300 številka. ■-v- w^m V Mini, g , Zl. decembra 1908. XLL leto. mmmm. lili K Izhaja Tsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po po tU prejeman za avstro-ogrsko dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Hubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse draga dežele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo In upravnUtvo je v Knaflovih ulicah št 5. - Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon it 34. Posamezne številke po 10 h. Upravolitve telefon it. 85. Govor poslanca Hribarja i 118. seji poslanske zbornice dne 11. decembra 1908. Visoka zbornica! Zopet enkrat imamo razpravo o državnem proračunu, in sicer to pot o nujnem predlogu zastran proračunskega provizorija. Bilo bi smiselno, da bi se pri ti priliki kaj povedalo glede proračuna in da bi se sploh govorilo o proračunu. Danes pa vidimo, kar se je doslej še vedno zgodilo, odkar je bila voljena nova zbornica, da sc govori o vseh mogočih rečeh, da pa se le malo govori o proračunu in o stvareh, ki so s proračunom v neposredni zvezi. Sklenil sem, da napravim v tom oziru izjemo, zakaj prav mi Slovenci imamo pri posvetovanju o proračunu največ želja razložiti. Od tega mojega namena pa so me žal odmaknili govori nekaterih gospodov poslancev, tako, da sem nolens volens moral nekoliko zapustiti tir, ki sem si ga bil začrtal. Poslanec Malik. Cenjeni gospodje! Morda ste tudi vi pričakovali, da bom kaj povedal o žalostnih dogodkih, ki so se primerili v Ljubljani proti koncu meseca septembra. To ni moj namen. Odlagam to za čas, ko se bo razpravljalo o nujnih predlogih, ki >em jih vložil tako jaz kakor gospodje tovariši Korošec, Ploj in Roblek ter tudi Nemci. Ce izpregovorim vendar nekaj besed o ljubljanskih dogodkih, se zgodi to le zaradi tega, da na kratko zavrnem spoštovanega gospoda tovariša Marckhla in Ma-lika. Drugoimenovani gospod poslanec, gospod poslanec za Stainz, je spustil govor, v katerem je besedičil de omnibus rebus et quibusdam aliis in sicer v tako klasiški zmedenosti, da bi se vrli njegovi volile! manj klasiško izrazili: zmetal je zelje in repo navkup. Gospoda moja! Kdor bo imel lieroiško potrpežljivost prečitati govor gospoda poslanca za Stainz, se bo prepričal ,da tega govora ni resnim smatrati, in zato se ne čutim vezanega, izgubljati zaradi njega mnogo besed. Nekaj stvari pa moram le pribiti. Na spoštovanem gospodu poslanca za Stainz mi ugaja njegova mogočnost in pa prepričanje o si J i njegove moči. Ko je namreč napram sekcijskemu šefu pl. Holzkneehtu, LISTEK. Bilo |e no sveti uečer... Povest izgubljenega človeka. Gospa! Hvala lepa! Če želim še kaj? No, da! Marsikaj bi si še želel človek, ali, gospa, odvadil sem se že želja in težko bi mi jo bilo izreči. Lahka in prelahka se Vam zdi ta moja suknjica, čevlji moji se Vam zde tudi »prelahki«. Gospa, jaz sem odkritosrčnejši in rečem naravnost: strgani so, in ne bo dolgo, ko bo pogledal palec skoz nje. Da, Vaš gospod soprog je približno moje velikosti. Pomeril naj bi čevlje f Ne, go spa, rajši ne, vzamem jih seboj. In pa suknja? I, seveda jo vzamem, zakaj neki ne bit Hvala lepa, gospa! Hm! Pravite, gospa, da sem sc mlad. Zakaj nimam službe, zakaj se potikam po svetu? Ne vem, ali bi Vam pravil to, čemu pač? Hvala lepa, prav dobro mi je delo to-le. 6e enega i Zakaj ne, saj moje grlo le redkokdaj doleti taka posebna čast. Sedem naj? Ali se ne bojite, da bi Vam ponesu azil ta baržunl O da, prijetno je tako-le v toplo zakurjeni sobi, prav prijetno se vidi tako-le, ali eemu bi človek želel iz svoje vsakdanjosti, da jo potem občuti Se težje! Ne, ne, gospa, jaz ni- kot sedanjemu voditelju pravosodnega ministrstva napravil nekaj opo-menj, je rekel, da bo delal sekcijskemu šefu pri vseh mogočih prilikah strašne težave; obljubil je pa sekcijskemu šefu, če bo poslušen, da bo v kaznilniških zadevali pozneje v primernejši priliki govoril popolnoma stvarno in mimo. Gospoda moja! Vsa čast taki samozavesti! Mislim, da bi se gospoda poslanca Malika moglo imenovati Stainskega Siegfrieda. (Veselost). Sicer pa se je zgodilo, da je mali David ubil velikega Gol jata. Zakaj bi se torej ne moglo zgoditi, da bi se Malik — to čisto slovansko ime gospoda poslanca za Stainz pomeni palčka — ne lotil Holzknechta. (Veselost in klici: Jako dobro). Kar me je na govoru gospoda poslanca za Stainz najbolj zabavalo, to je bilo razobešanje njegovega pa-tent-avstrijstva in njegovega pa-tent-patriotizma. Gospoda moja! Mislite si gospoda poslanca za Stainz opravljenega od nog do glave s črno-rumenim oklopom. Kaj bi to ne bil prizor za bogove! (Veselost). Gospoda moja! Gospod poslanec za Stainz se je tudi izigraval kot zaščitnik Nemcev. No, jaz mu pri\o-ščim to vlogo, ki se je je polastil; drugo vprašanje pa je, če bodo Nemci zadovoljni s takim zaščitnikom. Zakaj jaz mislim, da ni nihče bolj sposoben kompromitirati dobro nemško stvar, kakor spoštovani gospod poslanec za Stainz. Gospa dr. Tavčarjeva, Gospoda moja! Se neko stvar moram omeniti iz tega govora. Gospod poslanec si je dovolil breztakt-nost, napasti veleugledno gospo iz slovenske družbe ljubljanske, ki je vsled svojega plemenitega mišljenja (medklici poslanca Malika) in vsled svoje dobrodelnosti znana daleč čez meje svoje ožje domovine. To je go spa Franja dr. Tavčareva, soproga dr. Ivana Tavčarja, bivšega poslanca in tovariša gospoda zastopnika za Stainz. Gospoda moja! Franja dr. Tavčarjeva stoji kot žena, kot sojin »ga, kot mati in kot rodoljubkinja previsoko, da bi jo mogle zadeti umazano-sti, naj pridejo od katerekoli strani. (Živahno pritrjevanje. Poslanec Malik: To je šilo za ognjilo. Vi ste neko drugo gospo po blatu vlačili!) Jaz tega nisem storil. Vi ste slabo poučeni, cenjeni gospod kolega! (Poslanec Malik: Jaz sem se sam v Ljubljani informiral!) Kakšne so ljubljanske informacije, o tem bodo-te pozneje slišali. (Poslanec Malik: Videl sem tiste sumljive individue, ki tam izzivajo.) Ali se vam je kaj zgodilot (Poslanec Malik: Na cesti se ne sme nemško govoriti.) Prosim vas — ali vam je kdo kaj storil, ko ste nemški govorili, (Poslanec Malik: Ne! Do tega ni prišlo; če bi se mi bilo kaj zgodilo, bi bil streljal.) Že prej sem rekel, da cenim visoko pogum gospoda poslanca Malika. (Medklici). Bodite vendar tako prijazni in pustite me izgovoriti, saj mi boste lahko odgovarjali; če me bodete vedno motili, ne morem priti do pravega temata svojega govora. Gospoda moja! Mislim, da sem govor gospoda poslanca za Stainz po zaslužen ju odpravil. (Poslanec Malik: Moji glavni volišči sta Ptuj in Lipnica, Stainz je le majhno volišče.) V oficialnih izkazih je naveden okraj Stainz. Prosim, izvolite pregledati oficialne izkaze. Poslanec Marckhl. Prehajam zdaj na govor drugega gospoda poslanca, ki je razpravljal o Ljubljani, o Pragi in o Kaš-perskih gorah. To je spoštovani gospod poslanec za mestni volilni okraj Ormož. (Poslanec Marckhl: Celje !) Oficialno je rečeno Ormož. Vem, da ste bili tudi v Celju voljeni, a volilnega okraja vendar ne morem drugače imenovati, kakor je oficialno naveden. (Poslanec Marckhl: Imenuje se Celje-Ormož.) To je postranska stvar. Sicer bom pa pozneje imel priliko gospodu poslancu Marckhlu iz oficialne izdaje dokazati, da je njegov volilni okraj Ormož imenovan. (Poslanec Marckhl: Ni pravilno.) Sploh je pa to postranska stvar. Govor gospoda poslanca za Celje-Ormož — naj ima prav! — je bil dobro premišljen in mestoma ostro pointiran. Dovolil si bom zaradi tega, se s tem govorom malo bolj pečati, da pokažem, kolikokrat se je spoštovani gospod poslanec za Celje-Ormož nad resnico spodrsnil. Domnevam, da so te nezgode posledica slabih informacij, in ker imajo gospodje z one (leve) strani te zbornice navado, da hodijo po informacije v ljubljanske nemške kroge, mislim, da so izšle tudi te informacije iz teh krogov. Trdilo se je, da se je v Ljubljani klicalo »Živela Srbija!« (Poslanec Malik: Tudi slika srbskega prestolonaslednika je bila tam razstavljena.) Govoril bom tudi o tem. Niti pri deželni vladi, niti pri mestni policiji ljubljanski nisem mogel izve- deti, da bi se bil v Ljubljani slišal k 1 ic » Živela Srbija«. (Čujte! Čujte! Poslanec Malik: Saj to so vaši ljudje, ti vam tega ne povedo! — Medklici.) Gospodje od deželne vlade so tudi naši ljudje i Tu sem naravnost v nasprotju s spoštovanim gospodom poslancem Marckhlom ,ki je dal deželnemu predsedniku kranjskemu z nemškega stališča odlično spričevalo. (Poslanec Marckhl: Gotovo! On je dober mož.) Hotel sem to le konstatirati. Slika srbskega prestolonaslednika. Dalje je gospod poslanec za Celje-Ormož navedel, da je bila v Ljubljani 2. decembra na mesto druge podobe razsvetljena slika srbskega prestolonaslednika. Ta trditev se mora pojasniti in zavrniti. V Ljubljani izhajata dva slovenska dnevnika, »Slovenski Narod« in »Slovenec«. Vsak teh listov si je uredil posebno izložbeno okno, kjer razobeša najnovejše brzojavke, da jih mimoidoče občinstvo lahko čita. Od burske vojske se je tako pri »Slovenskem Narodu« kakor pri »Slovencu« udomačila navada, razstavljati v svojih izložbenih oknih iz ilustrovanih časopisov in razglednic vzete podobe tistih dežela, na katere je osredotočeno občno zanimanje in tudi slike politično delujočih oseb. (Medklici.) Na ta način so bile v času burske vojne razstavljene podobe angleških generalov in burskili voditeljev, dalje podobe Kaplandije, Oranjske republike in burske republike. Za časa rusko-japonske vojske se je zgodilo, da so bile razstavljene slike Koreje, Japonske in Kitajske ter portreti takrat nastopajočih generalov. Tako se je zgodilo tudi zdaj. Od časa, ko stojita Srbija in Črna gora v ospredju javnega zanimanja, se je uredništvu »Slovenskega Naroda« zdelo primerno, razstaviti nekaj razglednic s slikami iz Srbije in iz Črne gore, dalje razglednice s slikami črnogorskega kneza, srbskega kralja Petra in nekoliko večji portret . . . (Poslanec Malik: Aha! Nekoliko večji portret! — Veselost. — Medklici.) Pustite me izgovoriti! (Poslanec Malik: Ravno 2. decembra. — Posl. Marckhl: Kaj ste delali na kongresu žurnalistov v Srbiji?) Mene ni bilo tam!... Nekoliko večji portret srbskega prestolonaslednika je bil razstavljen. Pa to ničesar ne pomeni. Razobesilo se je v izložbenem oknu, kar je bilo pač pri rokah. Ko bi bili imeli razglednico s podobo srbskega prestolonasled-nka, bi bili pač to razstavili. To pa se ni zgodilo 2. decembra, kakor misli gospod poslanec za Stainz, marveč že dosti prej. To okno je bilo že dolgo časa razsvetljeno. Nihče se ni ob tem spodtikal, kakor se ni nihče spodtikal ob tem, da so bile tamkaj že poprej razstavljene razglednice in podobe pokrajin. Moral je biti eden teh vrlih Nemcev, ki prebivajo v Ljubljani in ki je podtaknil tej nedolžni razstavi slab namen. Mislim, da sem s tem trditev čestitega gospoda poslanca po zaslužen ju. zavrnil. Frajman. Dalje je menil spoštovani go-sj)od poslanec (čita) : »Dovolil bi si samo skromno vprašanje, zakaj se je v Pragi tako dolgo odlašalo in zakaj se v Ljubljani še zdaj odlaša zahtevati pripoznanja načelu najstrožje zakonitosti.« — Kaj obsega ta zahteva? Nič drugega kakor to, da, če se je dunajskega f raj mana poslalo v; Prago, zakaj se ga ni poslalo tudi v Ljubljano. V Ljubljani vlada popolen mir in zato sodim, ni za nikogar dana potreba, izdati tako odredbo. Ta zahteva izvira iz čuvstev, ki jih goje nekateri gospodje tovariši z one (leve) strani te zbornice napram Slovencem in napram slovenski Ljubljani. (Medklici poslanca Malika. Podpredsednik Pogačnik zvoni: Prosim za mir.) Daljna velika nezgoda, ki se je primerila spoštovanemu poslancu za Celje-Ormož je naslednja: Povedal jc, ila Je ->občirtski »vet ljubljanski storil neokusnost krstiti neke ulice na ime »Ulice 20. septembra«, po tistem dnevu, na katerem so nasilnosti nahujskane drhal i provzročile žrtev dveh človeških življenj.« Na tem ni prav nič resničnega, to je vse skupaj izmišljeno. (Čujte! Čujte!) Občinski svet ni takega sklepa nikdar storil. (Čujte!) Take so informacije, ki jih je dobil čestiti poslane«; Marckhl. Panslavizera. Prehajam na opazko, ki se tičo izleta, ki sem ga s čestitima tovarišema Kramafem in Hlibovickim napravil na Rusko. Gospodu poslancu Marckhlu se ni zdelo neslano reči, »da je to potovanje služilo namenom in pospeševalo težnje, ki se najbrž ne strinjajo popolnoma s tem, kar se je javnosti povedalo kot namen tega potovanja.« Mislim, gospoda moja, da mi ni treba reči drugega, kakor da je nevredno vsakega poslanca svoje tovariše tako sumničiti. (Poslanec Malik: To sem rekel tudi vladi.) Ali je sem več za fotelj in moje grlo se je že zdavnaj odvadilo takih-le pijačic Fina marka ta-le malaga, človek bi mislil, da nova kri vre po žilah. K. da tako-le je bilo v starih časih, ko še nismo nosili tako lahkih čevljev in prelahkih suknjič. Ha, ha! Gospa, bili so časi, ko smo prav tako posedali po baržuna-stih foteljih, v lepi, imenitni družbi, in malaga je bil prav tak, kakor ta-le tukajle v kozarcu. O, tedaj je bil Živko drug gospod, kakor je danes. Ko se je vsedel h klavirju ter zaigra! in zapel, tedaj je zažarelo oko marsikateri gospodični in gospe, a Živko je igral in pel ter pel in igral, in žareče oči ga niso prosile zastonj. Igral, da! — Kakor so mu bežali prsti po tipkah na klavirju, tako je bežal njegov pogled od črnolaske Anice k plavolasi gospe Mari, od te pa zopet k bujnostasni Heleni, ki je nosila za svojim umrlim soprogom že tretje leto žalno obleko, ker ji je tako dobro pristojala. In potem še Fanica, Milka, Ivanka in tako dalje — cela galerija. Vsem je obetal, vsem dajal, in vsaka je mislila, da je le ona'edina tako srečna. Gospa, Vi zmajujete z glavo, ne verjamete! A bilo je tako, tako gotovo, kakor gotovo pijem iz te čaše. In pil sem tedaj iz polne čaše pil in pil, in nisem se menil za to,ako je v čaši sami ostal na dnu grenak ostanek, da sem le jaz izsrkal iz nje vso sladkost. Tačas mi jc umrl oče in mi zapustil lepo premoženje. Imel sem prijatelje, ki so mi svetovali, naj se spa meti m, to se pravi, da naj si poišče m bogato nevesto in se oženim, češ, da dvojni tisočaki drže bolje. In našteli so mi tedaj celo vrsto takih stvaric, katerih osebice in tisočake bi si bil lahko kupil sam s seboj in svojimi tisočaki. Ali meni ni bilo za to, da bi se prodajal zlogledim taščam za njihovo človeško blago in rumene cekine, saj sem teh imel sam dovolj, in moje oboževalke so mi bile ljubše od vseh mačk in mačic, katere so mi ponujali v vreči. Napravil sem si načrt. Par let sem si odločil za veselo in brezskrbne » življenje, potem sem se pa mislil za bubati, dokler ne bi bil izletel kot novopečen doktor zopet v svet, kjer bi me gotovo pričakovala sijajna bodočnost. Prišlo pa je drugače. Gospa, prosim, še en kozarček! Na nekem rodbinskem večeru, ali kaj je že bilo, se seznanim z dekletom, kakršnega še nisem videl do tedaj. Ne morem reči, da je bila Marija lepa, ali nekaj je bilo na njej, kar me je silno privlačilo. Sedel sem pri klavirju ter igral in pel. Okrog mene je bilo nekaj mojih starih znank, in igraje sem zopet iskal in izbiral. Kar mi obstane oko na njej, ki je stala nekoliko ob strani in resno, obsojajoče motrila moje početje. Zadel me je pogled, tako očitajoč, da so mi nehote zastali prsti ter se mi je igra in ]>esem pretrgala z grdim disakordom. Vstal sem, se hitro poslovil in odšel. Zunaj je naletaval sneg, kar me pa ni motilo, da ne bi bil pobegnil ven iz mesta v drevored, kjer sem kakor nezavesten drl gor in dol, ne da bi bil pravzaprav vedel, čemu in zakaj. Kaj sem mislil tedaj, ali pa če sem sploh kaj mislil, tega niti danes ne vem. Vem pač toliko, da sem se nehote vrnil pred ono hišo v mestu, odkoder sem odšel. In tu je hotela prilika, da sem videl izstopiti iz hiše žensko, zavito v plašč, in zdelo se mi je, da je to ona. Stopim bližje, in bila je res. Obstala je nekoliko, kakor bi se bila prest naši la, njene oči so se vpra-šajoče vprle vame, in konvencijonal-na fraza, s katero sem jo hotel ogovoriti, mi je zastala v grlu. »Ali me želite spremiti, gospod*?« je vprašala. Pokimal sem in stopil na njeno levo stran, in tako sva sla molče do njenega doma v bližnji ulici. Ona ni govorila, in mene je dušilo nekaj, da mi ni bilo mogoče spraviti besedice iz ust. Prišla sva do hišnih vrat. Vzela je ključ iz žepa in odklenila. »Lahko noč, gospod! Hvala za spremstvo!« je dejala in zaprla vrata za seboj. Kaj sam ji odgovoril, ne veiu, spominjam se pač, da sem prišel ti- sti večer v kavarno tak, da so me moji prijatelji prestrašeni izpraševali, če morda nisem bolan, in mi že navajali celo vrsto speci jal istov, na katere naj se obrnem zaradi svoje bolezni. Jaz sem pa molčal ter pil in pil. Srečava la sva se potem dan za dnevom na ulici. Ona je hodila v Šolo, bila je učiteljica, jaz sem pa zahajal v pisarno po velikih ovinkih, samo da sem jo srečaval. Pozravil sem jo, in vselej mi je prijazno odzdravila, a nagovoril je nisem. Bilo pa je nekega večera začetkom decembra. Gosta megla se je vlegla na mesto, da je bilo komaj videti z ene strani ulice na drugo. Ne vem, ali je nanesel slučaj ali opravek, da sem zašel v oni del mesta, gotovo pa je hotel slučaj, da mi je prišla nasproti ona. Pločnik je tamkaj ozek in dva se težko izogneta drug drugemu. Jaz sem se hotel izogniti njej, ona pa meni, in zgodilo se je, da sva zadela drug ob drugega. Spre letel me je občutek tako čuden, tako nepoznan, da sem nehoto vzkliknil in njej se je zgodilo isto. Čutil sem, da se je vsa stresla, skočila je korak nazaj, in njene velike, temne oči so se prestrašeno uprlo vame, kakor bi bile zagledale pred seboj divjo zver. Da, te oči! Se danes jih vidint tako, kakor so me gledale tedaj, in kakor so me gledale še enkrat pozneje. — pričakoval sem od njegove lojalnosti, da vzame to pojasnilo tudi v vednost. Kakor je zdaj s svojim med-klioem pokazal, se to ni zgodilo in zato mu moram, kakor je samo po sebi umljivo, nekoliko obširneje odgovoriti. Poznam gospoda poslanca za Celje in Ormož kot vnetega čitatelja slovenskih časopisov. Zlasti tu v naši čitalnici ga dobm pogost orna s »Slovenskm Narodom« ali s »Slovencem« v rokah. (Cujte! Čujte!) — Veselost in medklici.) To je čisto prav. Toda spoštovani gospod poslanec bi bil moral čitati slovenski izvirnik mojega govora. Tam ni rečeno, da sem Nemce imenoval tujce, marveč dejal sem izrecno, da doseže slovenski narod svoje pravice vzlic vsem mahinacijam tistih pripadnikov kakega drugega naroda ali drugih narodov, ki so bili od Njega Veličanstva cesarja poklicani k enakemu polnopravnemu žvljenju. (Medklici.) Prosim, rekel sem to točno tako in tako se glasi tudi v nemškem prevodu. Ali ni to kotradikcija, da bi bil imenoval »tujce« tiste, ki so poklicani k )M)lnopravnemu življenju s slovenskim narodom v tej državi? Naš cesar vendar ni poklical tujcev k 1 Polnopravnemu življenju v tej državi! Sicer pa pomenita izraza »ino-zemci« in »tujci« res tujec, izraz »inorodec« pa pripadnike drugega naroda. (Tako je!) Inorodec je samo pripadnik drugega naroda. Gospod poslanec za Celje-Ormož je bil morda opravičen narediti svoje ugovore. Vzel je namreč v roke oficialno »Laibacher Zeitung«, v kateri je urednik ali kak sotrudnik raztolma-čil moj govor in za izraz »inorodec« rabil besedo »tujec«, namesto izraza »pripadnik drugega naroda«. (Poslanec Marckhl: To je uradni organ.) Uradna po ročila tudi niso nezmotljiva, to vendar veste. Shod 18. septembra. Prehajam še na eno opazko gospoda poslanca za Celje in Ormož in moram zopet popraviti neko njegovo zmoto. Reklo se je namreč, da je državni poslanec Hribar dal za shod dne 18. septembra na razpolaganje veliko dvorano ljubljanske mestne hiše in eden gospodov }>oslancev je prej trdil, da sem dal na razpolaganje mestno dvorano. (Posl. Marckhl: Kdo je to trdil?) Gospod poslanec Malik. Izvolite na znanje vzeti, da je to mala pomota. V Ljubljani je ro-tovž, kjer so seje magistrata in obč. sveta in je »Mestni dom«, v katerem je dvorana, zidana nalašč za to, da se tam vrše vsi javni shodi, predavanja itd. (Klici: Tudi nemška!) če bodo prišli Nemci, dobili bodo to dvorano ravno tako na razpolaganje, kakor Slovenci. Razpust obč sveta in podržavljenje policije. Spoštovani gosix>d poslanec Marckhl je sprožil tudi zahtevo, ki je jako značilna za njegovo mišljenje. (Posl. Marckhl: V tem niste kompetentni!) Iz izjav, ki jih je slišati od vas, se da pač sklepati na Vaše mišljenje. Nič drugega ni zahteval, kakor da naj se v Ljubljani razpusti občinski svet in naj se podržavi policija. Ej, če bi bilo šlo po nazorih in željah spoštovanega gospoda poslanca, bi bil ljubljanski svet že davno raz-pušcen in ljubljanska policija že davno podržavljena. Toda vlada mora natančno uvaževati vse okolščine, predno izda tako odločbo. Vlada se je namreč mogla sama prepričati, da je popolnoma neresnično, kar se tukaj trdi, da namreč ljubljanska policija ni storila svoje dolžnosti, in da je popolnoma neresnično.... (Medklici.) Prosim, da kaj takega ne trdite. (Poslanec Malik: Ali niste bili poleg, ko so snemali nemške table? — Ali niste rekli, da vam to nič mar?) Pridem tudi do tega in slišali bodete moj odgovor, prosim pa, da me ne motite. Saj sem si tudi to zabeležil. Policija je svojo dolžnost izpolnila. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da je izvršila 23 aretacij. (Posl. Malik: Kdo jih je izvršili Policija je eno samo izvršila). ... 23 jih je izvršila. (Poslanec Malik: Ne, Žandarmerija jih je izvršila, ne policija. Nemir in medklici). Kaže se, da ima gospod poslanec Malik čisto drugačne informacije, kakor vlada. Jaz kot šef mestne policije lahko jamčim, da je policija izvršila 23 aretacij, vojaštvo in orožništvo pa skupaj samo 31. To je fakt. Tako torej ljubljanska policija ni izpolnila svoje dolžnosti! Pravi se, da so bile nemške table snete pred očmi policije in celo pričo župana. Konstatiram, da se je to zgodilo v enem samem slučaju, da je bil pri snemanju nemškega napisa navzočen redar, ki ni bil definitivno nastavljen in ki ni interveniral. Zgodilo se je to pri trgovsko-učnem zavodu Mahr, dotičnega redarja sem jaz še isti dan suspendiral. (Čujte! Čujte!) Obdolžitev, da sem bil pri snemanju tudi jaz navzočen, je popolnoma neresnična. (Posl. Malik: Trgovec Kastner je to povedal). Pridem tudi na to. Bilo je 21. septembra, ko mi je policijska stražnica naznanila, da hodijo po Ljubljani krdela demonstrantov in nagovarjajo ljudi, naj snamejo nemške table. (Medklici). Takoj sem sedel na svoj voz, ki je bil pred mestnim magistratom v perrnaneiici in sem se peljal za demonstranti, da bi jih pozval, naj se razidejo. Tudi sem takoj postavil v službo vse redarje, tudi tiste, ki so bili službe prosti. Ko je moj voz zapeljal v Gosposke ulice, sem, gospoda moja, zagledal skupino demonstrantov, ki je šla proti Kastnerjevi trgovini. Takoj sem zapustil voz in šel v »Narodno kavarno« k telefonu. Telefoniral sem deželnemu predsedništvu, naj pošlje orožnike, ker mestni redarji vendar obenem ne morejo biti povsod po mestu. Obenem sem telefoniral na mestno policijsko stražnico, naj pošljejo takoj nekaj" redarjev h Kastnerjevi hiši. Ko seau potem prišedši iz »Narodne kavarne« zopet sedel v svoj voz, da bi se dalje peljal po mestu, vidim slučajno proti svojemu vozu priti trgovca E 1 b e r t a , ki je soimetelj firme Kastner in ki me je nahrulil: Zupan, vi ste odgovorni za vse, kar se tu godi, jaz vas delam osebno odgovornega. Na to nisem reagiral in tudi nisem mogel reagirati, nego sem se peljal po svoji poti po mestu, da napravim red in mir. Tako je stvar bila v resnici. (Živahni medklici. — Poslanec Malik: V Ptuju smo vas napodili, elegantno! — Medklici). Vi ste jako elegantni! (Živahni medklici). Ali zdaj prosim zopet miru, gospoda! O tem govoru nečem več razpravljati in prehajam torej k tistemu delu svojega govora, ki sem ga bil pravzaprav namenjen govoriti. (Poslanec Malik: Ali zadaj lahko gremo?) Da, če vam je všeč, greste lahko, posebno če ste lačni — saj je zdaj poldne. (Veselost). Torej, če vam je všeč... (Poslanec Malik: Bolje je, utešiti svojo lakoto, kakor to poslušati. Veselost in ironični klici: Bravo! Bravo!) Podpredsednik Pogačnik: Gospod poslanec Malik, vi nimate besede! ('radništvo politične uprave na Kranjskem. Poslanec Hribar (nadaljuje): Nameraval sem, gospoda moja, govoriti o tistih zadevah, ki se direktno tičejo državnega proračuna in hotel sem razpravljati o nekaterih pritožbah in željah slovenskega naroda. Že lani sem enkrat o teh stvareh govoril. Ker je bil pa čas kontingentiran, mi ni bilo mogoče vsega povedati, kar bi bil mogel povedati in kar sem nameraval. Zato posegam nazaj na one želje, ki jih takrat nisem mogel izreči. Gospoda moja! Dne 28. novembra je Njega Veličanstvo cesar sprejel poklonstveno deputacijo državnih uradnikov avstrijskih, ki jo je vodil ministrski predsednik baron Bienerth. Na poklonstveni ogovor je cesar izrekel naslednje zlate besede, ki naj bi bile padle na rodovitna tla: »Vstop v javno službo je enako odprt pripadnikom vsakega mojega naroda.« (Medklici). Gospoda moja! To so besede, ki jih je izreklo Njega Veličanstvo in v tej zbornici ne more biti nikogar, ki bi ne verjel v odkritosrčnost teh besedi. Ali gospoda moja, kako je pa dejanj sko s to stvarjo ?Kako postopajo tisti, ki imajo izvrševati želje in ukaze Njega Veličanstva? Že lani sem povedal, da se pri nas na Kranjskem pri politični upravi nastavljajo večinoma tuji ljudje, zlasti če pripadajo plemstvu in da se slovenski kompetentje ali sploh ne sprejemajo v politično službo ali samo v najmanjši meri. Iz konkretalnega statusa za letošnje leto sem posnel, da so bili pri deželni vladi na Kranjskem, torej, recimo, v popolnoma slovenski deželi — teh 28.000 Koče vcev in Nemcev, ki jih je, se pač ne more dosti upoštevati — sprejeti kot koncept ni praktikant je: dr. Rudolf Strictius, Karel pl. Foregger zum Greiffenthurm, dr. Adalbert pl. Keler, Emil baron Komers von Lin-denbach in povrh še Carlo marchese Paulucci delle Roncole, Luigi Ca-valiere de Vinisi in Kranjec nemškega mišljenja Friderik Deu. Slovenci so bili sprejeti trije. V zadnjem času je želel biti sprejet v pravno prakso pri deželni vladi tudi sin bivšega državnega poslanca Viljema Pfeiferja, tega veleavstrijca prve vrste, ki je skozinskoz črno-ru-men. Ta mož ni našel toliko milosti v očeh deželnega predsednika, da bi bil sprejet. Če pa se oglasi za sprejem kak Ciuri Muri Salamucci delle Roncole Calabresi, ga takoj sprejmejo. Pri nekem pogovoru mi je letos rekel gospod deželni predsednik, da hoče sprejemati Slovence, naj se mu jih le imenuje iu naj se ljudem priporoča vstop v politično službo. Razmere pa kažejo — sodeč po tem, kar sem ravno navedel — da menda ne drži svoje besede. Sicer je pa za večino slovenskih absolviranih juri-stov, ki se žele posvetiti politični službi, že zato jako težko vstopiti, ker večinoma nimajo sredstev, pri deželni vladi pa imajo samo šest adjut, ki jih, kakor je samo ob sebi umljivo, najprej naklonijo plemeri-tašem — največ se le obubožani ple-menitaši potegujejo za sprejetje v politično upravo. Da bi bilo mogoče sprejemati Slovence, bi bilo po moji sodbi neizogibno potrebno — in priporočam to gospod ministru notranjih del — da se adjuta za štiri pomnože. Finančna uprava. Gospoda moja! O razmerah pri finančni upravi na Kranjskem ne mislim danes govoriti, pač pa si pridržujem, da se bom pozneje enkrat z njimi bavll. Poudarjati pa moram, da se pri finančni prokuraturi izključno in brez izjeme samo nemški uraduje. Če se gospode opozarja, da je to krivica, se sklicujejo na neko naredbo iz leta 1834., torej na naredbo iz onega časa, ko v Avstriji še niso bili državni osnovni zakoni v veljavi in še ni bilo slovesno proklamirano, da so vsi narodi te države ravnopravni. Mislim, da je zadnji čas, da vodja finančnega ministrstva tu kaj ukrene. Filijalka in fijakerji. Kake posebnosti rodi nepozna-nje slovenskega jezika, zato vam hočem navesti prav čeden zgled. Pri okrajnem glavarstvu v Radovljici službuje prej imenovani Rudolf Strictius. Na to okrajno glavarstvo je prišla neka gospa Marija Kaiser iz Koroške Bele s prošnjo, da se vzame na znanje, da hoče ustanoviti fi-lijalko svoje trgovine z mašenim blagom. Imenovani Rudolf Strictius je ženo poslušal, ji je vedno kimal, kakor da stvar prav dobro razume in žena je šla zadovoljna domov, položivši za kolek potrebni znesek. Kako pa se je začudila, ko je čez nekaj dni dobila odločbo okrajnega glavarstva radovljiškega, s katero se ji je naznanilo, da ji je dovoljeno izvrševati fijakarijo (Veselost) in da je za njen voz določena št. 1. (Veselost). Rečeni uradnik je namesto »filijalka« razumel »fijakarija«. (Ponovna živahna veselost). Take uradnike pošiljajo pri nas k okrajnim glavarstvom, ki imajo opraviti skoro izključno s slovenskimi strankami. Poštne razmere. Gospoda moja! Zdaj bi se rad malo pomudil pri resortu trgovinskega ministra in izpregovoril nekaj besed o poštnih razmerah pri nas. Kar se tiče poštnih in bi-zojavnih razmer v Avstriji sploh, se mora priznati, da so te institucije vzorne in da moremo biti ž njimi zadovoljni. Če moremo biti s kako uredbo, kar se tiče prometne zmožnosti, v Avstriji zadovoljni, so to poŠte in brzojavi. Drugače pa je, če se pomisli, kako se dela v narodnostnem oziru tudi pri teh uradih. Opozarjam, da se vzvišene besede cesarjeve tudi tu ne izpolnjujejo. Slovenci spadamo pod dve poštni ravnateljstvi; eno je v Trstu, drugo v Gradcu. Pri ravnateljstvu v Trstu, kamor spada tudi cela dežela kranjska, smo Slovenci in Hrvatje v velikanski večini proti italijanskemu in proti nemškemu prebivalstvu. (Pritrjevanje). In kaj vidimo tam ? Med 29 konceptnimi uradniki pri ravnateljstvu v Trstu so samo 3 Slovani (Čujte! Čujte!), med 24 uradniki tehniškega oddelka so 4 Slovani, med 21 uradniki računskega oddelka so 3 Slovani, med 6 uradniki pri pomožnih uradih je 1 Slovan, med 25 blagajniki sta 2 Slovana in med 3 uradniki ekonomata je 1 Slovan. (Čnjte! Cujte!) Med 10S centralnimi uradniki tega poštnega ravnateljstva je torej 14 Hrvatov in Slovencev. (Čujte! Cujte! Poslanec (Dalj« ▼ pr11o*1> bilo to takrat, ko vas je minister Bienerth tako lepo okrcal? (Poslanec Malik: To je bilo po Ptuju.) To jfe bilo torej pri interesantnem pogovoru, ki ste ga imeli z ministrom Bienerthom in ko ste tudi dobili interesantni odgovor. (Poslanec Marckhl: Vi ste najhujši panslavist! Saj se to ve!) Ravno prihajam k temu medklicu čestitega gospoda poslanca za Celje in Ormož, kajti enaka oix>ni-nja je tudi pri njegovem govoru v stenografiškem zapisniku. Napravil je izum, ki bi si ga moral pravzaprav dati patentirati. Zdaj govori o panslavizmu. V svojem govoru pa je razpravljal o »jugoslovanskem panslavizmu«. Vprašam vas: Ali je jugoslovanski panslavizem sploh mogoč? Sodim, da more biti le en panslavizem, ki obsega vse slovanske narode. Jugoslovanski panslavizem je sploh nemogoč. Ker je že govor o panslavizmu, naj vam povem, kdo je največji panslavist v Avstriji. Gospoda moja — to ni nihče drugi, kakor minister zunanjih del baron Lexa pl. Aehren-thal. Slovanskim narodom, ki so že danes združeni pod žeslom habsburškim — in to je večina slovanskih narodov — hoče zdaj pridružiti še druge in ne vem, če ne nosi mož v glavi misli glede še daljega prodiranja na Balkanu. Zato mislim, da sem opravičen imenovati našega ministra zunanjih del največjega pansla-vista v državi. Kar se tiče panslavizma samega, je to strašilo, ki so je nekateri politiki avstrijski še vedno našli, kadar so bili s svojo modrostjo pri kraju. Vsakdo ve, da političnega panslavizma ni in da ni mogoč. En panslavizem pa je, to je panslavizem srca. (Odobravanje.) To je panslavizem krvnega sorodstva, ki ga čutijo slovanski narodi. To je panslavizem slovanskega kulturnega edinstva. V sijajni luči se je pokazal ta pansla-vizem tedaj, ko so se vsi v tej zbornici zastopani slovanski narodi soglasno in prepričanega srca zavzeli za svoje zatirane brate na Poznanj-skem. (Odobravanje.) Bojkot. Pozneje je gospod poslanec za Celje in Ormož (Živalmi medklici) -^-r prosim, gospodje, pustite me vendar govoriti — trdil, da je »Slovenski Narod« moje glasilo. Konstatiram samo, da sloni ta trditev na popolnem nepoznan j u dejstev. »Slovenski Narod« ni moje glasilo, jaz nisem niti v odboru one delniške družbe, ki izdaja ta- list No, spoštovani gospod poslanec je hud na »Slovenski Narod«, ker oznanja, kakor se je reklo bojkot. A, gospoda moja, kdo je pa začel bojkot oznanjati? (Medklici.) Nemci! Povedal vam bom to. Na letošnjem občnem zboru »Sudmarke« v Beljaku se je ta boj kot prvikrat oznanil. Nov dokaz je, da je bil prav te dni v Gradcu shod, ki- je za vzdrževanje in poglobljenje bojkota ustanovil posebno skupino »Karstgau«. (Medklici.) Tujci in inorodci. Gospoda moja! Zdaj le še odgovor na obdolžitev, ki bi pomenila zame najhujšo obtožbo, če bi bila resnična Spoštovani gospod poslanec za Celje in Ormož je namreč rekel: »Župan Hribar je še v svojem jubi-lejskem govoru imenoval svoje nemške someščane — tujce. (Poslanec Marckhl: To stoji v vašem uradnem listu.) Razložil sem gospodu poslancu Marckhlu že privatno, kako je s to stvarjo, pojasnil sem mu stvar iu , Hvala, gospa! Treba je bilo okrepila, sicer bi bil omagal pod težo tega spomina. Tedaj sem jo nagovoril. Govorila sva vsakdanje stvari, o megli, o snegu, o mrazu, a vendar se mi je zdel ta pogovor nekaj tako novega, tako zanimivega, da bi se mu ne bil odrekel za vse na svetu ne. In ko sva prišla do njenega doma, sem jo vprašal, ali se ji smem približati tudi v bodoče. Pogledala me je v oči, in ne vem, ali jo je nagnila prošnja, ki jo je videla v njih, ali kaj drugega, da je po kratkem molku rekla »da«. Našla sva se potem vsak dan; zjturaj, ko je odhajala v šolo, in zvečer, ko se je vračala domov. Izpočet-ka je bila najina skupna pot kratka: izpred hiše, kjer je stanovala, pa do šole, in zvečer po isti poti nazaj. Najin pogovor se je vrtel večinoma okrog šole, in govorila je večinoma ona ter mi pripovedovala o svojih maličkih, kako jo imajo radi, kako jo ubogajo, kako se radi uče, in kako težko občutijo kazen, ako jih mora kaznovati. Pozneje se je podaljšala nehote najina skupna pot, ko sem jo spremljal od šole proti domu. Nisva hodila več naravnost, zavila sva v druge ulice, in govorila mi je tudi o svojih razmerah. Bila je sirota. Oče njen, nižji uradnik je umrl, ko je še pohajala ljudsko šolo. Z malo penzijo, ki je ostala materi po njenem soproga, ste iiveli ona in mati v nekem mestu i tam doli na jugu, kjer je tudi ona dovršila učiteljišče. Kmalu potem, ko je dobila ona službo, je umrla tudi mati, in sedaj je sama. Najela si je sobico pri stari vdovi, kjer živi sama zase. V družbo zahaja le malokdaj, ker nima znanstva razen one rodbine, kjer sva se videla prvikrat, in je domača hčerka njena sorodnica. To mi je pravila. Jaz sem ji pripovedoval o svojih razmerah in naklepih za bodočnost, nisem se pa upal niti z besedico omeniti najinega prvega srečanja* dasiravno bi jo bil tako rad vprašal, kaj je hotela z onim oči taj očim pogledom, akoravno bi ji bil tako rad povedal vse, prav vse, vse svoje grehe, vse svoje blodnje. Tako sva se shajala, tako pogovarjala. Moji znanci, moja vesela tovari-šija me je med tem bridko pogrešala, kajti marsikatero žejno grlo, ki se je sicer močilo na moj račun, jo ostalo žejno, in natakarice po gostilnah so s strahom povpraševale po meni in mojih mastnih napitninah, a doma sem kuril peč s celim šopom rožnatih pisemc, ne da bi jih bil odprl. Prišel je tisti dan pred božičem. Šole ni bilo, Marija ni prišla ob navadni uri, čakal sem jo zastonj. Ni je bilo zjutraj in tudi ne proti večeru. V meni se je začelo nekaj trgati, čutil sena, da mi manjka nekaj, da, vse. Tedaj sem spoznal, da ljubim Marijo z resnično, brezmejno ljubeznijo. Brez namena sem pohajal po blatnih mestnih ulicah. Tu me obkroži cela tolpa mojih znancev in hočeš, nočeš, moral sem ž njimi v gostilno, kjer smo svoj čas izpraznili marsikateri kozarec. Napili so mi dobrodošlico v starem krogu, in čaša je sledila čaši — pil sem v oni svoji omotici tjaven dan, ne da bi se zavedal koliko. Izpočetka so me pustili v miru, potem pa je začel leteti name dovtip za dovtipom, zbavljivka za zbadljivko, da sem zašel med fili-stre, da se mislim obabiti, in ko me je končno še nekdo zbadljivo vprašal, če je ona črnooka učiteljica cela iz cukra, da se tako ližem okrog nje, mi je bilo dovolj in preveč. Zgrabim polno čašo, izpijem do dna in jo vržem ob tla, da se je razletela v tisoč koscev, vržem bankovec na mizo ter kakor zblaznel zletim iz krčme. Za seboj sem čul še krohot svojih tovarišev. »K njej!« je bila edina moja misel. Ko hitim po ulici, ne oziraje se na kletve postreščkov, katerim sem zbijal iz rok zavoje božičnih darov, zagledam pred seboj sijajno razsvetljeno zlatarsko trgovino. Vstopim, zahtevam prstane, vzamem najlepšega z blestečim briljantom, in potem v diru k njej. V drugem nadstropju najdem vrata, na katerih je bila pritrjena njena vizitka. Ne da bi potrkal, vstopim. Sedela je pri majhni pisalni mizici in pisala. Niti ozrla se ni, ko je vprašala: »Tončka, ali ste vi?« — Ko ni bilo odgovora, se okrene proti vratom in zagleda mene. Skočila je pokoncu, roka ji je nehote pokrila pisanje, one temne, velike njene oči pa so gledale s takim nedopovedljivim izrazom vame, da sem obstal pri vratih kakor ukopan. Vse sem bral v teh očeh: prošnjo in zapoved, strah in pogum, srd in ljubezen. In ni izpregovorila, le prsi so se ji dvigale burno. Tedaj sem skočil tja k njej in padel na kolena k njenim nogam: »Marija, ljubim te, Marija, ljubim te!« sem šepetal in skušal vlovi-ti njeno roko, da bi jo obsul s poljubi. Pogledal sem gor k njej, in njene velike, temne oči so zrle name tako resno, tako grozno resno, a ustnice je imela stisnjene. »Marija, ljubim te! Ali nimaš odgovora zame? Marija, bodi moja!« Tedaj je zalesketala solza v njenih očeh in skoraj nevidno so se ji zagibale ustnice, ko je rekla tiho, da sem jo komaj slišal: »Ne!« Skočil sem po koncu, jo prosil in rotil, zaklinjal se in prisegal, a ona je stala nepremično, in njene velike, temne oči so zrle vame, kakor bi mi hotele prodreti v dno duše, v dno srca. In ko sem jo zadnjič vprašat drhte neutešnega pričakovanja: »Marija, povej mi, ali me res ne ljn-biš? Ali nočeš biti moja«, tedaj ji je vzdrhtelo celo telo, in zopet sem za-čul tih, ali odločen: »Ne!« Tedaj pa je zdivjala zver v meni, skočil sem k njej, jo objel z rokami, in pritisnil k sebi ter začel Iskati njenih ustnic, da se, četudi posili napijem njihove sladkosti. Videl sem, kako so se ji beli zobje krčevito zagrizli v blede ustnice, iz lica ji je izginila rdečica, mislil bi bil, da držim mrliča v rokah, da nisem čutil njenega burno vtripa-jočega srca na svojih prsih — streznil sem se. Izvila se mi je iz objema, one njene velike, temne oči so zasijale v brezmejnem preziru, veličastna kakor boginja je dvignila roko ter pokazala k vratom: »Ven, pijanec!« In šel sem in nisem se ozrl. Grede črez most sem nevede posegel v žep ter začutil v njem prstan. Zakrohotal sem se na glas, da so me mimoidoči začudeno pogledali, in vrgel sem ono okroglo stvar v mrtve valove, potem pa v krčmo, kjer me je sprejela stara družba z velikanskim halo. Bili so že toliko pijani, da mi niso mogli brati z lica, kar se mi je dogodilo, in to mi je bilo prav. Ha, in potem! Pili emo in peli ter peli in pili, in od natakarice sem L Prilog« „SloTcnsEemn Mai-odu" št 300, dne 24 decembra 1901 Marckhl: Zakaj pa ne vstopajo?) Saj bi radi vstopili ali na njih prošnje za sprejem se ne jemlje ozirov. Kar se tiče drugih uradnikov pri eraričnih poštnih uradih, bodi le •menjeno, da je v Trstu med 171 uradniki 46 Slovanov nastavljenih in da je v Trstu pri glavnem pošt-lem uradu, dalje pri filijalnih poštnih uradih in potem v Gorici in v Pulju med 282 uradniki samo 64 Slovanov. (Cujte! Čujte!) Lahko si torej mislite, kako mora biti šele v Gradcu, dasi spada pod graško postao ravnateljstvo poleg 1,200.000 Nemcev — navajam okrogle številke — tudi 500.000 Slovencev. V Gradcu so med 44 koncepini-mi uradniki pri centrali 3 Slovenci, med 31 tehniškimi uradniki ni nobe-mega Slovenca (Čujte!) med 34 računskimi uradniki je le en sam Slovan, med 22 uradniki pomožnih uradov ni ne enega Slovana (Čujte!), med 10 blagajniki je 1 Slovan, med 8 uradniki ekonomata 1 Slovan; med 149 uradniki je torej pri poštni centrali v Gradcu 6 Slovanov. (Poslanec Slama: To so nezaslišane razmere!) Da, to so nezaslišane razmere, zlasti ae se uvažujejo prej navedene besede Njega Veličanstva Kar se sicer pošte tiče, moram pač poudarjati in priznavati, da so predpisi, v kolikor se namreč tičejo občevanja s strankami, vobče večinoma dobri; vendar je še precej ne-dostatkov, ki izvirajo deloma iz stare tradicije, deloma iz nepoznanja jezikov od strani uradnikov, deloma tudi iz sovražnosti zoper slovanske jezike. Svetovno poštno društvo izdaja za vse poštne urade takozvani bern-ski zapisek, ki ga urejajo v Bernu v Švici. Podatke za to: premembe, izboljšanja itd., dajo poštna ravnateljstva baje posredovanjem ministrstva V tem zapisku so navedeni vsi brzojavni uradi vseh kulturnih držav v vseh deželnonavadnih jezikih. Bolje rečeno: morali bi biti navedeni- Toda premnogo je pomanjkljivosti glede naših krajev in slovenskega imenovanja postaj. Ni dobiti slovenskih imen ne za Železnike, ne za Maribor itd. V oficialnih delih brzojavk se zaznamujejo imena postaj vedno samo nemško. Zlasti velja to za ime odpošiljalne postaje. To isto velja za poštne pečate. Nobene logike ni pri tem, nobene konsekvence, vse je v neredu. Tu je poštni pečat nemški, ker je občina »lnčajno v nemških rokah, tam kjer se slovenska občina za to ne meni. (Poslanec Marckhl: Kako pa dela magistrat ljubljanski. Ali mar uradu je tudi nemško? Kaj še!) To ni res. Pridite v Ljubljano v mojo pisarno in pokazal vam bom, kako aradnje mestni magistrat. (Medklic poslanca dr. Rybara). Najbolje dokazuje to ta medklic tovariša dr. Rvbara. (Medklici). Spoštovani gospod kolega Mar-tkhl! Jaz izdajam celo javne oklice t slovenskem in v nemškem jeziku, zaradi česar me slovenski listi napadajo. Če pride pri nas na misel kakemu uradniku, ki nič pametnejšega delati nima, se prekrsti tudi kak kraj, na primer Prostranegg. Slovensko ime, ki se sploh ne da prekrstiti, je Prestranek. (Veselost). Vseh teh pomanjkljivosti je krivo ravnateljstvo, oziroma nam na sprotno osobje. Zato tudi v izvajanju predpisov ni ne logike ne enakosti. A krivca sta tega ravnateljstvi, ki predlagata ministrstvu slabe in Slovencem sovražne nasvete, mi si kupil za gotov denar poljubček in še kaj več. In tako je bilo potem dan za dnevom, večer za večerom, danes tukaj, jutri tam. No, z zabubanjem ni bilo potem nič, tisočaki so šli, in ž njimi tudi družba Danes so moji tovariši veseli, če jih na cesti ne pozdravim, in zgodi se večkrat, da gredo rajši preko ceste, samo da me ne srečajo Pa nič ne de, do smrti se živi tudi brez takih prijateljev, saj imam drugih dovolj, ki me radi poslušajo, •e jim v nočni kavarni zaigram ve *elo pesem, in mi radi plačajo čašico, ki me pogreje. Ha, ha, gospa, kaj ne, lepa storija! Saj bi je Vam ne bil povedal, ali ta-le Vaš malaga me je tako po-grel in tile Vaši mehki fotelji so me spomnili nekdanjih časov. Hvala Vam, gospa! Torej še enega za od-kodnico? Naj bo! Kaj se je zgodilo ž njo, z Mari jo? Hm, žal mi je. Pred par leti, ko *em že doigral svojo vlogo kot salon ski človek, sem stal pred cerkvijo in videl, kako jo vodi pred oltar bogatin starec, ki je izgubil svoje lase še kot mladenič. Fina dama je dandanes, in pravijo, da po njenih šampanjskih večerih ne boli glava nje, temveč njenega gospoda soproga. Tako torej, hvala za vse, gospa! Taš malaga je res izboren. Poljub Itam roko! Vesele praznike! E. nistrstvo pa o lokalnih razmerah ni informirano. Na novo izdane tiskovine za brzojavne nakaznice so dvojezične. Uradno čelo je pa nemško. V mislih imam tiste tiskovine, ki se rabijo pri izplačevanju in so rumenkasto-rdeče barve. Stranka napravi nakaznico na beli tiskovini v slovenščini. Vpla-čevalni urad nakaže denar izplačilnemu uradu v nemščni. Izplačilni urad mora stranki dati rdečkasto nakazilo, ki je stranka podpiše, oziroma na katerem potrdi sprejem denarja. Izplačilni urad ne ve, v katerem jeziku je odpošiljalec spisal belo tiskovino in vsled tega izpolnjuje izplačilno nakaznico za stranko vedno nemško. Predpisi naročajo pošti porabo tistega jezika, ki se ga je po-služil odpošiljalec, kar se da ugauiti po naslovu, ogovoru itd. Tu bi moglo pomagati ministrstvo, če bi ukazalo, da je na telegramih poleg nakazane vsote napraviti uradno opomnjo, glede jezika, ki ga rabi odpošiljalec, na primer slovensko, češko, hrvaško itd. Prihajam sedaj k nalepnim listkom. Magistrat ljubljanski se je obrnil na tržaško ravnateljstvo s prošnjo, naj da nalepne listke — to so rumeni listki, ki se prilepljajo na priporočena pisma in paketirane poli ljatve — tudi v slovenskem jeziku tiskati. Odgovor, ki ga je dobil ljubljanski občinski 6vet, pravi, da je to politikum in da mora stvar rešiti ministrstvo, ker se tiče notranjega uradnega jezika A to ni res, da se gre tu za notranji uradni jezik. Nalepni lieti imajo namen, orijentirati stranke. Notranjega uradnega jezika — to priznam — se tičejo takozvani od-premni listki. Te nalepijajo postaje na pakete in vreče, v katerih se pošiljajo pisma, da vedo uradniki na medpostajah, kam naj pošiljatve od-premijo. (Poslanec Marckhl: Kaj je pa zapisano?) Nemške opomnje, na primer »Laibach — Marburg« itd. Še ena anomalija je, ki bi se bila morala davno odpraviti. Poštne tiskovine na Primorskem so dvojezične, nemško-italijanske in tudi trojezične nemško - slovensko - italijanske. Gospoda moja — čemu to? Ali bi ne bilo dosti enostavneje, če bi se sploh izdale samo nemško-slo-vensko- italijanske tiskovine? Noben Italijan bi ne umrl žalosti, če bi poleg svoje materinščine našel na teh tiskovinah tudi slovensko besedilo. Če preudarim vse to, gospoda moja, potem mora biti eden glavnih postulatov nas Slovencev, da dobimo na Kranjskem svoje lastno poštno ravnateljstvo, če zahteva spoštovani gospod poslanec Dobernig za Koroško lastno, poštno ravnateljstvo, ko je tam skupni promet dosti manjši kakor na Kranjskem, potem mislim, smo popolnoma opravičeni zahtevati za Kranjsko lastno poštno ravnateljstvo v Ljubljani. Ljudsko šolstvo. Prihajam sedaj, velecenjeni gospod, k našemu šolstvu. Najprej naj izpregovorim nekaj besed o ljudskem šolstvu. Dosti se o tem itak ue izplača govoriti, kajti naše pritožbo v tem oziru so bile v različnih časih od različnih poslancev obširno razložene, tako, da bi moral to ponavljati, če bi hotel obširneje govoriti o tej stvari. Omejujem se torej predvsem na to, da konstatiram, da ga ni v Avstriji nobenega naroda, ki bi ga pn-krajševali celo v ljudskem šolstvu, kakor se to v veliki meri godi pri nas Slovencih. Velecenjeni gospodje! Z uredbo ljudskega šolstva, v kolikor se tiče učnega jezika, moremo vobče biti zadovoljni samo na Kranjskem, na Goriškem in v slovenskem delu Istre. Sicer poskušajo tndi tam Nemci in Italijani zdaj in zdaj prem en i ti uredbo ljudskih šol, ali doslej so bili njih poskusi vedno srečno odbiti. Če se imamo vzlic temu pritoževati, je tega krivo dejstvo, da je pri nas na štirirazrednicah upeljana nemščina kot obvezni učni predmet, začenši od tretjega razreda v svrho, da se vsled pomanjkljive uredbe našega srednjega šolstva — o katerem si bom pozneje dovolil govoriti — dijakom omogoči vstop v gimnazije in realke. Ob sebi je umljivo — to imam odgovoriti na medklic gospoda poslanca Marckhla, »bodite veseli« — da manjkajo pri drugih predmetih tiste ure, ki se porabijo za nemščino kot učni predmet in to bi se občutno pokazalo, če bi se s pomnožitvijo učnih ur ne omogočilo doseči učni smoter tudi pri drugih predmetih, kar pa seveda pomen ja večje obremenjen je slovenskega šolarja.- Če pa, velecenjeni gospodje, pogledamo na Štajersko, kjer prebivajo na Spodnjem Štajerskem, izvzem-ši nekaj nemških mestnih otokov, izključno samo Slovenci, kjer je deželni šolski svet v Gradcu popolnoma v nemških rokah in vlada še ni prišla tako daleč, da bi varovala slo- vensko prebivalstvo pred nasilnosti-mi Nemcev, vidimo ie, da si prizadevajo Nemci... (Poslanec Hofmau: To je neverjetno! Take fantazije t — Medklici. — Poslanec Marckhl: Spišite enkrat o tem kak roman.) To ni potrebno, ker navajam gola dejstva ... prizadevajo Nemci v vse večji meri ponemčiti ljudsko šolstvo. (Medklici). Ne bom govoril o tem, kaka sredstva se porabljajo, da se pridobi nekaj zaslepljenih staršev, da 6e iz-reko za ponemčenje ljudske šole ali vsaj za omejitev slovenskega pouka na njih. (Medklici). Ta sredstva in sredstveca so dovolj znana; dostikrat so to obljube, dostikrat vabe, dostikrat pa tudi grožnje, ki naj pomagajo doseči rečeni cilj. Tedaj pa, gospoda moja, bi morali videti, kako hitro so šolske oblasti na delu, da izvedejo voljo takih zaslepljenih staršev, dasi leži na dlani, da se zgode s tem naravnost pedagoški zločini. (Medklici). Če je pa tako že v zeleni Štajerski, potem, gospoda moja, si lahko predstavljate, kako more z našim ljudskim šolstvom biti šele na Koroškem. Tam je večina ljudskih šol v slovenskem delu dežele popolnoma nemška. Povrh se nastavljajo tudi še taki učitelji nemške naroduo-sti, ki slovenskega jezika sploh niso zmožni, da bi le gotovo s šolo ob-iskujočimi otroci ne govorili v njihovem materinem jeziku. (Poslanec Hofman pl. Wellenhof: 2e leta sedim v deželnem šolskem svetu; poznam razmere bolje, kakor gospod poslanec Hribar!) Saj govorim zdaj o Koroški. (Poslanec Hofman plem. Wellenhof: Prej ste govorili o Štajerski). Kar sem povedal o Štajerski, vzdržujem v polnem obsegu, moje trditve o Koroški pa potrjuje moj tovariš Grafenauer. (Živahni medklici). Podpredsednik Pogačnik: Prosim miru, gospodje. (Nadaljnji medklici). Poslanec Hribar: Prosim malo miru, gospodje! (Nadaljuje): Misliti si morete, čestiti gospodje, kak martirij je to za otroke, ki so zmožni samo slovenskega jezika, če vstopijo v tako šolo in naj slede pouku. Cisto naravno je, da se more učitelj ž njimi v začetku samo z znamenji porazumeti in se otroci šele polagoma z vajo nauče nekaj malega nemški. Saj se, gopoda moja, z vednini ponavljanjem nekaterih glasov tudi papige lahko nauči nekaj besed. Kakšen more biti učni uspeh takih šol, si uvideven človek lahko predstavlja. Samo za našo vlado je to nerazumljiv pojem, če morda nima namena sploh zadrževati Slovencev na Koroškem glede ljudskošolske izobrazbe, katero domnevanje se kar usiljuje, dasi jaz tega ne morem verjeti. In Trst, gospoda moja! Pri mestnem zastopu, ki je obenem tudi deželni zastop, se kar ni dalo doseči, da bi dobili Slovenci v mestu lastne šole, dasi so se storili vsi mogoči koraki in dasi so Slovenci znaten odstotek tržaškega mestnega prebivalstva. Z brutalnostjo, ki ji ni dobiti enake, so tržaški mestni očetje na zahtevanje po ustanovitvi slovenskih ljudskih šol v Trstu stereotipno odgovorili, naj hodijo slovenski otroci iz mesta, če hočejo uživati pouk v svojem materinem jeziku, v slovenske šole v okolici, oddaljene tri in štiri kilometre. In vlada ni našla toliko enerži-je, da bi tržaške mogotce pripravila do tega, da izpolnijo najelementar-nejše zahteve Slovencev, tako da so bili ti mnogo let primorani na lastne stroške v Trstu vzdržavati slovenske ljudske šole, dokler jih ni letos pre vzela vlada in bo država plačevala stroške. (Poslanec dr. Rybaf: Niso še prevzete, samo pet učiteljev!) Šc ne popolnoma, a deloma Ugovarjati bi mi mogli, gospoda moja, da spada ta stvar pravza prav pred forum deželnih zborov, ker nima ljudsko šolstvo nič opraviti z državnim proračunom. To očitanje pa bi ne bilo umestno. Naša' avtonomija glede ljudskega šolstva je namreč tako prikrojena, da ima vlada vendar vedno prvo besedo, če se nas na Štajerskem, na Koroškem in v Trstu prikrajšuje in se nam sila dela, je vlada tega največ kriva; njeni zastopniki v okrajnih in v deželnih šolskih svetih 6o vedno v čudovitem sporazumljenju z nasprot niki slovenskega naroda. Učiteljišča. Po teh splošnih opomnjah o našem ljudskem šolstvu, prihajam go spoda moja, k zavodom, ki so usta novljeni, da vzgajajo slovenske učitelje in učiteljice. Takih zavodov je pri nas čveteio, in sicer moško in žensko učiteljišče v Ljubljani, moški učiteljišči v Mariboru in v Kopru in žensko učitelji šče v Gorici. Gospoda moja! Človek z normalno pametjo bi mislil, da so ti zavodi urejeni vzgajati sposobne učitelje in učiteljice za slovenske ljudske šele in ob sebi umljivo bi se mu zdelo, da so vsi ti zavodi enako in po istem zgledu urejeni. Kdor bi tako mislil, bi bil v zmoti, tak ne računa z nad-modrostjo avstrijskih vlad in ta nad-modrost se kaže glede uredbe imenovanih zavodov v brezmejni nesi-stemnosti. O tem še govora ni, da bi bila na teh zavodih slovenščina učni jezik, dasi bi to bilo naravno. Nasprotno, gospoda moja, vladna modrost je tako velika, da se hočejo za slovenske šole sposobne učiteljske moči vzgajati s tem, da se jih v večini učnih predmetov poučuje nemško. Pa št1 v tem oziru ni nobenega sisle-ma. (Poslanec Marckhl: Ni učnih knjig). To ni res, to je izgovor, ki pa ne drži. (Poslanec Hofman-Wel-lenhof: A slovenski listi, vaši listi, so to sami pisali). Spoštovani gospod kolega, ti so pisali o gimnazijah, tu pa se gre za učiteljišča. O šolskih knjigah bom še govoril. Tako se na primer na ljubljanskem učiteljišču poučujejo pedagogika, nemščina, zemljepisje in zgodovina, fizika, petje, risanje, kaligra-fija, telovadba in glasba (klavir, orgije, gosli) v nemškem jeziku, do-čim se uče veronauk, slovenščina, matematika in naravoslovje v slovenskem jeziku. Kmetijstvo se uči na tem zavodu — kak smisel naj to ima, nisem mogel uganiti — nemško in slovensko. (Poslanec Marckhl: Ker so tudi Nemci tam!) Le nekateri, le prav malo jih je. Na ženskem učiteljišču ravno-tam se naravoslovje že več ne uči slovenski, marveč nemški, d očim se drugi predmeti predavajo ravno tako kakor na moškem učiteljišču. Edini razloček je, da se novi učni pred met, ženska ročna dela s slovenskim učnim jezikom poučuje. V Mariboru je stvar seveda še dosti slabša. Tam je slovenščina učni jezik samo pri pouku slovenščine, iu sicer samo za dijake slovenske narodnosti, d očim se vsi drugi predmeti brez izjeme nemški poučujejo. (Poslanec Grafenauer: In v Celovcu!) O Celovcu sploh ne govorim; če je že v Mariboru tako, si je lahko misliti, kako mora šele biti v Celovcu. Učiteljišči na Primorskem sta zopet drugače urejeni. Tako se poučujejo na učiteljišču v Kopru pedagogika, petje, (klavir, gosli, orgije), telovadba, risanje, lepopisje in kmetijstvo v nemškem jeziku, slovenšČi na, nemščina, veronauk, zemljepis in zgodovina, matematika, fizika in naravoslovje pa v slovenskem jezi ku. Vidi se torej, da ima slovenski jezik na tem učiteljišču že dosti več pravic kakor v Ljubljani. S tem je ovržen ravno tisti ugovor, ki ga je, kakor se mi zdi, napravil gospod dr. Hofman-Wellenhof, da namreč nimamo šolskih knjig. (Poslance Hof man-Wellenhof: Posnel sem to le iz vaših slovenskih listov. Ne vem tega tako natančno). To velja samo za gimnazije. (Poslanec Hofman Wellenhof: Saj so ravno tiste!) Ne! To velja za šolske knjige za višje gimnazije. To pa niso iste, kakor za učiteljišča. Enaka uredba kakor za Koper je tudi v Gorici, z edino, seveda čisto neumljivo izjemo, da se v četrtem tečaju poučujeta zemljepisje in zgo dovina nemški; zato je pa tu v nasprotju z uredbo na ženskem učitelji šču v Ljubljani učni jezik za ženska ročna dela nemščina. Vidite torej, velecenjeni gospod je, da sem bil popolnoma opravičen izjaviti, da je edini sistem, ki tu vla da, nesistemnost. Te uredbe so pa tudi v direktnem nasprotju s pedagogiškimi načeli, ki so bila soglasno, torej tudi z glasovi nemških udeležnikov odobrena na shodu izobraževalcev učiteljev, ki se je leta 1906. vršil pod vladno patro nanco. Cenjeni gospod predsednik naj mi dovoli, da jih prečitam. Glase se: 1. »Učitelj mora imeti učni jezik, to je materinščino svojih učencev v oblasti; obvladovati mora po trebno znanstveno terminologijo je zika in se jezikovno gladko izraže-vati. 2. Terminologije kakega jezika ni kakor jezika samega neporabljivo pridobiti z navadnim naučenjem dotični besed. Pridobi se šele z mnogo vrstni) praktično rabo. 3. Učitelj se mora torej v ti stem jeziku« — zapomnite si to, gospoda moja — »izobraževati, v kate rem bo pozneje sam učil. 4. Noben učni predmet ne sme stvarno trpeti vsled težav (nerazumljivosti) učnega jezika. 5. Načeloma se ne sme noben učni predmet rabiti kot sredstvo za naučenje drugega jezika; vsak je marveč sam sebi namen.« Naj upam, da ne najdejo te resolucije pri naši vladi gluhih ušes in da si bo vlada štela v dolžnost pre urediti čim preje pedagoške in druge uredbe naših učiteljišč v smislu, ki odgovarja ter resolucijam. Prehajam na kratko pojasnilo našega srednjega šolstva. Tu mi je govoriti tndi o šolskih knjigah. Srednje šole. Med vsemi v Avstriji živečimi narodi — ne izvzemši niti Romunov, ki jim sicer privoščim popolno ravnopravnost — smo glede srednjega šolstva Slovenci najbolj zanemarjeni, ker še do danes pravzaprav nimamo nobene slovenske srednje šole, (Čujte! Čujte! — Poslanec Marckhl: Kaj je to »pravzaprav«?) To bodete kmalu slišali. Prosim samo malo potrpljenja, saj pridem tudi na to. Edino, kar smo na polju srednjega šolstva dosegli, je to, da se je leta 1883. na gimnazijah v Novem mestu in v Kranju, kakor na parelelkah ljub Ijanske gimnazije v prvih štirih tečajih uvedel slovenski učni jezik za vse predmete, izvzemši nemščino in grščino. Višje gimnazije so kakor ob sebi umljivo vse popolnoma nemške. Pozneje so na gimnaziji v Mariboru aktivirali takoimenovane slovenske paralelne razrede za nižjo gimnazijo, in pozneje v Celju takozvane samostojne nemško-slovenske paralelke, kateri obstoj je spravil kakor znano celo ministrstvo v nevarnost. Toda — bila bi velika zmota, če bi kdo mislil, da so te takoimenovane slovenske paralelke tudi v resnici slovenske; poučujejo se na obeh teh zavodih le nekateri predmeti v slovenskem jeziku, večina pa v nemškem jeziku. Leta 1890. v Ljubljani novo ustanovljena, sedaj druga državna gimnazija, je v štirih nižjih razredih prav tako urejena, kakor gimnaziji v Kranju in v Novem mestu. Na drugih gimnazijah v slovenskih pokrajinah, tako na primer v Celovcu, v Beljaku, v Ptuju, v Gorici Ln v Trstu, je učni jezik vse-skoz nemščina. Na ljubljanski realki imamo v prvem in v drugem razredu paralelke, na katerih se samo veronauk in slovenščina učita slovenski, dočim je pri vseh drugih predmetih učni jezik nemščina. Edina slovenska realka je v Idriji. Toda, gospoda moja, to ni zasluga vlade, kar moram posebno poudarjati, da bi me vlada ne obdolžila pristranosti. To višjo realko je namreč ustanovila mestna občina idrijska, zavod opravlja občina in kakor razvidno iz danes priloženega državnega proračuna, prevzame država ta zavod šele v šolskem letu 1909./10. Upam in moram to v imenu jugoslovanske delegacije tudi odločno zahtevati, da se s tem prevzetjem nič ne spremeni glede učnega jezika. Kako žalostno je, gospoda moja, pri nas z realkami, priča najbolje dejstvo, da je smatral deželni šolski svet za Kranjsko za dovoljeno, razpisati v št. 191. »Laibacher Zeitung« z dne 21. avgusta t. 1. mesto profesorja za zemljepis in zgodovino na višji ljubljanski realki, ne da bi od prosilcev zahteval znanje slovenskega jezika. Velecenjeni gospodje! Da ne odgovarja ta uredba našega srednjega šolstva niti pedagoškim principom, niti pravici in pravičnosti, je evidentno. Zato so naši zastopniki vedno zahtevali in moramo tudi mi zahtevati, naj bodo gimnazije in realke za Slovence tako urejene, da bo imela slovenščina kot učni jezik popolno veljavo. To je postulat zdrave pedagogike in je vsled tega tudi društvo slovenskih profesorjev na svojem shodu dne 22. decembra sklenilo resolucijo, ki jo je izročilo zastopnikom slovenskega iu hrvaškega naroda. (Poslanec Marckhl: Kaj imajo pri tem Hrvatje opraviti?) Z nami so v eni parlamentarni združitvi, zato so se obrnili Slovenci do Hrvatov, ki so, kakor veste, naši bratje in s katerimi zelo fraterniziramo, da bi podpirali naše zahteve. Resolucija se glasi takole (čita): 1. Vsakemu narodu je ustanoviti šole v njegovem jeziku. To zahtevata pedagogika in državni osnovni zakon. Opiraje se na to neovrženo resnico, zahteva društvo slovenskih profesorjev, da se tudi za Slovence ustanove popolnoma slovenske šole, to je take s slovenskim učnim jezikom za vse predmete. 2. S pedagoškega in zakonitega stališča zahtevamo poleg gimnazij tudi slovenskih realk, učiteljišč, obrtnih in trgovskih šol. 3. Ker prebivajo na Štajerskem, na Koroškem in Primorskem ravno tako in ravno taki Slovenci kakor na Kranjskem, zato ne smejo srednje šole v teh deželah biti nič drugače urejene kakor na Kranjskem. Kar je na Kranjskem potrebno in je kot narodnostnim razmeram primerno spoznano, mora veljati za potrebno iu primerno tudi v drugih deželah, koder prebivajo Slovenci. 4. Srednješolski učitelji, oziroma profesorji usposobljeni za več učnih jezikov, zamorejo biti nastavljeni na vseh zavodih, na katerih se poučuje v enem dotičnih jezikov. (Poslanec Marckhl: To je jako dobro!) Kaj ne, to je dobro? Ta peticija se nanaša na dogodek, ki ga bom pojasnil pozneje, ko bom govoril o visokih šolah. S poslovenjenjem naših srednjih Šol je tako, da vselej, kadar se oglasimo z zahtevo, naj se razširi slovenski učni jezik, nam ugovarja vlada, da naše zahteve ne more izpolniti, ker ni učnih knjig. Ce se obrnemo, da bi oddpravili ta nedostatek, do slovenskih profesorjev, ki so poklicani, spisati šolske knjige, nam odgovore, da nečejo in ne morejo pisati šolskih knjig, dokler ni nobenega npanja, da se bodo praktično uporabljale. (Poslanec Hofman-Wellenhof: Pravi circulus vitiosus). Saj to je tudi samo ob sebi umljivo; kdo bo pa sestavljal šolske knjige, da bodo potem neporabljeni rokopisi kje tro-hneli. Torej vidite, gospoda moja, res pravi circulus vitiosus, kakor se je že eden gospodov tovarišev tu izrazil. Ko bi bilo vladi res na tem, da se na slovenskih srednjih šolah upelje slovenski učni jezik, bi bila za to že davno poskrbela tako, kakor je to svoj čas storila v Dalmaciji. Ko je bilo odločeno, da se tam na srednjih šolah upelje hrvaški učni jezik, je vlada za spisanje šolskih knjig sposobnim profesorjem dala daljše dopuste in jim naročila sestaviti šolske knjig*4. Dasi od strani učne uprave nismo deležni take naklonjenosti, kakršno je pokazala napram Dalmaciji, sem vendar v položaju povedati, da so naši profesorji marljivo na delu, da dajo učni upravi na razpolaganje vse potrebne knjige in učne pripomočke za slovenski pouk na višjih gimnazijah. Pokazalo se bo, če ni bilo zastonj to delo, ki je gospodje profesorji, kar je potrebno posebe poudarjati, opravljajo večinoma v svojem prostem času. (Posl. Marckhl: Večinoma so na dopustu). Najmanj jih ima dopust, večinoma pišejo v svojem prostem času (Posl. Neumann: Četudi, saj je to vendar v državnem interesu). Pa ni tako. Ker so pri nas v Avstriji čisto nenaravne stvari včasih samo ob sebi umljive, je tudi mogoče, da se bo z učnimi knjigami, kadar bodo enkrat gotove, tako zgodilo, kakor s slovensko-latinsko vadnico, ki je bila že pred leti sestavljena in na stroške kranjskega deželnega odbora tiskana, ki pa se ni nikdar rabila in je med tem že zastarela. In zdaj, gospoda moja, naj na vedem paralelo, da bodete videli, kako se za nemško šolstvo na Kranjskem skrbi. 2e več desetletij obstoji v Ko Čevju cisto nemška spodnja gimnazija, ki je bila v začetku šolskega le ta 1908./09. razširjena v popolno gimnazijo. Kakor že prej omenjeno, je prva državna gimnazija v Ljubljani pravzaprav tudi nemška, ker imajo samo nižji lazredi slovenske paralelke. Denimo, da bi bila vlada imela resni namen, uvesti na vseh gimnazijah na Kranjskem, izvzemši Kočevje, slovenščino tudi v višjih razredih, bi bila mogla razdeliti prvo gimnazijo v slovenske in nemške paralelke. S tem bi bilo za nemške gimnazije na Kranjskem bolje pi e skrbijeno kakor je treba, saj je na Kranjskem poleg 475.302 Slovencev vsega skupaj samo 28.177 Nemcev Toda vlada je v svoji skrbi za Nemec šla dosti dlje in se ni nič plašila nam Slovencem očitno pokazati, da prote žira Nemce izredno. Skoro se mi zdi, da je hotela namigniti, da nas smatra pač sposobne dajati krvni in denarni davek, da pa nas ne smatra za vredne, da bi postali deležni višje izobrazbe in ki 1 ture. (Živahno pritrjevanje). Lansko leto se je šlo za imenovanje direktorja na prvi državni gimnaziji v Ljubljani, na najstarej Šem in največjem zavodu na Kranjskem, na katerem je leta 1907. v 18 razredih bilo 609 učencev, med njimi 482 Slovencev in 114 Nemcev in na kateri je bilo aktiviranih 8 slovenskih paralelk. Vsak razumen človek mora misliti, da mora ravnateljsko mesto na slovenskem zavodu, kakor je bilo doslej, dobiti rojen Slovenec, ali če ni primernega kompe tenta slovenske narodnosti, vsaj mož, ki je zmožen slovenskega jezika. Omenjeno bodi pa takoj, da so bili med kompetenti jako vrli slovenski profesorji. Toda naš gospod deželni predsednik Teodor Schwarz — par don, saj je med tem avanziral do ba rona, torej baron Schwarz — je bil drugačnega mnenja Očividno pa na priganjanje nemškega »Volksrata na Kranjskem, ki je pri nas nekaka stranska vlada. . . (Posl. Marckhl Tega takrat sploh še ni bilo). A bili so tisti elementi, ki so pozneje usta novili »Volksrat«. Imenovani gospod deželni predsednik si je torej v glavo vtepel, nakloniti rečeno ravnateljsko mesto čistokrvnemu Nemcu, ki ni zmožen ne slovenskega, ne kakega drugega slovanskega jezika. (Posla nec Neumann: Kaj bi bilo, če bi se to zgodilo Nemcem t) Na to še misliti ni. V svoji gorečnosti za tega m o ža je šel gospod deželni predsednik celo tako daleč, da je na člane deželnega šolskega sveta, na katere ima vpliv, na vse mogoče načine pritiskal in tudi izsilil, da je bil ta nemški mož v seji deželnega šolskega sveta za menovanje predlagan in je prišel v terno. O tem je izvedela slovenska publicistika in nastal je vihar ogorčenja Toda, gospoda moja, ta vihar ogorčenja ni imel naravne posledice, da bi bili izbrali za gimnazijo kom peteuta, proti kateremu tudi jezikovno ni ugovora. Ne, gospoda moja. Takoj so imeli drug načrt pri rokih. Ustanovili so nanireč v Ljubljani novo, popolnoma nemško gimnazijo, kar je bilo, kakor ob sebi umljivo, Nemcem še dosti ljubše, kakor bi jim bil čistonemški ravnatelj na prvi državni gimnaziji. (Poslanec dr. Rybar: Torej ne ravnatelj za gimnazijo, nego gimnazija za ravnatelja!) Da, tako se je to uredilo. Pri nas so bile poprej pač vse šole nemške. Svoje dni so bile latinske, potem so postale uemške, — ker so bih pri nas v Avstriji vedno pripravljeni germanizirati in so to smatrali za najvišjo državniško modrost. Spričo temu je pač ob sebi umljivo, da smo Slovenci, čim se je v nas vzbudilo narodno čuvstvo, imeli pravico zahtevati, naj se ti prej latinski, pozneje nemški zavodi spremene v slovenske. (Poslanec Marckhl: Saj ste tako dobili svoje lastne zavode. — Poslanec Hofman-\Velleuhof: Naredili ste pri tem prav dobro kupčijo!» Ne, to nikakor ui res. Nemški zavodi niso bili potrebni. In poslušajte me dalje, povedal vam bom, zakaj sem to omenil. Kako silno se je mudilo z ustanovitvijo gimnazije, dočiin minejo zaradi potrebnih in nepotrebnih pogajanj cela leta, predno se ustanovi kaka srednja šola, dočiin se poganja Novo mesto že desetletja za zgradbo gimnazijskega poslopja in je bila druga državna gimnazija v Ljubljani od leta 1895. do lani v popolnoma nezadostnih prostorih uameščena. Ker učna uprava za Slovence sploh ni imela nikdar nič srca, so dobili Nemci v Ljubljani gimnazijo čez noč, ne da je bilo treba kaj daljših iK>gajanj, da, celo ne da bi bil deželni šolski svet storil kak sklep. (Poslanec Marckhl: Vsled kompromisa s Slovenci!) Ponavljam, ne da bi bil deželni šolski svet kaj skleuil. Če je bil sklenjen kompromis s Slovenci, tega ne vem; (Poslanec Marckhl: Jaz to vem). Če pa je bil sklenjen kompromis, potem je to jako žalostno poglavje v naši politični zgodovini. Pomisleki, ki jih ima navadno fin. minister pri ustanovitvi kake srednje šole, so tu popolnoma odpadli.Novi zavod, ki se je v lanskem šolskem letu skrival pod naslovom nemške filijalke prve državne gimnazije v Ljubljani, se je v drugem semestru šolskega leta 1907./08. preseli! v nove prostore in je bil letos z akti vira njem petega razreda takoj razširjen v višjo gimnazijo. Tako ima šest odstotkov Nemcev na Kranjskem dve popolni gimnaziji, dočim se vladi ne zdi ]>otrebno, poskrbeti za 94 odstotkov slovenskega prebivalstva v deželi z ustanovitvijo slovenskih srednjih šol in jim vzdržuje samo četvero ne ]K>|>olnoma slov. gimnazij in nobene realke; dočiin se ji ne zdi potrebno, za dve |>etini štajerskega prebivalstva slovenska narodnosti, dalje za Slovence na Koroškem in na Primorskem poskrbeti slovenskih gimnazij. Zdaj, gospoda moja, poglejmo se, kako materinsko je za novi nem ški zavod poskrbela tista učna upra va, ki je za Slovence najhujša mačeha. Nastanjen je ta zavod v istem privatnem poslopju, kjer je bila od potresa druga državna gimnazija, ki je vsako leto imela nad 400 učencev. Dokler je bila v tej hiši druga državna gimnazija -— ki se jo napa eno imenuje* slovensko gimnazij.) vsled tega, ker nima v nižjih razre dih nemških paralelk — ni bilo no beni h sredstev za vzdržavanje in za notranjo opravo, a za nemško gim nazijo je bilo takoj več tisoč kron na raz|K>laganje. Preslikali so šolske sobe, napravili nove klopi in napeljali v vse sobe električno razsvetljavo. Spoštovanemu gospodu i>oslancu Marckhlu se bo to morda zdelo malenkostno, a v zvezi s tem, kar bom še povedal, bo sprevidel, da ni tako malenkostno. Ravnateljstvo druge državne gimnazije je pred več leti prosilo, naj se uj)elje električna razsvetljava vsaj v tiste prostore, kjer se od 4. do 5. popoldne uče svobodni predmeti ter v konferenčno sobo. V dotičnem dopisu je izdatek proračunjen na 1000 K. Odgovor je bil nepovoljen in utemeljevanje je reklo, da v pro računu ni preskrbleno za tak izdatek. Normalen človek bi mislil: če učna uprava v varstvo vida 400 mla dih ljudi v tem letu ne more dobiti 1000 K, bo to vsoto postavila v proračunu vsaj priodnjega leta. Toda to se ni nikdar zgodilo. Ravnateljstvo je bilo primorano, napraviti petro lejske svetilke v sobah s slabo svet-' lobo, katere svetilke dostikrat sploh niso hotele goreti < ker so bile sobe % dijaki prenapolnjene. (Čujte! Čujte!) Ne morem si kaj, da bi tu ne izrazil domnevanja, da smatra šolska uprava na Kranjskem vid slovenskih učencev za manj vreden od nemških učencev. Drug kričeč slučaj, ki nam predočuje pristranost šolskih oblasti glede nemških in slovenskih učencev, je naslednji: Iz tiskanih letnih poročil prve državne gimnazije v Ljubljani raa-vidim, da je bilo na tem zavodu v I. b razredu, torej v slovenskem oddelku začetkom šolskega 1. 1896./97. osemdeset učencev, začetkom šolskega leta 1897./98. pa triinsedemdeset. Nadalje so imeli tam v šolskem letu 1896. /97. šesti a-razred 61 in v šolskem letu 1897./ 8. drugi b-razred 61 učencev. V letnem poročilu za šolsko leto 1897./98. čitamo na strani 71. doslovno tole (čita) : »Pri sprejemni skušnji za 1. razred je bilo za istega slovenski oddelek v julijskem terminu sprejetih 83 učencev. Z ozirom na to, da je bilo za jesenski termin pričakovati nekaj repe ten tov in nekaj prošnji ko v za sprejem, se je obrnilo ravnateljstvo na deželni šolski svet, naj dovoli paralelko. Visoki deželni šolski sve L je z ukazom z dne 4. avgusta 1897. št. 2124 izrečeno prošnjo odbil in je odredil, da je oddati tukajšnji spodnji državni gimnaziji 15 dijakov izmed onih, ki so bili sprejeti v julijskem terminu.« V letnem poročilu istega zavoda za šolsko leto 1907./08. čitam na strani 83. naslednje (čita) : »Prošnjo za razdelitev 6. razreda je c. kr. deželni šolski svet z ukazom z dne 5. oktobra 1907 št. 5965, zavrnil iu je odredil, da je v razbre-menjenje razreda sedem dijakov po- I učne moči, dočim obstoji, kakor sem za matematiko in fiziko na gininazi- | srednjih šolah kak slovanski jezik, ji v Gorici, ki je bilo že 1. 1907. raz j (Bravd!) Verjemite mi, gospod*... pisano, a da bi se preprečilo imeUo- j ostopa učna uprava napram novi nemški gimnaziji. Tam jc bilo letos sprejetih 44 ali 4f> učencev natančno švevilo. mi ui prav v spominu. Vrh tega ima ta razred osem privatistov. Za to malo število dijakov je bila takoj usta no vijena para-lelka. Da bi se vsaj na videz vzdržala, so najbrž privatiste prišteli jav niin dijakom. Dokler je bila v istih prostorih druga državna gimnazija, ji učna oblast pač ni bila nikdar ta ko naklonjena. Privoščim otrokom vsake narodnosti, da se jim izobraževanje kolikor mogoče olajša, z ozirom na po stopanje napram nemškim in napram slovenskim dijakom pa se llo-ram vprašati: zakaj pač zapostavljajo slovenskega dijaka vedno za nemškim? Kaj ni vreden tiste obzirnosti, kakor nemški! Ali se hoče slo venskega dijaka mar namenoma od studiranja docela odriniti ali mu j« vsaj po možnosti otežkočiti! (Med klici). Še eno pristranost, ki jo dela učna uprava napram Slovencem,moram omeniti. Gre se za oddajanje iz praznjenih učnih mest na uaših gim nazijah. Na prvi državni gimnaziji v Ljubljani n. pr. je bilo v avgustu 1. 1907 razpisano učno mesto za naravoslovje in je predlog ležal v ministrstvu od septembra 1. 1907.; pravo imenovanje se je zgodilo šele pred nekaterimi dnevi. To učno mesto je zavzemal več kot eno leto suplent in izprašani petenti, ki že mnogo let težko čakajo službe, so se morali zadovoljevati s suplentskimi dohodki, najbrž zato, da je učna uprava prihranila nekaj kron za nemško gimnazijo. V Ljubljani so tako na prvi ko Če ne še boljšo kvalifikacijo, ka kor nemški, in kako jim skuša one mogočiti, da bi bili nastavljenh A podati sem hotel samo poglavje., da se vidi, kako pristranska je vlada specijalno na Kranjskem v drugih kronovinah, koder prebivajo Sloven ci, se godi to še v večji meri in menim, da sem dokazal, da ne moremo imeti nobenega zaupanja do učne uprave, dokler bo hodila po sedanji)! potih. Predno končam z razpravlja njem o srednjem šolstvu, hočem le še nekaj omeniti glede reforme sred njih šol, o kateri jc bila v zadnjem času tako živahna diskusija. Da so naše srednje šole zlasti gimnazije nujno potrebne reformiranja, tega pač ne bo nihče tajil in to je tudi priznala pretežna večina udeležilikov pri enketi, ki jo je sklicala učna oprava. Sicer se ne čutim poklicanega, izreči o tem neovržno sodbo, pač pa moram kot praktičen človek dati tistim prav, ki so preti rano gojenje mrtvih jezikov pribil! kot anahronizem. Iz zanimivega članka profesorja Teobaldu Fuehsa posnamem, da od 7800 učnih ur na leto odpade na humanistične predmete 5700 ur, torej 73 odstotkov in na realistične, kate rim bi se moralo dandanes —- v do bi splošnega tehničnega napredka — pač posvečevati več j>ozornosti, le 2100 ur ali 27 odstotkov. Od 5700 učnih ur za humanistične predmete se jih samo za grški in latinski jezik porabi 3120, torej 40 odstotkov vseli ur. — Nič nečem reči zoper korist uee nja latinščine, menim pa, da bi st pri tem predmetu lahko znatno skrajšalo število učnih ur, učenje grščine bi se pa dandanes dalo mor da veudar popolnoma odpraviti iu namesto tega upeljati kak modemi jezik. Saj se je, gospoda moja, v re čeni enketi tudi res sprožila ustano kdo je zaklical »ruski«. To, gospoda moja, bi bilo jako prav; to je drugi med najbolj razširjenimi jeziki na svetu (Pritrjevanje), to je jezik, ki glede besednega bogastva in sintak tične popolnosti nadkriljuje večino drugih jezikov (Pritrjevanje), jezik, ki ima veliko književnost in je znanstveno razvit. (Odobravanje). Toda, gospoda moja, nisem tako krut (Ve selost) ; jaz nisem izgovoril bessde »ruski«, da bi gospodje ne padli ? omedlevico (Ponovljena veselost), jaz priporočam samo učenje kakega slovanskega jezika. Verjemite, gospoda da bi se dalo sčasoma tem po tom ugladiti narodna nasprotja, ki so zlasti hudo skupaj trčila, in če vlada nima uasprotstva napram Slovanom, ki bi ga ne smela imeti, potem ji priporočam to misel, ne da bi jo studirala — vem kaj pomeni tako studiranje v Avstriji — marveč ma uvaževanje. (Odobravanje.) Visoke šole. S poglavjem o srednjih šolat sem zdaj pri kraju in prehajam k visokim šolam, (Čujte! Čujte!) k tistemu poglavju naše učne uprave, ki je danes najaktuvalnejše. Iz lanskega proračuna naše učne uprave seia sestavil nekaj prav zanimivih pe-datkov. V Avstriji imamo na Duna ju, v Gradcu, Inomostu, v Pragi in v Črnovcih nemška vseučilišča in * Pragi, Lvovu iu v Krakovem slo vanska. Tehniške šole so: nemške na Dunaju, v Gradcu, v Pragi in v Br nu, slovanske v Pragi, v Brnu in t Lvovu. Po zadnjem ljudskem štetja ima Avstrija— pri rokah imam jako instruktivno knjigo: Otona Hiiu-nerja zemljepisno-štatistične tabela - 14,119.600 Slovanov in 8,462-360 Nemcev. Slovanov je torej 5,657.240 več kot Nemcev. Zdaj pa si gospodje oglejte vsote, ^vi jih porablja država za visoko šolstvo za Slovane in za Nemce. Za leto 1908. se rabi za nem ške univerze v ordinariju in v ekstra ordinariju 9,272.919 K in za tehni ške visoke šole 4,081.040 K, skupaj torej 13,353.959 K. Za slovanske uni verze je v ordinariju in v ekstra* r dinariju treba 4,580.459 K (Čujte! Čujte!) in za tehniške visoke sole 2,852.071 K, skupaj torej 7,432.530 kron. Torej je za Nemce, ki jih jo 5,657.240 manj kakor Slovanov pri visokih šolah izda 5,921.429 K več kakor za Slovane. Gospoda moja, danes prediožere ga proračuna še nisem mogel pre gledati, mislim pa, da se ne bo dosti razlikoval od lanskega, zlasti ne v tem ozira, da bi bil vanj ustavljen višji odstotek izdatkov za slovanske visoke šole. Če sem Že prej rekel, da imamo Slovenci vse vzroke, se pritoževati zaradi zapostavljanja prj ljudskih in pri srednjih šolah, m* imamo pra\ zopet tu oglasiti s svojo zahtevo. N; čeloma je bila izrecna opravičeno-; slovenske zahteve po lastnem v« učilišču, tako od prejšnjega ministri* dr. Mareheta, kakor tudi od njego vega prednika tir. Hartla — dr. Hartla, ki je bil poštena duša, dosti odkritosrčne je — ali vedno tako za klazulirano, da se je moglo posneti, da se slovenskega vseučilišč« ven darle noče ustanoviti. To razvidim tudi iz izjave, kat*1 ro je podal včeraj Njega eksoelencfl gospod ministrski predsednik. Go\< ril je o italijanski pravni fakultet;, ni pa namignil niti z besedo, da ga« htevaino tudi mi Slovenci slovenska pravno fakulteto, sosebuo ker je imel priliko slišati, da smo stopra\ v najnovejšem času to našo zahtev z vsem ]M>udarkom zastopali. Mi slini, da bode vendar neobhodno po trebno, da se pravičnost tudi na ten polju končno izvršuje. Mi Slovenci bodemo z vsem naporom moči, koj«> posedujemo v tej visoki zbornici in ko bi prišlo tudi do najskrajn".i šega — izpolnitev te naše kardinal ne zahteve vedeli doseči. (Odobravanje). Mislim, gospoda moja, da .i«' ustanovitev novih narodnostnih VS6 učilišč tudi nujna potreba sploh v razvoju avstrijskega visokošolstva. Dandanes težišče pouka ni več v oratoriju pouku — torej v pred.i vanjih brez razgovora —- marveč & učni način poglablja. Zato se usta navijajo zavodi in seminarji. Viso košolec ne x>oslnša samo predavanja da bi spoznal vednostno prepričanj' profesorjevo, marveč se uči tudi saa> na zavodu vednostnega delovanja Težišče pouka prehaja torej na zav* de in seminarje. Pomen, kojega so si pridobil* vitev reformne srednje šole z obli kakor na dragi državni gimnaziji I gatnim poukom kakega živega jezi- 1 dandanes visoke šole kot vzgajali" nastavljeni izprašani suplenti in 1 ka in sem iz izjav takratnega nauč- I vednostnih delavcev, zahvaljevat opravljajo službe, ki bi se bile mo- nega ministra dr. Mareheta mogel I imajo le zavodom. Ta naravna prt* rale že davno definitivno oddati in posneti, da je tej misli jako dobro I obrazitev visokih šol zahteva, kako kar se v Avstriji gotovo nikjer ne I hotno naklonjen, zgodi, to se je v Ljubljani že dosti- Če se bo torej taka reformna krat zgodilo, da je bila v učiteljskem I srednja šola v Avstriji ustanovila, se zboru kake srednje šole polovica bojim, gospoda moja, da se glede do suplentov. ločitve živega jezika prav gotovo no Neoddaua so pa še naslednja bo krenilo ne prav iu po moji sodbi | slušatelje. Pač je imelo v poslušaln učna mesta, za katera so terna-pred- | tndi ne pametno. Prav in pametno logi že odšli na Dunaj: mesto učitelja bi bilo uvesti na naših reformnih 1 (Dalje v prllotrl.) dokazujejo državni proračuni zad njih let in tudi državni proračun leto 1909., dokazuje to, ogromne vse te. In celo te ne zadostujejo več. Primanjkuje namreč prostora dvoranah več sto slušateljev na enkrat prostora; v zavodih pa, kjer stopi predavatelj s slušatelji v osebno občevanje, pa je prostora le za omejeno število le-teh. Vsled tega morajo dandanes na priliko slušatelji prirodoznanstva, za katere je ol>-isk zavodov obligatoričen, semtertje eakati po celo leto, da jim je omogočeno priti v zavod. Ker število slušateljev vedno narašča, postaja saumomevno potreba po ustanovitvi novih zavodov — ne le pri filozof ični in medicinski, marveč tudi pri juridični fakulteti — od dne do dne večja Da se dosežejo načelne, vsem potrebam ustrezajoče razmere, izdati bode treba še milijone in milijone. Ker se pa mora to še vršiti, se ne sme postopati centralistično ter vse u t akni ti že v obstoječa, večinoma prenapolnjena vseučilišča. Kakor malodrugod, je decentralizacija na tem polju nujno potrebna. Obstoječa vseučilišča naj se z ustanovitvijo novih, vednostnih gojišč, — katera bodo omogočala vsem narodnostim te države delovati na polju vednosti — razbremene. Gospoda moja! Pri nas se tako rado posnema nemške zglede. Vendar pa ima Nemčija lepo število manjših, recimo provincialnih vse-mčilisč, katera ravno, kar se tiče po-globljenja pouka, delujejo jako bla-gonosno. In ravno v tem oziru, v katerem bi morebiti najbolje kazalo, se moče posnemati zgleda, dasi bi to •nim narodom, ki še nimajo lastnih vseučilišč, služilo v srečo in zadovoljno© t. Ustanovitev narodnostnih vse-»čilišč pa je tudi še iz drugega ozira »ujno potrebna. Kakor znano, vršili ao se v zadnjih letih na različnih Vbe-»čiliščih pogosti spopadi med nemškimi in slovanskimi, odnosno med nemškimi in laškimi dijaki. Dasiravno je sicer samoumevno, •in naj bi bili na vseli vseučiliščih v Avstriji vsi akademični slušatelji enakopravni iu se je do zadnjih dveh desetletij tudi z njimi v resnici postopalo kot z enakopravnimi, so se razmere od takrat zelo poostrile. Med nemškim dijaštvom ugnezdil se je proti dijakom drugih narodnosti pritisk, ki je dal povod k različnim sporom, kar slovanskim dijakom, osobito na Dunaju in v Gradcu, bivanje v teh mestih v najvišji meri otežuje in greni. Dokler so bili spori med dijaštvom omejeni na različne skupino, stvar še ni bila tako huda; postalo pa je stališče naravnost nevzdržno s tem, da med profesorji samimi narašča nazodnostni fanatizem v toliki meri, da ga brez strahu javno kažejo. In iz tega izvira neenako postopanje z dijaki in protežiranje nemških dijakov, kar se pri skušnjah in pri vzprejemih na zavode kaže brez vsakega prikrivanja. Gospoda moja! Vi najbrže mislite, da slikam prekričeče. — Nikakor! — V resnici je stvar še hujša, nego jo morem opisati. Navesti hočem za to nekaj dokazov, iz katerih bode predvsem razvidno, kako postopajo nemški profesorji s slovenskimi eksa-minandi. Na razpolago imam več podatkov; omenil pa bodem le nekatere, pri čemer hočem imena profesorjev zamolčati. V slučaju pa, da se gospod voditelj naučnoga ministrstva za nje zanima, sem radevolje pripravljen imenovati jih. (Poslanec dr. Som mer: Povejte jih mirno!) Rekel sem, da tega ne storim in tudi ne bom storil; za to imam svoje vzroke. (Medklici). LISTEK. Ho rodnih tleh. Povest; spisal Fr. Rant. (Darje.) Dvakrat in trikrat je prečita! Brnot to brzojavko, kakor bi nc mogel prav verjeti svojim očem. Potem je pogledal, kdaj je dospela na Dunaj. Ob 7. zvečer je morala biti že na njegovem domu, tedaj, ko je on še sedel v kavarni. Će bi bil brzojavko dobil pravočasno, bi bil že zdaj davno na potu in v nekaj urah v Topol-ni. Oddana je bila brzojavka že popoldne. »Ce me zjutraj ne bo, me bodo obsojali in vsa dolina bo jczikala, da sem brezsrčen in brezvesten človek.'< Brnot se je jezil sam nase in na ves svet. »Zjutraj ob osmih se lahko odpeljem in pridem zvečer domov — a za jutri sem oglasen kot govornik in če me ne bo, izgubim besedo, vse moje dolgo in naporno delo bo zastonj. Vsi moji tako skrbno pripravljeni načrti bodo splavali po vodi. Toliko sem se mučil, toliko žrtvoval — in zdaj naj gre vse v ničf« V njegovi duši se je vnel boj, a zmagal je končno njegov egoizem. »Naj bo kakor hoče,« se je odločil. »Zjutraj brzojavim, da sem bil odsoten z Dunaja in da sem brzojav- Da doprinesem dokaz, kako je s slovenskimi dijaki na nemških vseučiliščih, prebral bodem dopis profesorja, kateri je na dunajski univerzi prebil skušnjo. V nemškem prevodu se glasi dopis takole (bere) : Ko sem stopil v dvorano, me je vprašal profesor: »Imate-li nemško klau-zurno delol« — »Ni se mi dalo, ker rabim samo nemščino kot učni jezik« — za učni jezik se namreč klau-zurno delo ne piše. — »Potem obžalujem.« Izkušnja je dobro uspela, v spričevalu pa stoji: »Nemščina le kot kulturni jezik popolnoma dovoljno,« mesto, kjer zdaj stoji »le kot kulturni jezik,« je z nožem radirano; tu je gotovo stalo »kot učni jezik«. Gospoda moja! Pomislite na razloček klasifikacije iz kulturnega jezika in iz učnega jezika. (Poslanec dr. Som-mer: To je nesmisel; kulturni jezik ni nikjer v klasifikacijskem besednjaku. — Medklici). Tudi pri zmožnostni klauzuli: »Gospod dr. P. K. se s tem usposob-lja z uporabo slovenščine kot učnega jezika...« je na mestu, kjer stoji zdaj »slovenščne« radirano in skoraj gotovo je stalo tudi tu »nemščine«. (Živani medklici). Počakajte malo in imejte potrpljenje, da bodem nadaljeval, ako vedno motite, ne morem končati. (Poslanec dr. Sommer: Vi ste napačno poučeni; to je nemož-no). Tu je izvirno spričevalo. Spričevalo je datirano 20. junija 1904. Dalje se glasi (bere): »Ko pridem v naslednjem jesenskem terminu 1904. zopet na Dunaj, da prestanem izkušnjo iz nemščine kot učnega jezika, me je vprašal vladni komisar: »Zakaj prihajate h skušnji za nemščino, saj ste že izprašani!« Ko odgovorim, da seru izprašan iz nemščine le kot kulturnega jezika, mi je rekel: »Potem bode najbrže to, kar stoji v spričevalu, pravo.« Tudi je čudno, da je v začasnem spričevalu »z uporabo nemščine, slovenščine« zapisano, potem pa »nemščine« prečrtano. Ko sem po klauzuri prišel k profesorju, je bilo njegovo prvo vprašanje: »Povejte mi, zakaj hočete delati izkušnjo iz nemškega učnega jezika, saj ste vendar že zprašani za slovenski učni jezik.« — »Ker brez nemškega učnega jezika ne morem biti nastavljen, saj nimamo niti ene slovenske gimnazije.« Gospoda moja! Vsak slovenski eksaminand mora dobiti vzposoblje-nost tudi za nemški jezik, sicer se ga ne sprejme na prav nikaki gimnaziji, ker so naše višje gimnazije dosedaj prav vse nemške. »Ne morem vam dati nikakega spričevala, da morete nemščino kot predmet na višjih gimnazijah poučevati,« je odgovoril profesor. Odgovoril sem: »Saj vendar ne mislim poučevati nemščine, marveč le prirodo-slovje v nemščini predavati.« — »Zakaj mi niste tega preje povedali, tako je stvar seveda druga,« je Idi odgovor profesorjev. Dobil sem spričevalo, seveda z opazko: v očigled temu, da kandidat potrebuje neobhodno tudi nemščino kot učni jezik, da je opravičen k pouku na slovenskih šolah . . .« To je bilo k usposobijenostni klauzuli pri dejano.« Gospoda moja! Ko bi naši dijaki ne mogli biti izprašani iz nemščine, bi sploh ne mogli biti nastavljeni na slovenskih gimnazijah. Talfco so dandanes le-ti vsled nemškega fanatizma profesorjev napoteni le na slovenske zavode in ker nimamo nobenega popolnoma slovenskega 1 Zći VO- ko prepozno dobil, da pa se odpeljem s prvim brzovlakom to je zvečer. Opravil bom v parlamentu — potem pojdem lahko tolažit svojo ženo, če bo še živa.« Seja poslanske zbornice se je za-čela s hrupom. Radikalne stranke so si bile v laseh. Ostre pritožbe, še ostrejši medklici, vpitje, in borni prizori so se menjavali med razpravo o proračunu finančnega ministrstva. Brnota, sicer tako hladnokrvnega in utrjenega, ki je drugače >ma t ral take nastope za golo komedijo, so ta dan ti vinarji naredili nervoznega. Vedel je, da se s takimi prizori poslanci kaj hitro upehajo in da izgube zanimanje za resne razprave in tega se je bal. Hotelo se mu jc resonance, potreboval je mnogo poslušalcev, naj mu že ploskajo, ali raj mu ugovarjajo. Zavedal se je tudi, da se izjalove vse njegove nade, če ne napravi s svojim govorom senzacije med poslanci samimi, kajti najboljši govori, ki jih nihče ne posluša, so v stenogra fskem zapisniku pokopani za vedno in popolnoma brezpomembni. Trije govorniki so prišli še do besede, predno je bil na vrsti Brnot. Trije dolgočasni, banalni govorniki, ki so naštevali cele litanije pritožb in zahtev svojih voiilcev, premlevali na dolgo in široko, kar so bili nabrali iz različnih lokalnih listov in iz pisem svojih prijateljev in si domišljali, da so s tem narodu in domovini izkazali veliko dobroto. da, morajo tudi polagati skušnje iz nemškega učnega jezika. (Poslanec dr. Rybaf: Napravljajo tudi skušnje iz nemškega jezika). Da, ali k temu se ne pripuščajo, ker se hoče našiin profesorjem vzeti možnost, da bi kompetirali na nemške zavode. Izključuje se jih povsem iz nemških zavodov. (Poslanec Marckhl: Saj imamo na nemški gimnaziji v Celovcu slovenske profesorje). Ti so še od preje! (Medklici). Gospoda moja! Poslušajte dalje. Iz nadaljnih podatkov drugih profesorjev razvidno je še v večji meri, s kako peklensko zlobo postopajo nemško-nacionalni profesorji proti slovenskim dijakom. Neki drug profesor slika mi stvar takole (bere): »Na dunajski univerzi stavi neki profesor prvim, ki nameravajo napraviti skušnjo iz nemščine kot postranskega predmeta velike zapreke. Njegova prva beseda je, ko se pride k njemu: »Cemu potrebujete nemščino kot postranski predmet, ali vam ne zadostuje kot učni predmet!« In če se kandidat le nekoliko obotavlja z odgovorom, trdi profesor, da mu ne more dati nikakega spričevala za postranski predmet. Če pa kandidat, ki je — pomnite — podal zadovoljujoče odgovore, vztraja pri svoji zahtevi, potem ga profesor ostraši s slabim redom.« Pomislite, gospoda moja, potem se ostraši. (bere) : »Kandidatu preostajata torej le dva izhoda: ali jako slab red v nemščini kot postranskem predmetu, ali nemščina le samo kot učni jezik. Smoter je jasen: slovanskim dijakom zabranjati, da bi kompetirali na nemške zavode.« Tretji opis — meni se vidijo ti opisi tako važni, na jih navzlic pozni ri, moram navesti — se glasi (bere*: »Meseca julija 1907. sem napravil skušnjo iz nemščine kot učnega jezika. Najprvo me je vprašal profesor po moji narodnosti in se silno čudil moji izpovedbi. Po skušnji mi pravi, da mi da »izvrstno« v nemščini kot »kulturnem jeziku«, ker je prepričan, da tvarino, predpisano za skušnjo, povsem obvladam, vendar pa mi ne more dati prvega reda v nemščini kot »učnem jeziku«, čujte, — ker je moja izgovorjava trda in se je kot Slovenec ne bom mogel iznebiti. Odgovoril sem mu, da bodem prisiljen vsled tega h skušnji priti še v drugo in tudi v tretje, ker preskušnjo iz nemščine kot »učnega jezika« hočem in moram imeti. Profesor je bil mnenja, naj kompetiram na kako slovensko gimnazijo, ker tam mi preskusu je v nemščini ni potreba. Na moj odgovor, da nimamo samostojnih slovenskih gimnazij in da se povsod zahteva preskušnja iz nemščine, me je vprašal, če nameravam na Dunaj kompe-tirati. Ker sem mu na to odgovoril, da kaj takega sedaj ne mislim, marveč želim biti nastavljen na Kranjskem, se je odločil, da mi da v nemščini kot »učnem jeziku« = »še zadostno«. Torej kot »kulturni jezik« »izvrstno«, kot >uični jezik« »še zadostno!« Četrti opis se glasi takole (bere) : »V juniju leta 1906.— tako mi piše neki profesor — sem napravil skušnjo iz nemščine kot postranskega predmeta. Takoj pričetkom in pozneje med skušnjo me je vprašal profesor, zakaj delam skušnjo v nemščini kot postranski predmet, ker jo delam vendar tudi iz slovenščine. Odgovoril sem mu, da rni zna to hasni-ti. »Zakaj? Ali nameravate korupeti-rati na nemške zavode?« »Na to ne mislim, ne škoduje mi pa nič, če Končno se je s predsedniškega mesta slišalo oznanilo. »Gospod poslanec dr. Brnot ima besedo.« Brnot je že stal na svojem mestu, nekoliko bled in razburjen. Prod seboj je imel razgrnjene svoje beležke in natančno spisani začetek in konec svojega govora. Začetek iu konec se je bil naučil na pamet, ostalo pa je hotel improvizirati, dobro ve-doč, da govori tako veliko bolje, z večjo ognjevitostjo in vendar z večjo preudarnostjo. Prve besede je govoril tiho, skoro mrmraje. Bile so to brezpomembne besede, kajti poslanci še niso bili zbrani okrog njega, izvzemši samo nekaj ožjih prijateljev. Ti so koj začeli klieati: »Čujte!Čujte!« Kakor da je Brnot. kdo ve že kaj povedal. Brnot jih je bil naprosil, naj tako store, in ta trik je takoj poinagal, posebno ker se je bilo že poprej razneslo, da bo Brnotov govor nekaj izrednega, nekaj senzacijonalnega. V hipu se je zbrala večja gruča ooslancev okrog Brnota in ta je zdaj tudi povzdignil svoj glas in začel spuščati svoje rakete. Koj prvi udarci na finančno upravo sploh so bili spretni in vehementni. »Cujte! Cujte,« je zadonelo iz vrst poslušalcev in vmes tudi »Tako je!« »Res Je!« Finančni minister, ki je dotlej s svojega sedeža poslušal, je vstal in je prišel bližje. Vedno smehljajočemu se možu se je zresnil obraz in poslušal je z napeto pozornostjo uničujočo kritiko vse njegove finančne politi- imam več postranskih predmetov.« — In še enkrat me je vprašal: »Torej ne reflektujete na nemške zavode t« Nato jaz: »Upam, da bodem nastavljen na Kranjskem.« Takoj, ko smo skušnjo pričeli ter govorili o mojih študijah in domačih delih, je profesor izrecno pripomnil: »No, saj govorite prav dobro nemški;« v spričevalo pa je vpisal: »Nekoliko težavno nemško izraževanje.« Ako se zastavi vprašanje, o katerem nismo nič poučeni, tudi v materinščini ni možno gladko odgovarjati < — piše moj izvestitelj. Končno še opis petega profesorja! Ta piše (bere): Pogovor s profesorjem se jc vršil 17. svečana 1905 popoldne. »Zakaj delate skušnjo iz nemškega učnega jezika,« je vprašal profesor. Kandidat: »Ker brez nje ne morem biti nameščen, saj je na naših višjih gimnazijah učni jezik nemški.« — »Znate-li tndi nemški*!« — »Vso gimnazijo sem študiral nemško, maturo sem napravil na nemški gimnaziji v Mariboru, kjer sem dobil v nemščini red »izvrstno«. Dalje sem pred IV2 letom pripravljal nekega zasebnika k maturi na nemški gimnaziji (tudi iz nemškega jezika), nekaj bodem pač še vedel!« Kandidat je potem na vsa profesorjeva vprašanja odgovarjal točno in pravilno, tako, da je moral profesor, gotovo nerad, vpisati mu v spričevalo: »Nemško kot učni jezik popolnoma zadovoljno.« To je bil edini kandidat v novejšem času, da je dobil tak red. (Medkliei). Hitim h koncu svojega razpravljanja o visokošolstvu, ne morem pa si kaj, da ne bi opozarjal, da so se v najnovejšem času prigodi -le na Dunaju in v Gradcu dijaške demonstracije,katere so zadobile jako zanimiv značaj. Tudi pri teh demonstracijah se je pokazalo, da se slovenski in sploh slovanski dijaki od profesorjev in rektorjev nemškim dijakom vedno zapostavljajo. V Građen se je zadnjič primerilo, da so skušali nemški burši slovenske dijake iz univerze popolnoma iztisniti. Postavili so se pred vseučiliškim poslopjem ter so pri vsakem dijaku, ki je hotel v univerzo, kontrolirali, kake narodnosti je. Zahtevali so od vsakega izkaz, in če je bil dotični Slovan, ga v univerzo sploh niso pustili. V nekaterih slučajih so vprašali nemški dijaki vstop želečega dijaka, če je član »Siidmarke« ali nemškega »šulvereina«. Če se ni mogel izkazati, da je član — Slovani samomevno niso člani »Siidmarke« ali nemškega »šulvereina« (Veselost) — so ga enostavno zavrnili ali pa so zahtevali znesek dveh kron, če je hotel vstopiti. Dalje je prišlo na graški univerzi do pravega semnja za nemške narodne znake. Razvil se je pravi semenj nemških dijakov; slovanski dijaki so bili pozvani, da morajo kupiti nemške siid-markine in šulferajnske vrednostne znake. To pa vse ni nič pomagalo, ker so ostali slovanski dijaki trdni. Ko so šli nato k rektorju ter ga prosili, da jih varuje pred takimi nasilnostmi, jih je rektor pač sprejel, odgovoril pa jim je, kakor posnemam iz nekega, zdi se mi vladnega komunikeja, ki je izšel v listu »Zeit« z dne 3. decembra - da ne more ničesar ukreniti ter .je ujih zahtevo, naj se jim prepusti avla, da se bodo mogli o ustanovitvi slovenske univerze, ali točneje govorjeno, pravne fakultete posvetovati — tako se glasi v tem komunikeju kratkomalo odklonil, poudarjajoč v svojem odgovo-■BsaHHBB^anHnMaaBBm m, da graška univerza ni prikladno mesto, kjer naj bi se poudarjala zahteva po slovenskem vseučilišču. Pripomnil je nadalje, da po dogodkih, ki so se pripetili v Pragi in v Ljubljani — dijaki se z njimi ne smejo spravljati v zvezo — kaže to veliko naivnost, prihajati k rektorju nemške univerze z zahtevo, naj za slovansko ali protinemško demonstracijo daje še priliko. Pomisliti pa morate, da je isti gospod rektor, ki je odposlanstvo slovenskih dijakov, katero je zahtevalo, da jih pred nasilstvi nemških dijakov varuje, sprejel, ji dal odgo vor, da tega ne more storiti in da tega tudi storiti noče. Če dalje i>o-mislite, kaj se godi tu na Dunaju glede mensae academ., da se slovanske dijake potiska od nje, in da se je zatvoritev mensae academicae prisilila z nasilnostmi in da še danes,ko!i-kor sem poučen, ni mensa odprta, in če se je pri tej priliki čula od neni-ško-nacionalnih dijakov grožnia: »Izstradati vas moramo na Dunaju!« potem pač ne moremo razumeti stališče rektorja graškega vseučilišča, da naj se Slovencem ali Slovanom sploh zabrani in zameri, da se zavzemajo za ustanovitev lastnega vseučilišča, ker se jih na nemških univerzah noče trpeti. V Gradcu se jih meče vun. (Ugovor). Dogodilo se je to. Častiti gospod kolega Einspin-ner, vse slovenske in sploh slovanske napisne table na univerzi so se odstranile in rektor je slovenskim dijakom, ki so poslali k njemu deputacijo, odgovoril, da ne more nič ukreniti, da bi se table obesile na svoje mesto nazaj, odnosno da ne more zabraniti, da bi jih nemški dijaki zopet ne odst ra nili. Slovenski dijaki so bili od nemških »lijakov pred univerzo dejnnjsko napadeni, njih zho-rovalne lokale, tako »Triglava« in drugih slovenskih društev, so ometa -vali s kamenjem in rektor ne more dijakom dovoliti ali misli, da jim ne sme dovoliti, da se zavzamejo za ustanovitev univerze, kjer ne bi bili na poti niti nemškim profesorjem, niti nemškemu dijaštvu. Mislim, da je vendar v interesu nemških vseučilišč samih, da se jih razbremeni tujih dijakov tuji dijaki sicer ni.-o, pač pa druge narodnosti, — da ni vednih spopadov, vsled katerih se morajo vseučilišču zatvarjati in pouk prek in jeva t i. Enake razmere kakor letos, so bile v Gradcu tudi leta 1907., in tu moram pač pr*>siti dovoljenja, da vam preberem poročilo,ki sem je prejel od voditelja deputacije slovanskih dijakov. To poročilo slove (bere): Memoranda — dijaki so namreč šli k rektorju z meinorandom — rektor ni sprejel, baje da je bil preoster. Obljubilo pa se je, da se bode zahtevam slovanskih dijakov ustreglo, razen one, naj se s prilep-ljenjem na črni deski obnašanje nemških dijakov obsodi; in to iz bojazni pred terorizmom burševstva Rektor je zahtevam slovanskih dijakov samo zato ustregel, ker je osebno poštenjak. Navzlic temu, da je pravičen, je sistem gnil. V dokaz temu pi-še mi moj izvestitelj, da je kot govornik deputacije energično nasto pil za zahteve slovanskih dijakov. (.) tem je dekan fakultete, na kateri dotični študira, izvedel; poklical je dotični ka k sebi, da bi ga z grožnjami in prigovarjanjem odvrnil od nadalj nega nastopanja za pravice in interese jugoslovanskega dijaštva Prcd-bacival mu je, da uživa podporo iz ke. Tudi ministrski predsednik, k i je sicer brezbrižno in ravnodušno slonel na svojem fotelju ali pa na papir, ki ga je imel sabo, risal možičke, stare ženske in konjičke, dočim so si poslanci domišljali, da zabeležuje njih pritožbe, je ves presenečen prišel bližje in strme poslušal Brnot ova izvajanja. V zbornici je bilo vse tiho. Skoro polovica poslancev je poslušalo Brnota z izredno poaornosljo. To je povzdignilo Brnotovo samozavest iu mu s tem dalo še večje ognjevitosti. Neusmiljeno je sekal po ministru in po finančni upravi, a vedno elegantno in stvarno; Nikdar se ni spozabil, da hi izrekel kako sirovost, nikdar ni postaj trivijalon. Kar je povedal, je bilo novo in nov, originalen je bil tudi njegov slog. Poslušalci so čutili, da imajo pred seboj moža plodovi tih mozga n. moža, ki ima lastue misli in ki pozna svojo stvar; čutili so ali vsaj verjeli, da je Brnot finančna kapaciteta in s tem izgubili zmožnost, v/eti njegove trditve na kritično rešeto. Vdali so se brez pomisleka čaru njegovega organa, blesku njegove retorične dike i je in se uklonili brezpogojno njegovim argumentom. Finančni minister je bil ves obupan, ministrski predsednik je bil v silni stiski, poslanci pa so Brno-tu vse živahneje pritrjevali in njegov govor celo včasih prekinili z burnim ploskanjem. Poleg svojih papirjev je imel Brnot tudi telegram Vrhovčev. Raz- grnem« je ležala brzojavka na pultu, zakaj Brnot je hotel, naj bi kateri poslanec čital, da je njegova žena na smrtni postelji. Res so razni poslanci gneteč se okrog Brnota zapazili to brzojavko, ta oni oni je nehote preletel z očmi kratko vsebino in naenkrat je vedela cela zbornica, da govori Bruot, dasi mu krvavi srce, da se bori za najvišje interese javnosti s tem, ko mu doma žeua umira. Občudovali so to požrtvovalnost Brnotovi prijatelji ravno tako, kakor njegovi nasprotniki in Brnot si je s tem pridobil nov pripomoček za svojega prizadevanja srečni uspeh. Ko je naposled končal, je odmevala zbornica gromovitega ploskanja. Retorični zmožnosti in strokovni kapaciteti Brnotovi se je vse uklonilo. Čestitali so mu na njegovem uspehu pripadniki vseh strank iz oči lokavega in parlamentarne kroge vedno zaničujočega ministrskega predsednika pa je šinil pogled, o/nanju joč Brnotu: Vidim, da si mož, ki ve kaj hoče in kako se kaj doseže, vidim da si nevarna moč in računal bom s tem. To je bil največji triumf Brnotov, iz tega pogleda ministrskega predsednika je raz videl Brnot, da je dosegel ne samo zunanji efekt, nego resničen, realen uspeh, ki mu prinese zaželjeni pozitivni sad. Seja je trajala še dalje, zakaj vpisanih je bilo še mnogo govornikov. Toda nihče se ni zanje zanimal. Poslanci so pobegnili iz zbornice v nekega dobrodelnega zavoda. Ko se je ta za nadalj no podporo zahvalil in zahteval račun za dosedanje podpoic, da bi ob prvi priliki povrnil, mu je dekan oponašal, da je on najmanj opravičen nastopati proti akadeiničnim oblastim, ker je oproščen polovice kolegninske pristojbine ter uživa državno štipendijo. »In to ni slovanski denar,« je bila dekanova pri-pomnja. »Nemški pa tudi ne, marveč avstrijski denar«, je odgovoril dijak. (Poslanec pl. Stranskv: Kaka narodnost je to?) To ni narodnost, pa je dandanes k sreči še država. (Pod. dr. Sommer: Vse se je iztuhtalo šele štiri tedne po deputaciji, to je navaden dovtip!) To ni dovtip; mož jamci za to, in ako gospod kolega želi, postrežem mu lahko z imenom tega moža. (Bere): »Po različnih izbruhih proti Slovencem, Cehom in Slovanom sploh, je pel hvalo o Nemcih in oponašal, da razširjamo Slovenci o Nemcih »najlažnivejše in najne-sramnejše govorice.« Vse to — piše moj izvestitelj doslovno — poslušati sem moral na dekanatu avstrijske univerze, ki je bila ustanovljena za nas vse. Kako je naše akademično življenje posuto s trnjem, to lahko razvi-dite iz različnih napadov na nas, ne samo od strani nemških dijakov, marveč tudi od strani profesorjev in akademičnih oblastev, celo pedelom smo na poti. Kot slovenski visokošolec, ki čuti sam na sebi vse neprijetnosti neznosnega položaja, prosim in rotim vas, da zastavite ves svoj vpliv in vse svoje moči v to, da nas rešite tega pekla.« Gospoda moja! To je klic iz hudo užaljenega srca, to je klic dijaka po pomoči, kateremu se mora ta pomoč tudi donesti. In mi vsi, ki smo združeni v jugoslovanskem taboru — in mislim, da morem govoriti tudi v imenu kolegov »Slovenskega kluba« — zastavili bodemo vse moči v to, da priborimo tej težko razžaljeni duši zadoščenje in da dobimo končno svoje lastno vseučilišče. (Živa hno odobravanje). Tega sicer po govoru gospoda ministrskega predsednika, ki nam ga je predvčerajšnjim privoščil, ni pričakovati; govoril je o italijanski pravni fakulteti, ni se pa z nobeno besedico spomnil slovenske pravne fakultete. Gospod ministrski predsednik misli prej ko slej, da nas Slovence in Hrvate na jugu države sme smatrati kot manjvredne. quant"tć negligeable. Zatrjujem pa gospoda ministrskega predsednika, da se nemara vendar nekoliko moti; mislim, da bode vendar prišel čas, ko bode on glasove slovenske in hrvaške delegacije prav nujno rabil in bode morebiti obžaloval, da je postopal enostransko, misleč, da se mu na Slovane na jugu države ni treba ozirati. Gospoda moja! Saj mi ne zahtevamo od države nič nemogočega, mi zahtevamo le polno enakopravnost. . (Poslanec Štrekelj: In nikake milosti!) ... mi ne zahtevamo, kakor je gospod kolega Štrekelj ravno pripomnil, tudi nikake milosti, mi zahtevamo le našo pravico in k naši pravici spada tudi zahteva, da dobimo svoje lastno vseučlišče. (Živahno pritrjevanje). Le takrat bode mogoče našega dijaka varovati pred nasilnostmi njegovih nemških kolegov in fanatičnih nemških profesorjev. Ko bode slovenski dijak enkrat v Ljubljani študiral, mu bode možno, posvetiti se bolje svojim študijam, kuloarje in Brnot je pobral svoje zapiske, da bi se odpravil iz seje, kajti hotel je s prvim brzovlakom odriniti y domovino. Odhajaje iz dvorane jc moral mimo skupine, v kateri je stal ministrski predsednik. Brnot se mu je samozavestno priklonil in je šel molče mimo njega. Čutil je dobro, da mu slede pogledi ministrskega predsednika, kakor je prej dobro zapazil, da je želel ministrski predsednik, naj bi ga ogovoril, a mislil je, da stori bolje, če ne razume načelnika vlade. »Ker neče gora priti k Mohamedu, bo moral pač Mohamed iti h go ri,« je s finim smehljajem šepnil ministrski predsednik na uho finančnemu ministru, ki je stal poleg njedra. »Zdi se mi pa, da bo mož drag.« Tudi med poslanci se je mnogo govorilo o Brnotovem nastopu in vsestransko se je pripoznavalo, da je bila to senzacija dneva in da je ta govor pomaknil doslej malo uvaže-vanega poslanca iz oddaljenega okraja med prve parlamentarce. Ko se je Brnot zvečer pripeljal na kolodvor, si je tam kupil ob petih popoldne izhajajoči večerni list in ga naglo pregledal. Oko mu je obstalo na nadpisu »Nova zvezda na parlamentarnem obnebju«. Hlastno je čital ta slavospev na svoj govor in dasi je vedel, da je ta spev kupljen in plačan, ga je vendar prevzelo iskreno veselje. In s tem veseljem v srcu se je peljal k svoji smrtnobolni ženi. (Dalje prihodnjič.) kakor pa je to mogoče v nemškem mestu, kje se ga vedno nadleguje in se mu grozi. (Poslanec Edvard pl. Stranskv: Ljubljana je ravno pravi kraj, potem bodo v Ljubljani še več Nemcev pobili. — Živahni medklici). Nikogar niso pobili, nikomur se ni kaj zgodilo. (Poslanec Edvard pl. Stranskv: Ali tako, kamenje so pač metali. Imam fotografijo o tem doma) . Ta fotografija ni niti resnična, je pravi pravcati fantazijski stvor: (Poslanec Edvard pl. Stranskv: Poznate li to fotografijo? To vendar ne more biti fantazijski stvor, gospod doktor! (Medklici). Hočem to poglavje preiti . .. (Poslanec Edvard pl. Stranskv: Ker vam je neprijetno). Ne, zato ne! Saj sem podal nujni predlog o tem, da bode prišla vsa stvar v temeljito razpravo. Ali danes ni več časa za to, govorim že predolgo in še drugi govorniki tudi želijo priti na vrsto. Ko pride moj nujni predlog v razpravo, se pač ne bodem zdržaval ter bodem govoril o vsem, kar se tiče žalostnih in nesrečnih dogodkov v Ljubljani. Ni se nam treba bati vaših predbaci vanj in vaših ugovorov! (Živahni medklici). Gospoda moja! Hitim h koncu! (Živahni medklici). Prosim, ali imajo tedaj besedo gospodje ali jaz? Ali se hočejo gospodje razgovarjati? (Klic: Medkliei so dovoljeni!) Ali gospodje se razgovarjajo med seboj! (Klic: Le z vami). Ne, z menoj nef Politični položaj. Ne morem končati, ne da bi si dovolil nekaj opazk glede splošnega političnega položaja. Gospod ministrski predsednik je zopet včeraj — ne vem kolikrat so se že čule take besede iz ministrskih klopi — naznanil, da želi dosego mirnega skupnega življenja obeh v kraljevini Češki živečih narodnosti in da z ozirom na to pripravlja predlogo — ali pa je morebiti tako predlogo že iz\ r-šil — katero hoče takoj ob pričetku prihodnjega leta predložiti vise ki zbornici. On polaga torej — po vsej pravici — veliko važnost na to, da se končno vendar omogoči, da bodeta oba, v prestavni kraljevini Češki živeča naroda, ker sta oba velenadar-jena in visoko civilizovana, prišla do mirnega bivanja drug poleg drugega. Pogrešam pa, gospoda moja, v izvajanjih gospoda ministrskega predsednika vsake pripombe, kar se tiče Jugoslovanov. Morebiti misli, ko bode na Češkem dosežen mir, da more in sme nas Slovence brez vseh ozirov izročiti našim nemškim prijateljem ? Ne, gospoda moja! Mislim, da se gospod ministrski predsednik tudi v tem oziru hudo moti. Kako je to nepravo, dokazuje vam vloga, katero so Slovani na jugu vedno igrali. Nočem vas zadrževati z deklamacijami o tem, kake usluge so dosedaj že državi doprinesli in nočem vas tudi zadržavati s pripovedovanjem, kakšno zahvalo so za to prejemali. Gospodje bratje iz hrvaških volilnih okrajev poklicani so pred vsemi, da o tem govore; vendar pa je to vprašanje, katerega se sme vedno dotakniti, posebno pa dandanes se sme to vprašanje sprožiti, ko se pripravljamo na to, da priklopimo Avstriji zopet dve deželi Ne morem se pri tej priliki zdržati, da navedem vzklik nekega uče nega moža. Kakor vam znano, se je vršilo v Bero! inu zborovanje tamošnjih nemških dijakov, kakor se je reklo, proti nemškim izgredom. (Klici: Proti nemškim izgredom?) Proti praškim izgredom. (Klici: Ostanite le pri tem, proti nemškim izgredom! — Protiklici: Proti češkim izgredom !) To je bil lapsus linguae, ne proti češkim, proti praškim izgredom se pravi; bili so tudi Nemci pri teh udeleženi. Pri tem zborovanju je nastopil kot govornik tudi visokoučeni in ve lezaslužni profesor, namreč profesor VVagner, ki si ni smatral v nečast vzklikniti: »Doli s Slovani!« (Klic: A la Mommsen). Da, ali kaj je rekel ta mož dalje? Rekel je: »Kaj so pa Slovani v svetovni in kulturni p'»-vestnici dosedaj sploh proizvedli?« Gospoda moja! Ce to ni neopravičeno, pa je vsaj v veliki meri ne okusno. (Živahni medklici). Saj hi se dalo o pozitivnih delih Slovanov veliko govoriti, in jako je obžalovati, da tak profesor in tako učen mož teb del ne pozna. Vendar, gospoda moja! Ko bi Slovani ne bili nič drugega doprinesli, nego da so tvorili predstražo civilizaciji Nemcem, da so prodiranje divjih krdel, ki so prišla iz vztoka, zadržavali, da so se mogli Nemci mirno razvijati, da so lahko negovali svoj jezik, negovali svojo kulturo, storili bi za svet neprimerno več, ve liko več, nego profesor Wagner misli. (Živahni medklici in prekinjeva-nja. — Predsednik zvoni). Gospoda moja, prosim vas, pustite, da morem dokončati, saj sem vašo potrpežljivost itak dovolj izrabljal. To kar sem z ozirom na Slovane sploh, in z ozirom na zapadno Evropo povedal, to velja v višji meri tudi za brate Hrvate na jugu naše države: Bili so stoletja predstraža krščanstva, zadržavali so divje turške drhali ter so prelivali svojo dragoceno kri, da so mogle dežele na severu mirno se razvijati in opravljati svoje navadne posle. In zahvala, gospoda moja? Zahvalo vidimo in vidimo zahvalo tudi zdaj, ko se nahajamo v tako silni sti-sLi. Ko bi nič drugega ne govorilo bolje za to, bila bi to priklopitvena predloga, ki se je predložila ogrski l>oslanski zbornici, taka priklopitvena predloga, ki bi, ako ne nastopimo kar najenergičnejše proti njej in bi v Ogrski zadobila postavno moč, izzvala zahtevo po obeh teh deželah, katere nameravamo baš priklopiti. Zato vas, gospodje, iz vseh taborov te visoke zbornice, prosim, bodite čuječni, da ne bodemo v odločilnem trenotku dali iz rok te važne pravice, da ne bodemo po svojih »bratih«, ki so z nami skovani v državo, kakor že tolikokrat, zopet eti-krat prevar jen i. Kar se pa tiče razmer pri nas na jugu, razvideli ste že iz mojih dosedanjih navajanj, da nas Slovence in Hrvate jako malo upoštevajo. Pri nas je uveden nemški in italijanski notranji jezik in še celo v občevanju s strankami se uraduje jako mnogo nemški in večinoma italijanski. Jaz te politike ne razumem! Vlada je sicer že davno obljubila, da bode jezikovno vprašanje v Dalmaciji rešila dejansko se pa ta rešitev dosedaj še ni izvedla. Na Istro se pa še celo ne ozira, kakor tudi ne na Trst in na slovenske dele dežel. Te politike ne razumem že iz vzroka, ker bode Avstrija, ako bode laški jezik še nadalje tako predpostavljala, zašla v razmere, katere bode obžalovala, politika Avstrije bi morala težiti za tem, da odstrani vse s pota, kar bi utegnilo roditi težnje, ki bi bile v danem trenotku silno nevarne. Kar se tiče južnih dežel, ni za Avstrijo, gospoda moja, — to bode moral priznati vsak dalekoviden politik — nič važnejše ga, kot nadaljevanje popolne enakopravnosti Slovanov, v tem slučaju Slovencev in Hrvatov. Naj se t?.m uvede — kar je tudi naravno — slovansko uradovanje — tu hrvaško, tam slovensko — in naj že nehajo one predpravice, ki jih je tam pripustila italijanskemu jeziku. (Poslanec Grafenauer: In nemškemu). Nemškemu tudi. Zunanji položaj in posvarilo. Gospoda moja! Njegova eksee-lenca gospod ministrski predsednik je.poudarjal težavni zunanji položaj. Vprašam vas sedaj: Kdo pa je ta težavni zunanji položaj napravil? Njegova ekscelenca Bienerth meni, naj se tesno združimo, da bo demo združno delovali in Avstrijo tega težavnega zunanjega položaja rešili. No, gospoda moja, to je prav lepo rečeno, ali vprašati li bili morali preje parlament, (Poslanec Hrasky: Narode!), seveda, narode! Narodi so tu v parlamentu zastopani — predno so se lotili in napravili tak zunanji položaj. Zunanji položaj je gotovo silno težaven, bojim se pa, da Avstrija nima državnikov, ki bi nas mogli spletno rešiti tega položaja. Se li spominjate, gospoda moja, na to, kako je Avstrija vladala v Italiji 1 Tu niso poznali sovražnejšega imena kakor »tedeseo« in i>od imenom »tedeseo« niso imenovali Nemcev, ne, ampak Avstrijcu1. Nekaj enakega je sedaj na Balkanu. Ne pozna jo tam sovražnejšega imena kakor »Svaba«, pod imenom »Svaba« pa zopet ne u me vajo Nemcev — ker njih kulturo visoko čislajo — ampak nmevajo zopet Avstrijca. Zakaj? Zaradi nenaravne politike, katero Ug$ DJamo, zaradi politike razcepljen.iu in neodkritosrčnosti. Ko bi bila Avstrija v svoji politiki vedno odkritosrčna, ko bi s svojimi narodi tako ravnala, kakor je bilo potrebno, da se jih pridobi, bi dandanes Avstri.ia na balkanskem polotoku ne bila na glasu ponemčevalne države. To pa je bila Avstrija vedno in je še danes. Ce se je hotelo pridobiti zaupanje balkanskih narodov, se je moralo predvsem v Avstriji napraviti red ter narodom, ki stanujejo pod žezlom Njega Veličanstva, priskrbeti popolno pravico-. Ko bodejo narodi tam doli videli, da uživamo tu vse prav" ce, ki nam gredo, potem bodo mogli šele imeti zaupanje v avstrijsko vlado. (Medklici). Ce se pa to ne zgodi, doživel: bodemo enkrat tam doli to, kar smo svoječasno doživeli v Italiji. Srečni in zadovoljni so bili, ko so Avstrijo od tam pognali. Pripravljamo se k temu, da priklopimo Bosno in Hercegovino. Tek gospoda barona Aehrenthala stremi mogoče še po višjem. Saj je mogoče, da bodemo te dežele priklopili, da, to je še celo verjetno. Mi Jugoslovani — hočem reči naravnost ml Hrvati in Slovenci si priklopitve želimo, ker pričakujemo od tega okrepitev slo- vanstva in posebno še Jugoslovan- \ stva. Ako pa se bode vršila tam doli j taka politika, kakor se dela na IIrva škem, in če se bode zasledovala tista politika, katera se neguje nasproti Slovencem in Hrvatom, potem ni daleč čas, da bodo narodi v Bosni in Hercegovini, oba naroda, Srbi in Hrvati, in vsa veroizpovedanja, katoliki, pravoslavni in mohamedanci veseli, da nas bodo enkrat iztisnili iz teh dežel. Jaz tega ne želim, to rečem iz polnega srca kot avstrijski patrijot. Nečem se s tem bahati, kakor so to storili včeraj nekateri patentovani patrijot je iz druge strani te visoke zbornice. (Poslanec Einspinner: ^o zatrdilo ni bilo potrebno.) Kaj hočete s tem reči? (Poslanec Einspinner: Petrograd!) Jaz rad potujem. (Po slanec Einspinner: Belgrad!) Potoval bodem še gori. Napravil sem že razna potovanja; ne zamerim vam prav nič, če prepotujete vso Nemčijo; tudi jaz sem že to storil, prepotoval sem tudi vso Italijo. To ni n^č posebnega. (Poslanec Einspinner: Vaša misija v Italiji je bila na vsak način drugačna kot ona v Petrogra-du!) Ako naj to znači predbaci vanje. (Poslanec Einspinner: Le za radi patrijotizma). Patrijotizma si ne pustim odrekati od nikogar. Moj patrijotizem ni na odpoved. (Odobravanje) . Od te države imam jaz resnično prav malo, in naš narod ima od te države še manj. (Odobravanje). Ce pa smo navzlic temu držav: vdani in ji želimo, da se okrepi, godi se to zato, ker smo prepričani, da je za naš narod, ako se pravično vlada, prava domovina le v tej državi. Po tej ekskurziji v Petrograd, odkoder smo se zdaj srečno vrnili, izrekam željo, da bi Avstrija v Bosni in Hercegovini ne doživela onega, kar je svoj čas doživela v Italiji. Gospoda ministrskega predsednika pa opominjam, da ne pozabi na jezikovno vprašanje na jugu države. Ko bi pa to storil ter bi se povzpel preko tega vprašanja, smo mi tu, so za nami naši volilci, kateri mu bodo izkazali na način, ki mu morebiti ne bo prijeten, da smo tu in da ne dopustimo, da bi se prehajalo preko nas na dnevni red. (Živahno odobravanje in ploskanje. — Govornik i se mnogo čestita). Pismo s Hrvaškega. (Koketiranje Rauchovo s koalicijo. — Zavrnjen prosilec. — Slika bodoče borbe). Zagreb, 22. dec. Sedaj postaja čimdalje jasneje, da odločujoče faktorje na Dunaju in v Pešti res silijo neugodni zunanji dogodki, da obnove ustavno stanje na Hrvaškem. Za razpust sabora in za nove volitve pa se vendar ne morejo odločiti, ker je tak poskus vendar preveč riskanten, nele glede na uspeh, temuč tudi zaradi eventuval ■ nih nemirov, ki bi lahko izbruhnili, ako bi se volitve vodile nasilno. In potem — s kom in kako naj gre Raueh na volitve I Ranchn se za časa 11 mesec nega banovanja ni posrečilo, da bi lil zbral okoli sebe kakršnokoli stranko, temuč nasprotno, proti njemu bi se formirala pri eventualnih volitvah še pO j a č e n a koalicija, ker bi se ji pridružile še ostale opozicionalne frakcije (kakor disidentje iz Frauko-ve stranke), tako da bi na eni strani stala Raueh in Frank, na drugi strani pa celokupna hrvaška in srbska družba, pripravljena na odločni boj. Zaradi tega je Raueh hipoma storil odločen korak; obrnil se je zgrevano proti koaliciji. Najprej je aranžiral nekako gospodarsko enketo ter povabil v njo izrecno predsedni-štva dveh naših velikih gospodar skih društev, ki jima stojita na čelu grof Kulmer in Srb poslanec Mua-čevič. Na ta način je hotel razbiti bojkot koalicije proti sebi. Toda varal se je, ker omenjena dvojica ni hotela priti. Nato je v petek izšel od vlade inspirirani članek v Rauehovem organu »Ustavnosti«, ki znači popolen preobrat v dosedanji Rauchovi politiki. V članku se z izredno odkritosrčnostjo priznava, da smo vsled te krize trpeli, posebno gospodarsko, a Madžari ne bodo popustili toliko časa, da se skliče hrvaški sabor, dokler ne bo imel za seboj državnopravnih garancij (to je kapitulacije). Kako bi se naj sklical sabor, ki bi naj ustvaril volilno reformo, da se z njeno pomočjo nadaljuje boj proti Madžarom? In nato svetuje »Ustavnost« koaliciji, naj opusti boj proti Rauchovi osebi, temuč jo naj sprejme, ker je edini Raueh garancija Madžarom, da se tu ne zgodi ničesar upornega. Z drugimi besedami: edino pod Rauchom bomo mogli ustavno živeti ter se ojačiti proti Madžarom. S tem pozivom je Raueh odkrito priznal svojo misijo na Hrvaškem, da jo uniči politično in gospodarsko proti nalogi Madžarov, toda Raueh bi hotel biti tudi patrijot, ake ga saborska večina sprejme za bana. Vsekakor bi se potem mirneje živelo, a — življenje bi se podaljšalo. Značilno je, da so to brezuspešno vabilo ostro odklonili samo organ napredne in srbske samostalne stranke. Nato je sledil v nedeljo Bauchov interwiew v »Pester Llovdu«, kjer hoče Raueh zopet sugerirati vsako mur, kako je stalen na banski stolici in kako je koalicija odklonjena v dogovorih z ogrsko vlado. In tu si nasprotuje v vsaki besedi. Raueh pravi, da so se te dni razbili poskusi pogajanj med nekimi hrvaškimi delegati z ministrom Josipovichem, ker se ti delegatje nikakor niso hoteli pogajati z njim, Rauchom, in ker niso hoteli priznati »edinstvene državne skupnosti« z Ogrsko. S tem Raueh priznava, da ni več prejšnjega razloga o navidezni »veleizdaji« koalicije, da se ž njo ne da pogajati. Kakor hitro bo koalicija popustila, se uklonila, sprejela Raucha, bi takoj prenehala biti »veleizdajalska«, a famozni »veleizdajalski« proces bi se sistiral! Ali lega ravno koalicija noče. Naj se le izvrši ta proces, naj se jas no in nedvoumno konstatira, kdo je »kompromitiran«. Koalicija je namreč prepričana, da mora iziti iz tega procesa čista, a blamiran bo samo Raueh. Toda Raueh hoče delati s to pravdo kupčije, kakor so vsi progoni opoziciona In i h Srbov nastali poglavitno takorekoč zaradi tega, da se Hrvate odcepi od Srbov. Ali dosedaj to ni uspelo, zato Raueh sedaj znova v svojem inter\viewu podtika mino pod koalicijo. To pot je Raueh izli] svojo ljubezen, svoje koketiranje na en del koalicije — na hrvaško stranko prava. To stranko hoče potegniti iz družbe naprednjakov in samostalnih Srbov. Rekel je, da bodo iz »vele-izdajalske« pravde, ki se izvrši čez 6 tednov, izšli sedanji člani samostalne stranke kompromitovani. Glasila te in hrv. napredne stranke pa da p«sejo o tem procesu, kakor da so dirigirani iz — Bel grad a. Ponudba je jasna: Raueh ne more drugače izplavati iz te situva-eije, kakor da razbije koalicijo. Ta svoj načrt snuje zopet na kombinaciji, da obstoji od nekdaj precejšnja napetost med klerikalnim delom stranke prava in naprednjaki o kulturnih vprašanjih. Ali se mu in kako se mu posreči ta načrt, je danes težko prorokovati. * Mestne volitve v Karlovcu, o katerih sem vam poročal, in kjer je koalicija sijajno odbila Rauchov poskus, so značilne za presojevanje celega položaja. Razpoloženje med meščanstvom v Karlovcu je izvrstno: proglašen je družabni bojkot proti tistim, ki so izdali narodno stvar ter glasovali za bivšega načelnika Banjavčiea. Raueh je hotel s temi volitvami vtisniti politično barvo, a rezultat se je obrnil proti njemu. Koalicija se je politično še ojačila in ohrabrila, in saborski mandat je popolnoma siguren. BolKansha kriza. —ut. Belgrad, 21. dec. Balkanska kriza se je začela razvijati tako kakor se je moglo predvideti: Avstro - Ogrska je začela popuščati. Drugače niti biti ni moglo, ker s celo Evropo se Avstro - Ogrska vendar ne more prepirati in baron Aerenthal je storil takrat, ko je samozavestno izjavljal, da se aneksija Bosne in Hercegovine ne tiče nikogar drugega kot Avstro - Ogrske in morebiti malo tudi Turške, veliko napako, ker je s tem razžalil vse velike sile, ki so berlinsko pogodbo podpisale. Danes tudi dunajsko časopisje, ki je svoječasno trdilo, da je aneksija Bosne in Hercegovine izključno notranja stvar Avstro-Ogrske monarhije, priznava signaturnim silam pravico sodelovanja pri rešitvi vprašanja Bosne in Hercegovine in končno je tudi baron Aerenthal moral privoliti v to, da se o aneksiji Bosne in Hercegovine razpravlja. Kakor je znano, je baron Aerenthal izjavil svoječasno, da Avstro-Ogrska ne bo sodelovala pri mednarodni konferenci, ako se bo na njej razpravljalo o aneksiji, nego je zahteval, da se na konferenci brez vsake debate samo konstatira aneksija. Za to je prvotni Izvoljskega konferenčni program bil spremenjen tako, da se je druga točka glasila: »La con-statation d' annexion de la Bosnie et de T Herzegovine«. Ali stvari so se tako hitro zasukale na škodo stališča barona Aerenthala, da je bil kmalu zatem objavljen nov, tretji program, v katerem se je glasila druga točka: »L annexion de la Bosnie et de V Herzegovine«, kar znači da se bo o aneksiji diskutiralo. (Nadaljevanje v prilogi 4.) Odprto pismo ehscelencl gospodu vojnemu ministru tem. SchOnolchu. državnega poslanca 3vana Hribarja in tovarišev do g. voditelja ministrstva pravosodja v zadevi konfiskacije priloge 254 št. »Slovenskega Jtaroda" z dne 30. oktobra 1908. Nj. ekscelenca gospod vojni minister je dal delegatoma dr. Antonu Korošcu in Vaclavu Klofaču v vojnem odseku avstrijske delegacije glede na nju pritožbe o postopanju vojaštva c. in kr. 27. pešpolka dne 20. septembra v Ljubljani odgovor, ki jasno priča, da je bil po pristojnih vojaških oblastvih napačno informiran. Glede nato je v Ljubljani izhajajoči dnevnik .Slovenski Narod" dne 30. oktobra t. 1. priobčil prilogo, ki se tako-le glasi: „Odprto pismo ekscelenet gospodu vojnemu minist. feldcajg-majstru Schonaichu: Ekscelenca! V noči 20. septembra t. 1. je vojaštvo pešpolka št. 27. v Ljubljani strel j a lo na 1 j udst v o in ubilo dva človeka, osem jih pa težko ranilo. Zaiadi tega krvoprelitja sta Vas v vojnem odseku avstrijske delegacije poklicala delegata Klofač in Korošec na odgovor, in Vi, ekscelenca, ste jima odgovorili v istem odseku dne 21. oktobra. Vaš odgovor, ekscelenca, je težko žaljenje resnice in pravice. Vemo že davno, da so krogi je in bajoneti domače zdravilo avstrijske državne umetnosti in vemo tudi, da se v avstrijski državi človeško življenje in zdravje ne ceni tako visoko, kakor v kulturnih državah, ali Vaš odgovor na pojasnila delegatov Klofača in Korošca nas je vendar presenetil. Tako neopravičeno, tako lahkomiselno, tako brezvestno kakor v Ljubljani dne 2 0. septembra se pač ^e ni prelivala človeška kri nikjer, koder vladajo pravne razmere. Pričakovali smo od Vas, ekscelenca, pravice, pričakovali smo, da bodete, zavedajoč se slavnoznanega napisa na cesarskem dvorcu, odkrito in pravično pripoznali, kar se je zagrešilo in da bodete obljubili, in dali zadoščenje krvavo žaljenemu pravnemu čutu vsega slovenskega naroda, ki je na ne-številnih bojiščih osvedočil svojo ne-omahljivo zvestobo državi in vladarski niši. Pričakovali smo pravice, a učakali smo zvijačno opravičevanje krvoprelitja 20. septembra. Ker še nismo izgubili zadnje trohe zaupanja v resnicoljubnost in pravičnost Vaše ekscelence, marveč sodimo, da se Vaše v vojnem odseku avstrijske delegacije podano pojasniio naslanja na poročila Vam podrejenih organov, si ^štejemo v dolžnost, Vam in vsi javnosti objektivno pojasniti dogodke 20. septembra in dokazati neresničnost poročil, na podlagi katerih ste Vi, ekscelenca, odgovarjali delegatoma Klofaču in Korošcu. Zgodi se to na podlagi uradnih aktov c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani. Dogodki 20. septembra. Udeleženci glavne skupščine družbe s\. Cirila in Metoda so bili v Ptuju napadeni in tepeni od nemških ljudi. To je ljubljansko slovensko prebivalstvo po vsi pravici razburilo, in odgovorilo je na dejanske napade v Ptuju z demonstracijo dne 18. septembra. Ta demonstracija jc bila skromna. Demonstrante so razbili na nekaterih nemških hišah nekaj šip, sicer pa niso nikomur nič zalega storili. Niti eden Nemec ni bil napaden, kaj šele ranjen. Dasi je po demonstraciji takoj nastal mir in je ta mir trajal tudi ves naslednji dan 19. septembra, je vendar nerodni in popolnoma nesposobni deželni predsednik baron Schvvarz po vplivu različnih nemškonacijonalnih uradnikov, oficirjev in politikov dal po mestu razpostaviti vojake, kar je ljudi toliko bolj razburilo, ker*so d r a g o n c i, ki jih je bil pivovarnar Kosler opijanil, po mestu divjali kakor bi bili prišli ob pamet. Vzlic temu se tudi 19. septembra ni ničesar zgodilo, kar ni se moglo smatrati za motenje jav-lega miru in reda. Tudi dne 20. septembra je vladal v mestu v e s d a n m i r i n r e d inje bilo popolnoma izključeno, da bi se kaj zgodilo. Vzlic temu je deželni predsednik zopet pod vplivom nemškonacijonalnih uradnikov, politikov in oficirjev — med katerimi so se posebno odlikovali žandarmerijski oficirji — dal popolnoma po nepotrebnem razpostaviti vojaštvo. Oddelek pešpojka št. 27, ki mu je stal na čelu poročnik Rihard Mayer, je imel od vladnega komisarja dr. Mathiasa ukaz zapreti Prešernove ulice priFrischevi hiši in dolžnost poročnika Mayerja je bila, ta ukaz brezpogojno izpolniti. Poročnik Mayer je s svojim oddelkom samovoljno zapustil odkazano mu stojišče, in je šel najprej v Miklošičeve ulice in od tod čez frančiškanski most. Tam je nekaj časa obstal in zavil potem proti šolskemu drevoredu, kjer je na to dal streljati na popolnoma mirne ljudi. Ubita sta bila dva človeka, osem jih je pa bilo težko ranjenih. Sodna preiskava. Vaše trditve in navedbe, ekscelenca, ki ste jih izrekli na pritožbe delegatov Klofača in Korošca, Vam hočemo kakor rečeno ovreči in sicer na podlagi sodnih aktov. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani je namreč stvar uradno preiskalo in zaslišalo 24 vojaških prič, kritičnega dne službo opravljajoče javne varnostne uradnike, 5 poškodovancev in 36 civilnih prič. Kazenski spisi c. kr. deželnega sodišča imajo zaznamek Vr IX 970,8. Najprej hočemo navesti izpovedbe teh prič. a) Vojaške priče. 1. ) Četo vodja Herman Schuchnigg je izpovedal, da je bil v Miklošičevih ulicah vržen proti vojakom en kamen, na drugem koncu frančiškanskega mostu pa dva kamna in da je poročnik Mayer svaril ljudi rekoč „wenn nicht aufgehort «wird mit dem Steimverfen, wird geschoBen." Streljanja se ni udeležil in ni slišal komande streljati. 2. ) Frajtar Josip Fabian je izpovedal, da je bil v Miklošičevi cesti zadet od enega kamna v prsi, od drugega v peto. V Miklošičevi cesti je bilo več kamnov vrženih, kakor pri frančiškanskem mostu. Tu je videl priča tri kamne pasti, na kar je poročnik Mayer ljudem grozil, da bo dal streljati. Tudi trdi priča, da je poročnik Mayer rekel, naj gredo ženske in otroci domov. V Šolskem drevoredu pravi priča, da so zopet prileteli tri j e kamni, mogoče pa tudi več, na kar je dal poročnik Mayer povelje „streljati". Streljalo se je posamično. 3. ) Prostak Avgust Rohrer je izpovedal: V Miklošičevi cesti pri Ljudski posojilnici sem bil od kamna zadet v peto. Prileteli so tu štirje kamni. Pri frančiškanskem mostu nisem zapazil nobenega kamna. Poročnik Mayer je rekel, naj se ženske in otroci odstranijo, ker se bo streljalo, če se bodo kamni metali. Potem je peljal Maver oddelek v Šolski drevored. Tu sta pred vojake na tla padla dva kamna, na kar je bilo ukazano streljati. Potem, ko j eodšel oddelek v Šolski drevored, se ni množice nič več posvarilo. 4. ) Prostak LudovikTiefen-graber je izpovedal, da je bilo v Miklošičevi cesti vrženih pet kamnov, in sicer trije iz 2. nadstropja „Ljudske posojilnice". Pozneje je priča to izpoved popravil, da so bili vsega skupaj vrženi le trije kamni. Pri frančiškanskem mostu n i priča videl, da bi bil vržen kak kamen. Potem je šlo vojaštvo za vodo. Mayer je ženske in otroke pozval, naj se odstranijo, češ, da se bo streljalo, čc bodo kamni leteli. Pri Šolskem drevoredu je en kamen padel pred vojaki na tla, drugi kamen je zadel pričo v nogo. Priča je to javil poročniku Maverju, nakar je ta ukazal streljati. Svaril je poročnik Mayer občinstvo samo pri frančiškanskem mostu. 5. ) Poročnik Rihard Mayerje izpovedal doslovno tako-le: Den ersten Kordon bildete ich mit meinen Leuten am unteren Ende der Prešerngasse bei der Ecke des Frisch'schen Hauses. Hier wur-den schon vereinzelte Steine gegen unsgeworfen, jedoch ganz wenige; woher und aus welcher Rich-tung, weiB ich nicht. Beilaufig in der Mitte des Marienplatzes horte ich einen Tumult, ein Wachmann wurde ange-griffen, (Nihče ga ne pozna!) deshalb ruckte ich vor, raumte den Platz und sperrte die Miklošičgasse bezw. die PetersstraBe durch einen Kordon ab von der Franziskanerkirche bis zur Papierhandlung des Bahovec. Hier wurde ich mit meinen Leuten von einer in der Miklošičgasse an-gesammelten Menge mit S t e i -nen beworfen. SteinwUrfe habe ich auch viele selbst gesehen, eine annah-erndeZahl kann ich jedoch nichtangeben. Die Steinvvtirfe veranlassten mich die MiklošičstraBe zu raumen und machte ich Halt beim Eingange in die Fran-ziskanergasse. Wahrend dieses Vor-rfickens, wie auch wahrend wir bei der Franziskanergasse hielten, wurden ge- gen uns Steine geworfen, Zahl kann ich keine angeben: auch vom I. oder H. Stocke des Hauses zwischen Urbane und Neubau wurden gegen uns Steine geworfen, dies sah ich selbst, doch kann ich nahere Angaben von welchen Fenstern, wie viele ge-toorfen wurden, nicht machen. Bei der Franziskanergasse hiefi ich ob des Steinwerfens laden, lieB jedoch nicht feuern aus Huma-nitatsgrunden (!), da viele Frauen in der Menge waren. Ich wandte mich hierauf zuruck, ruckte uber den leeren Marienplatz gegen die Franziskanerbrucke, die von Menschen besetzt war. Die Menge wurde auf das reehte Lai-bachufer gedrangt und machte ich am Ende der Brucke halt. Auch hier wurden wir mit Steinen b e -worfen u. zw. nur von der Schulallee aus, wo sich die grofite Menschen-menge befand; die Stritargasse war weniger belebt, der Franzensquai am wenigsten. Mit eigenen Augen habe ich gesehen, daB Steine vor uns auffielen bezw. aus der Menge herausgeworfen wurden. Zahl kann ich keine angeben. Das Steinw£rfen veranlasste mich zu schwenken und das Ko m man do „SchieBen" zu geben. Wahrend des Einschwenkens zog sich die Menge in der Schulallee halbkreisformig zuruck, so daB in der Mitte der Gasse die Menge 15—20 m entfernt stand. Das Kommando „Schiefien" gab ich wahrend der Schvvenkung, so daB die Mannschatt am hinteren FlUgel schon feuerte, als der reehte Fltigel noch in Bewegung war. Vorher habe ich wiederholt die Menge aufgefordert und gewarnt und ermahnt, nicht Šteine zu werfen, da sonst ge-schossen werdenwurde, speziell an einzelne Gruppen von Frauen habe ich die Aufforderung gerichtet wegzu-gehen, da wahrscheinlich geschossen werden wird. Teilweise befolgten die Frauen meine VVeisung, teilweise nicht. Der Menge nach ist niemand von meinen Leuten. Ein oder zwei Geller sah in der Schnelle beilaufig in der Mitte des Burgerspitales aufblitzen. Von meiner Abteilung schossen 7 Mann, abgegeben wurden 10 Schiisse. Ein Abgeordneter der Regierung bezw. ein VVachmann war nur bei meiner Abteilung beim Abmarsche vom Verpflegsmagazin und nachdem die Schusse in der Schulallee schon abgegeben worden vvaren. 6. ) Prostak Ivan H i b 1 e r je izpovedal: V Prešernovih ulicah pri Frischevi hiši nisem zapazil, daje b i 1 v rž e n k a k k a m e n zopernas, pač pa so metali kamenje ljudje v Miklošičevih ulicah in v Frančiškanskih ulicah. Vrženih je bilo gotovo deset kamnov; dva kamna sta mene zadela. Grede od tod čez frančiškanski most ni bil vržen noben kamen. Pri mostu sem stal v prvem členu; tu je padelen sam kamen. Ko smo šli proti Šolskemu drevoredu, je priletel en kamen, ki je zletel čez nas na most. Na to je bilo ukazano streljati. Ko smo bili pri vhodu v Šolski drevored, sem slišal poročnika Mayerja ženske in in otroke pozivati, naj se razidejo. 7. ) Prostak Jakob Baumegger je izpovedal, da v Prešernovih ulicah niso bili vrženi kamni, pač pa plizu Frančiškanskih ulic od ljudi, 1*4 so stali pri „Unionu" štirje kamni. Na desni strani Frančiškanskega mosta je priča stal v prvem členu, pa ni videl nobenega kamna pasti. V Šolskem drevoredu sta priletela dva kamna, na kar je bilo ukazano streljati; drugega komanda ali signala ni slišal. Pred . komando „streljati" je Mayer ženske *n otroke pozval, naj se razidejo. 8. ) Prostak Ivan Loibner je izpovedal, da v Prešernovih ulicah ni bil vržen noben kamen. V Miklošičevih ulicah je bilo vrženih deset kamnov. Na desnem bregu Ljubljanice je stal proti sredi prvega člena; tu ni bil vržen noben kamen. V Šolskem drevoredu sta bila vržena dva kamna; eden je zletel čez vojake, drugi je obležal pred njimi. Drugo povelje kakor „streljati" sploh ni bilo dano; signal ni bil nobedendan, dasi sta bila pri oddelku en trobentač in en bobnar. 9. ) Tambor Alojzij Reichen-water je izpovedal: V Prešernovih ulicah ni bil vržen noben kamen. V Miklošičevih ulicah je priletel iz Ljudske posojilnice en kamen, ki me je zadel na prstu desne roke, Na desnem bregu Ljubljanice nisem zapazil niti pri Frančiškanskem mostu niti pri vhodu v Šolski drevored, da bi bil vržen kak kamen. Drugega povelja, kakor „streljati" nisem slišal; signala, da se bo streljalo, nisem dal ne jaz, ne kom ada n t. Povelju „stojte" pri vhodu v Šolski drevored je hitro sledilo povelje „streljati". Bilo je vmes 15 sekund. Priča je imel uro v rokah in je štel sekunde. Med poveljem „stojte" in „streljati" je poročnik Mayer pozval ženske in otroke, naj se razidejo. „Kakor rečeno, sem ves večer videl le en sam kamen prileteti na naš oddelek." 10. ) Računski podčastnik Leopold Schmid se je na Marijinem trgu pridružil oddelku nadporočnika Lazarinija. En kamen ga je zadel na glavi, drugih kamnov ni videl metati. 11. ) Frajtar Fran Rubenbauer je bil dodeljen patrulji, ki je hodila med Mestnim trgom in Starim trgom. Izpovedal je, da so prileteli štirje kamni, in da je eden zadel njega. 12. ) Prostak Fran Glockel je bil dodeljen žandarski patrulji. Izza Frančiškanske cerkve je videl prileteti dva kamna; eden ga je zadel na desni rami. 13. ) Prostak Fran Ohnesorg je bil pri oddelku poročnika Ko ni ga. Gredoč od Marijinega trga proti sodišču, je bil zadet s kamnom v desno roko. Kamen je priletel od Ljudske posojilnice. 14. ) Četovodja Rupert Schla-gel je izpovedal, da na spodnjem koncu Prešernovih ulic ni videl metati kamnov. V Miklošičevih ulicah je videl, da je bil vržen en kamen na vojake. Grede čez most, je priča videl, da je od kavarne Prešeren priletel en kamen. Na desnem bregu Ljubljanice ni videl nobenega kamna, misli pa, da je moral že kateri prileteti, ker je poročnik Mayer svaril ljudi. V Šolskem drevoredu je poročnik Maver ponovil poziv, naj se ženske in otroci odstranijo. Priča je tudi trdil, da je po streljanju pri šolskem drevoredu slišal z Marijinega trga več strelov. 15. ) Korporal Karol Ehren-fried je ves večer videl prileteti samo dva kamna in to v Miklošičevih ulicah. Na frančiškanskem mostu in v šolskem drevoredu ni videl nobenega kamna pasti: Poročnik Mayer je pri vhodu v Šolskem drevored pozval ženske in otroke, naj se odstranijo. 16. ) Frajtar Fran Strauss je izpovedal, da sta v Miklošičevih ulicah priletela proti vojakom dva kamna, na sredi frančiškanskega mosta pa en kamen. Na desnem bregu Ljubljanice ni videl nobenega kamna. 17. ) Frajtar Adolf Janvut je izpovedal: V Miklošičevih ulicah je en kamen zadel mojo puško. Nekaj kamnov sem v Miklošičevih ulicah slišal pasti, a videl jih nisem. V Šolskem drevoredu nisem bil, marveč v Stritarjevih ulicah, kjer ni priletel noben kamen. 18. ) Frajtar Herman Hofer je videl, da je bil v Miklošičevih ulicah vržen en kamen, en kamen pa od kavarne Prešeren. Na desnem bregu Ljubljanice ni bil pri mostu vržen noben kamen. V Šolskem drevoredu je šel priča tik ograje in je videl, da sta od kavarne Prešeren čez vodo priletela dva kamna, ki sta padla na obrežje. Da bi bili ljudje iz Šolskega drevoreda metali kamne, tega priča ni videl. Poročnik Mayer je svaril ljudi pri mostu in pri Šolskem drevoredu. 19. ) Prostak Lorenc Zer-fuchs je v Miklošičevih ulicah slišal nekaj kamnov pasti na tla. Na desnem bregu Ljubljanice ni nič zapazil, da bi bil vržen kak kamen. Slišal je poroč. Mayerja ljudi svariti. 20. ) Prostak Marko Ebner je v Miklošičevih ulicah videl, da so bili trije kamni vrženi iz Ljudske posojilnice. Na desnem bregu Ljubljanice pri mostu ni videl nobenega kamna prileteti. Pri Šolskem drevoredu je videl, da sta priletela dva kamna obenem ko so padli prvi streli. 21. ) Hornist Konrad Pra-bitz je videl da so bili v Miklošičevih ulicah vrženi trije kamni. Pri hoji čez most in na desnem bregu Ljubljanice pri mostu ni padel noben kamen. Za vodo je videl, da je priletel en kamen najbrž čez Ljubljanico. Mayer je ljudi pred streljanjem svaril. Signal s trobento ni bil dan. 22. ) Prostak Karol Prasch je videl, da so bili v Miklošičevih ulicah trije kamni vrženi. Eden ga je zadel na prst leve roke. Na desnem bre£u Ljubljanice ni vid* 1, da bi bil kak kamen vržen. Na povelje „links schwenken" je slišal nekaj kamnov pasti na tla. 23. ) Prostak Fran Hofer je videl v Miklošičevih ulicah tri kamne pasti. Na desnem bregu Ljubljanice pri mostu ni padel noben kamen. Ko je vojaštvo krenilo proti Šolskemu drevorejdu, je padel en kamen na obrežje. Kamen je priletel čez Ljubljanico od Prešernovega spomenika. Da bi bil vržen še kak drug kamen, priča ni videl. 24. ) Prostak Nikola Zapf je v Miklošičevih ulicah videl tri kamne in grede čez most slišal en kamen pasti na tla. V Šolskem drevoredu je slišal dva kamna udariti ob tla in to pred fronto, pa ne ve, če sta priletela čez Ljubljanico ali iz Šolskega drevoreda. Na koncu mosta je Maver pozval ženske in otroke, naj se razidejo. Nekateri izmed zaslišanih vojakov trde, da je občinstvo nanje kričalo pfuj 27.ger in steierisehe Hunde. w Na prvi pogled se vidi silno nasprotje med izpovedbami udeleženih vojakov in zlasti nasprotje med izpovedbo odgovornega poročnika Mayerja in izpovedbo njegovih vojakov. S tem nasprotjem se bomo bavili pozneje v zvezi z izpovedbami drugih prič. b) Izpovedbe kritičnega dne službo opravijajočih civilnih prič. 1. ) Mestni stražnik Ivan G a -š peri in je izpovedal doslovno: Am 20./9. hatte ich abends Dienst auf dem Marienplatze. Kleinere Gruppen von Menschen waren wohl da, Pas-santen kamen und giengen, doch fand in keiner Weise irgendwelche Ansammlung von Menschen statt. Trotzdem wurde der Platz vom Militar geraurnt und wurden Leute unter anderen auch iiber die Franzis-kanerbriicke gedrangt. Der Marienplatz wurde auf diese Weise ziemlich men-schenleer; ich blieb in der Nahe des Prešerendenkmales bei der Rampe am Ufer der Laibach und beobachtete das weitere Vorrucken des Militars uber die Franziskanerbrucke. Auf der anderen ■ Seite der Brucke hielt sich der Zug nur eine kurze Weile auf, schwenkte d a n n gegen die Schulallee im Sturm -schritt mit gefallten Bajonett, die in der Sch ulallee angesam-melte Menge f 1 o h d a ra u f gege n den Pogačarpl atz. lm Sturm-schritt wurden vom Militar auf die fliehende Menge Schiisse abgegeben, und zwar einzelne aufeinanderfolgende Schusse. Ich habe von meinem Standpunkte aus# gesehen, wie einzelne Soldaten 1 a u -fend die Menge verf olgten und wabrenddcm schossen. Ich be-merkte auch eine zweite Abteilung Soldaten die Stritargasse hinauf eilen, die in die Lingargasse einschwenkte. Am Pogačarplatze sah ich Leute fallen. Wie gesagt, beobachtete ich die Menge und das Militar auf der anderen Seite der Franziskanerbrucke und in der ♦ Schulallee genau und ich habe keine derartige Bevvegung von Menschen aus der Menge wahrge-nommen, aus deren man hatte sehliessen konnen, sie hatte Steine geworfen. Als die Soldaten wieder ihren ursprtinglichen Standpunkt beim Eingange in die Schulallee bzw. bei der Franziskanerbrucke cinnahmen, begab auch ich mich hin. Der Burgermeistcr war schon am Platze und untersuchte ich den Platz ringsherum nach Steinen, da der befehlhabende Of-fizier (Leutnant Mayer) dem BUrger-meister mitteilte, daB die Menge auf das Militar Steine geworfen habe und daB deswegen geschossen worden seL Ich untersuchte ganz genau den oberen Teil der Schulallee langs des Burgerspitales, die Franziskanerbrucke und den Platz zwischen der Franziskanerbrucke und Stritargasse und fand keinen einzige^nStein auf dem Boden liegen. Ein StUck Malta in der Grosse einer Nuss wie es von der Mauer abgebrockelt sein kann, fand ich in der Schulallee ziemlich an der Ecke der Franziskanerbrucke. 2. ) Deželnovladni tajnik dr. Friderik Mathias je imel 20. septembra kot vladni komisar vodstvo vseh varnostnih odredb in je izpovedal doslovno tako-le: Leutnant Mayer hatte den Auftrag mit seinen 2 Zflgen die Prešeren-Gasse beim Geschafte „FrischM gegen die eventuell herandrangende Menschenmenge abzusperren, das war ungefahr um l/28 Uhr abends. Leutnant Maver begleitete ich mit sei-ner Abteilung, ebenso wie die tibrige Assistenzmannschaft auf seine i hm zngewiesenen Posten. Nachdem ich uber seine mir zugekommene Mel-dung den Kongressplatz von einer grosseren Menge gesaubert und mich von der Situation auf der Wienestrasse, wohin gleichfalls Herr Major Weber mit einer Abteilung Militar unter dem Kommando des Hauptmanns Prax-marer abgeordnet hat, informiert hatte, ging ich beim Verpflegsmagazin vorUber in die Prešerengasse um auch noch uber die Situation zu informieren. Leutnant Maver traf ich jedoch auf seinem ihm zugewiesenen Posten nicht, fand vielmehr die St. Petergasse, Miklošičstrasse, Wolfgas-se und den Zugang beim Prešeren-denkmal durch Militarabteilungen ab-gesperrt. Ebenso war die Franziskanerbrucke am rechten Ufer der Laibach gleichfalls durch Militar abgesperrt. Indem ich dies wahrnahm, begab ich mich eiligen Schrittes zu der Absper-rung der Franziskanerbrucke, von wo aus ich ein lautes Schreien, Johlen und Pfeifen vernommen habe. Als ich mich ungefahr in der Mitte der erwahnten Brucke befand, bemerkte ich, daB eine Abteilung des die Brucke absperrenden Militars mit gefalltem Bajonette gegen die Menge der Schulallee vor-drang. In selben Momente schrie ich: „Herr Leutnant, halt, halt!" Kaum das ich das ausgerufen hatte, fielen mehrere Schusse nach einan-der. Hierauf stiirzte ich auf Leutnant Mayer, das war ein Zeitraum von einigen Sekunden, und fragte ihn hochst besturzt: „Herr Leutnant, was haben Sie gemacht" worauf er enviederte: „Ich habe geschossen." „Wer hat den Auftrag gegeben?" frug ich. „Ich" lautete die Antwort. Auf meine Frage, warum Leutnant Mayer seinen ihm zugevviesenen Posten ohne meinen Auftrag verlassen hatte, enviederte er mir: ,,Sie haben hier keinen Auftrag zu geben. Sie kon-nen nur ersuchen." Uber diese un-befriedigende Antwort wandte ich mich an den rangsjiingeren in der Nahe befindlichen (noch auf der Brucke stehenden) Leutnant Konig, der mir uber meine diesbezUgliche Frage mit-teilte, das Militar ware von der Menge mit Steinen beworfen worden, \vorauf Leutnant Mayer hatte schiessen lassen. Unmittelbar darauf begab ich mich buchstablich im Lauf-schritt zum Assistenzkommandanten Major Weber, dem ich den Vorfall mit-teilte, beziehungsvveise zum Telephon, von wo aus ich dem Herrn Landes-prasidenten Bericht erstattete. Bemerken muss ich noch, daB mir nach diesem Vorfall iiber meine Frage, ob jemand verletzt sei, infolge Gebrauch der Schiesswaffe, ich glaube ein Unteroffizier die Mitteilung machte Mes ist Niemand verletzt, das wa re, ja nur L uftschusse." Auf die Frage, ob die ervvahnte Militarabteilung des Leut. Maver von der Menge, die sich zu beiden Seiten des Quais angesammelt hatte, mit Steinen beworfen wurde, muB ich ant-worten, daB ich einen Angriff der erwahnten Militarabteilung mitSteinen mitRucksicht auf die oben gegebene Dar-stellung, selbst dies der Fall war, nicht warhnehmen konnte, weil der Gebrauch der Schusswaffe als un-mittelbare Folge der tatlichen Insul-tierung des Militars aufgefasst werden kann. Das Kommando „Schies-» sen", das vorgeschriebene diesbezugliche Signal oder die Auf -forderung an die Menge, sich zu zerstreuen, da sonst von der Schuss-waffe Gebrauch gemacht werden mUsste, habe ich nicht gehort. Als Verletzte von der Mannschaft infolge des vom Leut. Maver bezw. Leut. Konig hervorgehobenen Stein-werfens wurde mir der Tambour ge-zeigt, (einen Hornisten habe ich nicht gesehen), der eine blutige Ver-letzung an Mittelfinger vor-w i e s. Die Menge in der Schulallee dttrfte ungefahr 200 Kčpfe betragen haben. Ob auch der Pogačarplatz von einer Menschenmenge besetzt war, kann ich nicht angeben. Bemerken muB ich schliesslich, dafi die Menge am Franzensquai hoch hinaufreichte und sich dort 300 bis 400 Menschen angesammelt haben durften. 3.) Deželnovladni policijski svetnik Oskar Wratschko je doslovno tako-le izpovedal: Am 20. September 1. J. gegen 9. abends war ich im Be-griffe von der Prešerngasse aus Uber den Marienplatz in die Peterstrasse zu gehen, um mich zu erkundigen, ob sich inzwischen eingelangte Meldung, dafi in der Radetzkystrasse eine grčs-sere Ansammlung von Demonstranten sich gezeigt hat, bewahrheitet. Auf dem Wege dahin blieb ich ungefahr zwi-schen dem Prešerndenkmale und der Apotheke des Mayer einige Augen- blicke stehen, um mir die Situation zu betrachten. Diese hat auf mich einen vollkommen beru h igenden Eindruck gemacht. Der Marienplatz bis zur Laibach war leer, ebenso bemerkte ich keine Ansammlungen in der Wolfgasse, hinter mir bemerkte ich nur eine Anzahl von Leuten, die sich ruhig benahmen, nur von der Stritargasse vernahm ich den Larm einer schreienden und pfeifenden Menge. Auch der Platz zwischen dem BUrger-spitalspfandgebaude mit dem dortigen Ufer der Laibach waren keine Ansammlungen zu bemerken, kann aber nicht ausschliessen, dafi sich einzelne Personen dorten bewegten, da es sich um eine Entfernung von mir bis zur Schulallee um circa 70 m han-delt. Angesichts der verhaltnismassig schwachen Beleuchtung der Schulallee konnte ich nur entnehmen, dafi sich zu dieser Zeit keine grossere Menschenmenge dort angesammelt hatte. Nachdem ich die Situation beruhigend gefunden hatte, ging ich weiter, wurde aber in diesem Momente durch mehrere rasen nacheinanderfolgende Schusse aus der Richtung der Schulallee zum Stehenbleibenver-a n 1 a s s t. Ich muB bemerken, dass unmittelbar vor dem Schiessen kei-nerlei Larm oder Geschrei zu ver-nehmen war aus der Richtung der Schulallee, was notwendigerweise mit dem Verhalten einer das Militar be-drangenden Menge verbunden gewe-sen ware. Ausserdem kann ich nicht behaupten, dass die dort aufge-stellte Militarabteilung mit einem Steinhagel angegriffen vvorden sei, da ich sonst das Auffallen der Steine hatte horen m U s -sen. Wohl kann ich nicht aussehliefien, dafi einzelne Steine geworfen worden sind. Gesehen oder gehort habe ich keine Steinwiirfe. Als ich dann den Weg in die Peter-strafie fortgesetzt habe, horte ich nach einigen Sekunden noch einzelne wei-tere Schusse fallen und zwar beilaufig 3 Schusse. Bald nach dem SchieBen wurde die Militarabtheilung abberufen, worauf ich genau den Platz in der nachsten Umgebung, wo die Militarabtheilung gestanden war, nach Steinen a b s u c h t e. Ich habe nur einen Stein in der Grofie eines Eies in der nachsten Nahe, wo das Militar gestanden war, naher dem Bruckenkopfe als dem Gebaude zuliegend gefunden. Eine v o r h e r i g e Entfernung der Steine durch Demonstranten mufi ich aus-s c h i e B e n , vveil ich diesen Platz, auchl nachdem die Schusse gefallen waren, immer leer gesehen habe und die Strafien auch von behordlichen Si-cherheitsorganen fortgesetzt begangen worden sind. Dabei dachte ich mir eben, dafi die Mannschaft, die geschossen hat, die S te ine selbst als corpora delieti zu sich genommen haben musste. c) Poškodovanci. 1. )Miha Golovšek, mesarski pomočnik, je izpovedal: Včeraj zvečer sem stal pri veliki gneči ljudi v Šolskem drevoredu. Množica ni preveč razgrajala, živioklici so pali semtertja ter žvižg. Naenkrat pridejo čez frančiškanski most proti nam vojaki, dve vrsti jih je bilo. Nisem noben poziv slišal, da naj gremo narazen, ni se nam zapretilo, da bodo na nas streljali, naenkrat slišim komando: „Schnell-feuer" in streli padejo. Jaz sem stal bolj v sredi gnječe, vse je začelo bežati, tudi jaz, in sicer bežal sem proti mesnicam, na vogalu palače meščanske hiše(Biirgerspital) dobil sem kroglo v hrbet. Vojaki so bežali za nami in beže streljali. Bilo jih je kakih dvajset vojakov. Z menoj je bil Rudolf Korbar, mesarski pomočnik pri Zajcu. Pripomnim še, da sem le malo preje, ko so vojaki začeli streljati, šele se pridružil gnječi. Kroglo dobil sem od zadaj, in sicer pri Jagrovi mesnici. Padel nisem takoj, sredi Pogačarjevega trga sem naenkrat padel, a zopet vstal in bežal, dokler sem se slednjič pri Mafirovi šoli nezavesten zgrudil. Jaz ostanem pri tem, da sem slišal komando : „Schnell-feuer". Tudi pri tem ostanem, da so vojaki tekli za nami in pri tem streljali, ker sem se med begom ozrl nazaj in videl, da gredo vojaki za nami, kakor tudi, da so pri tem streljali. 2. ) Albin Tomšič, vajenec, je izpovedal: Stal sem v oni gruči, kakor Miha Golovšek, vendar bolj odspredaj. Vojaki so prišli tako, kakor je povedal Miha Golovšek in so kar začeli streljati, niso nič nas svarili, brez kakega poziva na nas pričeli so streljati. Vsi so začeli bežati, tudi jaz proti mesnicam, pri mesarju Jagru zadela me je krogla na desni strani v hrbet, predrla pljuča in spredaj stopila vun, en par korakov sem šel, potem se pa zgrudim. Priče sta Alfonz Turna, mizarski vajenec pri Stajkotu v Zg. Šiški, Jožef Rozman, hlapec pri Francetu Staretu, lesnem trgovcu v Zg. Šiški. Vojaki so letali za nami, ko smo be- žali in beže vednostreljali. Jaz sem stal spredaj in potrdim z odločnostjo, da se ni nas nič svarilo, marveč se je kar začelo nas streljati. Bil sem ravno na potu domov, pridružil sem se pa za en moment gruči in hitro na to se je začelo streljati. Jaz nisem nič vpil ali razgrajal. Nobeden iz gruče ni vrgel kakega kamna proti vojakom. — Zadet sem bil od zadej v hrbet na vogalu Kresije pri Solncu. Vendar sem še lahko bežal naprej prod Medenim ulicam, v teh ulicah sem se zgrudil na tla. Preje sem bil pri oni gruči v Šolskem drevoredu, kakih 10 korakov od vojakov stran. Jaz sem mislil, ko so vojaki krenili proti nam, da nas samo pode, in so to tudi faktično storili, ker so šele streljali, ko smo bili vsi v begu. Sam nisem ničesar zakrivil, le med gručo sem stal. "3.)JožefSimončič, kleparski pomočnik, je izpovedal: Jaz sem šel zvečer, ne da bi kaj demonstriral, marveč le slučajno od Lingarjevih ulic proti Frančiškanskemu mostu. Bila je tam velika gneča ljudi. Videl sem tudi prihajati vojake. Naenkrat slišim en strel, mislil sem si, da streljajo vojaki. Zato sem se obrnil in nameraval iti nazaj v Lingarjeve ulice. Šel sem po Pogačarjevemu trgu in ravno ko mislim zaviti v Lingarjeve ulice, me zadene kroglja odzadaj v levo koleno. Vojaki, ki so zasledili množico na Pogačarjevem trgu, so med zasledovanjem streljali na bežeče ljudstvo. — Prišel sem iz Lingarjevih ulic na Pogačarjev trg proti Šolskemu drevoredu. Ko pridem pri Solncu v Šolski drevored^ pridejo ljudje od zgornjega konca Šolskega drevoreda že v begu proti Pogačarjevemu trgu. Tudi jaz se obrnem, da bi zopet šel nazaj v Lingarjeve ulice koj pri tem pa me zadene strel ravno na vogalu Kresije pri Solncu. Tekel sem še tik Kresije skozi Medene ulice do pred Škofije, kjer sem se zgrudil. Udeležil se nisem nikake demonstracije, prišel sem slučajno k bežeči gruči, ko so vojaki začeli streljati. 4. ) Pavel Štrukelj, delavec, je izpovedal: Skrbeti mi je za ženo in petletnega otroka. Jaz delam pri Zupančiču in sem tudi 20. sept. zvečer delal pri regulaciji Ljubljanice. Ob kaki 129. uri zvečer sem se od dela napotil domov oziroma v mesto. Ker je bilo na Mestnem trgu toliko ljudi, šel "sem mimo glavnega vhoda šen-klavške cerkve na Pogačarjev trg, da bi tako prišel na Frančiškanski most. Šel sem bežečemu ljudstvu še v Šolskem drevoredu nasproti. V Šolskem drevoredu šele, ko sem zapazil vojaški bajonet, sem se obrnil in z ljudstvom bežal. Takrat še nobeden strel ni padel, vojaki so se pa proti nam pomikali. Nisem vedel kaj da je. Zadet sem bil od prvih strelov v desno stegno od zadaj. Pri Solncu sem bil zadet in sicer še v Šolskem drevoredu, bežal sem vedno naprej, ker sem^vedno posamezne strele slišal, padel sem šele pred magistratom. 5. ) Martin Štrukelj, hlapec, je izpovedal: Okolu polu 9. ure zvečer sem spremil delavko Ivano Podjel v Zeleno jamo, kjer stanuje pri Golobu. Skozi Wolfove ulice sva šla skupaj proti Sv. Petra cesti. Ko sva bila na Marijinem trgu, sva slišala na oni strani Frančiškanskega mostu streljati. Od Uniona je prišlo ena vrsta vojakov z nasajenimi bajoneti proti Frančiškanskemu mostu; ljudje na cesti so začeli bežati, jaz in moja spremljevalka tega nisva storila, marveč le hitro šla. Krenila sva na Št. Pctersko cesto, šla hitro po tratoarju na strani, kjer je gostilna „Avstrijski cesar", vojaki so nas došli in eden me sune z bajonetom na desno stran med rebra. Ne jaz, ne moja spremljevalka nisva dala nobenega povoda za to, sva šla mirno naprej, in ravno, ker nisva ničesar zakrivila, nisva bežala, misleč, da nama ne bodo vojaki storili kaj zalega. Dotični vojak me je sunil z bajonetom, ne da bi me kaj opozoril ali kaj rekel. d) Civilne priče. 1. ) Ravnatelj Fran Wiesthaler je slišal streljanje in je razločil, da ni bila oddana salva, marveč kakih pet do osem posamičnih strelov. 2. ) Rudolf Korbar, mesarski vajenec, je izpovedal: V nedeljo zvečer sva bila skupaj z Mihom Golovškom v gruči ljudi; onkraj Frančiškanskega mostu je bila gnječa, posamezni so bili proti Pogačarjevemu trgu. V gruči sva prišla toliko narazen, da sem stal jaz na trotoarju pri prvih Mayerjevih izložbenih oknih nasproti Ljubljanice, Golovšek pa bolj sredi ceste. Vojaki so prihajali čez Frančiškanski most, koncem mostu malo postali, potem šli naprej in malo zabrnili proti Pogačarjevemu trgu, in so že streljali. Meni se zdi, da so med tem, ko so s|e obrnili proti Pogačarjevemu trgu, tudi že streljali. Jaz nisem takoj bežal, kaki streli so padli prej, ko sem začel teči, in sicer so padli streli v takih presledkih, kakor bije ura. Potem sem tudi jaz začel teči proti Pogačarjevemu trgu. Ko sem bežal, so padli za menoj še streli, obrnil se nisem, ampak i m el sem vtisk, da gredo vojaki za nami in da pri tem streljajo. Jaz nisem videl, da bi kdo izmed množice, ko so vojaki prihajali, vrgel na nje kak kamen, le vpili so ljudje „živio", „pfuj" itd. Slišal nisem nobene komande. Nič se ni nas posvarilo, da se bode streljalo. Jaz nisem vrgel nobenega kamna, pač pa sem vpil živio". Kje je bil Golovšek zadet, ne vem, ker ga nisem potem več videl. Na cesti, kjer je prodajalna pri „Solncu", sem videl enega ležati, kdo je bil, ne vem. Enega sem videl, ki je imel rano od strela na glavi na desnem sencu. 3. ) Alfonz Turna, mizarski vajenec je izpovedel: Jaz sem stal v nedeljo zvečer na Pogačarjevem trgu približno pri Jagru ob Maverjevi hiši. Videl sem vojake prihajati čez frančiškanski most, kjer so potem koncem mestu obstali. Vojaki so potem okrenili proti Pogačarjevemu trgu in že pri tem, ko so prve korake v to napravili, sem začel teči, ker sem mislil, da nas bodo z bajoneti napadli. Koj ko sem začel bežati, padli so streli za nami, koliko in kako ne morem povedati, ker sem bil preveč prestrašen. Blizu Kordina dobil sem Jožeta Rozmana, ki je držal Albina Tomšiča, ki je imel že prsi prestreljene, da ni padel. Jaz nisem nič videl, da bi kdo na vojake kamenje vrgel, vpilo se je le. Jaz sam sem samo živio vpil, kakor večinoma drugi. Komande za streljati nisem slišal, bil sem takrat že v begu. 4. ) Jožef Rozman, hlapec, je izpovedal: Jaz sem stal v nedeljo zvečer pri rantah na obrežju Ljubljanice nasproti Mayerjeve trgovine. Le* malo jih je bilo še bolj spredaj proti mostu, kakor jaz. Tomšič je bil pri meni. Došli vojaki ostali so nekaj časa na koncu mosta. Bilo jih je dve vrsti. Videl sem kako je vodja vojakov, najbrže je bil poročnik Mayer, ker so ljudje vpili „Pfuj Maver", kazoč z roko, ločil vojake, na kar so, kakor se mi vidi, stopili bolj narazen. Natanko pa ne vem, kakšne kretnje so nato vojaki storili. Takoj nato sem slišal, da je nekdo komandiral: „Schiefien" in potem še nekaj druzega pristavil, kar nisem razumel. Jaz nisem vedel, kaj to pomeni, šele ko so streli padli, sem razumel in začel bežati. Bežal sem proti Pogačarjevemu trgu, potem krenil na desno po poti za Mayerjevo hišo mimo Lingarjeve ulice, skozi ulico med škofjo palačo in Kordinovo hišo na Mestni trg. Vojaki so streljali za nami proti Pogačarjevem u trgu, padli so posamezni streli, včasih hitro zaporedoma po več strelov in tudi posamezni. Jaz nisem videl, da bi kdo kamenje na vojake metal, tudi sam tega nisem storil, ljudje so samo vpili in kadar so drugi „Živio" zaklicali, storil sem to tudi jaz. Svarilo se nas ni nič od strani vojakov, da se bode strel j alo. 5. ) Deželni nadsvetnik Matija Zamida je izpovedal: Am 20. September abends war ich in meiner VVohnung am Marienplatze Nr. 3 und sah mir aus dem Erker an der Ecke des Hauses im I. Stockc das Getriebe auf dem Marienplatze an. Dieser Platz wurde \vahrend der Zeit, als ich im Erker war, geraumt und wurde ein Teil der Menge auf die Franziskanerbrucke gedrangt, ein Kordon blieb bei der Franzikanerbrucke, an der Seite des Marienplatzes, eine Abteilung Soldaten drangte die Menge von der Brucke hinaus und sperrte die zweite Seite der BrUcke ab, so dafi dieselbe ohne Leute \var. Die abgedrangte Menge sammelte sich teilweise beim Eingange in die Schulallee vor dem sogenannten Bur-gerspitale, teilweise auf dem Franzens-quai. Ich schatzte die Menge beim Eingange in die Schulalle auf ungefahr 150 Kopfe. Zwischen der BrUcke und der Stritargasse waren auch einzelne Leute. Die Menge in der Schulalle schrie: Živio, Pfui, Abzug, doch wurden keine Steine auf das Militar gewor-fen, soweit ich dies gesehen habe und ich hatte dies bei meiner ge-nauen Beobachtung bemerken mttssen, da ich einerseits die Steine auf die vollkommen leere und gut be-leuchtende Brucke hatte fallen sehen mUssen und andererseits aus den Be-wegungen der Leute in der Schulallee hatte entnehmen mUssen, dafi Steine geworfen wurden. Ebensowenig wurde das Militar auf irgend eine andere Weise ta ti ich attaquiert. Circa 15 Minuten stand die Abteilung am BrUckenrand, als nach einem Kommando des anwesenden Offiziers die Soldaten eine Schwenkung nach links machten, nachdem sie vorher das Bajonett zum Angriff gefallt hatten. Nachdem die Menge dies bemerkte, machte sie Kehrt und lief dem Pogačar- platz e zu. Das Militar drflngte mit dem gefallten Bajonette im Laufschritte nach, und beim ersten Drittel beilaufig des BUrger-spitalgebaudes fiel der erste Schufi und hierauf noch in kurzen Intenvallen weitere SchUsse. — Ich sah die Schusse aufblitzen, sah nach dem Aufblitzen der Schusse, dafi das Militar wahrend des Vorruckens feuerte. Nachdem ich beilaufig in der Mitte des Burgerspitales noch Schttsse aufblitzen sah, entfernte ich mich vom Fenster vom Entsetzen befallen und kann Uber den weiteren Vorgang keine AuskUnfte geben. VVeiters kann ich angeben, dafi ein Signal, dafi gefeuert werde, nicht gegeben wurde und dafi das Militar erst dann SchUsse abgab, als die Menge bereits floh. 6. ) Pristav južne železnice in reservni častnik Fran Potočnik je šel s svojo soprogo in železn. pristavom Knerčlom skozi Stritarjeve ulice in Mestni trg. Pri prodajalni Suttner je slišal streljanje. Sodil je, da so slepo streljali, ker si ni mogel misliti povoda za rabo orožja. Gredoč čez most je videl za Kresijo le malo ljudi, največ nedoraslih dečkov in tudi v Stritarjevih ulicah ni bilo dosti ljudi. Električna železnica je vozila, ne da bi se kaj ustavila. Ker je torej sam videl položaj, si ni mogel misliti, da bi se resno rabilo orožje in je šel svojo pot naprej. 7. ) Ravnatelj obrtne šolje Ivan Šubic je stal pri oknu svojega stanovanja in je videl, da je bil Pogačarjev trg skoro prazen. Le tu in tam je šel kak človek. Pod kostanji je stalo kakih 20 ljudi, med njimi nekaj otrok. Ta skupina je bila mirna. Od drugih strani mesta je slišal vpitje. Naenkrat je slišal streljanje in je videl, da je nekdo padel. Ker so v tistem hipu dve ali tri osebe pritekle v smeri od mosta, je mogoče, da je kdo izmed teh padel. Ljudje so se razburili. Stali so okrog padlega človeka in niso vedeli, kaj naj store. Priča jim je z okna zakričal, naj neso ranjenca na magistrat. Priča je potem zapustil okno slišal je v presledkih še več strelov Ko je priča zopet stopil k oknu, je videl razne oborožene in uniformirane ljudi tekati "po Pogačarjevem trgu, a ni mogel v svoji razburjenosti razločiti če so to bili vojaki ali orožniki. Eden teh, kije stal pod njegovim oknom je naglas klical: „Wer Živio sehreit — niederschiessenV Teh besed ni slišal samo priča, nego tudi njegovi sinovi, ki vedo, da je imel kli-catelj kratek plašč. (Op. ured.: Plašč, kakor ga nosijo oficirji). 8. ) Magiste'r farm. Rihard Sušnik je stal pred Mayerjevo lekarno. Sliša je strele in ve, da so zapored počili da torej ni bila dana salva. 9. ) Zdravnik dr. Edvard Šerko vojaški asistenčni zdravnik v rezervi je izpovedal: Am 18. September 1. J am Abend war ich mit meiner Frau am Heimwege, kam bis zur Ecke de> Burgerspitals (Stritargasse- Schulallee. Die Franziskanerbrucke war auf dieser Seite durch einen Militarkordon abgesperrt, ich blieb mit meiner Frau an der Ecke stehen, grossere Gruppen waren weder in der Stri t ar gas se noch in der Schulallee. Von einem Aufstand bemerkte icl nichts, es waren eben nur kleinere Gruppen, die scherzten und lachten živio riefen, hie und da auch Pfui Ohne irgendwelche Aufforde-rung seitens des Militars an die ein zelnen Gruppen auseinander zu gehen ganz plotzlich, auch ohne dass die Menge dem Militar hiezu irgend einen Grund gegeben hatte, insbesondere betone ich, dass damals keine Steine gegen das Mili tar geschleudert wurden, auch in dem Momente nicht, machte der Zug eine Schwenkung nach links itn Sturm schritt mit gefalltem Bajonett, so dass der rechtsstehende Mann gerade zur Ecke kam, wo ich und meine Frau standen. Ich schritt damals wciter in der Stritargasse hinauf, horte etwas spater schon von der Schulallee her knapp hintereinander zwei SchUsse fallen. Nach einigen Sekunden fielen wieder einzelne SchUsse. Was am Pogačarplatz weiter fortging, weiss ich nicht 10. ) Visokošolec Demeter Drahsler je izpovedal: Ich war am kritisehen Abend im Erker des Burgerspitales im I. St. an der Ecke Stritar-gasse-Schulallee. Ich beobachtete das Anrucken der Militarkolonne Uber die BrUcke, das Abdrangen der Leute, hierauf den Kordon auf dieser BrUcken-seite, wie auch die Menge vor der BrUcke und bei den Eingangen in die Stritargasse und Schulallee. Mit vollster Bestimmtheit kann ich angeben, dass von Seite der Menge gar keine Tatlichkeiten gegen den Militarkordon verUbt wurden, dass k ein Stein auf das Militar geworfen wurde, was ich absolut hatte sehen mUssen, da der Platz, wo das Militar stand und vor dem Militar sehr hell beleu^htet war. Auch von einem Menschenauf lauf kann nicht die Rede sein, es waren nur einzelne kleinere Gruppen von Leuten, in der Schulallee in meinem Gesichtskreise beilaufig 50 Leute. Ohne dass irgend etwas besonderes vorgefallen ware, schwenkte der eine den Kordon bil-dende Zug in die Schulallee. Die Menge johlte und schrie dabei, doch auch hiebei hatte ich jeden Steinwurf bemerken mtissen, sah jedoch keinen einzigen Steinwurf. Der Zug, der die Schwenkung ausgefuhrt hat, sturmte hierauf ohne ersichtlichen Grund mit gefalltem Bajonett in die Schulallee und ich horte hierauf, als das Militar nicht mehr in meinem Gesichtskreis war, doch sehr bald nach dem Vonvartssturmen, mehrere Schusse fallen in kurzen Inter-vallen, vielleicht 7 an der Zahl. VVas in der Schulallee und Pogačar-platz weiter geschah, weis ich nicht. 11. ) Poslovodja Filip Turk je domov grede videl,, kako se je vojaštvo obrnilo proti Šolskemu drevoredu in se je vsled tega umaknil. Naenkrat je slišal streljanje in čutil na levi nogi, da ga je nekaj zabolelo. Ker si ni mogel misliti, da bi bilo vojaštvo streljalo s kroglami, je sodil, da ga je zadel zamašek kake patrone. Ker so bežali drugi ljudje, je potem tudi sam bežal. 12. ) Stolni vi k arij dr. Josip Jerše je šel kritičnega večera domu. Na Pogačarjevem trgu se je ustavil in je gledal, kaj se godi pri frančiškanskem mostu. Videl je, kako se je vojaštvo obrnilo proti Šolskemu drevoredu. V tem trenotku so ljudje začeli bežati. Tudi priča je bežal. Na stopnicah pri stolni cerkvi je videl človeka na tleh ležati in videl je, da je ta človek težko ranjen. Ozrl se je in videl, da leži sredi Pogačarjevega trga drug človek, ki poskuša vstati, pa ne more. Dr. Jerše je hitel v farovž, da bi podelil tema človekoma poslednje sv. olje. Koj, ko je začel dr. Jerše teči, je zaslišal streljanje. 13. ) Dijak Anton Meglic je izpovedal: Hrano imam kot reven dijak pri fabrikantu Baumgartnerju v Ljubljani. Ob 1'19 uro sem ondi pove-čerjal ter hotel iti domov. Ker je bil povsod vojaški kordon, sem čakal na Marijinem trgu na tramvaj, da bi se peljal do Ambroževega trga. Naenkrat je prišla kompanija Belgijcev in so me začeli vojaki brez vzroka tepsti; en udarec je priletel na oko, da mi jebilščipalnikrazbit,na levi nogi imam poškodbo in se tudišenaobehlicihpoznajo poškodbe. Stal sem čisto sam in nisem niti besede rekel in še zaklical nisem ničesar. Res so pa spredaj in za menoj se čuli žvižgi in živio klici. Kar naenkrat me je zgrabil neki nad-poročnik za vrat in stresel, vojaki so me začeli šlatati in so našli pri meni revolver. Takoj so začeli vpiti ..schlicssen, schliessen", so me nato :akoj uklenili in aretovali. Resničnost mojih navedb, zlasti osebnih zadev in revolverja potrdi lahko moj dobrotnik Baumgartner. Na dotično sodnikovo vprašanje izjavim, da sem revolver imel vedno v žepu pri sebi, ne da bi ga kam dal in sicer radi tega, ker so na mojem stanovanju na Poljanski cesti otroci in sem se bal, da se ne bi kaj zgodilo in to tembolj, ker je bil revolver kakor potrdim ves zarjovel. Imam sicer kovček doma, toda ga radi gospodinje ne zapiram, da ne bi mislila, kaj da imam ali kaj da zaklepam, kakor da bi ji ne zaupal. 14. ) Tovarnar Anton Baumgartner je izpovedal, da je dajal Antonu Megliču hrano, ker je deček sin dojilje njegove hčere. Revolver mu je bila izročila gospa Marija Baumgartner, da ga osnaži. Začetkom septembra je Meglic revolver izstrelil, osnažil ga pa ni. Zato se mu je pustil, da ga osnaži. Meglic je prišel dne 19. septembra iz Loža, kjer je bil pri svojih starših; 20. septembra je šel ob 1 ,9. od Baumgartnerjevih proč. 15. ) Mestni učitelj Fran Giirtner je šel z ženo in otrokom domov, ko je prišlo vojaštvo čez most in ga zaprlo. En oddelek je krenil proti Šolskemu drevoredu. Priča je opazoval vojaštvo, pa ni videl, da bi kdo kaj vrgel na vojaštvo. Tudi se niso vojaki nič zgenili, kakor bi se bili, če bi kamni nanje padli. Priča tudi ni slišal, da bi bilpoveljnikkakorkoli opominjal ljudi 16. ) Dijak Ivan Ružička je izpvedal: Der Kordon am rechten Ufer der Laibach bei der Franziskanerbrticke war schon gezogen. Ich sah, wie eine zvveite Abteilung zum Kordone stieB, beobachtete aber weiter das Militar nicht, blickte in der Richtung zum Magistrat, dem Kordon den Rucken kehrend. Aufeinmal sah ich m ich zwischen Soldaten, eine Abteilung hate eine Schwenkung gemacht gegen die Schulallee zu, liefi mich aber hiebei unbeachtet, obwohl ich ruhig stehend sozusagen die die Schwenkung ausfflhrende Abtedung durchbrach. Ich blieb auch weiter auf dem Platze, sah, wie die Menge v-o.f den Soldaten in die Schulallee die Flucht ergriff, die Soldaten mit gefallten Bajo-netten entlang drangten. Nach-dem diese Abteilung Militar einige Schritte gemacht, wurden mehrere Schusse fast gleichzeitig nach der fliehenden Menge abge- geben, hierauf noch einzelne in ganz geringen Intervalen u. zw. im Laufen und fiel der letzte Schufi beilaufig in der Mitte des Bur- gerspitals. Ich sah weiters, wie die Soldaten bis gegen die Ecke des Btirgerspitales die Menge verfolgten i m Laufschritte. Hierauf entfernte ich mich durch die Stritargasse. Wie ich erwahnte, stand ich auf dem Platze vor dem Militarkordon vielleicht 6 Schritt von diesem entfernt. Ich habe keinen einz igen Stein auf das Militar werfengesehen, die Menge in der Schulgasse, meist junge Burschen, demonstratierten nur durch Schreien und Pfeifen. Ich horte keine irgend welche, an die MengegerichteteAufforderung, auseinander zu gehen, horte k e i n K o m m a n d o, als die Schwenk-ung gegen die Schulallee ausgefuhrt wurde, — diese Uberraschte mich voll-standig — horte auch kein Kom-mandodasSchiefienbetreffend. 17. ) Računski revident Ivan Košir, ki je bil šel s posestnikom Jos. Bleiweisom čez frančiškanski most, je izpovedal: Die Menge in der Schulallee be-achtete ich gar nicht und kann mich auch nicht auf einen beson-deren Larm von dieser Seite her erinnern. Ohne uns aufzuhalten, gingen wir gegen den Fischmarkt, Franzesquai und nach \venigen Schritten horte ich, ohnedaB ich vorher irgend welche Auf-regung bei der Franziskanerbrticke oder sonst irgend etvvas gehort oder bemerkt hatte, ganz unvermiftelt zwei Gewehrsalven knapp hin-tereinander, nach circa einer halben Minute die dritte. Ob in der Zvvischenzeit zwischen der zweiten und dritten Salve oder nach der dritten Salve einzelne Schtisse noch gefallen sind, kann ich nicht angeben, da ich zu erregt geworden war und nicht mehr auf die Vorgange bei der Franziskanerbrucke achtete. Wie aus dem Vorstehenden zu entnehmen ist, habe ich von einer Menschenansammlung in der Schulallee, einem Aufbruche gar keine Wahrnehmung gemacht, scheint mir auch ausgeschlossen zu sein, dafi diese Menschenmenge auf irgend welche Weise beson-ders exzediert hatte, da die von mir bemerkte Gruppe zwischen Stritargasse und Franziskanerbrucke, die an-scheinend aus Amtspersonen bestand, diese Menge bei unserem Vorbeigehen gar nicht beachtet hatte. Ich bemerke schliefilich noch, daB ich selbst bei Militar gedient habe und kann mit Bestimmtheit angeben, daB Salven geschossen wurden u. zwar keine schon abgefeuerten Salven, aber immerhin wardasFeuer als Salve zu qualifizieren. 18. ) Krojač Fran Šoukal je doslovno izpovedal: Am 20. September gieng ich mit meiner Ehegattin Maria aus und kam hiebei auch in die Schulallee, wo ich mit meiner Frau bei der Holzrampe am Ufer der Laibach, knapp beim eisernen Gitter venveilte, da eben eine zweite Abteilung Soldaten iiber die Franziskanerbrucke kam. Die Menge in der Schulallee in der Nahe der Franziskanerbrucke schrie Živio, Pfui und horte ich ein oder zweimal Je-manden schreien in deutscher Sprache „Deutsche SchweineM. Bald, nachdem diese Schimpworte ausgerufen wurden, bemerkte ich, daB ein Teil oder aber die ganze, die Brucke absperrende Mannschaft, dies kann ich nicht genau angeben, eine Schwenkung gegen die Schulallee machte. Steine habe ich jedoch keine gegen das Militar werfen gesehen. Da die Menge zu laufen anfien g, liefauch ich mit meiner Frau langst der Rampe dem Pogačarplatze zu. Nach einigen Sekunden fielen Schtisse, in Salven Oder einzelne habe ich in meiner Aufregung nicht bemerkt, doch fieJen die Schusse einige Sekunden. Am unteren Ende des Btirgerspitales, bei der Sonne lag ein Venvundeter, bei dem ich mich aufhielt. Bei dieser Gelegenheit schaute ich auch die Schul-alle gegen die Franziskanerbrticke entlang hinauf und sah, dafi am oberen Ende der Schulallee beim Maverschen Geschafte eine IReihe von Soldaten quer tiber die Gasse stand. Den Ein-druck hatte ich jedoch, als ich zu laufen anfing, daB das Militar uns folgte und erst nach einigen Schritten schofl. Der Venvundete an der unteren Ecke des Btirgerspitales bat um Wasser, ich begab mich eiligen Schrittes zum Gasthause „Kolovratar" es zu holen, venveilte jedoch eine Zeit dort, da dort weitere Venvundete lagen, so dafi ich erst nach mehreren Minuten mit dem Wasser zum Venvundeten zurtick kam. Ich sah hiebei, wie einige Soldaten, vielleicht 3, mit einem Offizier am Pogačarplatze neben dem Btirger-spitale erregt umher rannten, dann aber im Laufschritte gegen die Honiggasse zueilen. Die Soldaten trugen das Gewehr in der Hand. Dies geschah vielleicht 10 Minuten nach den ersten Schussen. Ich selbst habe nicht ge-schrien, kein Wort gegen das Militar ausgerufen. 19. ) Trgovec Pavel Peterca je izpovedal: Ich kam zufalligenveise am 20. September 1. J. in die Stritargasse, blieb bei einigen Bekannten am Trottoir vor dem Hause, in dem auch Zahnarzt Dr. Bretl sein Atelier hat. Die Franziskanerbrticke war nahmlich durch einen Militarkordon abgesperrt. Die Menge in der Schulallee schrie und larmte wohl, auch Pfiffe ertčnten, doch wurden Steine auf das Militar nicht gevvorfen, da ich dies vom meinen Standpunkte aus hatte bemerken mtissen, sah aber weder das Fallen von Steinen noch Bewegungen auf Seite der Menge, aus denen man auf Steinschleudern hatte schliefien kčnnen. Ohne dafi etwas Auffallendes vorgekommen \vare, sah ich plotzlich einen Teil der bei der Franziskanerbrticke postierten Mannschaft mit "gefallten Bajonett gegen die Schulallee abschvven-ken. Die Menge wandte sich so-fort zur Flucht, die Soldaten machten noch einige Schritte die Schul-alle entlang, ob im Laufschritt, weifi ich nicht; vielleicht waren es nur einige Schritte, worauf mehrere Schtisse nacheinander fielen, mir schien es keine Salve zu sein. Was weiter geschah, weifi ich nicht, da ich mich dem Magistrate zuwandte. Ich horte keine Aufforderung, dafi die Menge auseinander gehen moge, auch kein Kommando und kein Signal zum Feuern. 20. ) Učiteljica Marija Rant je doslovno izpovedala: Ich betrachtete die Vorgange in der Schulallee am 20. September abends von meiner Wohnung im III. Stock des Fr. Fritsch-schen Hauses aus. Ich bemerkte, dafi ich das Ende der Franziskanerbrucke am rechten Laibachufer, sowie den Ein-gang in die Schulallee von meiner Wohnung aus nicht sehen kann. In der Schulallee bemerkte ichkeine besondere Bewegung unter den dort angesammelten Leuten. Ich sah, wie eine Abteilung Soldaten iiber VVeisung eines Offiziers, der vom rechten Laibachufer auf den Marien-platz gekommen war, iiber die Brucke eilte. Bald nachher sah ich, dafi die Menge in der Schulalle, soweit sie in meinem Gesichtskreise war, s ich zur Flucht dem Pogačarplatze z u, wandte. Ich sah einzelne.Soldaten der fliehenden Menge nacheilen und nach derfliehen-den Menge schiefien. Ich zahlte 7 einzelne Schusse und fielen die letzten Schusse beim Geschafte des Pakič. Ich sah dies ganz genau, die Soldaten mit dem angeschlagenen Ge-wehr und das Aufblitzen der Schtisse. Die von mir gezahlten Schtisse, sieben an der Zahl, sah ich auch fallen u. zw. alle ziemlich in der Mitte des Btirgerspitales bis zum Pakič. Durch dieses Nacheilen der Soldaten nach der lau-fenden Menge kamen diese schlie^lich selbst unter die Menge, denn hinter den Soldaten lief noch viel Volk. — Steinwerfen sah ich nicht, bemerkte auch keine derartige Handbewegungen, aus denen man auf S t einwerfen schliefien konnte, sah aber, dafi einzelne aus der Menge gegen die Soldaten die Fauste ballten. — Wieviel Soldaten der Menge soweit nacheilten, kann ich nicht sagen, ich weifi nur, dafi sieben Schtisse von den nach-eilenden Soldaten abgegeben wurdcn. — Die Schusse fielen in kurzen Intervallen von einer guten Sekunde.— Steinwerfen vom Ma-rienplatze tiber die Laibach bemerkte ich nicht. 21. ) Uradnislugadeželnega odbora Alojzij Mavsefje izpovedal : In der Schulallee stand ein Haufen Leute,' meist halbvvuchsige Jungen, die pfiffen und schrien hie und da Pfui, doch ertonten Schreie und Pfiffe nur vereinzelt, ein besonderes Ge-schrei war es nicht. Ich sah, wie eine zweite Abteilung Soldaten vom Marienplatze her zum Kordon stiefi, wie ein Teil der Soldaten mit gefalltem Bajonett gegen die Schulallee ab-schvvenkte, wie die Menge dort die Flucht ergriff. Ich habe nicht bemerkt, dafi aus dieser Menge irgen dwelcher Stein auf die Soldaten geworfen worden w a r e, weder gegen den Kordon an der Brticke noch wahrend die Soldaten die Schwenkung gegen die Menge ausftihrte. Mit Bestimmtheit kann ich angeben, dafidie Soldaten der fliehenden Menge scheih-bar im Laufschritt nacheilten und erst nach circa 15 Schritt beilaufig in der Mitte des Btirgerspitales, doch noch vor dem Haustore die ersten Schtisse auf die Fliehenden abgaban. 22. ) Trgovec Ivan Frisch je izpovedal: Ich sah, wie eine Abteilung Soldaten im Laufschritte vom Marienplatze tiber die Franziskanerbrticke eilte, wie einige Minuten hierauf die inder Schulallee angesam-melte Menge dem Pogačarplatz zu floh. Ich habe vorher bei der dort angesammelten Menge keine der-artigen Bewegungen bemerkt, aus denen man hatte schliefien kčnnen, dafi Steine geworfen waren, wohl horte ich vor der Flucht aus der Menge Rufe „Pfui, pfui". Ich sah, wie der Menge Soldaten nach eilten, sah beilaufig beim ersten Viertel des Btirgerspitales Schtifle fallen, sah das Aufleuchten beim Feuern in Manneshčhe, sah auf diese Weise bis beilaufig zur Mitte des Btirgerspitales mehrere Schtifie abgeben. Der Pogačarplatz war, als mir die Soldaten aus den Augen verschwanden, menschenleer, nur in der Nahe des Btirgerspitales, beilaufig in der Mitte zwischen diesem und der Dom-kirche ftihrenden Stiegen, sah ich eine Gruppe als wenn zwei Menschen zu einem am Boden, liegenden gebeugt waren. Einer erhob sich und schrie mit gellender Stimme in deutscher Sprache: »Hier ist einer erschossen". In dem Momente und knapp darnach horte ich wieder einige Schtifie fallen, dem Knalle nach wie die vorher abgegebenen, doch kann ich die Richtung, von woher der Knall kam, nicht angeben, doch waren es nicht die von den Dragonern abgegebenen Revolverschtifie, da ich diese Schtifie besonders bei der Attaque der Dra-goner in die Miklošičgasse horte. Ich bemerke noch, dass die Schtifie in der Schulallee einzeln abgegeben wurden und wie schon oben envahnt naher und ferner vom eingange in die Schulallee. Eben diese Wahrnehmungen wie ich, machten meine Frau Christine Frisch und j meine Nichten Antonie und Ottilie Stissbauer. 23. ) Stolarski pomočnik Mihael Cugelj je slišal zapoved „streljati". Vojaki so streljali tik njega. Stiskal se je ob zid, da bi ne bil zadet. Vojaki so tekli za bežečimi ljudmi in med tem preganjanjem streljali. Opomina na množico ni priča slišal nobenega. Priča tudi ni videl, da bi bil vržen kak kamen na vojake, dasi bi bil to absolutno moral videti. 24. ) Brivec Hinko Dolenc ni slišal nobenega opomina na množico in ni videl nobenega kamna na vojaštvo prileteti. 25. ) Čevljarski mojster Ferdinand Turna je videl, da je bilo v šolskem drevoredu 20 do 30 ljudi. Posebnega vpitja ni bilo. Na Francpvem nabrežju je slišal en žvižg in v Šolskem drevoredu je nekdo zaklical živio. V trenotku, ko je zaklenil vrata v kresiji, je slišal streljanje. 26. ) Sodni oficijant J o s i p Sever je doslovno izpovedal: Ich sah, wie eine Militarabteilung tiber die Brticke marsehierte und die Brticke am rechten Laibachufer absperrte. Das Militar stand knapp neben mir und ich beobachtete fortwahrend diese Soldaten, die in lassiger Haltung, Gewehr bei Fuss, standen. Am Franzensquai waren wenig Leute angesammelt, in der Stritargasse etvas mehr, am meisten in der Schulallee, vielleicht 80—100. Der Platz vor den Soldaten war 5—6 Schritte vor der Front menschenleer. Die Menge in der Schullallee schrie haufig „Živio", von Schimpfworten .horte ich vereinzelt heraus „Pfui Maver, Pfui 27gera. Mit voller Bestimmtheit kann ich angeben, dass gegen den Kordon keine Steine ge-worfen wurden, wenigstens fielen auf den freien Platz vor dem Kordon als auch am Platze, wo die Soldaten Standen, oder hinter ihnen, keine Steine auft denn dies hatte ich absolut sehen mtissen, da ich eben die Soldaten immer im Auge beti iel t. Plotzlich ohne irgen d -w e 1 c h e n neuerlichen Anlass, sah ich und horte ich auch, wie der kommandierende Leutnat Maver die Abteilung scheinbar in Rotten formierte, man sah ihn mit den Handen be-stimmte Soldaten bezeichnen und ein Kommando geben, die jedoch mit so schwacher Stimme, dass ich es nicht vernehmen konnte. Mir kamen diese Bewegungen des Maver bedenklich vor, forderte meine Frau und meinen Schvvager auf, sich mit mir schnell zu entfernen und tatsachlich sprangen wir von unserem Standort herunter und liefert dem Franzensquai entlang. Wir entfernten uns noch bevor noch die Abteilung ihren Standort wechselte. - Wie wir laufend beim Fischplatze, Ecke Franzensquai|, ankamen, fiel schon d«er erste Schufi. Wir eilten durch die Fischgasse, horten noch Schtifie, doch kann ich dieselben nicht naher bezeichnen. 27. ) Odvetnik dr. V 1 a d i m i Ravnih ar je doslovno izpovedalr Auf dem Heimwege begriffen, kam ich am 20. September abends circa V49 Uhr_ in Begleitung meiner Frau auf den Marienplatz. Derselbe ebenso wie die Prešerengasse als auch die Franciskanerbrticke waren fast leer. Nahe bei der Prešerengasse stand eine grossere Truppe, wahrend die Franziskanerbrticke gegen die Stritargasse durch einen Militarkordon abgesperrt ' war. Wir stellten uns neben dem Pre-"šerendenkmal auf. Auf der anderen Seite des auf der Brticke stehenden Kordons war eine grčssere Menge von Leuten meist Ausfltigler, darunter viele Frauen und Kinder. Die Leute schienen sehr aufgeregt, man horte aus der Menge lautes Schreien und Rufen und war aus den Worten zu entnehmen, dafi sie tiber das rticksichtslose Vor-gehen des Militars empčrt waren. Plotzlich lčste sich von dem beim Denkmale stehenden Militar eine Abteilung und ging anter Anftihrung eines Offiziers tiber die Brticke. Wir bemerkten, dass einige Zeit mit der Abteilung auch der Regierungsvertreter Dr. Mathias mitgieng. Etva in der Mitte der Brticke kehrte derselbe jedoch um und eilte im Laufschritte in die Pre-šerngasse zum Standorte der hčheren Offiziere hinauf. Inzwischen kam die Abteilung zum Kordon, die Menge auf der anderen Seite schrie noch immer und rtihrte sich nicht von der Stelle, augenscheinlich, da sie einen Angriff nicht erwartete. Da machte die Abteilung unter Anftihrung eines Offiziers die Schwenkung nach links. Sob a ld die in der Schulallee stehend en Leute dies bemerkten, liefen sie gleich davon. Es moehten ihrer circa 20—30 sein. Sobald nun die Abteilung die Schwenkung vollftihrte, krachten sofort mehrere Schtifie. Dan avanzierte die Abteilung, bestehend aus 6 oder 7 Mann noch circa 10 Schritte und wieder krachten Schtifie. Die zweiten Schtifie fielen etwa in der Mitte des Btirgerspitales. In beiden Fallen wurde den Fliehenden nachge-schofien und mtissen die G e -troffenen meiner Ansicht nach im Rticken verwundet sein. VVahrend .des Schiefiens bemerkte ich, wie einige der Fliehenden stolperten, sie rafften sich jedoch wieder auf und flohen weiter. Nach einer kurzen Zeit horte man vom Pogačerplatz und vom Bi-schofspalais her einige Schtifie, circa 4, fallen. Ob diese Schtifie gerade von der obenvahnten Abteilung gegeben wurden, kann ich nicht be-haupten, doch waren diese letzten Schtifie dem Horen nach gleich den ubrigen Schtifien. Vor dem Schiefien fielen keine Steine, wenigstens h atten wir dies bei dergutenBe-leuchtung beobachten mtifien. Einen Kommandoruf horte ich nicht, ein Hornsignal wurde auch nicht gegeben, anseheinend wurde auch keine Aufforderung an die Leute zum Auseinandergehen gegeben, da sich der Vorgang zu raseh ab-spielte und die Leute in der Zeit der Schwenkung der betreffenden Abteilung und zwischen der Abgabe der Schtisse keine Zeit gehabt hatten, auseinander zu gehen. 28. ) Šivilja Marija Goršič je šla z ustreljenim Lundrom domov na Sv. Petra cesti. Ker nista mogla iti čez frančiškanski most, ki ga je bilo zaprlo vojaštvo, sta hotela iti po Šolskem drevoredu. Ko sta zavila mimo trgovine „Pri solncuw sta slišala prve strele. Bežeči ljudje so ju prehiteli. Grede proti stopnicam pri stolni cerkvi je z Lundrom še govorila o strelih. Lunder je menil, da so padli slepi streli. Ko sta bila kaka dva metra od stopnic, se je Lunder naenkrat nagnil naprej, kakor bi bil od zadaj udarjen. Klobuk mu je padel z glave. V tem trenotku je priča zopet slišala strele. Mislila je, da se je Lunder samo iz-podtaknil in ga pozvala, naj gre le hitro naprej in naj pusti klobuk. Šla je z Lundrom še po stopnicah, potem je Lunder padel. Priča se je obrnila proti Pogačarjevemu trgu, da bi poklicala ljudi na pomoč. Trg je bil prazen, videla je le 5 ali 4 vojake teči proti Šolskemu drevoredu. Demonstrirala nista ne Lunder ne priča. 29. ) Mesarski pomočnik Fran Per se je skril, ko so vojaki krenili od mosta in je ostal v svojem skrivališču ves čas streljanja. 30. ) Nadpaznikova soproga Celestina Kunaverje slišala vpitje in žvižge in petje. Kamen ni bil nobeden vržen. Ko je priča s svojo spremljevalko odšla, so začeli ljudje bežati in koj nato se je streljalo. 31. ) Paznikova soproga Marija Ogrinc je izpovedala isto tako, kakor njena spremljevalka Celestina Kunaver. Tudi ona ni videla, da bi bil kak kamen priletel. 32. ) Učiteljski kandidat Josip Trtnik je izpovedal, da ni nihče vojaštva psoval, da ni bil noben kamen vržen in da občinstvo ni bilo pozvano, naj se raziđe. 33. ) Brivec Fran Podržaj je izpovedal, da ni nihče kamnov metal in da množica ni bila pozvana, naj se razide. 34. ) Pravnik Ludvik Peric je izpovedal, da se na vojaštvo ni metalo kamenje in da občinstvo ni bilo pozvano, naj se razide. 35. ) Finančni paznik Fran Pust je izpovedal, da je pri Kolovra-tarju v zidu na desni od vhoda videl štiri luknje, ki so jih napravile kroglje in v dveh teh luknjah je videl tičati kroglje. Splošni vtisk izpovedb vseh zaslišanih prič. Ekscelenca, gospod vojni minister! Navedli smo Vara vse bistvene izpovedbe prič v svrho, da jih samostojno pregledate in jih med seboj primerjate. Izmed vojaških prič so pričevanja Schmitta, Rtibenbauerja, Glockela in Ohnesorga brezpomembna, ker ti vojaki niso bili pri oddelku poročnika Maverja in torej ne vedo, kaj se je zgodilo na Pogačarjevem trgu in v njega obližju. Izpovedbe ostalih vojakov so v bistvu v protislovju med seboj in z vsemi izpovedbami drugih prič zlasti še z izpovedbami civilnih uradnih oseb. Uvaževati je pri tem še sledeče okolnosti: 1.) Da so prizadeti vojaki vsi Nemci in da vlada med vojaštvom pešpolka št. 27. in med ljubljanskim prebivalstvom že več let napetost; 2. ) da so prizadeti vojaki, kakor se pač ob sebi razume, mnogo med seboj govorili o dogodkih 20. septembra; 3. ) da so ti vojaki, ki so streljali, že iz naravnih razlogov skušali sebe in svojega poveljnika razbremeniti in kolikor toliko opravičiti storjeno krvo-prelitje. In vzlic temu izhaja celo iz pričevanja teh vojakov, da se ni ničesar zgodilo, kar bi dalo le senco upravičenosti zaukazanemu streljanju. Izpovedbe civilnih uradnih oseb in drugih civilnih prič izkazujejo z vso jasnostjo, da je poročnik Maver ukazal streljati, ne da bi imel le najmanjši povod rabiti orožje. Izpovedbe teh prič so take, da se tudi pri najbolj natančnem preiskovanju v bistvenih točkah ne najde nobenih nasprotij. Uvaževati je pri tem, da so te priče popolnoma neprizadete pri celi stvari in da nimajo ničesar prikrivati in opravičevati kakor vojaki. Zlasti je važno še to, da se civilne priče med seboj niti ne poznajo, da so bile zaslišane o različnih časih, da ne ena priča ni vedela, da bo zaslišana kaka druga priča, ni vedela, kdo je bil sploh zaslišan in kaj je izpovedal. Ministrove trditve in izpovedbe prič. Ekscelenca! O Vašem odgovoru delegatoma Klofaču in Korošcu je c. kr. korespondenčni urad izdal poročilo, ki je smatramo za popolnoma avtentično, Z izpovedbami zgoraj navedenih prič Vam hočemo sedaj točko za točko dokazati, da ste trdili neresnico in da ste torej bili nalagani. I. V poročilu korespondenčnega urada- je čitati: Auf Grund von Aus-sagen staatlicher und stadtischer sowie von civilen Personen konstatierte der Minister, dafi der Zug des Leutnants Maver mit Stein en beworfen, beschimpftundtatlich bedro h t wu rd e. Vojaške priče so soglasno izpovedale, da je bilo na vojaštvo v Miklošičevih ulicah vrženih nekaj kamnov. Miklošičeve ulice so precej oddaljene od kritičnega kraja na desnem bregu Ljubljanice, kjer se je streljalo. Zaradi kamnov v Miklošičevih ulicah vendar ni peljal Iajtnant Maver svoj oddelek streljat čez most na Pogačarjev trg, ko so bili v Miklošičevih ulicah vsi drugi ljudje kakor na desnem bregu Ljubljanice. Vi, ekscelenca, ste govorili, kakor da je bilo vojaštvo na kritičnem kraju bombardirano s kamni, psovano in v nevarnosti dejanskih napadov. Bili ste, kakor sve-dočijo priče, nesramno nalagani. Vojaške priče priznavajo soglasno, da na kritičnem kraju ni bil ne en vojak od kamna zadet. Infanterist Hiebler je najprej potrdil le en kamen, ki je pred vojaki padel na tla, pozneje pa dostavil, da je še en kamen zletel čez vojake na most. Infanterist Baum-egger navaja dva kamna, ki sta padla brez škode pred fronto na tla. Infanterist Loibner je videl dva kamna; eden je pred fronto padel n a tla, drugi je zletel čez vojake, tambor Reichenwater sploh ni videl nobenega kamna. Četovodja Schlagel je potrdil da sta priletela dva kamna, ki sta pred fronto padla na tla brez škode. Desetnik Ehrenfried ni videl nobenega kamna, frajtar Strauss ni videl nobenega kamna, frajtar Janvut ni videl nobenega kamna, prostak Prasch je slišal, daje padlo nekaj kamnov na tla. Infanterist Ebner je videl dva^kamna pasti na tla; zagnana sta bila iz Šolskega drevoreda, kakor je čez 8 dni »popravil" svojo izpoved. Infanterist Zapf je videl pasti dva kamna na tla, pa ne ve, če sta bila vržena iz Šolskega drevoreda ali čez Ljubljanico. Frajtar Hofer je videl dva kamna, ki sta bila zagnana čez Ljubljanico. Isto je povedal prostak Zerfuchs. Trobentač Prabi tz pravi, da je za fronto padel en kamen, ki je priletel čez Ljubljanico. Infanterist Hofer je videl en kamen, ki je priletel čez Ljubljanico in obležal na bregu. Izpovedbe vojaških prič sve-dočijo, da ni bil noben vojak zadet in da so prileteli kvečjemu štirje kamni, dva iz Šolskega drevoreda in dva čez Ljubljanico, ki pa so padli na tla. Samo poročnik Maver seje upal v nasprotju celo z vojaškimi pričami trditi, da je na lastne oči videl „dafi Steine vor uns auffielen" in da jo bilo vojaštvo pri mostu „mit Steinen beworfen", tako, da jfc dal potem streljati. Pa celo zgoraj omenjene izpovedbe vojaških prič so ovrfjle uradne priče in civilne priče. Stražnik Ivan Gašperlin je natanko opazoval vse gibanje vojaštva in ljudi in izključuje vsako metanje kamnov. Takoj po streljanju je natanko preiskal ves prostor pa ni našel ne enega kamna. Vladni tajnik dr. Frid. Mat h i as izključuje ravno tako vsako metanje kamnov. Vladni polic, svetnik Wratschko pripoznava sicer, da se je morda vrgel kak posamezen kamen, izključuje pa „Steinhagel". Preiskal je takoj po dogodku natančno ves prostor in našel le en kakor jajce velik kamen. Wratschko izključuje, da bi bili demonstrantje odnesli metano kamenje, ker je bil prostor po streljanju popolnoma prazen in so se tam mudile le uradne osebe. Bil je mnenja, da so vojaki odnesli kamne kot corpora deli c t i, kar pa se ni zgodilo. Civilne priče in poškodovanci so vsi edini v tem, da se na vojaštvo sploh ni metalo kamenje, nego da se je le živio vpilo in malo žvižgalo — vse to le sem in tja. Med temi pričami so nad vsak dvom vzvišene in brezpogojno verodostojne osebe, ki so deloma z oken opazovale dogodke na primer deželni nadsvetnik Z a m i d a , ravnatelj Š u b i c, visokošolec D r a h -sler, učiteljica Ran t in trgovec Frisch. Tudi druge verodostojne priče, ki se niso udeleževale demonstracij, izpovedujejo, da se ni metalo kamnov. Te priče so: Potočnik, dr. Šerko, dr. Jerše, Ru-žička, Košir, Šoukal, Peterca, Sever in dr. Ravnih ar. Vprašamo Vas ekscelenca, kako ste mogli trditi, da je bilo vojaštvo obmetano s kamenjem? Trdili ste tudi, ekscelenca, da je bilo vojaštvo „beschimpft und tat 1 ich bedroht." Neke vojaške priče, ki pa so slovenskega jezika popolnoma nezmožne, pač trde, da so čule klice „steierische Hunde" in „Pfui 27er" a večina vojakov ne ve o tem ničesar. Tudi civilne priče ne potrde psovanja nego le posamične živio-klice. O kakem „tatlichbedrohen" pa sploh ni govora. Tega še celo vojaki ne trde, da, niti Maver ne, da, celo graški listi ki so najbolj nesramno lagali, niso tega trdili. Ekscelenca, kdo Vam je vendar to natvezil? II. Dalje ste, ekscelenca, rekli: Nach wiederholter fruchtloser Aufforderung, das Steinewerfen einzu-stellen, war Leutnant Maver ge-zwungen, die Menge mit den Bajo-netten zuruck zu drangen, nach dem vorschriftsmassig das Signal „ S t u r m " vorher gegeben vvorden war. Ekscelenca — ta Vaša trditev je gorostasna neresnica. Neke vojaške priče pač govore, da je Maver svaril občinstvo, oziroma samo poživljal ženske in otroke, naj se odstranijo, a še ti vojaki ne govore enako. Eni pravijo, da je Maver svaril ljudi pri mostu, drugi da neposredno pred streljanjem. Ne ena civilna priča ni slišala takega poziva ali svarila. Tudi priče, ki so stale v neposredni bližini Maverje-vega oddelka in bi bile morale slišati tak poziv, ne vedo nič o njem. To je tembolj čudno, a) ker je Maver baje opetovano izrekel tako svarilo, b) ker bi bila vsaj ena ali druga civilnih prič morala slišati tak poziv, če je bil res izrečen, saj je bil poziv vendar namenjen množici. Nekateri vojaki tudi trde, da se je vsled tega poziva odstranilo nekaj žensk, dokazati pa tega ne morejo in nobena civilna priča ni tega potrdila. Nasprotno izjavljata priči Celestina Kunaver in Marija Ogrinc, da sta odšli še prej, predno so vojaki napravili „Schwenkung" in da sta začeli bežati, ko sta videli bežati druge. Tudi Marija Šoukal je po izpovedi svojega moža zbežala že tedaj, predno so vojaki naredili „Schwen-kungu, prej torej kakor bi bil Maver moral izreči svarilo. Sploh je pa bilo čisto nemogoče izreči to svarilo po izvršitvi „Schwenkunge", saj je tambor Reichenwater z uro v roki konsta-tiral, da je med poveljem „stoju pri zavoju in poveljem streljati preteklo le petnajst sekund. In kje je bilo tisto veliko razburjenje in tista nevar- nost, o kateri so Vam ekscelenca poročali, Če je tambor lahko držal uro v rokah in štel sekunde! Kar se pa tiče vaše trditve, eksce-leiica, da je bil dan „vorschriftsmassig das Signal „Sturma, moramo že reči, da strmimo nad nesramno laž-njivostjo Vaših informacij. Celo poročnik Maver, ki ima vendar vse vzroke postavljati svoje ravnanje v lepšo luč, n i trdil, da je dal signal „St ur m". Istotako ne trdi ne ena vojaška in ne ena civilna priča, da je bil dan signal „Sturm". Še več! Tambor Alojzij Rei-chenwater je izrecno izpovedal, da ni dal nobenega signala in isto tako pričuje trobentač Konrad Pra-bitz, da se ni dalo nobenega signala s trobento, povelja ,,streljati4' pa da sploh še slišal ni. III. Vi, ekscelenca, ste trdili, da so vojaki na povelje „streljati" in ne čakaj e nadaljnih povelj, začeli samovoljno streljati in opravičevali ste to z razburjenostjo in utrujenostjo vojakov. To stoji in se da dognati, da so razni vojaki ustrelili po večkrat ali če so sploh samo posamično streljali ali pa oddali salvo, to ni dognano. Vladni tajnik dr. Ma-thias je izpovedal, da je na vprašanje, kdo je ukazal streljati, odgovoril poročnik Maver „Ich". V kritičnem trenutku, ko pač Maver ni mislil na konsekvence, ki bi ga zadele v pravni državi, tedaj je Maver brez zadržka priznal, da je ukazal faktično streljanje, iz česar pač izhaja, da je najprej dal vsa predpisana povelja in so šele potem vojaki za svojo zabavo nadaljevali streljanje posamično. To se ujema tudi z izpovedjo priče Koširja. Če so pa vojaki kar na svojo pest, ne čakaje predpisanih povelj, začeli streljati, potem je to dokaz, da je to vojaštvo škandalozno slabo izvežbano in da je to vojaštvo škan dalozno slabo disciplinirano, da že ne rečemo še kaj hujšega z ozirom na d ejstvo, da sploh ni bilo vzroka streljati. IV. Rekli ste dalje, ekscelenca: „Dass der Zug den Fliehenden nachgefolgt ware, ist unrichtig und diese Meldung ist wohl darauf zuruckzufiihren, dass Gendarmenden Fliehenden nacheilten." Ekscelenca — tu Vaša trditev bije resnici v obraz. Orožnikov sploh ni bilo na kritičnem mestu. Ne enega ni bilo tam. Niti poročnik Maver, niti kaka vojaška priča, niti uradne osebe d r. Mathias, Wratschko in Gašperlin in niti ena izmed civilnih prič ni videla v kritičnem času orožnikov na onem kraju. Ker orožnikov toreo sploh ni bilo tam, tudi nisi. mogli hitetizabežečimi ljudm Kdo je torej tekel za bežečimi ljudmi? V o j a k i Maverjevega oddelka. To izhaja iz izpovedb zaslišanih prič. a) Vojaške priče. Četovodja S c h u chn i gg je povedal, da ni vedel, ali je streljal njegov cug ali množica in je hitel v Šolski drevored. Ako so se posamezni možje iz cuga pognali za množico, tega — ne ve. Tudi frajtar Fabjan je bil v šolskem drevoredu. b) Uradne priče. Stražnik Gašperlin je izpričal, da je Maverjev oddelek napravil zavoj v Šolski drevored v „Stur mschritt" z nasajenimi bajoneti. Množica je bežala pred vojaki, vojaki pa so v „Sturm-schrittu" streljali za bežečo množico. Gašperlin je videl, kako so posamezni vojaki v teku zasledovali množico, in med tem streljali. c) Poškodovanci. Miha Go-sovšek je izpovedal: Vojaki so bežali za nami in beže streljali. Albin Tomšič je izpovedal: Vojaki so leteli za nami, ki smo bežali, in so lete streljali. Jože Simončič je izpovedal: Vojaki, ki so zasledovali množico na Pogačarjevem trgu, so med zasledovanjem streljali na bežeče ljudstvo. d) Civilne priče: Rudolf Kor-bar je imel vtisk, da gredo vojaki za njimi in pri tem streljajo. Matija Zamida: Vojaštvo je streljalo med tem, ko je šlo naprej. Ivan Š u b i c je videl, da so oboroženi in uniformirani Pogačarjev trg obletavali po vseh straneh. Demeter D ra h sler je videl z okna, da se je Maverjev oddelek brez povoda zapodil z bajoneti naprej v Šolski drevored in je slišal streljanje potem, ko mu je prišlo vojaštvo izpred oči. Ivan Ru-žička je videl, kako so vojaki v teku zasledovali množico do konca kresije. Fran Šoukal je imel vtisk, da teko za njim vojaki in da se je streljalo šele po nekaj korakih. Pavel Petrca je videl v o j ake v šolskem drevoredu. Marija Ran t je videla posamezne vojake, ko so tekli za bežečo množico in streljali ter d a so se vojaki in bežeča množica zmešali. Alojzij Mavser: Vojaki so sledili bežeči množici v „laufschrittu". Ivan Frisch je videl, da so vojaki leteli za množico, Miha C u gel j je videl, da so vojaki sledili bežeži množici in streljali. Dr. Vladimir Ravnihar je slišal streljanje celo od Pogačarjevega trga in škofove palače sem in spoznal samo vojake. Marija G o rs i č je izpovedala, da je bil Rudolf Lunder zadet dva koraka pred stopnicami na strani pri stolni cerkvi in je videla samo vojake. Ekscelenca! Orožnikov torej ni bilo nobenega tam. Vojaki so tekli za bežečo množico in nanjo streljali. V. Ekscelenca ste dalje rekli, da je bilo pred streljanjem tako kričanje, da so glušela ušesa : „ohrbetauben-der La rm". Izmed zaslišanih prič ni tega nobena potrdila. Nobena vojaška, nobena civilna in nobena uradna priča. Značilna je posebno izpoved policijskega svetnika VVratschkota, kateremu se je neposredno pred streljanjem zdel položaj tako miren, da se je napotil na — Radeckcga cesto !! Ta „ohrbetaubender Larm," ekscelenca, je torej izmišljen. VI. Ponovno ste, ekscelenca, trdili, da se je vojakom grozilo. Sklicujemo se na priobčene izpovedbe prič. Niti ena vojaška in niti ena civilna priča ni potrdila tega. Civilne priče sploh samo pritrjujejo, da se je semintja klicalo „živio" in da so se čuli posamezni klici „fejM in posamezni žvižgi. Vojaške priče pač trde, da se je klicalo „fej 27gerK in „steierische Hunde". (Kdo bo pa nemški klical?!) O kakih grožnjah pa, kakor rečeno, ni bilo niti sence sledu. VII. Rekli ste, ekscelenca: „Der Kom-mandant war nach den bestehenden Vorschriften nicht nur berechtigt, son-dern verpflichtet, von den Waffen Ge-brauch zu machen." Vtem oziru se ne bomo spuščali z vami v prepir, poudarjamo pa, da to z ozirom na okolnosti, v katerih se je streljalo, ni resnično. Vi, ekscelenca, ste svojo trditev postavili na napačno podlago. Vi opravičujete streljanje z ozirom na trditve vaših informatorjev, a to opravičevanje je neutemeljeno, ker so dane Vam informacije zlagane. VIII. Korespondenčni urad poroča nadalje : „Der Minister konstatiert, dafi nicht nur Steine, sondern auch Ziegel und VVasserglaser ge-worfen wurden und dafi tatsachlich Soldaten verwundet wurden.u Kar se tiče vaše trditve, ekscelenca, da se je metalo na vojake opeko in kozarce, se zopet sklicujemo na sodno zaslišane priče. Vojaške priče, ki sicer jako mnogo vedo, niso o tem ničesar izpovedale. Ne en vojak ni tega potrdil in tudi noben civilist. Stražnik Gašperlin in polic, svetnik Wratschko, ki sta takoj po streljanju preiskala kritično mesto, nista našla niti enega koščka opeke, niti kake steklene črepinje ali kozarca. Tudi v tem oziru ste bili, ekscelenca, nalagani. Kar se tiče „ranjenih" vojakov bodi pred vsem konstatirano, da na desnem bregu Ljubljanice, kjer se je streljalo, sploh ni bil noben vojak „ranjen". Vojaška konsignacija z dne 22. septembra pravi, da so bili v s i ranjenci od kamnov zadeti in sicer: 1. Frajtar Fabjan na palcu desne noge — brez vidnih posledic (zadet v Miklošičevih ulicah); 2. tambor Alojzij Reichenwater na srednjem prstu desne roke — kot leča velika poškodba (zadet v Miklošičevih ulicah); 3. prostak Rohrer v peto desne noge — brez vidnih posledic (zadet v Miklošičevih ulicah); 4. prostak Tiefengraber na levo nogo — kot leča velika poškodba (zadet v Miklošičevih ulicah); 5. računski podčastnik Schmitt, ki ni bil pri Maverjevemu oddelku, nego pri Lazzarinijevem — na glavo, dobivši 2 cm dolgo in 2 cm globoko zmečkanino (zadet na Marijinem trgu); 6. prostak G 1 o c k e 1 na desno roko — dva vinarja veliko rudečo liso; 7. prostije Ohnesorg, ki ni bil pri Maverjevem oddelkt, nego pri Kčnigovem — . na desno roko kot lečo veliko liso (zadet v Miklošičevih ulicah); 8. frajtar Riebenbauer, ki ni bil pri Maverjevem oddelku — na levem komolcu, kot vinar veliko podplutbo (zadet na Mestnem trgu). To so vsi „ranjenci*. Schmitt, Ohnesorg in Riebenbauer sploh ne pridejo vpoštev, ker niso bili pri Maverjevem oddelku. Tudi sodn. zdravnika dr. Plečnik in dr. Schuster sta te ranjence pre* iskala in izpovedala: 1. glede Fabiana — se sploh ne da nič ustanoviti; 2. glede Rohrerja — objektivno se ne da nič konstatirati; 3. glede Tiefengraberja — mogoče, da je s kamnom prizadeta; 4. glede Ri e b e n b a uerj a — ne vidi se nobenega znamenja kake poškodbe ; objektivno se ne da konstatirati, če je zadobil poškodbo vsled kamna ali ne; 5. glede Glockla — se ne vidi nobenega znaka kake poškodbe ali podplutbe in se ne da objektivno konstatirati poškodbe. Izjave glede Schmitta, Ohnesorga in Riebenbauerja so brezpomembne, ker niso bili pri Maverjevem oddelku. Pri Schmittu sta zdravnika konstatirala poškodbo z udarcem ali lučajem, pri ostalih dveh nista ničesar konstatirala. Uvaževati je dalje glede teh „ra-njencev" še sledeče: Glasom pričevanja vladnega tajnika se mu je neposredno po streljanju pokazalo samo enega ranjenca, in sicer Alojzija Reichenwaterja. Tudi pri sodišču nezaslišani zdravnik dr. Oražen je bil pozval Maverja, naj mu pokaže ranjene vojake in pokazal mu je 1 e enega vojaka, ki je imel kakor lečo veliko rano na prstu, torej Rei-chenvvaterja. Opravičen je torej sum, da izmed Maverjevih vojakov sploh ni bil nihče drugi ranjen kakor Reichenwater in še ta v Miklošičevih ulicah tako neznatno, da njegove rane čez par dni že ni bilo več videti. Ekscelenca! Dokazovanje, da je Vaše kot odgovor delegatoma Klofaču in dr. Korošcu dano pojasnilo o krvoprelitju dne 20. septembra popolnoma nasprotno resnici, smo s tem končali. Omejili smo se samo na to, kar je dognala sodna preiskava v tej stvari. Svoje dokazovanje smo oprli na sodne akte in smo Vam točko za točko ovrgli vse Vaše trditve. Zahvalite se za to onim svojim organom, ki so Vas informirali. Poročnik Maver je, to je nad vsak dvom dokazano, dal streljati, ne da bi bil imelkak povod, rabit! orožje, ne da bi bil ljudi razločno posvaril, ne da bi bil dal predpisani signal. Iz Vašega govora ekscelenca izhaja z vso jasnostjo, da poročnika Maye rja in njegovih vojakov za njih krivično krvoprelitje ne zadene nobena kazen, da se Vi ekscelenca celo postavljate na stran teh vojakov in njih zapo-vednika in nečete dati krvavo žaljenemu pravnemu čutu slovenskega naroda nobenega zadoščenja. Slobodno Vam! Storite to, če Vam to dopušča Vaša vest. Bajka iz davnih časov pripoveduje: Ce je bila ladja na morju v nevarnosti, so enega žrtvovali. Odločil je žreb. Kogar je zadela usoda, ta si je dal mirno roke zvezati in v morje vreči pro communi salute. Iz Vašega govora, ekscelenca, smo spoznali, da vam je nauk te bajke popolnoma tuj in da se občni koristi, ki zahteva zadoščenja za krvoprolitje 20. septembra nečete ukloniti, dasi je bilo postopanje vojaštva udarec v obraz pravici. Krivice so na svetu različne. Zgode se krivice, za katere se nihče ne zmeni, in zgode se krivice, ki re- voltirajo stotisoče ljudi in cele narode. Taka krivica se je zgodila v Ljubljani 20. septembra * * * Iz predstojećega odprtega pisma je vidno, da se v njem navajajo neovrgljiva dejstva. Ker bi moralo biti vladi do tega, da se ne širijo o dogodkih i dne 20. septembra v Ljubljani napačne vesti, ter da se v popolno jasni luči pokaže postopanje vojaštva ono usode-polno noč, je nerazumljivo podpisanim, kako da je moglo c. kr. pravdništvo v Ljubljani konfiskovati to odprto pismo. Vprašamo torej gospoda voditelja pravosodnega ministrstva: „1. Je-li o tej konfiskaciji poučen? 2. Če ni poučen, ali se hoče ne-utegoma o njej poučiti dati? in 3. ali hoče odrediti, da se ta konfiskacija prekliče?" Na Dunaju, 26. nov. 1908. Iv. Hribar. Okleštek. Suhrada. H. Srdinko. Vukovič. Prodan. Velich. Dr. Zahradnik. František Stančk. Rych-tera. Chaloupka. F. Roblek. Antonin Zazvorka. Spinčič. Dr.Rvbaf. Dr.Tresič. Dr. Laginja. Dr. Ploj. Ivčevič. Durich. Mazanec. Padour. Peric. Ježovnik. 1 m jMNEMIME*^ i 3" Ta program je ostal nespremenjen in baron Aerenthal je končno moral privoliti v to, da se o aneksiji diskutira, ker — kakor je že zgoraj omenjeno — s celo Evropo se Avstro - Ogrska vendar ne more prepi-~itiK Baron Aerenthal je torej odnehal principijalno, ali je predložil nov jiodus procedendi, po katerem se o aneksiji ne bi diskutiralo na sami konferenci, nego med kabineti signa-uirnih sil posamezno in točko za točko in da se na podlagi zapisnikov o teh pogajanjih na konferenci proglasi odločitev o aneksiji Bosne in Hercegovine. Ruska vlada je ta predlog sprejela, ker smatra da je glavno princip, vsebina, a forma čisto postranska stvar. Sicer so umestni pomisleki ;iroti modusu procedendi, ki ga je predložil baron Aerenthal, ker na ta način se diskusija preveč razvleče, ali to nima posebne važnosti, ker zainteresiranim balkanskim državam ^ čisto nič ne mudi in one lahko čakajo na konferenco tudi nekoliko let — se bodo vsaj dobro pripravile ia slučaj, da jih sklepi koference ne zadovoljijo. Težišče balkanske krize ni več v pelgradu, kakor v začetku, ko je vse aiislilo, da srbska vojska udere čez Drino. Danes je cela Evropa osvedo-eena, da Srbija tega koraka ne stori tako dolgo, dokler je še količkaj nade, da se njene zahteve izpolnijo brez prelivanja krvi. Vojna nevarnost je torej za sedaj izključena, ako Avstro-Ogrska ne napade Srbije. Svoječas-no je Avstro-Ogrska v istini mislila na to, ali se je tudi premislila kmalu, ker ve, da bi s tem, da napade Srbijo, izzvala proti sebi celo Evropo, a kaj bi to značilo, pokazuje najbolj soglasen protest cele Evrope proti aneksiji. Kako bi šele Evropa protestirala, ko bi Avstro-Ogrska napadla Srbijo! Da Avstro - Ogrska ne misli prva napasti, vidi se zelo dobro iz dveh slučajev, za katera sem izvedel iz popolnoma verodostojnega vira. Avstro - Ogrski poslanik grof For-eač je protestiral pri ministrskem predsedniku Velimiroviču radi seznanja avstro-ogrske zastave v Sme-derevu. Forgač je govoril zelo ostro in je končno izjavil, da ako srbska vlada nima moči za čuvanje miru in reda, pošlje Avstro - Ogrska svoje vojake, da v Srbiji napravijo red. Ve-imirovič, ki je mirno poslušal ošab-:ega madžarskega grofa, vstane pri poslednjih njegovih besedah, udari z roko po mizi in zakliče: »Izvolite sani o, pošljite vojake!« Forgač je umolknil in odšel, ali je kmalu potem prosil za avdijenco pri kralju, katerega je opozoril na bojevite govore prestolonaslednikove in ga prosil, naj vpliva na svojega sina, da bi postal bolj zmeren. Ali kralj je grofu Forgaču odgovoril ei-hladno, da on prestolonaslednika ne hi priznal za svojega sina, ako bi v tem oziru bil drugačen kakor je . . . In avstro - ogrska vojska pri vsem tem se ni prestopila meje — in je tudi ne bo, ker ima dovolj tehtnih vzrokov, da ne napadal Vojne torej ne bo tako kmalu, če tudi se je še pred kratkim mislile, da izbruhne v najkrajšem času. Božič, katoliški in pravoslavni, ki pride 14 dni za katoliškim, bo miren in morebiti bo mirna tudi spomlad. Ali to še ne znači, da se bosansko vprašanje reši brez prelivanja krvi! Nasprotno. Vojna nevarnost se danes niti za las ni zmanjšala, ker dosedanje popuščanje od strani Av-stro-Ogrske ni absolutno znamenje, da bo Avstro - Ogrska v svojem popuščanju šla tako daleč, kakor bi to bilo potrebno za ohranitev miru. Londonski »Daily Telegraph« je čicer našel formulo, po kateri bi Srbija bila zadovoljena, ne da bi ji Avstro-Ogrska morala odstopiti kaj od bosansko - hercegovskega zemljišča. Londonski list svetuje Turški, naj odstopi novopazarski sandžak, ki za njo nima posebne v rednost i,Srbi j i in Crni gori, ki bi se potem teritorialno zedinile. Ker stoji »Daily Tele-graph« — kakor ogromna veČina angleškega tiska — na strani Srbije in Orne gore, pisali so nekateri listi, da je to formulo lansirala v »Daily Te-legraphu« srbska vlada, kar pa ne bo odgovarjalo istini. Kolikor je meni znano — in lahko trdim, da sem o tem dobro obveščen — srbska vlada niti ne pomišlja na to, da zahteva teritorijalno povečanje na račun Turške, ki je že z aneksijo Bosne in Hercegovine dosti oškodovana, če tudi je njena posest teh dveh dežel bila namo nominalna. Balkanska kriza, ki jo je tako lahkomiselno izzval baron Aerenthal, je zelo resna in težka, ker vznemirja celo Evropo. In ta vznemirjenost se najbrže ne poleže tako kmalu, ker je težko, zelo težko najti formulo, po kateri bi se upravičene zahteve Srbije in Orne gore izpolnile brez vojne. Slovenci (n SlooenKe! ne zHUltf dražbe so, Cirilo In Metodo! Sprememba v srbskem ministrstvu. B e 1 g r a d , 23. decembra. V vladnih krogih se govori, da se skupščina še pred prazniki odgodi, ako se do tedaj ne doseže sporazum ljenje med strankami glede spremembe ministrstva. Sprememba ministrstva pa se izvrši šele po izjavi vlade o političnem položaju. Ta izjava in debata o njej pa bo trajala najbrže dva dni. Pogajanja med predsednikom skupščine Jovanovičem in voditelji opozicije so se razbila Opozicija izjavlja, da začne takoj z obstrukcijo, ako bi Pašič sestavil ministrstvi). ^Dogodki na Balkanu* Ruska okrožnica glede balkanske konference. Potr ograd, 23. decembra. Zastopniki Rusije so dobili naročilo, naj velesilam, ki so podpisale bero-linsko pogodbo, izroče okrožno brzojavko o nazorih ruske vlade glede balkanske konference. Brzojavka se razglasi jutri. Okrožnica bo podala tudi na kratko smer dosedanjih tajnih pogajanj med Avstro-Ogrsko in Rusijo ter povedala, da se je sedaj Avstrija vendar pridružila nazorom Rusije, da namreč priklopitev Bosne ni le stvar Avstro-Ogrske in Turčije, temuč splošna evropejska zadeva. Pogajanja s Turčijo. Carigrad, 23. decembra. Vest, da je Avstro-Ogrska ponudila Turčiji odškodnino za Bosno in Hercegovino, ni resnična. Oficialno se sploh še ni govorilo o odškodnini. Pogajanja se bodo nadaljevala med avstro-ogrskim veleposlanikom grofom Pallavicinijem in turško vlado. Delegat je ne stopijo v akcijo. V me-rodajnih turških krogih so uverjeni, da se bo doseglo sporazumi jen je m »d obema državama. Pod predsedstvom velikega vezirja se je sestavila komisija, h kateri pripadata tudi trgovinski minister in minister zunanjih del ter je izdelala spomenico o pogajanjih z Avstro-Ogrsko. Danes je ministrski svet določil zahteve Turčije. Vlada je imenovala kot delegata za pogajanja z Avstro-Ogrsko trgovinskega ministra Nura Dungijana. Razgovor z ministrom Aehrentha-lom. Moskva, 23. decembra. Urednik »Ruskega Slova« je imel razgovor z avstrijskim ministrom zunanjih del baronom Aehrenthalom zaradi Balkana. Minister je povedal, da je Avstro-Ogrska enih misli ne le z Nemčijo in Italijo, temuč tudi z Anglijo o tem, da je treba debatam na konferenci poprej določiti meje. Program konference morajo tedaj vse prizadete države poprej sprejeti. Kar se tiče izrednih vojaških odredb, je rekel minister, da je Avstro-Ogr ska cele tedne prenašala izzivanja Srbije, kakor stmpene članke, govore, potovanja diplomatov itd. Avstro-Ogrska ni storila ničesar niti tedaj, ko je Srbija sklicala svoje rezerve ter oborožila čete, da napadejo Bosno in Hercegovino. Sele ko sta Crna gora in Srbija začeli nnsrlašati potrebo vojne ter se je taka agitaci ja zanesla tudi med prebivalstvo, je ukrenila Avstro - 'Ogrska potrebne obrambne odredbe, ki pa se izvršu jejo počasi in z vso previdnostjo. Sicer pa ima Avstro-Ogrska namen sedanjo krizo poravnati mirnim potom. Konflikt med Nizozemsko in Venezuelo. Pariz, 23. decembra. Konflikt med Nizozemsko in Venezuelo je poravnan, ker je Nizozemska preklicala svojo odredbo glede uvoza blaga. S tem pa je tudi konec Castro-vi vladi v Venezueli. Castro se obtoži ter se mu sploh zabrani vrnitev v domovino. Državna banka je sporočila v Pariz in London bankam, s katerimi je v zvezi, da se predsednikovi čeki ne izplačujejo. UuNlanskl občinski ml V Ljubljani, 23. dee. Predsedoval je župan Ivan Hriba r , ki j« naznanil, da je gdč. Me-lica Senekoviceva odstopila od občinskega sveta za nadzorovanje zavetišča priznano ji nagrado 100 mestnim revežem. (Živahno odobravanje.) — Istotako je naznanil župan, da je poslal lekarnar Piccoli kot jubilejni dar 100 K za mestne reveže. Se je vzelo hvaležno na znanje. Prvo slovensko podporno dru štvo v Ameriki je poslalo iz Pitts-burga ganljivo pismo, v katerem izreka sočuvstvo Ljubljani in vsej Sloveniji za tragične septembrske dogodke. Delavnice državnih železnic v Ljubljani. Končno je župan naznanil, da se je včeraj dognalo vprašanje glede zidave tehničnih delavnic za državne železnice. Za to stvar se je mestna občina borila celih 12 let. Mestna občina je upravi državnih železnic brezplačno ponudila svet, ki ga je dobila v zamenjavo od dežele, toda ministrstvu se ta svet ni zdel pripraven, ker bi se morala podreti kurilnica državnih železnic. Železniško ministrstvo se je odločilo za svet, ki leži ob odcepljenju kamniške železnice od gorenjske železnice. Svet meri 132.000 m2 ter se je izplačalo zanj posestnikom 264.000 K. Z zidanjem se začne že na spomlad. Naznanilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Nujni predlog glede seruma. Občinski svetnik dr. O r a ž e n je nujno predlagal resolucijo, ki se naj pošlje potom deželne vlade ministrstvu notranjih del, naj ministrstvo naroči zavodu, ki zalaga serum proti nalezljivim boleznim, da bo imel vsekdar v zalogi vse vrste cepil. Predlagatelj je dokazoval, da tozadevni zavod na Dunaju nima vedno dovolj seruma vseh vrst v zalogi, temuč se je opetovano pripetilo lekarnam in deželni bolnišnici, da je dobila na naročila za serum proti davici in kozam odgovor, da dotične vrste seruma ni v zalogi. In ravno pri difteriji se je izkazalo, da cepivo vspešno vpliva, ako se pokliče pravočasno zdravnik, da izvrši injekcijo. Pričakovati bi bilo, da bi država, ki ima dovolj denarja za moril ne priprave, tudi skrbela za naprave, s katerimi se reši državljanom življenje. Predlog s tozadevno resolucijo je bil soglasno sprejet. O 43. žrebanju mestnega loterijskega posojila. Poročal je občinski svetnik L e n č e. Po § 16. navodil se mora poročati o nspehu vsakoletnega žrebanja občinskemu svetu. Dne 2. januarja t. 1. se je vršilo 43. žrebanje po postavnih predpisih. Izžrebanih je bilo 600 številk, ena po 40.000, dve po 4000, štiri po 1000 K itd., v skupnem znesku 84.580 K. Neizžrebanih je ostalo 67.055 številk. Izmed izžrebanih številk je ostalo nevdignjenih 15.400 K, ki so plodonosno naložene. Poročilo se je vzelo na znanje. Obračun stroškov za cesarjev spomenik. Tudi o tej stvari je poročal obein-ki svetnik L e n č e. Dohodkov je bilo 34.712 K, in sicer je darovala ljubljanska mestna občina 20.000 K, zunanje slovenske občine so prispevale 10.516 K, obresti pa so znašate 4195 K. Izdatki so iznašali 34.155 K, in sicer nagrade za načrte 1889 K, Peruzziju za spomenik 30.387 K, za dovoz, postavljenje itd. 1310, za druge stvari 586 K. Prebitek 557 K se porabi za okrašenje spomenika z zelenim ozadjem, ostanek pa se naloži za zdrževanje spomenika. Sprejeto. Nova telefonska zveza na ljubljanski grad. Poročevalec občinski svetnik Meglic. Zveza med gasilno postajo v »Mestnem domu« in čuvajem na Gradu je stara že nad 30 let. Letos je bilo treba napraviti novo provizorno ob drevesih. Za napravo stalne nove zveze so proračunjeni stroški na 800 K. Ker pa ni v proračunu za prihodnje leto tozadevnega pokritja, pri}k>roča župan, naj se zveza napravi leta 1910, do tačas pa naj ostane provizorna zveza. Sprejeto. Prošnja uslužbencev mestne rešilne postaje. Sedem uslužbencev mestne rešilne postaje je poslalo prošnjo za jubilejno darilo. Prosilci se sklicujejo na naporno službo v samaritanski službi, v kateri je v nevarnosti njihovo življenje. Odsek je predlagal, naj se prošnja odkloni, ker niso mestni uslužbenci, in ker mestna občina itak daje redno letno podporo. Odsekov predlog je bil sprejet. (Poročevalec občinski svetnik L e n č e). Oddaja raznih stavbnih in drugih del. Poročevalec občinski svetnik H a n u š. Za dobavo stavbnega in rezanega lesu za dobo 1909—1911 sta poslala ponudbi Tavčar in Z a -kotnik. Sprejela se je drugega ponudba kot cenejša. Za klesarska dela se je ponudila tvrdka Alojzija Vodnika, ki je bila tudi sprejeta. Dobava posipalnega materijala za isto dobo se je oddala ponudnikoma Alb. V od n i k u v Glincah in Trpincn v Gorici. Naprava reliefa na glavni fasadi mestnega dekliškega liceja, za kar je izdelal detajle kipar Z a j c in ki bi veljali 2060 K, se odgodi na poznejši čas, ker ni za to pokritja v proračunu prihodnjega leta. Prošnji tvrdke Pittel in Brause-wetter za izplačilo za zgradbo jubi-lejskega mostu položene kavcije se je ugodilo, ker je tvrdka med tem izvršila vsa naknadna dela. Vrnjena kavcija znaša 3200 K. Naprava nove železne ograje ua sejmišču pri mestni klavnici, ki se je sklenila na svoječasni predlog občinskega svetnika Predovića, se za sedaj odgodi, ker so stroški proraču- njeni na 31.107 K. Pač pa se napravi za poskusnjo tako ograjo v dolžini 76 m v znesku 1088 K. Letno računsko poročilo gasilnega in reševalnega društva za leto 1908. Poročevalec podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s. Dohodkov je bilo 9979 kron in ravno toliko tudi stroškov. Podporni zaklad izkazuje 5433 K dohodkov. Društvo prosi za leto 1909. rednega prispevka 4000 K in za nakup 60 p las če v 1390 K. Župan in odsek predlagata rednega prispevka 3000 K, izrednega prispevka pa 500 kron. Občinski svetnik T u r k .je obžaloval, da se pri tako važnem društvu hoče nekaj odtrgati, z mirno vestjo bi lahko vsi glasovali za redno podporo 4000 K. Občinski svetnik L e n e e tudi priznava trudapolno delovanje gasilnega društva, vendar mora glasovati za odsekov predlog iz finančnih ozi-iov. Pri glasovanju je bil odsekov predlog sprejet, Turkov pa odklonjen. Kurz za pouk slaboumnih otrok na Dunaju. Poročevalec občinski svetnik Dimnik. Vsled dopisa deželnega šolskega sveta se je sklenilo, da se pošljeta dva ljubljanska učitelja v kurz za slaboumne otroke na Dunaj ter se dovoli vsakemu po 200 K subvencije s pogojem, da prevzame nor-malnošolski zaklad zdrževanje su-plentov. Obisk takega knrza je potreben, ker je na ljubljanskih ljudskih šolah 26 slaboumnih otrok, še več pa jih je doma brez pouka, in ker je občinski svet že svoječasno sklenil, da ustanovi v Ljubljani poseben razred za slaboumne otroke. Nujni predlog in interpelacije. Občinski svetnik L i k o z n r je stavil nujni predlog, zakaj se še vedno ni ustreglo njegovemu svoječas-nemu predlogu, da bi vozovi električne železnice vozili redno do dolenjskega kolodvora. Povedal je, da se vozovi nasproti strelišču navadno sploh ne ustavljajo, tudi se ondotne proge ne osnažijo pravočasno snega. — Zupan je odgovarjal, da je tozadevni predlog bil prenagljen, ko se je zahtevalo, naj uprava spremeni tarif. Kaj takega ne more občinski svet enostavno ukreniti, temuč je treba obojestranskih pogajanj. Po pogodbi se tarifi revidirajo vsakih 10 let, kar se zgodi prihodnje leto. Takrat se bode tudi tej želji gotovo ugodilo. Za čiščenje bo dat župan takoj potrebna navodila. — Občinski svetnik Predovič je vprašal, kdo mora snažiti pred domobransko vojašnico. Župan: Vojaški erar. Predovič: Kaj je s hodnikom na Poljanski cesti t Župan: To bo razvidno iz proračuna za leto 1909.! Končno je župan želel občinskim svetnikom vesele božične praznike ter zaključil javno sejo. Sledila je tajna seja. Demonstracije pred sodtttem, VzUlene obravnave. Lelleckovo umazano perilo. — O rož niski ritmojster Alfred Leileek je eden tistih mož, ki je v septem-berskih dneh s vsemi svojimi močmi deloval v — »pomirjevanje ljudstva". Marsikatero bridko je bilo slišati o „ delovanju* tega Človeka, in marsikateri „demonstrant" oziroma „izgrednik" je stal pred sodiščem, ker mn je tjakaj pomagal samo gospod Alfred Lellecks svojim „pomirje varnim" nastopom. Eden takih presrečnih ljudi je bil tudi o. kr. realčni pr< fesor g Alo]zi| Tavčar, ki je prišel do obtožbe gotovo s prav tolikim povodom, kakor Pilat v apostolsko vero. C. kr. orožniški ritmojster Al -fredLelleckje vložil proti g. Alojziju Tavčarju na o. kr. državno pravdništvo v Ljubiiani ovadbo, češ da ga je g. profesor v neki izpovedbi na ljubljanskem magistratu po krivem obdolžil, da je zaklical nekim Ženskam : „Noch elomal žlvio rutam, nad vrlr worden schiesseo," in da je potem sapovedal orožnikom, da naj gredo s bajoneti na ženske. Obenem je Lelleok prosil državno pravd-ni štvo za zastopstvo in predlagal oelo vrsto orožnikov, ki naj bi jih sodišče zaslišalo, da ni izgovoril teh besed. Obravnava se je nato vršila pred o. kr. okr sodnikom, svetnikom Potr atom. dne 12 novembra. Obtoženec se je zagovarjal, daje stal po streljanju dne 20. septembra v svojem stanovanju v „kresiji" pri oknu in videl priti na Pogačarjev trg orožniško patruljo in ž njo Čast niks v pelerini. Par žensk je tam klicalo živio. Ia tedaj je rekel tisti Častnik ženskam: „Nooh ein m al živio rafen un d wir sehiessen, ali ,wir werden sohiessen!u Ženske so odšle proti semenišču, orožniki pa proti mostu. Obtožene o je bil teden pozneje zaslišan na magistrata o dogodkih na Pogačarjevem trgu ter je tedaj povedal zgornji do-dogodek. Zanikal pa je obtoženec, da bi bil izpovedal na magistratu, da je Častnik ukazal orožnikom iti z bajoneti na Ženske. Obtoženec ni poznal c. kr. rit-mojstra A freda Lelleoka. Fankoijonar državnega pravdni-štva je predlagal tedaj uporabo zakona. Obtožencev zagovornik dr. Triller se je Čudil tej novi specijaliteti demonstracijskih kazenskih slučajev ter poudarjal, da je tu pravzaprav razžaljen edino le obtoženec, ker mu tožitelj očita lažnjivo izpoved na magistratu, ali pa ga tož tel j obrekuje. Predlagal je, da sodišče zasliši kot priči ravna te'j a Š bica, njegove tri sinove in obtožeučevo hčerko, ki so vsi slišali da e dotični častnik izrekel inkriminirane besede. Javni obtežitelj se je priključil temu pred ogu, pa zahteval, da sodišče zasliši tudi po težiteljn predlagane priče. Sudnik je zavrnil cba predloga, ter v zm;slu §259, 3. k. p. r. oprostil obtoženca. V razlogih je navedel, da se v subjektivnem oziru ne more govoriti o kaki krivdi. Obtožene o ni imel namena žaliti toži teli a, katerega ni niti poznal. Tcžitelj ni legitimiran. Obtoženeo je bil zaslišan kot priča, in Če ne bi bil izpovedal resnioe, bi se ga moglo zasledovati radi krivega pričanja, ne pa radi taljenja časti. Sodnik se ni mogel prepričati o njegovi krivdi, zato gaje oprostil. Vsled vzklioa državnega pravdni štva, menda po zahtevi o. kr. rit-mojstra Alfreda Lelleoka, se je vršila vzklična razprava. Senatu je predsedoval dvorni svetnik Pajk, votanti so bili nad-svetnika Pole o in Andolšek ter dež. sodni svetnik HaufTen. Vzklio je zastopal dr. Kremžar, obtoženca pa dr. Triller. Kot priča zaslišani o. kr. rit mojster Alfred Lelleok odločno oporeka, da bi bil tedaj rabil besede, kakor jih je obtoženeo navedel v svoji izpovedbi na magistratu, pač pa izjavi, da je prišedši na Pogačarjev trg po streljanju vojakov Čul neke ženske vpiti „živio", vsled Česar da se je obrnil proti orožnikom in dejal: „Herrgott, noch iltio schreien, wo geschossen mrurdel' Iz tega da je morebiti obtoženeo povzel ono, kar je izpovedal na magistratu. Na Lelleokovo zahtevo je bil zaslišan tudi magistratni konoipiut g. Jančigaj v zadevi onega zaslišanja. Državni pravdnik se je v utemeljevanju vzklioa skliceval na nekatera dezdevna nesoglasja med izpo-vedbo obtoženčevo pred sodiščem in na magistratu, a obtožencev zagovornik dr. Triller je ponudil sodišču dokaz o resničnosti obtoženče-vega zagovora in resničnosti njegove izpovedbe glede onega Lelleokovega izreka, zahtevajoč, da sodišče zasliši kot pričo g. ravnatelja Šabica in če treba tudi njegove 1ri sinove, ki bodo vsi potrdili oni Lellekov izrek. Poudarjal je tudi, da o b to tene c tožitelj a ni poznal, da je izpovedal na magistratu ne samovoljno, temuč pozvan od oblasti in da morebitna dozdevna nesoglasja temelje edino le na kakem nesporazum ljenju. Sodišče je zavrnilo vzklio kot neutemeljen ter potrdilo prvo, oprostilno razsodbo, utemeljivši svoj izrek, da je obtoženeo izpovedal v dobri veri in pri tem ni imel nikakega povoda žaliti, najmanj pa tožitelja, ki mu je bil tedaj popolnoma nepoznan. Zar dl napisov. — O. kr. orož-niška postaja na Jesenicah je podala okrajnemu sodišču v Kranjski gori ovadbo, da so Josip Božič, čevljar, Praoče H osel] in Alolzij Levstik, delavca pri Trevnu, vsi na Savi, v noči z dne 23. na 24. septembra t. 1. sneli in razbili napisno tablo pri Andreju Hermannn na Savi, prebarvali Filipu Lazarju, mizarju v Kurji vasi pri Jesenicah, nemški del napisa, pri zalogi K o -slerjeve pivovarne v Kurji vasi odžagali kole, na katerih je bil pritrjen napis, in vrgli napis v Savo. Pri Koslerjevi zalogi je bilo škode 12 K, pri Hermannn 30 K, pri Lazarju 24 K. Ko so razbijali pri Hermannn napis, so se zbudili Hermannovi mesarski hlapoi Fran o Weber, Rudolf Hafner in Franoe Pepelnak. Oborožili so se z gnojnimi vilami in sekiro in šli na cesto, kjer so videli stati tri možake. Hlapoi so mislili, da so ti možaki razbili napisno tablo, zato so Šli nadnje, da bi jih spoznali. Ko so jih pa oni zagledali, so stekli proti Trevnovem dvorišču. Hlapoi so tekli za njimi in opazili, da se je eden od bežečih skril v Trvenovem hlevu, eden pa v drvarnici. V drvarnici so spoznali obtoženega Božiča. Hlapoi so šli nato v sobo, kjer spita Levstik in K o sel j, pa so našli postelji prazni. Torej leti sum na Rožiča, Levstika in Ko sel j a, da so raabili tablo. Rožiča je potem i spraševal orož-niški stražmojster Žabkar, ki je tudi napravil ovadbo, a Rožič mn je zatrjeval, da je tisti Čas šel na šetnjo in se je ustrašil oboroženih hlapcev ter zbežal v drvarnico Levstik in Koselj zanikat«, da bi bila kij bijala. Izvedenec je cenil škodo pri Hermannn na 13 K 40 vin, Lazarja na 6 kron, pri Koalerjn pa na 17 kron 10 vin. Dne 14. novembra se je vršila obravnava pri o kr. okrajnem sodišča v Kranjski gori. Josip Božič se je zagovarjal, da je bil tisti večer v Humrovi gostilni in je šel ob eni djmov. Ko je Sel mimo Trevnove hiše, je slišal neki ropot. Ker je na Savi ponoči nevarno hoditi, se je umaknil na Trevnovo dvorišče v drvarnico. Za njim so prišli Hermannovi hlapoi in mu rekli, da je on tisti, da enega že imajo. Jaz sem se jezil, kaj da me napadajo, nakar so rekli, da me bodo naznanili. Iz Trevnove drvarnice sem šel domov, Sledat po materi, ki je bila bolna, z orna pa zopet ven in sem zopet naletel na Hermannove hlapce. Zjutraj sem ob petih vstal in šel zopet ven, ker radi bolne matere nisem mogel spati, in sem zopet srečal one hlapce. Hermannove table nisem razbil in tudi ne vem, kdo je to storil. Nedolžen sem tudi na poškodbi pri Lazarju in Koslerjevi zalogi. Franoe Koselj izjavi, da ni kriv. Tisti večer je spal, kakor po navadi, pri odklenjenih vratih v drugi sobi, kjer je luč gorela. Okrog dveh ponoči je prišel v sobo neki tuj Človek, menda Hermannov hlapeo. Kdo je bil, ne ve. Če Hermannovi hlapci pravijo, da ga ni bilo v sobi, ni res Pozneje st* prišla zopet dva Her-mannova hlapca, eden z vilami, drugi a sekiro, v sobo in vpila „proklete svinje Trevnove". Ko sem se zdramil tedaj in se sklonil pokoucu ter vpra šal, ksj hočeta, sta rekla: „2a veš, kaj hoČeva!" Začel ju je goniti ven, ona dva sta se pa začela norčevati. Levstik, ki ima tudi tam posteljo, je tisti večer spal na otavi. Alojzij Levstik je izjavil, da ni kriv. Ni bil pri Hermannu, ni razbil table in tudi ne pomagal, storiti kaj takega. Spal je tisto noč na hlevu. Drugo jutro mu je pravil Koselj, da so bili Hermannovi hlapoi pri njem. Ponoči ni vstal in tudi ni bil na stopnicah, ki vodijo na hlev. Na hlevu ni bilo razen njega nikogar. Zaslišanih je bila cela vrsta prič, med temi Hermann, ki je zahteval 30 K odškodnine, doČim Lazar in Koslerjev zastopnik Ferjan nista zahtevala nikake odškodnine. Zaslišan je bil v zadevi tudi pri ljubljanskem deželnem sodiŠSu Jo-hann K o sler, star 52 let, rojen v Trstu, pristojen v Spod Šiško, samec, ki se je z zneskom 17 K 20 vin, kakor je določil izvedenec škodo za v Savo vrženo tablo, priključil sod nemu postopanju. Hermannov hlapec Fr. Weber je izpovedal: Dne 23. septembra so se slilale opazke, da utegne kdo razbiti Hermanovo deloma nemško tablo. Že po polnoči se je zaslišal ropot, nakar so vsi trije Hermanovi usluž benoi vstali in šli g edat na cesto. Table ni bilo več, trije moški pa so stekli proti Trevnovemu dvorišču Pogledali so v hlapčevo sobo, bila je razsvetljena in prazna. Sli so zoptt vun in videli nekoga skočiti v dr-varnioo. Bil i e Božič, ki jih je vprašal, kaj hočejo in zakaj so ga napadli. Šli so petem Hermannovo tablo iskat in jo našli na koncu Trevnovega vrta Božič je moral biti eden teh treh oseb, ker si kak tujec ne bi upal na Trevnovo dvorišče radi hudega psa. Šli so potem zopet na Trevnovo dvorišče in so v hlapčevi sobi našli Koselj a in ga vprašali po Levstiku. Pe-pelnjak je stat zunaj in videl nekega fanta skočiti na seno. Levstik je drugi dan rekel neki natakarici, da ji bo napis doli vzel, če ne bo odstranila nemškega napisa. Hafner in Pepelnak sta izpovedala enako. Sodnik je obtoženoe oprostil v zmislu § 269 3, k. p. r., ker se po podanem dokaznem materijalu ni mogel prepričati o njihovi krivdi. Obtožilne so samo izpovedbe prič Weberja, Hafnerja in Pepelnaka, ki ae tičejo samo He mannovega napisa. Oproste se torej prestopka po § 468 k. z., storjenega s tem, da bi bili pomazali Lazar j evo tablo in vrgli Koslerjevo v Savo, ker zato nedostaje slehernega dokaza. Pa tudi glede Hermannove table ne dostaje dokazne podlage. Priče so sicer slišale ropot ni videle potem, ko so prišle vun, steči tri moške na Trevnovo dvorišče, ne morejo pa potrdita, da so videle te tri moške na mestu razbite table, že manj pa, da bi bili razbijali tablo. Potrditi pa tudi ne morejo, da so oni trije moški današnji obtoženci. Sumljivo je le, da so priče zadele na Trevnovem dvorišču na dva obtoženca Božiča in Koselja, Levstika pa sploh ni nihče videl. Priča Pepelnak je sicer videl nekoga skočiti po stopnicah, ali ta je bil lahko tudi kak drug, ne pa Levstik. Bavno ta nepoznana oseba in okolnost, da Levstika niso nikjer videli, moti oeli sum, ki leti na ob tožence, in se ne more reči z gotovostjo, da so obtoženci krivci. Izgovor na hudega Trevnovega psa govori toliko za obsodbo kakor za oprostitev. Božič ni domač pri Trevnn, pa pes ni zalajal, ko je prišel tja, ravno tako — kakor tudi tedaj ne, ko so prišli tja Hermanovi hlapoi. Sodišče ni zadobilo zadostnega prepričanja o krivdi ob tožanoev, zato jih je Oprostilo. Vsled vzklioa funboijonarja državnega pravdništva proti oprostitvi se je vršila vzklioaa obravnava, pri kateri je zastopal obtožene dr. Gosak, vzklio pa dr Krem ž ar. Obtoženoi se pri vzklio ni obravnavi zagovarjajo enako, kakor pri prvi. Priče, zaznamovani hlapoi, ostanejo pri prvi izpovedbi. Dr. Kremžar poudarja, da glede Hermannove napisne table po vsej pravici leti sum na obtoženoe, da so skoraj gotovo storili ta kažnjivi Čin. Po pričah je dokazano, da so bili obtoženoi, vsaj Božič in pa Koselj, v bli zini kraja, kjer je bila razb ta tabla, potrdile so, da so trije moški stekli proč, od katerih so potem dva našli na Trevnovem dvorišču. Priča Pepelnak pa je videl nekoga skočiti na seno, kateri je bil, kakor se da po vsem soditi, obtoženi Levstik. Sum je utemeljen, sodišče naj sposaa ob-tožerce krivim vsaj kazt j vega dejanja pri Hermannu, doč m je sam poškodovanja tabel pri Lazarju in Koslerjevi zalegi manj utemeljen. Zagovornik dr Gosak izvaja v kratkem sledeče: Današnja obtoženca mora sodišče na podlagi izdajanj g djžavnega pravdnika oprostiti, kajti ta sam odkrito priznava, da obstoja proti njim samo sum kaznjivega de janja. V zmislu kazenskega pravdnega reda pa mora biti za obsodbo krivda obtoženoa jasno in likvidno dokazana. Zagovovornik pravi, da bi storil ta obtoženca v polni meri svojo dolž nost, ako bi se izvajanjem g državnega pravdn ka pridružil ter stavil končno edino logičen predlog na oprostitev obteženih. V posameznem poudarja zago vornik: Bjžič je imel svojo mater ob kritičnem času na smrtai postelji Prečni je pri njej oele noči, pednevu pa je z delom svojih rok moral služiti kruh zase in za svojo rodbino. Ge je mati od slučaja do s'u5aja za nekaj Časa zaspala, je šel na sprehod proti Savi, da se v nočnem zraku osveži. Priče so izjavile, da so ga v eni noči trikrat srečale. Samo slučaj je nanesli, da je prišel ravno ob kri tičnem času v bližino mesta, kjer se je storil po neznanih osebah kazojivi čin, pred katerimi se je umaknil v drvarnico. Tukaj so ga našli Her mannovi uslužbenci, katerim pa je takoj pojasnil ves položaj. Naravnost popolnoma neverjetno je, da bi Božič, ki je bil v kritičnem času duševno in n.žično do skrajnosti izmučen in ubit, sploh mogel priti na idejo, razbijati table po hišah. Drugi obtoženec je spal kritično noč, kakor navadno, pri odprtih vra tih v drugi sobi in pri goreči luči To se vsak trenotek rabi pri konjih, katere ima na skrbi. Priči Weber in Hafner ga pa pri prvem iskanju v sobi radi tega nista našli, ker je ležal v podrti po-i te l j i. in sioer med stenami poslednje. Domača dekla mu je nam reč kritični večer iz hudomušnosti iz postelje pobrala žeblje; deske so se vsled tega vdrle na tla. Obtoženec pa je iz komodnosti zaspal v sredi te podrtije ter prvikrat ostal pričam prikrit. V dragic pa ga je hrašč končao le predramil, nakar se je ponočnim došleoem odzval ter jih odslovil. Proti tretjemu ob tožeč ca tudi ne govori ni kakšen izdaten indioij. Tudi navedba prič glede psa zvede govor nik ad absurdum. Vse sumljive okoliščine so verodostojno pojasnjene in odpade vsakršna možnost, da bi se obtoženoe obsodilo radi inkriminiranih dejanj. Predsednik proglasi razsodbo, po kateri so vsi trije obtoženoi krivi prestopka po § 468 k. z , storjenega s tem, da so razbili fablo pri Hermannu in se obsodijo Božič na 24 ur zapora s postom, Koselj na 48 ur z*pora, Levstik pa z ozirom na predkazni na 5 dni zapora. Sodišče se je na podlagi izpovedbe prič pre pričalo o krivdi obtoženoev glede Hermannovega slučaja, ni se pa mog o prepričati o enaki krivdi v s u-čaju Lazar in Koslerjeva zaloga, vsled česar je obtoženoe oprostilo glede na ta dva slučaja Dnevne vesti V Ljubljani, 24 decembra — Erinlaki deželni zbor najbrž ne bo sklican še pr**d novim lete m, marveč šele na dan 7. ali 8. januarja. Ker je proračun dovoljen samo do 31. decembra, bo torej kranjska dežela dober teden, če ne dlje v stanju, ki je imenujejo na Ogrskem v svoji barbarski latinščini „ex lex". Seveda se ne bo n h5e posluževal iz tega stanja izviraj oči h pravic. V stvari sklioanja deželnega zbora je Šel deželni predsednik baron Sohvari na Dunaj. Nekateri so to potovanje komentirali tako, da je sel baron Setwara na Dunaj po modro polo Naravno bi pač to bilo ali v naši ljubi Avstriji se le bolj pored koma zgodi, kar je naravno in pametno. Barona Sohvrarsa kar nič ne veseli, da bi šel v pokoj; vsaj še eno petletnico bi rad učakai kot deželni predsednik kranjski in zato se z rokami in negimi brani penzijoniranja. Kako se to odloči, je pač bolj kakor od osrednje vlade odvisno od dežel nega ab< ra. — Hov det šolski nadzornik Kar smo že pred mnogimi meseoi naznanili, da se pripravlja, se je zdaj zgodilo. Bealčni profesor nem škutar Belar je imenovan za deželnega šolskega nadzorni k a na Kranjskem. To je udareo s pestjo Slovencem v obraz, to je božično darilo avstrijske vlade, menda za to, ker so slovenski poslanci toliko govorili o odločni opoziciji, pri proračunskem provizoriju, pri aneksijski predlogi in zlasti pri pooblastiinem zakonu pa so zle* i pod klop. Zahvaliti se imamo za to imenovanje v prvi vrsti baronu Sohvrarzu. Ko je ta prvi5 predlagal naj se imenuje tretji dež. šolski nadzornik in sioer Nemec je celo ultranemški miuister M*rohet to zahtevo zavrnil kot neumestno Toda naš Sobvrarz je vrtal dalje in vrtal je tobko časa, da je dosegel, kar je zahteval nemški Volksrat. Se veda bomo o tej stvari še obširneje govorili — te le z oliko delavnice v Spodnji SiŠa . Poročali amo včeraj, aa je erar kupil v Spodnji Šiški med tirom gorenjske in kamniške železnice 132 000 štirjaških metrov sveta, meter po dve kroni, na katerem svetu se zgrade mehanične delavnice za državno ielezjioo. Te delavnice bodo znamenitega pomena, toliko večjega, ker se mora v določenem roka zgrsd ti železniška zveza z Dalmacijo S to novo železaioo se tedaj še ni računati moglo, ko so se začela prizadevanja za pridobitev delavnic. Sčasoma bo v teh delavnicah zapo-sleuih do 3000 delavcev in uslužbencev, vsled katerih se po i noži šišensko prebivalstvo polagoma gotovo za sedem do osem tisoč duš. To ne bo v veiikaosko korist samo Šiški, marveč tadi Ljubljani, saj ni Šiška v resnici prav nič druzega, kakor predmestje Ljubljane. Za župana H ibarja je bil sklep pogodbe zastran nakupa sveta za zgradbo delavnice pravo in veliko zadoščenje. Gebh dvanajst let se je namreč župan Hribar pehal in boje val za zgradbo teh delavnic, celih dvanajst let resnega, neumornega in težkega dela je moral posvetiti tej stvari, predno jo je naposled srečno dognal. Pridobitev železniških delavnic je neprecenljive vrednosti za Ljubljano in njeno okolioo in zasuga, za katero ne more Ljubljana nikdar dovolj hvaležna biti svojemu županu Vse javne faktorje pa poživljamo sedaj, naj se zavedajo, kako dolžnost imajo zdaj spričo dejstva, da se ustanove tu železniške delavnice. Njih dolžnost je, da bomo imeli ob otvoritvi teh delavnio dovolj strokovno sposobnih domačih ljudi za dela in službe v teh delavnicah, sicer bodo tujci od jedli domačinom ta beli kruh, ki ga bo zaslužiti v teh delavnicah. — Agrarno operacije In slovenski leiifeL Po vztrajnem prizadevanju s o venskih advokatov se je končno vendar doseglo, da so dobili komisarji za agrarne operacije ukaz, uradovati s slovenskimi strankami v slovenskem jeziku. Bil je že skrajni čas, da se je odpravila škandalozna in za nas Slovence krivična in žaljiva navada, uradovati samo-nemški in le izpovedbe slovenskih za-slišanoev zapisovati v slovenskem jeziku Opozarjamo slovenske advokate in sploh vso slovensko javnost, naj se zdaj zavzemajo Še za to, da bo deželna komisija za agrarne operacije izdajala slovenske razsodbe. Dozdaj je bil namreč original vsake razsodbe te deželne komisije nemški ia so slovenske stranke dobile v roke kvečjema ne-avtentičen prevod. Ti prevodi so seveda površno ia vihravo skrpao i in so bili že neštetokrat vzrok nesporazum ljenju, prepiru, sovraštvu in celo pravdam. Slovenske stranke so imele vsled teh prevodov dostikrat znatne stroške in prav občutno škodo. Končno bodi omenjeno, da pride na mesto dvornega svetnika markija Go-zanija k deželni agrarni komisiji sedanji okrajni glavar radovljiški gos p. Oton pl. Detela, dasi ni niti najsposobnejši niti najstarejši med aktivnimi okrajnimi glavarji na Kranjskem. Nekateri okraj m glavarji bodo zopet preterirani, samo da dobi gospod pi. Detela obljubljeno in zagotovljeno mu nagrado za žrtev, ki jo je storil, ko je nastopil pri zadnjih deželno -zborskih volitvah kot „neodvisni" kandidat zoper narodno-napredno stranko. — C'sarjev Jubilej In nemški boril v Bradco. Na predvečer cesarjevega jubileja so nemški burši v Gradca priredili demonstracijo, ki je pred spomenikom cesarja Jožefa zadobila veleizdajski značaj. Pred rečenim spomenikom so se zgodila taka Žaljenja Veličanstva in veleizdaj stva, da bi se m o ral o za to stvar zanimati državno pravdništvo. Seveda sta podli „Grazer Tagblatt" in lažoj«va „Ta* gespošta" stvar zamolčala. V Gradoa se govori v nemških krogih, da je klerikalni „Grazer Volksblatt" v številki z 2. decembra nekaj o teh dogodkih poročal, a da je ta številka kar izginila in res je ni dobiti niti za lepe besede niti za denar. Tudi se v Gradoa kar očitno govori, da se je stvar „z a tu šala". Morda bi ne bilo slabo, če bi se za stvar nekoliko zanimali sloveoski poslanci že zaradi višjesodnega predsednika in „Tagespoštinega" sotrudni&a gospoda Pitt-reioka ter zaradi višjega državnega pravdnika in „Tag-blattovega" sotrudnika Am-so hI a. — Broz ozira si m o slovensko! Neka dunajska tvrdka se je obrnila na neko osebo na Dolenjskem po informacije v nemškem jezika. Dotični gospod je seveda dosledno molčal, ker se drži načela, da naj da najske firme ali dobe slovenske usuŽ-benoe ali pa naj dajo zaslužiti par grošev slovenskim visokošoloem na Dan a ju Pred kratkim pa je dobil spet tako pismo, seveda v nemščini. G.asi se v prevedu: Dunaj, 2 decembra 1908. Ker nam ne date odgovora, slu-t'mo, da zato ne, ker ne pišemo v Vašem jeziku ; toda tu je dober svet drag, če Človek ne zna jezika m nima nikakega znanca, ki bi ga bil zmožen. — Prosimo Vas vljudno, da nam v občnem interesu naznanite pravi vzrok molčanja, saj nam je žal, da ne moremo pri najboljši volji v tem jezika korespondirati, toda, ljubi bog, v naši j a-i kovno bogati Avstro-O grški bi Človek moral biti uće n jak, da bi govoril v onem jezika, katerega so pre bivaloi posameznih dežel zmožnejŠi kot onega, ki ga govore od vseh strani tako osovraženi nedolžni Nemci. — Nam bi bi o gotovo ljubše, če bi znali vse jezike v državi, da bi mogli tako ustreči upravičeni želji pesamez nikov, občevati i njimi v njihovi materinščini. — Skušnja kaže, da imajo ravno Nemoi mnogo manj jezikovnega talenta kot pa drugače govoreči državljani; to je gotovo slabo izpričevalo za nas Nemce, toda vrag naj to predrugači, mi znamo samo nemško, dočim ste Vi gotovo zmožni razen nemščine in svoje materinščine tudi kakega drugega jezika in nas v tem nadkrilju-jete. — Pustimo ves jezikovni prepir in imejmo pred očmi pravi namen našega truda, v ondotne jame zanesti spet obratovanje, morebitni uspeh naj koristi vsem, in to je boljše nego jezikovni spor, ki Še dolgo ne bo rešen. — B »gor državi če bi se to kmalu zgodilo, da bi vsak dobil svojo pravioo. S spoštovanjem —. To pismo jasno kaže, kako radi bi Nemoi spet one Čase, ko so Sio venoi v svoji indolenoi korespondirali nemško z vsakim Čifatom. Zato se zvijajo in opravičujejo. Pa tudi laž jim je dobra Isti dan, ko so slovenski dijaki na Dunaju obhajali cesarjev jubilej brez kosila, ker jim nemŠko-naoijonalno akademiČno pobalinstvo ni privoščilo v menzi obeda, se drzne napisati nemški vsiljivec, da nima na Dunaju nikogar, ki bi bil zmožen slovenščine. Nemška vse • učiliščna fakinaža podi slovenske dijake od mize, nemški Dansjčani pa — mesto da bi dali revežem kaj zaslužka — hočejo, da jim Slovenci v domovini tlako delajo. Take nesramnosti se najlepše kviti-rajo z doslednim molčanjem. Zavednih Slovenoev tudi taka pisma ne bodo ganila, marveč konsekventno se bodo držali svoje materinščine in kdor hoče od njih kako uslugo, se je naj uči ali pa si naj plača tolmača, da naši ljudje vsaj kaj zaslužijo — Nem tka lakomnost. Pripoveduje se, da vleče od 36 K n a f 1 o v i h ustanov po 600 kron, ki so namenjene kranjskim visokošoloem, referent dunajskega vseučilišča dvorni svetnik profesor dr. Karel B r o o k -hausen šest, torej 3600 kron. Dunajski vsenčeliščni profesor potegne vsako leto 3600 kron za delo, ki ga opravi v par uricah! Če je to resnica — in trdi se z vso gotovostjo — je to naravnost škandal, ki nič ne zaostaja za običajnimi škandali na avstrijskih vseučiliščih. Drugod se gleda na to, da nekateri profesorji brezplačno opravljajo razne funkcije pri dijaških podpornih zavodih, tupa dobiva vsenčeliščni profesor naravnost kraljevske nagrade za svoje minimalno delo. To je oškodovanje revnih kranjskih visokošol-o e v t Poznamo nemške profesorje, ki niso tako lakomni pri nemških pod pornih institucijah, seveda tu mora prof. Brookhausen dobivati sijajno plačilo menda zato, ker v ustanov listini se nahajajoči iaraz „Krainiso*« Hoohsohu'er" razumeva po Črki, daje ustanove, ki so očividno nan*.| njene samo slovenskim akademikoi tudi kranjskim Nemcem. Ni dovolj eno oškodovanje s pri. stranskim razumevanjem izraza, nei treba je še, da poročevalec odje št sterim slovenskim revežem, ki morajoi mnogokrat po Dunaju živeti ob kruhJ in vodi, štipendijo, da jim na ta naČiJ zagreni — če ne onemogoči visokoj šolski Stadij. In to se dela pod pi. tronanoo dunajskega akademičneg|| senata, ki ima več srca za sijajno plačanega vseučiliŠčnega profesorji vladnega svetnika Brookh usna, kot za Šestero slovenskih akademikov! Priporočamo slovensk m poslanem io zadevo, proseč jih, da z bengalično| lučjo posvetijo v to gnojišče in rac-krijejo svetu nov dokaz nemške po-1 žrešno8ti in neusmiljenosti. — Čedno božlcao darilo dobij baje gospod Oskar vitez K al ten. egger, deželno vladni svetnik in refVl rent deželnega šolskega sveta, mendi v pripoznan|e za njegovo zvesto in vneto izvrševanje sklepov nemšzeg* „Volksrata". Tako se vsaj govori po Ljubljani. Kdor pozna delovanje viteza Kalteneggerja, mora priznati, di| si je v polni meri zaslužil pripozna-nje in hvaležnost nemškega „Volka-1 rata". — Premirana zspravljivost, Mogočna „Avstro cgrska banka" as je ob cesarjevi Šestdesetletnioi čutili dolžno, napraviti svojim uradnikom posebno veselje. To je gotovo vi« hvale vredno in kar ginljivo je slišati, kako nobleso je banka pri ten pokazala. Plačala je namreč vse dolgove svojih uradnikov in ker jih je bilo precej, je banka torej žrtvovala jako znatno vsoto. Toda efekt te velikodušnosti je vse drug&Čeu, kakor bi utegnil kdo v prvem hipa misliti. Uradniki „Avstro ogrske banke" namreč niso vsi zapravljivci Med uredništvom so imeli naj eč dolgov seveda Madžiri in njim podobni elementi in ti so kajpak silno srečni, da si se vsled darežljivosti banke iznebili svojih dolgov. A kaj drugi ? Solidni urad* niki, ki znajo tako gospodariti, da i svojimi dohodki izhajajo, vedno varčni čehi, ki sploh nimajo dolgov, nego še denar v hranilnici, ti niso za jubilej ničesar dobili. Ni Čuda, da so skrajno nevoljni, saj ne pomeni izvršeni sklep „Avstro-ogrske banke" nič druzega, kot nekako premiranj e zapravljivosti. če se hočejo ti uradniki za vse enake eventaval* nosti zasigurati, jim ne preostane nič druzega, kakor da se kar mogoče zadolže, potem vsaj ne bodo več prikrajšani — Zborovanje zvezo okrajnih bolniških blagajn se je vršilo mi-nolo nedeljo v prostorih zavarovalnice proti nezgodam v Trstu. Na zborovanje je došlo 47 delegatov: 19 Slovenoev, 7 socijalnih demokratov iz Kranjske in 21 Italijanov (oziroma italijanskih socijalnih demokratov). Slovenci so bili torej skupno v večini. Na zborovanje se je imelo voliti delegate v odbor zveze in to po pravilih 2 za Trst in 1 za Istro — za bolniško blagajno v Vo»oskem. katero je doslej zastopal Neme o. Želja slovenskih delegatov je bila, naj bi to blagajno zastopal slovenski delegat in namestnik naj bi mu bil tudi Slovenec (ali pa, to se umeje, Hrvat). To željo so vsi navzoči Slovenci odločno naglalali in so kakor kandidata za mesto odbornika označili blagajnika bolniške blagajne v Voloskem, g. Antona Vahtarja. Veleznačilno je, da se italijanski de-legatje niti z besedico niso protivili temu, marveč so — skoro gotovo po dogovoru — to grdo odijozno naloge prepustili sooijalnodemokratskim delegatom!! Ali najsnačdneje je, da so bili pri tem najhrupneši slovenski socijalni demokratje med katerimi se je — vedno s cigaro v ustih — posebno odlikoval znani Čobal. Poleg Oobala „odlikovali" so so se tudi zastopniki ljubljanske bol niške blagajne. In tu treba že enkrat pribiti, da so ravno socijalno-d eni o k r a ti s ki delegatje is Kranjske vsikdar krivi, da smo Slovenoi brez veljave toliko v odborovih sejah, kakor tudi na občnih zborih, ker se dosledno postavljajo na stran Italijanov. Ko je delegat V ah ta: branil stališče Slovencev, mu je na pr. čobal zaklical po nemški (kakor je sploh tadi s slovenskimi delegati vedno le nemški govoril): „Lassen sie sich ein Armutsseugnis unter-sohreiben". (Kaj je mislil s tem, to ve le on sam). „Wir sind keine Ckaavenistenll" Ko so slovenski delegatje videli, da se niti razpravljati ne more mirno in stvarno in da jih ne puščajo niti k besedi, so sklenili, da za ta pot mirno zapuste dvo rano, kar so tudi storili, izvzemši delegata Heuzla in Emilija pl. Per-sioha, oba zastopnika blagajne v (Nadaljevanje v prilogi •). Voloskem, ki sloni na čisto hrvaški fodlagi. — K temti piše „Edinost": lakor je razvidno iz gornjega, so bili slovenski deUgatje obeh strank v večini proti Italijanom. Slovenski delegatje so bili pripravljeni skleniti kompromis s sooijalnimi demokrati oelo v tem smislu, da bi jim prepustili oba tržaška odbornika v zvezi. Ali ne!! Ne le, da so se slovenski sooijalni demokratje na demonstrativen način postavili na stran Italija nov, marveč so naše delegate zaničevali in jih smešili. Ob takih okol-n stih že čast in dostojanst.vo nista dvpišča.t., da bi dalj sodelovali na t*Keui zborovanju. Ah zapomnijo naj si, da je s tem zborovanjem postala mera polna in da bodo na prihodnjem zborovanju Čuli vse drugačno — m u e i k o. Mi se ne damo več zapostavljati in smešiti, najmanje pa od delegatov, ki so naše krvi. Recept tržaških trgovcev jestvinarjev bo nam tudi izborno služil. Ljubljanske slovenske delavce pa opozarjamo še posebno na protislovensko vedenje njihovih zastopnikov. V bodoče naj gledajo, koga volijo, ki naj jih zastopa pred svetom. — Vi Se k nesramnosti je odprto pismo, ki ga po raznih spodnje-štajerskih obskurnih listih objavlja nemško društvo za Ptuj Rogatec na naslov dvornega svetnika dr. Ploja zaradi njegovega govora in nujnega predloga v državnem zboru o ptujskih dogodkih 12. in 13 septembra. Tu je nagromadenih toliko lati in zavijanj, da se vidi, da so ptujski nem-čurji mojstri v tem umazanem poslu. Sioer je pa vsaka druga beseda odveč. — Skrajna predrznost Iskonsko • nemšautarskega pri te penca. Sinoči je imel magistralni policijski svetnik g. Lautsr v gledališču med nemško predstavo pregledovalno slu žbo magistratnih organov ter je pri tej priliki govoril z vladnim kanoe-listom Fmkom, — seveda slovensko. Tedaj pa je pristopil k njima dobro znani klobasar z Viča pri Ljubljani Andretto' ter ju surovo nahrulil: „Hier sind wir im deutsohen Theater! Hi r mtissen sie deutsoh sprechen !u Gosp. Lauter je drznega pritepenca primerno zavrnil. Nam pa se zdi, da hoče ta lahonski nemškutar, da se mu klobase še bolj skisajo. Drznim in domišljavim nemškutarjem Andret-tove baze pa povemo, da so le gostje v našem gledališču, ki je deželno t. j. slovensko, in se lahko tako ^ob jestno sodrgo vsak Čas pomeče iz njega. — Božična vest. Kakor smo svojedobno poročali, oddali so znanega poročnika Maverja na opazovalnico. Maver je sedaj že izpuščen iz opazovalnice in ga je videti pogosto na graških ulicah. O nam znanih in Čudno zanimivih vzrokih, iz katerih je prišel Maver na opazovalnico, govorilo se bode kmalu na poklicanih mest h. — Ustanovni občni zbor ^Narodne delavske organizacije v LJubljani11 se vrši 3. januarja 1909 ob 2 popoldne v veliki dvorani „Mestnega domau. Na dnevnem redu je poročilo funkoijonarjev pripravljalnega odbora N. D. O., odobrenje pravil, volitev odbora ter slučajnosti. — Narodni delavci, ki žele društvu pristopiti, naj se oglase pri pripra?-ljalnem odboru N. D. O , Šelenburgove ulice št 6 I nadstropje ob delavnikih od 6.—7. zvečer, ob nedeljah in praznikih od 10.—11. dopoldne. — Okrajni šolski nadzornik za nemške solo na Kranjskem je postal profesor na realki v Ljubljani Karel Sohrautzer, in sicer za nemške ljudske Šole v Ljubljani, Beli peči, Domžalah, Goričanah in Vevčah ter za nemško meščansko Šolo v Krškem. — Profesorska vast. Provizo-rični glavni učitelj na učiteljišču v Kopru g. Franc Ver bič je dodeljen v službovanje I. drž. gimnaziji v Ljubljani. — Is srednješolsko službe, Suplent na realki v Ljubljani g. dr. Josip JerŠe je imenovan za vero-učitelja na nemški gimnaziji v Ljubljani. Ljubljanskim slovenskim tvrd-kam ¥ n vato vanje. Oba slovenska dnevnika sta sklenila, da bodeta tudi po novem letu priobčevala imenik slovenskih tvrdk v Ljubljani vsako soboto. Cena ostane kakor dosedaj za vsako tvrdko po 50 vinarjev za vsakokrat. Da pa se olajša naroče-vanje in plačevanje tudi najmanjšemu obrtniku in trgovcu, pobiral se bode prispevek mesečno za pretečene tedne. Naročiti pa mora vsak osebno ali pismeno. Kdor se sam ne oglasi, ne pride v imenik, ker se ne bode nikogar posebej obveščalo. V interesu trgovcev in obrtnikov samih je torej, da nam tako na ročilo takoj izroče, da bodo priob-Čeni že prvo soboto v novem letu. Odborova seja „Matice Slovenske" dne 23. dec mbra 1.1. Predsednik poroča, da je tisk letošnjih knjig končan in da so se knjige ljubljanskim članom že začele dostavljati, poroča, da se je ob 601etnioi vladanja Nj. Veličanstva poklonil deželnemu predsedništvn, se spominja smrti skla detelja Ipavoa in hrvats. pesnika Strabirnira Kranjčevi č a. Nenormalnost naših razmer je kriva, da je mogel pesnik s značajem Strani mira Kranjčevića pri nas ostati neznan. — „Matica" je za letos izdalo osem pu bhkaoij, eno v družbi z „Mat. Hrv." „Letopis" je bil za letos opuščen. Klišeje za slike je razen štirih izdelala na popolno zadovoljnost in točno „Dionička tiskarna" v Zagrebu. Kolikor je letos manj beletrestike, toliko bo je treba prihodnje leto več. Naša beletristika ne bo smela izgubiti zveze z zgodovino in s polnim življenjem našega naroda ter njegovimi problemi. — Za 1 1909 izda „Matica": 1. Biei-weisov „Zbornik"; 2. „Zabavna knj." (drama g. E Kristana „Katon Vran-ković"); 3. Knezova knjižnica" (med drugim najbrž B Murnika roman iz firanc >ske dobe: „ Lepa Ljubljančanka"); 4. „Hrvatska Antologija"; 5. Opis slovenske zemlje: „Koroška" (z jeziko nim zemljevidom, spisal dr. M. Potočnik); 6. „Narodne pesmi"; 7. „Onjegin" (prevel iz ruščine gosp. dr. Prijatelj). Za rok 1. maja 1909 je razpisana Častna nagrada 200 kron iz Costove ustanove za najboljši leposlovni spis katerekoli vsebine, ki naj obsega vsaj štiri tiskane pole, za rok 1. december 1909 pa iz Jurčič Tomšičeve ustanove dve častni nagradi a 200 K za najboljša leposlovna spisa o francoski dobi, ozir. o ilirskih Časih St. Vraza in Lj. Gaja. „Zbornik" bo ob koncu imel namesto bibliografije smotro o znanstvenih delih, zlasti slovanskih. Za leto 1910 se pripravlja knjiga o francoski dobi, ki bo med drugim poročala tudi o še ohranjenih spominih našega naroda na Franooze, in pa študija dr. Br. Dreohslerja o St. Vrazu. Pridobiti je za „Slovenski zemljepis" pisatelja, ki bi opisal štajersko. Za leto 1911 je pripraviti knjigo „Hrvati" (vsestranski spis hrvatskega ozemlja in življenja. Za „Umetuiško Kolo" je dobiti denarnih virov, za „Zgodovino slov. umetnosti" je stopiti v zvezo z našimi umetniki. — „Slov. zemljevid" bo ob Novem letu rokopisno dodelan; za tehniški slovar se v svrho končne redakcije prepisuje gradivo. Podružnici sv. Cirila ln Metoda v L tili je pristopila kot usta-novnfca gospa Ljudmila Roblek roj. Oblak, posestuioa v Litiji. — Novih članov je pa pridobila gdč. M Pun-oer, trgovska pomočnica, že 13 K zvezi litijskih šmartinskih Slovenk, ki delujejo v prvi vrsti za C. M. družbo, pristopilo je po posredovanju gospe S anc, 19 novih sodelavk, vse v Litiji. VeČina teh je pa tudi pristopilo k podružnici. Za odkup novoletnih voščil se je v Litiji nabralo 36 K 62 vin, in se je znesek že odposlal vodstvu. Iz tega je razvidno, da tudi v našem trgu z ozirom na 13. in 20 septembra t. 1. zanimanje za družbo vidno raste* »Družbi sv. Cirila ln Metoda" je izročila nadzorovalna dama gdč. "Wessnerjeva raznih predmetov za bož čnico neki obmejni šoli, dar rodoljubnih gojenk mestnega dekliškega liceja višje dekliške Šole in pedagoškega tečaja. Pa tudi v denarjih so darovale te mlade Slovenke naši družbi, svedočeč svoje spoštovanje do umrle maiere gosp. pni'. Juga: pedagoški tečaj K 5 64, I. b letnik višje dek;iške šole K 7 30, II.b letnik K 15 in zopet gojenke lioija in višje dekliške Šole K 2 Živele, vrle Slovenke! Vesele počitnice! Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g. urar Krape Š od prodanih prstanov „20/IX" vsoto 9 60 K. Gosp. Krapeš ima tudi posnemanja vredno navado: mala dela izvrši brezplačno, ima pa družbeni nabiralnik, ki sprejema darove in teh se je nabralo v kratki dobi 22 24 K, za brezplačno storjena dela. Rodoljubu Krapešu iskrena zahvala! Plačilne listke v prid Ciril- Metodovl dmtbl zahtevajte po vseh gostilnah in kavarnah! Dovolj žalostno, če gostilna in kavarna, ki jo obiskujejo Slovenci, nima teh plačilnih listkov! Narodne kolke v prid Ciril- MetOdOVt dlllžbl pritiskajte na vse postne pošiljatve! Na nobeni naj ne manjka kolka s črnim robom in napisom 20./IX. 1908 Raba teh kolkov bodi merilo vaše zavednosti! Plemenito darilo« Velenarodna tvrdka A & E Skaberne na Mestnem trgu v Ljubljani podarila je kot bo žičnico za nesrečne žrtve 20. septembra veledušen znesek 200 kron in sioer 100 kron za ranjence in 100 kron za obsojenoe. Tak plemeniti dar je vsega spoštovanja vreden. Presrčno hvalo! ZalokarjOfO dro te hvalijo gospodinje, mi pa hvalimo g. Zalokarja, ker je izročil družbi sv. Cirila in Metoda 60 K, kar je kvas za naš narod ob mejah. Živio! Politično in * ros v etno društvo za Krekovo ln Trnovo priredi običajni ^Silvestrov večer" pri Steinerja na Opekarski oesti it 25 z jako zanimivim in zabavnim programom. Toliko za sedaj na znanje Čestitim obitelji m v Krekovem in Trnovem. Ljudska veselica „Narodne delavsko orgaotzac Je vLiubljani" se vrši na dan ustanovnega občnega zbora dne 3. januarja ob 8. zvečer v veliki dvorani „Mastnega doma". Slovensko deželno učiteljsko družtf o v LJublj a al ima svoj redni občni zbor dne 28. grudna ob 10. dopoldne v „Narodnem domu" v Ljubljani. Silvestrov večer. Telovadno druUvo Sokol v Ljubjani prireja že nepregledno vrsto let svojim članom in prijateljem Silvestrov večer z naj-raznovrstnejšim sporedom ter jim daje na ta način priliko preživeti zadnje ure ponavljajočega se leta v bratski, veseli družbi. In res je, da se nam v Ljubljani tako animiranih večerov kot so Sokolovi, nudi le malo. Saj so pa tudi prirejeni na sokolski, bratski podlagi in to samo že jamči za vsestranski, povoljni uspeh prireditev. Tadi letos se odbor Sokola trudi, da se bo vršil na ta večer najraznovrst-nejši spored. V kolikor se nam poroča je na sporedu petje (slavnoznani kvartet „Glasbene Matioe"), godba (samostojni salonski orkester), kratka igra iz sokolskega življenja („Sokolskim vzletom" Jaroslava Borotinske-ga), komični nastop — — — — , mramornati kipi, serija II., polnočna, pestrobojna alegorija s pozdravom in pa — ples Upati je torej, da bo prišel vsakdo na svoj račun. Začetek je ob 8. zvečer. — Vstopnina za Člane in njih obitelj po 60 vin, za nečlane po 1 krono. Kdor želi preživeti Silvestrov večer v veseli družbi naj pride v „Narodni dom". Telovadno društvo Sokol sporoča, da si je zgradilo svoj lastni oder z različnimi kulisami jako ukusno prirejeno. Društvom bo za njih prireditve v telovadnici v „Narodnem domu" proti primerni odškodnini na razpolago. Za , .Sokola II." v LJubljani sta darovala dež. poslanec gospod Josip Jurk in g. Franjo Žagar ml. iz Starega trga pri Rakeku vsak po 20 K. Iskrena zahvala in sokolski Na zdar! Živeli tudi posnemovalci! Silvestrov večer pevskega društva „Ljubljanski Zvon" bode tudi letos v „Mestnem domu". Opozarjamo nanj slavno občinstvo, ki ima namen se na ta večer dobro in po domače zabavati. Obširni in zanimivi spored, ki ga priobčimo prihodnjič, jamči za vsestranski užitek in neprisiljeno za bsvo, ravno tako pa jamči zato tudi društvo „Ljubljanski Zvon", kateremu je bil pri sestavi sporedov vedno edini namen podati slav. občinstvu kar največ glasbenega užitka in raznovrstnega razvedrila. Letošnji Silvestrov večer bo daleko prekosil lansko prireditev, ki je pač vsakomur, kdor je bil na nji navzoč, ostala v najprijetnejšem spominu. Torej naj nihče ne zamudi lepe prilike do prijetne zabave! V špecerijskih zadevah za LJubljano je slovensko občinstvo mnogokrat v stiskah, ker ne ve, kako bi napravilo, da ne bi dobil vsiljivi Ranzinger blago v roke za prevažanje. Marsikateremu narodnemu trgovcu je bilo že silno neprijetno, ko je dobil kako pošiljatev in zagledal nenadoma pred svojo trgovino Ranzingerjev voz. Občinstvo se je nad tem zgiedavalo, in sicer povsem po pravioi; vendar trgovca ni bilo v vsakem s učaju obsojati, kajti dostikrat je vkljub pre povedi, katero je dotični trgovec poslal na Južno železnioo, prišlo blago Ranzingerju v roke, ker ima le ta nabiralni voz. Narodno občinstvo pa se bode na vsak način lahko izognilo Ranzingerjevi vsiljivosti, ako naslovi blago na adreso I Škerlj, špedicija v Ljubljani, na hrbet voznih listov, ki pridejo potem v roko te špedicije, pa se napiše pravega naslovnika, kateremu je pošiljatev namenjena in kojemu bode potem špedicija Skerlj dostavila blago na dom. Ako kdo pričakuje pošiljatev, oziroma kaj naroči, lahko dobavatelju v naprej ukaže ta način pošiljanja Boj za osamosvojitev na polju špedicije mora dosledno voditi vse slovensko občinstvo, sicer se tujca nikdar ne bomo otresli. Omenimo le, da Ranzingerja podpira Železniško ministrstvo na Dunaju, železniško ravnateljstvo v Trstu in nemški Volksrat. Tečaj za popravljanje avtomobilov. Avtomobilno tehniško društvo na Dunaju je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je lansko leto priredilo v razstavi za rokodelsko tehniko tečaj za kovače in ključavničarje na Nižjeavstrijskem v popravljanju avtomobilov. Ugodni uspeh tega tečaja je društvo napotil, da namerava tečaj v času od 11. januarja do 6. tebruarja 1909 na Da- 1 naju zopet prirediti. V ta tečaj se bo sprejelo 15 udeležnikov (kovačev in ključavničarjev, ki so upravičeni omenjene poprave izvrševati). Tadi se namerava tečaj v prihodnjem letu še enkrat ponoviti, ako se v januarski tečaj ne bodo mogli sprejeti vsi vpo-števanja vredni prosilci. Udeležba na vajah je brezplačna, manj premožnim se dovoli podpore po 20 K na teden in vsem se povrm-jo stroški vožnje na Dunaj in nazaj. Za sprejem v tečaj so upravičeni kovači in ključavničarji v planinskih deželah in sioer mojstri in pomočniki, mojstri imajo prednost pred pomočniki. V splošnem se sprejemajo prosilci, ki niso manj nego 25 in ne nad 45 let stari. Lastnoročno pisane prošnje aa sprejem in podelitev podpore je poslati na „Geschafcs-stelle des Automobil Teohnisohen Ve-reines" na Dunaj, 1X2 Severingasse 9. V prošnji je navesti starost prosilca, koliko časa je mojster ali pomočim, navedbo najbližje žei« zidške puataje, dalje ali ima prosileo že ročnost v popravljanju avtomobilov. Poleg tega na) mojstri prilože prepis obrtnega lista, pomočniki pa prepis iz delavske knjižice o službovanju v zadnjih treh letih. Vojaške in delavske knjižice naj se ne prilagajo. Fotografični stelije Landau v Bethovnovih ulioah bo prevzel z novim letom g. Viktor Kuno, dosedanji izborni portretist v Bertholdovem fotografičnem zavodu, in ga bo vodil dalje pod imenom „Atelije Viktor." Hvalevredno Podjetništvo Kinematografa Edison na Dunajski cesti je upeljalo pri svojih predstavah prikazovanje s ki o p tiski h slik naših lepih slovenskih krajev. Slike so krasne in jasne, da bolj biti ne morejo. Ker podjetništvo Edisonovo vsestransko skrbi za obširen in raznovrsten v spore d svojih predstav, priporočamo občinstvu, da te predstave poseča v naj obilnejšem številu. Strašna draginja. Na ljubljanskem trga je stalo te dni eno jajoe 18 ali oelo 20 vinarjev. Četo ni pretirano, potem ni nič! Pisemskonoštni promet ob novem letu 1909. V dosego kar najhitrejšega dostavljanja pisem ob novem letu 1909 in olajšanja zadevne manipulacije je p. n. občinstvo nujno naprošeno, da prilepla znamke pri nepriporočeno oddanih pisemskih po-šiljatvah izključno samo na desnem gornjem oglu naslovne strani. Okoliščina, da se pri posameznih pismih nahajajo znamke deloma na sprednji, deloma na zadnji strani, obtežuje uradno poslovanje, radi česar naj se ne rabijo znamke kakor zapornice in naj se ne prilepljajo iste na zadnji strani pisemskega ovitka. Pri pisemsko pošiljatvah namenjenih v večje kraje naj se označi prejemnikovo bivališče z imenom ulice, hišne številke in lege (stopnice, nadstropje in številke vrat), pri pošiljatvah namenjenih na Dunaj, navesti je razen tega še mestni in tudi poštni okraj. Tako bi se moral na pr. glasiti naslov na Dunaju bivajočemu prejemniku namenjenega pisma: Gosp. MIROSLAV NOVAK na Dunaju X/I, Rothenhofgasse št. 2, 3. stopnice. I. nadstr.; vrata Št. 5. pri tem je z neposredno za krajevnim imenom nDunaj" stoječo rimsko številko označen mestni okraj in zraven nje kakor imenovalec nahajajočo se arabsko številko poštni okraj. Pisma, katerih naslov ne odgovarja predstojećim določbam, utegnejo biti najmanj prepozno dostavljena; ni pa tudi izključeno, da se taka pisma sploh ne dostavijo, ako bi nedostajalo poštni upravi sredstev za poizvedbo na8lovljenčevega bivališča. Nujno je torej potrebno, da so naslovi pravilni, in to ne samo v korist strank, nego tudi poštne uprave, ker poslovanje z nepravilno naslovljenimi pismi ovira posebno pri ogromnem prometu ob novem letu v izredni meri službovanje pri dostavljanju poštnih pošiljatev. Tem povodom se opozarja na to, da so one dopisnice, kterih vsebina obseza nedostojnosti ali žaljenja ali druga kazniva dejanja, ali na kterih se nahajajo slike, ozir. dostavki, ki imajo znake nedostojnosti ali žaljenja oziroma politično demonstrativen značaj iz poštnega prometa izključene. Privatnim potom izdelane dopisnice ne smejo presegati v dolžini 14 om in v širokostd 9 em ter ne smejo biti krajše od 10 em in ožje od 7 om. Zadnja stran in leva polovica naslovne strani je dana na razpolago odpošiljate!ju. Prepovedano je, dostavljati dopisnicam kakih drugih predmetov izvzemši znamk; vendar je to dovoljeno glede v inje t ali pa fotografij iz zelo tankega papirja m sioer pod pogojem, da se le te po polnoma prilepi na zadnjo stran ali pa na levi del naslovne strani dbpi-snioe. Take slike se morajo natanko razlikovati od poštnih znamk in ko-lekov glede barve, oblike in velikosti. I h to tako so isključene is prometa tudi dopisnice oddane v kuvertah, ki so previđene a izrezki v ta namen, da se more pre peč a t iti na dopisnicah samih nahajajoče se znamke. Dopisnice, ki ne odgovarjajo ostalim prometnim pogojem, zavezane so poštnini za pisma. Nadalje se pripo- minja, da je dovoljeno dostaviti na vizitnioe in razglednice, ktere se odpošljejo kakor tiskovine, voščila ter zahvalne in vljudnostne pnstavke, ako so izražene v petih besedah ali z običajnimi okrajški (p. f. z. v. itd.) Občinstvo se tudi opozarja, da zna*a pristojbina za navadno pismo: na sedežu poštnega urada, v daljnem prometu, kakor tudi v prometu z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in Nemško do vštetih 20 gramov 10 st, nad 20 do 250 gramov 20 st. V prometu s Srbijo in črnogoro znaša pristojbina 10 st. za vsakih 20 gramov, z ostalim inozemstv« m 85 st. za prvih 20 gramov in 15 st. za vsakih nadaljnih 20 gramov pošiljatvene teže. Pristojbina za dopisnioe znaša v notranjem avstrijskem prometu, potem v prometu z Ogrsko, Bosno in Hercegovino, Nemško, Srbijo in Črno goro 5 st za enostavno in 10 st. za dvostroko dopisnico z odgovorom ter v prometu z ostalim inozemstvom 10 st. za enostavno in 20 st. za dvostroko dopisnico z odgovorom. Trst, decembra 1908. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo za Trst Primorsko in Kranj-ko. Iz Stoba. Gospod Anton Mul-ler, posestnik, gostilničar in vino-tržeo, in g. Fran O erar, tovarna slamnikov, sta sklenila, da bosta vsa novoletna voščila kolkovala z narodnim kolkom. Kranjska podružnica „Slov. pl s ninskoga društva11 ima svoj občni zbor dne 29. t. m. ob 8. zvečer v prostorih „Norodne čitalnice". Tragedija v Radovljici. V soboto so pokopali gosp. P o hl i na, vodjo posojilnice v Radovljici. Umrl je, ker je bil ustreljen skozi sence; kroglja je obtičala v možganih. Živel je v nezavesti še 14 ur. Ustreljen je bil po obedu, ko je zaspal na di-vanu; bil je sezut a revolver so našli — na mizi. Revolver ni bil njegov, marveč nekega gospoda, ki je imel pri Pohlinu sobo. Ta gospod je že prej opazil, da mu je par krat revolver izginil, pa se je zopet prikazal. Morilec se je torej — vadil v rabi revolverja. Samomor je — izključen. Pokojni P oh lin je še opoldne dajal navodila v posojilnici za popoldne, določal delo itd. Še potem je pisal neki vdovi pismo, kako ga veseli, da je dosegel on varuštvo nad mladoletnimi otroci ter zagotavljal vso svojo skrb — Naravnost izključeno se torej zd«, da bi bil na vse to šel v tujo sobo po revolver, sezul čevlje, o bul opanke in se potem ustrelil pa položil revolver lepo na mizo. Preiskava je dognala; da je bil ustreljen, ko je ležal vznak, gotovo na divanu; to dokazuje tok krvi. Tudi veliko d ugih razlogov govori proti samomoru. Na sumu, da je umorila Pohlina, je bila njegova žena, katero so tudi zaprli in prepeljali v zapore tukajšnjega deželnega sodišča. Isto-tako so zaprli tudi njeno mater, ker so jo sumili sokrivde tega zločina. — Kakor čujemo, so ju včeraj obe izpustili na svobodo, ker je sum neutemeljen. Iznajdba. Nad učitelj v p. gesp. FranGros v Begunjah pri Lescah izumil je večni stenski koledar, ki utegne izpodriniti vse sedanje stenske koledarje, katerim se papirčki o d trgujejo. Ta koledarček sestoji iz 31 kartončkov, kateri so premično na žičioi nabrani in na V 2 d m dolgo palcioo pritrjeni. Vsak kartonček (deščica) nosi na prvi strani datumsko številko, na drugi pa Število Še ostalih dni v mesecu. Iz Št. Petra na Krasu Rodoljubi iz Št. Petra in okolice se bodo tudi letos kak« r vže več let zaporedoma novoletnih voščil s tem odkupi i, da bodo položili mali dar v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Telovadno društvo »Brežiški Sokol11 priredi na Svečnioo 2. febr. prihodnjega leta v „Narodnem domu" v Brežioah kostumni venček, Svirala bode vojaška godba iz Zagreba. Slavna sosednja društva se prosijo, da se ozirajo na to prireditev. Iz Št Pavla pri Prebolda se nam piše: Gosp. Norbert Zanier je bil sedaj meseoa decembra za razstavljena vina lastnega pridelka in sicer na internacionalni razstavi v Požunu (Pres8burg) s prvim darilom, namreč z diplomo in zlatim častnim križcem s krono odlikovan; to je torej letos že tretjo odlikovanje s prvim darilom. Čestitamo. Nesreča pri acetilenskl razsvetliš vi. V D uto vi j ah na Goriškem je šel gostilničar Ivan Ukmar nekaj popravljat svoj aparat aa acetilensko razsvetljavo. Kar je silno počilo kot iz topa in del hišnega poslopja se je zrušil in zasul gospodarja. Ko so prihiteli ljudje, so žrtev komaj sivo od-kopali ispod velikih kamenov. Upati je, da bo okreval. Ljudje so pripo vedovali, da je bil pok tolik, da so se 100 metrov oddaljene hiše stresle in šipe v oknih popokale. Ukmar j a so prepeljali v tržaško bolnišnico. Umor In samomor V neki jami v Sesljann so našli v vodi, ki je stala kakih 80 om visoko, truplo poročene žene Jožefe Škabar in delavca v kamnoloma Mihe Grabarja ii Zminja v Istri. Grabar je ljubimko v al s šfea-barjevo in se sumi, da jo je s silo ▼topil v vodi in potem Se sebe. Pri njem so našli dolg nož, revolver in 25 patron Slovanska čitalnica v Mariboru ima v nedeljo 27. t m. svoj občni zbor, 31. t. m. pa priredi „ Silvestrov večer. (Soriški peki so sklenili povišati oeno kruna vsake vrste kar za 4 vinarje pri kilogramu. Pogreza so 7ietni J o s. Vovk iz Trsta. Najbrž se mu je zgodila kaka nesreča. Žrtev burje. Pri Zavijah pri Trstu je vrgla burja ob tla trgovca a je sivinami Valentina Slavo a, ki si je pri padou zlomil nogo. Ogenj. V tržaški prosti Inki je v nekem skladišču nastal ogenj, ki se je zelo razširil. Ognjegasoi so ga pogasili šele po dolgem trudu. Škoda je velika, a jo krije zavarovalnina. Neznano kam Je izginil leta 1885 v O p Čin ah pri Trstu rojeni Ivan P uric. 1905 je odšel od doma in od junija 1906, ko je delal v predoru v Malniou na Koroškem, ni dal nobenega glasu več o sebi. V preiskovalnem zaporu v Zlgrebu je umrl eden onih „silno nevarnihu velesrbskib nveleiedajaloevu, Pero V u j a k 1 i j a , trgovec iz Topuskega. Bil je 3 mesece in 11 dni v preiskovalnem zaporu, ne da bi bil vedel zakaj. Zaslišan ni bil nič. Slovenci v Ameriki. V Kenoshe, "Wis. si je 12 mesečni otrok Aleksan dra Pezdirja z nožem prereza! oko, ki je seveda izgubljeno. Pazite na otroke! — V Steelton, Pa. je padlo težko železo na nogo Josipa Ž logar j a in ga težko ranilo. — Na drobne kose so raztrgali stroji v tovarni Chioago Portland Cement Co. v La Salle, Iti 38letnega Franca Jančarja iz Dolenje vasi pri Šmarjeti na Dolenjskem. Zapustil je ženo in 4 nedorasle otroke. Prvi „Kinematograf Patke11 pre] „Edison*1 na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope" ima v petek spored, ki je bil naznanjen včeraj. Jutri ni predstav. Od sobote, 26. decembra do torka, 29. decembra je pa tate spored: Ob petih se zapira. (Komično.) Panorama Baroelone. (Naravni posnetek.) Ind janska osveta. (Drama) Skioptiške slike. 4 posnetki Šuma v Vintgarju. Žoganje na kolesu. (Naravni posnetek ) Brazgotina. (Čudokrasna drama. V barvah) Dva stara sošolca (Komično.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 6. deo. do 12. decembra 1908. Število novorojencev 19 (= 24 7%o)» mrtvo-rojenca 2, umrlih 26 (= 33 80%0>, med njimi so umrli za škrlatioo 1, za j etiko 8 (4 tujoi), vsled mrtvo-nda 4, vsled nezgode 1 ter za različnimi boleznimi 12. Med njimi tujcev 10 (== 38 4%), iz zavodov 13 (= 50 0°/n). Za infekcij o znimi boleznimi je obolelo, in sioer: za noricami 1, za ošpicami 5, za škrlatico 1, za vratioo 4, za uienom 1. Milo vreme ne vlada samo pri nas, ampak po vsej Evropi. Celo v Petrogradu imajo dan za dnevom isto toplino kot v Ljubljani. Sicer pa vremenski preroki prerokujejo, da nam kmalu začne briti burja okrog ušes in da se bomo zavijali v kožuhe čez ušesa. Z ozirom na inserat El. Pre- dO vi Ca se naznanja si. občinstvu, da se podaljša doba za tam navedene cene slanini in svinjskemu mesu do 25. januarja prih. L, česar ni bilo mogoče več danes v inseratu popraviti. Tatvina* V nekem prenočišču v Kolodvorskih ulioah je bilo snoČi nekemu tam prenočujočemu tujcu ukradenih 80 K. Ko se je tojec [ponoči ia spanja prebudil, je videl v sobi poleg postelje stati nekega njemu neznanega moškega, ki je prižigal žveplenke. Tujec nič hudega misleč je zopet nazaj zaspal. Prebudivši se je pogrešil denar Ko so mu osumljenca .Franca Reisn rja rojenega 1877 v Novem mestu v jutro predstavili, je odločno trdil, da je on tisti, ki je bil pri njegovi postelji. Reisner, ki je že predkaznovan, je bil aretiran in se bo moral zagovarjati pred sodiščem, Nepoštena hlapca. Pred nekaj dnevi sta hlapca Anton Setina, rojen 1887 v Lozecu občina Draga in Anton Gerden, rojen 1891 v Brodu, prodajalki Katarini Kugo vi poneverila za 16 K premoga. Poneverjeni denar sta po raznih žganj ar nah potem zapila. Policija je obadva izsledila in izročila okrajnemu sodišču. Kdo ima kobilo? Včeraj se je pripeljala v Ljubljano posestnioa Marija Ceruičeva iz Matenje 7asi štv. 1 občina Iška Loka okr. Ljubljana in oddala kobilo v Bibiče v hlev. Kobila je proti večeru is hleva ušla in dirjala po Karolinški zemlji Čez mitnico na Dolenjski cesti proti Rudniku. Najdeno. G. učitelj Rudolf Po-Tjanec je našel double naočnike. — Mesar Franc Dobnikar je našel pozlačen prstan. — Posestnikova hči Neša švigljeva je našla umetne sobe. Uradno vestL Pri dež. kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je v registru sa trme posameznih trgovcev iibrisalo: Josip Jebačin v Stepa-nji vasi št. 68, trgovina a mešanim hlegjm in žganjem in iadelovanje likerjev, vsled opusta kupčije — Pri okr. glavarstvu v Kamniku 29. deo. ob 10. dop se odda na javni dražbi v zakup občinski lov občine Trojane za dobo od 1. januarja 1909 do 30. junija 1913. Drobne novice. — Novoletni avanzma v rezervi. Letošnji novoletni avanzma v rezervi se izvrši že po novih predpisih. Enoletni prostovoljci ne bodo več menovani za poročnike, temuč le praporščaki, in sicer bo imenovanih 3000 praporščakov za poročnike, 1200 kadetov postane praporščakov, 1200 prostovoljcev pa kadetov. — Močan, več minut trajajoči potres z močnim podzemskim grmenjem so imeli včeraj dopoldne v Sarajevu. — Bolezen ministra K ovsu t ha se je zopet zelo shujšala. — Požar v gledališču. Heraldo-vo gledališče v Njujorku je predsi-nočnjeni neposredno pred koncem predstave zgorelo, vendar so se \si obiskovalci in igralci rešili. — Velikanska pone ver jenja na Ruskem. Poneverjenja pri ruski državni banki znašajo baje 12 milijonov rubljev. Tudi v upravi carske civilne liste so baje veliki poinanj-kljaji. Rožne stvori. Šampanjec bo cenejši, Po uradni statistiki se izvaža vsako leto iz Francije 26 milijonov steklenic šampanjca, od katerih jih odpade na Avstro Ogrsko 200 000 Glavni vzrok tega razmeroma majhnega konsuma je v veliki carini za vina, ki se uvažajo v steklenicah. Radi tega se je odločila glasovita tovarna šampanjca E Meroier & C o. v Epernavu, da osnuje v Avstriji lastna podružnico in sicer v Langenzersdorfu, kamor bo dova-žala pravi šampanjec v sodih. Tu bodo postopali ž njim tako, kakor se v Epernava in enaka mu bo tudi oprema. Na ta način bo Meroierjev šampanjec cenejši kakih 40%- Pri uvažanju v steklenicah se plača namreč tudi carina za steklenico, ki je težka približno 1—1 25 kg. Uverjeni smo, da bo ta vest vzbudila zlasti v naših vladnih krogih veliko veselja, veselimo se pa tudi mi, ker pričakujemo, da bo Meroierjevo podjetje dobro vplivalo tudi na naš državni proračun. * Vdova, ki želi lastnoročno obesiti morilca svojega mota. V Chattanoogi, Term v Ameriki je naprosila Mrs J D. Da visova, vdova železniškega pogodbenika, kojega je marca Dave D. Eiwards na brutalen način umoril, oblasti za dovoljenje, da bi na dan obešanja v smrt obsojenega morilca sama lastnoročno odprla ključ na vešalih in tako prisostvovala eksekuoiji morilca. Izjavlja, da bi jej nobena stvar na svetu ne napravila toliko veselja in zado-vo) jačine, kakor ako bi mogla lastnoročno obesiti morilca. Ko so morilou pročitali smrtno obsodbo, je pripo • znal, da ima na vesti Še 16 drugih umorov. Prošnji imenovane ženske šerif ni ugodil, dasiravno ni imel nič proti temu, ako ona prisostvuje eksekuoiji. ' 0 spanja je predaval na 20. zborovanju naravoslovcev v Kolinu prof Aschbti -nburg. On razlikuje pri zdravem Človeku dve vrsti spanja oziroma dva tipa. Čiovek prvega tipa hitro in globoko zaspi, spanje pa se potem zlajšuje in spaleo se prebudi zarana zjutraj svež in povsem čil za delo. Jutranji tip spanja pa je naj-globokejŠi šele nekaj ur potem, ko se je spanje pričelo, to spanje ne doseže velike globine kakor pri večernem tipu, a je dalje časa trdno. Taki ljudje so zlasti zvečer jako sposobni za delo, d o Čini se imajo zjutraj, potem ko so se prebudili, Še dolgo boriti z zaspanostjo; manjka jim takojšnje svežnosti, kakor se je raduje prvi tip. Mnenja, da jutranji tip kaže nervozno dispozioijo, tega mnenja predavatelj ni. Po poizkusih Czern v a odgovarja spaneo dojenčka večernemu tipu. Tozadevni eksperimenti dajejo važne migljaje, kakor treba najprimernejše urediti spalnice zlasti za otroke, da bodo dobro spali. Treba odstraniti vse, kar utegne dražiti čute od zunaj, in majhni otroci morajo biti dobro odeti; ako otročiČa zebe, ne more spati. Ako denete otroka popoldne spat, mu to ne bo prikrajšalo nočnega spanja, in Četudi ne bo morda tako trdno spal, kakor bi v nasprotnem slučaju, bo pa zato dalje časa spal. * 10.000 otrok pomeokaaib v spanja Zgodilo se je to na Angleškem tekom štirih let. Vzrok te strašne mori t ve je večinoma alkohol, pa tudi grda navada mater, da jem-ljo dojenoe iz komodnosti k sebi v posteljo, da jim ni treba ponoči vstajati. Kako lahkomiselno se trati s otroškim življenjem in kako neopravičene so tožbe, da se zmanjšuje število p jrodov, dokler življenje otrok najde pri starših tako malo vrednosti in varstva! * Storilka „13". Primadona Hammersteinove opere v Newyorku, M. Gadska, gotovo ni prazno verna, ker inače bi ne ostala na tem mestu niti ure več. Njena smola se je namreč pričela s tem, da je dospela v Ameriko dne 13 septembra. Jedva je prišla v hotel Regis, v katerem še ni bila niti 13 minut, že so pričele od vseh strani na njo deževati Številke 13. Najpreje so ji odkazali krasno sobo v 13. nadstropju. Ko je njen mož pr o naše l to nesrečo, je takoj odšla po trinajstih stopnicah v dvanajsto nadstropje in tu zahtevala, da se ji v tem nadstropju odkaže soba Sobar, ki je imel na svojem jopiču številko 13, je to takoj storil in je tudi skrbel, da so prenesli v novo sobo njenih 13 kovčkov. Šele potem je bila pevka v toliko brez skrbi, da je zamogla iti k večerji, kjer so jej pa postregli tudi s trinajstimi jedili, ker toliko jih je bilo na menuju * tena, U Jo lmola dva mota, enega po dnevu, dragega po noči Sodnik Aspinal v Srooklvnu je izrekel teh dni razsodbo za razpo-roko v vrlo zanimivem slučaju Po dokazih, ki jih je zbralo sodišče, je vodila gospa Katarina Stroebel dvojno zakonsko življenja. Prvi njen soprog je bil P. Stroebel, s katerim je živela po 'noči, drugi S. Vallusse, s katerim je prebila dan in sicer v neki drugi ulici. To njeno dvojno življenje soproge je bilo omogočeno s tem, da je prvi delal po dnevu drugi pa po noči. Katarina Stroebel je pred sodiščem izjavila, kako je zjutraj, Čim je njen soprog odšel na delo, zaprla vrata svojega stanovanja in Šla k drugemu možu Vallusseju, s katerim je preživljala dan. Toliko eden kakor drugi je našel vedno svojo posteljo pripravljeno, mizo pogrnjeno in jed gotovo. Vse to je lepo šlo in trajalo več Časa, dokler ni vedenje zvite gospe postalo Stroe-belovi sestri nekako čudno, ki je radovedna, kakor je bila, takoj spoznala tajnost. Ogorčeni soprog Stroebel je takoj zahteval razporoko * Odkar je v Turčiji bojkot avstrijskega blaga, se prav občutno opaža pomanjkanje kadilcem tako priljubljenega cigaretnega papirja znamk „Le Griffjn" in nLe Delioe", ki seje priljubil po vsem svetu zaradi svoje izbornosti. Književnost — „Slovenski. Trgovski Vest niku je priobčil o knjigi „Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu", spisal Valenti Žun, o kr. finančni komisar, založila „Narodna knjigarna, naslednjo oceno: Omenjeno knjigo označimo laik o kot učno knjigo za vsakega, ki mu še ni znana teorija narodnega gospoda-stva. Narodno gospodarstvo je veda in sioer za vsakega, ki hoče veljati za izobraženega, ena najpotrebnejših ved. Brez te vede se ne more razumeti socialni položaj človeške družbe in države in zlasti danes, ko vse člo-eštvo sili na to, da se dosežejo dobre socialne ravmere v družbi kakor v državnem ustroju, je treba socialni razvoj študirati na podlagi narodnega gospodarstva. Pričujoča knjiga nam na lahko umljiv način razlaga osnovne pojme narodnega gospodarstva in prihaja potem do predpogojev uspešnega raz/oja sploh, zlasti z ozirom na naravo, prebivalstvo, državo, osebno svobodo in zasebno lastnino. Važno socijalno poglavje produkcija in razmerje med delom in kapitalom, delitev in pomen strojev, konkorenoa v produkciji ter monopoli in karteli. Denar, kredit, trgovina in prometna sredstva so kot deli narodnega gospodarstva prav dobro razloženi. Pravtako potrebno je vsakemu vedeti, kako se razdelijo človeški dohodki in način teh dohodkov, ki jih dobivamo iz podjetja, nepremičnin, glavnice in iz dela. Zavarovanju sploh in delavskemu zavarovanju je posvečeno posebno poglavje. Vsakogar bo zanimal tudi zgodovinski razvoj narodnega gospodarstva, po-čenši s starim vekom do najnovejše dobe. Precej obširo ali vsaj v glavnih potezah so opisane teorije različnih nacionalnih ekonomov ter zgodovina socializma v vseh oblikah kakor tudi pojmi o socialni reformi na liberalni, sooialnodemokratski in krščanski podlagi. Knjigi je pri dejan o stvarno kazalo obenem z nemškim nazivanjem, ki bo služilo vsakemu lajiku kot dober tolmač njemu nerazumljivih izrazov. Kakor rečeno, je knjiga kot učna knjiga jako priporočljiva, in tembolj, ker je edina te vrste v slovenskem slovstvu. Posamezne materije narodnega gospodarstva so nekatere sioer (n. pr. socializem na krčanski in sooi-alnodemokratični podlagi) že obširno obdelana, tudi kapital ia kredit je že našel slovenske pisatelje, toda tako priročne, praktične knjige o narodnem gospodarstvu še nismo imeli. Delo je pregledno in umjivo sestavljeno in vsa zahvala pisatelju, ki si je dal mnogo truda. Priporočamo torej še eukrat najtopleje, zlasti onim, ki velikokrat besedičijo o pomenu narodnega gospodarstva, o socialnih reformah i. t. d , največkrat jim pa niti osnovni pojmi narodnega gospodarstva niso znani. Dr. R Mam. — „Slovenski Trgovski Vest- nik'1 ima v št. 12 sledečo vsebino: 1. Trgovsko obrtni shvd v Mariboru dne 6. grudna 1908 2 Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko 3. Kreditne informacije in informacijske pisarne 4 Inventura in bilanca. 5. Iz trgovske prakse. 6. Slov. trg. društvo v Celju. 7 Slov. trg. društvo v Mariboru. 8. Razaoterosti. 9. Društvene vesti. 10. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani 11. Tr-govsko-obrtna zadruga v Ljubljani. 12. Književnost 13 Oglasi. „Boimarinko''je naslov zbirki najbolj priljubljenih slovenskih in hrvaških melodij, ki jih je priredil za klavir na najpriprojstejši način profesor F. S. Vilhar v Zagrebu. Izšla sta doslej dva zvezka, ki staneta skupaj 2 K 40 v. Izpred sodišču. Kazenske razprave pred deželnim ■iMi sodižčem. Dobro mu je hotel. Jožef Košnje k , 70 let stari delavec, je opozoril Andreja Z o r m a n a , delavca iz Tu palic, s katerim je v gozdu pr: Olševku drva napravljal, naj bo pri delu bolj previden, da se kaka nesreča ne prigodi. Ta opazka je Zor-inana tako razbrila, da je starca s palico pretepel. Obsojen je bil na 4 tedne ječe. Dobro jo je skupil. Delavec Juri P o t o e n i k je tuji lastnini zelo nevaren človek. Se svojemu nečaku Andreju Pogačniku ni prizanese] ter mu izmaknil 32 kron vredno obleko, Antonu Škerlu pa dva zlata prstana in nekaj obleke. Pa tudi svinjskega mesa je poželel ter ga izmaknil Mariji Mali v Senožečah, Ani Mali je pa vzel srebrno verižico. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe, po prestani kazni ga pa oddado v prisilno delavnico. Grozili so mu. Fantje na Dovjem so pisano gledali Jurja Jeriča, ker se je z druge vasi preselil na Dovje. Dne 5. oktobra so se domenili Andrej Bevšek, Jožef Gašpire, Miha in France Auman ter Janez Pod jed, da ga bodo šli nekoliko oplašit. Oborožili so so z raznim orodjem in prišli razbijat in razgrajat pred Je> ričevo stanovanje. Tolkli so po durih in strehi, mu pretili, da mu bodo z inotiko glavo razklali, da mora crkniti in »la ne ho smel skozi vas v cerkev. To razgrajanje je trajalo več ur. Pri tem je Miha Auman izgubil vile, katere je našla Marijana Jenko ter jih hotela odstraniti. To je Au-mana tako razjarilo, da je z odprtim nožem mahnil jk> njej, ne da bi jo zadel, ker se mu je pravočasno izognila. Zagovor obdolžencev, da BO rabuko le od daleč gledali, je bil po pričah ovržen. Miha Auman je bil obsojen na 7 mesecev, ostali štirje tovariši pa vsak na (i mesecev težke ječe. Pretep med nasprotniki. Snebr-ški fantje so bili jezni na fante iz Smartna, ker so se jim ti nekaj zamerili. Zaradi tega so se domenili Sneberčani, med njimi Janez Cajhuu, Jožef Uovar, France Klemenčič, Janez Snoj, France Klešnik in France Mihelič, da nasprotnike enkrat dobro naklest i jo. Ta svoj načrt so izvedli dne (5. junija t. 1. zvečer. Z raznim orodjem oboroženi so pri lomastili v Šmartno, se ustavili v Mar novi gostilni, kjer se je pričelo razgrajanje, zlasti ko so opazili, da so tam nahaja domač fant Janez Bolta. Opravili tu niso nič, ker se Bolta zanje ni nič zmenil. Sneberčani so na to ukaje krenili proti cerkvi, kjer so našli v bližini na travi ležeče fante Antona Mol tiarja, Franceta Zupančiču in Antona Dolničarja. Teh so se takoj lotili in jih pretepli. Ne varne poškodbe je pri tem dobil na levi roki Anton Mul nur. Pretepači priznavajo svoj čin. Mihelič in Klešnik sta bila obsojena vsak na 5 mesecev, vsi drugi pa vsak na 3 mesece težke ječe. Telefonsko in brzojavnu poročila. Imenovanje predsednika dalmatinskega deželnega zbora. Dunaj, 24. decembra. Današnja »\Viener Zeitung« je prinesla imenovanje poslanca dr. I v č e v i ć a za predsednika in poslanca Sirnica za njegovega namestnika. Deželni maršal za Nižjeavstrijsku. Dunaj, 24. decembra. Za deželnega maršala je imenovan princ Liechtenstein, za njegovega namestnika pa dr.»L u e g e r. Vojaško vprašanje odgođeno. Dunaj, 24. decembra. Vojaško vprašanje glede Ogrske se je odgodilo ter se tudi po novem letu tozadevna pogajanja ne bodo nadaljevala. Priprave za balkansko konferenco. Dunaj, 24. decembra. »Neue Fr. Presse« poroča, da je prispel na Dunaj poseben odposlan ik angleškega kralja, ki je prinesel cesarju kraljevo lastnoročno pismo glede balkanske konference. Demisija vojnega ministra? Dunaj, 24. decembra. Snoči se je bila raznesla vest, da je vojni minister Schonaich podal demisijo, ker se ne strinja s krono glede vojaških koncesij, ki se nameravajo dati Madžarom. Res je sicer Schonaich nezadovoljen, vendar za sedaj ne misli na odstop. Tajna naredba o zagotovitvi narodnih pravic na Češkem. Praga, 24. decembra. »Narodni List.v« priobčit jejo tajno naredbo vlade glede zagotovitve narodnostnih pravic obema narodoma. Zopet bajka s srbskega dvora. Belgrad, 24. decembra. Vse vesti, da je prišlo med kraljem Petrom in bratom princem Arzenom do ostrega konflikta in da mu je vsled tega kralj odtegnil letno apanažo 50.000 dinarjev, je navadna zlobna nemška izmišljotina. Avstrijski vojaki v Bosni — zinrzu-jejo. Belgrad, 24. decembra. (Izvirna brzojavka). Tukajšnji listi prinašajo vesti s srbsko-hosenske meje O silnem trpljenju avstrijskega vojaštva, ki straži mejo. Te zmrznjene vojake, ki jih najdejo patrulje, ki pridejo zamenjat stražo, skrbno, skrivajo, da ne bi nastal prevelik strah med vojaštvom. Vendar pa se poroča iz naj-verodostojnejsih virov, da je do^e-daj zmrznilo nad sto avstrijskih vojakov na straži. Avstro -Ogrska protestira proti turškem u prestol nemu govoru. Carigrad, 24. decembra. Veleposlanik grof Pallavicini je izrekel velikemu vezirju obžalovanje zaradi izjave v prestolnem govoru, v kolikor se tiče aneksije Bosne in Hercegovine. Emancipacija turških žen. Carigrad, 24. decembra. Več sto turških žen je poslalo "predsedstvu parlamenta prošnjo, naj se jim do voli prihajati na galerijo k sejam,ter groze z demonstracijami pred parlamentom, ako bi se njihovi prošnji ne ugodilo. Burna seja ruske dume. Petrograd, 24. decembra. Za danes je pričakovati viharjev v dumi, ker nameravajo opozicionalci napasti Stolvpina. Vse vstopnice so bile že včeraj razprodane. Tajna aneksije. Belgrad, 24. decembra. (Izvirna brzojavka!. Peštanski list »A Pol-gar« je priobčil obširen članek o aneksiji, katera da je bila naperjena v prvi vrsti proti Avstro-Ogrski. Na dan cesarjevega jubileja bi bil moral iziti ukaz, da se zedinijo Bosnn-Dalmacija in Hrvaška v tretjo državo pod habsburškim žezlom. Prestolonaslednik Fran Ferdinand da je neposredno sodeloval pri tem načrtu, ki pa se je razbil oh uporu Srbije in Crne gore, ki j»- prepričal avstrijske državnike, da balkanske državo za Avstrijo niso smešni nasprotniki. Posledica temu je, da se more smatrati za gotovo stvar, da bo Srbija dobila ono ozko, dolgo ozemlje pri Bileku in tako prišla do morja. Okradeni kraljevi grobovi. Berolin, 24. decembra. V danski cerkvi v Koskildcju, kjer so kraljeve grobnice, se je izvršil drzen vlom. Zločinci so odprli krste kralja Friderika VII. in Kristjana IX. ter kraljice Lujize. Pobrali so vso zlatnino, srebrnino in druge dragocenosti, med temi tudi srebrni venec, ki ga je podaril francoski predsednik Falieres. Darila. Za družbo sv. Cirila in Metoda: III. Razni prispevki: Janez Koprivnik, Sveče, nabral K 4*50, posestnik E9tek, Glinje, nabral K 8, Jos. Gorup, Polanšak, K 2, Anton Mladič, Šmarje pri Jelšah. K 2, Jakob Volk. I lanu j, na zabavnem večeru HZvezdeu. K 17 46, ouvzje tržaških Slovencev v Soteski na Dolenjskem K 3*01, vesela družba na keglišru ▼ Tržiču K 301»; Hočevar Pavel, Koper, nabral na veselici „Istre-*, K 6, županstvo Vremski Britof, K 1*0, neimenovan K 1, A. Mladič, Šmarje, K 6, A Kozle v čar, Rakek, nabral narodnega davka K lf>, N. Štravs, Podbrdo, K 10, O Ploj, Črnomelj, mesto nagrobnega venca g. dr. Dečko ta K 20, P. Medic, v Ljubljani. 1 krono, preostanek Plojeve depeše v Ptuj K 2, slov. dijaki K. 1*78, prijat, sestanek ▼ Tomačevem K 18 UG, K Skapin, Kozje, nabral na odhodnici prijatelja K i3*50 K, žup. Medana K 10, obč Radomlje K 10, I. Kurnik, Postojna K 5 in K 10 skupaj K 15, Karel Lunder, Ljubljana, dar K 3, 3M. 'Dežela, Rašica, nabral mesto venca f A, Križe K 13 60, Iva Zapančič, nabrala na odhodnici g. Stadlerja K 15. Ana Primožič, Kozana K 2, Fr. Baš, Črniče K 7, A. Mladič, Šmarje K 6, občina Dob pri Ljubljani K 30, žup. Sežana K 30, Ant. Bevčič, Sežana K 5, Marica Gačn^k, Celje, potom licitacije Martinove goske nabrala K 30, Vihovnik-Podkrajšek, Ljubljana •ž K, Fr. Mayr, Maribor i. s. gdč. g. Voglarjeva in Fr. Brandlova, nabrala K 15, za jabolka, katere je poslal Rosp. 7.;her, dobil K 4, skupaj K 19, Anton Gabers, Žetale, na večerji pri gospe Ber-lisg nabrala K 5, Kmetska posojilnica, Ljubljana K 8 80, Ant. Bayer, Ljubljana K 8 80 K, Lovro Petovar, Ivanjkovec. nabral na gostiji Novak Petovarjevi K 12, dr. J. Ažman, Ljubljana K 5, Fr. Kol-mann. Ljubljana K 10, Fr Fischer, Bovec, rabral na godo vanju Leopolde K. 10, Iv. Hribar. Ljubljana K 5, Iv. Mejač, Ljubljana K 5, Fr. Ma3elj, Ljubljana K 10, Maks Pleteršnik, Ljubljnna K 5, dr. R Repič, Št. Vid K 5, I. Knez, Ljubljana K 10, A. Mašera, Gorica K 5, Fran Tavčar, Ljubljana h 00. dr Hadnik, Ljubljana, kaz. poravn. P. - G. K 30, Ber-toncelj, Ljubljana K. 2, čitalnica Ponikve, dar Andreja Kraka K 2*26, žup. Banjaluka K 10, Anton Turnšek ral.. N- va-šifta. K 2, V. Dolenc, Raz irto. nabral pri igri „balinc" K 3 60, Janko Če-nik, Ljub Ijana K 5, Anton Vilfan. Jezica K 5, Matija Sila, Tomaj K 5, g. Om;ihen, Mokronog K 5, R. TuSak, Polzela, i. s. Zorka Cizeleva nabrala K 3 03 K, in F. nabral ob raznih prilikah K 2 95, skupaj K 5 98, slov. omizje v Gradcu K 50, Iv. Roječ, Miren, dar K 6*90, B Bisail Trnovo i. s. dar Kovačiča in Raka K 7, A. Urbančič, Miren, za pozabljeno brzojavko K 2, žup. Jezica K 30, Josip Apih, Celovec K 5, Iv. Kogelnik, Radiše K 5, Vjdrova tovarna. Praga K 100 K, žup. Crnice K 50, Zveza slov. pevskih društev, Ljubljana, mesto venca na grob žrtvam K l!0, Fr Hrašovec, Gradec K 20, uredništvo ^Piščalka resnice", Središče K 6 80, Fr. Sterman. Kobarid, nabral K 4, Olga Frandoliž, Kobarid, nabrala pri Speharju K 11, Vinko Bon na Raki K 15. dr. V. Kač, Maribor K 5, dr. A. Homan, Zidan-inost K 5. Fr. Majdič, Jarše K 10, H. Premrov, Kobarid, K 5, R Mauri, Červi-njan K 5, občina ljubljanska 2 polletno podporo K 750, Viktor Glaser, Ruše, povodom kupčije s Švigeljnom K 50, prispevek Zagrebčanov namesto venca na grob žrtvam K 1050. A. Hudovernik, Ljubljana, nabral nar. davka K 39 01, Ivo Radelj, Trebnje Kl, R. Brovet, Kozje, nabral K 2*20, I. Vrhovnik, Ljubljana, mesto razsvetljave K 6, za pridobljeno mizo dali Balzer, Dolničar, Jagodic, Kenda, Vašič K 5, mLtdi dijaki za popačene besede K 1*55. Anica Poljanšek, Brežice, nabrala na Martinovi nedelji K 8 30, Fr. Majer, Maribor, nabral nar. davka 22 K, Vladimir Pelan, Ljubljana K 4, Janko Bleiweis, Ljubljana K 5, gdč Praznik, Ljubljana, mesto razsvet. K 3 Jos. Kle-menčič. Sv. Trojica K 2, županstvo Toplice K 20, žup. Stara Loka K 10. Fran Zadnikar, CMovec K 5, I. Petek, Rebovci K 5, Janko Vilar, Dob, dar gostilničarja L. Rozmana K 5, bIov. realci v Gorici K 11*20, Peter Kurež, Padenica, na gostiji Fr. Svenška nabral K JO, Janko Premrov, Sarajevo, nabral K 32, volil > f Marije Pavšek K 16953, tvrdka Fran Kolinano, Ljubljana, prispevek od cilindrov za svetilke K 380, pisarniško osobje društvo v Lju bljani 25 K, dr Fr. Jurtela, dež. glav. namestnik, Ptuj 20 K, dr. Anton Podpečnik, zobozdravnik na Dunaju 20 K, dr. Slane, odvetnik v Novem mestu 20 K, dr. Ant. Svetina, c kr notar, Pliberk 20 K, dr. Josip Tičar, zdravnik in župan v Kranjski gori 20 K, si. županstvo Boh. Bistrica 20 K, si okrajna posojilnica v Ljutomeru 20 K, ga. Olga Kovačič Sv. Lucija < b Soči 15 K, Matija Skrajnar, inspektor juž. žel. Dunaj 12 K, Ivan Vrhovnik, trnovsk' župnik, Ljubljana 12 K, si. posojilnica v Vojmkn 12 K, dr. Alojzij Brenftič, odvetnik v Celju tO K, dr. Aleks. Fatur, žel. kimisar, Dunaj 10 K, Ivan lic, c. kr. pol. svetnik, Dunaj iO K, dr. Benjamin Ipavec, Gradec iO K, Fran Kavčič, Št. Vid pri Ljubljani 10 K, Fr. Knaflič. Šmartno pri Litiji 10 K, Friderik Kukovič, župnik Dobrna 10 K, Jos. Rotner. c. kr sodni svetnik Vransko 10 kron, dr. Ivan Rudolf, advokat v Konjicah 10 K, Fran Svetič, Hauenstein, \Varta a/d Eger 10 K, Lovro Ulčar, viš, sodni svetnik Ljubljana iO K, Ivan Va-lenčič, Trnovo na Kranjskem 10 K, dr, Anton Žižek v Ormožu 10 K, si. županstvo Velike Laš e 10 K, Ivan Krhartič, c. kr. sodni svetnik, Celje 5 K, Anton Flis na Vrhniki 5 K, Vekoslav Furlan, bančni uradnik. Trst 5 K. Jakob Jarc, c. kr. dež. sodni svetnik 5 K, Miloš Kaumščič, Sv. Ivan pri Krstu 5 K, Ivan Kranjc, Borovnica 5 K, Karal Schw^iger, Ljubljana 5 K, Ivan Tomažević. ravnatelj mešč. šole vp. Dunaj 5 K, Makso Krem-žar, stroj. drž. žel. Gorica 4 K, Fran Cerar, tovarna slamnikov, Domžale 3 K, dr Fr Kogoj, Jesenice 3 K, inž. Ignacij Šega, Bruck ob Muri 3 K, Češnik Janko in Poklukar Tone v Ljubljani 2 K, Fran Hubad, c. kr. deželni šolski nadzornik v Ljub'jmii 5 kr! n, in A. Petriček, nadu~itelj Žalec 1 krono. — Skupaj 1948 04 K. Nadaljne darove hvaležao sprejema društveni blagajnik Ivan Luzar, nadrevident v p. Dunaj III. Reisnerstrasse 27. Ceneno domaća zdravilo. Za urav- oavo u3 ohranitev dobrega prebavijanja t* priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega MMoli<>v«ga8eidJitz-i»raška-. ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse rež koče probavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po pofttnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekar nar A. MoLL, c. in kr. dvorni zalagate!i na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ot preparat, zaznamo var j? varnostno znamko in po-'"-ritsom l 36—18 Rašljajoče opozarjamo na inserat o Thvmomel Scillae, preizkušenem izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki. m« J) 4.00 JSEC. 6 Generalno zastopstvo za Avstrijo pri ffg. Barensfeid & VVedsHind. I) II UM j IX 3 Scbwareap »uierstraaae 18. OM A------------------W Ustna voda j j „EUODIN" j Specijalite za kadilce« Glavna zaloga lekarna 4813 1 I Ub. pl. Trnkciy v LJubljani. _! Proti zodoboSo in gnilobi zeb (zborno doluje dobre znan« antiseptična, Melnaine ustna in zobna voda k! ntrdU đleeno in odstranjuj* fl •**»la.ld*ni«»f!i m a a vod o itn 1 K. BI gorodnemn gospodu m. l^*#;tik*u, lekarnarju •# Ljubljani. Vate izborna Melusine ustna in sobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol odstranjuj o neprijetno sapo is as t in ie rioprokoaljiv pripomoček proti gnjilobi sob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite So 8 stekJenice Melns. ustne in sobne voda. Dovolim, da to javno oananite, kor js res hvale vredno. Leopold tangi, mestni tajnik. Metlika, M. aprila 1005. DoL lekarna MiL Lenitek* I L|vkljanl; Raljm mta a 1 ;cl6f novosanr^onoga Fran Jofctn-ooto^ Potmankl|tva prebava le vsrol ss boleuiim. Za stalno vravnavo prebave izborno služi odlični dr. Rose balzam za želodec iz lekarnice B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnih lekarnicah. — Glej inserat 1 Pri obolelosti vrata in požiralnika. Ob katarih, kašlju in hripavosti 9,Menthogom^ mentolovo gumasti srdenci razkrajajo slez, blaže kašelj, čistijo glas, razkužujejo (torej varujejo infekcije). (1 steklenica stane K 1-20). Dobi** m oe po lrliurash. Zaloga in razpošiljalnica: 4367—3 Nadvojvode Karla lekarnica Dunal II 8. Eriherzog Karlplatz 14. Proti kataru sapnih organov, kašlju, nahodu, hripavosti m vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na ki 8e rabi uspe&no sama ali z gorkim mlekom pomešana. Ima miloraztopijivi, osvežujoči in pomirjujoči učinek, posebno pospešuje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo ife;*—1 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Biecerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah. Zahvala, 4842 Ob nenanadni in nerazlasnjeni smrti našega nad vse ljubljenega sina, oziroma brati, gospoda Drnsatlna Pohllno, tajnika posojilnice v Radovljici zahvalimo podpisani naj prisrčne je vse sorodnike, prijatelje in znance za odkritosrčno sočutje in tolažbo, katero so nam izrekali ob tem ne-violažljvem trenotku. Posebno zahvaiimo slavni odbor posojilnice radovljiške in nje načelnika preblagorodnega gospoda drja Janka V.lfana za preskrbitev lepega pogreba, dalje slavno telovadno društvo „Sokol* v Radovljici za obilno udeležbo in posebej še nosilce „Sokole" in častitega gospoda kaplana, ter pevce za milo petje Zahvalimo tudi vse, ki so od blizu in daleč, zlasti gg. iz Gorice, prišli rajnega spremit k večnemu in prezgodnjemu počitku. V Kamniku, 21 grudna 1908. Marija Po hi In, mati. - Janko PohUn, brat. - Terezija vd Fajdiga roj. Pohlin, sestra Sprejmem takoj prodajalko ali pa mestne sodbe »lcslc snom loolc je oddati za W*W~ Silvestrov večer in za predpust. ~W Vsa tozadevna pojasnila daje odbor »Mestnega godbenega dru- štva Rs m ni Mu 4827-2 evovodjn zmožen voditi tudi orkestralne zbore, dobi stalno mesto kot stranski asslužek pri pevskem zbora v večjem slovenskem mesta. 4714—3 Ponudbe z dokazili sposobnosti in zahtevo glede plače na upravniStvo "Slovenskega Naroda". r*o: Ljudevit Borovnik pnikar v Borovljah (Ferlooh) no Horoikeni. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnsek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelale stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnict in od mene preizkušene — Hu*tro-4*> vani conlki zastonj. 52 Svoji k svojim! Piiii Mitu ?iti darila. Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. 3527-16 Lastna delavnica za popravila in nova dela. Blago prve vrste. Solidna postrežba^ Cene najnižje. £ud. Čtrne juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. LJubljana, Uolfooe ulice 3. i v svojo podružnico z mešanim blagom. Imeti mora 600 kron kavcije ter zmož nost samostojnega vodstva trgovine. Viktor Škerl, trgovec Udmat, Cjubljana. 4784 3 VN«k lastnin »-»»nj naj rabi »amo preizkušene |£ "** izvirne H-lijake za g ^ podkve z enamko l^f Vi'dDO oatro! Naprnvilno .to- «j p*nje neiooffocet Kdino praktično ■a gladka pota. Ir-i i ttr prt podkovrih in v trgovinah * ielrmtno. I*«izor! S»mo origrinalr.a H -,: ■e »delujejo 1/ specialnega jekla , Tar'ijtrvt Najlepši in najcenejši novoletni reklamni KOLEDARJI z okusnim t skom firme se dobe pri Ivanu Bonacu v Ljubljani. Vzorce dopošl em na željo brezplačno na ogled. 4320 9 Oddajajo se po skrajni ceni tudi sami bloki! ! Za praznike i RrSTOFLE Jedilno m namizno orodje IVfanoao *ut_lbolš# posrebreno. NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravljene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI In ČAJNI SER V.SI. NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. Edino nadomestilo za pravo srtbro. Specialni predmeti sa hotele, re-8tavractfe ia kavarne ter sa pen-aione, menaie itd. 4511 4 C. In kr. dvorni (lobavitel)i CHRIJTOFLE i Gle. DUNAJ I, OPERNRINO 5 i HKINH1CI1SHOK). HnitMiTABi renovBlk aantonj Pe vsih mesnu zastopnlki-prodsjalci. Za jamatTO prittnoati nosijo ni iadaiki poleg atoječo tggMpSjfcg anamko in polno Uno Ljubljana, Stari trg št. 13. priporoča edino le zajamčeno pristna vina kakor : Vipavsko belo, I. vrste 1 ., litra 28 h Goriško n „ „ „ „ 32 „ Rebula nova in stara , 36 . Burgundec goriški n „ 36 „ Istrsko črno „ „ 24 „ „ Teran „ B 28 n lv reloško „ „ 36 „ Mnftkatelec najfinejši in sloveči cviček Drenovčan posestnika J. Vidovima ter Še različna vina po najnižji bSb - 48 ceni. Slovenci! Kupujte CHRISTOPLE božična in novoletna darila lev prvi slovenski modni trgovini za gospode ia Engelbcrt Skušek Ljubljana, Jvtesrni trg št. 19. Blago in cene so brez konkurence. 3E5L 24 20 Z- Dobro ohranjen 4821 pianino dvorne tvrd k e, se proda zaradi od-potovanja. Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Notarskega kandidata sprejme takoj ali najpozneje s t, lannar|em 1909 notar Hudovernik ▼ Ljubljani. 4833—1 puške: K 26' Lan c aster od . Flobert „ . Pištole • • , 2- Samokresi,, . . „ 5'— naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnik franko, r Dušek, Opočno 76 ob državni železnici, če&ko. 3615—12 52 KijnčaTničarstTO Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip štev. 8. Reichova hiša« Jčvrstno ia solidno delo. Cene zmerne. Popravila se : tečno izvršujejo. : : Ceno češko posteljno perje! 5 kg novega skubljenega K 12*- f belega, jako mehkega skubljenega K 18'—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, JLobes 35. pri Plznn na Češkem. 4692 2 „Ottoman" tukaj, „Ottoman" tam, povsod me iščejo, povsod me ljubijo. VII 191-7 Gospodično zmožna slovenskega in nemškega jezita, želi vstopiti v trafiko ali prodajalno. — Ponudbe naj se pošiljajo Poste re sta a te st. 100, Ljubljana 480i -a z dobro brano, za enega gospoda ali dva dijaka iz boljSe hiše se Odda lahko takoj ali a L lannariem 1909. Kje, pove upravnistvo „Sloven-skega Naroda". 4669-3 «0 Dobro idočo gostilno sprejmem na račun ali od litra Žena je dobra kuharica, jaz sem pa ie 6 let pri gostilniški obrti. Kavcije morem položiti 500 K. Govorim slo vensko, hrvaško, laško in nemško Ponudbe pod 91F. N n poste re* atante Štanjel na Krasu do 5. ]a ona rja 1909, 4831—i Triumph-štediina ognjišč a gospodinj etva, ekono-nije i. t dr. * VBakor&oi izr QtA)9!wi Ze 30 et so najbolte priznana. Pri zn«na tudi kot njboHMiaaal* *r?>e&iei6i izdelek. Najv^ja prihranite? prlva. Spacljaf Kata: Sledilna ognjfač« aa hotela, gostilne, raatavraolje, kavarna dr. Ceniki in proračuni na razpolago tiavsi kata:o« rrsaio proti atoooata*' Tiamki 2241 27 Ti?araa za itedHna ognjišča, Jrluiplr H, GrOldLacfa waUl£ t* »i» oiflov Talanda Cejflon čaj k o Vi" omilimo, s Iro-t in štev»lo etra hovitih napadov zmanjšamo po zdravniških poročil h hitro in I a h k o z 5 Tbiimomel Sclllae. B3T Prosim, vprašajte zdravnika. Steklenica 2*20 K, po pošti frak o, če se poč Me denar naprej 2*90 K. 3 atekl , C-e se pošlje denar naprej 7 K« 10 steklenic, če se pošlje denar n&pre 20 K. Icdeloranje in glavjna zaloga 6. FRAGNERJEVA LEKARNA "539 c in kr. dvorni doba-itetf. 13 Praca III., atev. 903. Dobiva se po skoro vseh lekarnah. Pazita na Ima Izdelka, Izdelovalca ta var-stveno znamko. 50 hI dobrega In zdravega belega vina ima naprodaj J08ip Maljavec ▼ HOĆU (Istra). — Cena hektolitru, postavljeno na vsako postajo na Kranjskem, 22 kron, 4830-1 Zajamčeno pristna vina. -jkh s Opolo, stari . 12124 v Teran, fini novi „ „ 24 „ Hnškatelec....., 32 „ Refoško . . . „ „ 40 „ Rebula, fina stara „ „40,. Priporoča se za obilen obisk P^yhs Mrak Šelenbargoee ulice St. 6 Rini 1 V 1 2 m 25 cm dolge, 160 cm široke, zajam- hnni7 oinn pi&tD°>1 k°* k 270 III I I \l M A Tucat damasta za brisače, 50 x 110, čisto UlUzJ Pilil platno K 8—. Tkanina, 23 m, 82 om široka, pripravna za vsako telesno in posteljno perilo K 11 50 45 metrov posteljnega blaga, obsford, flanela, otfir K 17*—. K~«» povzetfu «r.**^ftl»am 4196 7 BERTOLD HOCHBERG, tkalnica, EOSTELEC ČEBVENj, Češko, THIE«RYJEV B A L Z A I I Ravnokar je izšel Koledar za kmetovalca 1 I 4810—1 a samo in edino pristen z zeleno Jfajboljši domač pomoček za notranje obolelosti vseh vrst. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena rodbinska steklenica K 5* . ThierTvjevo centifolijsko mazilo za rane. 2 lončka K 3 60. Dobiva se v lekarni Angela varha A. Thlerrvja v Pregradi pri Rogaški Slatini. Zaloge po skoro vseh lekarnah, na debelo pri me Jicinalnih drog stih. o «9 Xaaj ?____Oče je dovolil, saj so to ,Jacobi" antini-kotinske cigaretne stročnice. Pazite na ime „Jacobi". Priletno presenečenje! Vsak karton Ima velezani-mito čarovno karto. 38J7—9 r Zaslužek za vsakega! 35 kron in već zaslužite na teden z izdelovanjem blaga za naš zavod na patentnem pletilnem stroju SLAVIA P*»a^.| 4809-1 Vpisana trgovska družba Praga, Vodič kova alica itev. 25 a. Proučuje se popolnoma zastonj. Dveletno jamstvo xa stroj. — Zahtevajte v lastno korist takoj pojasnila. 15 kron in več zaslužite na teden z izdelovanjem blaga za naš zavod na patentnem pletilnem stroju St A VI A Najpopolnejši pletilni stroj seda- ■ n j osti. — Oddaljenost ni zapreka. Pismeno jamstvo dela z našimi surovinami Oddaljenost ni zapreka. uredil drž. drž. konz. J LEGVART IV zelo popolnejši letnik z vsebino: — Kratek opis umne živinoreje: zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev Mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanjemavnikov, umetna in naravna gnojila Živinozdravni-tvo. Vinoreia Tabele za merjenje lesa. Zadružništvo Merjenje lesa Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. C na a posto K 1*80, in se naroče pri Iv. Bonacu v Ljubljani Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. Oelik mraz lehko nastane, zato si začasa oskrbite toplo volneno obleko. Vzorce izbornega bUga pošilja franko firma 4334-8 KAREL KOCIAN tvornica za sukno u Rumpolcl no Češkem. V korist Ustf. JK. Školske. flOCK Cosnoc Medicina! Prisni vinski destilat] v uradno plombiranih steklenicah. Camis <& Siock Barko vije. Edina parna žgalnica konjaka pod državno kontrolo. 3819 io Dno lirolotto pomočnika sprejme takoj v trajno delo Anton Stefanćfc, krojač v Hrastniku na Štajerskem 48i5—i Laški kurzi Vljudno naznanjam, da sem nsjel za instmboijsbe namene posebno sobo v/ Gosposkih ulicah It 4 parter desno. E/entuelna zglasila n»vih nčeucev s« vrše istotam vsak dan od 5 ure zvečer naprej ali pa v Jenkovih ulicah št 20 (Vodmat) od 12.— 1 ure popoldan. 4731 3 finim Šibenik. Veliko zalogo Sramofonov m plošč tudi s slovenskimi oma plošće od §4 1*§0 naprej priporoča FR. P. ZAJEC, urar »i Ljubljana. S ari trg 26. 51 ostilna ,,Pri Bobenčku" na Glincah z novo urejenimi prostori, acetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred 80 Odda zaradi bolezni tako! ali poznefe v najem. = Istotam se odda tudi ■ prodajalcica, več stanovanj in iekica. Več se izve na Glincah it 37 pri LJubljani. 40 8 :-: .*. Za Jožic .*. Najcenejša in najprimer-::: nejša darila so nz albumi za razglednice ••• in ••• ••• m : poezijske knjige: ki jih ima v veliki izbiri po izredno nizkih cenah ::: na prodaj ::: jfarodna knjigarna. 1 1 4802 a tata* 9 3 Ji H M * m * »a K 1» » E Kavarna ?Leon na Starem trga it. 30. je vsaki dan vso noč odprto. S99 8 —»>••>«- wm- Vsak torek -m* seksteta na lok. ZaOetok ob poln 10. Vstop prost Z odlifinim apoSto.aoJem Lm In Fail Pogažnlk. . KONCERT s s n U H h M TTinT¥V?lVTTY¥n*iaapfy|Ttf B. SE V AR 48^2—2 Ljubljana, Sv. Jakoba trg priporoča najcenejši nakup špecerijskega blaga, finega čaja, -mi, pristne, stare slivovke iz leta 1879. od umrlega patriarha Brankoviča, belega in črnega istrijanca V steklenicah itd. SIGO K Gričar&Mejač Prešernove ulice št. 9. 1701 Slovenske tvrdke v Ljubljani. Brivci: Karel Dinter briveo in lase i čar. Martinova cesta St. 14. Engelbert Franchetti brivec in prodaialec parfamov, Sodni j ske ulice e t 2. Ivan Kastelic briveo Florijanske ulice St. 25. Stanko Kelšin briveo Kopitarjeve ulice St. 1. Ivan Kosec brivec, Dunajska cesta štev. 7. D. Matkovič brivec, Pred Skifijo. M. Podkrajšek frizer za dame in gospode Sv. Petra cesta St 35. Paškal Domianović brivec, Dunajska cesta Štev. 6. Julij Sikutrić brivec in lasni čar Marije Tereaije cesta St 11. S. Strmoli brivec in lasni čar. Zaloga lasnih mrežic, podlag in krepa, Pod Trančo štev. 1. v Čevljarji: Franc Kukman oevljarski mojster, Ljubljana, Dunajska cesta St 14 Fran Medic čevljarski mojster, trgovina a čevlji za go-apode, dame in otroke, Sv. Petra cea ta št. 2. Ravnikar Anton čevljarski mojster, Sodoijske ulice Stev. 4_ Ivan Zamljen čevljar Kongresni trg št. 13. Cevljarne: Matej Oblak trgovina s Čevlji in Čevljarski mojster, Kongresni trg Stev. 6. Ivan Podlesnik mL trgovec s čevlji in klobuki, _Stari trg St. 10._ ^Pri zlatem čevlju" L Keber saloga Čevljev dom. in tovarn, iadelka, Stari trg Stev. 9._ Josipina Herisch zaloga Čevljev čeSke tovarne, Ž dovske ulice St. 7. Ju u j a Stor trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Pr«»Sernove ulice St. 6 Karolina Treo najstarejša zaloga obuval Pogačarjev trg St 1. _ A. Zibert zaloga čevljev domačega izdelka, zimske potrebščine itd. Prešernove ulice. D roža rji: Drože: Jugoslovanska dro*arna Fran Golob & Jos. Polak _Ljubljana._ Makso Zaloker prva iadelovaluioa žitnih drožij, Kladeane nI oe 17. Rečne ulice st. 5. Gost ilne, restavracije: Češka budejeviška pivnica _Sv. Petra cesta St 26._ Angela Češnovar trgovka in gostilni čarka, Kolodvorske ulice Stev. 33. Josipina in Peter Košak restavracija PreSernove ulice (poleg poŠte). Gostilna Mikuž Kolodvorske ulice Stev. 3. «4 Gostilna „pri deteljici (gostilna za delavstvo). Florijanske ulice Stfv. 24._ Plzenski sanatorij pri Roži priporoča plzenski nPrazdroju v stekle-nioah. Izvirna napolnitev._ Skulj Rudolf gostilDa in prenočišče ,pri Amerikancu', Florjanske ulice Stev. 20_ Rostavrso'ja pri „Zlati kaplji Sv. Petra cesta St. 27. u Ivan Slobodnik Metliško vino, gostilničar na Brega Stev. 8. Avguštin Zajec restavracija Sodoijske ulice št. 6. Ivan Zupančič gostilničar, Martinova cesta Stev. 15. Galanterijsko blago: Jernej Bahovec trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Marijin trg (poleg Prešernovega spom ) Ivan Bonač trgovina s papirjem, razglednicami itd. Šelenburgove ulice._ A. Češark trgovina otroških igrač, pletenin in storjenega blaga. Šelenburgove ulice žtev. 1._ Emii~bobrič galanterija igrače in predmeti za tujce, Prešernove ulice 9, (poleg c. kr. glavne pošte) J. Frisch trgovina potovalnih predmetov ter usnjeoo- gal arterijskega blaga, Marijin trg štev. 3. Dragotin Hribar največja izbira vsakovrstnih rasgledaic ia pisemskega papirja v kasetah, Šelenburgove ulice št. 4 Fr. Iglic trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg Prodajalna KatoL tiskovnega društva (H Ničmaa) Kopitar>eve ulice št. 2. J. Praznik trgovina b papirjem, S'ari trg Stev. 24. A. Skulj trgovina s papirjem, Poljanska cesta Stev. 12 Veronika Kenda trgovina s papirjem Dunajska cesta št. 20. Kenda Veronika zaloga igrač Dunajska cesta Št 20. J Korenčan trgovina galanterijskega blaga, otroških igrač, Stari trg Štev. 5. Vaso Petričič trgovina z galanterijskim blagom Mestni trg St. 21. J. Toni trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31. Kleparji: Franc Gradišar kleparski mojster, Ljubljana, Tržaška cesta St 2 Ivan Remžgar klepar, Florijanske ulice Stev. 15. Knjigarne: Katoliška bukvama knjigarna, umetnine, antikvatijat, Pred škofijo 5 (poleg stolne cerkve) Narodna knjigarna Zaloga papirja, Šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg St. 3. Knjigarna L. Schvventner Knjige, muzikalije, umetnine. Zaloga papirja ter risalnih in pisalnih potrebščin, Prešernove ulice štev. 3 (Mestna hranilnica). Knjigoveznice: Iv. Bonač knjigoveznica in kartonaža, Šelenburgove ulice. Fran Breskvar knjigovez, Franoovo nabrežje (Filipov dvorec). Knjigo /ezmea Katol tiskovnega društva Kopitarjeve ulioe, II. nadstropje. Konfekcije: Marija Čik trgovina z i zgotovljeni mi oblekami, Mestni trg St. 9._ Gričar & Mejač trgovina a izgotcrvljeno obleko PreSernove ulioe št. 9. A. Lukić trgovina s konfekcijskim blagom, Pred Škofijo. Marije Rovšek naslednik Davorin Rovsek trgovina izgotovljene obleke, oblačil, blaga, Kolodvorske ulice št. 35. Krojači: Josip Ahčin kr. jaški mojster, Vegove ulioe štev. 12^ Oroslav Slapar krojaški mojster, Zaloksrjeve ulice štev. 10. Slana Ivan krojaški mojster Sv. Petra nasip St. 67. Lekarne: M Ph. Josip Čižm&f lekarna „pri Zlatem orluu, Jui Čičev trg._- Lekarna Leustek „pri Mariji pomagaj*, Resljeva cesta, (poleg jubilejn. mosta). Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg (poleg rotovša). Mizarji: Ivan Dovgan mizarski mojster in zaloga pohištva _ Dunajska cesta št. 19. Simon Praprotnik stavbno mizarstvo, izdelovanje omar aa led, obrat s stroji, Jenkove ulioe Št. 7. Alojzij Trink mizarski mojster Linhartove ulice št. 8. Ignacij Vehar mizarski mojster, GradaŠke ulioe štev. 12. Manufakturno blago: Janko Češnik „prl Časniku'1 trgovina s manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice. I. Grobelnik trgovina z manufakturnim in modnim blagom, P ed Šsc fijo Stev. 1. L Keber manufakturna in modna trgovina, Stari trg štev. 9. Ig. Kessler manufakturna trgovina Pogačarjev trg št. 3. J. Kostevc modna trgovina, L j obijana, Sv. Petra cesta št. 4. Lena si & Gerkman trgovina s suknenim blagom, Stritarjeva (Špitalske) ulioa. J. Lozar manufakturna trgovina Mestni trg St. 7. Josip Petkosig manufakturna trgovina, Stari trg St. 4. t* SV Manufakturna trgovina pri Cirilu in Metodu (lastnik Ivan Miklavc) __Lingarjeve ulice Stev. 1._ A. & E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. lO. Fr. Ks. Souvan manufakturna trgovina na debelo, Franoovo nabrežje. Souvan Fran. Ksav. manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata. Feliks Urbane trgovina a manufakturnim blagom Pod TranČo St. 2. Feliks Urbane manufakturna trgovina na debelo in na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra eeste. Modno in meš. blago: Pavel Magdić modna trgovina, narodne vezenine, Prešernove ulioe St. 7. F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev 18. _ Matej Orehek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26. Josipina Podkrajšek modna trgovina, Jurčičev trg. _ Rozalija Podkrajšek trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke, dame in gospode, _VVolfove ulice štev. S._ E. Skušek modna trgovina za gospode, Mestni trg št. 19_ Franja Snoj trgovina z mešanim blagom, Ljubi j PreSernove ulioe St 2. Anton Šare velika zaloga platna, bom baže vine, švicarskih vtzil itd., Sv. Petra cesta štev. 8. A. Šinkovic dediči modna trgovina, Mestni trg štev. 19 Katinka Widmayer trgovina pri „3olnoua, Pogačarjev trg. _ .Pri Žarri s**Petra nizki ceni" ^"S1 cesta St. 2. velika izbira zimskih potrebščin in potrebščin za kroj če in šivilje. Franc Zoreč trgovina s mešanim blagom manufakturo ia potrebščinami za šivilje. Martinova cesta štev 23. Franc Zoreč trgovina a mešanim blagom in moko, Sv. Petra cesta St. 21. Posojilnice: Ljudska posojilnica Ljubljana Miklošičeva cesta St. 8. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17. Pasarji: Kregar Ivan izdelovalec cerkvenega orodja in posode ter elektriških s veti lj k Elizabetna cesta št. 3. Leopold Tratn k izdeluje cerkveno orodje in električne svetilke, Sv. Petra cesta St. 27. Perilo: Anton Šare izdelovanje perila, Sv. Petra cesta Stev. 8. Anton Šare pralnica in svetlolikalnioa, Kolodvorske ulioe Stev. 8. Marija Alešovec perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za šivanje perila, Elizabetna cesta štev. 6. Peki: Avgust Jenko pekovski mojster, Marija Terezija cesta St. 7. Karel Žužek pekovski mojster, Florijanske ulioe štev. 8. Stavbniki: Ignacij Čamernik umetni in stavbni kamnoseški mojster, Eomerjskega ulioe St 28. Jernej Hlebš zidarski mojster, Hradeokega predmestje Stev. 28. [Nadaljevanje glej na drugi strani.) Feliks Toman stavbni in umetni kamnosek, Resljeva cesta štev. 30. Tehnična pisarna Karol Holinsky arhitekt in mestni s ta vb ni k, Šelenburgove ulice štev. 4, n. nadstropje. Ivan Ogrin stavb ni k Karlovska cesta St. 5 (I. nadstropje). Simon Treo stavbnik Sv. Petra cesta St. 28. ecerijsko blago: Berjsk & Šober špecerijska trgovina in Žganja Ljubljana, Vodnikov trg št 2. Franc Babic zaloga špecerijskega blaga, špirita, Žganja, moke, otrobov in t> oruze na drobno ia debelo. Dolenjska cesta št. 2.__ Josip Boltar trgovina s mešanim blagom, _Florijanske ulioe St. 17._ Fran Kham trgovina špeoerije in delikates, Miklošičeva cesta St. 10. Karol Plan in še k prva ljubi j. velika praiarna sa kavo, Sodnijske ulioe št. 2. M. Krč ~~ trgovina s Špecerijskim blagom in delikatesa mi, Marije Terezije cesta 7. Leskovic & Meden trgovina špecerijskega in delikates. blaga, zaloga žganja, barv in dei lnih pridelkov na drobno in debelo, Jurčičev trg Stev. 1. Josip Lončar trgovec z moko in mešanim blagom Florjanake ulioe št 7. Jos. Sekula špecerijska trgovina, zaloga zime in morske trave, Sv. Petra cesta štev. 14. Štefan Mencinger trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18. T. Mencinger trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, Sv. Petra cesta St. 37 in 42. Božidar Pavčič trgovina s manufakturnim in špecerijskim blagom, _Zaloška cc U itev. IS._ Perdan Ivan trgovina a špecerijskim blagom, _Cesarja Joiefa trg. L. Remic trgoveo s špecerijskim blagom, Ljub-_ljana, Škofje ulioe št. 16. Fr Sark trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej). A. Sušnik trgovina špeoerije, ielesnine in raznih barv. — Zaloška cesta St. 21. A. Šarabon trgovina s špecerijskim blagom, žganjem ia deželnimi pridelki na drobno in debelo. _Zaloška cesta štev. 1 A. Šarabon glavna zaloga rudninske vode, Zaloška cesta Št. 1. A. šarabon Novo urejena praiarna sa kavo in mlin dišave z električnim obratom. Zaloika cesta št 1. A. Šarabon zaloga brinja in sliv ae žganjekuho, _Zaloška oeata Št 1. ar* i v v • v Slaščičarne: Jakob Zalaznik slaščičarna, kavarna in pekarija, _Stari trg St 21. Rudolf Bischof slaščičarna, Poljanska cesta Stev. 22. Ta petni ki: Ivan Černe tapetni k in dekorater, zastopnik L kranjsko mizarske zadrege _Dunajska cesta štev. 28. Anton Obreza tapetni k in dekorater, Šelenburgove ulioe štev. 1. Dragotin Puc tapetniški in preprogarski mojster, tvrdka Puc a Kom p., Marije ceata štev. IX. Warji in zlatarji: •^Ljude^fit Čprne alatar in trgovec b uranu _Wolfove ulioe H. 3._ Fraiv Čuden , trgovina a zlatnino in arebrnino, Prešernove ulioe štev. 1. Milko Krapeš in trgovec z zlatnino in arebrnino Ljubljana, Jurčičev trg Št. 3. H. Sutner urar, trgovina z zlatnino in arebrnino, Mestni trg štev. 27. Luka Vilhar urar Kopitarjeve ulice št. 4 pri cesar Franc Jožefa _mostu.__ Fr. P. Zajec optik, urar, trgovina zlatnine, srebrnine, gramofonov in plošč, _Stari trg štev. 26. Usnje: k. A. Kregar a *, trgovina usnja in Čevljarskih po-trebščin, 8v. Petra oesta St. 2. Fran Mally I trgovina z usnjem _Besi jeva, oesta Stev. 2._ Ivan Marchotti zaloga usnja ---: Sv. Petra cesta St. 30. Vezenine itd.: M. Drenik Kongresni trg. KatveČja zaloga ženskih ročnih det Različno na roko ali na atroj. Predtiskarija itd Toni Jager trgovina ročnih del Židovske ulice Stev. 6. Vinske trgovine: Karol Gregor i č posestnik vinogradov v SromJjah, trgovec z vinom. Kongresni trg štev. 4. M Pipan prodaja goriškega vina na debelo, Zalokarjeve ulioe št. 9. Fran j a Stark roj. Pin vinska klet, Predilne ulice štev. 10. Vrtnarji: Anton Bajec cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oesta it. 2. J. Wider trgovski in umetni vrtnar Šelenburgove ulice št 3. isl t Zelezninske trgovine: Valentin Golob trgovina w železni no in kuhinjskimi predmeti, Mestni trg štev. 10. -—»—A- ^ Fr. Stupica trgovina z ieleznino. poljedeljakimi stroji in cementom iie Terenje cesta it. 1 (poleg Figovca). A. Sušnik trgovina železni ne, Roman in Po rti and cementa, kuhinjske posode itd, Zaloška cesta št. 21. Ključavn ičarj i ; Jos. Rebek ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje štev. 9. Josip Rebolj stavbni in umetni ključavničar, Jenkove ulioe št. 16 A. Slikarji: Josip Cvetrežnik sobni slikar Karlovska oesta St. 2. Jakob Babnik >dni instalater a cesta Itev. 8. trata kus trgovina s Žitom, moko, deželnimi pridelki in drvml, Emonaka ceata štev, %_ Alfonz Breznik trgovina in izposojevalnica klavirjev Gradišče St. 11. Tomo Bricelj pleskarski mojster, Dunajska oesta štev. 16. Glavna zaloga :a južne dežele češke delniške pivovarne v čeških Budejevlcah Sv Petra nasip štev. 27. Fani Fabjan mlekarna, Franoovo nabr. 7 (poleg Ribjega trga). M. Franzl mehanično pletenje na stroj, Privoz Štev. 10. Feliks Toman tovarna za umetni kamen, Resljeva oesta št. 30. Gotzl ml. & Lebar rezbarstvo, pozlataratvo in izdelava modemih okvirjev Turjaški trg št 1. Brata Hlavka isdelovatelj kirorgidnib in otropedičnih predmetov in bandai, PreSernove ulioe. Josip M urnik zastopnik parotovarne za milo, surovo maga-rino in kristalno sodo, Ig. Kocka v Kranju, Sv. Petra cesta štev. 31. J Jane trgovina delikates in praške Sunke, * Wolfove ulioa Stev. 1. Blaž Jesenko trgovina s klobuki in perilom, Stari trg št 11. Davorin Rovšek fotapjraf ki aavod, Ulioe it 32-84 A •j** v\ Smolč plakater in reklamno podjetje, Šelenburgove ulioe štev. 6. Ivan Soklič trgovina 8 klobuki, Pod trančo Stev. 2._ Josip Škerlj sped)oij sko po djetj e Ko d grešni trg Št. 16. Josip Vidmar zaloga dežnikov in soločnikov Pred škofijo št. 19 Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4. ■ — i Alojzij Vodnilc kamnostk Kolodvorske ulice. Ivan Zupančič meti ar, Karlovska oesta Stev. 6. Franc Zeleznik trgovski zastopnik, Sodnijske ulioe štev. 6. hz> «je* »ar* -m« »ar« .w. »ar« *9t* ♦ja* »■« >«< ^\ ^svyzvyr\yx\ /is ✓XNyrx^x\yjv/rvic\^rx /z\ Umotal ta trg. vrtnar ^ han BizoTlCar LJubljana Kolezijske ulice 16 G. F. Jurasek uglaSevaleo glasov i rje v, Sv. Petra cena štev. 62 a L I. Keber eksport kranjskih Čevljarskih izdelkov, Stari trg Stev. 9. Fran Kollmann zaloga porcelana in steklenine Mestni trg. Kregar Ivan topnik tvornice za kineško in alpaka-srebro Bachmann Elizabetna ceata št. 3. Brata Eberl crkoalikarja, tovarna barv in lakov, Miklošičeve ulioe St. 4. Filip Pristou ■likaj specialno le za napise in grbe, Prešernove ulioe št. 50. Razne tvrdke: Ivan M. Adamič kranjska vrvarna in trgovina konopnine, Sv Petra oesta St. 33 A. Krejči krznar, trgov, s klobuki in košuhovino, Wo!fove ulioe Stev. 6. Lavrenčič & Domicelj rual. Karal Megl 6 žitna trgovina, Dunajska oesta št. 32. Josip Oblak strugar in izdelovalec zdravstvenih pip, _Šelenburgove ulioe it. i. r JM. Ravtar delikatesna trgovina, _Jurčičev trg štev. 3. Makso Hrovatin zaloga prima trboveljskega premoga, Velike čolnarske ulioe št. 4. Maks Lavrenčič trgovec in zastopnik I belovar. paromlina, Marije Terezije oesta St. 11. Fr. Mally & dr. parna opekarna Resljeva oesta St. 2. M. Pakič prvi kranjski lesni, kosariški in reŠetarski obrt — Sanke. Pogačarjev trg. J. Paulin Nova ulica St. 3. Glavna zaloga najboljšega briketa, premoga | in drva. Karol Pianinšek Speoerij, trgovina in žganje na debelo, Dunajska oesta St. 6. Perdan Ivan glavno zastopstvo zavarovalnice »Riunione Adriatica di Sicurta« v Trstu, Cesarja Josipa trg. Jos. Puh prevzema in polaga parkete, Gradaške ulioe Stev. 20. Franc Remic glavno zastopstvo tvornice likerja prej Franjo Pokornv v Zagrebu, Škofje ulice št. 15. V. H Rohrmann trgovina z vegetabilijamt in deželnimi pridelki in izvoz sadja na debelo Sv. Petra cesta št. 28. 1279 38 se priporoča aa nasadite* vrtov, parkov in balkonov. — Velika Izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezimnloćih cvetlic S (perene), krasna cvetlična grmotia, konilere, cvetlice 5R sa okna in balkone. Izvršuje popke, vrne« in bukrtr za razne prilike. Dalo umetniško oknano in po Tjj aolidnih cenah, * Trgovina u e%etilenroI fltd. Nfc< Naročila na deželo hitro In vestno ^ Najbolje za zobe aa slovenščino, sprejme ta kol notarska pisarna v l|nbllanli —— Naslov pove upravniStvo „Slov. Nerodaw. 4832 1 2 potnika (agenta) pridna in zanesljiva, eden za Ljubljano, drugi za okolico, se sprejmeta takoj proti gotovi plači in proviziji v Stalno službo 4676 S Ponudbe pod „Iokasact 200" na upravništvo „fcJlov. Naroda". event ta|aloa dobi tako, slu t bo pri zadružni bolniiki bl«ga|ni na Bledo Plača po dogovorn. Izvežbani v tej stroki imajo prednost. Nemščina ni neobhodno potrebna. 477 4 1443—36 parbetskn dela Prva b. tvornica Uavirjev LJubljana HtterJeve ulice 5 Blizu Gradišča Rudolf A. Warbinek m 5 E o Priporoča svoje prve vrste, aa vaa podnebja solidno narejene planino, klavirie in harmonl|e tudi samo-IffraJneB za gotov denar, na delna odplačila aH napoeodo. Poprave in uglaševanja se Izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 52 natvaeia tvornica aa Avstrijo lugu. Prele predao naročite varstveno orožje (samokres, Jrovraingovo puško) aH lovsko puško (dalekoatrelne hammerlenke) in vse druge obstoječe puške, zahtevajte katalog in ponudbe v od izborne ćeske firme i 3. Jfovotny v Pragi. prevzema ter da materilal JOSIP PUH Ljubljana, Gradaške u>. 20. Ceno! Solidno! 1 barhentov, :: flanel. :: ?. MODNEGA BLAGA ■ platna, damasta, kanafasa itd., vse novo, Id jih franko pošilja znamenita uvozna tvrdka V J. Havlfoek a br. Pode>brady 311t-8 (Kraljevina Čcflka.) Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega blaga letnega In zimskega pošiljam za 18 kron franko po povzetju. Pozor! Kama „ILIRIJA" Kolodvorske ulioe it 22. je vsak dan Za izdelovanje perila doma pri poroča svojo bogato zalogo platna in Sifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in pr> tiće, brisalke itd. 3317 20 Kakor znano le dobro blago in zelo zanesljivo cene. Naročila za venkaj točno In xane«IJivo» XW mm^> *mn* ^feft? ^aa>" "jj* i^Ti i^a^ ir^^ yinton Sare LJubljana. Sv. Petra cesto SL 8 priporoča v lastni Šivalnici izdelano perilo zo otroke, gospe In gospode, i vso noč odprta* Usak ponedeljek KONCERT seksteta na lok. Vstop prost. Vstop prost Najvljudneje se priporoča 4598-5 Štefan Mlholič Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato ilustrovani katalog • preko 3*. L' • slikami vseh vrst ni kljast h, srebrnih in zlatih ar, dalje vseh vrst solidne zlatnine in srebrnine, glasbil jeklenega in nsnja-tega blaga, kadil ni h priprav itd. po isvirnih 3705—21 tvoraiSkih cenah. Nikljasta ara remonto- arka.......K Sistem Roskopf pat. . „ Švicarska i* tirna Roskopf pat ...... Registr Adler Roskopf niklaata temon-toarka na i dro . . 9 Goldinasta remontoar-arkas kolesjem '.Luna* in dvojnimi pokrovci „ Srebrna reir ont s kolesjem Glona4 odprto „ Srebrna remoatoarka z dvojnimi \ okrovei . „ Srebrna oklopna ventica x obročkom oa vamet, ib gr teše.......• Ruska talska nikljasta remoatoarka s kolesjem ,Luna' K 1« 60, ura s kukavico K 8 50, budil niča K 2 90, kuhinjska ura K S- schvrara- waldska ara K 2 50. Za vaako uro 3 it ta pismenega jamstva. — Zameoa dovoljena »li denar nazaj. Prva tvornica za ure I vasn Konrad, s. kr. dvorni doba^iteU. Most št 067, češko Častitim damam priporoča : klobuke: le najfinejšega okusa 35a Skof-Vanek :: pod Trančo. :: Žalni klobuki vedno pripravljeni. Cako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, :: Borna izgotovljene. r 360 fc>— 7-- » — 840 liso 26< J^C Pozor! nauk o zdravilih navaja da se mora zdravemu človeškemu telesu s hrano, bolnemu, malokrvnemu pa v obliki zdravil vsak dan dovajati okoli 5 oentigramov železa, da ostane zdrav. Tri' jedilne žlice = 45 g (vsakdanja poraba^ železnatega vina lekarnar j a G. Plccoll J a s Ljubljani, C in kr. d t ornega dobavitelja obsega 5 ctg železa. Vina China Serravallo x lele- zom (po anal zl gosp prof. doktorja Frisenlusa v Wiesbadenu) bi pa nasprotno morali použiti odrasli cel liter, otroci pa pol litra vsak dan, da bi dovedli organizmu enako množino. Pollitrska steklenica Piccolijevega železnatega vina stane 2 broni, poštni zavojček s tremi steklenicami ter s prosto zavojnino in poštnino 6 R 60 h. Naročila izvršuje po povzetju lekarnar O. Plccoll v Mubliant, na Dnnaiakl ceati. 4 52-6 priporoča so zajprozinike: Asti spumante, Malaga, Marsata, Marnschino di Z ara, lVIoschato, Refosco, Vino Vermonth, Champagne. Cognac, StLIll, 4633-6 Troptnovec, SUvovec. Najfinejša nam I sna vina bela in rdeča. F. Cascio Šelenburgove ulice 6. Kanarčki pristni hsrcarji (Boller) maČe reje, izvrstni pevci, se pri po cajo po nizkih cenah od 8—12 K* Franc Omahna LJubljana, Mestni trg itev. 10. o s e 9 S.« o. * "5.2 — « » I rt to *^ BN rs cc q v- o. U n d) «i > » 5= rla5,r ^ -S o I §~ o C i c »O rt al1« i« s M S M Ok 0) w OD o « E o.« g S ts O O 4> cd Sil p X O. - a - N " Predstave ob delavnikih: ob 4., 5., 6.« 9. in 8. uri Ob nedeljah ta praznikih: ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne. Vsako soboto ta »redo nov program Sike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres. Kinematograf Pathe Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". Cene prostorom: L prostor SO vin«, II. prostor 40 vin.: h prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin. Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure predstave za učence po znižani ceni. 1. prostor 10 vin II. prostor 10 vin. 48 2 Proda se *n S "Si S S ta™ E c o n " s «o "c " —- « cm OSI'S trgovsko hiša z gostilno na Spod. Štajerskem. Pisma je poslati pod ,,dobra trgovina" uprav. „Slov. Naroda". Ako želite!! Kiipiti ali prodati kako poseatvo, zemljišče aH gostilno itd., se je obrniti na prvo koncesljonolno posredovalnico v Kranju na Gorenjskem, Glavni trg štev. 189 4 55-5 Prva borovetjska tvornica orožja I | Peter Wernig I . . . _.____i.__li n c. In kr. dvorni dobavitelj družba z omejeno zavezo Borovlje na Koroškem priporoča 835 -43 lovske puške vseh sistemov, priznano izdeiki prve vrste a največjim strelnim učinkom. ^ Ccnovniki zastonj in poštnine prosto aa 15 tet obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služet G. PLUX gosposko ulico it 6 48,1 priporoča las nsmeoes le boljac službe iskajoče vsake vrste kakor privatno, trgovinsko ln gostilniško osobje aa Ljubljano in zunaj. Pulolna tulasij. Ve-stna In kolikor saosna bitn postrežba Ba»js;ofosrlJ«sasK tanjim dopisom je priinžlts znamko za ooeovo:*- Prosi ste zts nainnftil nailov. Mesarija se proda v kopališču Poreče ob Jezeru na K o redkem zaradi prese lit ve. Obrt je v sredi kraja, 5 minut od kolodvora. Pogoji so prav ugodoi, obstanek pa zagotovljen, ker si ob oinstvo teli mesarja. 4663—4 Več pove g. Martin Kratnerv gostilna SooBose v Porećah na Votoskem Jezeru. pav Nedosežno -Ltlolnooelfo ome-■ 1 rlšHa iznajdba ■ Higiensko gumasto blago za moške. Porabno aa leta. Patent K 4*00. Cea JJ mil i ona kosov prodanih v kratkem časa. Higijensko gumasto blago aa tenske. (Varstvo žensk.) Priporočili os j prvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2 60. Kdor pošlje denar naprej t tudi pismene znamke) mn posije diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja JL H. A D E R, tvornice zo ga- JL I — maslo blago. — ■ Dunaj IX 2, Nassdorferstr. 3-0. 45—149 Sprejema aavarovanja Slovaškega življenj a po najraznovrstnejšib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživele in smrt a macjsAjočimi se vplačili. Vsak cUzn mi po preteku patih Sat pravico do dividende. Tega uči vaša 64 strani obsežna ilustrovana MSLAV1JAM ■ « - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - . Rez. fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814.430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ yfSoakoz! sloia&sko-narodno upravo. Vm pojaanila daje: Ssser&lBfi m»top ¥ Ljubljani, • gar pisarna so v lastne j bantnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode eenjoje takoj in najkniantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje ia čistega dobička isdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. brez plač a a kDjiga Razprava o mod elektroterapiji Priporočamo zato vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih muči nervoznost, nevrastenlja, rev-matizem, bolezal v križu in glavi, želodčne in črevesne težave, srčna slabost, ohromelost itd. in oslabelosti vseh vrst, naj se takoj obrne na nas in kdor posije zdole) sto.ečl kupon, dobi takcj našo gori navedeno brošuro v zaprti kuverti -j«*« a i** a«m fi>j(.ako. Premnoga zahvalna pisma potrjujejo presijajno velike in senzacionalne uspehe našega zdravilnega načina. 4814 Elektro-terapevliška ordinacija Dunaj, L, Schwangasse 1, 8 2,1 nad. banka ¥ Priporoča Podružnica v Celovcu. Stritarjeve ulice Stev. 2. v) v It ti m 24 XII. 1908 Kupon sa brezplačno knligo. Na Elektro-terapevtiško ordinacijo na Dunaju, 1 Schwa-gasse 1, s 2 I. nadstr Prosim pošljite mi knjigo: „Hazprava o moderni elek-tr o - terapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime: Kaslov: ......... n f» I) Podružnica v Spljetu. glavnica MdL 3,HOO.OilO. promese na kreditne srečke po kron 20'— žrebanje 2. januarja 1909 promeae na srečko za regulacijo Donave po 10— r 2. „ „ promese na ljubljanske srečke po „ 7 — n 2. promese na 3% zem kreditne srečke po „ 5*50 a 5. * ""^ V*e A promese samo 40 kron. Podružnica v Trsfu. JToaacl K 300 glavni dobitek K 300 000 K 140 000 K 40 0 0 K 100000 Vloge na knjižice in na tekočI račun obrestuje pe čiatik Hodna trgovina Pauel hW Llubllana, PreSernove ulice l Svjlnato blago, bariuni, pltfil ln tenčlce. Čipkasto blago, paičolani tipkasti ovratniki, čipke, vložki, svllncte vezenine. Jabots, Fichns, damski ovratniki in kravate. Svilnati in baržunasti trakovi. Posamenterlja porte in vrvice, resice, krepince in vrvice za ta.etnike. Krepi It* c Jana tU 721 I>r^Ml f» t trg- £>. Langen & Wolf, Dunaj X., Laxe^bflrgerstrasse^ 53. i *»»etoTnoslavni saradi preproste to solidne sestave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdlca D, 8 Fakin kot zastopnica za Kranjsko Ljubljana, Poljanska cesta št. 67. telef. 73, Originalni motorji ,Otto' f Svezi t7i8 11 2 napravo za sesalni plin ■a kurjenje ■ rjavim premogom, fužinskim ali plinovita koksom, kanma-litom ali ogljem. Gospodarsko najbolj primerna obratna moč novega časa I OrigtaSBl sotorjl ^Otto" sa svetilni plin, bencin, beneol, petrolin, karbonol. ttina slovenska strokovno urejena in odlikovana semenska trgovina ter umetno vrtnarstvo, |o »4i obetol«** Srw] J Alojzij Korsika v tjubljani V zalogi imam 460 vrst najboljših poljskih, ze-lenjadaih in cvetličnih semen, za katerih kakovost jamčim. Posebno letos sem se zale ž Itako obsežno, da morem ostreči vsem zahtevam. Pripominjam, da so vsa mola semena preizkušena pri detel nem kmetijskem kemlškem presku&evalUća. Izdelujem tudi različne suhe in sveže vence* in ssooke in sploh vsa v to stroko spadajoča dela. 47i 1 1 Z odličnim spoštovanjem Al. Korsika. V Ameritojn Kanado Kavarna in restavracija 99 Švicaiija" se priporoča cen), občinstvu Za božič so šivalni stroji •ar Singer ~w najkoristnejša darila, 4675 3 novo leto dobivajo se po vseh naših prodajalnicah. Singer Co. deln. dr. za šivalne stroje| v Ljubljani. Sv. Petra cesta Štev. 4. > 1 o C ■5 3 ■ ^ ni * s g „~ a «8 E I 1 O S S a i«. "S. ■ « o. Št. 39C00 Razglas. 4*36-1 im O Božiču in 4826 najprlpravnojše, najcenejše In najzanesljivejše prevaža Cunard Line. Odhod iz domačega pristanišča Trsta: Pannonia, 5. Januarla 1009. Pannonia, 23. februarja 1909 Carpathla, 4. marca 1909. Iz Liverpola: no 45 Ln sit a nI a (največji in najlepši parnik svetal dne 26 decembra 1908, 6. februarja, 27 februarja, 20 marca 17» aprila, 8. In 29 maja 1909. Mauretania dne 23. Januarja, 13. februarja, 6 marca, 3 In 24. aprila In 15. maja 1909. Pojasnila in vozne karte pri Andr. Odlasek f LJUBLJANI, Slomškova ulice štev. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. Pobiranje pasjega davka za 1909 leto se bode pričelo a S. dnen januarja 1909 Ta davek je plačati v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega psa izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark najkasneje do 20. dne februvarja 1909 pri mestni blagajnici proti plačil« kr o TXm Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20 februvarja 1909 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulioab brez veljavnih mark. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana, dne 14 decembra 1908. 25. novembra do Z5. decembre šol© it prodajam na svojih prostorih đ.r© ^rcr©du polegr 3vLTDiieJn.eera. mostr,| Prima slanino brez koža od prašičev Iz lastnih pitališč L orste..... Kg kron 1'50 h.......... . no ■= Meso istih prašičev: I. vrste......kg kron 140 IL m ........., 120 Novem letu. ko ne marate kuhati mesa za juho, Vam ni treba manjkati goveje juhe, zakaj Maggljeve bouillonske kocke po 6 vinarjev dajo takoj — poparjene a vročo vodo, gotovo govejo jnho, ki prav nič ne zaostaja za domačo. Toda pazite natanko na ime Maggi in na varstveno znamko križno zvezdo. Kccke brez teh znakov niso Maggijeve. Želodec z Domsko konfekcijo kakor kožuhovinsko blago o o 0. gernatovič Angleško skladišče oblek/ Ljubljana, Mestni trg fltev. 5. 4778 4 kot posredovalec preživljanja je vzdrževalec človeškega organizma. Njegove funkcije kot prebavilnega in čistil organa moramo vedno podpirati. STeissuaeno, is is-brsnlb najboljših in uspešnih sdraeilnih seli skrbno napravljeno, tak sbojejoče in prebavljoujo pospešujoče in lahko odvajajoča domače sdravilo, ki nblasi in odstrani snane nasledke nesmernosti, slabe diote, prehlajenja, vednega sedenja in so-prneifa saprtja, u pr. gorecioo, napenjanje, ne-smerne tvoritre kislin ter krče je 4t». Ros« hel«(tm ms *.-l-..i~r is lekarne F. PRAGNKBJA T IKAill P VARILO!"«« Vsi deli embalaže a) imaju poatavno de ponovano varstveno znamko. tSlssvnts zalo*?«* likarns B. FRAGNER-ja . Pragi, o. in kr. dTornega dobavitelja = „|ai-l rmrm orla" = Praga. Mali Strana, ogel Herodova ulica 203. Po pottl rasporfilja s« vsak dan. Cela steklenica ? K, pol steklenice l K. Proti vpoSiljatvi K 1 60 se posije mala steklenica in za K 2 80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, sa K 8 — 4 velike Bteklenice, za K 22- -14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-o^rsKe monarhije. Zaloge v lekarnah Avatro-Ogerske. 4291-76 Elija predović. i i 3 38—7 1 Ogromno božično prodalo po čudovito znižani ceni! MSa stlaflišuB ottet" 0. BbmMč Ljubljana, Glavni trg 5. «T10-4 i)2 IzdelovatelJ vozov se išče tako] potnik za Kranjsko in sosedne dežele. Pismene ponudbe z referencami pod „putnik" na uprav- niStvo ^Slovenskega Naroda". 4818—1 ifch ii aajfntilk otroških vozičkov to navadna) do aajflnejee žime. H. Faklč « Ljubljani. LJubljana priporoča svoj dobro urejeni :: optični zavod:: kakor rasna očala, sčlpalce daljnoglede toplomerje, zrako-merje itd. — Očala in sčipalci se napravio natančno po zdravniškem receptu. 52 Velika zaloga raznih žepnih Id stenskih Ceniki za optično blago In aeparatnt ceniki ar in Jannnnu zlatnine se raxpoail|a|0 Iranko. = \4a3^ zlatnine in srebralne. J. KEBER i trgovina z manafaktornlm In pertlnlm Masom ===== v I-jiit>ljaiii = u& Starim trgu št. 9 priporoia venca in šopke za neveste Vsakovrstne slamnike priporoča gg. trgovcem v mesta in na deželi in Drugemu si. občinstvu j S tvornica slamnikov v Stobn, poita in železntcna postaja Pomiale. L|. Jelecenjenim rodbinam, zagotavljajoč vsekdar najskrbnejšo - postrežbo. - ia postelje in puli ■rinoroea p* aa|nli|lsi oanak X*. SITI " ulija Štor Prešernovih tmlioafta st, / Ma|Ysč|a zaloga leštJb, daiiklk In otrc&U Idkm.-snu imhi m\\r Elegantna kl 3005 30 lako skrbne Izvršitev po veeh cenah Razni preostali izdelki perila, prtov, prtiHev in = švicarskega vezenja = se zaradi prevelike zaloge 4466—8 I I _ prodajajo prav ceno pri flitonn Sare, Sv. ?efra cesta 8. Slovenci, pozor! pri nokupouanju oenceol Fr. Ulic Ijubljana, jVtestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih naplii vencev —-- a*nn ic 3600—16 Zunanja naročila m lavrin lolo hitro ln točno. Cene brez honburence! Fr. Čuden urar in trgovec v Ljubljani Prešernove ulice Dožična in noTOletDe darila. ■otrasnovrstnelia ia nejeenel*« Ubira: Briljantni nhani in prstani. Zlate, srebrne ln nlnl|aato ura ln verlftlee 4454—« Prave švicarske ure .,UNION- ki so prav fine in natančne, a skoro nič dražje od drugih vrst. Vsakovrstne lepe stenske ure. Namizna oprava im pravega in kina srebra. Šivalni stroji iahkotekoči, I — 1 kolesa najboljših vrst is vse kolesarske potrebščine^- rjelničar Ceniki s koledarjem zaston pravih dvlcarsklh. HIT in poitnine proeti f ^Vto" V BielU (ŠviCa). Zananja naroiila ia tolno isvriajajo. -»eannnnnsnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn«* „Pri zlatem čevlju" Ljubljana Stari trg št. 9 velika zaloga čevljev domačega in tujega izdelka. Trpežno blago. — Cm solidni. Teina poitreiba. 1 nnlboltfe. Tvornica wProT©dnlk,< v Rigi jamči za stanovitnost Pristne as mo z zvezdno znamko. Glavna zaloga: Vas* Potrič ć, £jubljana. Tvrtko ustanovljeno 1.1858. Telefona n Dunai ft 350 In fl. 20585. Veletržec z vinom A. KAJFEZ, Kočevje. 11*9- 41 LJUBLJANA, (prodaja na debelo). DUNAJ I., Hohermarkt št. 3. (restavracija). DUNAJ XVI., Sechshaus, Viadukt štev. I (restavracija). DUNAJ XV., MariahllfergUrtel 33 (prodaja na debelo). AMust Ajnoln Ljubljana Danajaka ooata 13. Izborna zaloga namiznih in nastropnih svetilk, najnovejšo vrsto po nizkih cenah 5 iuinniiiiiiiumiiuiiiiiiimiii iiuiiimmhim.. UaUnovlleno lota 1S4S. Edini zavod - v LJubljani- za kemično Slačenje obleke ter laatorjav, barvarija in likanje sukna ===== na par, = Poljanekl naelp — Ozke ulice št. 4. . Sprejemališče I Šelenburgove ulice štev. 3, | i Postisžba točna. Solidno cono. | liiiiliiiniMiiniHiiHinHMUiniiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiT ooooooopooooiooooooooiuiij Važno I mm Važno 1 gosjolinji, trprn ii ilwj«t lijkoljsi Ii oijoMijsi sostrsžba aa drogve, kemikalija, sellaea, ovelja, korenine Itd. tud' po Knaippu, ustne vode In sobni prašek, ribje olje, re-dllne In poalpalne moke aa otroke, dleave, mile in sploh vse toaletne predmete, foiograflene »parat« In potreba«!*«, klrurglona obve-alla vaake vrata, aredatva aa desln-fekoljo, veaek In paste sa tla Itd. — Velika laioga najfinejšega runa* in feonjftlist. — Zaloga aveilh rosi In solil aa kopal Oblsstv. mm. oddaja strupov. poeebD' priporočljivo: grenka sol, dvolna sol, sollter, enojen, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja narodna se imrTiBjeJo tofino in solidno. Anton Kano Ljubljana, Židovske ulice SLI. iKupuje p« mej Tišji eesnl rasna ■eueca (ro^ mt^f korenine, semena, skorje itd. itd. Zimske oMeKe, zimske suknle, kožuhi, (dolgi in tratiti), salonske oblete, pelerine l. dr. za gospode in dečke v velikanski izbiri. Strogo solidna, strokovnjaka postrežba. Zaloga oblek a. kuimc Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. 858—88 s^ PM, PvfliltlSl ie e^na iraška zavarovalnica, osnovana od občine svobodna U it 111« nega in kr. glavnega mesta Zagreba. f*Vt\ Q ti 51 Je e<^ma zavarovalnica, katera daie dve četrtini dobička svojim vlUdlld zavarovancem. ffllSltiil ie C(^ini zavod, kateri daje četrtino dobička v javne svrhe v OlUcslld onih pokrajinah, v katerih zadruga posluje f'T'flOtlO sPreJema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku Ul Udlls* nepremičnine vsake vrste Croatia Croatia ima najnižje tarife. Pma ofi r* akviziterje in UlUalia skem in Štajerskem. sprejema zavarovanja kristalnih šip ubitju. proti slučajnemu 4069—13 okrajne zastopnike za vse okraje na Kranj- Vsa pojasnila daje: Cllauni za$top „Croatic" o LJubljani, Gosposke nllce it 4._^ ali ste že poskusile Fianinškovo nražsno kavo ? !!! Če ne - porabite priliko k praznikom !!! Pogostile bo De te, kakor še nikdar!! Samoprodaja vedno svež« prazen« kav« v vtltpražsrnl: Dunajska cesta, vogal Sodnijske ulice. Špecerijski oddelek: Dunajska cesta št. 6. 3stotam velika zaloga in prodaja špirita in vsakovrstnega žganja na debelo. =— Pran ljubljanska uellka prozorna za kavo: = Karel Planinšek 4788—2 IE ^iniiHiioiiouuiiaiinia^ KL H5U 8Z T i Zaloge skoro v vseh lekarnlcalt! Herbabnyjev podfosforokisll opneno železnnti sirup. Ze 39 let zdravniško preizkusen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev irupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. Pristan samo sspo*«Ie" .t 1 !S,hJk- m Edine izdelovalisče In glav. razpečevališče: Dr. tiellmanna lak Zaloge pri gg. lekarnarjih Sarsapariiia sirup. Že 34 lat uveden In vrlo preizkušen. Izborno, lahko delujoče odvajllo. Odstranja zaprtje telesa in tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori krt Steklenica 1 K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj. 1 Pred poRindhmi si svari. ^ rnica „Zur Barmherzigkeit" iSJSS^A. >w naaasaledeali 4226 4 i tvrdke stneaa pridelka, OVAKOVIČ ao tith (opolo) 24 in 28, rumeno 32 vinarjev V, litra itd. to« v Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št. 5. Tofl se tudi plco iz zosrettike delniške pivovarne. Podjetje betonskih stavb 4518-3 Bratje Seravalli & Pontello Slomškove nlice 19 £jubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tiskanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vaa dela ao solidno in strokOTnjaiko izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. ^——— Zastopnik svodov patent „Thrut". ———— Saiaujakovfl pasiiija preizkuScnc olajsolejo hripavost in knftsll, rai-krajajo alte. 4.06 6 1 škatljica stane 2o b, li škatljic 2 K. Naročila izvršuje po povzetju lekarnar S. Plccoli v LIuMJanl, e. kr. dvorni zalointk nem lBn»^|0kl cesti. J. KORENCAN Ljubljana, Stari trg št. 5. Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo. e s s s s s s s s s s s r. : Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške obleke itd. :: :: • • 3558—5 XX * 3 I. Wanek g Krznar In izdelooateU čepic 3647 v Ljubljani, Sv. Petru cesta sten. Zl priporoča si. občinstvu svojo bogato zalogo najfinejših boiahovtn, klobukov, lastno izdelovanje eeple vseh vrst ter velika zaloga raznovrstnih kos. Si. vojaštvo se opozarja na bogato izb ro kup In v«rh drugih vojošklk potreb«*in. Prevzema vsa v svojo stroko spadajoča popravila1 proti najnižji ceni ter kupuje koze divjačine po najvišjih dnevnih cenah. = Postrežb« točna, cene solidne. - M Bajec naznanja si. p. n. obSinstvu, đa se] nahaja njegova irtnarija na Karlovski cesti št. 2, cvetnem salon pa pod Trančo. C Praktična darila %a $o%ič in Bloao leto priporočata Sričar 4 SJlejač Ljubljana, Prešernove ulice štev. 9. nsi 4400-6 Izdelovanje šopkov, vencev Ltd. Okusno delo in smerne cene. 51 Zunanja naredila točno. I Na debelo in drobne po niakik i o en ah priporočam svojo bogate zaloiano trsovino z galanterijskim In oseh vrst kramarskim Dlakom 3529 In pleteninami. 13 Devocionalije in vse vrste blago sa boija pota. Tvorni!ko zaloga kroni, glavnikov. ^tatan Škof .-. Ernest Jevnlkarjev naslednik .•. Dunajska c, v al JI gostilne ,Jt. 6*. ^1 C3 i pozor! Slovenske dame! pozor! Elegantne klobuke za dame in za otroke 2321- 29 priporoča A. Vivod-Mozetič v Ljubljani, Stari trg št 21 modna trgovina ter salon za damske klobuke. I /. /. filialka v Kranju, 6lavni trg. v .. 3831 10 S Cenjenim odjemalcem v Ljubljani in na deželi se priporoča, v na debelo in drobno M. Spreitzer, £jubljana Stari trg (pri plavcu). Trgovina s špecerijskim blagom. LJUBLJANA SARABON trgovina z moko in deželnimi pridelki. LJUBLJANA V ;ah, p;i to roga jekovečen \ zdaj, ali menita e kolon \ ojster je ah in po snutke, i o pisano jeju spodo . Gaspari pj/lCBIBI OOnilODL priporoča svojo aeveurojeao glavno zalogo rudninske vode. Točna in solidna postrežba. prazarna za lin za dišave Jfa drobno in debelo! Jfa drobno in debelo! Zaloga brinja in sliv za žganjekuho. 5 SVETOVNOSLAVNI 198 150 BRAN tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČIOA NA SVETU! Nautrplj?va v vaakl družini! Dobiva se v LJubljani pri: J. Buzzo Ikilju; Anton Staoulu; elaiBI&arnl Jak, Zalaznlka. Največja narodna KONFEKCIJA za dame, deklice, dečke in novorojenčke . Kristofič-Bučar v Ljiat>ljaiii, Ntari trg- s-* t. priporoča 3927—10 krasne T ■ Z BI * ltikl svili, volni In dragem modnem blagu najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, predpasnike, vse vratno perilo in druga oblačila. Najfinejše V otročje kapica, klobučke, plašćke, pariške modrce, nogavica, ~ X rokavice, Jopice in droge pletenino. — Fine xavratnice, S \. naramnice, ovratnika, srajce In drago perilo xa gospode. >^ A ^W Zunanja naročila se izvršujejo takoj In točno. >^ o •c •O budjeviško svetlo pivo in prodaja v korist družbi sv. Cirila in jfietooa v fjabljaal Slavnu zaloga za Kranjsko v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 28, kjer smo ustanovili radi " Češko budjeviško pivnico kakor le pred ved leti jako renomirano ¥ Zagrebu. aori—a Rezervni zaklad: 64,000.000 kron. Avstrijskega kreditnega zavoda 250. trgovino ira o*>irt v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9. «* . . .____. ^;ArKn^ in denonira voiaske ženitvene kavcile, službene k Sprejema vloge na obrestovan^ v k tekočem računu« na giro-račnn in proti hranilnim knjižicam; izdsja obrestnloče ao blagalniske liste; dovoljuje posolila na tekoči račnn, dalje stavbna posolila, hipotečna posolila, oartufffrf posolila, davčna Jamstvena posolila itd. eakomptira menice in devize in preskrbuje n|ih loka so iadaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tnaemska in inozemska tržišča, kupoje in prodala tu in Inozemske rento, zastaran plama, delnice in srečke in daje vestna navodila na nalaganje kapitala. priskrbaje in deponira voiaske ienitvene kavcile, službene kavcije in vadilo za udeležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih upravo in raavidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurno samosnrambe (Safe Deposits) pod lastr'm zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijoze v hrarr zavaruje srečke in izžrebaj o če efekte proti lzžrebni Izgubi in oskrbuje brez- pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev, te. plačuje kupone, izžrebano papirje in valuto pri svoji blagajni, i . daje predujme na blago, na vrednostne papirje ter sprejema borzna i §1 za tu- in inozemske borze, • priskrbi za svoje naročnike trgovske informacije v tu- in inozemstvu ^nV VrSTIIC^ f i. _ , _ „ o„,rt Feldkirch Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Ljubljana, MjL.. ™?%SS^^ - 6-««-. Trst, Op.v., W«,n.d.r,. Central, na Dunaju. vo, m 2 eUkte^ „a-.ftv Rftsto Pustoslemšek. Izdajatelj in odgovorni urednik Kasto Lastnina in tisk j