko-madžarskih terjatev. Hrvatska državna banka poroča, da bo začela z likvidacijo starih medsebojnih terjatev Hrvatska-Madžarska iz zunanje trgovine, v kolikor izvirajo iz časa pred 10. aprilom 1941.
Hrvatsko-slovaška trgovinska pogodba. Slovaškemu parlamentu je bila predložena v odobritev dne 16. oktobra med Hrvatsko in Slovaško sklenjena trgovinska pogodba, ki predvideva blagovno izmenjavo v višini 120 milij. kron. Istočasno je zaprošena tudi ratifikacija hrvatsko-slovaškc veterinarske pogodbe.
Prodaja železa in proizvodov Iz železa na Hrvatskem. Na Hrvatskem je blokirana prodaja železa in proizvodov iz železa, vsi producenti in trgovci morajo v 10 dneh prijaviti svoje zaloge centrali za železo in kovine. Izdelali so tudi že načrt za zbiranje starega železa, starega papirja itd. itd.
Raeioniranje prodaje tobaka na Hrvatskem.
Na Hrvatskem bodo s 1. januarjem 1943 vpeljali raeioniranje tobaka in tobačnih izdelkov. \sak moški potrošnik z nad IS leti ho dobil svojo nakaznico. Zaenkrat bodo karie izdane samo v večjih mestih v državi.
Jugovzhodna založba v Belgradu, katere glavnica znaša 0.5 milijona din bo zvišala, svojo glavnico na 10 milijonov din.
Novi davki v Bolgariji. V Bolgariji je razširjen davek na vojne dobičke in sicer ga morajo plačevali vsa podjetja, ki imajo več kot 300.000 levov kapitala in presegajo dobički 20 % vložene glavnice, za večje družbe je določen odstotek davka na 12%, to je tako kot doslej, dočim so po novem zavezana temu davku sploh vsa podjetja, k iplačujejo prometni davek. Nove investicije so od davkov izvzete.
Povišanje plač in. pokojnin v Bolgariji. Bolgarski finančni minister je te dni predložil parlamentu zakonski osnutek, ki obsega štiri dele. Prvi del se nanaša na zvišanje plač aktivnim uslužbencem po novih tabelah, drugi osnutek predvideva zvišanje pokojnin, tretji, enkratno
Varljivi obeti
Komunizem ne bi imel moči, če ne bi marnd ljudi z varljivimi obeti. Saj se nobena zmota in zabloda ne more uveljaviti, če ne kaže nekega videza resnice in dobrote. Človeški um je ustvarjen za resnico in človeško srce za srečo, zato si more prdobiti le to, kar je vsaj na videz resnično ali dobro. Kaj jc takega v komunizmu?
Kakor je lepo razložil Pij XI. v okrožnici o brezbožnem komunizmu, prešinjs vso zgodovino človeštva od počelka misel na odrešenje, upanje odrešenja. Z izvirnim grehom je človeštvo izgubilo prvotni raj in stopilo na težko in temno pot bede in trpljenja. V to temo in prokletstvo je pa zasijala božja obljuba, da bo prišel Odrešenik, z njim pa odrešenje. Ta obljuba je tolažila poslej človeštvo in mu dajala moči, da se ni vdalo popolnemu obupu. Odrešenik je v polnosti časov res prišel in je človeštvo odrešil; zadostil je za greh, odprl vhod v lepši posmrtni raj v nebesih, a tudi že na zemlji s svojimi nauki in milostmi omogočil lepše in srečnejše življenje, kakor pa je bilo življenje po grehu.
Božjemu odrešenju se je pa že od začetka upiralo dvoje temnih sil: človeške strasti, žalostna posledica izvirnega greha, pa satan, ki je zavidal človeštvu srečo božjega odrešenja. — Strasti hlepe po čutnih užitkih, po čutni sli, zato si žele drugačnega odrešenja, odrešenja od vsega, kar človeka ovira pri »poželenju oči, poželenju mesa in napuhu življenja«, pri hlepenju po bogastvu, po svobodi uživanja, po neodvisnosti in uveljavljanju samega sebe. Satan pa človeka slepi, da bo res v tem »odrešenju« od božjih in človeških zakonov našel srečo. To so obljube in obeti satana in strasti nasproti božji obljubi in božjem<i odrešenju. Tako satan s pomočjo človeških strasti vodi človeštvo v odpor proti Bogu, proti svetni oblasti, proti urejeni družbi, vedno s slepilom, da mu bo šele ta svoboda prinesla pravo srečo.
S temi obeti, pravi papež, ni zvijačni skušnja-vec nikdar prenehal mamili ljudi, zato je v stoletjih sledil prevrat za prevratom, prav do prevrata današnjih dni.
Eden največjih prevratov je bila v preteklosti francoska revolucija, ki je pod geslom »za svobodo, enakost in bratstvo« zadivjala po nesrečni Franciji s pokoljem in krvjo, a ni prinesla ne svobode, ne enakosti, ne bratstva, ampak je naložila z lažno svobodo bednemu, delovnemu ljudstvu le jarem kapitalizma, ki pod njim ječi žc skoraj ves svet. To strašno prevaro, ki jo je prinesla iran-coska revolucija s svojimi varljivimi obeti, je pograbil satan, da s pomočjo človeških strasti požene človeštvo z novimi varljivimi obeti v še hujši odpor proti Bogu. Navdihnil je krive preroke, da so začeli oznanjati proti kapitalizmu komunizem. Kapitalizem, uče ti apostoli komunizma, jc največ kriv zla na svetu. Kapitalizem ščiti zasebno lastnino (ki jo pa delavcem jemlje), ščiti državo) ki pa služi le njemu za žandarja) in ščiti. Cerkev (da obdrži delovno ljudstvo v sužnji pokorščini). Odpravite zasebno lastnino, razderite državo in porušite Cerkev, pa bo raj na zemlji! Zato komunizem oznanja boj zasebni lastnini, državi in Cerkvi. A predvsem Cerkvi! Satan ne bi bil satan in komunizem ne v službi satanovi, če nc bi hujskala človeštva proti Cerkvi. In zares! »Komunistični prevrat — jc dejal Pij XI. — presega po sili in velikosti vse, kar je Cerkev v premnogem preganjanju pretrpela.« Komunizem se dviga z besnim sovraštvom proti Bogu, proti Cerkvi, proti krščanstvu, proti vsaki religiji, češ da jc religija le omamljiv opoj, ki naj odvrača oči ljudi od zemlje v nesmrtna nebesa, da bi tako delovno ljudstvo mirno nosilo sužnji jarem na zemlji in sc nc zavedelo, da je le na zemlji njegov raj, ki si ga pa mora v boju zoper kapitalizem, Cerkev in državo samo ustvariti. — Ta nauk komunizma je kajpada le grda in strašna prevara. Brez Boga in religije ni mogoča tudi ne zemeljska sreča, kolikor je je sploh mogoče po grehu na zemlii. A jc ta prevara tako varljiva. Beseda o sreči je sladka in čim bliže je ta sreča, tem bolj je zaželjena, še bolj pa, če prepušča vso svobodo strastem. Zato mnogi željno poslušajo ta nauk.
Tako gredo mnogi za obeti, ki so le varljivi obeti., in za ideali, ki so le blodni ideali, in utirajo pot brezbožnemu komunizmu, sebi in člove-2 štvu pa pogubo.	d.
polmesečno pokojnino kot izredno podjioro vpo-kojencem in končno se bodo za 10% zvišale pokojnine bolgarskim kmetom.
Proizvodnja plugov v Srbiji, Tvrdka Vistad v Valjevu je začela izdelovati železne pluge za srbsko kmetijstvo in je te dni že dobavila prve komade.
Nova podjetja r Romuniji. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v Romuniji ustanovljenih 75 novih večjih industrijskih in trgovskih podjetij z glavnico 309 milijonov lejev, dočim je bilo v prvi polovici lani ustanovljenih samo 50 novih velikih podjetij z glavnico 173 milijonov lejev.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska Drama:
Rino Alessi: »Primer dr. Hirna«
(Premiera 11. dec. 1942).
Rino Alessi je napisal do zdaj kakih dvanajst dram, od katerih smo imeli priliko lansko leto videti »Katarino Medičejsko«, to pot pa »Primer dr. Hirna«. To je psohološka drama, ki je bila prvič uprizorjena 1933. leta v San Remu. Delo je v tistih letih zbudilo seveda še mnogo več zanimanja kot danes.
Pred seboj imamo zelo znanega zdravnika za živčne bolezni dr. Hirna. Ves je pogreznjen v znanstvena raziskavanja, utrujen je od prečutih noči in cd napornega dela. Nekega dne pripelje k njemu veleindustrijalec Lorenco Bertieri svojo zelo težko bolno ženo, ki je že na robu blaznosti. Oba, mož in žena, mnogo trpita drug zarad drugega.
V treh mesecih se posreči dr. Hirnu Bertieri-jevo popolnoma ozdraviti. Prepričal jo je, da je mož njena poosebljena bolezen. Pacientka se znebi občutka, da jo mož zmerom zalezuje. Toda med zdravljenjem je bila zrasla ljubezen med zdravnikom in Lavro Bertierijevo. In ko bi se ta morala vrniti k svojemu možu, mu sporoči, da tega ne more več, ker hoče živeti z dr. Hirnom. Zdravnik niha med svojo dolžnostjo in .svojo vestjo ter med notranjim nagnenjem. V njem se borita zdravnik in človek, dolžnost in ljubezen. Dr. Hirn se odloči za prvo in Lavra odide s svojim možem.
A že čez nekaj dni se gospa Lavra vrne k zdravniku. Ubila je svojega moža. V dr. Hirnu se oglasi vest. ki mu govori, da ie on sam kriv tega umora, ker je pacientko prepričeval, da je edino mož vzrok bolezni. Govor'' ii je, kakor ljubosumni ljubimcc o njenem možu. Zato pa je zločin v Lavri
že takrat dozorel, ko je odhajala od njega. Doktor Hirn se sam javi policiji.
Dramatik se je lotil izredno zanimivih psiholoških problemov in jih obdeluje z vidika sedanjosti, »spominjajoč na de Curela, vendar prosvetljenega s Freudom, psihoanalizo itd.« (Silvio d'Amico). So to teze, ob katerih se človek ustavlja. In ko misli, da je že našel odgovor na svoje vprašanje, naenkrat vidi, da se je varal. Znanstvenik se veseli svojega uspeha, svojih dognanj, a naenkrat se mu zruši vse in to takrat, ko misli, da je na vrhuncu svojega uspeha. Vse je vendarle podvrženo zakonom časa in končno mora priznati tudi učenjak, da so stvari, ki jih človek ne bo nikdar razumel. »Je neka stvar, ki je izven območja moje znanosti« zaključi dr. Hirn svoja razmišljanja. Zdravnik zdravi pacientko z najboljšim namenom, a v njegovo srce se prikrade ljubezen. Govori ji kot ljubimec o njenem možu. Hote, da bi jo ozdravel, ali pa tudi že podzovestno več, kakor je prav? Je torej odgovoren za Svoje dejanje, oziroma za njeno dejanje? Ozdravil je bolnika v svojo nesrečo. Doseže velik uspeh, a takoj vidi sam, da je to čudež in brezdno obenem. Ženska hoče nase ne samo zdravnika, ampak tudi človeka. Ubije svojega moža, v blaznosti, ali pa popolnoma zdrava? Kje je tu krivda? Kdo nosi osebno odgovornost? Dr. Hirn prisluhne svojemu notranjemu glasu, ki ga obtožuje, zato gre preko očiščenja.
Tako se pojavlja polno misli ln vprašanj ob tem delu. Odgovorov je premalo, Lavra je povsem dognana oseba, zdi se pa, da se je pisatelj manj poglobil v zdravnikov svet. Po tudi duhovniku je dat pisatelj borno vlogo. Sodobni duhovnik bi mogel odgovarjati povsem drugače, kakor pa je mogel Don Luigi, kar bi dalo delu mnogo večjo ceno. Mogel bi biti bratu znanstveniku v veliko oporo takrat, ko živi v največji krizi. Prav tako Lavri, ko mu izpove svoje dejanje.
V drami je seveda malo dejanja. Večji del so razgovori, le tu pa tam deiatije dramatsko vzvalovi. Diama kljub statiki ne dolgočasi zaradi aktualnos.i
problemov. Pa tudi zdravnikovo gospodinjo Marijo je pisatelj zategadelj ustvaril, da s svojo preprosto pametjo in tudi duhovitostjo razgiblje dejanje tam, kjer bi imelo postati dolgočasno.
Igro je vodil g. prof. Šest. S solidnimi sredstvi jo je razvil iz notranje moči besede in tako plastično uveljavil vsebino. Prostor je razširil v globino in ga v drugem dejanju, ko posije svetloba v stanovanje, tudi oživel. Tako je postavil dogajanje v primerno miselno sceno, ki jo je pripravil inž. arh. Kregar. Naslovno vlogo je igral g. Gregorin in ustvaril podobo, kakor bi je gotovo nihče od igralskega zbora ne mogel. Podobo Lavre Bertierijeve je podala ga Danilova. Prepričevalna je od začetka do konca. Težko bi človek rekel, kje je boljša: ali kot napol blazna ženska, ali tedaj, ko se bori za ljubljenega človeka, ali ko nastopi kot morilka. Tej dvojici, na kateri sloni ves uspeh in neuspeh igre, saj bi bila lahko popolnoma sama odigrala vse dejanje, gre vse priznanje, da je predstava tako uspela. Treba je tudi poudariti, da sta to izredno težki in naporni vlogi. Podoba duhovnika je po dolgem času nova v ljubljanski drami. Zadnja leta smo bili vajeni gledati le smešne, debelušne kanonike in patre, za katere so režije poskrbele, da so bile to karikature, ob katerih je delalo občinstvo pikre pripombe in se jim smejalo. Zato jc bila že tvegana postava duhovnika na tem odru. Sedaj je igral Don Luigia g. Jan. Iz take vloge ni mo£el dosti narediti. Le v njegovi zaključni sceni ima človek po njegovi obrazni mimiki vtfs, da ne verjame srce, kar govore usta. — Zanimiva in zelo dobra je postava veleindustrijca Bertierija, ki jo je ustvaril g. VI. Skrbinšek. Prav tako je dobrosrčnost in naravna preprostost ge P. Juvanove prijetna in razveseljiva. Vlogo policijskega komisarja je zelo dobro rešil g. Brezigar. Navadno takim vlogam posvečajo manj pažnje. G. Brezigar pa jo je podal vestno in izdelano.
Tako je dosegla drama uspeh. Gledalec, ki ne išče in čaka toliko zunanjih učinkov, bo šel zadovoljen iz gledališča. Mlajšim pa bo delo lež.je razumljivo,	P.
Zgodbe egipčanskega zdravnika
John Knittel: »El liakim«
»Dobra knjiga* je kot svojo drugo knjigo izdala v prevodu Božidarja Borka povest o egipčanskem zdravniku, ki jo je spisal žc pri nas jio romanu »Via Mala« in drugih znani v Afriki živeči švicarski pisatelj J o Ii n Knittel pod naslovom »E 1 h a k i nu. »El liakim« jiomeni v egipčanščini »Zdravnik«. Pisatelj je zamislil to povest kot avtobiografi jo egipčanskega zdravnika o svoji karieri in ljubezni, kakor jo je našemu pisatelju zapustil jxi smrti v avtobiografiji. Seveda je to fikcija, toda povest sama je resnično roman in obenem ojiis kirurškega jioklica v Egiptu, ter se zelo loči od podobne kirurške avtobiografi je Majoc-cliija, ki ga je izdala Ljudska knjigarna. Loči se prav toliko, v kolikor je Knittel resničen pisatelj z vsem živcem pravega velikega pripovednika, dočim je Majocchi samo zdravnik s splošno rej>ortersko zmožnostjo. Majocchi opisuje različne zdravniške zgodbice zaradi zanimivosti zdravniškega značaja, Knittel pa je zajel življenjsko usodo svojega junaka ti r. Ibra-liinia Gamala, Egipčana koptske vere, v tnko spreten kulturno političen in življenjski roman, dn ga človek ne odloži, dokler ga ne prebere. Prebere pa ga kot no vest, v katere osnovi je ljubezenska zgodba med dr. lbrahimom in preprosto egipčansko kmetico Malako. Knittel je dober poznavalec egipčanskih razmer ter odličen opisovalec te pokrajine, pa tudi afriških ljudi, ki pod njegovim peresom zažive resnično življenje. V sedmih poglavjih je podal razvoj navadnega egipčanskega fantička, ki jo bil tat, kakor vsak otrok v Egiptu, ki pa že od mladih nog hrepeni postati »el hakim«, zdravnik. Zc kot deček nabira drobovje, ki ga odlagajo iz svojevrstnih grozotnih klavnic, ter študira ustroj živalske, notranjščine, ki je sliena človeški. "Vrvo poglavje je tako posvečeno raz-
$hoj&n& kovica
Koledar
Torek, 15. decembra: Kristina, devica; Vale-rijan, škof; Celijan, mučenec; Favetin, mučenec; Anton, mučenec.
Sreda, 16. decembra: Kvatre; Evzehij, škof in mučenec; Adelajda, cesarica; Albina, devica in mučenica; Adon, škof.
Nov) grobovi
+ V Ljubljani je umrln gospo Marija Kralji? roj. Kozjek, soproga zvon. nrž. žel. v p. in \po,knjonkn tobačno tovarne. Pogreb bo v torek, 15. decembra iz Zal, kapela sv. Jožefa, ob pol 3
popoldne, sožalje!
Naj v miru počiva! Žalujočim našo
Sloveči romanopisec JOHN GALSWORTHY
je označil znamenito fin-ko pisateljico
Aino K a 11 a s
da spada med „n;,jmočneiSe in naj-ind vidualnejše živeče pisatelje"! —
Njeno delo

Moštevanfe svete reke"
je izšlo v „Slovenčevi kuj žn ciJ — Kupite to lepo knjigo!
Naročite se na „Slovenfevo knjižnico" dokler je Se ias!
—	V pisarni Italijanskega Rdečega križa, Ljubljana. An"lla Rea št. 2 (soba št. 3), naj se javijo: Albrecht Ivan, Bosnič Dimitar, Dautovič Aburai, Debeljak prol Anton, Frac V. Ljubotnir, Finzi Sil-vio di Viktor, Orabrijan Mirni, Gril Andrej, Kalj-čenko F.lena, Klun Ludvik, Kavčič Pavla, Kmet .Majda, Koman Vladimir, Makovec, Mihajlov Božo, Magdič Neža, Mazzan dott. Giuseppe, Rebula Mirko, Rančič Košara, Smerdelj F.dvard, Schuschny Adolf, Teodorovič J. Blagoje. Istoiam naj se javijo svojci omenjenih oseb: Ančik Josip, Beštcr Srečko. Goršič Franc, Kos Stanko, interniranec Kukec, Lojar Jakob, Mohorčič Gorazd, Šubic Bruno, To-mic Bogomir, gdč. Rusova, ki pozna Boltar Ano.
—	Vreme je naglo spremenilo. V soboto popoldne je mraz še dobro držal. Takrat je bila dosečena najvišja dnevna temperatura +2.4. Ponoči od sobote na nedeljo se je vreme naglo preobrnilo in v nedeljo zjutraj je že toliko mraz odjenjal, da ni bilo slane in da tudi tla niso mnogo pomrznila. V nedeljo je hil dosežen jutranji temperaturni minimum —0.6. ki se je v ponedeljek zvišal za dve desetinki stopinje na —0.2. V ponedeljek zjutraj ni bilo slane, valovila »udi ni pritalna megla, ki se je že zgodaj dvignila v višje zračne plasti, iz katerih je počasi rosilo. Od nedelje zjutraj pa do ponedeljka zjutraj je dežo-mer na univerzi nameril do 0.4 mm padavin iz megle. Od sobote do nedelje zjutraj se je barometer počasi dvigal in je v nedeljo zjutraj dosegel stanje 773.1 mm. nato pa je začel spet padati, tako da je hil zračni tlak v ponedeljek že na 770.3 mm. Lani 13. in 14. decembra je bilo prav toplo. Na dan sv. Lucije 13. decembra lani jo toplomer že zjutraj zaznamoval +5. Po hudem mrazu prejšnjih dni je lani zavel močan in topel jug. Letos je december v prvi polovici zaznamoval ln tri deževne dni, ko je padlo skupno 9.1 mm dežja.
_ Ustavljene dražbe nepremičnin. V novembru je zemljiška knjiga v Ljubljani zaznamovala 13 predlogov za ustavitev že od okrajnega sodišča razpisanih javnih dražb raznih nepremičnin v mestu in okolici, ko je šlo za terjatve v skupnem znesku 781.32« bivših din in za 248 lir. V oktobru je bilo zaznamovanih 16 ustavitvenih predlogov za skupno vsoto 82.297 lir. Ustavljena je bila dražba neke večje nepremičnine, ko je šlo za terjatev 653.000 din. Najnižji znesek, zaradi katerega je bila predlagana dražba, je znašal 183 din.
—	Za Božič in Novo leto daruje vsaka naša družina 6vojim prijateljem in znanccm, poseb-
no pa še po dobrem berilu hrepeneči mladini med drugim tudi izvod »Družinske protikc«, ki razpisuje za leto 1943 petnajst lepih knjižnih nagrad. Storite tudi Vi tako!
-— Italijanski tehniki za melioracije v Bolgariji. Generalni tajnik bolgarskega poljedelskega ministrstva profesor llijev je v Rimu zaključil pogajanja za ustanovitev |tab junsko-l»olgiir>kega zavoda za totalno melioracijo. Profesor llijev je izrabil svoje občudovanje za melioracijski sistem Italije, ki ga porabljajo pri velikih poljedelskih podjetjih. Enak sistem bodo uvedli tudi v Bolgariji. Cela vrsta italijanskih tehnikov bo nastavljena na najbolj pomembni bolirorskih poliedelskih ozemljih.
—	Tristoletnico so obhajali te. dni oo, piari-sti. kar se je njihov red na«elil na Madžarskem.
V	Budimpešti sn nn praznik Brezmndežne priredili slovesno akademijo, nn kateri je govoril budimprštanski župan Knrel Szendv.
—	Osem delavcev ubitih v kamnolomu. V nekem kamnolomu v bližini Versaillesa se je zsrodilo huda nesreča. Odtrgala sc ie nenadoma skala in pokopalo pod seboj osem delavcev, 'šele po vefurnem delu «p je posrečilo odkopati trupla nesrečnih delnvrev.
—	Prebivalstvo Švice. V Švici so imeli štetje dne 1. decembra 1941. Sedaj je izšla tozadevna statistiko, po kateri šteje Švica 4.265.705 prebivalcev. Ce prištejemo začasno v Švici bivajoče osebe, je 4.6S.6V, prebivalcev, pri čemer pa internirani inozemci niso všteti.
—	90-letnica strelskega mojstra. Znani tirolski strelski mojster Franc Ritzl iz Fiigena v Zillerski dolini jn duševno in telesno popolnoma čil obhajal te dni devetdesetletnico svojega življenja. Frane Ritzl izvira iz družine, čije peta generacija sedaj uspešno nadaljuje strelsko tradicijo, ki sega nazaj nn tirolske osvobodilne boie iz lom 1069. Franc Bitz 6e je izkazal kot odličen mojstrski strelec.
—	36 norcev zgorelo. V norišnici Scaliff blizu Aucklandfl na Novi Zelandiji je izbruhnil požar, ki se je tako hitro razširil, da je zgorelo 36 umoholnih, ki jih niso več mogli rešiti.
—	Eksplozija v franroski kemični tovarni. Iz Vichv ja poročajo, da se je v neki kemični tovarni v južnofronroskem mestu Fontaines sur Saone pripetila eksploziia. ki je zahtevala osein smrtnih žrtev. Bavnatelj tovarne «e ie rešil na ta nač-in. da je z gorečo obleko skočil v Spono.
—	Nevaren pustolovec prijet. V Frankfnrtu ob Meni je na glavhem kolodvoru zbudil pozornost mož. ki ie kontroliral potnike in se izkazal za kriminalneua uradnika. Ko ie policija moža prijela, ie ugotovila, da je mož že dolgo čnsa iskani 26-letni pustolovec Konrad Kargcl. doma nekje od I.eobns na štajerskem, ki se ie izdajal zn arhitekta, inženirja, pa tudi zn tajnega državnega policista in sodneen urndnika.
V	vlogi tajne?« policista je delal hišne preiskave in vdiral v stanovanja, tako n. pr. na Dunaju. in odnesel, kar je motrel. Z.enam, čijih možje so zaprti, se je ponudil, da ho poskrbel za osvoboditev mož. in jih ohrnažil za večje denarne zneske. Nekai časa je nastopal tudi kot lesni trgovec v alpskih obdonavskih deželah in zagrešil veliko goljufij. Kot kavalir se ie seznanil z mnogimi ženskami in jih potom okradel. To je delal posebno v Stuttgnrtu. Sodišče v Frankfur-tu je pustolovca obsodilo na pet let ječe.
—	Po oprostitvi deset let ječe. Trije cigani so se morali nrod kratkim zagovarjati pred kazenskim sodiščem v Szolnoku. Dva izmed njih. Tasv in Nagy, sta bila obtožena zaradi tatvine, tretji, Kiss, pa zaradi ropa. Pri razpravi sta prvfl dvn vse priznala, tretii pn je trdovratno tajil. Sodišče je prva dva olisodilo vsakega na Štiri mesece ječe, Kissa na je zamrli pomani-kania doknzov oprostilo. Državi tožilec je vložil priziv in zadeva ie prišla pred vrhovno sodišče v Budimpešti, ki je razveljavilo sodbo prvega sodišča in obsodilo Kissa na deset let ječe.
—	50.000 pengii vredne uhane prodala za 40 pengii. Pri nekem hudimpeštanskem trgovcu je bila v službi gospodinjska pomočnica, ki ip nenadoma zapustila svoio službo, čeprav so bili njeni delodflialci prav zadovoljni z nio. Kmalu nato, ko je služkinia odpotovala so nri trgovcu pogrešili uhane z biseri, vredne 50 000 pengo. Takoi je padel sum na služkinjo. Našli so jo nri ničnih starših v malem kraju blizu Rudimnešte. Priznala je, da je ukradla uhane in iih prodala dvema juve-lirjema, vsakemu enega. Plačala sta ji po 20 pen-po uhan. Služkinjo so seveda zaprli, aretirana pa sta bila tudi oba juveliria.
—	Knjižničarka — tatica. Knjižničarka Tva-na Ilalasz v Budimpešti je v daljšem času na-
kra.dla v knjižnici Ta/ne knjige v skupni vrednosti več tisoč pengo. Pred sodiščem je svoje dejanje priznala in se zagovarjala, da je imela premajhno plačo. Obsojena je bila na osem mesecev ječe.
—	3000 let stari okostnjaki najdeni. Pri kopanju vodnjaka v bližini Kpernaja so našli več okostnjakov in številne uporabne predmete. Ti okostnpiki so, kakor sodijo starinoslovci, stari okrog 3ijoo let.
—	Smrtna obsodba nevarnega zločinca. Izredno sodišče nn Dunaju je obsodilo nasilnega zločinca in nevarnega vlomilca, žc večkrat pred-koznovanega 23-letnega Egona Ostermeierja na smrt in je bila smrtna kazen takoj izvršena. Ostermeier je v mnogih primerih vdrl v stanovanja s pretvezo, da je nameščenec plinarne ali kriminalni uradnik, in je z napetim samokresom v roki ropal denar in tudi obstrelil za-sledujočega kriminalncgu uradnika.
6Čju&£jcMa
1 Katehetsko društvo bo imelo v ponedeljek,
dne 2S. XII. 1942, svoj redni letni občni zbor ob 5 popoldne v društvenem prostoru v stolnem žup-nišču s sledečim sporedom: 1. volitve predsednika. 2. poročilo odbornikov. 3. slučajnosti! — Člani Katehetskega društva vabljeni! - Odbor!
1 Tine Kos in France Mihelič razstavljata. V Oražmovi umetnosti trgovini v Pražakovi ulici imata svojo razstavo dva umetnika, tiha po svojih značajih prav tako. kakor se kažeta v svojih delih: kipar Tine Ko« in slikar France Mihelič. line Kos jo poznan kipar, ki stremi v svojem izražanju zn nekakšno preprostostjo v obliki, s katero skuša poudariti monumentalnost giba. Tako si je Tine Kos, ki odlično obvlada plastično formo, ustvaril povsem svojstven slog, ki ga po svoji značilnosti uvršča med naše naj-odličnejše plastike. France Mihelič, doslej poznan kot upodobljevalec naše krajine, slovenskih običajev — žegnanj, pustov itd., se nam tokrat predstavlja kot portretist z deli, prav tako odličnimi v risbi in bnrvi, kakor ga poznamo po njegovem delu, polnem tihega nostroje-nja in zadržanih barvnih hnrmonij Razstava obeh odličnih umetnikov je odprva od jutra do večera.
Dne 4. decembra se je v Padovi smrtno ponesrečil 23 letni rand. med. Franci Btih. Prepeljan je bil v Ljubljano, kjer ho pogreb v torek 15. t. m. ob pol 4 popoldne z Žal, kapelica sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo brana v trnovski cerkvi v sredo 16. t. m. ob 7.
kar
najstarejših kultur: egipčanske in grške, pa se razšlo. Ločitev ni bila brez velikih osebnih žrtev, ko je bil ta, eden najboljših egipčanskih zdravnikov, premeščen v oddaljeni zapuščeni Edfu. Tu pa je šele zablestela njegova kirurška znanost (6. pogl.) pri operaciji bogate Angležinje, kar je omogočilo dr. Ibrahimu studiranje in delovanje na Angleškem, za kar se je težko odločil ravno zaradi svojega protiangleškega nacionalnega nazora. Toda šel je v Evropo, tla bi z izkušnjami pomagal svojemu narodu. Tu pa zboli za jetiko in se hoče iti zdravit v Švico (" " x' " "---------' -----
meram v njegovem rojstnem mestu Assiutu ter I ljubezen do bogate Grkinje Michoelides, njegovi bedni in radovedni mladosti, ki ga je je vodilo do_ simboličnega ^opajanja dveh silila v šole. V drugem ga že vidimo na poti ■----=*=•- 1 —n—- - — na medicinsko šolo v Kairo, ko na vožnji po Nilu, še preden je videl medicinsko šolo, »operira« svojo sopotinjo ter pade v karanteno, kjer je priča grozotne egipčanske kuge, katere žrtev bi kmalu postal. Ta kuga je opisano z vso stra: hoto ter je to po sto letih nov še strahotnejši opis egipčanske kuge, kakor pa jo je pesniško dojel svoj čas Slovvacki v »Očetu okuženih«. Tu pa je doživel svojo najusodnejšo ljubezen z Azizo, ko je našel v njej prerokovani cvet, pa ga je kmalu izgubil, da ga no koncu življenja zopet najde. V tretjem poglavju ga vidimo kot študenta medicine v Kairu, v razdobju, ko ga z vso silo zajame narodnostna ideje ter ljubezen do egipčanskega naroda ter se ves posveča kulturno socialni probuji lastnega naroda, ječečega pod angleškim bičem, loko stopa v njegovo življenje nov motiv poleg ljubezenskega: narodna zavest in potreba po uporu proti tujcem! Protiangleška težnja povesti je očitna ter nam nazorneje kot marsikakšni politični članki govori o izkoriščanju angleške rase ter o težavah domačinov, prikopati se do uglednega mesta. Z afero ob privatni šoli, s korupcijskimi razmerami v kairski bolnišnici, političnim klečeplazenjem pred tujim silam vdanimi ministri ter portretom pravega oblastnega in vsemogočnega egipčanskega princa, sta natrpani osrednji poglavji (3. in 4.), kjer tudi ljubezen do Azize dobi novo barvo in novo tragiko. Ilotel jo je napraviti za bolniško strežnico. pa mu je ušla z njegovim tovarišem.
Višek te obsodbe angleške uprove v Egiptu pa predstavlja opis razmer v bolnišnici v Dam-noornh (5. poglavje), kjer so se razmere strnile celo v demonstracijo, ki je zahtevala vec smrtnih žrtev. Tu se je pokazalo delovanje dr. Ibrihama, polno altruizma in pomoči, kar je navezovalo preproste ljudi naj z neizmerno hvaležnostjo in vero, n. pr. hromega Omnrjn. V njegovo življenje pa je stopila tudi nova
7. pogl.). Na poti tja po zopet najde svojo prvo ljubezen Azizi kot — pariško eksotično barsko plesalko. Ljubezen do egipčanskega kmečkega dekleta ter do Egipta še enkrat zablesti v vsej svetlobi: Azizi se odpove svojemu življenju in z zdravnikom gre — ne v Švico — temveč v Egipt, kjer mu sladi kot žena in strežnica zadnje ure. Po njegovi smrti stopi — v samostan.
Tako se zaključi to izredno polnolmrven in dokumentarifen roman egipčanskega zdravnika in njegovih bojev za boljšo usodo svojega naroda', kateremu hoče biti resničen zdravnik v vseh pogledih. Človekoljubje, predvsem rodoljubje je eden glovnih motorjev njegovega zdravniškega delovanja, njegovo ljubezen do Aziz.i-Angelja pa je srčna vsebina njegove življenjske usode. Ta zgodba srca in plemena pa je na gosto prepletena z efektnimi in dramatično napetimi zgodbami iz zdravniške prakse odličnega kirurga, kor predstavlja nove zanimivosti, ki že same silijo v branje. Tako je roman v vsakem pogledu zanimiv, predvsem kot umetniško delo sodobnega pisatelja, ki pri Slovencih postaja že popularen.
Prevod Božidarja Borka je len in gladek, molila me je le raba glagola »rabiti za kaj«,
1 Večer izvirnih slovenskih klavirskih skladb za mladino bo v petek 18. t. m. ob 18 v mali filharmonični dvorani. Glasbena Malica je tekom letošnjega leta izdula in založila celo vrsto izvirnih mladinskih del za klavir in na tem večeru jih bodo izvajali deloma avtorji sami, deloma pa naši najboljši pianistični sodelavci. Namen večera je v prvovrstni izvedbi pokazati naša dela za inladino in nuditi staršem priliko, da po izvedbi izberejo dela, ki jih nameravajo podariti svojilh malim pianistom kot darilce za božič. Na večer opozarjamo. Vstop bo prost proti nakupu sporeda, ki bo od srede dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Malice.
1 Koncert v Operi. V petek 18. t. m. bo v Operi vokalni in instrumentalni koncert v korist Združenja gledaliških igralcev. Na koncertu liodo sodelovali: Ksenija Vidalijeva, baritonist Giuseppe Taddei in tenorist Giorgio Sembri. Na sporedu so sledeče točke: Smetana, »Prodana nevesta«, uvertura; Cilea, »Arležanka«, tenorska arija; Le-oncavallo, »Glumači«, prolog; Dvorak, »Rusalka«, sopranska arija; Musorgski, »Boris Godunov«, ba-ritonska arija; Bagnoli, »Legenda«, romanca za bariton; Mascagni, »Prijatelj Fric«, duet o češnjah; Mascagni, »Cavalleria rusticana«, medigra za orkester; Bizet, »Carmen«. tenorska arija; Ros-sini, »Seviljski brivec« kavatina Figara; Puccini, »La Bohemo«, tenorska in sopranska arija in duet; Bizet, »Carmen«, baritonska arija; Verdi, »Traviata«, duet iz II. dejanja; Dvorak, »Slovanski plosc št. 1. Koncert bo dirigiral Demetrij Zebre.
1 Slavna gledališka igralka Helena Otočka in šef velike filmske tvrdke »Brandt in sin« g. Kugo Braiult sta osrednji osebi v odlični komediji »Firma«, ki jo bodo' igralci Rokodelskega odra uprizorili v nedeljo 20. decembra ob pol 5 pop. Zaradi velikega povpraševanja cenjeno občinstvo opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, desno.
1 IV. simfonični koncert letošnje sezone bo dirigiral violinist Karel Rupel. Na sporedu so skladbe za godalni orkester, ki so jih napisali Corelli, Bach, Osterc, v drugem delu koncerta pa se bo izvajala znamenita Beethovnova Sedma simfonija V Bachovem koncertu bo nastopila kot solistka violinistka Francka Ornik-Rojčeva. Vse podrobnosti slede. Predprodaja je že v knjigarni Glasbene Matice.
1 Druga javna produkcija učencev Glasbene akademije in Srednje glasbene šole bo 16. t. m. ob 18 v mali filharmonični dvorani Na sporedu so pevske in instrumentalne točke. Sporedi (obenem vstopnice) bodo naprodaj v Matični knjigarni od torka dalje (3 lire, dijaki 1 liro).
1 V počastitev spomina pok. inž. Zmago Ziern-felda so darovali njegovi stanovski tovariši v Ljubljani »Domu slepih« 260 lir. Iskrena hvala
I Mesto venca na grob gospe Karle Gorjan so darovali hišni stanovalci 238 lir l.lizabetm konferenci pri sv. Jakobu. Bog plačaj!
I Nedelja živahnih prireditev. Lueiiina nedelja 13. t. m. je bila nedelja raznih prireditev. Ljudje so kaj radi obiskovali razne kulturne in druge prireditve. Ljubitelji likovne umetnosti so na treh krajih lahko občudovali dela naših umetnikov. Nekatere razstave so bile kaj dobro obiskane. Kako globoko je postalo zanimanje za lepo knjigo, je pokazala knjižna razstava, ki jo je priredila Ljudska knjigarna v svoji knjigarni Pred škofijo. Ze zgodaj dopoldne so prihajali ljudje, priprosti iu tudi odličnejši, ter si ogledovali vse knjižne kakor tudi druge zanimivosti. In ves dan so se vrstili obiskovalci. Bilo jih je na sto in sto. Obe gledališči sta z zadovoljstvom sprejemali ljubitelje drame ili opere. Naval je bil povsod velikanski. Vsi sedeži razprodani. Tudi k raznim ki-nopredstavam je občinstvo v večjih skupinah prihajalo. Prihodnja nedelja bo zadnja nedelja pred božičnimi prazniki, ki velja v trgovskoposlovnem svetu za »zlato nedeljo«.
1 V Ljubljani umrli od 4. do 10. decembra: Brumat Franc, 59 let. izložbeni aranžer, Vidovdanska c. 9: Florjančič Pavlina, roj. Praprotnik, 40 let, vdova pekov, pomočnika, Vidovdanska cesta 9; Skamlič Bozalija, sestra Evstalnja, 41 let, usmiljena sestra sv. Vinc. Pavel., Slomškova
Pot k Bogu
(Verske misli ob novem češčenju Marijinega Srca )
»Kdor najde mene, najde življenje in prejme zveličanje od Gospoda« (Preg 8, 35).
Veliko ljubezen nam je izkazal učlovečeni božji Sin, ker je dal samega sebe v odrešenje za vse ljudi. Iz hvaležnosti častimo to neskončno ljubezen. H konkretnim oblikam nagnjeno človeško umo-vanje in čustvovanje je našlo najlepš način ia po-veličanje te božje ljubezni v češčenju božjega Srca Jezusovega. To Srce častimo po božje že samo po sebi, ker je v Odrešenikovi osebi neločljivo združeno z božjo naravo, a častimo ga tudi zato, ker nam je najlepši simbol ljubezni. Ceščenje pre-svetega Srca se je v vsem katoliškem svetu tako zelo priljubilo, da stoji v ospredju vsega našega verskega življenja. Tudi pri nas Slovencih.
Kakšen pomen pa naj ima ob lem češčenju naša vdanost, ljubezen in hvaležnost do dobrotlji-vega Srca Marijinega? Tudi v poveličevanju brezmadežnega Srca božje Matere častimo ljubezen svojega Odrešenika, tisto ljubezen namteč, ki nam je naklonila nebeško Mater in Srednico milosti.
Ljubezen presvetega Srca nam )e naklonila materinsko ljubezen božje Matere. Ko je rodila Odrešenika, vir našega duhovnega prerojenja, je postala duhovna mati vsega človeštva, druga Eva, ki nam je vrnila, kar je skupna telesna^ mati, prva Eva, svojim potomcem zapravila. Na Golgoti je v spravo za naše grehe darovala svojega Sina.
Delo Marijine materinske ljubezni pa s tem ni bilo zaključeno, temveč se še vedno nadaljuje in se bo vršilo do konca sveta. Milosti nam sicer iz lastne moč ne more nakloniti, lo slori le Bog v svoji vsemogočnosti, toda pti podeljevanju lahko sodeluje. Odlično je namreč sodelovala pri zaslu-ženju milosti, zato ji je Sin izročil visoko moč posredovalke in delilke milosti. Ker smo po Mariji stopili v organsko zvezo s Kristusom, zato tudi po njej prejemamo sadove njegovega odrešilnega dela, počelo in moč nadnaravnega življenja. Sama je bila polna milosti že od početka svojega življenja, prva je črpala pod križem iz neusahljivega vrelca milosti, ter sprejela kot vmesni člen med nami in Kristusom upravo nad zakladom božjih darov, zasluženih na križu za naše prerojenje in živl|enje. Marija je svojega Sina kot dar vsega človeštva v zadoščenje za grehe žrtvovala Bogu, zato tudi po Mariji dohajajo sadovi žrtve vsemu človeštvu; kakor jc Bog ljudem dal Odrešenika po Mariji, tako po n|ej deli Odrešenik sadove svojega neskončnega zasluženja.
Tvorni vzrok milosti je torej le Bog, Kristus kot človek |e njen zaslužni vzrok, posredovalni vzrok pa Marija. Ker v Cerkev, Kristusovo skrivnostno telo, prehaja milost po Mariji, zato zasluži Marija je po vsej pravici naziv matere Kristusovega mističnega telesa.
Nad člani Kristusove Cerkve, torej bedi liu-bezni polno Srce najboljše Matere, dviga padle, pomaga omahujočim, navdihuje zbegane, spodbuja malodušne, tolaži žalostne, za vse spet in spet trpi porodne bolečine, dokler se v nas ne upodobi Kristus (prim. Gal 4, 19).
IJVr^r^ZA ft Arft iiTica' 20; Žn jc FrVnčiška. 81 let, ddavka. šmart ušesu zelo neslovensko. Roman ima 364 strani- j jo^gv,	^^^ frft
uradnik protiiuberkulozne zveze, Čampova ul. 9; Štepec Ana, 64 let, poljska delavka, Vidovdanska c. 9; Linrltner Gabrijela roj Čamcrnik. 50 let, drž. uradnica, Rožna dolina; Vidic Katarina, 56 'let, služkinja, Streliška ulica 2; Draksler Ivan, 70 let, mizarski prumočnik, vpok. tob. tov., umobolnica, Studenec št. 23; Plešnar Ivano, 84 let. služkinjo, Japljeva ulica 2; Kovačič Anton, 80 let, uradnik piv. Union, orož.n. strožmojster v pok.. Gasilsko c. 5; Turk Jakob, 79 let, rudar v p., Rožno ulico 29.
1 Posestne spremembe. V preteklem tednu je zemljiška knjiga med drugim zaznamovala dve večji kupni pogodbi. Kornelija Mergolitz roj. Po-nikvar, posestnica v Ljubljani, Opekarska c. 26, je prodala ge. Albini Olupovi, posestnici v Ljubljani, Stari trg 1, nepremičnino vi. št. 100 k. o. Trnovsko predmestje (hiša št. 26 na Opekarski cesti z vrtom) za i70.000 lir. Magdalena Vallen-tschag roj. Pock, posestnica in vdova po odvetniku v Ljubljani, Subičeva 10, je podarila svojima hčerkama Magdaleni in Gerhildi, vsaki do polovice nepremičnino vi. št. 17 k. o. Ljubljana-mesto (hiša št. 14 na Starem trgu) v vrednosti 120.000 lir. Zanimiva je bila neka pravda. Posestnik, ki je zabredel v dolgove, je formalno dal prepisati svojo hišo na svojo ženo s kupno pogodbo. Nek ljubljanski trgovec je izpodbijal veljavnost te pogodhe in je pravdo tudi dobil. Žena je morala prevzeti v svojo plačilno obveznost trgovčevo terjatev v znesku okoli 9000 lir.
Naznanila
GLEDALIŠČ"E. Drama: Torek, 15. decembra ob 16.30: »Primer dr. Hirna-'. Heii Torok. — Sreda, 16. do-cembra oh 16.30: »Gradbenik Solnes«. Ked A. — Četrtek, 17. decembra ob 16.30: »Oče*. Premiera. Red pre-mierski. — Petek, 18. decembra ob 15: »Večno mlada Šaloma«. Izven Zelo zniane cene od 10 lir navzdol.
Opera: Torek, 15, decemhra ob 16: »Slepa miš«. Red B. — Sreda, lfi. decembra oh lfi: »Thais«. Hed Sreda. — Četrtek. 17. decembra oh 16: »Gasparone«. Opereta Rod Četrtek. — Petek, 18. decemhra oh 17.30: »Vokalni in instrumentalni koncert v korist gledaliških igralcev«
ROKODELSKI ODER. Nedelja, 20. decombra ob pol 5: »Firma«. Predprodn.ia vstopnic v nedeljo, od 10—12 in dve uri pred prestavo v društveni pisarni, Petrarkova 12/1. desno.
RADIO. Torek. 15. decembra. 7.30 Lahka clnsha — Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 1230 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka Klasha — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v Rloven-S^ini — 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi diricent I) M. Sijanee. Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Plošč«? — 14 25 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Orkester vodi dirigent Gallino — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Simfonična glasba — 20 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Tipična glasba — 21 A NICOTEliA: Pogovor s Slovenci — 21.10 Koncert šrnmln Ljubljana — 21.40 Novi orkester vodi dirigent Frngna — 22.20 Koncert sopvnnistko .To-lande Dl Marin Petris — 22.45 Poročila v italijanščini.
I.EKARNE: Nočno službo imajo lekarne: mr. Sn-šnik, Marijin trg 5. mr. Dcu — Klnnišček. Oosposvet-ska c. 4 In mr. Bohinc ded.. Cesta 20. okt. 31.
POIZVEDOVANJE. Krznen ovratnik, temen. Je hil izgubljen v nedeljo popoldne, o mraku, od magi-Rtrnta do Vidovdnnske ceste. Pošten najditelj je nn-prošen. dn gn proti nngrndi prineso v trgovino s čevlji Kalan, pri trlmostovju.
Iz Novega mesta
Kdor se mudi v Novem mestu, lahko opravi vsa naročila in dobi vsa pojasnila v zvezi 6 časo-I pisi »Slovenec«, »Slovenski dom«, »Domoljub«, »Bogoljub«. »Slov. knjižnica« ter »Slovenčev koledar« v podružnici »Slovenca« v Novem mestu. Le če bodo naročniki redno plačevali naročnino, bodo list prejemali, 6icer bo ustavljen. Tudi zastopniki imenovanih listov iz sosednih krajev lahko izročijo ve6 nabrani denar in napravijo potrebne obračune pri podružnici v Novem mestu.
»Slovenčev holedar<r bo za mesto in za deželo!
Btev. 288.
>SLOV15?fECc, torek', ffi. <J«wnHr* 19t2-X.TI.
Strtra 5
Dežela, ki le Izgubila svoje zaklade:
Nizozemska brez kolonij
Med nafsodGfincfsimi
In najresiieiSimi slovenskimi publiKaojam!
Življenje na Nizozemskem je danes isto, kakor je bilo v časih pred vojno. Prihod nemških čet in petdnevna vojna nista tega skoraj nič spremenila. Nihče se ne zmeni za betonske bunkerje, ki so tu in tam postavljeni. Saj so jih že pred vojno tako omalovaževali, da so jih zidali brez strelskih 'lin. Zakaj pa potem so? »No — zakaj I Zato da naših vojakov ponoči ne bj zeblo!« K takemu naziranju je spadal tudi ves ostali vojaški aparat. Iz svojih otroških let ( piše dopisnik »Neue« Wiener Tagblatta«) se spominjam jako šegovega povelja nizozemske konjenice: »Klabastert op die Beester!« (Zle-zite na živali). Le počemu se je Nizozemska s takimi povelji in takimi bunkerji sploh spustila v boj? Zanašala se je na pomoč Anglije in še dandanašnji se oglasi kaka beseda o prevaranem zaupanju — a sicer ni videti tu ničesar o vojni.
Pošastne lopate trebušnatih mlinov nn veter cefrajo s hitrimi udarci decembersko meglo. Na prekopih so ostali čolni na svojih starih mestih. Pridvižni mostovi še zunaj evilijo, kadar svoje roke nenadoma dvignejo v zrak. Vzdolž nasipov sanja romantični Amsterdam, ondi razmišlja mesto Leyden in trdno spi prejšnje prestolno mesto Haag. Trgi so zvrhani najrazličnejših rož. Celo pristanišča se ni«o nič spremenila. A kakšno je življenje in kakšna je bodočnost države, ki je izgubila vojno in vse svoje bogate kolonije, ki je živela v izobilju, ki si je nabirala bogastva v svojih skladiščih in si ni odrekla skoraj nobenega užitka? Je imela v oblasti vse največje letalske proge sveta in ki je nadzirala najvažnejše petrolejske koncer-ne; ki je imela izborno trgovsko brodovje in je vsemu svetu delila najclragoeenejše surovine? Ki je izvedla prava čuda v obvladanju pri-rode in vode in je priklenila k verigam jezov in nasipov morska tla? Ki je korflaj z devetimi milijoni prebivalci vladala imperiju v Vzhodni
Dve valni novosti
sta izšli danes
UU
1.	Gaspari,- KOMEDIJE
Mladinske povesti z deveiimi izvirnimi le-orezi 0. Gasparija. 135 strani L 80—
2.	Blaž Svetelj: Slovenska stenozraf.jn,
I. del : Poslovno pismo. 130 strani L 30"— Ta, nova učna knjiga stenografije, je namenjena za vse vrste šol, kakor tudi za privatno uporabo.
Založba „Ljudske knjigarne"
v Ljubljani — Pred škofijo 5, Miklošičeva 5
Indiji in je dala tisočerim krajem na zemlji svoj pečat?
Hude zadrege, globoke vrzeli
Vprašanje kolonij, ki je že pred vojno precej skrbelo državnike in ki so se poH čuječimi očmj Anglije, Amerike in Japonske ohranile kot država, ki je prišla n« kani, se jo razrešilo na jako bolesten način. Kolonije so izgubljene, boga«tva so utonila in prekooeeanski mostovi med tukajšnjo in ono drugo Nizozemsko so se podrli, A izgubljena so tudi druga velika čezmorska tržišča ki je od njih dobivala Nizozemska svoj kruh in mnogo živil in surovin. Iz dežele krav, jajc in sira, kjer so si z umetnimi sredstvi zgradili razkošno poljedelsko gospodarstvo. je morala nastati dežela, kier si morajo veliko odreči, ker koli «n si mogli prei Nizozemci vsnk dan privoščiti. Vse to povzroča hude zadrege. ki narejajo globoke vrzeli po vsej deželi.
Z novimi razmerami pi je oživela čudovita I romantik« Spet se vozijo 'indje - kočijami ko ; nikjer drugje po svetu Tudi zaloge usnja so se skrčile A Nizozemec in Nizozemska ga ne (Kigrešata. Spet klopotajo pisane cokle po cestah, ko da se je čas ze nekaj rodov povrnil v preteklost Knko ti gre na smeh. ko opazi* pod hlačno gubo debel, lesen čevelj' Kjer se da, tudi hlačnih gub ni več, in ženska pokrivala so nadomeščena z nekdanjimi avbnmi. Povsod J>° deželi jih opazit jn pa široke, mahadmve hlače. modre in bele janke z rdečo pahovko. debele kučme in široka ženska krila z ličnim predpasnikom in modrini životkom. Nemara se življenje že odvrača od tiste mednarodnosti ki je deželo odvrnilo od lastne zemlje in jo napravilo odvisno ml tujine?
Iz pašnikov nastajajo njive
S samo romantiko pa se ljudstvo seveda ne bo nasitilo. Ali bo sploh moglo živeti brez kolonij in brez neizmernega čezmorskega bogastva? Če pogledaš na zelenjadne njive Nizozemske, ne izgubiš upanja in se sploh vprašaš, kako bi moglo biti ljudstvo v stiski! In potem še na tisoče kvadratnih metrov steklenih streh, ki se pod njimi tla potijo! Oči se ti kar leskečejo v razkošju samih barv. »Kar vidite tukajle,« mi je dejal neki Nizozemec, »je ena s.ama revščina, česar bi bilo prej vsakega Nizozemca sram.«
»Revščina,« sem si dejal in si ogledal do meter visoke krizanteme in dvajsetcvetne vejice arhidej. Nizozemec je pač opazi! mojo osuplost, ker je povzel: »Saj je prav. da je taka revščina, veste, ker bi bili z rožami od la.kote pomrli. Cvetje ne bi mogli jesti in drugih stvari ne bi imeli zadosti, odkar ni več kolonij in ni kupčevanja z izvenevropskimi državami.«
S tem je ta človek načel poglavitne zadere nizozemskega gospodarstva. Kako sc bo mogla država preživljati brez kolonij, zavisna le od svojih tal? Ali bo prišlo do lakote, do večne krušne karte, do popolnega uničenja cvetnih njiv? S temi vprašanji sem obsul voditelja kmetov Nizozemske. Začudil se mi je in dejal:
»Le tisti zro v skrbeh v bodočno6t, ki pra-
vijo, da devet milijonov ljudi ne bo moglo brez kolonij živeti na prostoru "5».0<H) kvadratnih kilometrov. Toda — kakšna pa je ta nizozemska zemlja. Vsa je pokrila z neizmernimi pašniki, z njivami samih rož in z luksuznim gospodarstvom. ki proizvaja skoraj vse le za izvoz. Kakih pravih kmetij na Nizozemskem ni bilo. Kmečki sinovi so po gozdovih Sumatre lovili opice in so nB Javi trgali banane, nnmesto da bi i/rabili domačo zemljo in skrbeli za preskrbo s kruhom «
»Ali se more tozadevno koj preurediti?«
»V poslednjih dveh letih,« je nadaljeval 1 Nizozemec, »smo po nemškom zgledu že mnogo ; dosegli. Spremenili smo 100.000 haktarjev pašnikov v orno zemljo, kjer raste zdaj žito. Nadaljnjih 7TOOO ha pa še čaka te spremembe. Pridelovanje rita za kruh se je povečalo za tO odstotkov. Nadaljno orno zemljo pridobivamo z osuševanjem Zuiderskega morja, in sicer smo iz površine 4^000 ha že izčrpali vodo. 4000 ha od teh smo že posejali. Ker !>omo skrčili pridelovanje rož, Miro pridobili njive za zelenjavo, sočivje, krompir, Če se Ivo ves sedanji gospodarski načrt posrečil, potem bo Nizozemska imrla zadosti svojega kruha in drugih živil in bo mogla še kaj pridelkov izvažati. Seveda je cvetličnih nasadov precej manj, vendar še zmeraj toliko, da bo nizozemsko evetje lahko na prodaj v Nemčiji, na švedskem, v Švici in na Ogrskem.
In kaj pravijo Nizozemci k vsemu temu? Pač se zavedajo, da jim življenje ne ho postlano na rožicah ko doslej, vendar bodo polagoma zaupali v svojo zemljo in se sprijaznili z njenimi sadovi. Kaj bodo pa šele rekli, ko bodo vedeli, da jim peki pečejo kruh iz njih lastnega žita?
Kako pa je s trgovskimi tvrdkami? V mno-ih so mize prazne in nameščenci ne vedo. kaj i počeli. Mnogo se jih je s kovčegi odpravilo v vzhodne pokrajine, v zasedeno ozemlje Sovjetske Rusije, kjer si bodo ustanovili nove domove, Težko so se ločili od domovine, a kruh je kruh.
Nizozemska brez kolonij — huda usoda, vendar nobena nesreča.!
Pristanišče Bougie po italijanskem bombardiranju : Dva velika parnika sta bila popolnoma razbita.
»NASA POK
Vsakemu izobražencu so neobhodno potrebne, ker mu odpira o pravih pogledov v s ve, zlasti na sodobne probleme življenja.
V Ljudski knjigarni dobite razne kolekcije kniig „Naše poti" po zmerni ceni. Ne odlašajte, ampak takoj kupite knjige „Naše poti"
KOMAJ PA SE JE USEDLA, ŽE JE PAR-KELJCEK POKAZAL CRN0 GLAVO IZZA NASLANJAČA IN JI PRIGOVARJAL, NAJ
SE IGRA S PUNČKO POD KLOPJO. aBsaaBSBflBBBBaaBaBBBBBasasBBotEBB Najlepša knjiga letošnjega leta bo
» SLOVENCEV K OLED.1R «
Nad 200 strani — velja samo 20 lik.
FANTEK V NEBESIH
TEKST IN SLIKANICE: DAC.MAR K ACER 43.
POTEM JE ANGELČEK LETEL V SOI/), DA JE VIDEL, KAJ JE S PRIJATELJICO ROŽICO. TA ZOPET NI ZNALA, KAKOR PO NAVADI. HITRO JI JE POSEPETAL PRAVI ODGOVOR.
44

Oddelek italijanske mornarice v akciji proti sovražnim silam na Sredozemlju,
TOMAŽ POKLUKAR: jiiin!!!--;;«!!«], |iji|nnjH!!nii|nj!!ni!!!j!||j|ini ......-......................................................... .............................iiiiii'' i|il|iliili..ill
; 'T ». i '. i .......
Milili;
'Ullii!::
BBKiLE 7/W:
in|iS:!f|t||f|»i»!"nfr
'iu«.
1PIMRKR
.Bili!!!
iiiiii;
liliji' .........llfll.
*!>!{!!<:!!{H!HlHiil., "fc'i|!»illll!ii pilil,
...liijjpiiljliillir Tfii!l!!!||pi' jffif ij itliiiiili t	4iiil
Jllllilim; ti'i :
iiiliuil:
iriiliiillir
Ellii jtV ijlll i' ,,„',,! " ' ..... f
jitt, HiiiHpljj !;!:':!•	'i;:.;;;;
....liil:iil.!::ji' '» liiiill! "i-ij 'nji, iPijlij	! '	1
lil!!!i..iil!i!!ii!lii!iliiliii" ''"iliiilliliiL-ilijilliiill
Še enkrat se je pognal Matevž. Smuči so šumele po dolgem travniku, tu pa tam ga je švrknila vejica sadnega drevesa in že je stal pred želznimi vratmi. Tu je snel smuči ter šel naravnost proti velikemu križu, kjer je zmolil očenaš za vse žive in rajne po očetovi in materini strani. Na Majdo se ni spomnil. Potem je stopi pred dedov grob in zasadil bak-1 jo v sneg. Lansko leto tega ni storil, med letom pa je veliko premišljeval o svojih prednikih. »Jaka Andraž«, je bral na kamnu. Na snegu je zacvrčalo nekaj vrelih kapljic z baklje. Tu počivajo roke, ki so nas zibale, roke, ki so sejale in orale, oči, ki so bile 60 let uprte v zemljo in ki so se ozirale v nebo nad njo. Mi še vedno uživamo blagoslov njihovega dela. Bog jim daj večni mir, Bog blagoslovi mladike, ki so pognale na deblu Andraževih! Posebno Ančko, ki je že mati, pa Andrej, ki bo nocoj bral evangelij, pa Cirila, ki bo hodil po vaših stopinjah.
S težavo se je preril Matevž v cerkev. Bila je polna mož in fantov, žena in deklet; spredaj pred oltarjem so se gnetli otroci Do malega vse je poz.nal, le za drobiž ne bi vedel povedati, h ka-
teremu ognjišču spada. Zdelo se mu je, da še ni bil nikjer drugje v cerkvi ka-1 kor tuka j pri Sv. Lovrencu. Na vseh ol- j tarjih so gorele sveče, lestenec je ble-1 stel, tudi pri križevem potu so jih prižgali.	| Po stari navadi je vzel organist na' koru zvonček v roke in udaril dvana jst-1 krat. Prav počasi in svečano je udarjal in ljudje v cerkvi so v mislih šteli. Ko je udaril dvanajstič, so vsi vedeli in čutili, da se je približala svečana polnočna ura. Potem se je oglasila pesem, > ki jo je slišal pri vsaki polnočnici, I kar pomni:
»Polnoči bije, en glas pa vpije: Čujte pastirci, kaj se godi!«
Ločil je glas Vorinove Pepce, ki je bil cvileč, med moškimi pa ni pogrešal orjaškega basa Cepužovega Korlna, ki je tem bolj užival, čim nižje je mogel zajemati. Tukaj poje vsak po svoje in ljudje so zadovoljni, če gredo vsi glasovi lepo vštric in se ne prehitevajo. Kdo bi gledal na malenkosti, tem manj pa nocoj, ko pojo od srca.	j
Sploh je imel Matevž glede petja čisto svoje nazore: na mestnih koncertih je rad godrnjal in je slišal vsako pomanjkljivost, v romarski cerkvi nekoč pa so mu privrele solze v oči, ko je stal sredi kmetic in kmetov, jih videl, kako strmi jo v čudežno podobo Matere božje in slišal, kako prepevajo o svojih nadlogah in prošnjah. Takrat mu je bilo čudno toplo pri srcu, hkrati pa nerodno, ker ni imel moči prikriti ganjenosti.
Preril se je do jaslic, da bi še enkrat videl drobne podobe: votlino v pe-čevju z božjo družinsko srečo v njej, pa-stirce, ovce, osla, vola in angela s svetlim napisom. Pa se je spet umaknil, zakaj sto in več oči je želelo gledati tjakaj.
Po maši je dal smuči na ramena in se vzpenjal s svojci v hrib. Mati je hvalila pevce, Ciril pa novo suknjo, ki je toplo grela. To bo nosil Ciril tudi na dan svoje poroke, za vse velike praznike bodočih desetletij, za svatovsčine in pogrebe. Nad Pohorjem se je nabralo nekaj oblakov, zadaj za Kozjakoin so migljale svetle zvezde kakor da bi še vedno šepetale o skrivnosti svete noči. Pod nogami je škripalo, ljudje pa niso čutili mraza, zakaj pot je bila strma in dolga.
Doma je narezala mati suhih klobas in rženega kruha. Tudi Matevž je prinesel nekaj na mizo: potico, ki mu jo je dala Majda na pot. Kaj več o svoji izvoljenki ni pripovedoval. Sta se pa zato Andraž in žena tem dalje pogovarjala o dekletu, ki zna tako dobro mesti.
Obema se je zdela potica hudo dobra, | toda presladka in preveč natrpana z dobrotami. Tudi Majda hi se jima zdela ' preveč lepa, preveč drobna in premlada, če bi jo spoznala.
Smuka na Klopnem vrhu
Na sveti dan so bili doma, na sv. šlefana pa je prila Ančka z. možem, ki ; bi rada pozdravila brata Matevža. Že | zjutraj je zginil v gozdu, opoldne ga še j i ni bilo nazaj. Dan je bil strupeno mr-1 zel. Na svojih lahkih smučeh je bil Matevž na Klopnem vrhu in se razgledoval na vse štiri strani sveta. Posebno daleč ni videl, zakaj v dolinah je ležalo megleno morje. Tudi nebo je bilo zastrto, toda ne vedno. Ce je posijalo sonce, so zažareli vrhovi v svoji srebrni svetlobi, če pa se je skrilo za oblake, se je posvetil Matevž svojemu treningu. Dirjal je križem kražem, zdaj navkreber, zdaj navzdol, po mehkem pršiču v gozdu, po spihanih grebenih in po muhastem srenu na prisojnih pol>očjih.
To je dobro vedel, da je sedaj tudi Janez, nekje na smučeh in da se pri- ] pravlja, da bj bil hitrejši od njega. Ka- ; darkoli se ga je spomnil, je začel z i daljšimi koraki in s krepltejšim odrivanjem s palicami. Burja, ki je vlekla iz' gozdov proti mlečnim grebenom, ga ni motila. Cim bolj je besnela, tem silnej-' še se je pogan jal. Včasih mu je zabri- j sala oblake suiiega snega naravnost v i obraz; Matevž se ni branil: samo oči je priprl in se smejal, kakor da gre za na- i gajivo igro med njim in med vetrom. I
»Pihajte kolikor hočete, ugnali me ne boste 1«
Naletel je na smučino, po kateri jo sodil, da so ljudje nekje blizu. Stopil je v gaz in letel kakor lastavica nad vodo, zakaj rad bi vedel, koga je zamikalo danes sem gori. Poganjal se je z.a neznanci in jim sledil dobre pol ure. Totem jih je našel: druščina mladih študentov se je stiskala pod košato smreko in bodla s smuškimi palicami zamrzlo surovo maslo; hudo lačni so bili in pre-mraženi; pod smreko so si poiskali zavetja.
»Človek dragi, sam Bog te je dal, j>o-vej nam, kje je ta in ta koča!« so ga nagovorili, »že ves dan hodimo, pa je ni in ni!«
»Tukaj je ni, fantje moji, eno uro ste hodili predaleč. Kdor vas je vodil, bi zaslužil odlikovanjel Če boste urni, vam jo pokažem.«
Krenili so nazaj. Matevž naprej, zgubljeni popotniki pa za njim. Na vso moč so se trudili, da bi se ga držali. Ta pa ie jemal hude strmine naravnost in preko zamelov pustil, da ga je neslo po zraku. Kadar so molele vejice v stezo in čakale, da bi ošvrknile popotnika, jim je nastavil podleht, če pa ga je katera ošvrknil.i po ledenih licih, je zatulil v veter. Študentje so se prevračali zadaj in klicali. Matevž je dirjal naprej in se spet vračal, zakaj Matevž je treniral
»Naravnost tu gor se morate povz.pe-ti, na grebnu boste zagledali kočo.«
A. Fogazzaro:	61
Palača ob jezeru
Že takoj prvo dni, ko sta so spoznala, je Edita začela govoriti o Palači in njenih prebivalcih. O Marini mti jo govorila kolikor mogočo malo. Silla je takoj opazil, da je to delala namenoma. Sicer pa je tudi Edita dobro vedela, da je uganil pravi vzrok. Prav ta zavedni molk je bil kakor neka skrivna vez med njima.
Edita je prav rada sprejela očetov predlog. Odšla je v svojo sobo po plašč in klobuk. Tudi Steinegge se je odšel pripravit, Silla pa je medtem gledal skozi okno.
»Gospod Silla,« jo dejala smehljaje Edita. »Hočete ostati tu?«
Silla se je zdrznil in se naglo okrenil.
Edita in Steinegge sta bila pripravljena za odhod. Edita je imela temno siv površnik in črno čepico s pajčolanom.
»škoda je, da moramo iti del,« je dejal Silla.
»Bi radi hodili po oblakih?«
Silla jo je pogledal nekoliko presenečen in ni odgovoril.
»Oprostite,« mu je dejala Edita; »nima smisla za poezijo.«
»Pojdimo torej,« je dejal Steinegge.
»Ni mogoče,« je končno odgovoril Silla Editi, ko so odhajali iz stanovanja.
Dolgo je razmišljal. Edita ni rekla nič in tudi ni bilo mogoče uganiti, kaj je mislila o njegovem zapoznelem odgovoru, kajti bila je že na stopnicah, kier pa je bilo precej temno.
Pravi užitek je bil priti s temnega in mrzlega stopnišča na svetlo cesto, ki je bila po vetrov-
nem dnevu čista kakor cilinder starega Steineg-geja, ki je ponosno vzravnan korakal ob hčerkini levici.
Nenadoma pa je obstal ln dejal:
»Veste, prijatelj, kdo mi je danes pisal? Don Inocenrij.«
Začel je iskati pismo po žepih, a Edita mu jo skrivaj namignila in tedaj je izjavil, da ga jo pozabil doma. Začel je tedaj pripovedovati prijatelju o njem z velikim navdušenjem.
»Zelo ljubeznivo,« jo dejala Edita, »in zelo duhovito.«
Ponovila mu jo skoraj celo pismo. Ni bilo prvič, da jo don Inocencij pisal svojemu nemškemu prijatelju in s tem ugodil skriti Editini želji, ki mu jo jo zaupala, preden jo z očetom zapustila Palačo. Pripovedoval je o žalostnih dogodkih iz njegove fare, o velikem trpljenju, ki so ga duše prenašale s krščansko vdanostjo. S spoštovanjem je govoril o teh preprostih svojih faranih. Govoril je o veri kot človek, ki 6e je moral v svoji mladosti zelo boriti, da je ni zgubil in ki gleda z veliko prizanosljivostjo na tiste, ki so se borili in podlegli. Pripovedoval je o snegu in zimi, o močnem deževju, ki je poškodovalo cerkveno streho, o mladem glasbeniku, ki je pred kratkim or-glal v njegovi cerkvi. Ljudem glasba ni bila všeč, on pa je še zdaj ves prevzet. Pripovedoval je, da delo v papirnicah hitro napreduje in da so delavci pri kopanju temeljev našli več prazgodovinskih posod, ki so obogatile njegovo zbirko. Poročal je. da je na pobočjih gora in ob bregovih jezera že pomlad. Končal je s prijaznim vabilom, naj oba Steineggeja prideta prav kmalu za par dni k njemu na obisk.
Edita je ponovila skoraj dobesedno župnikovo pismo in jo izpustila le majhen odlomek.
»No piše gospod župnik nič drugega?« jo vprašal Silla Edito.
»Ne,« je namesto Edite odvrnil Steinegge,
»Kako to? Ne govori o Palači?«
»Da. A samo par besed.«
»Ne govori o poroki donne Marine?«
Steinegge ni mogel odgovoriti, ker je prav v tem trenutku pridrdrala mimo kočija. Silla se jo okrenil in občudoval konja.
»Krasne živali,« je dejal Steinegge, »madžarske pasme. Bolj primerne so za ježo kot za voz.«
»Torej?« je ponovil Silla. »Ne govori o poroki?«
Steinegge ga je pogledal. Zdelo se mu je neverjetno, da more biti mladenič tako brezbrižen.
»Da, jo odvrnil, »zdi se mi, da piše nekaj o tem.«
»Vaš oče hoče biti diplomat, gospodična.«
• »Ne verjamem,« je odvrnila Edita. »Slabo bi opvavil to nalogo, kajne očka? A vi, gospod Silla, kaj ste pa vi?«
»Hočete reči, da sem radovednež. Prav imate. A verjemite mi, da je ta radovednost popolnoma nedolžna.«
Izgovoril je te besede z ognjem, kakor da bi jim hotel dati več pomena, kakor so ga izražale. Tedaj je Steinegge polagoma popustil v svoji opreznosti.
»Zdi se,« jo dejal, »da se stvari dobro razvijajo in da no bodo več dolgo odlašali s poroko.«
»Čisto razumljivo. Ali ni bilo že vse dogovorjeno že pred šestimi meseci?«
»Res je, prijatelj. A take priprave so dolgotrajne. Zdaj pa ho bržkone zadeva v najkrajšem času zaključena.«
»Me zelo veseli,« je mirno izjavil Silla.
Steinegge je odstranil zadnjo opreznost in dejal:
»Zdi se,- da bo poroka nocoj. Prebivalstvo pripravlja veliko proslave: godbo, umetne ognje. Govori se, da je hotel grol podariti Marini kot doto tri sto dvajset tiso lir, ona pa je želela, da grof napravi daritveno pogodbo na grofa Nepa, ki naj bi bila podpisana na dan poroke. Grof Cezar se je dva dni počutil slabo, zdaj pa je zopet zdrav. V začetku tega meseca je bil grof Nepo teden dni v Palači. Služinčad pripoveduje, da je zelo skopuški, župnik pa trdi, da to ni res, ker jo njemu podaril sto lir za reveže,
Steinegge se je šalil s to velikodušnostjo, ki jo prevzela dobrodušnega duhovnika. Silla pa mu jo odločno ugovarjal, češ da se dobrih del ne sme meriti. Govoril ie živahno. Vsa njegova zunanjost je kazala veselo in brezskrbno razpoloženje. Edita pa je bila vedno bolj redkobesedna in resna. Prijela je očeta pod roko.
Polagoma je tudi Silla obmolknil. Domneval je, da je Edita pripisovala nek poseben pomen njegovi brezbrižnosti glede Marinine poroke. Srce mu je začelo močnje utripati in neka nenavadna sladkost ga jo prevzela. Nekdo ga je pozdravil, a tega ni opazil. Hodil je med množico, kakor da ne bi videl in ne slišal nikogar.
Večerilo se je že in zrak je postajal hladnejši in vlažen. Edita je hotela, da hi se vrnili domov. Bala se je, da bi očetu vlaga škodovala. Steinegge se je smejal. Kdaj je že opazila, da bi so brigal za vlago? Sprehod po Korzu ga je zabaval. Edita ni več silila domov.
Ob začetku drevoreda je Steinegge dvignil obe roki kvišku in burno pozdravil nekega gospoda, ki je opazoval vrvež na sprehajališču.
Spor!
Tesna zmaga Hermežanov
na turnirju namiznega tenisa s Korotanci
Ljubljana, 14. decembra.
Prognoze za včerajšnji turnir namiznega tenisa so govorile v prid Hermesu. Hermeža-nom se pozna, da imajo ugodno priložnost za urjenje, ko jim je na raz|xilago vsak dan popoldne velika Mikličeva dvorana s tremi mizami za igranje namiznega tenisa. V zadnjem tednu je okrepil vrste Hermeržanov še Poženel, ki je dosegel na turnirju za prvenstvo Ljubljane drugo mesto. Tako so igrali včeraj za liermes igralci, ki so se plasirali pred tednom na drugo, tretje in četrto mesto (Poženel, Bogataj in Strojnik Roman). Proti tej trojici je nastopil Korotan v nasednji postavi: Bradeško (ljubljanski prvak), Strojnik Aleš in Merala.
Potek turnirja je bil prav zanimiv in do zadnjega neodločen. Kot prvi par sta nastopila Poženel in Morala, ki sta končala 1:0 za liermes (21:16, 2t:18). Potem sta nastopila brata Strojnika in Alešu se je posrečilo, da je dosegel prvo točko za Korotan. Precej trda je bila borba med Bogatajem i'11 Bradcškom: 11:21, 21:18, 18:21. Z zmago Bradcška je prešel Korotan v vodstvo z 2:t.
Nadaljnji potok dvoboja med Ilermesom in Korotanom je bila tale:
Strojnik R. : Merala 21:13, 21:17, stanje točk 2:2: Poženel : Bradeško 20:22, 22:20, 18:21, stanje točk 3:2 za Korotan; Bogataj : Strojnik A. 21:1'), 21:14, stanje točk 3:3; Strojnik R. : Bradeško 21:14. 13:21, 21:16, stanje točk 4:3 za liermes; v naslednji igri med Bogatajem 111 Me-ralo je slednji zmagal (17:21, 21:19. 18:21) in tako je bilo po osmem srečanju stanje točk izenačeno 4:4.
Delavniki: 15.30. 17.SO. Sloga od 14 dalje, nedelje In prazniki: 10. 13.30. 15.30, 17.30. v kinu Union |e matineja ob 10.30.
Zgodba na selmu knpl<enega dpkleta — prvorstna Komedija — odlične pevske točke
Dekleta za možitev
V glavni vlogi: Žita Szeleezky — Janoi Sardy
KINO UNION — TEL 22-21
Odličen planinski film, privlačne in globoke ljubezenske vsebine. — Smučanje, Šport!
Pomladne vode
Igralci: GTNO CERVI, M AR t ET.T.A LOTTI Krasni naravni posnetki!
KINO MATICA — TEL 22-41_
Podvigi jnna'keea letalca in romantična ljuDezen dveh bitij v filmn
„I»ilot se vrača"
V glavni vlogi: Mašimo Girotli in Michela Belmonte
KINO SLOGA — TEL 27-30

Kot zadnja sta igrala Poženel (liermes) in Strojnik Aleš (Korotan). To je bila posebno živahna borba, pri kateri je Poženel [ki k a zal nekaj lepih in ostrih ofenzivnih akcij. Strojnik je bil očividno nerazpoložen; spustil je nekaj tankih žog, po čemer sodimo, da je bil v slabi formi. Poženel je zmagal s 21:17 in 21:9 in tako odločili zanimivi dvoboj med Ilermesom in Korotanom v prid prvemu z izidom 5:4. Obisk s strani gledalcev je bil zadovoljiv.
Torino dohitel Livorno
Genova premagala Livorno s 5:2. Neuspeh Rome na domačih tleh.
II. kolo državnega nogometnega prvenstva je prineslo dolgo pričakovano spremembo na vrhu razpredelnice. Več tednov je sameval na vrhu Livorno s precejšnjim naskokom točk; računali smo s tem, da ne bo dolgo tako, je pa za Livorno vsekakor lep uspeh, dn je zdržal na častnem mestu vse do 11. kola. Včeraj pa je doživel Livorno svoj drugi letošnji neuspeh, njegov tekmec Torino na si je opomogel za točki, ki jih je dobil na lastnem igrišču na tekmi z Ligurio. Livorno jo gostoval v Genovi, kjer je moral kloniti z občutno razliko 2:5.
Od zanimivejših tekem omenjamo še ono v Rimu med Romo in Ambrosiano. Zdi se, da v enajstorici Rome letos ni one udarnosti in povezanosti, s katero se ie odlikovala preteklo sezono in ki jo je privedla do državnega prvenstva. V vrstah Rome letos Škripa; včeraj je izgubila proti Ambrosiani z 1:3 in v razpredelnici se nahaja komaj na čelu druge polovic^ z 10 točkami.
16 moštev prvega razreda je odigralo včeraj vseh osem tekem z naslednjimi izidi; Torino: Torino—Liguria 3:1 Benetke: Venezia—Atalanta 1:1 Milan: Milano—Lazio 4:1 Vicenza: Bologna—Vicenza 1:0 Firenze: Fiorentina—Bari 1:0 Rim: Ambrosiana—Roma 3:1 Genova: Genova—Livorno 5:2 Trieste: Triestina—Juventus 1:1 Vrstni red in točke: Torino in Livorno po 16 točk, Genova in Juventus po 13, Bologna, Ambrosiana, Milano, Fiorentina in Lazio po 12, Roma in Atalanta po 10, Bari, 9, Liguria in Triestina po 8, Venezia 6, Vicenza 5. Roma in Liguria morata odigrati še eno tekmo.
Izidi državnega nogometnega prvenstva v B razredu: Pescara : Savona 1:1, Pisa : Cremo-nese 2:1, Pro Patria : Udinese 3:1, Novara : Siena 5:1, Modena : Fanfulla 6:2, Brescia : Ma-tre 2:2, Anconitana : Padova 5:0, Spezia : Napoli 2:1, Palermo in Alessandria nista igrala.
Vrstni red in točke: Padova in Brescia po 13 točk, Modena in Napoli po 12, Alessandria, Cremonese in Novara po 10, Fanfulla in Mater po 9, Palermo, Juvex, Pescara in Udinese po 8, Siena in Savona po 7.
Šport v kratkem
Igralci hokeja na ledu iz Davosn, ki gostujejo te dni na švedskem, so zmagali v nedeljo v Stockholmu z izidom 5:2.
Vrhovna instanca
Kmet: >Kdo vama je pa dovolil hoditi po mojem travniku in uničevati travo?« Mož: »Žena.«
Rokoborba v Kopenhagcnu. Rokoborci Danske in Švedske so merili v soboto in nedeljo svoje moči v danski prestolnici. Zmagali so Švedi z izidom 5:2.
V nogometnem prvenstvn Zagreba je bilo v nedeljo največ zanimanja za srečanje med Gradjanskim in Haškom. Zmagal jc Gradjan-ski s 5:2.
O Romi, bivšem italijanskem nogometnem prvaku, čitamo, da je dobila novega trenerja. Doslej je uril reprezentativno enajstorico Rima znameniti madžarski trener Schaffer, ki pa se bo preselil v Monakovo. Na njegovo mesto so angažirali madžarskega trenerja Kertesza.
Nemško vojaško moštvo je nastopilo v Rimu na nogometni tekmi proti tamkajšnji Albi. V prvem času so vodili Italijani že s 3:1, pozneje pa se je Nemcem posrečilo zmanjšati razliko in izid je bil 4:3 v korist enajstorici Albe. '
Tudi Italijani bodo znčeli igrati rokomet. Kakor znano, je v Italiji zelo popularen nogomet, veliko pristašev pa imata tudi košarka in rugby. V zadnjem času pa so se začeli v Italiji zanimati za rokomet, znano igro atletov, katero je vpeljal v Nemčiji Kari Schelenz. V Paviji so že ustanovili odbor, ki bo organiziral priprave za popularizacijo rokometa.
To zimo bodo priredili na Finskem več smučarskih tekem- Vodstvo treninga so zaupali Veli ju Sarinenu.'
Skoplje bo dobilo moderne športne naprave. Iz Sofije poročajo, da je odobrilo bolgarsko prometno ministrstvo podporo 2,500.000 levov za gradnjo reprezentativnega športnega igrišča v Skoplju.
Športniki, ali že veste ...
i., da je moral zapustiti priljubljeni dunajski nogometaš Franc Binder, ki je bil večkrat vodja
napada nemške reprezentance, aktivno športno udejstvovanje? Zaradi srčne napake Binder ne bo mogel več nastopati, pač pa se bo posvetil trenerskem poklicu. Trenutno je v vojaški šoli za športne učitelje in obiskuje tečaj, ki ga vodi znani maratonski prvak Tuschek.
Mali oglasi
Dva zavitka z imenom
»Camernlk Mara« sem našel v nedeljo popoldne v bližini glavnega kolodvora. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6995.
Trgovskega slugo
za takoj išče trgovina s kolonialnim In špecerijskim blagom. Biti mora mlad, spreten ln kot predpogoj : pošten. Predstaviti se v sredo, dne 16. t m. med 14—15. uro prt Jullo Melnl, podružnica Vodnikov trg St. 4.
Zahvala
Za premnoge dokaze Iskrenega sočutja in sožalja, Ul smo jih prejeli ob prerani izgubi našega nepozabnega sina, brata
Marifana Gela
kakor tudi za poklonjeno cvetje, se tem potom najtopleje zahvaljujento. Prav tako se najtskrenejo zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča družina Gela
Edgar Wallace:	25
Skrivnost skrivljene sme
Roman
»Gospoda T. Ks. Mereditha ne poznam,« je mirno odgovorila gospodična, »in nisem prav nič v zvezi s policijo.«
»Kljub temu,« je nadaljeval, »se mi zdi, da nimate pred njo strahu, in zato kar nič ne mislim, da bi vas izročil v roke pravice. Bomo videli!« In je stisnil ustnice in premišljeval.
Gospodična je na pol sedela na pol stala in ga gledala, ne da bi kazala kakšno bojazen, čeprav ji je začelo srce burneje utripali. Tri mesece je opravljala svoje delo, kar je zahtevalo večjega premagovanja, kakor si je upala priznati. Zdaj je bil napočil veliki trenutek, a ji je spodletelo. Prav zaradi tega jo je obhajala slabost in ji je bilo, da bi zbesnela. Ni se bala. da bi jo aretirali in obsodili, obupana je bla ziaradi neuspeha in ker je bila tako brez moči pred tem človekom.
»Ako bi vas dal aretirati, bi seveda prišlo vaše ime v vso liste,« ji je razlagal, »in verjetno bi vse nedeljske ilustracije prinesle vašo fotografija« je dostavil in čakal, kako bodo njegove besede vplivale.
»Nič se ne bojim,« je smeje sc rekla.
»Zdi se nii, da ne,« je odvrnil in krenil mimo nje k oknu. Ko .je bil ob njej, se je obrnil, jo zgrabil in stisnil z rokami k sebi. Preden se je mogla zavedeti, kaj namerava, se je nenadna sklonil k njej in jo poljubil na usta.
»Če boste vpili, vas še enkrat poljubim,« je rekel, »zakaj postrežnico sem poslal po druge znamke na glavno pošto.«
»Pustite me, da odidem,« je sopla.
Prvič je to pot videl strah v njenih očeh in tedaj se je zbudilo v njem ono blazno zmagoslavje, opojnost moči, kakršno je čutil v rdečih dnevih svojega perverznega življenja.
»Se bojite?« se je mrmrajoče kakor šalil. »Zdaj se bojite, kajne? Veste, če boste kričali, vas spet poljubim.«
»Za Boga, dajte, naj odidem!« je srdito siknila.
Čutil je, kako se v njegovih rokah trese, in nakrat jo je smeje se izpustil, nakar se je drhteč po vseni telesu zgrudila na stolico ob pisalni mizi.
»Zdaj mi pa poveste, kdo vas je poslal sem,« je nadaljeval ostro, »in zakaj ste prišli. Nikdar nisem kaj o vas sumil. Mislil sem, da ste pošteno dekle, eno takšnih, kakršna se srečujejo v Angliji, hoteč rajši delati kot poročiti se. In ves ta čas ste vohunili, zvita prevejankal«
Gospodični so se podile po glavi najrazličnejše misli. V petih minutah bi se moral vrniti Fischer. o katerem je upala, da jo s svojo spretnostjo rad reši iz mučnega in nevarnega položaja. Bila je v neznanskem strahu. Tega človeka je poznala boji, kakor si je mogla misliti, znana ji je bila njegova zahrbtnost in popolna brezobzirnost. Vedela je, da bi ga nič ne zaustavilo, ker ni imel nikakega smisla za čast ali kaj dobrega.
Uganili je moral njene misli, zakaj približal se ji je in se sklonil k njej.
»Ne bojte se, draga prijateljica,« ji je rekel in se tiho nasmehnil, »nič drugega ne boste na-
pravili kot to, kar liočem, in prvo bo, da pojdeje z menoj v pritličje. Vstanite!«
In jo je dvignil in bolj vlekel ko vedel iz sobe. Odšla sta skupaj v vežo in dekle ni ne črhni-lo. Morda je upala, da se reši iz stiske in zbeži, a se je varala. Držal jo je tako trdo za roko, da je morala uvideti, da z begom ne bo nič. Na stopnicah, ki so vodile v klet, se je spočetka upirala.
»Kam me peljete?« je vprašala.
»Na varno vas spravim,« je odvrnil. »Mislim, da bo bolje, ako vas izročim policiji, pa vas medtem, ko poiščem kakega stražnika, zaprem v klet.«
Ko je odprl močna lesena vrata, so se pokazala še druga, ki jih je Kara tudi odprl. Gospodična je opazila, da so oboja vrata zavarovana z jekleno ploščo, in sicer prva na notranji, druga pa na zunanji strani. Ni imela časa, da bi še kaj opazovala, ker jo je Kara potisnil v temo in nato prižgal luč.
»Tč vam ne prepovem,« je rekel in jo vlekel dalje ter ji tako preprečil sleherni poizkus bega. Medtem ko je gospodična na ves glas zavpila, je zaprl zunanja vrala, ji položil roke na usta ter jo tako za trenutek zaustavil.
»Opozoril sem vas,« je siknil.
Videla je pred seboj od jeze razvlečeni obraz, videla, kako je Kara peklensko pobesnel, videla, kako jo gleda, videla njegove divje poteze in kako je bil ves zaripel od zlobe in nepopisne sovražnosti; nalo se je onesvestila in se onemogla zgrudila na tla.
Ko se je spet zavedela, je ležala na zasilni postelji. Brž jo vstala. Kara je bil odšel in zaklenil vrata. Klet je bila suha in Čista, stene so bile obložene z belim emajlom. Izpod stropa sta sve-
tili dve električni žarnici. V njej je bila tudi miza, stolica in umivalnik, za čist zrak pa je verjetno skrbel neviden ventilator. Bila je pač v ječi in nič drugega. Prvi trenutek svoje groze se je vprašala, če je Kara že kdaj uporabil ta podzemski zapor v podobne namene.
Na skrajnem koncu so bila še druga vrata, na katera je pritisnila najprej boječe, potem pa z vso močjo, a brez slehernega uspeha. Ob pasu ji je še visela črna svilena torbica, v kateri pa ni našla drugega ko nožek, stekleničico solne kisline in škarje, s katerimi je izrezovala iz dnevnikov članke, ki so poročali o Karu.
Vse to bi bilo lahko strahovito orožje in ga je zato položila na mizo, kamor bi lahko segla, ko je ovila kljuko pri vratih z robcem, da bi imela boljši prijem. Medtem se je spomnila, da je že nekaj slišala o tej kleti, nekaj, kar bi ji prišlo zelo prav, če bi določno vedela, kaj je bilo.
Potom se je bliskoma spomnila, da je bila še globlje neka klet, katere pa po besedah gospe Beele niso nikdar uporabljali in je bila zazidana. Vanjo so vodilo od zunaj neke vijugaste stopnice. Kaj, če bi mogla uiti z one strani? Če bi našla vhod z gornje kleti v spodnjo?
In je šla in začela vse natanko pregledovati.
Betonski tlak je bil pokrit s tenko rogoznico. Pričela jo je zvijati ob koncu pri vratih. Zvila jo je že do polovice, a v tlaku ni odkrila še nikake loputnice. Poskusila je odriniti mizo na sredo prostora, da bi laže zvila rogoznico, a je videla, da je pritrjena k steni. Pokleknila je in ugotovila, da je bila miza pritrjena" šele potem, ko je bila ro-goznica že razprostrta.
Za Liutisko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: Inž, Jože Sodia
'Irednik: Viktor CenlilS