j* Mfefi od olffotira 1947 kot'ednlk - 0dl. Ja 1958 ** janua d%ih, januar-kot poltednik — Od rJa 1960 trikrat tein sicer ob pone-sredah in sobotah KRANJ — SREDA, 4. SEPTEMBRA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 103 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor —- Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan A S I LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L J UD S T V A ZA GORENJSKO Ob *^ffiktku nnvpp-a šolskega leta Kljub težavam °ptimistično dneh po^tn*can precej osamljeni Šolski prostori bodo v teh so 8pet zaživeli. Pričenja se novo šolsko leto. O tem, kakšni £d obd^h?0^ 7a usPe^no vzgojno izobraževalno delo v začetem jj> sinju ' smo se pogovarjali na zavodu za prosvetno-pedagoško J ? xna Jesenicah, ki zajema območji radovljiške in jeseni- km ? *ne ,n na zavodu v Kranju, ki sodeluje s šolami v anjskl, škofjeloški in tržiškl občini. e,eniSkl n?v° Šol-i--lavod ie 73 uvod v >^sko leto pripravil 4-dnev- iS5*-" * ga je udeležilo vseh prosvetnih de-nJegovega območja. Izo- stali so le tisti, ki so bili zadržani zaradi izpitov. S temami, ki so jih na seminarju obravnavali, Nadaljevanje _ na 2. strani 1 Wniec dni nas loči od proslave 20-letnice ^i*£ga zbora_\ pfvič pred 20 leti . te da]j » °"letoico S^J? Popravljamo na r n* ohlPr°CEVSKEGA ZBORA etletjih I?10? d"e. ko ie po de-!6s »lovenS,- desetletjih zatiranja ati, ln '. i narod prvič odločal Us°do ni,, . saitl(> čakal, kakšno Splezat ^° skovali tu'i 8°" rleh>>ca fiiil"1 mi7ami. Zato je Jjdvom^OCEVSKEGA ZBORA ensk slovPnJ^bileJ. ob katerem s< dela. da narod še posebno i,irna za seboj res veli- i, J*v»ceni2:.rati pa bo lahko z ??«ado«s u8°tovil, da ima "^alje si ,Sodobnosti, da bo še 2aČeT5° stopal naPfeJ-!?■ sv°ii v! , .praznovanja, ki bo iT, tiarort 'ni zaJel ves sloven-rtb,iaai L,bodo 3- oktobra v ust? Razvoj Udl siavSU t sSs£tno zasedanje sloven- h3, boSS *%V soboto- 5-okt<> ^tavi. in °čevju odprli dve siavnr!c^an d°Poldne pa bo razstavo z LJUDSKE na-OB- in sicer razstavo likov- }*ko posluje ___ oe s predstavniki finske skupščine tU ok*?eSa komiteja j4KrWT^-- •ta*s^katov ,etčIanska delegati nih del s partizansko tematiko in razstavo z naslovom RAZVOJ KOČEVSKE. V nedeljo šestega oktobra pa bo na trgu množično zborovanje, kamor bo prihitelo več desettisoč ljudi iz vse Slovenije. V sklopu praznovanj 20-letnice KOČEVSKEGA ZBORA bodo tudi proslavili 20-letnico prvega kongresa slovenske mladine in 20-letnico prvega kongresa AFZ. — P. V počitniškem domu zveze DPM Ljubljana v Gorjah pri Bledu živi 67 otrok Iz porušenega Skopja. Dve tretjini te skupine so otroci, ki so živeli v domu »11 oktober«, ki je bil med potresom popolnoma porušen. K sreči je bilo vseh 170 otrok, ki so v njem živeli, v «tem času na počitnicah. — Otroški dom »11 oktober« je bil namenjen otrokom, ki so brez staršev. V skupini, ki je začasno nastanjena v Gorjah, je tudi več otrok, ki so zgubili roditelje med potresom. Patronat nad otroci iz tega doma je prevzela avstrijska organizacija VVienerkinderfrennde skupaj s časopisom Sozialarbeiterzeitung Na sliki: skupina najmlajših na gugalnici na vrtu doma Izkušnje naših samoupravnih teritorialnih skupnosti Odločilno besedo uporabnikom Organi krajevne samouprave šele iščejo oblike svojega dela — Izkušnje iz Radovljice in Kranja — Kaj bodo prinesla posvetovanja? Jeseniška občina je že pred petimi Jeti začela dajati dokajšnja sredstva iz svojega proračuna krajevnim organizacijam (krajevnim odborom in stanovanjskim skupnostim) in tako ekonomsko omogočila razvoj krajevne samouprave. Podobno je bilo tudr v Kranju. V radovljiški občini zlasti v zadnjih dveh letih zavzema krajevna samouprava še posebno mesto tam,* kjer so bili prej samostojni centri (občine) in kjer je-zaradi posebnih potreb turizma itd., zlasti poudarjena vloga krajevnih organov (Bled, Bohinj), škofjeloška stanovanjska skupnost prednjači z zelo različnimi in dokaj dobro organiziranimi servisi. * *a iz italijanskega me-*1 je na prijatelj-Se vv Kranju, je včeraj la^* ^ohra* n'e- Zanimala se Ve^° obliS?Van'e odraslih pri Se m PoriLk de,a delavskih uni- * S>w0-v ponedeljek so le h^teja ■ s člani občinske-*» su5anizacii v sam°- %i? 80 dtuU k°mune. Vpra-Vj>Je nJ?Č°vala Precejšnje Doj,te*enj ,as,n razmer in sploš-Ktm o k" ,so želeli samo še &el> Ors^retnih oblikah de" naj,'e8acija gan°v in organizacij. 11 tdl>evoi ^ zaključila Štiri-0blsk v ponedeljek, Vendar pa velja, da ti organi povsod šele iščejo oblike svojega delovanja. Nikjer niso še zaživele prave krajevne skupnosti, čeprav jih tako imenujemo, marveč so to stanovanjske skupnosti ali krajevni odbori na vaseh. Sedanje razprave o izkušnjah krajevnih skupnosti v radovljiški ohčini se razvijajo zlasti v sklopu priprav na- občinski statut. Največ gre za ekonomske odnose. Zagovorniki krajevnih organov dokazujejo, da je treba iz občine decentralizirati več sredstev krajevnim skupnostim in jih s tem usmeriti k razvijanju krajevne iniciative, lastne udeležbe in sodelovanja, sčasoma pa so uvideli, da ne gre toliko za pravice, marveč za objektivne možnosti delovanja takega organa. Sedaj predvidevajo, da bi to bil svet krajevne skupnosti kot v vsakem drugem kraju; le da bo moral v prvi vrsti reševati krajevne zadeve turizma itd., kar je pač v njihovem kraju glavno. Razvoj teh krajevnih organov v kranjski občini pa je še bolj jasno nakazal potrebe po novih oblikah in tudi rešitve mnogih nejasnosti. Tudi tu se v prvo vrsto vprašanj vsiljuje ekonomska plat. Krajevna skupnost mora imeti varčevanja smotrnosti določena staina sredstva, s kate-raznih investicij itd. Hkrati pa je ru merila? Takih stvari je cela vrsta. Res pa je, da so ob razpravi o sredstvih krajevnim organom, ki je bila v občinski skupščini ob letošnjem proračunu, največ govorili prav o tem nerešenem vprašanju. Prav tako ni nikjer določeno, ali naj krajevna skupnost obvezno vključi v svoj delokrog vse kraje in naselja, kakšna naj bo povezava tega organa s sedanjim krajevnim odborom itd., itd. V smernicah občinskega družbenega načrta Kranj za letošnje leto je med drugim predvideno, da bodo občani že v tem letu volili organe svojih krajevnih skupnosti. Te skupnosti bi morale biti kot pravna oseba sposobne samostojno poslovati. Pred ustanovitvijo bi te skupnosti morale že imeti izdelane svoje statute, svo-Nadaljevanje _ na 2. strani 2 Cena poškodb in poklicnih bolezni VEC KOT POLOVICA DELOVNIH SKUPNOSTI JE PRIHRANILA PRI SREDSTVIH, ODSTOPLJENIH ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO IN NADOMESTILA Ko so na komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranja pregledovali polletne obračune, so s posebnim presenečenjem ugotovili, da poškodbe in poklicne bolezni — gledano s stališča lz~ datkov za zdravljenje — niso draga stvar. Podjetja so dobila za kritje stroškov zdravljenja pri delu poškodovanih delavcev in obolelih za poklicnimi boleznimi 27 milijonov dinarjev, porabila pa so le 2 milijona 200 tisoč dinarjev. Tudi drugod po Sloveniji ugotavljajo, da domneve o visokih stroških zdravljenja ponesrečenih in poklicno obolelih niso bile točne. Tako je na primer tovarna »Iskra* dobila v ta namen 2,3 milijona dinarjev, porabila pa 120 tisoč, Tekstilindus je prejel 1,8 milijona, porabili pa so le 280 tisoč, v »Savi« so prejeli 770 tisoč, porabili pa 47 tisoč dinarjev. Kmetijsko gospodarstvo je od 1 milijon 128 tisoč dinarjev porabilo le 30 tisoč, podobno je bilo tudi v drugih gospodarskih orgar nkacijah. Med 85 večjimi gospodarskimi organizacijami in zaivodi na območju kranjske, škofjeloške in tržiške občine kar 12 kolektivov do zaključka prvega polletja v ta namen ni porabilo niti dinarja. Med temi je največ trgovskih podjetij. Upravičeno je pričakovanje, da bodo'kolektivi prihranjen denar iioorab:l-i za preventivno varstvo, ta)sib še razširiti. En vod bo namenjen elektrifikaciji železnice. Investitor gradnje je podjetje Elektro-prenos LJubljana, 0 Predvidoma usposobljena že letos V petek: odhod Iz vseh središč Gorenjske bodo krenile obnovljene partizanske enote na dvodnevni pohod proti Cerknemu Na posvetovanju, ki je bilo v ponedeljek v Kranju, so se organizatorji obnovljene Prešernove brigade podrobno pomenili o zaoi-njih pripravah na veliki pohod. Brigada bo imela v treh bataljonin nad 300 udeležencev, v glavnem mladincev. Slovesnost ob odhoau brigade bo v petek ob 8. uri na Trgu revolucije v Kranju. Nastopa* bo Prešernov pevski zbor in godba, k udeležbi se pripravljajo vam šole, bližnji kolektivi, ustanove in občinstvo sploh. Brigada se uq prvič spopadla s »sovražnikom« na Mohorju, drugi dan pa bo imela skupno s kokrškim odredom prave »manevre« na Črnem vrhu med Železniki in Cerknem. Poskrbeli so za nemoteno zdravstveno službo, za hrano in prenočišča itd. Posebna eskadrila bo iz zraka spremljala, zasledovala, »odkrivala« in »napadala« vse enote proti Cerknemu, kar bo dalo udeležencem in gledavcem še poseben vtis vojaške operacije. Podobno tečejo zadnje priprave tudi po ostalih občinah. Škofjeloški odred, kakor je določeno, bo krenil na pot v petek ob 15. uri. Med obiskom mnogih pomembnih krajev iz NOB bodo v soboto zjutraj šli tudi prek Rovta nad Selško dolino in tam ponazorili boj, v katerem je Cankarjev bataljon uničil nemško policijsko pa_-trolo petdesetih mož. Hkrati s pripravami za odhod pral ižanskih enot iz vseh naših občinksih središč pa se na ta dogodek pripravljajo tudi prebivavci v mnogih osamljenih krajih, znanih iz NOB v upanju, da bodo tokrat imeli priložnost videti vsaj kakšnega izmed toliko borcev, ki so jih nekoč srečali. Tako se pripravljajo v Zgornji Sorici, kamor bo prišel jeseniško-bohinjski odred, v Davči, v Dražgošah in drugod, koder bo hodil kokrški odred iz Tržiča Ltd. Zlasti se pripravljajo v Kropi, v Železnikih, v Podroštu in drugih krajih, kjer bodo šli udeleženci Cankarjevega in VDV bataljona iz Radovljice. — K. M. SREDA, «.MPte«,br". TE DNI PO SVETU # POHVALA NAŠIM ARHITEKTOM Sovjetski premier Niklta Hru-ŠČov si je po vrnitvi v Beograd ogledal beograjsko sejmišče. Podrobno se je zanimal za gradnjo tega edinstvenega gradbenega objekta. Po ogledu je tovariš Hru-ščov sporočil čestitke glavnima inženirjema za izredno konstrukcijsko rešitev. * KENNEDY OBSODIL SAIGONSKO VLADO Ameriški predsednik Kcnnedv je na tiskovni konferenci povedal, da je saigonska vlada po njegovem mnenju v minulih d veli mesecih izgubila stik z ljudstvom. • KITAJSKA ZLORABLJA GOSTOLJUBJE Prejšnjo soboto so v Alžiru odprli kitajsko gospodarsko razstavo. Še pred otvoritvijo razstave, med govorom premiera Ben Bele In kasneje so kitajski funkcionarji izkoristili priložnost za razširjanje svojih pamfletov v francoščini. V pamfletih klevetajo jugoslovanske narode in šefa države. # ERHARD SE POSVETUJE Adenauerjev naslednik na položaju kanclerja gosnodarski minister Erhard je začel nova ■posvetovanja o sestavi prihodnje za-hodnonemške vlade. + NASTL.TF V JUŽNEM VIETNAMU Izredno stanje v glavnem mestu Saigonu in v drugih mestih še ni odpravljeno. Lahki tanki, oklopni avtomobili in tovornjaki so zasedli vse ulice, ki vodijo proti predsedniški palači. * VROČINA V MOSKVI V evropskem delu Sovjetske zveze je za Vtni čas izredno toplo vreme. Predvcerajšnjim je bilo v Moskvi 28 stopinj Celzija, kar je nenavadno za ta čas. «* ČRNE KOZE V BUDIMPEŠTI Uradno so sporočili, da je prl-s7r\ v "lavnem mestu Madžarske do obolenja za črnimi kozami. _______ - Lludte in doeodki ©Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki • Ljudje fn dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in n^" Gledano s strogo matematično logienor,tjo politična enačba, ki jo bosta v teh dneh v Varšavi zastavila jugoslovanski in poljski zunanji minister, ni samo poljska in ni samo jugoslovanska, temveč obojestranska. V tej politični enačbi skoraj ni več neznank, zato bi bilo zgrešeno razpravljati o njej z matematično ozkostjo in znanjem. Varšavska enačba ali politično povedano: razgovori o odnosih med dvema državama — sodi med lažja politična opravila, ker so izhodišča In naziranja dveh vlad v pretežni meri istovetna in enaka. Zato že vnaprej pričakujemo, da do besednih zatikanj ne bo prišlo in bo razgovor Koče Popoviča in Adama Rapackega tekel zelo sproščeno in brez političnih trenj. Sedanji obisk sekretarja za zunanje zadeve na Poljskerii je povračilen. Lansko jesen je poljski zunanji minister Rapacki, ki je v svetu znan po svojem načrtu demilitarizacije srednje Evrope in eden prvih zagovornikov rušenja železne zavese med Vzhodom in Zahodom, obiskal Beograd In s svojim obiskom pripomogel k nagli in vsesplošni poglobitvi stikov med Poljsko in Jugoslavijo. To je bila prva stopnja hitrega usklajevanja krivulje dobrih sosedskih odnosov, ki je pred tem nekajkrat zanihala do poslabšanja brez krivde naše države in verjetno ne ravno z navdušenostjo Poljakov. Preteklost pa Je ob varšavskem razčlenjevanju zbolj-šanih odnosov tako malo pomembna kot lanski sneg. Slikovito je poljski zunanji minister to novo razpoloženje v odnosih med dvema državama opisal ob pristanku posebnega jugoslovanskega letala na varšavskem letališču, ko je dejal, da nobene jezikovne ovire niso napoti sporazumevanju, saj je razumel smisel vseh besed v nagovoru jugoslovanskega kplega Koča Popovića, ki jih je namenil jugoslovan-sko-poljsklm odnosom. V zadnjem času se je naglo razvijalo sodelovanje med dvema državama na kulturnem, znanstvenem in tehničnem področju. Tr- govska izmenjava med obema deželama se hitro povečuje, ustvarjeni pa so tudi že pogoji za razne druge oblike, sodelovanja v industriji in kmetijstvu. Poljska je med vsem? vzhodnoevropskimi ^deželami ifajbolj občutila zadnjo vojno. G/lavna industrijska področja so /jila porušena. Pred vojno so Po/jsko uvrščali med kmetijske de/:ele. Industrija je biJfa neenakomerno razvita. Na ostanke starih nasprotij v industriji naletimo še sedaj, če- vojni zgradili ogromne industrijske panoge, kjer so popolnoma odvisni od uvoza surovin. Na primer poljsko središče črne metalurgije Novoj Hutl je popolnoma odvisno od uvoza ruške železne rude iz Krivega Roga. Takšna vezanost in odvisnost od tujih dobav povzroča poljski industrlijd neprestane težave, saj je proizvodnja poljskega železa temu primerno draga. Pomanjkanja železne rude ne morejo nadomestiti ogromne zaloge premoga. Poljska sodi po glavi prebivavstva med ima dovolj velike aaj^jjj* jj predvsem v barvni mp*?j. le Vzrok, za takšen '/"os.tfl" predvsem v nezmožnosti ^ da bi z lastnimi »re-?stEi0 t* izgrajevala svojo ind"s, L^ks radi takšnega položaja «1 v)ll. prizadeva, da bi s skupni" ^ ganji v okviru gospodars* * „ delovanja vzhodnih dr»»> pr|-izkoriščati njena neizrabljen rodna bogastva. rlkaza J* 2e iz tega skopega P«* keBi razvidno, da se v 80%°rtfl,,|ka « smislu Jugoslavija in rw- Varšavska enačba prav se je po vojni Poljska z vse- največje proizvajavce premoga v ml silami lotila industrializacije. Vzhodni Evropi. Za poljsko gospodarstvo Je zna- Dejstvo je, da ima Poljska ra-čilno, da ima v nekaterih indu- zen premogovne industrije in lad-strijskih vejah velika prirodna jedelnlštva še zelo slabo razvite bogastva, na drugi strani pa so po ostale industrijske panoge, kjer nekem smislu dopolnjuj*^j^ja do najbrž gospodarska »F ^ skupaj z vzporejanjem w mti nih pobud za ohranitev *™,JaV,jie-narodi osrednja tema «* ga zmenka. — Z. T. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki 6 Liudie m dogodki • Liddie in smo na posameznih P° ^jpJJ ložili oziroma raztoziu- -^jtfj ugotovitev, ki je K področje skoraj sPf,!n -ptaJf' gorenjskih ^ezniških fj* namreč razložimo mIJ°Sn,0. ga, kakor pa ga J so vse gorenjske zdeJJ staje naložile 499.174itj» .» medtem ko so ga l*f^Wi«L5 milijon 446.541 ton aU .£ krat več, Takšne sbkj^^ JJ Čin naloženega in razi oz* .Dfl par ga na železniških postaj pfec« demo nikjer v Sloveniji, & se nam približujejo P°!;J> *2 riborskem okraju, vendai ,fl ^ noorsJcem oKraju, """„i,- Z» :.u tam razlika ni tako ve fjepu^ ostale tri okraje v na« ^ pa velja, da so kohčine n ^ ga in razloženega blaga ttf<^ enake. To popolnoni« ^ za ljubljanski okraj K°l renj* katerega spada tudl.m gt^fv območje z že opisan"™ 0\0W Seveda pa za takšen p ^ velik prid razloženega o p0St*J go pripomore železni^ ^ Jesenice oziroma Jesetl Pr ■teklo /c oSw železni^1..L. K»f zarna, saj so P1"61 p1 na jeseniški železni«* ]9p,»-razložili kar 909.782 blaga, ki ga z: vlako«. P^ je približno 63 odsi ^ * na gorenjske P°staJlldj po »„, da tudi razložimo. p» v^ čini blaga, ki ga n^o*«" j3 * ke, Jeseniška P°fa** Pe0 « gorenjske postaje raz ^ w Slovenski Javornik, w (fl3 ry naložili 154.135 ton biJK tofl). staji Jesenice pa W*' ^" Tudi pri količinah 1 jiice^ blaga je torej vpliv Jf*0<- lezarne očiten. Njej* oZir* orga^zacija proizy°dnjogo# $ njen odtenek pa Jf" ^ $o ]g, brati tudi iz P^atTkini* V postaji Slovenski Ja* staj<> V žili v primerjavi s P ton). ^ niče malo blaga (W- ' e so na Javomiku le vaUg guPjJ^ zato pretežni del <*ffifi& (ruda, staro železo ^ do postaje Jesenice, ^iigji Izmed vseh ff^Jfi€6 * občin so samo želez*spa}0»%r v radovljiški kom*« v^V nekaj tisoč ton ™%ei Cesa se po tolikih letih najbolj živo spominjaš?« »Kmečke hiše v cerkljanskih hribih, soborcev z živim mlade-niškim zanosom hi velike zamisli o osvoboditvi primorskega ljudstva.« * q »Tam se je porodila zamisel o dnevniku?« -'Da. V novembrskih dneh 1943. leta pp mučnem pohodu z Do- lenjske, prek Gorenjske na Primorsko.« © »AS ni bila ideja o dnevnem izhajanju nekoliko drzna?« »Nič bolj kakor vse, kar smo počenjali na Primorskem. Toda, kaj smo ljudem, ki že 25 let niso imeli slovenske besede, lahko dali lepšega kakor domač, slovenski list... Odziv je bil tako veličasten ter spontan, da bi si ga želel marsikateri sedanji dnevnik, tiskan na najmodernejših strojih!« £ »In vaša uredniška politika?« »Ta nam ni delala preglavic. BiH smo velika družina soborcev: od komandanta do kurirjev, od primorskih deklet razna-šalk do preprostega tesarja, ki nam je izbral prostor za tiskarno .. . Ali je bilo torej težko imeti posluh za čas, za velike naloge osvoboditve? Saj smo bili del te pogumne, borbene skupnosti, ki je z jasnim pogledom korakala v socializem.« £ »Pa sodelavci-urcdniki?'« »Sprva smo bili trije: padli Martin Kokalj, Marjan Tepina in jaz. Potem so se zvrstili: Saša štempihar, ki je padel, Lev Modic, Dušan Fortič, Jože Smole, Lado Pohar, Ogarev In drugi. Eni so odhajali, drugi vstopali — ideja dnevsika pa je živela. Pogrešali bi ga, kakor bi pogrešali partizanstvo ali vsakdanji kruh, če ne bi izhajal več.« £ »In tvoja želja na pot tej in drugi številki, ki izide v nedeljo?« »Da bi tudi prek nje, prek obeh oživela podoba naših najsvetlejših dni, veliki, trpki, pa možati čas herojskih dejanj ... V Imenu urednikov pa topel to-variški pozdrav vsem soborcem in nekdanjim sodelavcem!« Cerkno — nekdanja »partizanska prestolnica« Bivšim borcem XXXI. divizije V teh dneh je izšla knjiga Stanka PeteKna-Vojka »MED TRIGLAVOM IN TRSTOM«, ki podrobno obravnava zgodovino enot XXXI. divizije od njihove ustanovitve dalje. Knjiga je obsežna — skoro 600 strani — in bogato ilustrirana — 130 fotografij ter 40 skic in zemljevidov. Ker namerava štab za proslavo dvajsete obletnice divizije knjigo s posebnim posvetilom POKLONITI VSEM BIVŠIM BORCEM XXXI. DIVIZIJE, ki so bili vsaj šest mesecev v njenih enotah, prosimo vse tiste, ki so upravičeni do knjige, naj najkasneje do 30. septembra letos sporoče štabu za proslavo dvajsete obletnice XXXI. divizije, Ljubljana, Beethovnova 10 naslednje podatke: — svoj naslov; — v kateri enoti XXXI. divizije so bili in kdaj; — kdo lahko potrdi resničnost navedb. Pred srečanjem primorskih in gorenjskih partizanov (Nadaljevanje s 1. strani) In čeravno smo v času velikih naporov in tudi prvih korakov za prepoved uporabe vsakršnega orožja — predvsem najsodobnejšega in najuničevalnejšega med njim — naše tradicije in naše delo nimajo vojskovalnih namenov in niso nič manj pomembne, kot pred leti. Sicer pa nihče ne bo bolj vesel razorožitve kot mi, ki smo s številnimi ranami šli skozi ogenj revolucije, nihče ne bo bolj srečen kot mi, nekdanji borci, če nikoli več in nihče več nc bo' streljal proti drugemu človeku, če nikoli več ne bi prišlo do uničevanja človeštva z vojno. Toda, to so zaenkrat še vedno samo lepe, zelo lepe želje in sanje, ki pa smo jih in jih bomo vedno podpirali z vsem žarom, ki ga zmoremo in si ga lahko dovolimo. In v teh pripravah, pri teh srečanjih prav zaradi vsega, zaradi časovne oddaljenosti partizanstva in ker nam naglo dorašča in odrašča rod za rodom, bo ta proslava poleg drugega tudi preizkusni kamen sodobnega prijema pri obrambni vzgoji mladega rodu. Namesto nas, starejših udeležencev NOB bodo v teh dneh korakale kolone pred-vojaških- obveznikov, ki jih bodo vodili stari, preizkušeni vojaški voditelji, poveljniki in komisarji nekdanjih enot primorskih in gorenjskih partizanov. Zakaj tako? Cas je, da obvezno učenje obveznikov predvojaške vzgoje postavimo na čimbolj praktična tla, da njihovo učenje skratka prilagodimo morebitni vojni situaciji, da ga moderniziramo. Zato bodo kolone teh obveznikov, ki bodo krenile iz številnih krajev Primorske in Gorenjske proti Cerknemu, na svoji poti opravljale številne vojaške, predvidene in nepredvidene naloge, prilagajale se bodo razmeram in okoliščinam, v kakršnih smo se nemalokrat znašli med vojno tudi mi. Mimogrede bodo njihovo pot poživljala srečanja s starimi borci, ki bodo na krajih nekdanjih dogodkov opisovali svoja doživetja in tako živo prenašali izkušnje na mlajše. Mimogrede bodo oživeli tudi tako imenitni partizanski mitingi, ki so preganjali temne misli borcem, jim dajali novega poleta in omogočali tesno povezovanje prebivalstva z njegovo vojsko. In nc najmanjšega pomena bodo tudi različne publikacije — knjige in časopisi — ki bodo izšle v teh dneh. Po svoji plati bodo pomagale naše izkušnje in tradicije prenašati na vse, ki jih bodo videli in brali. Zaradi tega bo cerkljanska proslava, zvezana z obletnico nastanka številnih partizanskih enot in v tem primeru predvsem XXXT. divizije, poskus in doprinos k sodobni obrambni vzgoji našega ljudstva. .ser ~y "^3afe:«anj*5đ» J'" Bogata izbira tiska ob 20-Ietnici vstaje na Primorskem 115.000 izvodov »Partizanskega dnevnika« Včasih tožimo, da nam primanjkuje knjig in publikacij, ki nam približujejo nedavno zgodovino, predvsem zgodovino osvobodilnega boja. Tožimo tudi, da je prenašanje naših spominov in tradicij na mlajše rodove dostikrat suhoparno, enolično in nenačrtno. Priznati je treba, da so v tem pogledu res precejšnje praznine, da resnično niso obdelane številne pokrajine in dogodki, predvsem pa se čuti pomanjkanje sočno napisanih in razumljivih, *z zanesljivimi podatki podprtih zgodovinskih spominov naših vojaških enot. Eno izmed takih vrzeli bomo izpopolnili z nekaterimi publikacijami, ki bodo ob primorskem prazniku in praznovanju v Cerknem Izšle pri založbi »Borec« in pionirski reviji »Kurirček*. Najpomembnejša in najobširnejša med njimi bo knjiga o zgodovini 31. divizije, Id jo je napisal njen nekdanji načelnik Stanko Petelin-Vojko. Izpod peresa istega avtorja pa je že izšla knjižica »Kronika Vojkove brigade«. Prav tako je pravkar izšla knjiga Milka štolfe z naslovom »Med briškimi griči je posijalo sonce«. Ob tej priložnosti je prišla iz tiska tudi knjižica »Na Primorskem so izkopali puške«, v kateri so nanizani med vojno napisani sestavki, ki jih je objavljal primorski partizanski tisk. Omeniti moramo tudi izbor pesmi Ivana Minattija, starega »vojkovca«, ki bo prišla na svetlo z naslovom »Veter poje«. Pri tem pa sodelujejo tudi različni časopisi ter radio in televizija, ki javnost obveščajo o praznovanju ter objavljajo spomine in druge prispevke. In končno naj »Partizanski dnevnik« pove še nekaj o sebi. Izšel bo namreč dvakrat: prvič 4. septembra in drugič na sam praznik 8. septembra. In njegova naklada: 115.000 izvodov! Prvi komandant XXXI. divizije narodni heroj in generalni podpolkovnik Stane Potočar-Lazar V Slovenskem Primorju in na Gorenjskem so bile razmere, v katerih so morale delovati prve tamkajšnje partizanske enote, precej težavnejše kot marsikje drugod. To je bilo povsem razumljivo, saj je bilo Slovensko Primorje že od leta 1918 pod italijansko okupacijo in so tako Italijani imeli dovolj čas'a, da so lahko vzpostavili gosto mrežo karabinjer-skih, financarskih in vojaških postojank: neposredno pred kapitulacijo fašistične Italije je bilo na področju Slovenskega Primorja več kot 90.000 sovražnikovih vojakov. . Navzlic temu pa so se prve partizanske enote na tem področju pojavile že poleti 1941, avgusta 1942. leta pa so se združile v bataljon »Simona Gregorčiča«, ki mu je poveljeval kasnejši komandant Grad-nikove brigade Martin Greif-Rudi. Izreden polet pa je primorsko partizanstvo doživelo spomladi 1943, ko so med drugim ustanovili prvi dve primorski brigadi: 5. brigado »Simona Gregorčiča« in 6. brigado »Ivana Gradnika«. Enote Gradnikove brigade so se prvič zbrale 26. aprila 1943 na planini Golobar nad Bovcem — to pa je hkrati tudi dan ustanovitve te brigade. Dva meseca kasneje — po sila napornem, vendar uspešnem Pred 20 leti je bila ustanovljena XXXI. divizija NOV in POJ pohodu v Slovensko Benečijo — sta se obe brigadi združili v III. SNOUB »Ivana Gradnika«. Na Gorenjskem, kjer se je partizansko gibanje močno razvilo že konec leta 1941 in v prvih' mesecih naslednjega leta, je prišlo do ponovnega poleta spomladi 1943, ko je tamkajšnji Gorenjski odred na-rastel kar na devet bataljonov, hkrati pa so morali več sto prostovoljcev poslati na Dolenjsko po orožje. Da bi pri tolikšnem številu novih borcev povečali tudi njihovo udarno moč, so 12. julija 1943 v Davči iz enot Gorenjskega odreda ustanovili VIII. udarno brigado — kasnejšo VII. SNOUB »Franceta Prešerna«. V teh dneh so se pričeli kazati prvi znaki, da fašistična Italija ne bo več dolgo mogla kljubovati vedno hujšim zavezniškim udarcem. Zato je Glavni štab Slovenije sklenil osredotočiti vse slovenske brigade na Dolenjskem in Notranjskem in je tja odpoklical tudi Gradnikovo in Prešernovo brigado. Sklep je bil povsem pravilen: že mesec dni kasneje — 8. septembra 1943 — je Italija kapitulirala in sedem slovenskih brigad je v nekaj dneh razorožilo več deset tisoč italijanskih vojakov in povsem razbilo belogardistične oborožene oddelke povsod, kjer so se poskušali upirati. Pri tem je najtežji posel imela prav Prešernova brigada, ki je po osemdnevnih bojih naposled prisilila 700 mož močno belogardistič-no posadko gradu Turjaka k vdaji. Ob istem času pa je tudi primorsko ljudstvo samo, razen Trsta, Gorice in Tolmina, osvobodilo celotno ozemlje Slovenskega Primorja, ter na tako imenovani »goriški fronti« štirinajst dni odbijalo Nemce, ki so poskušali prodreti položaje enot ponovno ustanovljenega Severnopri-morskega in Južnoprimorskega odreda. Glede na to, da na Primorskem skoraj ni bilo starega izkušenega kadra, je Glavni štab Slovenije Gradnikovo in Prešernovo brigado napotil nazđj na Primorsko oziroma na Gorenjsko. To se je zgodilo konec septembra 1943. Med*em — 26. septembra — pa so v Cerknem iz enot takratnega Idrijskega odreda ustanovili Vojkovo brigado, tretjo brigado kasnejše XXXI. divizije. Z istim ukazom štaba Operativne cone za Zahodno Slovenijo pa so ustanovili še nekatere druge primorske brigade: Goriško, Gregorčičevo, Kosovelovo, Soško in Tržaško. Ustanavljanje novih brigad je nemška ofenziva, ki je v tistih dneh preplavila skoraj vso Primorsko, sicer nekoliko motila, vendar ga ni mogla preprečiti. Po končani sovražnikovi ofenzivi so iz novih ter Gradnikove in Prešernove brigade sestavili tri divizije: Triglavsko, Goriško in Tržaško. Ukaz v tem smislu je štab Operativne cone za Zahodno Slovenijo izdal 6. oktobra, toda že mesec dni kasneje so ukinili Tržaško in zadržali le Goriško in Triglavsko divizijo. Prva se je kasneje imenovala XXX., druga pa XXXI. divizija NOV in POJ. Nar. heroj Evgen Matejka Pemc, šef OC XXXI. divizije in njen poznejši komandant V Triglavski (kasnejši XXXI.) diviziji je bilo sprva pet brigade Gradnikova, Prešernova, Vojkova, Goriška in Tolminska. Vendar pa se je Goriška brigada še pred novembrsko sovražnikovo ofenzivo spojila z Gradnikovo, Tolminska brigada pa s Prešernovo brigado: Tako je XXXI. divizija od novembra 1943 do konca vojne zadržala naslednje tri brigade: III. slovensko narodnoosvobodilno udarno brigado »Ivana Gradnika«, VII. slovensko narodnoosvobodilno udarno brigado »Franceta Prešerna« in XVI. slovenska narodnoosvobodilno brigado »Jan ka Premrla-Vojka«. Tudi XXX. divizija je imela tn brigade. To so bile XVII. SNOl »Sim. Gregorčiča«, XVIII. SNOUB »Bazoviška« in XIX. SNOUB »Srečka Kosovela«. Pod neposred nim poveljstvom štaba IX. korpu sa, ki so ga bili ustanovili v prvii dneh decembra 1943, pa je bila ar tilerijska brigada in »Brigata Trie* stina d'assalto«. Zadnja se je leto dni kasneje. priključila diviziji »Garibaldi Natisone«, ki je bila prt šla iz Furlanije in se podredila šta» bu IX. korpusa. Kasneje so v XXXI. diviziji, ki j« ob ustanovitvi štela 3050 borcev, vzpostavili še vrsto posebnih enot pod neposrednim poveljstvom štaba divizije: udarno četo, bataljon za zvezo, inženirski bataljon, dopolnilni bataljon, artilerijski divizion, če« to težkega orožja, zaščitni bataljon itd. Podoben razvoj so doživele tudi vse tri brigade. Naposled naj omenimo še prvo komandante in komisarje XXXI. divizije in njenih brigad: Prvi komandant Gradnikove brigade je bil Danilo šorović, komisar pa narodni heroj Cveto Močnik-Flo-rijan, ki je padel že na dan ustanovitve brigade. Poveljstvo nad Prešernovo brigado sta ob njeni ustanovitvi prevzela polkovnik Ivan Ja-vor-Igor in polkovnik Ivan Franko-Iztok, nad Vojkovo brigado pa Milan Tominec in Henrik Zdešar. Prvi komandant XXXI. divizije, ki je prevzel svoj položaj, je bil general-podpolkovnik in narodni heroj Stane Potočar-Lazar, komisar pa Ciril Keršič-Metod. STANE PETELIN-VOJKO Pohodi enot proti Cerknemu Le malokatera partizanska proslava je imela tak obseg in pustila za seboj tako dolgotrajne rezultate, kot to lahko trdimo že sedaj — sodeč po vsestranskih pripravah — za proslavo, ki bo ob dvSjseti obletnici splošne vstaje primorskega ljudstva in ustanovitve vrste par- tizanskih enot v soboto in nedeljo — 7. in 8. septembra — v Cerknem, nekdanjem središču partizanskega osvobojenega ozemlja na Primorskem. Za razliko od številnih drugih proslav, v Cerknem ne bomo srečavali le ostarelih obrazov nekdanjih borcev in bork, temveč bo prevladovala mladina, uniformirana, oborožena in razvrščena ramo ob rami z nekdanjimi partizanski mi borci. Tako je tudi pravi čas je, da naše mesto prevzame mlajša generacija, ki bo — če bo to še kdaj potrebno — branila sadeve našega narodnoosvobodilnega boja, medtem ko je dolžnost starejše, partizanske generacije, da ji posre-ouie svoje bogate izkušnje. V tem smislu bo potekal tudi spored teh proslav: Partizanski pohod mladinskih enot Dne 5. in 6. septembra zjutraj bo iz šestnajstih občin krenilo 21 mladinskih ba'aljonov na dvodnevni oz. (Nadaljevanje na 5. s...) (Nadaljevanje s 4. str.) tridnevni partizanski pohod v Cerkno. # Gradnikova brigada s svojimi štirimi bataljoni bo krenila iz Tolmina, Kanala, Nove Gorice in Ajdovščine, spotoma pa se bodo mladinci ustavljali v krajih, znanih iz časa vojne, in obnavljali važnejše borbe. V soboto zvečer se bodo s starimi gradnikovci sešli v Ravnah nad Cerknim. Brigado bo vodil nekdanji komandant brigade in Primorcem dobro znani borec Martin Greif-Rudi. O Vojkova brigada bo imela tri bataljone, ustanovili pa jo bodo v občinah Idrija, Postojna, Cerknica in Logatec. Njeni bataljoni bodo obšli Pivko, Idrijsko in Žirovsko, dokler se ne bodo pod vodstvom nekdanjega komandanta brigade podpolkovnika Ferda Tolarja-Mirka ustavili v Otaležu, kjer jih bodo pričakali nekdanji borci Vojkove brigade. % Dolomitski odred bo s svojimi tremi bataljoni in pod vodstvom nekdanjega komandanta odreda Toneta Curka-Gorjana krenil z Vrhnike in iz Dobrove na dvodnevni pohod čez Dolomite in žirovsko, zadnjo noč pa si bo taborni ogenj prižgal v Planini. # Udarni bataljon XXXI. divizije bo vodil nekdanji komandant te enote, Franc Kovačič-Tarzan. Iz Ljubljane se bo s kamioni prepeljal do Horjula, od tam pa bo z »borbami« prodrl čez Žirovski vrh proti Sovodnju; prenočil bo v Ce-plezu, kjer se bodo razen bivših udarnikov zbrali tudi nekdanji borci drugih samostojnih enot pri štabu XXXI. divizije. # škofjeloški odred bo imel dva bataljona — enega iz Šiške, drugega iz Škofje Loke — vodil pa ga bo nekdanji komandant 2. bataljona major Janez Lušina-Mali čez Poljansko dolino na Kladje nad Cerknim. ; # Prešernova brigada bo z vsemi tremi bataljoni krenila iz Kranja, nato pa bodo njeni bataljoni v samostojnih kolonah nastopali nad Selško dolino proti Črnemu vrhu, kjer se bodo razvile hude »borbe«. Po doseženi »zmagi« se bodo mladinci sestali z nekdanjimi borci Prešernove brigade v Novakih. Brigado bo vodil njen bivši komandant polkovnik Karel Leskovec. # Cankarjev bataljon in bataljon VDV, ki ju bodo ustanovili v Radovljici, bo narodni heroj in polkovnik Anton Dežman vodil čez Kropo in mimo Ratitovca v Labi-nje nad Cerknim, kjer bo na predvečer osrednje proslave priredil — kot druge enote — partizanski miting. 9 Kokrški odred bo krenil pod poveljstvom svojega nekdanjega komandanta Janka Prezlja-Staneta iz Tržiča čez Kranj in Železnike, v »borbah« za Crni vrh bo sodeloval s Prešernovo brigado, nato pa se bo ustavil v Poljani nad Cerknim. 0 Jeseniško-bohinjski odred — ki bo imel dva bataljona, vodil pa ga bo nekdanji komandant podpolkovnik Ivan Leban — bo prodiral čez Bohinj proti Baski grapi, odtod pa bo iz Huda)'užne čez Zakojco krenil v Gorje nad Cerknim. Preveč prostora bi potrebovali, če bi vsaj v grobih črtah hoteli opisati program vsakega posameznega bataljona. Omenimo naj le to, da bodo bataljoni šli predvsem čez kraje, kjer so se med vojno zadrževale in borile številne partizanske enote, da bodo nekdanji partizani mladincem med potjo pripovedovali o zgodovini svoje enote, da bodo obiskovali partizanska grobišča in se spominjali borcev, ki so žrtvovali svoja življenja za svobo'do in lepše življenje prihodnjih rodov, da bodo spotoma prirejali partizanske mitinge itd. Prevzemanje tradicij našega narodnoosvobodilnega boja pa je le ena stran namena, ki naj bi ga dosegli s pohodom. Druga stran pa je osposabljanje mladincev za obrambo države. Zato bo vsak bataljon zase samostojna vojaška enota: mladinci bodo uniformirani in oboroženi s puškami, mitraljezi, ročnimi metalci, breztrzajnimi topovi in drugo pehotno oborožitvijo, hkrati pa se bodo pod vodstvom rezervnih in aktivnih oficirjev vso pot »borili« s sovražnikovimi« za- Prešernovci v Rovtan sedami, napadali bunkerje in postojanke, »minirali« železnice, mostove itd. Odkritje grobnice v Cerknem V soboto popoldne — 7. septembra — bo v Cerknem odkritje grobnice, na kateri je vklesano 995 imen. Toliko partizanskih borcev je namreč za časa narodnoosvobodilnega boja padlo na Cerkljanskem. 2e ta podatek zadosti nazorno kaže na obseg borb na tem področju. Izmed padlih borcev je 361 domačinov iz Cerknega"in okolice, 153 iz drugih krajev Slovenskega Primorja, 181 iz Slovenije onstran bivše jugoslovansko-italijanske meje, 33 Slovencev iz Trsta in Gorice, 89 italijanskih partizanov itd. Srečanje starih partizanov Nekdanji primorski in gorenjski borci bodo z vseh strani pohiteli na Primorsko že 7. septembra popoldne, da bi se v Cerknem udeležili odkritja grobnice s posmrtnimi ostanki svojih soborcev. Po tej svečanosti pa se bodo odpeljali vsak Enote IX. korpusa med zadnjo ofenzivo v Kozjih stenah v svojo enoto (Gradnikova brigada — Ravne, Prešernova brigada — Novaki, Vojkova brigada — Otalež, Udarni bataljon in druge samostojne enote pri štabu divizije — če> plez, Dolomitski odred — Planina, Škofjeloški odred — Kladje, Jeseniško-bohinjski odred — Gorje, Kokrški odred — Poljane, Cankarjev bataljon in bataljon VDV — Labi-nje), kjer bodo po prihodu mladinskih enot v te vasi priredili miting in ob tabornem ognju obujali spomine na partizanska leta. Zbor brigad in podelitev odlikovanj Naslednje jutro — 8. septembra ob devetih — bodo brigade, sestavljene iz starih borcev in mladincev prikorakale pred slavnostno tribuno v Cerknem, kjer jim bo odposlanec vrhovnega komandanta Jugoslovanske ljudske armade maršala Josipa Broza-Tita podelil visoka odlikovanja za njihove zasluge, ki so si jih pridobile med narodnoosvobodilno borbo. Odlikovane pa bodo z naslednjimi odlikovanji: # Gradnikova brigada: z redom narodne osvoboditve; # Prešernova brigada: z redom partizanske zvezde z z;atim vencem; # Vojkova brigada: z redom zaslug za ljudstvo z zlato zvezdo in z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem; O Gregorčičeva brigada: z redom zaslug za ljudstvo z zlato zvezdo in z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem; O Bazoviška brigada: - z redom zaslug za ljudstvo z zlato zvezdo in z redom bratova in enotnosti z zlatim vencem; # Kosovelova brigada: z redom zaslug za ljudstvo z zlato zvezdo in z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem; O Tržaška brigada: z redom zaslug za ljudstvo z /la* to zvezdo; O Artilerijska brigada: z redom zaslug za ljudstvo z zlato zvezdo. Spored proslave v Cerkr?rr> je tako obsežen in pestar, da bo ta pravnik ostal v trajnem spominu ne le nekdanjim primorskim in gorenjskim borcem, temveč tudi tisočem mln'Hncev — bodočih y»oslv> cev slavnih tradicij najih partizanskih enot. Vojaške reportaže m9 Vojaške reportaže O Vojaške reportaže m9 Vojaške reportaže m9 Vojaške reportaže <& 7 Tank Skupina borcev in oficirjev IX. korpusa. Srednji — komandant Lado Ambrožič-Novijan, predzadnji Dušan švara-Dule, na skrajni desni narodni heroj Rudolf Hribernik-Svarun Iz Trsta so prišli Osemnajst jih je prišlo in koliko orožja so prinesli s seboj: 15 Mauser-pušk, 3 revolverje, strojnico »šare«, 500 nabojev za šarca, več bomb, pasove in vsak mož po 60 nabojev za puško. Tovariši obkolijo došlo skupino, povprašujejo vsevpek. »Tržačani smo. Iz Trsta smo prišli.« »Pa v uniformi? Kako to?« »Nemci so nas mobilizirali in nas kot varnostno stražo vtaknili k organizaciji Todt.« »Sedaj smo prišli,« pripoveduje drug tovariš iz skupine, »že dolgo smo imeli zveze s partizani, pomagali smo jim, kot smo pač znali. Potem nam je poslal obveščevavec XXX. divizije pismo, v katerem nam sporoča, naj pridemo k partizanom. Preden smo odšli, smo pobrali Nemcem municijo. Iz skladišča smo odnesli 36 kg eksploziva in zaboj municije ter ga poslali na dogovorjeno mesto. Hrano smo razdelili med civilno prebivalstvo, kar pa nismo mogli odnesti, smo uničili.« »In potem,« povpraša nestrpno naš tovariš. »Predvčerajšnjim smo se pripravili za odhod. Dobro smo se opremili, vsak ima šotorsko krilo in odejo. Pripravili smo si po dve puški, pa smo spoznali, da tako ne bo mogoče mimo straž. Zato smo prinesli vsak samo po eno puško, s seboj pa imamo tudi šarca, ki bo zapel Švabom še marsikatero lepo. Zdaj smo tu pri vas, tovariši — zadovoljni smo, da smo lahko z vami. S svojim delom vam bomo dokazali, da smo vredni zaupanja in da smo pravi tovariši v borbi proti skupnemu sovražniku.« Še dolgo smo se pogovarjali med seboj ... (Partizanski dnevnik, 29. IX 1944) Krasno vreme je bilo ... Sonce je močno sijalo na nas, ki smo čepeli za mitraljezi in puškami na položajih ob glavni cesti. V bližnji vasici je ura bila tri popoldne. »Danes ne bo nič!« je dejal mi-traljezec Joško. Pritrdili smo mu. Le komandir Ivan je ugovarjal. — »Dan je še dolg!« Ležali smo, kadili in čakali. »Tiho!« Ivan vstane in gleda proti Ajdovščini. Vsi prisluhnemo. V daljavi se čuje brnenje motorja. Tone priteče z izvidnice. »Dva tanka in dve avtoblindi!« Komandant brigade Djenadija se nasmeji. Pripravili smo se brez vsakega povelja in čakali. Motorizirana kolona se je pomikala mimo nas. — Najprej en tank, pa avtoblindi in zadnji tank! Tako, zdaj ste notri! Ven ne bo ušel nobeden. Kolona se pomika naprej. »Bumf! Tresk! Brrrr!« Naši so »razpahii«. Napeto čakamo. Kaj bo? Minerci so položili mine!! Strojnice še vedno regljajo, čujejo se tudi streli iz topiča v tanku! čez nekaj časa zagledamo tank. Z vst brzino jo je »sekal« nazaj, od ko der je prišel. Tank hajka! »Sami petdeset metrov, tovariš, in nil več!« se pošali Tone kot po navad in v roko vzame bombo. Sedaj -»Bumf!« Tank leti po zraku. Zavozil ji na mino! Deset metrov ga je od neslo od ceste proč. * *" »Juriš!« Fantje jurišajo, Nemci beže! »štirje so bili,« je pozneje pra vil Joško, »tako so tekli, da jih nit] krogle iz mojega mitraljeza nis« ujele!« Naši so pri tanku.'Tovariš Stan ko demontira tankovsko strojnico, Franci meče iz tanka municijo, granate in drugo robo, fantje zna šajo skupaj vse, kar bi bilo korist nega. Še nekaj bomb v tank, da je po polnoma uničen. Vsi veseli in zadovoljni smo si vrnili v vas. Jaz pa sem vzel pero in napisal tako: XVII. SNOB Simona Gregorčiča uničuje tanke! (Partizanski dnevnik, 14. Vil. 1944J Drugi bataljon Gradnikove brigade Z godbo na juriš tab Vojkove brigade. Pri telefonu: »Halo, prosim 316!« Halo, tam 316? Prosim tovariša šefa OC ena in tridesete ... Halo, tam Polde? Prosim Te, Ti, ki moraš vse vedeti, daj mi v kratkem opis situacije po bojiščih... Za vojno dopisništvo, da tu Franci. Od danes zjutraj do sedaj seveda, kaj si pa mislil? Od Napoleonove bitke pri VVaterlooju dalje? Potem si se pač zmotil? ... Na številki 316: »Vsak se lahko zmoti .. .« »Razen šefov OC. Le-ti morajo po svoji vojaški dolžnosti biti vsevedni . . .« »Ne prekinjaj s tako neumnimi opazkami! Torej ...? Iz Idrije preko Vojskega proti Mrzli Rupi krenilo 250 švabov. Iz Kanala proti Lokov-cu ravno toliko. Trčili so na edinice XIX. brigade. Tudi iz Avč jih je skozi Kanal proti Lokov-cu rinilo okoli 200, iz Sv. Lucije preko Tolminskega Loma pa še ena švabska kolona približno enake moči. Pri Lokovcu jih je napadla naša Bazoviška XVIII. brigada. Na Predjami se jih je pojavilo okrog 1000 iz Postojne, proti Zavrhu pri Trnovem pa jih je prišlo 500. 40 belogardistov je prišlo iz Baške grape na šentviško goro, krenili so na Slap, kjer so odpeljali nekaj družin in jim pokradli vso živino. Kako pa pri vas?« »Proti eni koloni, ki se je približala Trnovemu, je zavzela skupina borcev II. in III. bata- ljona Vojkove položaje___Halo, si še pri telefonu? Ravnokar prihaja kurir. Pravi, da so se tam že dvakrat umaknili na nove položaje ... Halo, boš ostal zaenkrat na' 316? Pozneje te zopet pokličem. Hvala. Zdravo!« Pridrdra motor. Pred štabom brigade se ustavi komandant XXXI. divizije, podpolkovnik Lazar. »Vojko, kaj pa delajo vaši? Povsod drugod so jih že nagoslali naši. XVII. brigada jih je na-brisala in nažgala, da je veselje, prav tako sta se dobro držali osemnajsta in devetnajsta. Zaplenili so nekaj šarcev in brzostrelk. Gradnikova je pri Predmeji uničila 7 kamionov in zaplenila krasno motorno kolo. Tudi ena limuzina je zgorela. Tvoja brigada mora vreči sovražno kolono nazaj s položajev...» »Tovariš podpolkovnik, poslali smo že en bataljon Nemcem za hrbet, moral bi vsak čas napasti. Ravnokar pošiljam še en udarni vod, da napade z boka. Tvoje povelje bo izvršeno.« Oprezno stopa udarni vod. Po pokanju sodeč bi že moral biti na položaju, da napade sovražnika z boka. Tedaj se začuje glas harmonike. ;>To so naši. Hitro, hitro, šli bodo za Nemci, preden še dospemo na položaje. Kaže, da so jih že pregnali s prejšnjih položajev. Krenemo desno in v strelcih naprej. Marjan, ti pa po zvezo z bataljonom.« Vrača se Marjan: »Tovariši, hitro, minuto od tu so naši. Umaknili so se r\a boljše položaje in od tam so \rg\i sovražnika zopet nazaj. Hitite, da dospemo pravočasno k njim. Zdaj bo juriš, da jih dokončno uničimo.« Krogle »mavzeric« že žvižgajo nad nami. Evo. tu je Cene, načelnik štaba Vojkove- brigade!! »Tovariš načelnik, kako je?« »Evo, vidiš, zdaj smo jih stisnili. Jaz sem že ves hripav od kričanja ukazov. Včasih je bil prekleto kočljiv položaj. Torej prišel si, da boš lahko pisal reportažo o naši borbi?... Evo, Vojka!« »Zdravo, tovariš komandant! Prišel si ravn« o pravem trenutku. Moram ti reči, da imaš neumornega načelnika! Treba ga bo dati v časopise ...«, »Si slišal harmoniko? To bo za juriš!* »Sijajno! Cul sem jo že prej. Nimaš pojma, kako to povzdiguje moralo.« »Juriš, juriš!« Še gromke je se šarci in »zbro-jevke« zakrohočejo. Žvižgajo dum-dum krogle. Od drevesa do drevesa naprej. »Juriš! Hej brigade hitite!« poje harmonika skozi gozd. Pod nami se beli cesta. Juriš! Naprej na pse! Naprej za Tita, Kje so meje, pregrade — se oglase zvoki harmonike med našimi vzkliki. Kdo še more zadržati naš urnebes-! Smrtonosno lajajo naši -brcni«. Vse slabše in slabše se oglaša vmes bežeči sovražnik. Franci Preis (Partizanski dnevnik, 27. aprila 1945) S luraaki x*»še vo^skc ^ lux*afc\ naše \o*^sk.e % SvivvaVA nale MO^sVe % 3v\Tvaki Trnovski junak Mitraljezec Jelko Jamšek še ni bil tako star partizan, saj mu je bilo komaj sedemnajst let. Doma je bil iz Grčne pri Gorici, kjer je 11. 4. 1927 zagledal luč sveta. Že kot fantič se je doma izkazal med otroki kot neustrašen in hraber. Kot takšen pa je prišel pred tremi meseci v partizane. Soborci so ga takoj vzljubili in to ravno zaradi njegove ne-ustrašenosti, mladostnega zaleta in korajže. Kot čvrst borec se je izkazal v borbah Gratkukove na Sedov-ci, kjer je s svojim -jaitraljezom nezadržno odbijal sovražcika, da ni mogel naprej, še celo umakniti se je moral. Na Goro-pejki je pognal Švabe v tak beg, da jih ni bilo mogoče dohiteti. Pri napadu na Železnike se je izkazal zopet s svojo korajžo, ko je neustrašeno jurišal na sovražni bunker in ga likvidiral. - Njegov zadnji boj je bil pri Trnovem, kjer je s svojo strojnico odbijal sovražno intervencijo, ki je hotela obkoljeni posadki v Trnovem na pomoč. Zadrževal je fašiste, jih precej pobil, ko je naenkrat dobil strel v pokrov strojnice, ki je bila zaradi tega neuporabna. Takrat je ne glede na nevarnost korajž-no vstal in zakričal, da mitraljez ne dela več: »Dajte mi drugo strojnico!« je bila njegova želja in nato ga je v glavo zadela sovražna krogla. Korajžni Jelko je tako daroval svoje mlado nadebudno življenje na oltar domovine za srečnejšo bodočnost našega naroda. Drago (Partizanski dnevnik, 18. II. 1945) Skupina obveščevavcev Vojkove brigade. Prvi z leve Franko Kesič-Cene, tretji z leve Tadek Sadevvski-Tomo Sko\e\ec Janko j« izgubil nogo Partizan je bil kot vsak drugi. Janko je bil skojevec, priljubljen med tovariši tretjega bataljona, kakor mnogi drugi dobri tovariši. Po se je zgodilo ono veliko, strasno. Prešernovci so pregnali številčno močnejše SS-ovce, o. Vse se je smejalo: »Lansko lete so naši partizani brodili Idrijco, to je bila najbolj mrzla, letos pi. so jo brodili švabi s tako naglico, ua si bodo to dobro zapomnili.« — Lep miting je bil to. Politični go-vor je imel politkomisar Veji-, ve brigade tov. Lenart. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo celotnemu ; o-gramu. Ob zaključku so tova;i< tce razdelile med borce božična dar;:a. Naši ljudje so silno hvaležm" junaškim borcem Vojkove brigade, ki so obvarovali naše domove pred švabskimi zvermi. Zaupanje ljudstva v našo vojsko je neomajno. Ladica Gorenjska za našo vojsko Dasi je večji del Selško-poi.jan-skega okraja pasiven in ne pridela niti toliko, da bi pošteno preživel svoje ljudi, je ljudstvo tod okoli močno zavedno in iz dneva v dan dokazuje svojo ljubezen do naroda in njegovih borcev. Samo v mesecu decembru so prebivalci tega okraja dali za NOV 335 glav živine v živi teži 98.112 kg, 59 prašičev v ži- vi teži 6660 kg, 89.74) kg krompirja, 23.100 kg žita, 2710 kg moke, 4528 kg fižola, kaže in ješprenja, ter 16.479 kilogramov zelja in repe. Poleg tega je prebivalstvo darovalo 1300 kosov obleke, 907 fcesov perila, 160 rjuh in odej, 85 parov čevljev in 16 nahrbtnikov. (Nadaljevanje na 8. str.) Nad bencin i-cnici so svoje bencinske zaloge spravili v J^| samo Postojnsko jamo misleč, da do tam ne seže partizanska roka. In to bencinsko skladišče so še dobro zastražili, da se ne bi kaj pripetilo. Pred glavni vhod so postavili močho stražo, stranski vhod pa je bil zaprt z dvemi težkimi železnimi vrati in debelim zidom. Pravijo, da nobena stvar ni tako skrita, da ne bi postala očita in tako je prišla vest o skrivnem bencinskem skladišču na uho tudi partizanom. Takoj se je javilo 18 borcev-prosto-voljcev iz Vojkove brigade in pod vodstvom ob-veščevavca Toma so se dne 22. aprila odpravili na nevarno in težko pot, v Postojnsko jamo. Tpmo, najdrznejši izmed vseh, mi je po končani akciji žarečega obraza pripovedoval: »Okoli osme ure zvečer smo krenili proti Postojni in okrog 12. ure po čudovitih stezah ini poteh prispeli do stranskega vhoda v bencinske) skladišče. Deset tovarišev sem postavil v zasedo in na stražo, osem pa nas je odšlo na delo. S seboj smo imeli vse priprave, da bi čimbolj uspešno odpirali vrata in vsi smo hodili bosi, da nas ne bi stražar zavohal in alarmiral ostalih. Toda vse naše prizadevanje je bilo .zaman in nazadnje sno morah s krampi riz-biti vrata. Pri drugih se je por- .j i:to.>rc m pa smo prišli do največje zapreke, do debelega zida. Po tihem se ni dalo, pa smo razbili še tega. Vstopili smo v ogromno skladišče, kjer je bilo 12 vagonov bencina. Stražar nas še ni začutil in si je pred vrati žvižgal neko ljubavno melodijo. »Tovariši, na delo. Minerci minirajte, ostali pa bomo navrtali sode.« V začetku je šlo skoro neslišno. Že je na-vrtan prvi sod. Toda Jakoj sem uvidel, da tako ne pridemo nikamor in da se do jutra ne bo nateklo dovolj bencina po tleh, da bi potem zažgali. Kot da se nas je polotila neka besnost, smo pričeli razbijati sode in dragocena tekočina se je razlivala po tleh. Tedaj pa so se odprla vrata in dva rafala iz brzostrelke in ročna bomba sta nas prekinila tik pred ciljem. Kaj sedaj? Ali hitro naprej iz jame ali v skladišče in tvegati, da se vjrmemo v past?« »Tovariši, nazaj!« Skočili smo nazaj, bencina je bilo že do kolen, in zažgali. Celo skladišče se je" na mah razsvetlilo, vrata so se odprla drugič. Nazaj nisem več gledal, kajti če bi ostal še nekaj trenutkov, bi bilo po meni. lio smo prišli n-* varno, so nam veliki ognjeni znbtfi in močne detonacije oznanjale po-polen us h ,e ak- :'e. Škoda ie milijonska!« Tako je skromno zaključil tovariš Tomo, trenutek še pomislil, če je mogoče kaj pozabil, in mirno vlekel svoj čik kot da je vso noč prespal in se ne bi nič zgodilo. Sadowski Tadek-Tomo je po rodu Poljak, star 22 let. Je izredno bister in predrzen ter vedno čaka, kje bi kako »ušpičil«. Ko je izbruhnila poljsko-nemška vojna, se je kot prostovoljec boril proti Nemcem in ko je videl, da je Poljska izgubljena, je odšel v Rusijo. Po enoletnem bivanju v Rusiji je odšel na češko kot tovarniški delavec. Od tu pa se mu je zahotelo naprej in je odšel delat v Nemčijo. Ko je videl, kakšen je resnični nemški »raj« za delavca, se je pritihotapil v Francijo, kjer pa so ga Nemci zaprli kot špijona. Toda hrabri Tomo jo je po štirih dneh pobrisal na Koroško. Kmalu je dobil vezo s partizani in se jim je priključil, 15. marca 1943. Tovariš Tomo je zelo nemirnega duha in večkrat menjava kraje prebivanja. Partizanil je že na Koroškem, na Dolenjskem in sedaj tu na Primorskem. Najbolj mu »ležijo« sabotažne akcije, ,ki jih izvaja z velikopoteznostjo in predrznostjo neustrašnega borca za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. i f* Srečko ^ (Partizanski dnevnik, 1. enaja 1944) Ognjeni krst pionirjev brigade »Ratitovec« Ko je pred Železniki divjala srdita borba, ko so borci škofjeloškega odreda hrabro odbijali napade sovražnika, ki je skušal prodreti v Železnike, tudi pionirji brigade »Ratitovec« niso ost adi ravnodušni. Opravljali so nujne kurirske posle, nekaj posebno hrabrih pa je stalo junaško ob strani borcem odreda ter se z njimi ramo ob rami borili. Pred kratkim so dobili nekaj pušk in so pionirji Blaž, komisar pionirske brigade »Ratitovec«, pionir Ljubo, načelnik štaba, pionir Ante, komandant I. bataljona, tovariš Damjan, komandir I. čete I. bataljona, vsi iz pionirske brigade »Ratitovec« krepko držali svoj položaj v prvi borbeni liniji pred Železniki. Postrelili so nad 150 nabojev municije in to le, če so sovražnika videli. Niso s* ustrašili sovražnih krogel, ki 90 kakor roji brenčali okoli njihovih glav, saj je ena komandirju Damjanu prestrelila titovko; hrabro so vztrajali na položaju. Štiri ure so krepko napadali bežeče sovražnike, ter s tem dokazali svojo udarno moč in edino željo, da bi že enkrat smeli sodelovati v pravi borbi. Po borbi so ponosno korakali ob strani komandanta odreda kapetana Blaža skozi vas. Prebivalstvo Železnikov je z vso pravico lahko ponosno na to mladino, na te pionirje — junake, posebno še, ko jim je komisar brigade »Ratitovec« prvi potrdil vest o porazu belogardistov z besedami: »Spet smo jih — to so tekli!« Potem je sledila slovesnost... Za nepopisno hrabrost naših pionirjev v boju 4, februarja 1945 ob priliki poskusa vdora sovražnika b. Selc v Železnike je štab škofjeloškega odreda takoj po borbi podelil odlikovanje — spominske slike našega velikega vodje maršala Tita pionirjem: pionirju Blažu, komisarju brigade »Ratitovec«, pionirju Ljubu, načelniku štaba brigade »Ratitovec«, pionirju Anteju, komandantu I. bataljona brigade »Ratitovec«, pionirju Damjanu, komandirju L čete L bataljona — v znak priznanja njihovemu junaštvu. Slike so imele na zadnji strani posvetilo štaba odreda s podpisom komandanta in politkomisarja odreda. Komandant škofjeloškega odreda kapetan Blaž je izročil spominske slike hrabrim pionirjem z besedami: »Prav iz srca, ne kakor malim otrokom, temveč ANEKDOTA kakor mož napram možem vam izražam nase največje občudovanje, ko ste se kot pravi hrabri borci borili v prvi borbeni liniji ter vzdržali v hudi bitki. V spomin in priznanje Vam poklanjam slike našega hrabrega maršala Tita. Navdušeni smo nad tako junaško mladino ter vam od srca čestitamo!« Nato so ostali mali pionirji — junaki na večerji v štabu odreda. Lojze Batič (Partizanski dnevnik, 10. II. 1945) »Partizanski dnevnik« Sedeli smo v topli sobi in pregledovali literaturo. Zunaj je vlekla burja in beli oblaki so se kopičili nad gorami. Nenadoma je pred vrati zaropotalo; zaslišali smo korake in pasji lajež. Vrata so se počasi in previdno odprla. Vsi smo dvignili glave in se nasmehnili majhni deklici v dolgem krilcu, z očetovimi ali bratovimi čevlji, ki nas je začudeno gledala. Bila je Katrica od sosedovih terenskih. »Kaj pa je, Katrica?« »Po poročila sem prišla.« »Pa tako zgodaj?« Nasmehnila se je in ni vedela, kaj reči. Pa snio jo poučili, da se naš list imenuje »Partizanski dnevnik« in ne poročila. Vedro je prikimala in odnesla cel šop listov ... Zopet smo sedeli pri mizi in zunaj je ležal sneg. Zopet štorkljanje, pasji lajež in vrata so se odprla. »Kaj pa danes, Katrica?« »Poročila ...,« je pričela in zardela, ker smo se zasmejali. »Kako, Katrica?« »Partizanski dnevnik,« je takoj popravila in se nasmehnila, češ »ali še ne znam.« Spored osrednjih prireditev v Cerknem V počastitev 20. obletnice množične vstaje Primorske in ustanovitve XXXI. divizije in Vojkove brigade bodo v Cerknem, v nekdanji partizanski prestolnici Primorske, naslednje prireditve: » V soboto, 7. 9. ob 11. uri slavnostna seja občinske skupščine Idrija v Cerknem, po seji otvoritev novega mostu čez Cerknico, ob 17. uri odkritje grobnice, ob 20. uri partizanski miting sredi Cerknega, ki ga prireja igravska skupina IX. korpusa. V nedeljo, 8. 9. ob 6. uri budnica ob 9.00 uri zbor brigad in odredov ter podelitev odlikovanj brigadam, ob 10.00 slavnostni govor Jožeta Borštnarja, nekdanjega komandanta IX. korpusa. Po sla vnos ti bo poseben odbor zbiral podpise z naslovi nekdanjih borcev 31. divizije. Razen tega bodo po okoliških vaseh razni mitingi in prireditve že v soboto, 7. 9. popoldne in zvečer, ko bodo prišle tja kolone z imeni nekdanjih partizanskih enot. Gledali smo za njo, kako je gazila po snegu, majhna, da je skoro izginila v njem. Vsak dan je prišla Katrica in bogve, koliko »Partizanskih dnevnikov« je odnesla. Tako roma »Partizanski dnevnik« v vasi in mesta, na vsakem koraku naletiš nanj. Prinaša nam novice iz vseh bojišč, pripoveduje o junaštvih naših fantov, objavlja odloke in jih razlaga, prinaša slike, za vsakogar nekaj. Vsi povprašujejo po njem, vsi se trgajo zanj in vsi ga težko pričakujejo. Na temeljih tega preprostega dnevnika bo mogočno vstal velik in bogat časopis, ki bo v svobodi še naprej pripovedoval, kako je bilo takrat, ko so ga morali čez drn in strn prenašati kurirji, da je razveselil svobodoželjne Slovence. David Rudi Finžgar, organizator in tek-movavec na prvih medvojnih smučarskih tekmah 20. In 21. jan. 1945 v Cerknem »Korjera« je dvakrat dnevno vozila med Cerknim in Spod. Tribušo Iz naših krajev (Nadaljevanje s 7. str.) Vozniki so za našo vojsko pro stovoljno opravili 1400 ur, dekleti pa pri šivanju in pranju 2270 ur. V zadnjem mesecu je bilo mobili ziranih okrog 300 tovarišev, izmed katerih je bilo veliko prostovoljcev. V božičnih praznikih so samo « tem okraju darovali za našo vojsko 1400 paketov z živili, cigaretami, prepeeencem in priboljški. Kljub temu da je ljudstvo izčrpano, je bilo razen vsega tega razdeljenih še okrog 15.000 obrokov hrane. Vse te številke dovolj zgovorno dokazujejo, kaj zmoreta zavednost in ljubezen. (Partizanski dnevnik, 17. L 1945) Šebrelje V dobi tekmovanja je tudi naša vas marsikaj prispevala za našo vojsko. Dali smo 7334 kg krompirja, 957 kg žita, 5540 kg sadja, 1136 kg korenja, 280 kg zelja, 145 kg fižola, 430 kg mesa, 23 glav goveje živine, 7 telet, 4000 kg sena, 35 kg svežega masla, 250 kg slanine in 62 kg salam. Naši vozniki so za razne edinice prepeljali 260 stotov blaga, naše gospodinje pa so dale marsikatero kosilo in večerjo lačnim tovarišem. Vsi vse za našo junaško vojsko! Zavedajmo se: kar damo naši vojski, damo sami sebi. „Me obračaj se štaku" mali oglasi • mali oglasi Prodam »ke ^8m 't,r»aklnl skuter nam-^»namke Heinkel-Turlst - 175 k- metrov. Povprašati pri tličip i anj' Stara cesta 13 - pri- Vj 0 3231 »Jen°nnu prodam dobro ohra-tipa JJ'bnl avto škoda letnik 58, Odde]k ' ~~ Naslov v oglasnem Prod Utf ke. j*m 430 kosov monta ope-ze Cernivc, žeje 4, Duplja ?a i?« moped aH zamenjam **&CT' ,Iahk0 starejši tip- - Ug0. v oglasnem oddelku 3310 k giinen° Pr°dam strešno opeko Čur 2i\' ~~ ^'ktor Demšar, Sen- nL. 3311 11 l|«njeno obleko za mo- postave s čelado W"Cami- " v'soko 52 3317 1*o »h ma,° rabljen, zelo do-Ugodnianjen Flat Zastava 750 no lem nriT?'' P°izvedbe na oglas-Skofi-, i k" ali PO telefonu št. %in 260 3318 rio k "° Prodam dobro oh ranio* *teZo j:Dletno krožno žago z 4 m Sladko y°zičkom, 10 k v. metrov ka^rta f ,de,ane?a hotavellskega ter 13« tk!°P) 7a "blaganje zidu iaLota wv "»onte 12- — Skof-^Ka> Mlinska 2 3319 ^Olm f° 88 k? prai,ča težkega od 6 {t-S2 «7.7 Bertoncelj, Godrši ' Sk- Loka 60 č 3320 ostalo Dne 3i J* 2abnjraVgU5ta se Je Izgubila ^ lak If8 do Sv. Duha Ženska na- - Oddati Sv. Duh 5 3312 ,0v lr/?v,na »živila« Kranj, Ti-5^1ttev Prejme v začasno za-aeIavca-upokofenca »« u ^ražig/.3 v trP°vini »Bistra« u'Jave\11 .ln »Izbira« Kranj. — a PodJe,Prt:icma personalna služ-3269 t^Ninak! . 3269 Jntral ,n trgovsko podjetje *Haptj- - Jr*!o IZ"1 obvešča, da 'e vrostore gostilne ZLA- .Zbraric L?T spet redno obratuje, fa žolc«,ace- Specialiteta: do-ik vars, ln morske ribe 3293 Jt* č*,.*0 °tr°ka v dopoldan-ru^jenka/ m žensko (lahko VidrJ" 0stal° P° dogovo-mar, Kranj, Titov trg 25 ti b° inen g0stom sporočamo, ^ 3 i,na Benedlk v Straž}-' q° 14. sept. — zaprta. jjlo 11 vase Piatnicc. Peric< ^e«n 3314 fe^t "NA ŠOLA TRSTENIK ^Hu Naslov v oglasnem 10" sePte*fc?* oh l* 1111 k bneSr,v. 3315 j OSNOVNA ŠOLA GORICE O^aliui'' k' naB jc Prijtadelp 1 10" septemhj^ ob 15.30 ^ So* !T° vsem gaslvcem, OTROŠKI VRTEC GOLNIK , "sedom, vaščanom in so naj ga vrne proti nagradi. Žeje 6 3322 Trgovina GALANTERIJA, Kranj, Prešernova 14, je odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure. Cenjenim strankam se priporočamo. Trgovsko podjetje Elita, Kranj 3323 objave AMD Šenčur obvešča vse svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže proslave v Cerknem. — Odhod vseh motornih vozil je ob 5. uri izpred AMD Šenčur. Vožnja je skupna z ostalimi vozili iz Kranja 3324 RAZPIS Delavski svet KG obrat Mlekarna Kranj razpisuje delovni mesti: — šoferja za prevoz tovornega avtomobila, — referenta za embalažo. s takojšnjim nastopom dela. Ponudbe pošljite na upravo obrata Mlekarne Kranj, Smled-niška cesta 1. RAZPIS Zavod za zaposlovanje delavcev Kranj razpisuje delovno mesto SEFA ODSEKA ZA PU Pogoj: visoka ali višja šolska izobrazba. Najprimernejša je pedagoška ali višja kadrovska šola z najmanj 3-letno prakso v pedagoški ali kadrovski službi in vsaj enoletno aktivno sodelovanje na področju poklicnega usmerjanja. Ponudbe sprejema Zavod za zaposlovanje delavcev Kranj, Sejmišče 4. OBVESTILO Zdravstveni dom Kranj obvešča starše, da bo obvezno cepljenje proti kozam za vse otroke, rojene od 1. januarja 1962 do 10. maja 1963 in starejše do treh let, ki niso bili uspešno cepljeni. OTROŠKI DISPANZER KRANJ 9. 9. 1963 — od 14. do 18. ure Kontrolni pregled uspeha cepljenja bo 16. septembra 1963 ob isti uri na istem cepišču. ZADRUŽNI DOM KOKRICA 10. septembra ob 7.30 OSNOVNA ŠOLA PREDOSLJE 10. septembra ob 8.15 ZADRUŽNI DOM VISOKO 10. septembra ob 9.15 OSNOVNA ŠOLA KOKRA 10. septembra ob 10.15 ZDRAV. POSTAJA JEZERSKO 10. septembra ob 11. uri ZDRAV. POSTAJA PREDDVOR 10. septembra ob 12.il) OTROŠKA POSVETOVALNICA MAVČIČE 11. septembra ob 7.30 OREHEK, ZASAVSKA 10 11. septembra ob 8. uri OSNOVNA SOLA PODBLICA 11. septembra ob 9.15 GOSTILNA NEMIL.TE 11. septembra ob 9.30 OSNOVNA ŠOLA BESNICA 11. septembra ob 10. uri OSNOVNA SOLA ŽABNICA ii. septembra ob 11. uri OSNOVNA ŠOLA PSEVO 11. septembra ob 11.45 OTROŠKA POSVETOVALNICA STRAŽISCE 11. septembra ob 13.30 KMET. ZADRUGA HRASTJE 11. septembra ob 16. uri OSNOVNA ŠOLA TRBOJE 11. septembra ob 16.30 OSNOVNA SOLA VOKLO 11. septembra ob 17. uri OTROŠKA POSVETOVALNICA SENCUR 11. septembra ob 17.45 Kontrolni pregled uspeha cepljenja bo dne 18. septembra 1963 na istem cepišču ob isti uri. OSNOVNA SOLA VELESOVO 12. septembra ob 7.30 OSNOVNA SOLA ZALOG 12. septembra ob 8. uri ZDRAV. POSTAJA CERKLJE 12. septembra ob 9. uri Kontrolni predjed uspeha cepljenja bo dne 19. septembra 1963 na istem cepišču ob isti uri. Starši naj pripeljejo k cepljenju otroke, čeprav niso prejeli vabila. Cepljenje je obvezno. S seboj prinesite izkaznico o cepljenju in vabilo. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ TEČAJ ZA VOZNIKE D IN E KATEGORIJE NA JESENICAH Združenje šoferjev in avtome-hanikov Jesenice obvešča, da se prične tečaj za voznike D in E kategorije v mesecu septembru. Prijave in nadaljnja navodila se sprejemajo v pisarni Združenja na Jesenicah, Rogljeva 1, vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure vključno do 24. septembra 1963. Po tem roku se prijave ne bodo več sprejemale za ta tečaj. RAZPIS Lctalsko-modelarska šola v Kranju vpisuje v začetni tečaj mladinke ln mladince od 12. do 18. leta starosti Vpisovanje je v prostorih šole, v Osn. šoli Stane Žagar Kranj (Planina), Cesta 1. maja 10 a, vsak dan od 8. do 12. ure vključno do 10. septembra 1963. Polletna šolnina znaša 400 din in se vplača pri vpisu. Šola nudi mladini osnovno splošno tehnično znanje (izdelava letalskih modelov) in posebno poznavanje letalske tehnike, vzbuja pri njej tehnični čut in ročno spretnost, smisel za estetiko, natančnost in ljubezen do letalskega športa, pomaga pri izbiri poklica in vzgaja lik športnika-letavca. »ISKRA« — KRANJ tovarna elektrotehničnih ln finomehaničnih Izdelkov razpisuje naslednja delovna mesta: 1 k, fi! hva'a! - Družina Pra- ^en!61!1 in vsakemu r - Družina 2 .—« *ol kVna^'eL - Ponudbe poslati ,Hj2T!m 8ob" ln kuhinjo 3316 Stol J*1.P'ačljivo« T^le k! je Pes »me Ajka ^Vfiik^6 * .črn,m Plaščem Obveščamo vse komitetne medobčinske Komunalne banke Kranj, da zaradi preselitve v nove poslovne prostore na cesto Jugoslovanske ljudske armade* štev. 4, v soboto dne 7. septembra 1963 ne bomo poslovali s strankami. V novih poslovnih prostorih pričnemo redno poslovati v ponedeljek, dne 9. septembra 1963. Nove telefonske številke: 2993, 2994, 2995 Direktor: 2854 Sedanje telefonske linije od 7. t. m. ne bodo več v uporabi. MEDOBČINSKA KOMUNALNA BANKA KRANJ 10. septembra ob 16. uri OTR. POSVETOVALNICA ŽEJE 10. septembra ob 17. uri OSNOVNA ŠOLA PODBREZJE 10. septembra ob 17.30 ZADRUŽNI DOM NAKLO 10. septembra ob 18. uri Kontrolni pregled uspeha cep-.. ljenja bo dne 17. septembra 1963 ~- Kdor ga najde, na istem cepišču ob isti uri. ^*Un »ViK? cp_ »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči NB »«3 ^sečn Štvo m uPrava 2l90> 24-75- 28"97- Naročnina: letna SO J* 10, 8o,a ^10 dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek -besedata 20 din* ^a,i og,a*,: za naročnike 20, za nenaročnike OSMRTNICA Za vedno nas je zapustil naš dobri in ljubljeni MATEVŽ ROZMAN — upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 4. septembra, ob 16. uri od križišča na kranjsko pokopališče. „ t Žalujoči: žena, sestre, bratje in ostalo sorodstvo GOLOSOVSKI ^lim verjeti 30 &tyftx Ve Vedepe ° tc* zatlevi- K° bi se potrudili pa pozanimali za Ooft^^oinn.1' ^a ne gre 7a ^kan(ial in me ne bi tako nenadoma ^»hT^iii7° poklicaIi v Moskvo. Tako najbrž ne veste, da sem sem mu svetoval. se je razjezil. »Samemu sebi naš list spravil v neroden po- h?**hn Pano^V"1 sekrctariem oblastnega komiteja partije tova % je"e8a. pnJ11 Martinovičem Zenenkom in tudi on ne pripisuj« Ji j 5e Ki k v° ki oTi*' to me veseli,« je naglo odgovoril Vasilij Fjodoro-' »taiC(lel, kai,^oral takoj povedati, ne pa tveziti neumnosti. Ko .i Nasprotno — pomagal in se tako pove-novicami. Tako ,1 Z »j* Sem 1 k binu vclove iimcuKovc. x\aspro *t\ j U(hni, t' uko v mestnem listu objavil oglas i ,. Vr5 stVaV i * mi eventuelno lahko postregli z • »Tko' v[dišrU8ačna- kot se vam zdi« le v° bi ' to me veseli,« je naglo odgovoril y 8tale se k 0J in se režal kakor tele vratom!« W hotel Pomiriti: Se in ne tvezim neumnosti. • Nei- ^ moi« ? vrnitvi Bočarova, mu bom povedal, kako ' Mo^aj Uli t sIužbeno potovanje v Pribclsk.« Z resnimi rečmi se ne sa- ste sfttn odgovoril, vendar sem medtem že odšel skozi vra-^fdel. Občutek, da sem mu poSteno vrnil, me je opijanil. Le to mi ni bilo všeč, da je bil prav ta Vasilij Fjodorovie, ki mi je povzročil toliko nevšečnosti, nekoć moj učitelj .. . Ko sem prišel v svojo sobo, so mi povedali, da me. je po telefonu klicalo neznano dekle. Takoj sem pomislil na Maso, vendar sem kmalu zavrgel to domnevo: »Najbrž gre za kakšno bravko . ..« Toda bila je Maša. še istega dne mi je telefonirala. 7aslišal sem njen glas, se zmedel kakor dijaček in dolgo nisem /mogel Dđgb vora. »Halo, halo, je tam uredništvo^ Zakaj molčite? je tam medni štvo?« je spraševala z malce vznemirjenim glasom. »Dober dan, Maša,« sem slednjič odgovoril. »Ste res vi, Aljoša?« se je razveselila, »Lepo ,da ste dopoto\a!i! Oprostite, ker vas vnovič nadlegujem ... Spet v zvezi s to zadevo . . . Najbrž se ne zanimate več zanjo/« »Če vas ta -/adeva res zanima —- mar bi se lahko danes kje sestala? Pred nedavnim sem po naključju našla zapisek ... Pokazala vam bom .. .« »Prav, Maša,« sem odgovoril. »Lahko se sestanc\a, kadarkoli želite. Morda nocoj ob šestih pred trgovsko hišo.« »Prišla bom!« Spustila je slušalko, ne da bi me kakorkoli pozdravila. O zapisku, ki mi ga je nameravala zvečer pokazati, nisem dosti razmišljal. Premišljeval sem o njenem odsekanem glasu in nisem mogel najti razloga, čemu naj bi se najini odnosi poslabšali. Morda se mi je le tako zazdelo? Sprva sem pomislil, da ima Maša do mene poseben odnos, kasneje pa se je izkazalo, da je šlo le za bedasto domnevo in sem bil celo nekako užaljen, še sam ne vem, zakaj ... Na sestanek sem prišel natančno ob šestih. Maša me je že čakala. Oblečena je bila spet v bel kratek jopič. »To pravzaprav ni dokument, reči hočem, da ne velja za uradno listino, «je spregovorila Maša s suhim glasom. »Le pomislila sem, da bi vas lahko ta beležka pripeljala do kakšnega sklepa...« Iz torbe je vzela kos papirja in mi ga ponudila. Robovi so bili raztrgani, kajti listič so bržkone dolgo vlačili po žepih. Popisan je bil z nekaj vrsticami razpotegnj^na pisave. Kemični svinčnik se je najbrž zlomil in tako je bilo nekaj /adnjih besed zapisanih z ostrini kosom grafita. 10. »Pazi, kaj govoril, Petek! Za takšne stvari se dobi po jeziku!« jc rekel štimec. — »Toda to zanesljivo vem! Njegov »stari« je bandit!« — »Petek, ti si nori O tem se bova zunaj pogovarjala,« je bilo zdaj spet slišati Buljanov glas. »Pazi, Petek, kaj govoril, to niso majhne stvari. Vem, kdo ln kaj so banditi.« — »Toda,.tako je! če hočeš, mu bom to povedal v obraz.« Najprej je zbežal ven pegavi Joža, za njim vsi drugI. 11. Novak Je bil zadnji. Petek ga je počakal. »Novak, zakaj tebi »stari« nikoli ne piše?« ga je vprašal. Zoran je skomignil z rameni, ker mu ni hotel odgovoriti. »Povej, povej no,« je silil vanj Petek. — »Zakaj pa te to zanima?« ga je Novak previdno vprašal. »Hm, pravzaprav me niti ne zanima, ker vem. Tvoj »stari« je bandit! Rdeči! V gozdu!« Novak ga je dvakrat udaril po obrazu. Prav tedaj pa Je prišel mimo, velečastiti in poklical žoharja... 12. »Danes pa Imaš srečo, Novak. Upravnika Trbonje nI in morda se sploh danes ne bo vrnil,« je dejal žohar, ko je prišel Iz upcavnikove pisarne. Zdelo se Je, da mu Je bilo to kar prav, Novak je šel z njim po hodniku, ne da bi karkoli zinil. Na stopnišču pa ga je Žohar previdno vprašal: »Ne bodi hud, Novak. Tod.t res ne vem, kaj jc s tvojim »starim«. Nikoli nič ne poveš o njem .., Zapisek je bil zapuščina MaSinega očeta, Dmitrija Aleksejevjča, Videti je bilo, da je pisal v naglici, kajti posamezne besede so bilo skoraj nečitljive. Vsebina je bila naslednja: »Proletarska ulica štev. 8. Ksenija Vladimirovna Mankcvič. Pravi, da je LJusjo videla decembra 1942 leta v avtomobilu nemškega častnika. Trdi, da je pomota nemogoča, ker sta skupaj obiskovali tečaj za radiotelegrafiste in zato dobro pozna Ljusjo. Mankcvičeva trdi, da Ljusja ni bila v avtomobilu nemškega častnika s posebno nalogo, ker bi sicer morala tudi ona, Mankevičeva, vedeti za to reč ... To je laž! Toda decembra 1942 Je bila še živa!« Dmitrij Aleksejevič je dvakrat podčrtal poslednje besede. »Ta zapisek sem našla v žepu njegovega starega plasca, je rekli Maša. »Ta ptašč ni nosil že deset let... Kaj menite o tem zapisku »In vi?« »Ne vem ... če naj verjaineva Majborodinemu pripovedovanju, je mama umrla osemindvajsetega septembra, Ksenija MankeviČ pa jo je videla decembra... Očka je najbrž sam poskušal razjasniti nekatere reči, vendar mu to ni uspelo.« •Da, to ni dokument,« icm se žalostno nasmehnil. »Vsekakor pa ga ne sme\a pokazali Vaivari Borisovni.« »Varvari Borisovni?« »Ta živi namreč v Pribelsku .. Vdova ilegalca Timcuka ... Izja-vila je, da so Nemci izpolnili obljubo in Izpustili Ljudmilo iz zapora. Zatem je menda odpotovala s svojim ljubimcem — nemškim častnikom . . .« v . . , . »In vi verjamete tej Varvari Borisovni?« je vrasaia Masa in me radovedno pogledala. »če bi ji verjel, ne bi prišel na tale sestanek,« sem odločno odgovoril. Pričelo je snežiti. Maša je privihala oglavnico in odšla proti postaji podzemske železnice. Obotavlja je s« sem jo prijel pod pazduho, ni se branila. »Kako ste potovali.J< je vprašala Masa po krajšem premoru. »Vse je v redu,« sem odgovoril. »Uspelo mi jc in našel sem letko Dusjo. Saj se menda spominjate, Majboroda nam je pripovedoval o njej?« Maša je poslušala in se tu in tam ozrla \ame izpod >«1.>\P". •'. Končal sem pripovedovanje o potovanju v Plibelsk in Masa jc u:kla z otožnim glasov*' GLAS SREDA, 4. ieptemtirajj Trasa še ni dokončno izbrana Razgovor o variantah izgradnje nove ceste, ki bo Kranj povezala z novim letališčem v Brnikih V ponedeljek so se v Kranju sešll domači urbanisti in projektanti, predstavniki republiškega sekretariata za urbanizem in komunalne zadeve ter funkcionarji kranjske občinske in ljubljanske okrajne skupščine, da bi se pred izdelavo dokončnega načrta O ZAZIDAVI SEVERNEGA DELA MESTA IN UREDITVI CESTNEGA OMREŽJA pogovorili o nekaterih pomembnih vprašanjih, ki so se pojavila pri Izdelavi osnutkov tega načrta. Najprej je bilo na dnevnem redu vprašanje ureditve tako imenovane »prometne osnove« mesta, ki jo sestavljajo ceste - vpadnice. V zvezi s tem bo potrebno zgraditi več novih cestišč za nemoten promet v obe strani, medtem ko bo treba skoraj vse obstoječe ceste prenoviti ali obnoviti. Predvsem bo nujno s širokim cestiščem povezati avtomobilsko cesto oziroma Kranj z novim letališčem v Brnikih, in prav o tem predlogu, ki so ga v dveh variantah (trasiranja ceste) podali urbanisti, so na sestanku največ razpravljali. Prva varianta predvideva, naj bi se nova cesta pravokotno odcepila od Blejske pri Stošičevi ulici, nato pa tekla mimo nebotičnika, pri čemer naj bi se vse do Primskovega kar se da najbolj držala sedanje Ceste Staneta Žagarja. Druga varianta je dražja zaradi rušenja nekaterih hiš, vendar je sprejemljivejša od prve, ker bo tam cesta lahko ravna in širša, razen tega pa bo imela na obeh straneh možnost še nadaljnjega širjenja. Od Blejske ceste naj bi se odcepila tam, kjer je sedaj gostilna »Lovec«. Naprej bi jo speljali med kinom »Center« in Kokljevo hišo — prek podjetja »Vino-pivo«, ki ga bo treba seveda porušiti, pod Prešernovim gajem, do Kokre pa nad Žontarjcvim vrtom, kjer bi bilo treba porušili ie eno hišo. Tudi na Klancu — preden bi na drugi strani Kokre prišla na polje — bi bilo treba podreti nekaj hiš, kar bi stroške izgradnje veliko povečalo, zato se je ob proučevanju variante ra/\ila zelo živahna razprava. Nekateri so menili, da bi bilo primerneje, če bi potekala mimo kina »Center« prek vrtov ln igrišča šole »Franceta Prešerna« (igrišče bi šoli lahko zgradili drugje — v neposredni bližini stavbe) v rahlem zavoju na Klanec, pri čemer bi bilo seveda nekaj hiš obsojenih na rušenje; drugi pa so se ogrevali za traso brez zavoja pri umikanju novi telefonski centrali, ki jo grade nasproti Prešernovega gaja. V tem primeru bi Šla cesta prek »Vina-piva« in žontarjevega vrta na klanec, kar bi terjalo rušenje dveh vil, ki stojita kakih 50 metrov pod Prešernovim gajem. Dogovorili so se, naj urbanisti pred izdelavo dokončnega načrta, o katerem bodo kasneje razpravljali še občinska skupščina in zbori volivcev, upoštevajo širše področje smeri za to cesto. Proučijo naj, katera varianta bi bila sprejemljivejša glede na najvažnejša faktorja pri izgradnji — čim cenejši odkup hiš, ki bi jih bilo potrebno porušiti na posamezni trasi, in ne preveč »impozanten« viadukt prek Kokre, ki bi stroške prav tako zelo povečal. Na sestanku so sc okvirno tudi dogovorili, da bo stalna galerija del kiparja Dolinarja na žontarjevem vrtu, če bo sprejeta varianta izgradnje ceste prek travnika pod Prešernovim gajem, kjer je bil prvotno zamišljen prostor za stalno galerijo izdelkov likovne umetnosti. — J. Ž. Kolik je promet m mestnem področju Kranja KRANJ — Projektivno podjetje je v ponedeljek na mestnem področju Kranja organiziralo štetje prometnih vozil, ker pri izdelavi urbanističnega programa nujno potrebuje tudi analizo stanja sedanjih prometnih tokov. Štetje je ob pomoči kranjskih dijakov izvedlo Cestno podjetje, ki bo do konca tedna izdelalo tudi statistično analizo zbranih podatkov. Ti podatki bodo bržčas pokazali maksimalno stanje prometa na cestah I. in II. reda ter občinskih cestah in poteh, ker je znano, da je na mestnem področju Kranja ob ponedeljkih največji promet, ki okrog prvega še bolj naraste, razen tega pa je sedaj obdobje, ko se največ tujih turistov vrača z dopustov. Podatke so zbirale posebne kontrole na 15 števnih mestih, kjer je evidentiranje avtomobilskega, motornega in kolesarskega prometa trajalo 18 ur — od 5. do 23. ure. Ob »konicah« — ko gredo delavci na delo oziroma se z njega vračajo — Temeljite priprave pred novim Šolskim letom Tokrat še seminar za prosvetne delavce Tržič, 4. septembra — Jutri zvečer se bo tu končal seminar za prosvetne delavce, ki ga je na pobudo družb.-pol. organizacij organiziral obč. svet za šolstvo. Seminar se je pričel v ponedeljek in je zelo intenziven, saj imajo prosvetni delavci, ki so razdeljeni v dve skupini, predavanja dopoldne in popoldne. Za vsako skupino traja seminar dva dni. Organizatorji so za seminar za prosvetne delavce pripravili ne le obsežen, temveč tudi vsebinsko bogat program. S seminarjem so želeli udeležence še podrobneje seznaniti z nekaterimi novostmi in značilnostmi, ki jih je prinesla naša nova ustava. O tem govori predavanje o ustavnih vprašanjih oziroma o gospodarskem sistemu in družbeno-političnem sistemu v novi ustavi, če ta tematika ni tako neposredno povezana s šolstvom, čeprav je njeno poznavanje nujno potrebno slehernemu prosvetnemu delavcu, pa so na- šo kontrolna mesta okrepili, tako dalinja predavanja, ki so bila oz. da bodo podatki povsem točni Medtem ko Cestno podjetje s svojo službo redno vsako leto analizira stanje prometnih tokov na cestah prvega reda, pa je bilo štetje prometa na ostalih cestah in mestnih ulicah to pot prvič izvedeno. — Z. še bodo na tem seminarju, toliko bolj strokovno ozko usmerjena. Ugotovitev potrjujejo naslovi ostalih tem: družbeni vplivi v šolstvu, kakšnega prosvetnega delavca zahteva današnji čas ozir. naš socialistični sistem, delovanje političnih organizacij v šolskih Vreme je bilo naklonjeno kolektivih in o delu samoupravnih organov v šolah. Na seminarju bo dosedanji pedagoški svetovavec podal tudi analizo lanskoletnih učnih uspehov. Omenjena analiza bo nedvomno lahko služila kot kažipot, kje je potrebno odpraviti morebitne pomanjkljivosti oziroma pri katerih predmetih je potrebna učencem večja pomoč in več vsestranskih prizadevanj. k* predavajo domači P , olitični & Tudi omenjeni seminar, terem vatel j i — družbeno-p lavci v komuni, je eden . naporov, da bi bil, letošnji s^ v pravzaprav že pričeto *^ leto 1963/64 čim uspešnejši- J°£ ne samo start! Organizatorji ^ minarja so med drugim tu j ^0t leli, da bi se seminar pokaza uspešen tudi v šolskem delu zi vse leto. — P. Premalo zanimanja za štipendij« Turistično društvo v RATEČAH je letošnji tradicionalni PASTIRSKI REJ, predviden za 14. avgust, preložilo za 14. dni. čeprav je ves zadnji teden deževalo, so starejši Ratcčanl obetali za nedeljo lepo vreme. Niso se zmotili. Ob 13. uri je odšla iz Rateč povorka. Na desetih okrašenih vozeh so se peljali vaščanl v narodnih nošah. V areni skakalnice se je zbralo blizu 500 domačinov ter domačih in tujih gostov, ki so sporedu z zanimanjem sledili. Medtem ko so prikazale predice čiščenje in predenje volne, so pastirji prikazali nekdanji običaj odhoda živine v planine in njeno vrnitev s planine. Nato je sledila »tekma« krav- Šport © Šport 0 Šport • Šport % Šport • Šport • Šport • Šport Pred slovenskim mladinskim prvenstvom v atletski V nedeljo, 8. septembra, bo na novem stadionu v Kranju republiško atletsko prvenstvo za starejše mladince in mlajše mladinke. Tekmovanje bo precej zanimivo, saj se bodo za naslove slovenskih prvakov pomerili najboljši mladi aileti, ki se, posebno v letošnjem letu, Že zelo dobro uveljavljajo tudi v članski konkurenci. Nastopili bodo vsi najboljši, razen Žunterja in Podmilščakove, ki bosta V tem času verjetno tekmovala za državno reprezentanco na balkanskih igrali. Uvrstitev na kranjskem tekmovanju bo seveda glavni kriterij za sestavo slovenske mladinske reprezentance za nastop na »kupu republika, ki bo 5. in 6. oktobra v Sa rajevu. Najzanimivejše discipline dopoldanskega sporeda, ki se bo začel ob 9. uri, bodo tek na 100 m, kjer se pričakuje dvoboj med domačinoma Marjanom Galjotom in Protlčem, višina (skakal bo slovenski rekorder Vivod iz Celja), 400 m (dvoboj med Kranjčanom Klečem in mladinskim re-pie/entanlom SFRJ Verbičem) in 1500 m, kjer bo morda nastopil eden najboljših evropskih mladincev na tej progi Drago Zunter. Popoldne (začetek ob 15. uri) si bo zanimivo ogledati met kladiva (nastopa slovenski članski prvak Bukovec) in tek na 200 m (repriza teka na 100 m in 800 m, kjer ho verjetno zanimiv troboj Žunter, Verblč, Kleč). Organizator AK Triglav se marljivo pripravlja na tekmovanje, strokovnjaki pa pričakujejo veliko borbo v posameznih disciplinah in precej dobre rezultate. M. Jeza Republiška odbojkarska liga, Jesenice: Fužinar 1:3 Medtem, ko je bila za nedeljo predvidena prva tekma v okviru republiške ženske lige med Jeseni-, cami in Triglavom iz Kranja odpovedana, je bila Odigrana v nedeljo dopoldne na Jesenicah prva tekma republiške lige med moškima ekipama Jesenic *in Fužinarja 7 Raven. Bolje v igrani gostje, ki so že vnaprej računali na zmago, SO zanesljivo zmagali, /lasti ker domače moštvo nI bilo popolno. Premagali so Jeseničane s 3:1 (8:15, 15:9, 15:7). — U. Tako kvalitetne tovrstne prireditve, kot je bil nedeljski ljubeljski motokros, pri nas doslej še ni bilo. Da je bilo blizu 15 tisoč gledavcev zadovoljnih, so poskrbeli odlični tekmovavci s sovjetskim vozačem GLIGORIJEVIM (letos je na svetovnem prvenstvu osvojil tretje mesto v kategoriji 250 cem) ter Avstrijcema KLER-ROM in SCHNEDLOM (dvakrat avstrijski prvak in osmi na lanskem svetovnem prvenstvu v kategoriji 500 cem) na čelu. Z drzno vožnjo v tekmovanju mopedlstov je navdušil tudi enonogi Avstrijec Walter LAURER (na sliki), ki je v obeh »tekih« razen enega prehitel vse tekmece za cel krog. Drugouvrščni ZUPIN je na 6 kilometrov dolgi progi zaostal za njim celo minuto in 16 sekund. — Kot zanimivost naj povemo, da je znani avstrijski tekmovavec JOSL pred dirko pravilno napovedal, da bodo med prvimi petimi v kategoriji 250 cem trije Rusi in dva Avstrijca. Triglav računa na 5. mesto Kranj, 3. sept. — Danes se začne v Splitu finale državnega ekipnega prvenstva v plavanju. Za spremembo od lanskega sistema, ko so tekmovali le v finalu, je bil letos tudi polfinalni del v obliki llgaškega tekmovanja v dveh skupinah. Bonifikacijske točke (prvi v skupini 800 točk, drugi 600, tretji 400, četrti 200) s polfinal-nega dela bodo prišteli k točkam v finalu. Te točke bodo prav gotovo močno vplivale na končni vrstni red, ker so ekipe zelo izenačene. Splitski Jadran je edini tako močan, da mu lahko že vnaprej napovedujemo prvo mesto. Ljubljana (800 bonifikacijskih točk) ter Mladost (600) in Mornar (600) se bodo potegovali za naslednja tri mesta. Kranjski Triglav (400) računa na 5. mesto, za izpad pa se bodo »borili« Jug (400), Partizan (200) in Jadran-Hercegnovi (200). Kranjski plavavci so zadnji dve leti obakrat zasedli tretje mesto. Tokrat se bodo morali verjetno zadovoljiti z mestom v spodnji polovici. Mladosti in Mornarju so sicer enakovredni, vendar zaostanek 200 točk precej pomeni. — Ljubljana je bila lani šele peta, letos pa se je s prihodom nekaterih kvalitetnih plavavcev močno okrepila, tako da lahko računa na 2. mesto. V finalu ekipnega državnega prvenstva bo olimpijski program disciplin. Disciplinam polfinala bodo dodali še 1500 m prosto in 400 m mešano za moške ter 200 m mešano za ženske, razen tega pa bodo plavali obe štafeti. Za tri-glavane pomenijo dodatne discipline močno okrepitev še posebno za moško vrsto, ki tu nabere precej točk. Ekipa 9 plavavcev in 6 plavavk Triglava je že v soboto odpotovala v Split, da bi pred prvenstvom dva dni trenirali se v morski vodi. Ženska vrsta Je letos močno oslabljena, ker nastopa brez Kobijeve, ki je bila lani steber ekipe. Glavno breme bo tokrat na Bogatajevi, ki bo morala kar šestkrat na start, Miheličeva pa petkrat. V moški vrsti tokrat ne bosta nastopala Milan Košnik in Brandner. Namesto njiju bosta tekmovala brata Levičnik, ki sta novinca v moštvu. Med moškimi bo od Kranjčanov imel največ dela Vlado Brinovec, ki bo nastopil v šestih disciplinah, njegov brat Peter pa v štirih. L. S. mlekaric v oddaji mleka ln zma-govavka je prejla venec okrog vratu. Razen starih pastirskih ln planšarskih običajev so dopolnili PASTIRSKI REJ s kulturnimi nastopi. Razen že poznane rateške folklore je zaplesala tudi pionirska folklorna skupina, ki je še posebno navdušila. Petje in vesele poskočne viže pastirjev, ki so igrali za ples, so privabljali na plesišče mlado in staro. Posebnost letošnjega PASTIRSKEGA REJA so bile pristne domače jedi, ki so jih pripravili Ratcčani sami in po katerih so posebno tujci radi posegali. — U. Koroški Slovenci navdušili Hrušičane Prosvetno društvo »Bilka« iz Bilčovsi na Koroškem, ki je praznovalo lani 50-Ietnico svojega obstoja, ima tesne stike s Svobodo Hrušica. Že lansko leto so gostovali pevci iz Bilčovsi na Hrušici. V soboto zvečer pa so priredili v domu družbenih organizacij samostojen pevski koncert. Moški in mešani pevski zbor sta zapela 18 koroških narodnih pesmi. Hrušičani, ki so to pot dvorano povsem napolnili, so koroške pevce toplo nagrajevali, saj tako pristno zapeto koroško narodno pesem le malokdaj slišijo. 32 gostov iz Bilčovsi je uvodoma pozdravil predsednik Svobode Hrušica tov. Kavalar, za sprejem na Podkorenskem sedlu in z godbo na pihala na čelu pred domom na Hrušici in za polnoštevilcn obisk pa se je zahvalil predsednik PD Bilčovsi tov. Ogris. Koncertu, ki je bil za Huršičane lepo doživetje, je sledil kulturno-družabni večer in v prijetnem razpoloženju so le prehitro minevale ure obiska. — U. Kranj, 3. septembra — Včeraj je bila seja sveta za šolstvo občinske skupščine Kranj, danes pa seja sveta za strokovno šolo. Prvi je razpravljal o učno-vzgojnih uspehih na osnovnih šolah, o spremembah glede voznih olajšav učencem in o poročilu komisije za štipendije. Značilno je, da letos ni bilo interesentov za vse razpisane štipendije. Tako ni nihče zaprosil za štipendijo za študij biologije, kemije, defektologije, matematike in fizike. Govorili so tudi o tem, kako pomagati mlečnim kuhiniam. ki po novem letu ne bodo dobivale nikakršne pomoči več. Menili so, da bo v prihodnje vsaj za mesto verjetno treba misliti na industrijsko pripravo malic. Svet za strokovno šolstvo je pripravil poročilo o delu in razvoju višje kadrovske šole v Kranju, ker bo na jutrišnji seji občinske skupščine predložil, da naj bi ta prevzela ustanoviteljske pravice. Šola je bila us*8"0^-* leta 1959 na pobudo o*™'-v komiteja ZKS in je imela sam letu 1962/63 70 absolventov^ ^ Svet je priporočil za prosvetno pedagoško služb > lužbo * -S. Krajevni praznik Blejske Dobrave Prebivavci Blejske Dobrave so pretekli petek praznovali svoj praznik. V počastitev praznika so bile na Blejski Dobravi skozi ves teden različne prireditve. Z njimi so obudili spomin na rušilno akcijo, v kateri so prvoborci 28. avgusta 1941 porušili drog daljnovoda na Lipcah, ki je napajal jeseniško železarno z električnim tokom. Za zaključno prireditev letošnjega krajevnega praznika je bila v nedeljo, I. sept., osrednja proslava s spominskim govorom ln krajšim kulturnim programom pred spomenikom padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Popoldne pa so Dobrave! odšli na izlet na Poljane. Posebnost letošnjega praznovanja je tudi akcija, v kateri je krajevna skupnost ob sodelovanju prebivavcev pripravila vsa groba dela za otvoritev prepotrebnega otroškega vrtca. — P. U. okrepi svojo strokovno s pomoč strokovnim šolam. Ob Savi Dolinki • ŽELEZARSKI lZ°^g. ŽEVALNI CENTER NA 3 ^ NICAH je ponudil '^J^. pomoč Skopju pri °S p^. pomoč- teko*11" ce svojevrstno pravljen je prevzeti s - v razred «c - letom za en $6le Kulturni stiki z zamejskimi Slovenci Jesenice — Na področju jeseniške občine odigrava na področju kulturnega sodelovanja z zamejstvom največjo vlogo Svoboda »Tone čufar«. Pa tudi ostala kul-turno-prosvetna društva, med temi predvsem Svoboda Hrušica, imajo navezane stike z zamejskimi kulturno-prosvetnimi društvi. To dejavnost dokazujeta nedeljsko gostovanje jeseniških svobo-dašev v Italiji in avstrijskih kulturnikov na Hrušici. — U. poklicne industrijske - jf za en razred tehnične * p šole in jim poleg brezi> f šolanja nuditi tudi okr» domu učencev. ^gLB' O Upravni odbor bnl ZARNE JESENICE je udeležencem nedeljjsKe ^ ve v Cerknem potretm ^ lo plačanih dopustov i t* Io stroškov PreV0Z Verica0:? tobusov z Jesenic v ^ Jese«i-naza|. Kakor Železarna ^ ce, bodo organiziran pohode na nedeljsko p. nost še nekateri ^"i&d* lektlvi. Tudi AMD ^tr bo nudilo nekaj deset" v p zov. S svojimi vozili ^ priključilo koloni, Ki pK" vala skozi Kranj, SKOU in Kalce v Cerkno. ^j, O V ŽELEZARNI J ^ CE so uvedli s 1. septev0dilH° deljen delovni čas za ^li osebje. Medtem ko ^ ui*. doslej vsi od 5.30 do W- % i0 delajo od 1. dalje °d ^ 13. ure in od 15d° 7"dol3' sobotah pa samo od • ure. Uvedba nega časa vodilnih us „5- nega „ bo znatno pripomog' ^ pesnem delu, boljši ^ in s tem k izboljšani? ne discipline. jjjSjj' • Komandni Jader & NISKO-BOHINJSKEGA ^ REDA, ki bo krenil1 & dopoldne na pohod P u P knemu, bodo aestaj« ^ mandant IVAN LE%sT#£ komisar MILAN ^ $0/ namestnik pollftorf**™ ^ VO KOLAR in načem ^ LAMPRET. Odred, v bo vključena tudirtjsl» ,5 skupina, ki bo Pb^>5 'V pohodu mitinge, - . vse akcije in »vl,Ssl** r v posebnem Par?z am* stu, ki ga bo izdal v tizanskega slavja v ^ in po zaključenem vanju. Jesenice, tokrat brez dimnikov. Mostova proge proti novi valjarnl ln ceste na Blejsko Do bravo