Glasilo obcine Trzin Letnik XXVIII – št. 3, marec 2021 Nina Mihovec, industrijska oblikovalka S svojimi oblikovalskimi dosežki pušca pecat v svetu Tina Pihlar, veterinarka in vodja centra HepiFit Živali zdravi s hidroterapijo Zinka Kosmac, racunalnicarka in fotografinja Njen Youtubov kanal ima vec kot 95.000 ogledov Andreja Kosirnik, prostovoljna gasilka »Vedno lahko pomagaš drugim« Kmetija Pr’OrehkGorica 8, 1251 MoravceGSM: 031 411 114, smolnikardavid@gmail.comDostavljamo vsak ponedeljek. Za info in narocila poklicite. Sveža domac.a jajcaDostava na dom MOKA iz slovenske sorte pšenice, ajde ali pire: • zrnje pridelano na ekstenziven nacin na poljih Kmetijskega inštituta Slovenije. IZDELEK SORTA PAKIRANJE CENA V € Z DDV/kg Moka pšenicna polbela (tip 850) GOROLKA 1 kg 0,99 €/kg Moka pšenicna bela (tip 500) GOROLKA 1 kg 0,99 €/kg Ajdova moka CEBELICA 1 kg 2,99 €/kg Pirina moka MURSKA BELA 1 kg 1,99 €/kg MLEKO (kakovostno, surovo, dnevno sveže): IZDELEK PAKIRANJE CENA V € Z DDV/l Mleko surovo Brez embalaže 0,66 €/l kupone za prevzem mleka lahko kupite vsak delovnik med 7.00 in 15.00 v sprejemni pisarni IC Jablje, mleko s kuponi lahko prevzamete vsak delovnik med 8.30 in 10.00 in med 17.30 in 19.00. Infrastrukturni center Jablje Grajska cesta 1, Loka pri Mengšu T: 01 560 74 00 E: prodaja@kis.si Vrtni center Gašperlin | Suhadole 100 | 1218 Komenda Tel: 01 83 43 587 | vrtnicenter.si | gasperlin@vrtnicenter.si ODPRTO: 8 -19, sobota 8-17, nedelja, praznik: zaprto Vse za vrt: gnojila, semena, sadike, cebulice, ... Iskrene cestitke ob materinskem dnevu! Obišcite našo spletno stran www.vrtnicenter.si in se prepricajte o naši bogati ponudbi! Vabljeni k nakupu! Uvodnik Kolofon Odsev, glasilo obcine Trzin Bogastvo V teh dneh sem se sprehajala po Beli cesti in ob pogledu na preprogo kronic in koncertu ptickov, ki so se ob gregorjevem glasno ženili, razmišljala o tem, kako bogat je Trzin. Bogastvo ni le v denarju, pa ceprav se naša obcina pogosto ponaša z visoko razvitostjo in se po premoženju uvršca v sam vrh med slovenskimi obcinami. Bogastvo tudi ni (samo) v infrastrukturi, pa ceprav so ceste, servisne ustanove, telekomunikacijske povezave in kar je še tega, kar nam omogoca nemoteno vsakodnevno delovanje, zelo pomembni za kakovost življenja. Trzinci smo bogati tudi zaradi izjemnih ljudi, ki živijo med nami. Skupaj ustvarjamo družbo, v kateri so vrednote delo, ustvarjalnost, skrb za zdravje, socloveka in naravo. Med temi izjemnimi ljudmi v marcevskem Odsevu v središce postavljamo ženske. Ne samo zato, ker je marec že tradicionalno mesec posvecen pravicam žensk, ampak tudi zato, ker so ženske po raziskavah med najbolj prizadetimi družbenimi skupinami zaradi nove koronavirusne bolezni. V pandemiji so v prvih bojnih vrstah številne medicinske sestre, negovalke, zaposlene v domovih starejših, prodajalke, … Mnoge matere so bile v casu šolanja na daljavo ekstremno obremenjene, v karanteni pa številne ženske mnogo bolj izpostavljene domacemu nasilju kot sicer. V Odsevu, ki je najprej obcinski casopis in zato namenjen lokalnim temam, se ne posvecamo širši družbeni problematiki, zato pa tokrat izkazujemo cast in priznanje kar petim izjemnim Trzinkam, ženskam, ki zaznamujejo naš kraj in ga bogatijo s tem, kar delajo. Vsaka med njimi vas bo navdušila s svojo zgodbo! In bogat je Trzin še v necem: ima bogastvo narave, ki jo moramo ohranjati in negovati! Ne delam si utvar, da bodo ta uvodnik prebrali tisti, ki brezbrižno smetijo in odmetavajo odpadke, srcno pa upam, da ga bodo prebrali vsaj nekateri, ki morda do zdaj še nobeno leto niso bili na redni spomladanski obcinski cistilni akciji, pa bi se ji tokrat želeli pridružiti (str. 29). V soboto, 10. aprila, bo dela zagotovo veliko! Verjamem, da je v Trzinu veliko ljudi, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo! Dokaz za to je tudi udeležba na drugem žabjem veceru, ko je žabice reševalo vec kot 40 ljudi. To je tisto resnicno bogastvo, ki ga premore Trzin! Tanja Bricelj, glavna in odgovorna urednica Foto: Živa Tory . Na naslovnici Pomladanski veliki zvoncki ali kronice rastejo na vlažnih tleh, zato jih je tudi na trzinskih mokrotnih travnikih veliko. Kronica je strupena in zavarovana z Uredbo o zavarovanih prosto živecih rastlinskih vrstah. (Foto: Tanja Bricelj) Glavna in odgovorna urednica: Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Žana Babnik, Katja Rebolj, Matjaž Erculj, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Jožica Trstenjak, Milica Erculj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Maja Brozovic, Miha Šimnovec, Anže Kosmac, Zoja Anžur Avtorji fotografij: Zinka Kosmac, Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Nina Rems, Tjaša Jankovic in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: Specom d. o. o. Oglasno trženje: Podjetja, ki poslujete v obcini Trzin in okolici ter želite objaviti tiskani oglas na naših straneh, se za trženje oglasnega prostora obrnite na Bojana Rauha, bojan.rauh@specom.si, ali poklicite 040 202 384. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do ponedeljka, 5. aprila 2021. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice Medobcinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 Obcina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44, 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Obcinske novice Tudi pri nas muzej na prostem Lani jeseni se je Obcina Trzin lotila urejanja muzeja na prostem. Dvojni kozolec (oziroma toplarja), v katerem bo urejen muzej, stoji v starem delu Trzina v bližini najstarejših trzinskih hiš, Jefacnkove, Šuštarckove in Tomš.lnove domacije. V Jefacnku je obcina že pred leti uredila trzinski muzej z zbirko Sledi trzinske preteklosti, predstavitvijo mesarstva z ledenico in stare kmecke hiše. Muzej na prostem je smiselno vsebinsko nadaljevanje zbirk iz Jefacnka in hkrati njihova nadgradnja. V muzeju na prostem smo zaceli urejati zbirko stare kmetijske tehnike. Razlicna orodja, ki so se uporabljala pred sto in vec leti, in kmecke pripomocke iz starih casov, kot so sani, vozovi, plugi, komadi, skrinje in podobno, smo s pomocjo strokovno usposobljenega restavratorja obnovili in jih bomo razstavili v okviru muzeja. Obcina Trzin in partner v projektu, Turisticno društvo Kanja Trzin, sta bila uspešna s svojo prijavo za sofinanciranje iz evropskih in državnih sredstev za ureditev muzeja na prostem. Projektu je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja odobrila 40.436,29 evrov nepovratnih sredstev. V okviru operacije smo lani odkupili nepremicnino, na kateri stoji stari toplar, in tega obnovili v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji. Toplar je že sam zase znamenitost in turisticna tocka, s postavitvijo zbirke starega kmeckega orodja in pripomockov pa bo pridobil tudi poucno noto in predstavljal bogato domaco kulturno dedišcino. V želji, da bi bila zbirka cim bolj bogata in avtenticna, vabimo vse obcane, ki imajo v hrambi kakšen kos ohranjenega starega kmeckega orodja, da ga skupaj z obcino razstavijo v našem novem muzeju v obnovljenem starem toplarju. Ob toplarju smo obdržali tudi najstarejšo trzinsko trto oziroma brajdo, na kateri še vedno dozori slastno grozdje. Cilji projekta so razvijanje in oblikovanje novih turisticnih produktov v obcini, oživljanje vaškega jedra z razvojem infrastrukture in programskih vsebin, trajnostno upravljanje, ohranjanje in promocija kulturne in naravne dedišcine, povecanje pestrosti in izboljšanje kakovosti storitve za ranljive skupine. Po koncani obnovi letos jeseni bodo v muzeju potekale razlicne delavnice uporabe stare kmetijske tehnike in podobno v organizaciji Turisticnega društva Kanja Trzin. Projekt se izvaja v okviru LAS-a Za mesto in vas ter ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Besedilo in foto: Matjaž Erculj, Obcinska uprava JAVNI VPIS NOVINCEV V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2021/2022 Na podlagi tretjega odstavka 20. clena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, 100/05-UPB, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 55/17) objavljamo javni vpis novincev v Osnovno šolo Trzin, Enoto vrtca Žabica, za šolsko leto 2021/2022. Vloge za vpis predšolskega otroka v vrtec oddajte najpozneje do 31. 3. 2021 na naslov: Vrtec Žabica, Svetovalna služba, Plošcad dr. Tineta Zajca 1, 1236 Trzin. Obrazec vloge dobite v tajništvu vrtca in na spletni strani vrtca www.vrtec-trzin.si. Ravnateljica Matejka Chvatal Obcinske novice Župan Ložar gost na podjetniškem zajtrku Sredi februarja je na spletni platformi Zoom potekal podjetniški zajtrk, ki je bil drugi v nizu šestih predvidenih delavnic »Za vas, podjetniki«. Osrednja tema delavnice, v kateri je ob drugih gostih gostoval tudi trzinski župan Peter Ložar, je bila »Postavite tarco na trg in merite rezultate«. Delavnice v okviru operacij LAS-a za mesto in vas prirejajo Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica osrednjeslovenske regije, Društvo AIA – Mladinski center Mengeš in Cene Štupar – CILJ. Ložar je poudaril, da si je delovanje obcinske uprave zamislil po vzoru podjetja, in opozoril, da je sodelovanje podjetnikov z obcinsko upravo kljucno za napredek celotne obcine. Obcina Trzin je najrazvitejša obcina v Sloveniji in ni zadolžena. Ložar je izrazil podporo projektu delavnic za podjetnike, saj Trzin sodeluje v številnih evropskih projektih, ki so pripomogli k njenemu razvoju. Poleg Petra Ložarja so na delavnici sodelovali še Urška Jež, Transformation Lighthouse, tudi Trzincan Jure Tomc, JT Business Development, Cresco Innovation Slovenia, in Poslovni angeli Slovenije, Ninoslav Pavkov, Dormeo in prof. dr. Maja Konecnik s Katedre za podjetništvo Ekonomske fakultete Ljubljana. Gostje so delili svoje podjetniške zgodbe in omenili, da se zakonitosti trženja v zadnjem letu niso toliko spremenile, so pa drugacni komunikacijski kanali trženja. Ce želimo uspeti, moramo biti pripravljeni slišati konstruktivno kritiko in nenehno preverjati stanje na trgu. Postaviti si je treba jasne cilje ter jih uresnicevati, hkrati pa biti pozoren na konkurenco. Pomembno je tudi, da nenehno spremljamo svetovna gibanja, da pravocasno prilagajamo svoje poslovanje. Sogovorniki so se strinjali, da posel kljub digitalizaciji še vedno gradimo ljudje, zato je pomembno graditi odnose z zaposlenimi, partnerji in kupci. To pocnemo s korektno komunikacijo in povezovanjem, saj je socialna podjetniška mreža poleg kakovostnega produkta ali storitve kljucni dejavnik za uspeh. Prvi podjetniški zajtrk je bil namenjen postavljanju podjetniških ciljev. Na njem so gostili župana Obcine Domžale Tonija Dragarja, ki je povedal, da je sodelovanje v podjetniškem ekosistemu kljucnega pomena, in poudaril, da je trenutno domžalskim podjetnikom na voljo tudi javni razpis za posojila s subvencionirano obrestno mero za spodbujanje razvoja podjetništva v obcini Domžale za leto 2021 v skupnem znesku 1,500.000 evrov. Zadnji brezplacni podjetniški zajtrk na temo Vzvodi poslovnega okolja za vaš uspeh bo v sredo, 24. marca. Obvezna je predhodna prijava na http://bit.ly/3rFKCdo, vec o projektu pa najdete na spletnem naslovu https://www.cene-stupar. si/sl/projekti/za-vas-podjetniki. Opozorimo še na brezplacno Podjetniško akademijo in Podjetniški inkubator, kjer boste lahko skupaj z izkušenimi podjetniki in mentorji, ki se vsak dan ukvarjajo s podjetniškimi izzivi, nadgradili svoje podjetniško znanje in poslovanje. (tb) Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni. Projekt se izvaja v okviru LAS-a Za mesto in vas. Za vec informacij obišcite spletno mesto Strukturnih skladov: www. eu-skladi.si ter spletno stran LAS-a Za mesto in vas: www.las-mestoinvas.si. Župan odgovarja glede poimenovanja ulic »Trzin daje veljavo pomembnim trzinskim osebnostim z obeležji in objekti (knjižnica, dvorana, obeležje na Jefacnikovi domaciji), pa tudi z vec ulicami. Ker v bližnji prihodnosti ne nacrtujemo širitve Trzina in s tem gradnje novih ulic, je poimenovanja nove ulice po Viktorju Kraglu malo verjetno, medtem ko preimenovanje ulic prinaša zaplete. Ce je v ulici na primer 50 stavb in tam živi približno 150 prebivalcev, potem preimenovanje ulice pomeni za stanovalce te ulice tudi menjavo od 400 do 700 osebnih dokumentov. Za zdaj nismo prejeli pritožbe ali želje stanovalcev po kakršnem koli preimenovanju, zato bo najbrž treba pocakati na morebitno širitev Trzina in gradnjo nove ulice,« je odgovoril župan Peter Ložar v odzivu na clanek, objavljen v prejšnji številki Odseva, o obletnici smrti duhovnika Viktorja Kragla. (tb) OBVESTILO Komisije za informiranje, obcinska priznanja, proslave in promocijo obcine Obvešcamo vas, da je na spletni strani Obcine Trzin www.trzin.si objavljen razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Obcine Trzin za leto 2021 vkljucno z obrazcem, na katerem je treba oddati predloge. Komisija bo upoštevala samo predloge, ki bodo v zaprtih ovojnicah vloženi ali prispeli po pošti najpozneje do vkljucno ponedeljka, 29. marca 2021, do 12. ure. Predsednica komisije: Dunja Špendal, l. r. V našem kraju Le zakaj, za žabo, to pocnejo!? »Žabica!« … »Žaba!« … »Žaba!« … »Mami, glej, še ena!« Tako je tisti vecer sredi dokaj mocnega dežja odmevalo na parkirišcu gostilne Trzinka v trzinskih Mlakah. Vedra in vedrca velikih in malih žabjih pomagacev so se polnila hitreje, kot bi rekel rega kvak, in prav nihce ni opazil prezeblih rok, mokrih cevljev in rdecih lick, ki jih je petkov mrzli veter pošteno obril. Kar 21 pobiralcev žabic je pred avtomobilskimi kolesi 5. marca rešilo približno 60 krastacic in štiri rosnice. Za slednje sicer ne bomo z gotovostjo trdili, saj je prav mogoce, da so bile tudi sekulje, a nikar ne bodimo malenkostni. Rešene so, in to je dovolj! Ce ste morda tudi vi eden tistih, ki se sprašujejo, zakaj vendar ob vecerih po ulicah Mlak skacejo cudaki v odsevnih jopicih z vedri in svetilkami in pobirajo žabe, naj pojasnimo malo bolj na široko. Ce si vzamete le tri minutke za branje tega sestavka, se vam utegne pogled na to nenavadno dejavnost povsem spremeniti. Torej z našega, antropocentricnega gledišca se zdi, da imamo s temi »nagnusnimi stvori« same težave, kajne?! Te presnete žabe skacejo pod kolesa ravno tedaj, ko dežuje in ko clovek ne more mocno zavirati, potem pa speštane ležijo po cestah. Sploh pa, kaj naj bi naredili, ko sedimo v avtu in je pred nami pravo žabje minsko polje!? A poglejmo na stvar iz zornega kota žabe ali še bolje matere narave. Za zacetek se vprašajmo, kdo je bil tu prej, dvoživke ali ljudje. Bodimo natancnejši: kdo je bil prej doma v Mlakah, žabe ali Trzinci? Da že ime Mlake razkriva, da so bile tu svoj cas mlake (in mocvirnat svet), se zdi tako ocitno, da vam tega, dragi bralci, res ni treba posebej pojasnjevati. Prišleki smo torej mi, ljudje, in ce si ta naš prelepi Trzin že delimo z živalmi, poskusimo biti uvidevni, kolikor se da. Tudi zato, saj veste, ker so nam naravo posodili naši otroci in je nismo dobili v dar od naših ocetov. Pa se vrnimo k žabam. Zakaj jih nosimo cez cesto kot kakšne kraljicne na zrnu graha? Pravzaprav res rešujemo predvsem kraljicne. Dame. Razmerje med samcki in samickami je namrec precej v korist prvih, zato se samcki na poti do bajerja, kamor gredo ustvarit svoj zarod, oprimejo prve samicke, ki jo srecajo. Tudi žabcki ocitno poznajo rek Bolje drži jo, nego lovi jo. Ne samo enega, vcasih uboga reva nosi celo po dva samcka, pri cemer moramo vedeti, da so žabice pri potovanju proti bajerju precej okorele in pocasne, saj so se komaj prebudile iz otrplosti, ko pa se potem iz bajerja vracajo v gozd, so že precej bolj hitre in tudi cesto preckajo veliko hitreje kot pred parjenjem. Dvoživke so kazalnik zdravega ekosistema in so izjemno pomemben clen v prehranjevalni verigi. So hkrati plenilke in plen, prehranjujejo se predvsem z žuželkami, same pa so hrana pticam, vidram, ribam … Ce bi v ekološkem zemeljskem ciklu izginile, bi to pomenilo katastrofo, saj kot vmesni clen odlocilno vplivajo na ravnovesje v naravi. Ker se z izginjanjem mokrišc vse bolj krci tudi njihov življenjski prostor, je vsaka rešena žabica dragocena. In zato, dragi bralci, pobiramo žabe – ker spoštujemo naravo. Besedilo in foto: Tanja Bricelj Na parkirišcu pred vrtcem Žabica v Mlakah se je v petek zvecer zbrala prava cetica žabjih reševalcev, med katerimi so prednjacili decki, ki so na pobiranje pripeljali svoje mame in morda uspešno razblinili kakšen njihov predsodek. Nekateri žabice pobirajo goloroki, drugi z rokavicami. Ce se boste žabe odpravili pobirat tudi sami, vas opozarjamo le na to, da izberite take rokavice, ki nimajo smukca, saj ta draži nežno žabjo sluznico. 17. seja obcinskega sveta Sedemnajsta redna seja obcinskega sveta v tem mandatu je bila po nakljucju ravno 17. februarja ob 17. uri in je, kot vse v zadnjem letu, potekala v dvorani Kulturnega doma Trzin ob upoštevanju zašcitnih ukrepov, ki smo jih že vajeni. Dvanajst svetnikov je tokrat obravnavalo deset tock dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika prejšnje seje so se seznanili s predinvesticijsko zasnovo širitve Zdravstvenega doma Domžale in gradnjo podzemne garaže pod prizidkom. O gradnji smo že pisali v septembrski številki Odseva v intervjuju z direktorico doma, dr. Renato Rajapakse. Tokrat je Metod Pavšelj iz podjetja JHP projektne rešitve svetnike seznanil s predvidenimi stroški gradnje. Objekt, za katerega bo del sredstev šel tudi iz postkovidne malhe in ki ga nameravajo zaceti graditi še letos, bo stal devet milijonov evrov, Obcina Trzin bo prispevala po soustanovitvenem deležu 580.000 evrov. Najprej bodo zaceli z deli za podzemno garažo, ki jo bo v celoti financirala Obcina Domžale. Trzinski proracun bo bremenjen šele v letih 2023 in 2024, ko se pricakuje tudi zacetek delovanja v prizidku. Razen opozoril na problem placljivega parkiranja v novi garaži, svetniki drugih pripomb niso imeli. Seznanili so se tudi z nacrti glede nadgradnje železniške proge. Vec o tem na 8. strani. Pri naslednjih tockah je šlo za manjše popravke Odloka o grbu in zastavi Obcine Trzin in Statuta Obcine Trzin, sprejeli so sklep o odvzemu statusa javnega dobra, dopolnili nacrt ravnanja z nepremicnim premoženjem obcine, da bo lahko na delu poti do Gradu Jablje nastal zeleni koridor in drevored, in se seznanili z letnim programom dela nadzornega odbora Obcine Trzin za leto 2021. Vec lahko preberete na spletni strani obcine, naslednja seja caka svetnike 24. marca, rebalans proracuna pa je napovedan za aprilsko sejo. (tb) V našem kraju Vredno je družiti se Clani Društva upokojencev Žerjavcki Trzin so delavni in veseli, družabni ljudje. Ce kdo pomisli, da ni tako, se zelo moti. V društvu imajo zelo veliko razlicnih dejavnosti, da se za vsakega najde primerno razvedrilo v jeseni življenja. Veliko dejavnosti je tudi v domu pocitka – Centru aktivnosti, ki društveno življenje še dopolnjuje. Pisali smo že o Centru zašcite in reševanja in v njem bo potekal projekt Center modrosti in vitalnosti, ki ga vodi Obcina Trzin, njuna partnerja pa sta Društvo upokojencev Žerjavcki Trzin in Dom pocitka Mengeš – Center aktivnosti Trzin. Kljub neprijaznemu casu zaradi pandemije nekatere dejavnosti potekajo. Nekateri cakajo na prvi odmerek cepiva, nekateri pa že na drugega. Kljub temu pa so vsi odgovorni pri izvajanju svojih dejavnosti. Nosijo zašcitne maske in vzdržujejo razdaljo. Druženje pa poteka predvsem v naravi v manjših skupinah od osem do deset ljudi. Pohodniki Društva upokojencev Žerjavcki se vsak torek ob 8. uri zberemo pred Mercatorjem in se odpravimo po gozdnih stezicah našega Trzina. Ce bodo zdravstvene razmere ugodne, nacrtujemo za zadnji torek v marcu pohod na Križno goro (Stari trg pri Ložu). Balinarji so že ocistili balinišca in okoli njih izruvali travo in drugo rastje, zatem pa so že preizkušali svoje balinarske spretnosti. Vedno ko je soncno vreme, se poklicejo po telefonu in že uživajo v dobri družbi in tekmujejo, kdo bo kroglo vrgel bliže balincku. Kolesarji tudi že sramežljivo pogledujejo na termometer in cistijo in mažejo kolesa, saj bodo kmalu sedli nanje in se odpeljali po bližnjih krajih. Vsako druženje je motivacija in vzdrževanje psihicne kondicije, zato se je vredno pridružiti in sodelovati v športu in kulturi. Ce kdo želi uživati v njihovi družbi ob športni dejavnosti, se jim lahko pridruži. Izvedeli pa smo še nekaj: da bo kmalu cistilna akcija v Trzinu. Ta je res že zelo potrebna in z veseljem se bomo pridružili drugim krajanom, ki jim je všec cisto okolje. Zoran Rink (Foto: arhiv Društva upokojencev Žerjavcki) Mladi prostovoljci, ki se bodo odlocili, da bodo starejše seznanjali s sodobnimi tehnologijami, bodo za svoje delo tudi denarno nagrajeni K projektu »Z roko v roki« vabijo mlade in starejše V obcini Trzin je od septembra leta 2019 do decembra lani potekal projekt Krekovo središce 2 v izvedbi Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje (IAT), Zavoda Medgeneracijsko središce Komenda (ZMSK). Trzinci so imeli možnost izkoristiti brezplacni »babi servis« (mlajše upokojenke so obcasno varovale otroke). Ustanovili sta se dve medgeneracijski skupini za kakovostno staranje, katerih redna tedenska srecanja preprecujejo osamljenost starejših ljudi in pomagajo s pogovorno kulturo ustvarjati in vzdrževati lepše medgeneracijske odnose. Preko lokalne akcijske skupine Za mesto in vas, ki jo sofinancirata EU in Republika Slovenija, bo Medgeneracijsko središce Komenda od zacetka tega leta vse do aprila prihodnje leto spet navzoce v trzinski lokalni skupnosti z novim projektom, ki nadgrajuje dosedanje dejavnosti z vrsto medgeneracijskih srecanj in usposabljanj. Projekt, ki so ga poimenovali Z roko v roki, bo povezal starejše in mlade ter obenem pripomogel h krepitvi lokalne zavesti. »Prenos kulturne dedišcine« je dejavnost, s katero bodo starejši mentorji na mlade prenašali poznavanje zanimivih primerov lokalne kulturne dedišcine: obrti, obicajev, znamenitih osebnosti in podobno, zato za zacetek vabijo vse tiste starejše, ki so jim te vsebine blizu in si želijo druženja z mladimi, naj pišejo na elektronski naslov viktorija. drolec@zmsk.si ali poklicejo na telefonsko številko 040 842 776 . Ponujajo jim usposabljanje za medgeneracijski prenos kulturne dedišcine, ki bo potekalo v treh delavnicah po tri ure. Tam bo mogoce spoznati metodologijo prenosa znanj, specifike dela z mladimi, delovno etiko in prenos domovinske in lokalne zavesti mlajšim generacijam. V drugi fazi projekta pa bomo nagovorili mlade. Ucenje napredne rabe informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) je dejavnost, v okviru katere bodo mladi starejše ucili uporabljati pametne telefone, tablice, racunalnike. Pri tej dejavnosti pa v prvem koraku vabijo dijake, študente, skratka tiste mlade, ki želijo starejšim prenesti svoje znanje IKT, najprej na krajše usposabljanje (seznanitev s posebnostmi starejše populacije in podajanje svojega znanja in vešcin starejši populaciji), da se prijavijo na elektronski naslov viktorija. drolec@zmsk.si ali na telefonsko številko 040 842 776. Za svoje poucevanje bodo denarno nagrajeni, medtem ko bo tecaj za starejše brezplacen. Lokalna infotocka Medgeneracijskega središca v Komendi bo na voljo otrokom (tudi kot Unicefova varna tocka, kjer lahko otroci najdejo varen prostor za nasvet v stiski ali zašcito) in tudi starejšim, kamor se bodo lahko obrnili po informacije, nasvete, ce bodo v težavah, kot so na primer nasveti za primer nasilja nad starejšimi. Tistim, ki niso IKT-pismeni, bo pomagala do informacij (dostop do podatkov GURS, e-narocanje pri zdravnikih in podobno), konkretni nasveti družinskim oskrbovalcem, ki doma oskrbujejo obnemoglega svojca. Telefonska številka infotocke je 064 299 599. Viktorija Drolec, projektna vodja V našem kraju Do leta 2030 dvotirnost in elektrifikacija Ce bo šlo skladno s pobudo, ki jo je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, bo železniška proga mimo Trzina do leta 2030 dvotirna in elektrificirana. Vse sedanje postaje se ohranjajo, ukinjajo pa se vsi nivojski prehodi, saj jih bodo nadomestili podhodi ali podvozi. Najvecja težava nastaja na Kmeticevi ulici, kjer proga odreže del naselja. »Verjamem, da bomo s pripravljavci projekta dosegli rešitev glede povezave s tem delom Trzina, saj bo sicer teritorialna enovitost obcine porušena, preko obcine Domžale pa bi morale dostopati v ta del Trzina tudi naše javne službe,« je ob seznanitvi s projektom na obcinski seji povedal župan Peter Ložar. Da je casa za usklajevanje z lokalnimi skupnostmi vec kot dovolj, pa je odgovoril Aleš Mlakar, odgovorni prostorski nacrtovalec, in poudaril, da je projekt, ki je sicer vreden dobrih 211 milijonov, šele na zacetku in da so z obcinsko upravo Obcine Trzin odlicno sodelovali že med pripravo pobude, v katero so lahko vecino predlogov lokalne skupnosti vkljucili že med nastajanjem. Osnovni namen gradnje je zmanjšati število vozil na cesti in povecati število ljudi na vlaku, saj je kamniško- domžalski bazen vse bolj poseljen, trzinsko štiripasovnico pa trenutno vsak dan prevozi okoli 40.000 voznikov. »Projekt stoletja«, kot so nekateri poimenovali prenovo proge do Kamnika, bo Trzinu prinesel pomembno prometno razbremenitev, Trzincem pa udobnejše in (po zaslugi dodatnega kraka, ki se bo med Jaršami in Kamnikom odcepil proti Brniku) pogostejše vožnje vlakov. Koncni cilj naj bi bile taktne vožnje na 15 minut, tako da bo vožnja z vlakom neposredno konkurencna vožnji z avtomobilom. Postaje ne bodo vec take kot so danes, pac pa bodo opremljene s podhodi, kolesarnicami in sodobno opremo. Ob obstojeci progi bo še ena proga, vzdolž proge pa bo umešcena vecnamenska pot za kolesarje in kmetijsko mehanizacijo. Bistvene spremembe se obetajo na podrocju Depale vasi, kjer je možnih vec rešitev, dokoncne odlocitve o tem, kje bo potekala cestna povezava za stanovalce Depale vasi, pa še ni. Tisto, kar je zanesljivo, je vzhodno od naselja gradnja podvoza, ki se bo navezoval na traso predvidene trzinske obvoznice. Vsi nivojski prehodi se ukinjajo, uredi se podhod/ podvoz pod progo pri postajališcu Trzin, kjer je predvidenih tudi 30 parkirnih mest. Predvidoma do leta 2024 naj bi pripravili strokovne podlage in državni prostorski nacrt, do leta 2027 projektno dokumentacijo, sledila bo gradnja. Prvi vlaki naj bi po drugem tiru, ki bo urejen do Jarš, zapeljali leta 2030. (tb, vir shem: dr. Aleš Mlakar) Avtomatski zunanji defibrilatorji (AED) v Trzinu Pred leti smo v Odsevu že pisali o defibrilatorjih in njihovi uporabi (Odsev april 2016 ter januar in junij 2018), vendar je to dobro stalno preverjati, ceprav so na vsaki od teh naprav kratka in vsem razumljiva ter preprosta navodila. Vse to pa nam in predvsem tistemu, ki napravo (AED=kratica iz angl. automated external defibrillator) potrebuje, ne pomaga, ko je sila in se moramo hitro odzvati oziroma poiskati najbližjo tovrstno napravo. Pred kratkim je bila tematika aktualna zaradi kraj, natancneje zamenjav (s slabimi oziroma slabšimi napravami) ponekod na Goriškem. Na obmocju Trzina tega nismo zaznali, vendarle imajo vsi defibrilatorji alarmne naprave, ki se sprožijo v primeru morebitne uporabe in seveda tudi odtujitve, ce bi se to zgodilo tudi pri nas. Ažurni interaktivni zemljevid lokacij avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED) v Sloveniji je na spletnem naslovu http://www.aed-baza.si. Ob kliku na vsako od lokacij se vam izpišejo še podrobnosti o vsaki od naprav: ime stavbe/podjetja idr., kjer je namešcena, naslov, kraj, obcina in opis mikrolokacije ter dostopnost – pri slednji, ali je dostop javen, casovna opredeljenost (na primer 24/7, celo leto) in fotografiji makro in mikrolokacije ter dostopnost zunaj urnika, ce ta ni stalna. Spomnimo, stalno dostopne defibrilatorje imamo v Starem Trzinu pri muzeju oziroma Jefacnikovi domaciji, pri vhodu v Dvorano Marjance Rucigaj blizu vhoda v trzinsko ambulanto zdravstvenega doma Domžale; na Mlakah pri vrtcu Žabica, na poslovalnici NLB nasproti vhoda v trgovino Mercator in v Obrtno-industrijski coni Trzin pred vhodom v Poslovni center Piramida. Druga vrsta so omejeno dostopni defibrilatorji; ti so v coni namešceni v notranjih prostorih podjetij Slika in Rotis ter v Periteksu na steni vhoda v upravno stavbo v notranjosti kompleksa; v Starem Trzinu pa sta napravi v avli trzinske enote Doma pocitka Mengeš in intervencijskem vozilu PGD Trzin v garaži gasilskega doma. Seveda si vsakdo želi, da naprave ne bi nikoli aktiviral, vendar je prav, da smo na to možnost cim bolj pripravljeni in dovolj pogosto obvešceni o lokacijah in delovanju naprav, ki rešujejo življenje. Naloga njihovih skrbnikov je preverjanje stanja in napajanja, da bodo v primeru morebitne uporabe zanesljivo delovale. Tako skrbi za tiste, za katere je pristojna, tudi trzinska Civilna zašcita. Miha Pavšek, CZ Trzin V našem kraju Pustovanje v trzinskem vrtcu Ce ste bili v Trzinu do nedavnega navajeni na skoraj celotedensko pustno rajanje šoloobveznih otrok in malckov iz vrtca, pa je bilo letos na naših ulicah kar malce pusto (in sploh ne pustno). No, vsaj v vrtcu smo se vseeno odlocili za maškarado, pa ceprav v precej omejenem obsegu, ob še dodatnem upoštevanju navodil ter priporocil NIJZ. Vsaka vrtcevska skupina je imela pustno rajanje v svoji sobi, brez skupnega veselega druženja, obiskov šole, obcine, Doma starejših obcanov … Vsaka skupina zase se je nato tudi malce sprehodila po okolišu in s skupnimi mocmi smo babici Zimi dali vedeti, da prihaja v naše kraje najlepši letni cas, in se ji tako zahvalili za letos. Tudi letos so bili pri malckih najpopularnejši kostumi in maske akcijskih junakov, prijaznih živalic, princesk, dinozavrov, policistov, telebajskov, sonckov ... , krofe pa smo, kot se spodobi, pojedli cisto vse! Iz Vrtca Trzin, Gašper Ogorelec Na fotografijah Lisicke, tri in štiri leta stari otroci. (Foto: arhiv vrtca) Popestritev šolskih hodnikov V casu, ko so bila šolska vrata zaprta, so na stene hodnikov v trzinski šoli namestili fotografije, ki so jih ucenci posneli v okviru fotografskega natecaja med lanskimi poletnimi pocitnicami. Lepa popestritev šolskih prostorov, predvsem pa priznanje ucencem, da njihov trud ni šel neopaženo mimo. (tb, foto: Mateja Chvatal) Biodiverziteta okoli vsake slovenske vasi Biodiverziteta so vsa živa bitja, od živali in rastlin do gob in bakterij, ter vse zgodbe, ki jih pišejo njihova življenja. Na tisoce jih je in okoli vsake slovenske vasi so. V evropskih razmerah Slovenija velja za eno bogatejših držav z biodiverziteto Nekaj deset tisoc naj bi v Sloveniji živelo samo živalskih vrst. Veliko k tej pestrosti pripomore zemljepisna lega države. Na zahodu se ozemlje dotika Sredozemlje, na severu sega pod Alpe, na vzhodu do panonskih ravnic in na jugu med dinarsko hribovje. A da bi se s to pestrostjo narave znali tudi pohvaliti, kot se pohvalimo, da smo hodili po Kitajskem zidu ali da smo na vrhu Eifflovega stolpa popili kavo, jo moramo najprej znati ceniti. Medved in ris sta verjetno najbolj prepoznavni vrsti pri nas. Z njima se znamo obcasno celo pohvaliti, sta pac dve od naših najvecjih in najbolj karizmaticnih živali. Manjše vrste so skoraj brez izjeme neprepoznavne. A prav med najmanjšimi se pomen biodiverzitete najbolj pokaže. Kisik, ki ga dihamo – ustvarjajo ga rastline, najvec ga naredijo drobne enocelicne alge v rekah, jezerih in morjih. Pitna voda – cistijo nam jo za noht veliki nevretencarji in bakterije. Hrana, ki jo jemo – tudi to je biodiverziteta, saj vsa hrana prihaja iz živih bitij, prostoživecih ali gojenih doma. In da hrana »zraste«, so potrebne še številne druge vrste: opraševalci, ki zaplodijo sadeže; deževniki, ki mešajo prst, da ostane rodovitna; ptice, pikapolonice, pajki, ki lovijo škodljivce v kmetijstvu, in še in še. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) biodiverziteto raziskujemo že 60 let. Opažamo, da se je v tem casu njena pestrost v Sloveniji zelo zmanjšala – v veliki meri kot posledica sprememb, ki smo jih v okolju naredili ljudje. In prav ljudje smo tisti, ki lahko in ki moramo te spremembe ustaviti – kdo nam bo sicer delal kisik, cistil vodo in kako bomo prišli do hrane in drugih nenadomestljivih dobrin iz narave? Na NIB-u smo prepricani, da to lahko dosežemo. Da bi kaj naredili tudi na podrocju uresnicevanja tega prepricanja, s še devetimi partnerji sodelujemo v evropskem projektu LIFE Naturaviva, katerega cilj je cim vec ljudi v Sloveniji seznaniti s tem, kaj biodiverziteta je, kako pomembna je za nas in kaj lahko naredimo, da jo bomo ohranili. Vec o projektu in naših dejavnostih lahko preberete na spletni strani: https://www.naturaviva.si/. Besedilo in foto: dr. Davorin Tome Ste že kdaj videli rdeceglavega kraljicka? Pri nas je pogost in splošno razširjen, tako da nam za to, da si ga ogledamo, ni treba v tujino niti ne dalec od doma. V našem kraju Popotovanje po deželi vzhajajocega sonca Japonska je posebna dežela, saj premore kulturo, kakršne druge dežele ne premorejo: suši, origami, ikebane, karaoke, pa tudi težko zgodovinsko breme druge svetovne vojne, ki ga je država prisiljena nositi. V spominskih muzejih miru v Hirošimi in Nagasakiju, denimo, je jasno cutiti žalostni odmev katastrofe, ki je otoško deželo doletela avgusta 1945. Obiska omenjenih ustanov zato zlepa ne pozabiš. Podobne vtise je o svoji družinski japonski izkušnji na spletnem potopisnem predavanju predala tudi Barbara Rink, ki je otoško deželo obiskala pred dobrim letom. Spletni dogodek je s prenosom v živo na Facebookovi strani pripravilo Kulturno-umetniško društvo Franc Kotar, povezovala pa ga je Brigita Ložar. Po dvotedenskem popotovanju po Japonskem je Barbara deželo opisala kot domovino prijaznih, odprtih, za pogovor prijetnih ljudi, poleg tega pa je neverjetno cista in nadvse varna, zato je tudi potovanje z otrokom popolnoma brezskrbno. Družina Rink razen upocasnjenega ritma drugih prilagoditev zaradi potovanja z mladoletno hcerko ni potrebovala. Ob obisku najvecjih japonskih mest – Tokia, Kjota, Hirošime in drugih – je dognala, da dežela ponuja ogromno. Med drugim so obiskali tudi Mijadžimo, kjer so si ogledali znamenita rdeca vrata, do katerih se lahko med oseko celo sprehodite. Presunila jih je moc spominov, ki vejejo iz spominskega muzeja v Hirošimi, navduševali so se nad prostranostjo in velicino bambusovega gozda v Kjotu, predvsem pa so s popotovanjem po tej azijski državi spoznali, da Japonska niso zgolj mange, animeji in j-pop glasba, temvec mnogo vec. Med zbranimi vtisi ne gre zanemariti niti kulinaricnega pridiha, ki ga ponujajo raznovrstne japonske dobrote, od vsem poznanega sušija do okonomijakija. Vecino teh dobrot si lahko privošcimo tudi v evropskih mestih, vendar izkušnja nikakor ni enaka. Poleg tega so zanimivost te dežele onseni, javna kopališca, kjer japonska sramežljivost povsem izgine. Japonska tako ni le dežela vzhajajocega sonca, temvec tudi dežela odprtega uma, premnogih naravnih lepot in izredne dobrotljivosti. Predstavitev je tokrat pritegnila vsaj dvesto parov trzinskih oci, ki so spremljali spletni dogodek, Brigita pa je dodala, da je posnetek v naslednjih dveh dneh pritegnil še vsaj tisoc štiristo ogledov. Ta je še vedno na ogled na Facebookovi strani KUD-a Franc Kotar Trzin. Barbara Kopac Foto: Barbara Kopac Zajem zaslona: Barbara Kopac Trzin in turizem – T&T Turizem smo ljudje in kapacitete kot na primer nastanitveni objekti, kulturne zgradbe in kulturno-zgodovinski spomeniki … Turizem so tudi storitve, ki jih nudijo ljudje ljudem. Kaj lahko Trzinu doprinese turizem? Kaj si turisti želijo, kaj jim lahko (po)nudimo in kaj lahko pricakujemo od njih? Vsak prostor ali kraj je mogoce zanimivo predstaviti tako domacinom kot turistom. Zanimiva bi bila povezava OIC Trzina s turizmom. Trzin bi lahko imel unikatni turisticni produkt, na primer seznanjenje z izdelavo talnih oblog v podjetju Baloh (namesto obiska npr. Turcije v teh kovidnih razmerah), spoznavanje in degustacija morskih specialitet v podjetju Rival (namesto stanja v koloni proti naši Obali) ali priprava pekovskih izdelkov v podjetju Pecjak ... Možnosti kar ni videti konca. In za marsikaterega (ne samo turista) nadvse presenetljivo spoznanje, da nima steklene piramide le pariški Louvre, temvec tudi Trzin! S tem turisticnim produktom bi samo še oplemenitili OIC in verjetno marsikateremu podjetniku povecali obisk in posledicno tudi dobicek. Na vzpetini Onger je že speljana gozdna ucna pot, ki bi jo lahko, ko se bodo kovid vremena zjasnila, razširili do prazgodovinskih gomil in obogatili z ogledom trzinskega muzeja, Jefacnikove domacije. Kot cešnja na torti bi sledila gurmanska dogodivšcina v kateri od domacih gostiln. Torej »štiri v enem«; turisticni produkt par excelence! Trzin je lahko tudi izhodišcna ali sklepna tocka krožne poti medobcinskega trikotnika Mengeš–Domžale–Trzin po sledeh francosko- avstrijskih bojev, ki so se odvijali v casu francoskih provinc. O tem pa vec v naslednji številki Odseva. Elena Cretnik, turisticna vodnica V našem kraju »Tisoc gibov« preko malih zaslonov Iz Društva Šola zdravja sporocajo, da akcija z lokalnimi televizijami, ki so jo sprožili decembra 2020, še vedno traja. Epidemiološka situacija v Sloveniji še vedno omejuje zbiranje na prostem, kar pomeni, da telovadba »1000 gibov« zunaj na prostem tudi v casu, ko to porocamo, ni dovoljena. Zato je akcija »Telovadimo doma preko malih zaslonov«, v sodelovanju z lokalnimi televizijami, še vedno aktivna. Saj smo tako s skupnimi mocmi naredili korak naprej in motivirali veliko število prebivalcev k vsakodnevni skrbi za svoje zdravje, kljub omejitvam, ki smo jih deležni že mesece. Kar nekaj lokalnih televizij se je odzvalo in uvrstilo vadbo »1000 gibov« v svoj jutranji program, za kar smo izredno hvaležni. Tudi lokalne televizije, ki imajo pomanjkanje prostih terminov, posnetek predvajajo vsaj nekajkrat tedensko. Telovadba »Tisoc gibov« prek malih zaslonov je pomembna zaradi negotovega trajanja omejenega gibanja, kar je posledica ukrepov za zajezitev epidemije Covid-19. Vemo, da veliko rednih udeležencev telovadbe »Tisoc gibov« nima interneta in ne more spremljati telovadbe preko youtube kanala, zato je akcija »Telovadimo doma preko malih zaslonov« zelo pomembna za celotno družbo. Na ta nacin Društvo Šola zdravja, v sodelovanju z lokalnimi televizijami, prispeva svoj delež pomoci vsem prebivalcem Slovenije. »Radi bi poudarili, da smo prostovoljska organizacija in imamo status NVO v javnem interesu na podrocju športa in rekreacije ter status humanitarne organizacije na podrocju zdravstvenega varstva. Že vec kot pet let nas podpira Ministrstvo za zdravje,« je povedala Neda Galijaš v imenu društva. Na njihovo pobudo so se odzvale: ETV HD (Zasavje), STV (Savinjska TV), AS televizija (Murska Sobota), TV Vaš kanal, VI-TEL (Primorska TV), TV Bled, TV Medvode, R Kanal+ (Ribnica), PeTV (Ptuj), Koroška TV, KTV (Ormož), Koroška Regionalna TV, Vascom TV (Pivka), Zasavska TV, Gorenjska TV, GO TV (Goriška), E-Posavje TV, ORON TV (Notranjska TV), SIP TV, ATM TV (Kranjska Gora), BKTV, KTV Slovenska Bistrica. Z opcijo 7 dni nazaj, lahko telovadbo predvajate vsak dan ob katerikoli uri želite. Preverite, ce vaš operater spremlja katero od navedenih lokalnih televizij in se pridružite jutranji telovadbi preko malih zaslonov. Povezavi do zoom vadbe »1000 gibov« vsak delovnik ob 8. uri in zoom vadbe z dodatnimi vajami za moc ob ponedeljkih in sredah ob 15. uri sta javno dostopni na spletni strani www.solazdravja.com in na facebook profilu. Pridruži se lahko kdorkoli. (ng) Trzinke po novem tudi v družbi gospodov Kulturno društvo Ivan Hribar Trzin vsako sezono pripravi kaj novega in tudi tokratna pomlad ni izjema. »Jasna vizija društva je v prvi vrsti vizija predsednika, saj ce ta izgubi fokus, lahko zmede tudi vse clane, pevce in celo obiskovalce prireditev. Samo s transparentno zapisanimi cilji in zadolžitvami je clanom jasno, kam želimo priti,« je za Odsev povedala Štefka Prelc, gonilna sila društva. Najvecja novost v društvu je, da so k sodelovanju povabili tudi gospode in pripravili avdicijo za moške, kar pomeni, da se z letošnjim letom formira Mešani pevski zbor Ivan Hribar Trzin. Ženski pevski zbor seveda nadaljuje svoje delo in njihov pevovodja, Primož Leskovec, bo vodil oba zbora. Na avdiciji, ki je bila konec februarja, so medse sprejeli devet novih pevcev in pet novih pevk. Naslednja sprememba, ki so jo vpeljali letos, pa je prenos odgovornosti in zadolžitev na tri vodje skupin, ki so razdeljene po pevskih glasovih. Vodja altistk je postala Mirjana Seljak, vodja mezzosopranistk Meta Selan, vodja sopranistk pa Urša Homan. »Brez ekipe, ljudi, na katere se vedno lahko zanesem, ne bi nastalo nic,« poudarja Prelceva in za konec doda: »Za nas je izjemnega pomena, da Trzinci vedo, da so naši pevski dogodki namenjeni njim! Cas, ki ga preživite na našem koncertu, naj vam v srce privabi mir in zadovoljstvo. To je naš cilj: da boste domov odhajali srecnejši, bolj sprošceni in bolj zdravi, saj glasba tudi zdravi. Poleg tega, da ohranjamo ljudsko glasbo, je prav to naše poslanstvo!« (tb, foto: Tanja Bricelj) V našem kraju Invalidi v casu epidemije koronavirusa Epidemija koronavirusa je v drugem valu še posebno prizadela invalide. Odmaknjeni v samoti svojega doma še veliko težje preživljajo dneve. Številni ne uporabljajo moderne tehnologije in jim stik s svetom omogoca le telefon. Sem spadajo pretežno starejši clani, ki imajo poleg invalidnosti še pridružene bolezni in so ranljivejši. Prepovedali smo jim druženja, srecanja ob opravljanju rocnih del in klepet, ki toliko pomeni, ce si sam. Veliko jih živi samih in v tem casu smo jih osamili in s tem porinili na rob. V naše Medobcinsko društvo invalidov Domžale, ki šteje okoli 1600 clanov in podpornih clanov, se vkljucuje tudi precej clanov iz obcine Trzin. Dejavnosti, ki sicer potekajo v društvu, trenutno niso mogoce. Ljudem smo na voljo na telefonu, saj ta v stiski mnogokrat pomaga odpraviti težave. Pogrešamo prijazen stisk roke, pozdrav in nasmeh, ki veliko pove. V našem društvu se sicer veliko dogaja. Naš letni koledar je poln zanimivega dogajanja: od pocitniških zmogljivosti, ki jih ponujamo cez leto, športnih dejavnosti, kot so pikado, balinanje, šah, pevskega zbora, strokovnih predavanj na sedežu društva in v okviru ZDIS. Tedensko izvajamo telovadbo pod strokovnim vodstvom, urice, namenjene klepetu, rocna dela. Organiziramo izlete, pustovanje, martinovanje, novoletno srecanje. Naši športniki redno sodelujejo na vseh tekmovanjih na meddruštvenih in državni ravni. Dosegajo lepe rezultate. Marsikdo gre rad v Terme Snovik in pri nas po ugodni ceni kupi kopalne karte. Vsako leto organiziramo letovanje za težke invalide in letovanja v hotelu Delfin v Izoli. Vsako leto imamo tudi srecanje invalidov našega društva, povabimo pa tudi prijatelje invalide iz sosednjih društev. Lani bi imeli že 45-letnico. Žal je nismo mogli izpeljati, morda bo to letos. Poskrbimo tudi za prevoz naših clanov k zdravniku in na preglede v bolnišnico z našim kombijem. Z veseljem ustrežemo željam in potrebam invalidov. Naša predsednica Vida Perne že vrsto let požrtvovalno in skrbno opravlja svoje delo. Naše clane zelo dobro pozna in pomaga vsakomur, pa naj ima še tako resno težavo. Skrb za invalide ji je prva stvar in za njihove pravice se vztrajno zavzema. Tudi v okviru ZDIS-a vedno zagovarja njihove pravice. Vcasih pa je težko pomagati, premagati financno stisko, v kateri se znajde invalid, ki je izgubil službo, ima nizko pokojnino ali invalidnino. Svetujemo jim, naj napišejo prošnjo za financno pomoc, ki jo poskušamo rešiti. Sredstva, ki nam jih dodelijo obcine, komaj zadošcajo za osnovno dejavnost. V casu uradnih ur v sredo popoldne in petek dopoldne lahko izmerimo tudi krvni tlak in sladkor, holesterol. V ta namen smo kupili ustrezne aparature in testne listice. Za to skrbiva kot prostovoljki dve upokojeni zdravstveni delavki, dipl. med. sestra Vida Ceh in Zdenka Novak, dipl. ing. lab. biomedicine. Obišce nas tudi do 20 clanov. Vedno je zelo živahno in tem za pogovor kar ne zmanjka. Ce so vrednosti previsoke, jih napotimo na posvet k zdravniku, patronažni sestri, vcasih pa tudi na urgenco. V casu pred novim letom smo od ustanove Anina zvezdica dobili 300 prehranskih paketov, ki smo jih s pomocjo naših prostovoljcev razdelili najbolj ogroženim invalidom. Iskrena hvala za to veliko pomoc. V to akcijo je bilo vloženega veliko truda naših požrtvovalnih prostovoljcev, brez katerih ne bi zmogli. Vsako leto ob novem letu obišcejo vse naše clane, jim prinesejo koledar in dobro voljo, prisluhnejo težavam in jim dajejo pogum. Vzamejo si cas za klepet. Osebni stik in stisk roke štejeta najvec. O njihovih težavah porocajo na društvu. V obcini Trzin je že vrsto let prostovoljka gospa Vida Perne, predsednica našega društva. Naša najvecja želja za letos je, da se cim prej vidimo, ostanemo zdravi in da se srecamo osebno in si recemo, da smo zmagali mi in ne epidemija. Srecno vsem! Besedilo in foto: Zdenka Novak Hitra dostava kurilnega olja 031 280 771 Poženik 35, Cerklje na Gorenjskem http://www.simon-oil.si info@simon-oil.si V našem kraju Ženske, ki so zaznamovale naš kraj: Marjanca Rucigaj, režiserka Zaslužna za vzpon trzinske dramske dejavnosti Marec je mesec, posvecen ženskam, zato tokrat vec pozornosti namenjamo posameznici, ki je pravzaprav ustvarila smernice kulturno- izobraževalnega delovanja v Trzinu in okolici. Govor je o Marjani Sicherl, poroceni Rucigaj, režiserki in društveni delavki, kulturni in nasploh vplivni ženski, ki je trzinsko kulturno dejavnost postavila na zemljevid. Marjana Sicherl se je rodila 25. oktobra 1898 v Trzinu, kjer je pozneje poskrbela za številne kulturne dosežke oziroma premike. Njen oce je bil postajni nacelnik, po tej poklicni poti pa se je pozneje podala tudi sama, saj se je zaposlila kot železnicarska uradnica. Ob poroki s Francem Rucigajem je prevzela priimek Rucigaj. Vendar opravljanje uradniškega poklica ni bilo njeno poslanstvo, to je bilo namrec povezano s kulturnim podrocjem. Že med obema vojnama se je namrec Marjanca vkljucila v trzinsko prosvetno društvo, imenovano Nepoliticno izobraževalno društvo Trzin, kjer je sodelovala pri pripravi in tudi samostojno režirala kar nekaj dramskih del. Po drugi svetovni vojni se je še posebej odlikovala kot režiserka, saj je tedaj na oder postavila vec kot petdeset dramskih del. Ker je zaslužna za kljucni kulturni napredek v Trzinu, danes njeno ime nosi tudi dvorana v Centru Ivana Hribarja. Na kulturnem podrocju je pravzaprav delovala skupaj z možem. Pred prvo svetovno vojno je bilo trzinsko kulturno delovanje vezano predvsem na sodelovanje z mengeškim okrajem, s prosvetnim društvom, ki so ga v Trzinu ustanovili leta 1923, pa si je le zacelo utirati lastno pot. Tedaj je društveni tajnik postal Franc Rucigaj, Marjanin mož, Marjana pa je prevzela delo režiserke in tako poskrbela za vzpon trzinske dramske dejavnosti. Ustanovitev prosvetnega društva je pomenila tudi ustanovitev lastnega kulturnega središca, s cimer se je Trzin »kulturno osamosvojil « (odcepil od Mengša). Tedaj sta Ivana Habjan in njen sin Cveto darovala številne knjige, ki so bile nekakšen temelj za postavitev trzinske knjižnice, ki je delovala v okviru Nepoliticnega izobraževalnega društva Trzin. Ker pa je bilo knjig za samostojno knjižnico kljub darovom še premalo, so zanje poprosili tudi domacine, gradivo so zbirali od vrat do vrat. Ko je njihovo število lepo naraslo, so za pomoc prosili crnuškega knjigoveza Ravbarja, daj je podarjeno gradivo zvezal. Ko je knjižnica premogla vec kot tristo petdeset del, je tudi uradno odprla svoja vrata, delo knjižnicarke pa je prevzela prav Marjana Rucigaj. Ceprav se je okupator na vso moc trudil uniciti vsakršno kulturno delovanje v trzinskem okraju, je Marjanca s pomocjo Slavka Strmoleta in ob moževi podpori iz knjižnice rešila sto petnajst najboljših knjig in pesmaric in tako ohranila pisano besedo. Da bi gradivo tudi obdržali, so ga razdelili po domovih in se tako izognili neprijetnostim ob hišnih pregledih. Tam so knjige ostale vse do konca okupacije, ko so se lahko vrnile v prostore nove knjižnice. V režiji Marjance Rucigaj so nastale številne dramske uprizoritve, med drugim Razvalina življenja, A njega ni, Drzni plavac, Na vasi, Vrnitev, Cigani, Lovski tat, Užitkarji, Miklavžev dar, Angelcki se pripravljajo in druge. Med drugo svetovno vojno je bilo delovanja društva prepovedano, po koncu vojne pa se je odbor društva, v katerem je sedela tudi Marjanca, spet ogrel za dramsko igro ter si mocno prizadeval za obnovo društvenega doma. Kmalu zatem so pod Marjanino režisersko taktirko že nastajale nove uprizoritve, med drugim sta na oder stopili Cankarjevi deli Kralj na Betajnovi in Hlapec Jernej. Poleg dram za odrasle se je lotila del za otroke in tako ustvarila dve otroški dramski igri, Porednega Mihca in dobro Marjetko ter Dedka Mraza in palcke. Poleg omenjenih del je Marjana Rucigaj pisala kroniko Prosvetnega društva Trzin. Pozneje je režirala še Trnuljcico Saše Škufce, ki so jo veckrat uprizorili, dvorana pa je bila vsakokrat razprodana. Njena dela so bila namrec tako izrazita in izstopajoca, da obcinstva nikdar niso pustila ravnodušnega, povpraševanje po njenih uprizoritvah pa zato nikdar ni zamrlo. Njene igre so stale tako na trzinskih odrih kot tudi na odrskih deskah v gosteh, na razlicnih revijah, v cerkvah in še marsikje. Tako so mladi in tudi zrelejši igralci nizali uspeh za uspehom, Marjana Rucigaj pa je postavila nove standarde trzinske odrske umetnosti. Njeno kulturno delovanje ni zamrlo niti z njeno smrtjo 5. oktobra 1979, saj njena zapušcina v Trzinu odmeva še danes. Barbara Kopac VIRA: Stražar, Stane. 1993. Mengeš in Trzin skozi cas. Krajevna skupnost Mengeš in Krajevna skupnost Trzin in lasten arhiv. Igra Vest, uprizorjena leta 1968 (od leve proti desni, sede: Jože Vehovec, Ivan Rucigaj, Breda Buncek, porocena Plaznik, Tone Ipavec, Mici Perne in Marjanca Rucigaj; stojijo: Ela Vehovec, Zvone Brojan in Ivan Novak). Marjanca Rucigaj (vir Mengeš in Trzin skozi cas, stran 448). Pravljicna igra Sneguljcica leta 1969 je bila uprizorjena sedemkrat, režija Marjanca Rucigaj. Industrijska oblikovalka Nina Mihovec, priznana industrijska oblikovalka, snovalka številnih izdelkov, nagrajenih z nagrado red dot S svojim delom pušca pecat v svetu Vsi smo radi obdani z lepimi stvarmi, le malo pa je takih, ki prepoznajo kakovostno oblikovane izdelke. Med njimi je priznana inustrijska oblikovalka Nina Mihovec, ki bi kakovostno oblikovanje rada približala vsem. V njeni pisarni sva poldrugo uro klepetali o pomenu in procesih oblikovanja, njeni poslovni poti in ne nazadnje tudi o njenih otrocih, ki sta bila povod za ustvarjanje lastne blagovne znamke Ooh Noo. Dobro oblikovanje je pomembna prvina v razvoju izdelka Pri uspešnem plasiranju novega produkta na trg je poleg njegove uporabnosti velikega pomena tudi premišljeno zasnovana oblika ali dizajn. Vecini se morda ne zdi tako pomembna, po drugi strani pa vsi radi kupujemo lepe izdelke. V mnogih podjetjih se tega zavedajo in pri razvoju novih produktov sodelujejo z industrijskimi oblikovalci. »Dober dizajn izboljša videz in funkcionalnost izdelka. Lahko pa tudi optimizira stroške izdelave in s tem poveca dodano vrednost,« je prepricana uveljavljena industrijska oblikovalka Nina Mihovec, ki je vrsto let ustvarjala v Trzinu. »Podjetja, ki vlagajo v dobro oblikovanje, so cez cas uspešnejša od konkurence, ki temu ne posveca velike pozornosti. Dober primer je Nike, ki je s premišljenim oblikovanjem ustvaril svojo prepoznavno identiteto, pa Volvo, ki je sinonim za varnost, ali pa švedska Ikea, ki je naredila oblikovanje dostopno vsem,« nam zaupa in doda: »Strojniki pravijo, da je sistem najboljši takrat, ko mu nicesar vec ne moreš odvzeti. Tudi pri dizajnu je tako. Najboljše rešitve so preproste in do njih je najtežje priti.« Eden najbolj znanih izdelkov slovenskega industrijskega oblikovanja je gotovo stol Rex. V zacetku 50. let ga je oblikoval vodja razvojne službe v kamniškem Stolu, arhitekt in oblikovalec Niko Kralj. Njegovo delo nadaljujejo številni slovenski industrijski oblikovalci, med katerimi je tudi Nina. V svoji zbirki ima lepo število izdelkov, ki se ponašajo z mednarodno nagrado za oblikovalske dosežke red dot. Nagrada daje ustvarjalcem izdelkov priznanje in dokaz, da so dosegli optimalno kombinacijo tehnologije in estetike. Nanjo so najbolj pozorni arhitekti in investitorji, vse bolj pa tudi potrošniki. »Ta nagrada je za nas dizajnerje ultimativna potrditev dobrega dela. Hkrati pa nam odpira nove poslovne priložnosti,« pove dizajnerka, ki je leta 2005 prejela naziv oblikovalka leta. Zadnjo je dobila lani za leseni dirkalni avtomobilcek. Vec na www.wilsonicdesign.com. Drzno se je podala na samostojno pot Mlada diplomantka Akademije za likovno umetnost se je z ustanovitvijo oblikovalskega studia WilsonicDesign leta 2000 podala na samostojno pot. »Vedno sem želela imeti svoj oblikovalski studio. Zavedala sem se, da moram to storiti, dokler sem še mlada in brez družine. Najprej sem z vsemi prihranki kupila dobro programsko orodje in zacela predstavljati svoje delo,« se spominja svojih zacetkov. Zacela je z majhnimi projekti: oblikovanje embalaže kreme za soncenje Sun mix, mlincka za orehe, elektricnega števca, stiskalnice za grozdje ... Kmalu je ugotovila, da dober industrijski oblikovalec potrebuje tudi veliko tehnicnega znanja ali vsaj razumevanja. »Da res lahko ustvariš kakovostno in dobro oblikovanje, je pri razvoju izdelka treba poznati in upoštevati dolocene tehnicne omejitve,« mi zaupa. To je bil tudi povod, da je cez nekaj let magistrirala na Strojni fakulteti. Ustvarja namrec v pretežno moškem svetu. Razloži mi, katere tehnicne vidike je morala upoštevati pri oblikovanju nekaterih izdelkih in kakšne so lahko posledice, ce se oblika ne ujema s tehnicnimi zahtevami. Poleg tega je kmalu ugotovila, da potrebuje tudi vec ekonomskega znanja, ki ga je leta 2014 izpopolnjevala na IESE Business School v Barceloni in Münchnu. »Vse življenje se ucimo, saj se tako notranje bogatimo,« je trdno prepricana. Ob vodenju podjetja, kreiranju novih izdelkov in skrbi za družino plodna ustvarjalka, ki napaja svojo energijo v umetnostnih muzejih, galerijah in starih mestnih jedrih, obiskuje razne sejme in predavanja po svetu, na katerih tudi predava. Oblikovalski studio Wilsonic Design V studiu se ukvarjajo z razvojem novih izdelkov od zacetne skice do koncnih produkcijskih nacrtov. Glavno vodilo njihovega ustvarjanja so funkcionalnost, minimalizem ter uporabnik in njegova izkušnja. »Naše delo se zacne z raziskavo predmeta, pri cemer poskušamo razumeti, kako uporabnik – lahko jih je vec – izdelek uporablja oziroma ga bo uporabljal. Sledi oblikovanje ideje, ki mora upoštevati tudi proizvodne zahteve. Naslednji korak je 3D-racunalniška realizacija, ki ji sledita detailiranje in izdelava prototipa,« nam v grobem opiše njihovo delo. »Zame je na prvem mestu oblika, ceprav se je treba prilagajati tudi tehnologiji,« mi zaupa in zavzdihne: »Proces od koncepta do uresnicenja ideje je poln tveganj in tudi neuspehov. Lahko se zgodi, da moramo zaradi zahtevnih tehnicnih izzivov veckrat zaceti znova. Velikokrat bi lahko nekaj oblikovali veliko bolje, ce ne bi bili vezani na stroške. V razvoj dizajna si namrec custveno vpleten, nanj gledaš s svojimi ocmi. Narocnik pa ima v glavi cisto nekaj drugega. Treba je veliko usklajevanja, prilagajanja in dogovarjanja.« Med vsemi kreacijami ne more izbrati najljubše, ker je v vsaki pustila delcek sebe. Zanjo so najvecji dosežek zadovoljni narocniki, ki se vracajo z novimi projekti. Podjetni Industrijski oblikovalki Nini Mihovec sta blizu minimalizem in skandinavski slog, v katerem prevladujejo bela, siva, crna barva ter bež odtenki in pastelne barve. »Mi dizajnerji nismo prevec barviti ljudje. Pa to ne pomeni, da barv ne maramo.« pravi Nina. (Foto: osebni arhiv) ca danes zaposluje devet ljudi, med katerimi so graficni in industrijski oblikovalci ter inženirji, sodeluje pa tudi z zunanjimi izvajalci. »Vsega ne moreš storiti sam. Skupinsko delo in usklajenost ekipe sta nujni za uspeh,« je prepricana. Za domace in tuje narocnike izpeljejo 50 projektov na leto, med katerimi je bil eden vecjih prenova celotne družine avtobusov za TAM DuraBus iz Maribora. V podjetju so med drugim razvili in oblikovali medicinske mize, pocitniške prikolice, igralni avtomat, plovilo, sesalec in še kaj. Strokovnjaki s tega podrocja menijo, da njihove izdelke odlikuje dovršeno oblikovanje, ki se dopolnjuje z izvrstnimi tehnicnimi rešitvami. Lastna blagovna znamka »Ooh Noo« je uspešnica predvsem v tujini Leta 2014 je zasnovala svojo blagovno znamko izdelov za otroke Ooh Noo, ki je prepoznavna predvsem na Japonskem, v Skandinaviji, Angliji in Ameriki. Navdih za oblikovanje so otroci, pa tudi smernice v arhitekturi in oblikovanju prostorov. »Na prvem mestu so vedno mali uporabniki. Zato so naši izdelki oblikovani tako, da spodbujajo otroško domišljijo, hkrati pa so minimalisticni, iz naravnih materialov in ergonomski, « poudari oblikovalka. Zgodba lastne blagovne znamke se je zacela v casu, ko je Nina postala mama in ni nikjer našla otroških izdelkov, ki bi ji bili všec. »V dnevni sobi so se zacele kupiciti plasticne igrace, ki jih je bilo treba nekam zložiti, da je bilo vsaj malo pospravljeno. Vsa ta plastika, oh, grozno,« zavzdihne. »Iskala sem igrace, ki bi bile funkcionalne, kakovostne in estetsko dovršene. Ker jih nisem našla, sem se odlocila, da jih naredim kar sama.« Najprej je skicirala minimalisticno oblikovanega gugalnega konjicka. »Skico sem pokazala svojemu Aleksandru in ga vprašala, kaj je to. Izstrelil je – konjicek. Takoj sem vedela, da sem ustvarila dovolj elementov za prepoznavo.« Blagovno zmanko Ooh Noo zaznamujejo naravni materiai (les, bombaž in lan) ter umirjene barve in preprosta oblika (minimalizem). Pravzaprav so z ekipo ustvarili vse – od blagovne znamke, marketinške strategije, oblikovanja in njihovega konstruiranja do organiziranja proizvodnje, prodaje ter logistike in distribucije. Celo fotografirajo sami. Danes podjetje proizvaja 150 razlicnih izdelkov. Sprva so jih prodajali le na spletu, pozneje pa so po svetu vzpostavili distribucijsko mrežo. V njihovi ponudbi so poleg lesenih igrac (gugalni konjicek, kocke, otroški vozicek, skrinja za igrace v obliki lokomotive ...) tudi roboti iz lepenke, kvackani zajci ter posteljnina in okrasne blazine. Pred kratkim so trgu predstavili poganjalcka, ki je malckov pomocnik pri ucenju hoje. »Zelo sem bila vesela, ko smo ga naredili. Veckrat smo ga testirali z isto malcico, ki ga je vsakic intuitivno prijela, se dvignila in z njegovo pomocjo hodila. Ker je dovolj težak, se ne prekucne,« navdušeno razlaga Nina. Oblikovalka trdno verjame, da moraš s svojim delom pustiti na svetu pecat, zato je njena velika želja, da postane blagovna znamka Ooh Noo v segmentu otroške notranje opreme in igrac v svetovnem merilu prepoznavna po dobrem oblikovanju in kakovosti. Družina je vedno na prvem mestu Življenje mlade industrijske oblikovalke je bilo sprva podrejeno ustvarjanju. Ko pa je postala mama, se je vse spremenilo. »Med porodniško sem najela varuško, da sem lahko vodila podjetje. Nekaj vec casa sem si vzela pri najmlajši. Pa še takrat sem imela v narocju njo, v ušesu pa slušalko,« zavzdihne. »Ko sta bila otroka majhna, je bilo res težko. Nikoli nisem vedela, ali bom naslednji dan lahko šla na sestanek ali bom morala ostati z njima doma,« se zamisli. Obcasno je morala tudi na službena potovanja v tujino. Takrat je skrbno preracunala cas, ki ga je potrebovala za sestanek. »Otroka sem peljala v varstvo moji mami in odhitela na pot. Pri tem pa sem imela še bolj slabo vest kakor sicer.« Otroka sta obiskovala trzinski vrtec in se pozneje vpisala v Osnovno šolo Trzin. Ker sta moja najmlajša hci in njen sin sošolca, sem jo popoldne velikokrat srecala v vrtcu ali šoli, ne vedoc, s cim se ta vedno skrbno urejena, vitka in zgovorna gospa ukvarja. »Vsak dan sem ju prišla iskat in z njima doma preživela celo popoldne. Ko pa sta odšla zvecer spat, sem se spet posvetila poslu.« Tudi družinsko dopustovanje je bilo prilagojeno njunim potrebam. A otroci rastejo in postajajo vse bolj samostojni, zato je tudi Nini cedalje lažje usklajevati družinsko življenje in delo. Tanja Jankovic Industrijska oblikovalka Vozicek Toy Pram, še eden izmed serije izdelkov blagovne znamke Ooh Noo, za katere so prejeli nagrado red dot. (Foto: arhiv podjetja) Pred kratkim so predstavili poganjalcka, ki je malckov pomocnik pri ucenju hoje. »Zelo sem bila vesela, ko smo ga naredili. Veckrat smo ga testirali z isto malcico, ki ga je vsakic intuitivno prijela, se dvignila in z njegovo pomocjo hodila. Ker je dovolj težak, se ni prekucnil,« pove navdušeno Nina. (Foto: arhiv podjetja) Nagrada red dot (rdeca pika) se podeljuje vsako leto od leta 1955 v okoli 50 kategorijah. V tem casu je »Red dot Design Award« postal sinonim za odlicno industrijsko oblikovanje. Portret meseca Zinka Kosmac, fotodokumentaristka trzinske novejše zgodovine Od racunalniške navdušenke do ljubiteljske fotografinje Zinke Kosmac ne boste videli v soju žarometov in ne srecali v prvih vrstah trzinskih dogodkov, pa ceprav je na njih tako ali drugace obicajno vedno navzoca. S fotografskim aparatom neopazno stoji kje ob robu in v svoj objektiv lovi zanimive motive ali pa vabi na dogodke z vabili, ki jih graficno oblikuje za vec trzinskih društev. Njene izdelke ste zagotovo že kdaj prejeli v domac poštni nabiralnik ali videli na straneh Odseva, najbrž pa niste vedeli, da nastajajo na racunalniku te izjemno zanimive 75-letne gospe. Kako posebna je Zinka Kosmac, dokazuje tudi njen kanal na Youtubu, na katerem je objavila vec kot 90 fotografskih kolažev. Med njimi ima najbolj gledani vec kot 13.000 ogledov, skupno pa ima njen kanal okoli 95.000 ogledov. Z malce hudomušnosti bi lahko rekli, da je Zinka prva trzinska influencerka*. Šalo na stran, Zinka Kosmac je ena tistih posebnih Trzink, ki s svojim delom pomembno zaznamujejo naš kraj. Že vrsto let skrbno beleži dogajanje v Trzinu, spremlja spreminjanje njegove podobe in fotodokumentira dogodke in obicaje tukajšnjih prebivalcev. Že enajst let ureja spletno stran Turisticnega društva Kanja Trzin, na kateri je objavila kar 465 prispevkov, ki so vsi njeno avtorsko delo. Vanje je vložila nešteto ur, vse delo pa opravlja kot prostovoljka. Pred dvanajstimi leti, ko jih je štela 63, je odprla svoj kanal TheTrzinka na Youtubu. Seveda, zaman je, ce so fotografije le v njenem arhivu! Odtlej so Zinkini fotozapisi s trzinskih sejmov, proslav, folklornih nastopov in etnoloških prireditev na ogled vsem, ki jih zanimajo. Fotografiranje je poleg plesa ena prvih Zinkinih ljubezni, saj jo je fotoaparat osvojil še kot najstnico. S svojimi prihranki si je pri dvanajstih letih kupila prvi aparat znamke Pionir. Za to gre nekoliko zahvala njenemu bratrancu, ki ji ga je prodal, nekoliko pa njenim staršem, mami Ani in še zlasti ocetu Janezu Benda, ki sta ji že zgodaj namenila mesecno žepnino. Oce je tudi sicer veljal za zelo naprednega, saj je kot kovac v domaci hiši že v tridesetih letih prejšnjega stoletja uredil vodovod in centralno ogrevanje. Zinka je tako pri dvanajstih letih zacela fotografirati, kar pa je bilo za tiste case »hudo drag špas«. »Kupovala sem crno-bele filme, mislim, da je bilo na njih le osem ali dvanajst posnetkov, in jih nosila razvijat k Majhenicu v Domžale. Fotografije so bile cisto majhne, 40 x 50 mm, na beli podlagi. Pogosto so me vaški otroci nagovarjali, naj jih slikam. In sem jih. Le da v fotoaparatu ni bilo filma,« se navihano smeji Zinka in pojasnjuje, da je otroci potem nikoli niso vprašali, ali jim pokaže fotografije, silno imenitno se jim je zdelo že to, da se fotografirajo. Je pa Zinka skrbno izbirala druge motive: fotografirala je sošolce iz osnovne šole, prve zametke strojne žetve, pred objektiv pa je kdaj pa kdaj stopila tudi sama. Že kot deklica je izstopala s svojimi željami. Njena prva želja je bila, da bi postala zobna instrumentarka, a ker bi morala med šolanjem prebivati v dijaškem domu v Ljubljani, je pri starših naletela na gluha ušesa. Ker je od nekdaj zelo rada plesala, je bila njena naslednja izbira postati balerina, toda tudi ta želja je bila zavrnjena, ceš da to sploh ni noben poklic. Po nasvetu staršev je šla v trgovsko šolo in se zaposlila v trzinski trgovini, ob delu je koncala še administrativno šolo in se zaposlila v Vzgojno-varstvenem zavodu obcine Domžale v racunovodstvu kot referentka obracuna oskrbnin. To ji je odprlo pot do njene naslednje velike ljubezni – racunalništva. »Prvi racunalniki so prihajali k nam okoli leta 1981. Spomnim se, da se moji vrstniki nikakor niso hoteli nauciti uporabljati racunalnika, jaz pa sem neskoncno uživala. Imela sem odlicnega mentorja, inženirja Ladislava Catarja iz podjetja Racunalništvo in programiranje iz Ljubljane, s katerim sva spoštljivo sodelovala celih dvajset let. Z njim sem delala po nekaj ur na mesec, razen kadar so bile posodobitve in je bilo treba spremeniti program, ki sva ga usklajevala. Veckrat sva delala tudi ponoci, da sva ujela rok za obdelavo podatkov,« se spominja Zinka. Zinkina vrata so vedno odprta in s svojimi izdelki je pomagala že številnim. Izdelovala je vošcila, vabila, zahvale, fotografirala in izdelala kolaže na CD-jih ob rojstnih dnevih, porokah …, rada pa pomaga tudi z nasveti. (Foto: Tanja Bricelj) Vrsto let je za prireditev Lep in urejen Trzin, kjer so s priznanji nagradili najlepše urejene objekte, pripravljala bogate in slikovite Powerpointove kolaže. Na fotografiji med predvajanjem na eni od teh prireditev. (Foto: arhiv Zinke Kosmac) »Bila sem med prvimi v domžalski obcini, ki so delali z racunalnikom. Tedaj je bil to atari in program Wordstar. Spomnim se, da so me sodelavci in sodelavke hodili prav gledat, da ne govorim, kako so bili navdušeni, ko sem leta 1983 za novo leto pripravila pasico z novoletno cestitko, ki je potovala gor in dol po racunalniškem zaslonu,« pripoveduje Zinka in doda: »Pred nekaj leti me je po dolgem premoru gospod Catar našel na spletu, opazil je moj kanal na Youtubu, mi pisal in tako sva se spet srecala. Veliko mi je pomenila njegova pohvala o mojih kolažih v PowerPointu, cesar pa on ni obvladal. Pozneje me je poklical, da sem mu razložila in pomagala pri njegovem prvem kolažu. Rekel je, da si ni nikoli mislil, da ga bo njegova ucenka ucila in prehitela.« »Nikoli nisem cutila, da bi bila kot ženska, ki dela z racunalnikom, kakor koli zapostavljena. Mogoce zato, ker izhajam iz prepricanja, da smo vsi enakopravni. Res pa je tudi, da sem vso delovno dobo delala v ženskem kolektivu, kjer smo bile najožje sodelavke tudi dobre prijateljice in z njimi še vedno ohranjamo stike,« pove Zinka in omeni, da se vse bolj zdi, da prihajajo casi, ko se bo spet treba boriti za vsesplošne clovekove pravice. Obenem Zinka ne pozabi pohvaliti svojega moža Jožeta, ki je imel vedno razumevanje za njene interese. Spoznala sta se na plesu v Grobljah, in ceprav Jože še danes velja za odlicnega plesalca in sta z Zinko, preden sta postala par, preplesala veliko nedelj in se skupaj veliko smejala, je bil pravzaprav usoden en sam pogled. »Prvic sva se videla na vlaku. V Domžalah sem vstopila na vlak za Trzin, Jože pa je izstopal, ker se je pripeljal iz Kamnika. Ko me je zagledal, se je ustavil in me prav debelo gledal. Meni se je zdel ta pogled tako neumen, da sem mu vrnila temu primeren pogled, in vlak je odpeljal,« se smeje Zinka. Rodila sta se jima dva sinova, Aleš in Žiga, za pomembne Zinkine korake v svet racunalništva pa sta zaslužna tudi oba njena vnuka, Denis in Anže. »V pritlicju domace hiše smo v sobi za zabave, ki je takoj za vhodnimi vrati, uredili racunalniški koticek. Vrata v to sobo so bila vedno odprta, in ko sem se pred leti ucila uporabljati moviemaker, powerpoint in druge programe, sem pogosto prestregla katerega od vnukov, ko sta prišla domov. Z njuno pomocjo sem se naucila uporabljati internet in še vrsto drugih orodij,« pravi Zinka, ki je pogosto cele noci presedela za racunalnikom, strah pred tem, da bi lahko kaj »pokvarila«, pa je že davno izgubila. Morda se je tudi zato lotila vseh mogocih novotarij. Med drugim si je med prvimi kupila pletilni stroj in nekaj casa tako uspešno pletla jopice, puloverje in celo hlace, da si je prislužila zamero svojih sinov, ceš da so že vsi nosili kavbojke, ko sta onadva še vedno imela le »štrikane hlace«. Danes se Zinka ob tem le nasmeje, saj pravi, da je bila za svoja sinova pripravljena marsikaj narediti, med drugim se je že v zrelih letih ucila tudi smucanja in drsanja. Zinkina družina je poskrbela, da je za 60. rojstni dan dobila prvi digitalni fotoaparat, a veliki teleobjektivi je nikoli niso zanimali. Le vcasih je bila na kakšnem vecjem dogodku deležna postrani pogledov profesionalnih fotoreporterjev, ceš, kam pa vi, gospa. »Na to se nisem dosti ozirala in se nikoli nisem rinila v ospredje, pa vedno sem si želela fotoaparat za v žep,« še pove. Kaj je recept za njeno mladostno radovednost in strast do življenja? Morda to, da vse, kar pocne, pocne z ljubeznijo in strastjo in da se nikoli ni nehala uciti. V življenju je obiskovala celo vrsto tecajev in izobraževanj, od racunalniških do pletilskih in jezikovnih, vendar pa nikoli ni šla na tecaj digitalne fotografije. Glede na njeno živahnost in vitalnost pa ni dvakrat reci, da tega morda ne bo storila, ko bo konec proti-koronskih omejitev. Ce ji bo le zdravje dopušcalo. Tanja Bricelj *influencer = spletni vplivnež Portret meseca Leta 1998 za racunalnikom na svojem delovnem mestu (Foto: arhiv Zinke Kosmac) Samosvoja je bila Zinka že od nekdaj. Pri dvanajstih si je sama kupila fotoaparat, postati je želela zobna instrumentarka, od nekdaj je rada plesala in ljubila hitrost, pa naj je šlo za vožnjo z avtom ali motorjem. Na sliki še mladoletna na izposojeni vespi. (Foto: arhiv Zinke Kosmac) Prva generacija sošolcev sedmega razreda, zacetka osemletke v Osnovni šoli Mengeš, ki jo je posnela s svojim pionirjem. (Foto: Zinka Kosmac) Rock'n'roll z bratrancem okoli leta 1960 (Foto: arhiv Zinke Kosmac) Prostovoljna gasilka Andreja Kosirnik, prostovoljna gasilka »Vsak dan lahko pomagamo ljudem okrog nas« Andreja je mamica treh otrok in v Trzinu živi že 17 let. V prostem casu rada hodi v naravo ali prebere dobro knjigo. Po poklicu je specialna pedagoginja, magistra znanosti, v službi dela z otroki s posebnimi potrebami. Z možem Dušanom sta oba gasilca, in ker so v gasilskem podmladku tudi vsi trije otroci, so Kosirnikovi cisto prava gasilska družina. Kadar Andreja in Dušan nista dejavna v Prostovoljnem gasilskem društvu Trzin, sodelujeta v folklorni skupini Trzinka, kjer plešeta že pet let. Andrejo prostovoljno gasilstvo med drugim privlaci tudi zato, ker rada pomaga drugim. Kadar gre kaj narobe, nam pogosto prvi na pomoc priskocijo prav domaci prostovoljni gasilci in veljalo bi bolj ceniti njihovo zahtevno delo in pogosto tudi tveganje, ki ga ob tem sprejemajo. Kdaj ste se zaceli ukvarjati z gasilstvom? Gasilka sem postala pred osmimi leti. Z otroki smo veckrat spremljali moža na operativnih vajah, pa se je zgodilo, da sem se hitro oprijela dela in fantom pomagala pri pospravljanju. Nadaljevalo se je z izobraževanji in tecaji. Kot otrok nisem imela možnosti, da bi se vkljucila v takšno organizacijo, zato sem to izkoristila v odraslosti. Zakaj vas gasilstvo veseli in kaj vam je pri tem najbolj všec? Že po naravi rada pomagam ljudem, v službi predvsem otrokom s težavami in njihovim staršem, kot gasilka pa našim obcanom. Pri gasilstvu mi je všec prav to, da za ljudi nekaj prostovoljno narediš, kar je v današnjem casu že prava redkost. Ste sodelovali pri veliko gasilskih akcijah in kaj se vam je zdelo pri njih najtežje? Odkar sem postala gasilka, sem v društvu zelo dejavna. Udeležujem se tako vaj kot tudi intervencij. Najtežje na intervenciji je to, da nikoli ne veš, kaj tocno te caka na kraju nesrece. Prav tako nikoli ne moreš biti zares pripravljen, saj ne veš, kdaj se bo zgodila nesreca in se bo oglasil pozivnik. Težje intervencije so prometne nesrece s poškodovanimi ljudmi ter vecji, zahtevni požari, pa tudi razlicne tehnicne intervencije. Katera vam je najbolj ostala v spominu in zakaj? V spominu ostanejo težje intervencije. Težko bi opisala samo eno, saj se na vsaki intervenciji zgodi kaj posebnega. Najtežje je bilo junija leta 2019, ko smo imeli poplavo doma, odkrilo nam je streho, ob tem pa je bil poplavljen še cel kup stavb po Trzinu. Pozivnik na telefonu je ves cas piskal. Mož je šel pomagat drugam, jaz sem ostala in cistila doma. Spomnim se tudi gašenja nocnega požara, ko je mož šel gasit v goreco hišo, jaz sem pomagala pripraviti cevi za gašenje. V trenutku, ko je vstopil v zadimljeni prostor, me je stisnilo pri srcu … Najino pravilo je, da paziva drug na drugega, torej da nisva oba istocasno v prvi bojni liniji. V casu korone je prav zato hodil na intervencije samo mož. Le kdo bi skrbel za vso družino, ce zboliva oba? Mislim, da ljudje, ki ne poznajo dovolj dobro gasilstva, ne cenijo dovolj naše požrtvovalnosti, ko vstaneš sredi noci, sredi kosila, kadar koli in greš pomagat drugim. »Mislim, da ljudje, ki prostovoljnega gasilstva ne poznajo dovolj, ne cenijo naše požrtvovalnosti, ko vstanemo sredi noci, sredi kosila, kadar koli … in gremo pomagat drugim.« Celotna gasilska oprema je zelo težka, kajne? Koliko približno tehta? Gasilec ima na intervenciji osebno zašcitno opremo, to so zašcitna jakna in hlace, zašcitni škornji ter celada. Pri gašenju požara pa ima še izolirni dihalni aparat, pri katerem jeklenka z zrakom tehta od 12 do 15 kilogramov. Pri gašenju pa gasilec vlece še polno cev vode, kar je še dodaten napor. Gasilstvo naj bi bila bolj moška dejavnost? Jaz se zavedam svojih telesnih omejitev in vem, da ne zmorem vseh fizicno zahtevnih del, na primer dela s hidravlicnimi škarjami in razpiralom. Te z veseljem prepustim fantom. Menim pa, da šteje prav vsako znanje, saj se na intervenciji lahko zgodi, da nas je tako malo, da mora prav vsak od nas poprijeti za vsako delo. V gasilstvu je najpomembneje to, da delamo skupaj in si pomagamo. Sem pa vcasih na tecajih zunaj našega društva doživljala neprimerne opazke, saj se je kakšen mlad zagnan fantic pošalil na racun moje izobrazbe, ceš, kaj bo ena študirana uciteljica delala pri gašenju notranjih požarov, potem sva pa kar oba uspešno zakljucila tecaj. Se je, odkar ste dejavni v gasilstvu, položaj žensk kaj spremenil? Ženske v gasilski organizaciji zagotovo imajo svoje mesto, clanice imamo svoja srecanja, svoja tekmovanja, številne med nami se Ob stari brizgalni z možem Dušanom (Foto: osebni arhiv Andreje Kosirnik) nas ukvarjamo z gasilskim podmladkom. To si je bilo treba izboriti, za kar sem hvaležna zavednim gasilkam v zgodovini slovenskega gasilstva. Kakšno je razmerje med spoloma v gasilskem društvu? So razlike opazne? V našem društvu je vec moških, ženske smo bolj za vzorec. Zanimivo pa je, da je pri gasilski mladini vec deklet, ki so zelo dejavne. Poleg tekmovanj mladine smo že sodelovale skupaj na tekmovanju s staro brizgalno v Markovcih v Prekmurju, dvakrat smo tekmovale v Medulinu na Hrvaškem, tam smo predlani dosegle odlicno drugo mesto v ženski kategoriji. V našem društvu ne cutim vecjih razlik med spoloma na vajah in intervencijah. Kakšne so po vašem mnenju lastnosti dobre gasilke? Dobra gasilka mora imeti številna znanja in spretnosti, da se zna prav obrniti v vsakem položaju. Treba je znati marsikaj, poseben izziv je delo z gasilsko opremo. Katere tecaje ste opravljali pri izobraževanju in izpopolnjevanju za gasilko? Poleg osnovnih izobraževanj sem opravila še nekaj tecajev specialnosti. Tako sem mentorica mladine in bolnicarka, kot edina ženska v našem društvu pa sem opravila tudi tecaj za nosilko izolirnega dihalnega aparata ter za gašenje notranjih požarov, modul A. Zasledila sem, da ste tudi mentorica gasilske mladine. Kako pri vas potekajo treningi in urjenja bodocih gasilcev? V našem društvu sem predsednica mladinske komisije in blagajnicarka. Trenutno nam epidemiološke razmere še ne dopušcajo, da bi imeli gasilske vaje, v normalnih casih pa se gasilska mladina srecuje vsak ponedeljek ob petih popoldne pri gasilskem domu. Poudarek je na pridobivanju prakticnih spretnosti in znanj, ki jih obcasno povežemo še s teorijo. Ob tej priložnosti pozdravljam vse naše mlade gasilce in gasilke in sporocam, da se spet srecamo, takoj ko bo to mogoce. »Ob tej priložnosti pozdravljam vse naše mlade gasilce in gasilke in sporocam, da se spet srecami, takoj ko bo to mogoce.« Kako mlade gasilce pripravljate na tekmovanja, na katerih so zelo uspešni? Da, res so mladi trzinski gasilci uspešni na tekmovanjih. Zagotovo je tu pomemben vzor mentorjev. Tu nisem sama, imam pomoc starejših in izkušenih gasilcev. Tako kot povsod pa velja rek, da vaja dela mojstra, ce mojster dela vajo. Dober mentor mora imeti veliko znanja, hkrati pa mora svoje poslanstvo opravljati s srcem in biti mladini dober zgled. Imate prostor oziroma vabite v gasilsko društvo še kakšne nove zagnane mladenice in mladenke? Seveda vabim vse, ki jih to zanima in veseli. Vabljeni tudi odrasli, tako moški kot ženske, za vse bo prostor, saj bo kmalu zgrajen nov dom zašcite in reševanja, kjer bodo tudi možnosti za delo gasilcev veliko boljše. Misel za konec? Vse se da, ce se hoce. Vcasih težko gledam zdrave, polnocutne ljudi, ki ne vedo, kaj bi s sabo. Pri svojem poklicu se srecujem z gibalno oviranimi otroki, z otroki z motnjo v duševnem razvoju, ki ogromno truda vložijo za minimalen napredek. Zdi se mi pomembno, da si vse življenje postavljamo cilje za doseganje novih znanj in spretnosti, ki jim sledimo. Ucimo se lahko vse življenje. Zagotovo pa vsak dan lahko pomagamo ljudem okrog nas. Moja pokojna mami je vedno rekla, da je treba izkoristiti vsak dan posebej. Nina Rems Prostovoljna gasilka Andreja med govorom na obcnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Trzin (Foto: osebni arhiv Andreje Kosirnik) Gasilka od glave do pete (Foto: osebni arhiv Andreje Kosirnik) Družina je za Andrejo ena najpomembnejših vrednot (Foto: osebni arhiv Andreje Kosirnik) Zdravje Kako pravzaprav nastane poškodba? Verjetno se vas je vecina, ki to bere, že srecala s kakšno obliko poškodbe, najsi bo to »muskelfiber« (da, tudi to je nekakšna vrsta poškodbe tkiva!) ali zlom kosti. Poškodbe so dandanes nekaj vsakdanjega, lahko so velike ali pa majhne. Toda ali ste se kdaj vprašali, kako sploh nastane takšna poškodba? V prejšnjih objavah sem velikokrat omenjal kronicne ali akutne poškodbe. Kronicne poškodbe nastajajo dalj casa, akutne pa v krajšem casu. Po tem lahko sklepamo, da so kronicne poškodbe pogostejše od akutnih. V tej objavi bom opisal, kako pride do tega in kakšni so mehanizmi nastanka poškodbe. Menim, da z razumevanjem nastanka poškodbe lažje »preživimo« okrevanje ali se poškodbi tako celo izognemo. Poškodba ali odpoved tkiva nastane, ko je tkivo izpostavljeno silam/ obremenitvi, ki presega mejo njegove tolerance ali moci. Da si lažje predstavljate, lahko v roke vzamete papir, pocasi ga vlecite narazen – ko dovedete dovolj sile, se bo prav tako strgal kot naše tkivo. Tako akutna poškodba nastane, ko sila, ki deluje na tkivo, presega mejo ali moc; kronicna poškodba pa nastane, ko sila na tkivo deluje dalj casa in tako vpliva na zniževanje meje tolerance ali moci tkiva – stres se nabira na tkivu. Primer akutne poškodbe bi tako lahko bil nenaden padec, udarec, avtomobilska nesreca … Primer kronicne poškodbe pa lahko ponazorimo z nenehnim dviganjem bremena brez pocitka (to ne pomeni, da ne smemo dvigati bremen!) ali pa s stalno obremenitvijo zaradi neugodnega položaja na delovnem mestu, nepravilnega sedenja in podobno. Zakaj pa potem svetujemo telovadbo, ce nenehno dviganje bremen lahko povzroci poškodbo? Zato, ker se ob dovolj veliki meri pocitka pred naslednjo obremenitvijo toleranca tkiv poveca/dvigne na višjo raven. S tem dosežemo, da poškodba na izpostavljenem tkivu pozneje nastane. V grafih lahko tudi vidite, kako je pomemben odmor pri sami vadbi in med vadbenimi enotami. Prav tako v literaturi opisujejo »krivuljo U«, ki kaže, da ni primerno premalo obremenjevati tkiv, prav tako pa ni primerno prevec obremenjevati tkiv. Najti moramo pravo mero obremenitve, da lahko kakovostno živimo. Prav tako moramo vedeti, da je za nekatere naša mera obremenitve lahko prevelika in bodo potrebovali manjšo mero obremenitve (to je lahko število treningov na teden, cas izvajanja vaje, število ponovitev, število serij …), za nekatere pa je lahko naša mera obremenitve premajhna. Tako ne smemo siliti ljudi, da opravljajo enako delo kot mi, temvec jim moramo pustiti, da sami sprva najdejo pravo mero in jo nato postopoma povecujejo. V neki ruski literaturi sem zasledil, da je napredek pri cloveku enak kot pri rastlini. Nekaj casa jo zalivamo z dovolj vode (pri cloveku je to dovolj velika mera obremenitve), a cveta še ni (pri nas posamezniki v povprecju zacutijo napredek po šestih tednih vadbe), cez nekaj casa pa naša roža kar naenkrat zacveti (odsotnost bolecin, višji skoki, lahkotnejša hoja in podobno). Napredek iz dneva v dan mogoce ni tako ociten, šele ko se ozremo nazaj, lahko vidimo, kaj smo »pridelali«. Zato se ves trud, ki ga vložimo v trening, prej ali slej poplaca. Veliko ljudi si lahko z vajami izboljša stanje in zmanjša bolecine. Tako da pridno telovadite in na svidenje prihodnji mesec! Anže Kosmac, mag. kin. Grafi: McGill, S. M. (2015). Low back disorders: evidence-based prevention and rehabilitation. Human Kinetics) Zdravje Zdaj je cas, da ocistimo jetra Pomlad je cas, ko se lotimo temeljitega cišcenja svojega stanovanja. Tako kot ocistimo stanovanje, je priporocljivo, da ocistimo tudi svoje telo, predvsem jetra. V februarski številki sem z vami delila nasvete, kako jetra okrepimo. In zdaj ko so naša jetra mocna in krepka, je cas za cišcenje in razstrupljanje. Glavni funkciji jeter v našem telesu sta cišcenje in razstrupljanje krvi ter razpošiljanje ocišcene krvi po našem telesu. Zato je stanje jeter tako zelo pomembno, saj je od zdravja in cistosti jeter odvisna kakovost naše krvi, od nje pa raven energije, ki jo imamo, moc našega imunskega sistema in seveda naše celostno zdravje. Priporocam, da jetra najprej nežno ocistimo na energijski in custveni ravni, nato pa jih lahko ocistimo in razstrupimo tudi na telesni ravni. Tokrat vam predstavljam tri nacine, kako jetra osvobodimo neprijetnih in lahko tudi škodljivih custev, zastale toksicne energije ter kako spodbudimo razstrupljanje z masažo pomembne akupresurne tocke in preprosto dihalno tehniko. Zdravilni zvok za jetra Z zdravilnimi zvoki precistimo svoje organe, saj jih ocistimo cezmernih škodljivih custev, ki so se v njih nakopicila. V naših organih zastajajo neprijetna custva, ki cez cas škodujejo organom in tudi našemu celotnemu telesu. Ko recemo, da nam gre nekdo na jetra – se nanj jezimo. Tako lahko razumemo, da svojo jezo hranimo v jetrih. Cim bolj smo jezni, tem bolj obremenjujemo svoja jetra. Zdravilni zvoki pa preobražajo neprijetna custva, sprošcajo telo, razstrupljajo in cistijo notranje organe ter izboljšujejo imunski sistem. Zdravilni zvok za jetra je zvok šššššš, ki ga nežno in skoraj neslišno izpihamo z dvigom rok navzgor in pogledom proti dlanem. Oci so odprte. Z zvokom izpihamo tudi vsa neprijetna custva, zastala v jetrih. Nato dlani položimo na obmocje jeter, jih z vdihom napolnimo z zeleno barvo in vrlinami jeter – to so prijaznost, dobrota in dobrohotnost. Podarimo jim notranji nasmeh. Ponovimo vsaj trikrat. Taoisticni rek pravi, da ce si na nekoga jezen in izvedeš jetrni zvok 36-krat, pa si še vedno jezen, si ta oseba resnicno zasluži klofuto! Aktivacija akupresurne tocke za razstrupljanje jeter To je tocka jetra 3 jetrnega meridijana. Je na nartu, na liniji med palcem in kazalcem, tri palce proti gležnju, kjer se konca razmik med stopalnicama palca in kazalca. Tocko pritisnemo (ko zaboli, vemo, da smo jo našli) ali zmasiramo s krožnimi gibi na obeh stopalih. Aktivacija te tocke spodbuja delovanje jeter in prebavo. Ocišcevalni dih Zjutraj lahko telo prebudimo in precistimo z ocišcevalni dihom, ki aktivira naš simpaticni živcni sistem. Tako nas prebudi, hkrati pa spodbuja proces razstrupljanja in cišcenja telesa. Odpremo okno in ob svežem zraku ponavljamo zaporedje: trikrat vdih, enkrat dolg izdih skozi usta. Lahko se zgodi, da zacutimo kovinski okus ali cutimo šcemenje jezika, podplatov, dlani, rahlo vrtoglavico. To pomeni, da se je telo zacelo razstrupljati. Poleg energijskega in custvenega cišcenja priporocam še cišcenje in razstrupljanje jeter na telesni ravni – na primer z aloe vero, pegastim badljem, zelenimi algami, glino in podobno – v primeru zdravstvenih težav seveda po posvetovanju z osebnim zdravnikom. Sama sem pred dvema letoma izvedla temeljito cišcenje na vseh ravneh, pri cemer je bilo razstrupljanje z izdelki iz aloe vere prvi korak k moji celostni preobrazbi in mi je resnicno spremenilo življenje. Ce vas zanima moja zgodba, vas vabim k ogledu spletnega predavanja Moja zgodba o detoxu z izdelki aloe vere izdelki, ki je dostopno na FB-profilu Mojca Tavcar in Youtubovem kanalu Društvo Pot srca. Želim vam, da ta pomlad prinese cisto, svežo in zdravilno energijo v vaše telo in življenje! Mag. Mojca Tavcar Društvo Pot srca vabi na spletne vadbe! Dobrodošli na vadbi, kjer boste prisluhnili svojemu telesu, prebudili stik s sabo, svojim telesom, dušo in umom. Telo boste sprostili in napolnili s pozitivno energijo, dušo boste napolnili s svetlobo in ljubeznijo, svoj um pa boste nežno umirili in zbistrili. SPLETNE VADBE: • Joga za dobro pocutje – spletna vadba • Šola belih tigric – nega ženske energije • Praksa za zdravje in dobro pocutje – Free & Live RAZSTRUPLJEVALNI IZZIV: • 9-dnevni razstrupljevalni izziv z aloe vero Clean9 Vabljeni tako zacetniki kot izkušeni! Prijave in informacije: 041 821 401, drustvopotsrca@gmail.com, www.potsrca.si. Za tekoce informacije o vadbah in delavnicah spremljajte spletno stran www.potsrca.si ali Facebookovo stran Društvo Pot srca ali pa se prijavite na naše e-novice. Psihologija Zabava, da boli glava Ljudje se radi zabavamo in družimo, cetudi je to na racun trdno prespane noci. Kljub boleci glavi ima zabavanje namrec veliko pozitivnih posledic, saj med drugim tako krepimo svoj obcutek pripadnosti. Kaj pa nas pravzaprav naredi žurerje? Pomemben vpliv na to, koliko se udeležujemo zabav, imata naša potreba po iskanju dražljajev in osebnost. Ce smo bolj ekstravertne narave, bomo bolj uživali v druženju in zabavanju z drugimi, kot ce smo bolj introvertne narave. Prejšnji mesec smo pisali o tem, kaj je iskanje dražljajev in kako ta lastnost vpliva na naše obnašanje. Iskanje dražljajev je naravnanost, da išcemo nove in razlicne izkušnje, obcutja in doživetja, ki so po naravi kompleksni in intenzivni6. Glede na to, da so dražljaji lahko tudi socialne narave (na primer pogovarjanje z znanci, spoznavanje novih ljudi), ni težko uganiti, kako iskanje dražljajev vpliva na našo potrebo po zabavi. Cim vecjo imamo potrebo po dražljajih, tem bolj se bomo ob zabavanju pocutili nagrajene in sprošcene. Bolj bomo tudi pripravljeni sprejeti tveganje za doživetje zanimivih izkušenj, torej bomo na zabavi z vecjo verjetnostjo peli karaoke, tudi ce se nam vsa soba posmehuje. Iskanje dražljajev pa ni edina lastnost, ki nas naredi žurerje. V clanku tega meseca bomo vec casa posvetili temu, kako na udeleževanje zabav vpliva posameznikova osebnost, pri cemer se bomo osredotocili na introvertnost in ekstravertnost. Prvi je ljudi poimenoval introverte ali ekstraverte slavni psihiater in psihoanalitik Carl Jung. S tem je opredelil prvo izmed petih dimenzij, s katerimi lahko danes uspešno opišemo osebnost vsakogar izmed nas5. Ko govorimo o dimenzijah, imamo v mislih širok spekter izraženosti posamezne lastnosti, pri tem pa sta skrajna pola ekstravertnost in introvertnost. Ljudje smo torej lahko kjer koli – lahko so izraziti ekstraverti, izraziti introverti, ali pa spadajo v sredino in zanje veljalo lastnosti obeh skrajnih polov6. V vsakdanjem življenju lahko hitro presodimo izraženost lastnosti pri nekom, ce svojo pozornost usmerimo na njegovo obnašanje. Introverti so bolj plašne narave in v družbi ne uživajo toliko. Ko greste na zabavo, jih boste verjetno morali sami ogovoriti, ce se boste z njimi želeli pogovarjati. Zabave še posebno niso po njihovem okusu, kadar se jih udeleži veliko gostov, ki jih ne poznajo1. Obdanost z veliko ljudmi je zanje naporna, zato obicajno zabavo prvi zapustijo. Ekstraverti so po drugi strani v odnosih precej bolj dominantni – to so tisti ljudje, ki na zabavi pristopijo do vas, ceprav vas ne poznajo, in vam brez dlake na jeziku povedo, kar si o vas mislijo. Radi imajo pozornost in so bolj tekmovalni. Introverti in ekstraverti se ne razlikujejo samo po vedenju, temvec tudi po nekaterih znacilnostih delovanja možganov. Gre za razlike v aktivnosti in reaktivnosti možganov, zaradi cesar se prvi v vecji meri izogibajo dražljajem iz okolja, drugi pa se jim približujejo, da dosežejo enak ucinek5. Ce z branjem še vedno vztrajate, mislim, da vam ni težko uganiti, kdo bo na zabavah z vecjo verjetnostjo plesal na mizi – ekstravert ali introvert. Na to, kako pogosto se bomo zabavali s prijatelji, torej vpliva vec lastnosti, in sicer iskanje dražljajev in omenjena dimenzija osebnosti. Ker imamo najbolj izraženo potrebo po dražljajih v mladostništvu, se takrat najvec udeležujemo zabav. Kljub temu pa se nekateri mladostniki manj zabavajo kot drugi – to lahko razložimo z osebnostno dimenzijo ekstravertnosti in introvertnosti. Mladostniki, ki jih starši ob koncu tedna sploh ne vidijo, imajo vec znacilnosti ekstravertov. Mladostniki, ki petkov in sobotni vecer raje izkoristijo za branje, pa imajo vec znacilnosti introvertov. Kljub temu se vecina mladostnikov zaradi velike potrebe po dražljajih vsaj do neke mere udeležuje zabav. V mladostništvu glede na druga starostna obdobja najvec casa preživimo s prijatelji, se socializiramo in hodimo na zabave. Slednje pogosto ni pogodu našim staršem in neradi vidijo, da se mladostniki družijo brez nadzora2. Njihova skrb je pogosto precej upravicena, saj mladostniki najvec alkohola zaužijejo na zabavah. Kljub temu se je treba zavedati, da mladostniki sami porocajo, da bistvo zabav ni uživanje alkohola, ampak prekinitev rutine vsakdanjega življenja in njegovo osmišljanje, saj se veselijo konca tedna in se tako lažje prebijejo skozi vsakdan. Poleg tega na zabavah doživljajo pozitivna custva, se sprostijo in v vecji meri izbirajo, s kom bodo preživeli svoj prosti cas. V šoli si na primer ne morejo izbrati, s kom bodo v razredu, zato lahko pride celo do tega, da je kdo izkljucen iz družbe. Na zabavah je lahko njihovo druženje bolj selektivno, najdejo ljudi, ki jih sprejemajo, in tako krepijo obcutek pripadnosti. Poleg vseh naštetih pozitivnih vplivov zabavanja na mladostike pa so zabave v moderni družbi tudi nekakšna oblika iniciacije oziroma prehoda iz otroštva v odraslo dobo, saj posameznika izloci iz zgrajene, obstojece družbe otrok, v kateri je, in ga postavi v novo strukturirano družbo odraslih3. Družba odraslih se od družbe otrok namrec loci prav v tem, da odrasli žurirajo. Na to, koliko se radi zabavamo, torej vpliva vec vidikov naše osebnosti. Vecja potreba po dražljajih in ekstravertnost sta znacilni za osebe, ki so vecji žurerji. Takšni ljudje namrec v vecji meri išcejo zanimive in nove socialne interakcije, v druženju pa zelo uživajo in si tako »polnijo baterije«. Zabavamo se najvec kot mladostniki, pri tem pa doživljamo pozitivna custva in krepimo obcutek pripadnosti. Kljub nekaterim negativnim vidikom je zabavanje mladostnikov brez poostrenega nadzora staršev v številnih vidikih pozitivno in pomeni nekakšno iniciacijo v svet odraslih. Besedilo in foto: Zoja Anžur, študentka psihologije Reference (1) Dembling, S. 2009. The introvert's party predicament. Psychology Today. Pridobljeno s https://www.psychologytoday.com/us/blog/the-introverts-corner/ 200909/the-introverts-party-predicament (2) Veenstra, R. (2010). Friday on my mind: the relation of partying with antisocial behavior of early adolescents. Journal of Research on Adolescence, 20(2), 420–431. (3) Demant, J. in Űstergaard, J. (2007). Partying as everyday life: investigations of teenagers' leisure life. Journal of Youth Studies, 10 (5), 517–537. (4) Tharp, D. T., Seay, M. C., Carswell, A. T. in MacDonald, M. (2020). Big five personality traits, dispositional affect, and financial satisfaction among older adults. Personality and Individual Differences, 166(1). https://doi. org/10.1016/j.paid.2020.110211 (5) Beaton, C. (2017). The introvert-extravert myth. Psychology Today. Pridobljeno s https://www.psychologytoday.com/us/blog/the-gen-y-guide/ 201701/the-introvert-extravert-myth (6) Carter, K. (2019). Lust for life. Psychology Today. Pridobljeno s https:// www.psychologytoday.com/us/articles/201910/lust-life Trzin'c vas gleda Trzin zasmeten kot že dolgo ne! Naj živi in se razvija umazanija Tudi vas med sprehodom skozi Trzin vcasih spreleti ugotovitev, da nam gre zadnje mesece veliko bolj kot pobiranje s tal metanje na tla? Že res, da je zaradi koronavirusa za nami že vec kot leto dni izrednih razmer in vladanja »nove« vlade z vecinoma starimi obrazi in prijemi ter z manjšinsko podporo, a to nikakor ne more biti razlog in opravicilo, da je naš kraj postal »umazanistan«. Ker so v tem casu najpogostejši modni dodatek postale maske in jih lahko spravimo v vsako »luknjo« ali žep, ni cudno, da so tudi med najpogostejšimi odpadki, ki jih najdemo na zgodnjespomladanskih tleh. Zadnja cistilna akcija je bila že davne pomladi leta 2019, a upam, da to ne more biti pojasnilo, opravicilo niti izgovor za to, da je pac zaradi tega naš kraj malo bolj zasmeten, kot smo vajeni. Glavni razlog je v še vecji individualizaciji družbe in brezbrižnosti do drugih soljudi in tudi do okolja. Vsak je zgolj in predvsem sam svoje (ne)srece kovac in tako se obnašamo doma in drugod – doma še posebej – žal pa je podoben naš odnos do okolja. Tega jemljemo kot »podlago« za svoje delovanje in ustvarjanje, ki izhaja iz naših potreb, želja in hotenj ter kot da smo mi zadnja generacija tega planeta. Vec smeti je tudi v domacih smetnjakih, saj se veliko vec ljudi uci doma in dela od doma, zato tudi vec porabimo. Potrebujemo vse, tudi veliko tega, cesar v resnici ne, ampak moramo, ker to pocno skoraj vsi okrog nas (kdor ne, je skorajda že vaški posebnež) in ker je pac današnji svet zasnovan tako, da mora vse krožiti. Pozabljamo pa na to, da je narava poskrbela za celoten krog, tudi za razgradnjo in vnovicno uporabo, clovek pa zaradi svojega nacina življenja in dela deluje tako, da le odloži tisto, cesar ne potrebuje vec (ste morebiti spregledali letošnje gore odpadkov ob rednem kosovnem odvozu?), ter je odrabil in opustil (v resnici pogosto odvrže …) in odložil tja, kjer ga ne moti. In tako je zanj težava odpravljena. Vse skupaj pa se zacne pri smeteh. Vecina smeti, ki smo jih prej odložili v službi, zdaj konca doma, kjer jih je že zaradi spremenjenega nacina življenja cedalje vec. O tem pricajo tudi vec kot prepolni zabojniki, posebno pri vecstanovanjskih hišah in blokih. Že prav, da se otroci naposled spet lahko igrajo zunaj, a starši pri vsem skupaj pogosto pozabijo preveriti ali so za njimi ostali kakšni sledovi, tako takrat, ko jim sami kaj kupijo, in še bolj takrat, ko jim le izrocijo denar in gredo »mali« potrošniki kar sami v trgovino. Praviloma odide manjša skupinica, ki si potem v bližini razdeli sladek »plen«, katerega ovitek pogosto konca kar na tleh! Z zacetkom meteorološke in proti koncu marca še astronomske pomladi je skrajni cas, da se vzamemo v roke in da tudi vzamemo v roke – povedano na kratko, se priklonimo/nagnemo/sklonimo in poberemo s tal, kar je na njih (od-/pre-)vec. Pregovor Cistoca je pol zdravja, umazanija pa je druga polovica nam ne more biti v uteho, saj velja za umazanijo v drobnem! Ne preostane nam torej nic drugega, ko da se tudi sami zacnemo boriti za cistoco. Saj še pomnite – strokovno pojasnilo za cistoco je stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi. Za zacetek kar pred domacim pragom, glede na letošnjo necistoco pa nadaljujte še pri sosedovem in se ne ustavite. Cakati na pristojne, odrasle, lastnike, upravnike in podobno ni preprosta, še manj pa hitra pot. Kdor sam da, dvakrat in hitro da in enako velja, ce vzame, pobere, Tudi eno samo smet, imamo potem pac eno manj … Besedilo in foto: Miha Pavšek Smeti to pomlad ne ležijo le na travi, temvec tudi ob robu ceste; posnetek je iz zacetka marca. Pošast V davnih je casih živela pošast, živela je v kletki, njena kletka oblast, njena kletka življenje, svoboda je slast, ko kletka odpre se, obide jo strast. Svoboda obsede, ne poznam je besede, ki bi opisala nastale je zmede, v istem trenutku zadovoljene potrebe, nazaj v kletko se postavi in pridno usede. Širni svet le palec je stran, ona predana gleda vstran, zakaj bi se mucila v svet ta prostran, v kletki brez truda ji svet je že dan! Žiga Erjavec Ribarnica Rivalv IOC TrzinRibarnica Rivalv IOC TrzinKontakt v prodaji: 01 56 10 416e-mail: info@rivaltrade.siPonedeljek -cetrtek: 8.00 - 15.00Petek: 8.00 - 1.007Sobota: 8.00 - 13.00 Vremenska s(e)kir(i)ca Mesec temperaturnih nihanj in rekordov Najkrajši mesec v letu nam je kljub svoji kratkosti ponudil pester nabor izmerjenih vrednosti, s katerimi jemljemo mero vremenu. Sodec po povprecjih oziroma srednji vrednostih lahko kdo porece, da je bil cisto normalen. Vendar so bile te vrednosti v nekaterih primerih, natancneje pri posameznih kazalcih, rezultat velikih odstopanj od dolgoletnih povprecij; pri tem so prednjacile zlasti temperaturne. Dve tretjini meseca je bilo pretoplo, nekaj dni celo ekstremno – vendar smo imeli tudi nekaj mrzlih dni in en ledeni dan. Nic nenavadnega, ce si ne bi ta dva ekstrema sledila v vsega nekaj vec kot tednu dni. Moca je bila obilna, a le nekaj manj kot pol meseca, natancnejše prvo polovico; druga pa je minila brez omembe vrednih padavin. In dalje – ce se je v prvi polovici sonce dobršen del casa skrivalo, je v drugi zasijalo v svojem »polnem sijaju«. Sporoceno na kratko in jedrnato – za nami je nadpovprecno topel in osoncen ter podpovprecno (izjema sta zahod in severozahod Slovenija) namocen februar. Kot vedno, pa se tudi tokrat vremenske zanimivosti skrivajo v podrobnostih. Sredi meseca, ko so se padavine naposled le unesle, smo bili deležni nekajdnevnega mraza, a je bil ta še dalec od tistega, ki smo ga vajeni; februarski minimum ni v Trzinu prilezel niti na desetico pod ledišcem. Za primerjavo, februarja leta 1956 se je živo srebro v bližnji prestolnici spustilo na –23,3, na letališcu Brnik pa na –25,2 stopinje Celzija. Takrat so v Babnem Polju izmerili –34,5 stopinj Celzija, kar še vedno velja za uradno najnižjo izmerjeno temperaturo v Sloveniji. Še nižjih temperatur v mrazišcih na Komni nad Bohinjem ne moremo neposredno primerjati, saj tam nihce ne prebiva. Je pa zanimivo, da je slovenski pol mraza oznacen s pridevnikom babni; še namig: ce na portalu Fran, ki združuje slovarje, slovenisticne jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo (»krivci« zanj so sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), vtipkate poizvedovanje za »baba«, vam bo navrgel zavidanja vrednih 31 zadetkov. Le kaj je takega na babi, da si je med drugim zaslužila tudi soudeležbo pri poimenovanju izredno mrzlega obmocja? Že res, da kamor si hudic sam ne upa, pošlje babo, pa vendarle pravimo, da je mrzlo/mraz ko(t) hudic. Pripadnice lepšega in nežnejšega spola seveda nimajo nic s tamkajšnjim in drugim mrazom (vas pa lahko na primer postavijo na hladno …); zanj so seveda krivi lega in nadmorska višina ter skledasta oblika tamkajšnjega kraškega polja. A vrnimo se k »mesecnim« dedcem, natancneje k februarju. Le dober teden po mrzlem obisku smo docakali toploto, kakršne v tem delu leta ne pomnimo. V zadnji dekadi meseca je bilo na nekaterih vremenskih postajah preseženih precej dosedanjih rekordov, med drugim tudi slovenski februarski temperaturni rekord. V sredo, 24. februarja, so kar na dveh postajah – Bilje pri Novi Gorici in Dolenje pri Ajdovšcini – izmerili 25,3 stopinje Celzija; dva dni pozneje smo tudi v Trzinu »prebili« dvajsetico, tri predhodne dni (23.–25. februar) pa osemnajstico. Kot zanimivost naj dodamo, da je to najzgodnejši datum v letu s temperaturo 25 ali vec stopinj Celzija. Pred tem je bil rekord 14. marec (leta 1957 na postaji Crnomelj).V desetih dneh smo torej marsikje izmerili najnižjo in najvišjo temperaturo v letošnji meteorološki zimi. Ta je bila za vecji del Slovenije nadpovprecno topla, bilo je ogromno padavin, veliko vec od povprecja, v hribih veliko snega, po nižinah pa v glavnem dež. Dobra zima v smislu nižjih temperatur in snega je bila le v gorah in ponekod v alpskih dolinah, drugje pa je bila zima dokaj mila, tudi z nekaterimi temperaturnimi rekordi. Februarja smo sicer imeli v Trzinu enajst padavinskih dni s skoraj 60 litri padavin na kvadratni meter, a le v štirih od njih je padla omembe vredna kolicina. Zanimivo je, da je bil februarski temperaturni minimum za pol stopinje Celzija nižji od januarskega, ceprav prvi mesec leta slovi kot najhladnejši. Za kulturni praznik je povrhu vsega še pošteno pihnilo, saj je sunek vetra na trzinski vremenski postaji presegel 50 km/h. Z marcem se je zacelo trimesecno obdobje meteorološke pomladi, praviloma je prvi mesec tega trojcka suh, zato se ga drži staro ime sušec. Pomlad je sicer letni cas, ko so ohladitve pogoste, ker nas lahko še dosežejo mrzle zracne mase. Obenem pa sonce vse bolj pridobiva moc, zato so temperaturne razlike v spomladanskem obdobju lahko v kratkem casu precej velike. V marcu tudi kakšno sneženje ni nic neobicajnega. Vremensko precej umirjen zacetek pomladi pa vsekakor ne pomeni, da bo ta mirna tudi v nadaljevanju. Višje v gorah bodo zimske razmere vztrajale vecino pomladi. Miha Pavšek S februarskim poznopopoldanskim soncem obsijane hiše na jugozahodnem pobocju Ongra. (Foto: Miha Pavšek) VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (februar 2021) Kazalec Podatek Datum/Niz Ura/Obdobje Povprecna temperatura zraka (°C) 5,1 1.–28. 2. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 21,1 26. 2. 14.40 Najnižja temperatura zraka (°C) –8,1 15. 2. 7.07 Najvecja dnevna T amplituda (razlika maks./min. T, v °C) 21,2 (21,1/–0,1) 26. 2. 0.00–24.00 Število dni s padavinami = 0,2 / = 2 / = 20 mm) 11/4/0 1.–28. 2. mesec Število hladnih/ledenih dni (minimalna/maksimalna dnevna T zraka = 0 °C) 14/1 1.–28. 2. mesec Najvecja dnevna kolicina padavin (mm) 19,1 10. 2. 0.00–24.00 Mesecna kolicina padavin (mm/h) 59,4 1.–28. 2. mesec Kolicina padavin v letu 2021 163 1.1.–28. 2. dvomesecje Najvišja hitrost vetra (km/h)/smer 51,5/JJV 8. 2. 12.07 Izbrani meteorološki podatki za Trzin za februar 2021; celoten arhiv je dostopen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si (meni Statistika/Letni in mesecni povzetki/02-21). Vir: Vremenska postaja OŠ Trzin (CZ Trzin). Divje rastline V pomlad s polnimi pljuci Vsako pomlad se neznansko razveselimo prvih divjih rastlin, saj smo se jesenskih zalog posušenih zelišc in shranjene zelenjave že malo navelicali. Med vsemi divjimi rastlinami pa so nam še posebno drage prve užitne cvetlice. Pljucnik, Pulmonaria officinalis, je cvetlica, ki jo številni Slovenci poznajo in nabirajo. V naših gozdovih je pogosta in razširjena, zato nam ni treba skrbeti za njeno ranljivost. Vse dokler ne kopljemo njegovih korenin, ki pa v zelišcarstvu nimajo posebne veljave. Za zdravilne veljajo cvetovi in vrhnji poganjki z nekaj mladimi listi, ki jih nabiramo prav zdaj. Prvi pljucnik zacveti že februarja, ko je še cisto majhen in so se njegovi listi komaj prebili skozi lanskoletno bukovo listje. Tako je navajen, saj se je v svoji dolgi evoluciji prilagodil in naucil, da mora vse opraviti, še preden se pomlad zacne za druge rastline. Ce se hoce še naprej uspešno širiti in ohranjati, mora vse opraviti, preden drevesa ozelenijo in preden poženejo druge rastline v podrastju, ki ga bodo prerasle in zadušile. Pljucnikovi cvetovi so nenavadnih barv, od rožnate do rdece, od vijolicne do modre. Le vcasih na vrtu kakšnega ljubitelja lahko zacveti tudi z belimi cvetovi. Gre za podvrsto pljucnika, ki je pri nas v naravi skoraj ne srecamo, mogoce pa jo je kupiti med gojenimi trajnicami. V gozdu pljucnik zlahka prepoznamo prav po vecbarvnih cvetovih, ki se gnetejo na istem steblu. Barva cvetov nam pove, ali je bil cvet že oprašen ali ne. Najprej so cvetovi rožnate barve, potem pa, ko jih oprašijo cebele ali cmrlji, postanejo vijolicni in modri. Pljucnik ima dolgo tradicijo uporabe v naši tradicionalni medicini. Najveckrat ga ljudje sušijo in shranijo za caj. Pri nas doma pa pljucnik najveckrat konca v kakšni jedi. Ne nabiramo ga le spomladi, ampak kar vse leto. Celo pozimi smo ga nabirali, saj njegovi listi lepo prenesejo zmrzal in so v gozdu eden redkih zimskih priboljškov. Starejši listi so resda bolj dlakavi, a ce jih pripravimo v kuhanih jedeh, se njihova grobost sploh ne obcuti. Cvetovi pljucnika so odlicni za krašenje in imajo prijeten okus. Ce za neko jed porabimo le cvetove, tako kot smo jih mi v sadni solati, drugo zelenje porabimo za zelenjavne jedi. Kot eno najbolj hranilnih spomladanskih zelenj iz njega lahko pripravimo juhe, jajcne jedi in zelenjavne priloge. So zelo blagega okusa in surovi imajo rahel okus po kumarah. Liste pljucnika prepoznamo po znacilnih belih pegah, ceprav pri nekaterih rastlinah pege popolnoma izostanejo. Jaz nabiram tudi take, tistim pa, ki niso prepricani, raje svetujem, da gredo mimo njih. Listi s svojimi pegami spominjajo na pljuca. Raziskave so pokazale, da pljucnik vsebuje veliko polisaharidov in silicijevih spojin, zato je uporaben kot sredstvo proti kašlju in za grgranje caja ob vnetju ustne sluznice. Zaradi teh spojin ga v cajnih mešanicah kombiniramo s trpotcem, koprivo in preslico. Zanimiva se mi zdijo druga ljudska imena za pljucnik. Pravijo mu tudi Jezusova suknjica, zajcek ali srcnica; ponekod tudi velikonocnica, ceprav je prava velikonocnica druga vrsta, zavarovana rastlina, ki raste le na Bocu in redkih rastišcih tam okoli. Latinsko ime za pljucnik z oznako officinalis pa nam da vedeti, da je bil od nekdaj namenjen za zdravljenje. Besedilo in foto: Dr. Katja Rebolj, www.katjarebolj.com Obogatena sadna solata Sestavine: – 3 jabolka – 2 kivija – 1 banana – 1 pomaranca – dve žlici medu – šopek pljucnika V gozdu naberemo šopek pljucnika. Sadje operemo in narežemo na drobne košcke. Bolj drobni so, bolj se bodo okusi povezali med seboj. Damo v posodo in zmešamo. Dodamo še dve žlici medu in po vrhu potresemo s cvetovi pljucnika, ki smo jih osmukali s stebel. Pljucnikovo steblo in liste uporabimo v palacinkah. Recept najdete v knjigi Narava vedno zmaga. Recept sta pripravili: Anja in Tina Rebolj Fotoutrinek Tale prizor s trzinskih ulic dokazuje, da je prijateljstvo vseh velikosti, barv in oblik. V ospredju Thor, zadaj Hugo. (Foto: Tanja Bricelj) Predstavljamo Kljub covidu-19 je sodelovanje v Programu Svit modra odlocitev Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega crevesa in danke, ko opozarjamo na pomen preprecevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. V Sloveniji je rak debelega crevesa in danke med 5 najpogostejšimi raki pri obeh spolih skupaj. Za rakom debelega crevesa in danke povprecno vsako leto zboli vec kot 1.300 ljudi, ceprav je rak na debelem crevesu in danki ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoce prepreciti s presejanjem. V Sloveniji za to skrbi Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem crevesu in danki. S Programom Svit zmanjšujemo število na novo zbolelih ljudi ter raka odkrivamo v zgodnejših stadijih, kar bolniku omogoci lažje in ucinkovitejše spopadanje z boleznijo ter posledicno izboljša kakovost bolnikovega življenja. V letu 2020 je bilo presejanih 176.731 oseb oziroma 60,05 % povabljene populacije, kar je primerljivo z letom 2019, ko je bilo presejanih 180.685 oseb oziroma 61,30 % povabljene populacije. Program Svit v casu epidemije covid-19 Pri Programu Svit v drugem valu epidemije covid-19 izvajamo presejanje v obicajnem obsegu, a ob premišljenih in strogih zašcitnih ukrepih, ki šcitijo tako udeležence kot izvajalce programa. Pri tem je v veliko pomoc dobra organiziranost programa in uvedba storitev eZdravja, ki so zacele delovati že pred epidemijo, saj omogocata pošiljanje vzorcev po pošti in napotovanje na kolonoskopijo s pomocjo eRecepta in eNapotnice. To zmanjšuje fizicne kontakte med izvajalci zdravstvenega varstva in pacienti. »Naj ob tem poudarim, da kolonoskopije izvajamo skladno z najvišjimi higienskimi standardi in velik poudarek namenjamo upoštevanju vseh higienskih ukrepov, zato je za varnost oseb, ki pridejo na pregled, in zdravstvenih delavcev, ki preiskavo izvajajo, zagotovljen visok nivo zašcite. Pri odzivu na vabilo v program niso potrebni stiki z drugimi osebami. Na kolonoskopijo narocamo samo zdrave paciente, ki morajo nositi masko in so brez simptomov za okužbo dihal. Zdravniki in ostali zdravstveni delavci uporabljajo pri izvajanju kolonoskopij vso potrebno osebno varovalno opremo,« je povedala dr. Dominika Novak Mlakar, vodja Programa Svit. Izvajanje Programa Svit v letu 2021 Aktivnosti vabljenja in presejanja v Programu Svit v letošnjem letu potekajo po predvidenem nacrtu. 2021. To pomeni, da mesecno k sodelovanju v Program Svit povabimo do 25.000 oseb in osebam, ki so vabilo že prejele in se nanj niso odzvale, posredujemo opomnik. Vabilo in opomnik vkljucujeta Izjavo o prostovoljnem sodelovanju v Programu Svit. Ce se oseba odloci za sodelovanje in nima izkljucitvenih kriterijev, prejme komplet testerjev za odvzem vzorcev blata. Odzivnost pri vracanju vzorcev blata je dobra, kar pomeni, da se kljub covidu-19 vabljeni odlocajo za sodelovanje v presejalnem programu. Osebe, ki so imele pozitiven izvid analize vzorcev blata, narocamo na kolonoskopijo, skladno s termini, ki nam jih sporocajo izvajalci. V Program Svit se je treba odzvati vsaki dve leti Kljub izjemnim uspehom Programa Svit, se vabilu v program še vedno vsaka tretja oseba v ciljni starosti ne odzove. V program se za 10 odstotnih tock slabše odzivajo moški v primerjavi z ženskami. Med moškimi je najnižja udeležba v program v starostni skupini med 50. in 54. letom, pri ženskah pa se najslabše odzivajo ženske stare 70 let ali vec. Rak na debelem crevesu in danki se v telesu razvija vec let, preden se pojavijo prvi simptomi. Ko simptome opazimo in pomislimo, da z našim zdravjem morda nekaj ni v redu, je mnogokrat bolezen že napredovala, zato je pomembno, da ukrepamo prej. Prav tako morebitne spremembe na steni crevesa ne krvavijo nujno pri vsakem odvajanju. Lahko se zgodi, da ravno v casu, ko smo delali test, spremembe niso krvavele, torej krvavitve nismo mogli zaznati, kljub temu pa je možno, da se je v našem telesu bolezen že zacela razvijati. Ce pa se v program odzovemo redno vsaki dve leti, zelo povecamo možnost, da morebitno bolezen še pravocasno zaznamo in jo uspešno odstranimo. »Vabilo v Program Svit je srecka, ki je vedno dobitna. Ce je izvid negativen, v crevesu ni nevarnih predrakavih sprememb, ce pa je izvid pozitiven, se naš zdravstveni sistem takoj odzove in ti nudi najboljše zdravljenje. Pomembna je udeležba vsaki dve leti. Lahko smo ponosni, da imamo v Sloveniji najboljši program za odkrivanje in zdravljenje raka na debelem crevesu na svetu,« je povedal ambasador Programa Svit mag. Samo Podgornik. Svitove kontaktne tocke kot vir spodbude in dodatnih informacij Pomembno podporo udeležencem v Programu Svit nudijo Svitove kontaktne tocke v zdravstvenih domovih po Sloveniji, kjer zdravstveni delavci vabljenim pomagajo z nasveti pri vprašanjih, s katerimi se udeleženci ali na primer pomagajo z dodatnim kompletom, ce ste založili komplet za odvzem vzorcev blata. Naša najbližja Svitova kontaktna tocka se nahaja v pisarni zdravstvenovzgojnega centra Zdravstvenega doma Domžale, nasproti predavalnice, in deluje vsak petek med 8. in 10. uro. Kontaktna oseba je Darija Jozeljic, darija.jozeljic@zd-domzale.si, tel.: 01/724 -51- 76. Z udeležbo v Programu Svit lahko naredimo najvec za svoje zdravje in kakovost življenja, saj do 65 % odkritih rakov odkrijemo tako zgodaj, da onkološkega zdravljenja pacienti ne potrebujejo. Naj ob tem poudarimo, da je sodelovanje v Programu Svit kljub covidu-19 varno. Zato vse, ki prejmejo vabilo v program, mocno spodbujamo, da se nanj tudi odzovejo. Sodelovanje v Programu Svit je modra odlocitev. Trzin po odzivnosti na 5. mestu V zdravstveni regiji Ljubljana, kamor sodi tudi Trzin, je bilo v program povabljenih 93.510 oseb, presejane je bilo 60,27 % povabljene populacije. Trzin se po odzivnosti na vabila uvršca na 5. mesto med obcinami ljubljanske zdravstvene regije. Trzinke se na vabila odzivajo za 12 odstotnih tock pogosteje kot moški. Hitro odkrivanje sprememb na crevesju pomeni ucinkovitejše zdravljenje, zato vabljeni, da tudi v prihodnje sodelujete v programu Svit. (tb) Predstavljamo HepiFit, kjer voda zdravi kosmate tacke Hišni ljubljencki danes predstavljajo polnopravne družinske clane, zato je zelo bolece, ko pride do morebitnih poškodb oziroma ko žival potrebuje operativni poseg oziroma rehabilitacijo. Pristopov k reševanju izzivov, ki nastopijo pozneje, v Sloveniji ni malo, je pa nekaj povsem svojevrstnih, med katere sodi tudi zdravljenje s pomocjo vode (hidroterapija), o cemer sem spregovorila z diplomirano veterinarko Tino Pihlar, ki ima v Trzinu svoj rehabilitacijski center, HepiFit. »Sama izvajam terapijo na podvodni tekalni stezi,« pripoveduje Tina, ki jo je delo z živalmi od nekdaj privlacilo. Za pristop z vodno terapijo pa se je odlocila, ker je videla vse prevec nemocnih živalih, ki si po operativnem posegu s klasicnimi pristopi niso vec povrnile prvotne živahnosti. »Poglobila sem se v omenjeni pristop in v Veliki Britaniji s podrocja tudi diplomirala,« dodaja moja sogovornica. Ko se dotakneva posebnosti vodne terapije, Tina izpostavi predvsem nacin, kako jo sama izvaja. »Marsikje je namrec hidroterapija prikazana tako, da je žival na podvodni tekalni stezi sama. Sama hoja v vodi ima sicer številne pozitivne ucinke, a v HepiFitu sem pri vadbi vselej prisotna tudi sama,« pojasnjuje sam potek okrevanja. Poleg tega, da spremlja delo živali, Tina izvaja tudi fizioterapevtske vaje ter uporablja razlicne pripomocke za krepitev mišic in izboljšanje gibljivosti sklepov. Namen njenega dela je predvsem rehabilitacija živali po ortopedskih ali nevroloških posegih ter lajšanje razlicnih bolezenskih stanj gibalnega sistema pri starejših živalih. »Hidroterapija je primerna predvsem za pse, medtem ko terapijo z laserjem in elektroterapijo izvajam tudi na drugih hišnih ljubljenckih (mackah, kuncih), primerni pa sta, seveda, tudi za ostale živali. Hidroterapijo tako izvajam na psih, ki trpijo zaradi obolenj gibal in živcevja, se soocajo s poškodbami mehkih tkiv ali bolehajo za prekomerno telesno težo oziroma so v slabši kardiovaskularni pripravljenosti. Prav tako so omenjene terapije namenjene starejšim živalim, saj lahko zmanjšajo morebitne bolecine ob dolocenih obolenjih gibal ter izboljšajo kakovost življenja. »Kot veterinarka sem v ambulanti videvala pse po razlicnih operacijah, « pojasnjuje Tina, »ki so okrevali, vendar si niso povrnili enako mero vitalnosti, kakršno so premogli pred samim posegom. Po operacijah je lastnikom naroceno, da mora pes pocivati, v tem casu pa izgubi precej mišicne mase.« Ko govorimo, denimo, o operaciji kolenskih križnih vezi, ostane operirana noga za vselej za nekaj centimetrov ožja od zdrave noge. V tem primeru je rehabilitacija povecevanje mišicne mase, saj je pomembno, da telo nosi predvsem mišicnina, da se tako obvaruje sklepe in okostje. »Hidroterapijo mi je predstavil partner, ki se je izobraževal na podrocju fizioterapije. V HepiFitu danes izvaja akupunkturo, za katero ima tudi opravljen certifikat.« Vodna terapija, ki jo HepiFit izvaja kot ena redkih tovrstnih ustanov v Sloveniji, je zasnovana v terapevtske namene. Zaradi vzgonske sile je telo v vodi navidezno lažje, posledicno pa se zmanjša tudi obremenitev na sklepe ali poškodovano podrocje, kar omogoca vadbo z manj bolecine. Poleg tega vpliv fizikalnih lastnosti vode ustvari okolje za nadzorovano izvajanje gibov, saj se v vodi podaljša odzivni cas, zato ima žival vec casa za vzpostavitev ravnotežja. Možnost padca ali poškodbe je tako minimalna. »Ce pes, denimo, potrebuje protibolecinsko in protivnetno terapijo oziroma ce želimo pospešiti proces celjenja,« dodaja Tina, »lahko v okrevanje vkljucimo tudi terapijo z laserjem. Prav tako lahko za blažitev akutne ali kronicne bolecine ter za sprostitev zakrcenih mišic uporabimo transkutano elektro-nevro stimulacijo (TENS) oziroma nevromuskularno stimulacijo (NMES) za vzpodbujanje in krepitev mišic ob delni ali popolni ohromelosti.« Omenjene metode veterinarka izvaja socasno s hidroterapijo ali v casu, ko za žival še ni priporocljivo takojšnje obiskovanje terapije v vodi (denimo takoj po operaciji). »Hidroterapijo sta v Sloveniji med prvimi zaceli izvajati kolegici na Koroškem, ki imata izobrazbo s podrocja fizioterapije in s katerima sama tudi tesno sodelujem. Sem pa trenutno edina v Sloveniji s pridobljeno uradno izobrazbo s podrocja hidroterapije.« Pred zacetkom terapije mora lastnik živali pri veterinarju pridobiti diagnozo za stanje, obolenje oziroma poškodbo, zaradi katere naj bi žival obiskovala vodno terapijo. Glede na vrsto obolenja oziroma vrsto poškodbe se nato dogovorijo za prvi obisk. »Ob prvem obisku se z lastnikom najprej pogovorimo o zdravstvenem stanju živali (o obolenju oziroma poškodbi, o morebitnem uživanju zdravil in njihovem vplivu na pocutje živali ter o morebitnih drugih zdravstvenih težavah), nato žival pregledam (osnovni klinicni pregled, pregled gibal v mirovanju in gibanju, merjenje obsega okoncin in trupa, ocena gibljivosti sklepov) in naredim nacrt rehabilitacije.« Za uspešno okrevanje se mora ljubljencek udeležiti vec terapij, obicajno najmanj osem, ponavadi dve na teden. Nato se oceni napredek okrevanja in doloci nadaljnje cilje. Glede na vrsto obolenja oziroma vrsto poškodbe se vodno terapijo lahko priporoca še naprej oziroma se vadbeni rok podaljša, se pa cas med izvedbo ene in druge vaje malce poveca (enkrat na teden, na štirinajst dni oziroma celo le enkrat mesecno). Barbara Kopac (Foto: arhiv HepiFit) Obvestila Obvestila Ste se že prijavili za cepljenje proti covidu? V zadnjem tednu februarja so v Zdravstvenem domu Domžale že cepili vse starejše od 80 let, ki so bili vpisani na cepilni seznam. Ocenjujejo, da se veliko starejših (80 let in vec) še ni prijavilo na cepljenje, zato vabilo zanje še vedno velja! Bralce Odseva pozivamo, da preverite, ali se vaši starši in stari starši, starejši od 80 let, želijo cepiti, in jim pomagate pri prijavi za cepljenje. Za cepljenje se lahko prijavite po telefonu na številko 01/ 7245 162 vsak delavnik od 6.30 do 14. ure ali po e-pošti: cepljenje.covid@zd-domzale.si. V e-sporocilo obvezno dopišite svoje ime in priimek, rojstni datum in telefonsko številko. Prav tako k prijavi za cepljenje vabljeni prebivalci vseh starosti. Strokovnjaki v Zdravstvenemu domu Domžale zatrjujejo, da je cepljenje najucinkovitejši nacin za zaustavitev epidemije, zato ga podpirajo in pospešeno izvajajo. Po prijavi na cepljenje paciente uvrstijo na seznam, za tocni termin cepljenja pa poklicejo dan pred cepljenjem. Ce ste se pri svojem osebnem zdravniku že prijavili za cepljenje, ponovna prijava ni potrebna. (tb, foto: pixabay) Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Vsak torek v marcu bodo od 7. do 20. ure v Zdravstvenem domu Domžale cepili proti klopnemu meningoencefalitisu. Narocite se lahko tudi pri svojem osebnem zdravniku ali po elektronski pošti cepljenje. kme@zd-domzale.si. Obcina Trzin svojim obcanom sofinancira cepivo, in sicer 50 odstotkov cene prve doze in 50 odstotkov cene prve revakcinacije (cetrta doza cepiva) za odrasle ter 100 odstotkov katere koli doze cepiva za otroke in 100 odstotkov cene katere koli doze za prejemnike obcinske socialne pomoci (potrebno je potrdilo obcine), skupno približno 80 doz cepiva. Odraslim, rojenim leta 1970, 1971 in 1972, prve tri doze cepiva v življenju financira ZZZS. (Narocite se lahko v cepilno ambulanto ali pa se cepite pri svojem osebnem zdravniku.) Prav tako cepljenje financira ZZZS otrokom, rojenim leta 2016, 2017 in 2018, in sicer prve tri doze cepiva v življenju. Ti letniki otrok se morajo obvezno narociti in cepiti pri svojem izbranem pediatru! Za cepljenje v cepilni ambulanti se je treba narociti na telefonsko številko 01/72 45 276 (narocijo se lahko vsi, ki so starejši od šest let, od letnika 2015 naprej), in sicer lahko poklicete ob ponedeljkih in petkih od 8. do 13. ure in ob sredah od 14. do 19. ure. V primeru velikega zanimanja bodo razpisani dodatni termini. (tb) Brezplacni telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji Covid-19 080 51 00 (24 ur/na dan, vsak dan). Ostale vire pomoci in gradiva najdete na spletni strani www.nijz.si. Vzdržujmo s..ke z družino, s prijatelji in sodelavci. Ce pogovor v živo ni mogoc, lahko s pomocjo telefona ali druge tehnologije vzdržujemo s..ke tudi na daljavo. Pogovor nas lahko razbremeni in nasmeji. Vzpostavimo/Ohranimo dnevno ru..no. Dan in teden si organizirajmo tako, da bomo poleg delovnih, šolskih ali drugih obveznos.. imeli redne obroke, cas za gibanje in spros..tev, pros.. cas, pogovore in pocitek. Bodimo telesno ak..vni. Poskrbimo, da smo cim bolj redno telesno ak..vni v naravi ali doma. Pomembno je, da si tudi pri delu ali šolanju (od doma) vzamemocas za ak..vne odmore. Posegajmo po zdravi in uravnoteženi prehrani, ki vsebuje dovolj sadja in zelenjave. Izogibajmo se prekomernemu uživanju kofeina, alkohola in psihoak..vnih snovi. Poskrbimo za zadostno kolicino spanja. Poskusimo vsak dan vstaja.. in hodi.. spat ob približno is.. uri. Vzemimo si cas za spros..tev. Izberimo ak..vnos.., ob katerih se pocu..mo dobro. Lahko poišcemo nov hobi, se naucimo nove spretnos.. ali pa novih tehnik sprošcanja. (P)ostanimo solidarni in pomagajmo drugim. Potrudimo se, da nastala situacija ne bo ogrozila nacel solidarnos.. in clovecnos... Pomislimo tudi na druge, predvsem na ranljive skupine prebivalstva (npr. socialno ogroženi, starejši idr.), ki potrebujejo pomoc. Uporabimo vešcine, ki so nam bile v preteklos.. že v pomoc v stresnih situacijah in izzivih. Pomislimo, kako smo se v preteklos.. soocali s stresnimi situacijami in izzivi, katere strategije so se takrat izkazale za uspešne in kaj nam je pomagalo, da smo lažje obvladovali svoja custva in hitreje rešili težave. Poskusimo prenes.. te strategije tudi v zdajšnjo situacijo in jih po potrebi prilagodi... Obrnimo se po strokovno pomoc, ce je s..ska prehuda. Vsak se kdaj pocu.. slabše ali je brez volje. Ce slabo pocutje trajadlje casa in ce prej našte.. predlogi ne pomagajo, poišcimopomoc. To ni znak šibkos.. ali poraza, temvec znak skrbi zase. Obvestila Obcina Trzin vas v sodelovanju s trzinskimi društvi in organizacijami vabi, da se udeležite tradicionalne spomladanske obcinske cistilne akcije OCISTIMO TRZIN 2021, ki bo v soboto, 10. aprila 2021, z zacetkom ob 9. uri. PRIDRUŽITE SE NAM na enem od zbirnih mest: 1. BRUNARICA V DOLGI DOLINI: Smucarsko društvo Trzin, KD Felixi Trzin, Društvo Trzin je naš dom 2. PARKIRIŠCE PRI CERKVI, Cesta Za hribom: Turisticno društvo Kanja in Društvo upokojencev Žerjavcki 3. OBCINA TRZIN, Mengeška cesta 22: Šahovsko društvo Trzin 4. KULTURNI DOM TRZIN, Mengeška cesta 9: Kulturno društvo Franc Kotar Trzin, Zavod Azum 5. PARKIRIŠCE ZA KUD TRZIN, Mengeška cesta 9: Karitas Trzin, Skupina Naše vezi in Društvo Samokres 6. OSNOVNA ŠOLA TRZIN, Mengeška cesta 7B: Strelsko društvo Trzin 7. VRTEC ŽABICA, Plošcad dr. Tineta Zajca 1: Športno društvo Trzin 8. HIŠICA PD ONGER, Ulica Rašiške cete 4: Planinsko društvo Onger Trzin, Društvo Florijan 9. FRNIHTOV BAJER: Lovska družina Mengeš 10. AVTOPRALNICA, Kidriceva ulica 39: Društvo prijateljev mladine Trzin, Združenje borcev za vrednote NOB Trzin in Zveza veteranov vojne za Slovenijo – Sekcija Trzin 11. OIC TRZIN, križišce ulic Dobrave/Gmajna: Orientacijski klub Trzin 12. GASILSKI DOM TRZIN, Ljubljanska cesta 2: Prostovoljno gasilsko društvo Trzin 13. VECNAMENSKI OBJEKT »LOPA v Habatovi ulici«, Habatova 7/d: CZ OT, RD Bistrica in RST- Ceta Trzinske skirce S seboj prinesite rokavice, zašcitne maske in dobro voljo. VLJUDNO VABLJENI. Cistilna akcija bo potekala v skladu z navodili in priporocili NIJZ za izvajanje posameznih dejavnosti z namenom preprecevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2. Udeležba na cistilni akciji je na lastno odgovornost! Organizatorji ne prevzemajo odgovornosti za morebitne poškodbe in nezgode na cistilni akciji. Obcina Trzin Informacije na na www.trzin.si in pri predsednikih/-cah društev. Obvestila OBVESTILO GOSPODINJSTVOM o lokacijah spomladanskega zbiranja in odvoza ostankov zelenega odreza na obmocju Obcine Trzin Obcina Trzin za svoje obcane organizira spomladansko akcijo zbiranja in odvažanja ostankov, ki nastanejo pri rezanju živih mej ter okrasnega in sadnega drevja, v casu od ponedeljka, 15. marca 2021, do ponedeljka, 19. aprila 2021. Vse udeležence akcije pozivamo, da odpadke po spomladanskem rezu, ki so namenjeni kompostiranju, odlagajo samo na predvidenih lokacijah in v predpisanem casu. Lokacije za zbiranje ostankov zelenega odreza so: Stari del Trzina: • v Habatovi ulici pri ekološkem otoku poleg mostu in • ob Jemcevi cesti pri ekološkem otoku ob odcepu na notranjo Jemcevo cesto. Trzin Mlake: • pri spodnjem zaklonišcu v Kidricevi ulici poleg hišne številke 41, • na koncu zelenice ob Kidricevi ulici pri parkirišcu trgovine Mercator, • v Ulici Rašiške cete 4 pri objektu Planinskega društva Onger Trzin, • na zelenici ob križišcu Kidriceve ulice in Bergantove ulice, • ob makadamskem parkirišcu ŠRP na koncu niza vrstnih hiš v Prešernovi ulici in • na Ongru, zelenica nasproti stavbe s hišno številko 7. OIC Trzin: • ob križišcu ulic Špruha in Motnica. Peter Ložar, župan Oglasi Veljavnost od 4. 3. do 19. 4. 2021www.lekarnaljubljana.siCene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izkljucno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolicne, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 4. 3. do 19. 4. 2021 oz. do prodaje zalog. Za vec informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas poklicite080 71 17!na brezplacno telefonsko številko izbrano iz kataloga ugodnosti Cas je za nove zacetke! KOENCIM Q10 50MG30 kapsulPrehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 13,82 € cena s Kartico zvestobe11,06 €POPUST: 20%2redna cena: 11,91 € cena s Kartico zvestobe8,93 €POPUST: 25%1redna cena: 6,43 € cena s Kartico zvestobe5,14 €POPUST: 20%1ALOE OLJE ALOE VERA X2, 50 mlPROPOLIS 150 PRŠILO20 mlPrehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. STRGALO ZA TRDO KOŽO VITRY1 kosOTROŠKE ZOBNE ŠCETKE SILVER CAREMAZILO ZA USTNICE, NEKOC IN DANES10 gredna cena: 14,00 € cena s Kartico zvestobe11,20 €POPUST: 20%2 20% popustugodnost za imetnike Kartice zvestoberedna cena: 3,95 € cena s Kartico zvestobe2,77 €POPUST: 30%1 veldrona@siol.net http://veldrona.si Racunovodski servis (za d.o.o., s.p., društva,…) Kontakt: 041 863 440                   Ob predložitvi izrezanega oglasa PIZZERIA OLIVIA je cena vsake narocene pice samo 5,00 EUR. NOVOST: družinska pica 10,00 EUR. AKCIJA VELJA DO 30. 4. 2021. ­     .... .            .         Oglasi ŽE ZA 15.590 €Z BOGATO OPREMO* Z UGODNOSTMI DO 2.700 € *cena velja za model renault captur limited tce 90 in že vsebuje redni popust v višini 500 € ter dodatni popust v višini 800 €, ki velja ob nakupu z renault financiranjem. ostalih 1.400 € ugodnosti sestavljajo subvencionirano obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 99 € v vrednosti 351 €, podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 500 € in vzdrževanje za motor tce 90 po polovicni ceni (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 550 €. pogoj akcije je sklenitev financne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 6.000 €, minimalnim trajanjem 36 mesecev z renault financiranjem. pridržujemo si pravico do napak. vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. poraba pri mešanem ciklu: 5,7-6,6 l/100 km. emisije co2: 129-145 g/km. emisijska stopnja: euro6dfull. emisija nox: 0,0214-0,0336 g/km. emisija trdnih delcev: 0,00022-0,00033 g/ km. število delcev (x1011): 0,4-0,55. vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev wltp. ogljikov dioksid (co2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev pm10 in pm2,5 ter dušikovih oksidov. slika je simbolna. renault nissan slovenija d.o.o., dunajska 22, 1000 ljubljana. COPYRIGHT: JAN STEINHILBER Renault priporoca vec na renault.siavtohiša in njeno uradno imenaslov trgovca RENAULT CAPTUR ŽE ZA 15.590 €Z BOGATO OPREMO* Z UGODNOSTMI DO 2.700 € *cena velja za model renault captur limited tce 90 in že vsebuje redni popust v višini 500 € ter dodatni popust v višini 800 €, ki velja ob nakupu z renault financiranjem. ostalih 1.400 € ugodnosti sestavljajo subvencionirano obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 99 € v vrednosti 351 €, podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 500 € in vzdrževanje za motor tce 90 po polovicni ceni (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 550 €. pogoj akcije je sklenitev financne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 6.000 €, minimalnim trajanjem 36 mesecev z renault financiranjem. pridržujemo si pravico do napak. vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. poraba pri mešanem ciklu: 5,7-6,6 l/100 km. emisije co2: 129-145 g/km. emisijska stopnja: euro6dfull. emisija nox: 0,0214-0,0336 g/km. emisija trdnih delcev: 0,00022-0,00033 g/ km. število delcev (x1011): 0,4-0,55. vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev wltp. ogljikov dioksid (co2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev pm10 in pm2,5 ter dušikovih oksidov. slika je simbolna. renault nissan slovenija d.o.o., dunajska 22, 1000 ljubljana. Renault priporoca vec na renault.siavtohiša in njeno uradno imenaslov trgovca RENAULT CAPTUR Mesecni obrok velja za model Renault “CLIO Life SCe 75” in zacetno ceno 9.990 €, ki že vsebuje redni popust v višini 700 CLIO Life SCe 75 pripada 1.466 € ugodnosti ki jih sestavljajo obvezno in osnovno kasko zavarovanje v vrednosti 403,62 vzdrževanje za motor SCe 75 (4 leta ali 80.000 km, karkoli se zgodi prej) v vrednosti 562,42 €. Velja preko Renault financiranja. paket zimskih pnevmatik. Pridržujemo si pravico do napak. Poraba pri mešanem ciklu: 4,3 – 7,7 l/100 km. Emisije CO2: ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault CLIO Sedaj tudi HIBRID Bencinski motor že za129 € /mesec z dodatnimi ugodnostmi od 1.400 € s paketom financiranja Renault FLEKSI* Paket zimskih pnevmatik** Renault priporoca Hibrid 01 5891 310 www.avtohisa-real.si