St. 824.	V	Ljubljani,	nedelja	dne	22.	januarja	1911.	Leto	II.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin.
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28’—. :	Telefon	številka	118.	:
:	Izren	Ljubljane	in	Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski uHct 8 Dopisi ;e pošiljajo uredništvu, naročnina upravmSlvu Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko :	Telefon	številka	118.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Efijalti!
Ko se je po junaškem boju pri Termopilah zgrudil slavni Leonida, obstopili so še živi Spartanci mrtvo telo ljubljenega kralja, ter ga do zadnjega branili kakor srditi levi, dokler niso popadali. Hud boj se je bil v soteski pri Termopilah med malo peščico Spartancev in perzijanskim kraljem Kserksom. Ali Kserksovih vojakov pade truma za trumo; Grki pa stoje trdno kakor zid. Nazadnje ukaže Kserks ce!6 svojej telesni straži, ki je štela 10.000 najhrabrejših vojakov, naj napade Grke; pa tudi ta takozvana neumrljiva četa ni opravila nič. Ali česar ne zfnaga sovražnikovo orožje, premaga ostudno izdajstvo.
Sredi junaških Grkov je bil Grk malopridnež, po imenu Efijalt; ta se ukrade k Perzom ter jim pokaže skrivno stezo prek gore. Priplazi se truma sovražnikov Grkom za hrbet, da jih napade od zadaj.
To je naredil gnusni izdajalec, čegar ime živi v prokletstvu razžaljenega naroda.
Zgodovina nam na ta način popisuje iz iskrene, navdušene ljubezni do domovine izvirajoče junaštvo Leonide in njegovih vojščakov ter podlo izdajstvo Efijalta.
Mal narod smo Slovenci. Junaški bi morali biti, ako bi si hoteli priboriti lepšo bodočnost. Složni in edini bi morali biti, da bi za večno strli premoč in nasilje sovražnikov.
In vendar ni tako!
Kolikrat se je slovenski rod ojunačil, kolikrat se je že povspel v svoji srčnosti do občudovanja vrednega viška, a v zadnjem trenotku, tik pred zmago, našel se me nami Efijalt, ki je izdal naše narodne interese.
Kaj pomaga, da so se ljubljanski Slovenci borili skozi desetletja za slovenski značaj Ljubljane? Kaj pomaga da so se narodni možje z vso požrtvovalnostjo trudili, na napravijo iz bele Ljubljane vzorno, prestolico slovenskega naroda brez nemških peg. Čez toliko in toliko let truda polnega dela ko je imel celokupni slovenski narod že slaviti jubilej, odkar je zasedel županski stolec prvi Slovenec, našli so se med nami Efijalti, ki so se za hrbtom svojega naroda zvezali z Nemci in jim zagotovili zopetno zastopstvo v Ljubljanskem občinskem svetu.
Po septemberskih dogodkih je bil hipoma cel narod kakor preživljen. Preje krvni sovražniki, naprednjaki in klerikalci so se malone objemali. Časopisje je obetalo složen nastop in srce se je radovalo slehernega narodno čutečega človeka, ki je videl v slogi, v bratski edinosti, spremembo nemškega sistema vsaj na Kranjskem; začetek nove, lepše dobe v zgodovini slovenskega naroda. A našel se je zopet Efijalt ki jev usodepolnih dneh na Dunaju z mirno krvjo delal načite kako bo položaj izrabil zase.
Dr. Šušteršič se je združil z Nemci in z vlado proti lastnemu
narodu in vsi upi slovenskega naroda so bili uničeni. In že smo bili Slovenci čisto blizu svojega ideala, slovenskega vseučilišča. Ministrstvo je že bilo pripravljeno takoj ustanoviti v Pragi slovenske stolice, a klerikalni slovenski efijalti so dvignili svoj protest in slovensko vseučlliško vprašanje se je odložilo za nedoločen čas.
Vršile so se v Kranjskem deželnem zboru važne izpremembe. Z volilno reformo v deželni zbor je imel priti v zbornico smisel za demokracijo. Kranjska dežela je imela dobiti čisto slovenski značaj.
A zopet so bili naši klerikalci tiste izdaj ice, ki so raje pregnale lastne rodne brate iz deželne zbornice, kakor da bi odpravili srednjeveški preostanek predpravic v deželi in z novo volilno reformo vrgli iz zbornice nemškutarsko in nemško veleposestniško aristokracijo.
In ko je bil boj blizu slovensko-nemške meje najhujši, ko je šlo za slovenske srednje šole v Celju, ki je naravno središče Spod. Štajerskih Slovencev, ko je bil boj najhujši, plamen narodnega zahtevanja najmočnejši, našla se je podla slovenska duša, ki se je prodala Nemcem in vladi, ter pisala v nemški klerikalni list, da je Celje »fremdes Gebiet" za Slovence.
Brez časti, brez vesti, brez duše so naši klerikalci! Podlejši so kot spartanski Efijalt, gnjusnejši so kot najbolj garjev pes. Iz narodnega Efijaltstva kujejo kapital. Narodne izdajice so, katerim je le za denar in frofit.
Dosedaj so naši klerikalci v vseh najvažnejših trenotkih, ko je bilo treba složnega nastopa vseh naših sil, izdali narodne interese in se prodali našim najhujšim sovragom, Zjokal bi se človek žalosti, da je slovenska zemlja mogla roditi take izrodke, tako izdajalske izmečke. Hudo je biti v takih razmerah Slovenec, hudo je biti narodno čuteč človek.
Ali obupati ne smemo!
S podvojeno silo se moramo orga-nizovati, s podvojeno silo pripraviti na oni veliki dan, ko bomo zopet vrgli ob tla rimski klerikalizem in detro-nizirali naše nesmrtne efijalte, sedanje klerikalne politične voditelje.
Bosensko- hercegovin-ska kriza.
Takoj v prvem trenotku, ko so »velikodušni* visoki krogi, ali kakor se navadno pravi, merodajni faktorji na Dunaju občutili potrebo, da tudi Bosni in Hercegovini milostno podele »ustavo*, se je prenehalo tudi govoriti o .slavni* aneksiji. Lludstvo je v podelitvi ustave v anektiranih deželah videlo akt, ki bo uničil in izkoreninil vse strašne nepravice, katere so se v tej siromašni tlačeni zemlji izvajale za časa 301etne absolutistične vojaške vlade nad našim tamkajšnjim brat-
skim narodom. Ali kruto so se zmotili vsi, ki so mislili, da bo v »ustavni* eri v Bosni in Hercegovini, mesto krvi, teklo med in mleko. Kratki čas ustavnega režima je pokazal, da je sedanja ustava slabša od starega režima, ker se pod njo hočejo prikriti vsa stara nasilja bosensko-hercegovinskih organov, ki so bila poprej na prvi pogled razvidna. Da je v anektiranih deželah ostalo vse po starem, dokazujejo današnji odnošaji med tamkajšnjimi ustavnimi faktorji. Vlada, ki je bila dosedaj navajena vladati brez vsake kontrole, se ni mogla spremeniti kar čez noč. In zato se je sedaj, ko hočejo izvoljeni narodni poslanci izvrševati svojo ustavno dolžnost in zahtevajo od vlade, naj bi kot izvrše-valni organ respektirala zakonodajno saborsko delo, mahoma pojavila kriza.
Kriza sicer še ni zbruhnila z vso silo, a slika konflikta, ki bo zbruhnil med saborom in vlado v saborskem zasedanju, ki se prične jutri, dne 23. t. m., se že sedaj jasno vidi.
Dejstvo, da je vlada čisto enostavno odbila več poslanskih resolucij ki so se največ nanašale na zboljšanje gmotnih razmer nižjih slojev, je poslance prisililo, da izvrše na vlado pritisk ravno sedaj ob priliki nadaljevanja saborskega zasedanja.
In res so začetkom t. m. na konferenci med zastopniki saborskih strank in vladnim zastopnikom baronom Pit-tnerjem poslanci enoglasno obsodili dosedanje postopanje vlade in zahtevali brezpogojno izpolnitev nekaterih poslanskih zahtev, še predno se reši vprašanje deželnega proračuna. Poslanci so preko barona Pittnerja sporočili vladi, da proračun ne more priti pred sabor meseca januarja, kakor hoče vlada, ampak šele začetkom februarja in tudi to šele tedaj, če vlada do tega časa izposluje sankcijo gozdnega zakona, ki je bil že sprejet preteklega leta. Dalje mora vlada izposlovati tudi amnestijo za gozdne prestopke, pdtrditev nekaterih saborskih zakonov, ki so bili sprejeti koncem preteklega saborskega zasedanja in vseh onih zakonov, ki bi bili sprejeti v saboru, predno bi prišla na dnevni red debata o deželnem proračunu.
A civilni adlatus, baron Benko je sporočil saborskemu predsedniku Safet begu Bašagiču, da vlada stoji na stališču, da je dolžnost poslancev napram narodu, rešiti najprej proračun, s katerim pa ne mara spravljati v zvezo nobenih pogojev.
Na ponovni konferenci dne 13. t. m. so zastopniki srbskega kluba izjavili, da odločno vstrajajo pri svojih zahtevah in so pripravljeni v slučaju, če vlada noče pristati na pogoje, katere so ji stavili poslanci, preprečiti v saborskem plenumu debato o proračunu. Mandičevi pristaši in nekateri zastopniki muslimanskega kluba so bili zadovoljni s tem, da pride proračun v saboru meseca februarija tudi v tem slučaju na dnevni red, če ne bi vlada do tega časa dosegla sankcijo vseh omenjenih zakonov. Stadlerci na tej konferenci sploh niso bili zastopani.
C
L;udsko štetje
in
.narodne* dame
Izvestna družba „ narodnih" dam bo občutno kaznovana, ker n i s o pri ljudskem štetju zapisale nemščine kot občevalni jezik.
Tretje konference dne 14. t. m. se je udeležil tudi vladni zastopnik baron Benko, ki je izjavil, da vprašanje deželnega proračuna ne more biti predmet pregovora. Vlada je tudi pripravljena predložiti sprejete zakone cesarju v sankcijo, toda le pod tem pogojem, če poslanci dovolijo, da se sporazumno z vlado zakoni nekoliko spremene. A poslanci niso pristali na to. Glede inicijativnih predlogov od strani poslancev, je izjavil baron Benko, naj se debata o teh predlogih prekine, kadar ne bo proračunski odsek dovršil svoje delo, da pride tako lahko proračun pred plenum.
Zastopniki »Srbskega kluba* se nikakor niso zadovoljili s tem vladnim odgovorom in so svoje opozijonalno stališče označili s tem, da so začeli s tehniško obstrukcijo v proračunskem odseku.
Kakor zatrjujejo »Srbska Riječ*, organ »Srbske Narodne Organizacije* v Bosni in Hercegovini, bo pričel »Srbski klub*, ki šteje čez 30 poslancev, z obstrukcijo tudi v saboru, ki se snide jutri, dne 23. t. m.
Srbski poslanci bodo storili le svojo dolžnost, če razkrinkajo lažnjivi parlamentarizem in bosensko ustavo, ki je na sramoto XX. stoletja — osnovana na verskem in kurijalnem sistemu. S to svojo akcijo bodo pokazali tudi onim svojim slovanskim poslanskim tovarišem, ki so v aneksiji in pozneje tudi v tej smešni ustavi pozdravljali rešitev srbskega in hrvaškega naroda, kako strašno so grešili pri narodu v Bosni in Hercegovini, eni v svoji naivnosti, drugi pa v svojem lakajstvu.
Slovanski jug.
Akcija za reprodteto zagrebškega vseučilšča. Agitacija za priznanje .enakopravnosti zagrebškega
vseučilišča z avstrijskimi vseučilišči, se v Dalmaciji še vedno nadaljuje. De 17. t. m. je bil v Kotoru velik shod, na katerem so zborovalci v ostri resoluciji protestirali proti ponavljanju izpitov, položenih v Zagrebu, pred posebno komisijo v Zadru in zahtevali rešitev popolne reprocitete zagrebškega vseučilišča. Resolucije so bile odposlane cesarskemu namestniku Nardel-liju, hrvatski vladi in baronu Bienerthu.
Nadomestne volitve v Dalmaciji. Dne 17. t. m. se je vršil v Kotoru sestanek vseh županov srbskih občin v Boki-kotorski, na katerem je bilo z večino sklenjeno, da se na mesto umrlega srbskega državnozborskega poslanca dr. M Bjeladinoviča, kandidira dr. Božo Vukotiča, odvetnika v Kotoru, brata bivšega srbskega poslanca v dalmatinskem saboru Djura Vukotiča. Kandidaturo bodo podpirali tudi Hrvati, ker je dr. Vukotič navdušen pristaš koalicije in bo torej kandidiral na programu narodnega edinstva med Srbi in Hrvati. — V Korčuli je ostal vsled smrti poslanca dr. Zaffrona izpraznjen mandat za poslanca v dalmatinskem saboru. Pristaši »hrvatske stranke* v Korčuli so sklenili, ponuditi mandat tega mesta g. Hermanu pl. Miroševiču-Sorgo, načelniku dubrovniške luke.
Splošni pregled.
Ubogi Abdul Hamid. Bivšemu sultanu Abdul Hamidu je te dni umrla v Solunu prva žena. Sultan je bil zelo žalosten; spremil je rakev s truplom pokojnice prav do vrat svoje vile
—	iz vile pa, kakor znano, ne sme. Pogreb se je vršil brez sijaja. — Ubogi sultan naj se tolaži! Ostala mu je gotovo še kaka žena. Marsikomu je še ena preveč in bi bil vesel, če bi se je mogel iznebiti.
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
— Ime obtoženca? . . .
— Roland Kandiano! je odgovoril veliki inkvizitor.
Presunljivo se je oglasil dvojen vzkrik, in dvoje ženskih je
instinktivno planilo pred Rolanda, ki je bil z blisketanjem v očeh stopil proti Foskariju.
Silvija in Leonora, mati in ljubimka, sta z rokami obzeli mladega moža, in obedve sta strastno zganili glavo, češ:
— Poizkusite nama ga iztrgati, če si upate! . . .
Obenem je vzkriknil dož Kandiano s hripavim glasom:
— Moj sin! ... Vi pravite, da je moj sin zarotnik in izdajalec! . . .
— Ovadba je taka! . . .
— To je nesramna laž! . . .
Stari Kandiano je strgal svojo doževsko krono s čela :
— Naj postane ta krona železen obroč okrog mojega vratči preden dovolim, da beriči pred mojimi očmi zagrabijo mojega nedolžnega sina!
In dočim je stresal zbrane goste silen in preteč šum, je dož izdrl svoj težki meč iz nožnice.
Tisti hip je stopil Altieri k Rolandu Kandianu ter mu bledega čela in povešenih oči pošepetal besede: Sovražniki vašega očeta so vprizorili ta dogodek, da bi ga pritirali v obup in ga pogubili . . . Vdajte se, Roland! Za vaše življenje vam jamčim jaz!. ..Veni uri bo vse v najlepšem redu!
Te besede so zadele Silvijo in Leonoro prav tako kakor Rolanda. Altierijev vpliv v Sve u Desetorice je bilo prav tako znan kakor njegovo prijateljstvo do doževega sinu.
Ženski sta se zganili ter izpustili Rolanda iz svojega objema.
Prijel je Altierija za roko.
— Zvesti moj prijatelj! . . . Vaša previdnost je rešitev mojega očeta . . . Odslej sva prijatelja ... na življenje in na smrt!
In Roland je planil proti dožu Kandianu, baš v trenotku. ko je ta dvignil svoj meč, da bi pozval tiste svoje	goste,	ki	so
se prijateljsko ozirali nanj . . .
— Oče! je vzkliknil mladi mož.
Kandiano je prebledel in se obrnil. Zagledal je sini, in njegov srd se je izpremenil v obup; silna bolečina	je	premagala
ves njego/ odpor. Zaihtel je in razprostrl roke.
Oče in sin sta se objela, dočim je Foskari s strašno mirnostjo čakal, kaj bo — in je množica veljakov, nemara v sramovanju nad svojim sokrivim molkom, prebledevala in gledala v stran.
Roland pa je tiho govoril očetu na uho.
Kaj mu je govoril v tej minuti, ki je utegnila biti minuta ločitve na veke?
Ali je izlival v starčevo dušo poslednjo tolažbo? Ali je bilo nemara skrivnostno svarilo?
Naenkrat pa so navzoči videli, kako se je dož obrnil proti velikemu inkvizitorju. Ozrl se je po zbranih gostih ter izprego-voril s prisiljeno mirnim glasom:
— Gospod Foskari, moj nedolžni sin zahtev«,	da	Deseto-
rica proglasi njegovo nedolžnost. Izvršite torej svoj	posel, kakor
storiva midva svojo dolžnost. Tribunal naj se nemudoma sestane!
— Tribunal čaka! je dejal Foskari z ledenim glasom.
Dož je vztrepetal. Torej je bila sodba že vsa pripravljena!
A kdo je pripravljal vse to? Kdo je	posegel v	sredo	njegove sreče? S pogledom, polnim grožnje	in obupa,	se je	ozrl
po gostih.
— Gorje podlemu ovaduhu! je zagrmel. Iskal	ga	bom, in
ga našel v njegovem skrivališču. In pred tisto uro	naj	trepečel
kajti strašnost maščevanja bo večja, nego je bila podlost ovadbe!
In Rolandu je dejal na glas:
— Idi, sin moj! Hotel si, da počakam eno uro. Pojdi: čez eno te uro pričakujem!
— Gospod Foskari, je rekel Roland	z največjim	mirom, tu
vam	zaupam svoj meč. Pripravljen sem se zagovarjati	pred	Tri-
bunalom.
Na mig velikega inkvizitorja se je približal tucat stražnikov in neki častnik je prijel mladega moža za komolec. Toda, jedva
se ga je dotaknil, že se je zgrudil okrvavljen pod udarcem s pestjo, ki mu ga je zadal Roland z bliskovito hitrostjo.
Trepet je prešinil množico; častnik pa je vstal in se umaknil, brišoč si lice, ne da bi rekel besedo.
— Da se razumeva, gospod inkvizitor, je dejal Roland z usmevom, ki ga je delal strašnega, vi imate pred seboj svobodnega človeka. Po svoji lastni volji se predstavljam najvišjemu sodišču. Zato ukažite svojim stražnikom, da se odstranijo. Pa brž, če vam je drago . . .
Foskari je z naglim pogledom presodil položaj. Roland se mu je zazdel tak, kakršen je bil v resnici: zmožen, da se postavi po robu celi armadi in vzbudi upor po vsem mestu.
Zunaj je hrumelo ljudstvo kakor razburkano morje.
— Naj bo! je dejal, ledeno kakor prej. Pojdite z menoj, Roland Kandiano!
— Jaz pojdem pred vami! je odgovoril mladi mož.
— Roland je vzkliknila Leonora in iztegnila roke.
Roland se je obrnil in videl, kako se njegova zaročenka
vsa bleda opira na mater, da se ne bi zgrudila. Videl je ljubeči plamen njenih oči potopljen v bolečini. Videl je svojo staro mater tako obupano, da so edino ustnice pričale o življenju na njenem voščenem obrazu. Videl je svojega očeta, ki je stal mračen sredi molčečih velikašev. Ves ta žalostni in grozni prizor je ostal kakor slika v njegovih očeh.
— Roland! je vzkliknila deklica iznova.
Z nadčloveškim naporom je pregnal besno izkušnjavo, ki ga je obšla. Toda Altierijeve besede so mu še vedno zvenele v ušesih. In če bi se on uprl, je bil njegov oče izgubljfcn! . . .
— Čez eno uro, Leonora! Čez eno uro mati 1 Oče — do svidenja čez eno uro!
S čudno trdnostjo je izgovoril te besede, nato se je naglo obrnil. Stopil je skozi velika vrata v ozadju, pred velikim inkvizitorjem, kakor je prej povedal, in skozi skupine gostov, ki so se umikali z nekakšno grozo.
Že zunaj, je še enkrat začul klicanje svoje zaročenke — pretresljiv k!jc, kakor da bi živa soproga klicala za mrtvim možem, ki ga spuščajo v grob:
— Roland! Roland!
Obstal je, prebledel kakor stena. Vsi udje so mu drhteli.
________________________________ (Dalje.)
OnhPI*	I	Zdrav želodec Imamo in nič nas ne tišči želodec, odkar rabimo izborne Feilerjeve kroglice z rabarbarom in znamko .Elzine kroglice'. Povemo Vam po Izkušnji, poizkusite te tudi, uravnavajo
1/vUvI	IvIV i	telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic poštnine prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elizin trg št. 264 na Hrvaškem.
Iz črnega brloga. Portugalski jezuitje so kupili neko veleposestvo pri Brnu. Naša ljuba širša domovina bo menda res zadnje pribežališče te golazni, med tem ko se morajo pridni domačini izseljevati v Ameriko. In potem nam pa še pridigujejo patriotizem . . .
Reforma deželnega Ijudskošol-skega zakona se baje namerava kakor piše »Deutsch-b6hm. Korr." po informacijah iz parlamentarnih krogov. Kakor trdi ta list, bo poslanska zbornica še pred glavnimi počitnicami obravnavala reformo državnega ljudsko-šolskega zakona v onem smislu, kakor je bil Steinwenderjev predlog v koroškem deželnem zboru. Že koncem februarja se baje skliče anketa, "ki se bo posvetovala o reformi, na podlagi njenih posvetovanj sestavi vlada svojo reformo. Ako se izreče anketa za to, da se okrajša doba šolskega obiska in da se uvedejo pri šolah praktični nadaljevalni kurzi, bodo agrarci predlagali tako reformo v državnem zboru. Predlog bi se glasil v tem smislu, da se na nekaterih šolah, namesto enega šolskega leta vpeljejo trije nadaljevalni kurzi, pri čemer bi odpadle letne počitnice, oziroma osvobojenje od pouka zaradi poljskega dela, kar one-mogočuje vsak uspeh v zadnjih razredih ljudskih šol. TaKS reforma bo vzbudila gotovo mnogo boja.
Proti favoritizmu in proti pro-tekclji je nastopil poslanec Buisson v francoski zbornici. Očital je namreč novim ministrom, da je njih prva skrb, da preskrbe svojim sorodnikom razne dobre službe in sinekure da se vrše pri imenovanju uradnikov velike krivice, ker se ne gleda na študije, ampak na osebo. Poslanec Buisson je socijalni radikalec in je podal poseben zakon, po katerem se bo v bodoče onemogočilo samovoljno postopanje ministrov. Debata o tej posebni zakonski določbi bo gotovo zelo zanimiva in bo odkrila marsikako slabost ki pa ni doma samo na Francoskem ampak povsod.
Nemški »Volksrat" za Češko je v svoji zadnji seji sklenil poslati prošnjo na načelnika nemške nacijonalne zveze, ki naj bi izposlovala z ozirom na to, da je bilo v ministrstvu dvoje važni mest zasedeno od Slovanov, da se zopet imenuje nemški minister rojak, da dobe s tem Nemci zopet večji vpliv v kabinetu.
Enotni češki klub se bo v prihodnji seji posvetoval o političnem in parlamentarnem položaju. Sklenilo se bo tudi najbrže odločno giede taktike, ki jo zavzame klub napram vladi. Razmerje do Jugoslovanov bo pojasnila debata o slovanski enoti, govorilo se bo o reorganizaciji slovanske enote in o novih štatutih, ki bi dajali enoti določeno politično smer. Klub se bo posvetoval tudi o tem, kake korake bi storil pri vladi zaradi postopanja pri ljudske štetju, da bi se popravile krivice, ki so se zgodile, in kako bi se dalo vprašanje glede ljudskega štetja z uspehom prinesti pred parlament.
Mohamedanske sekte v Perziji
se bodo združile. Vodje večjih in manjših mohamedanskih sekt so izdali skupen oklic, naj prenehajo prepiri in boji med suniti in šiiti in da naj se vse sekte združijo v obrambo Perzije in Turčije proti napadom raznih tujih držav.
Deiblerjeva giljotina.
Po virih priobčil Sl. Rabelj.
(Dalje.)
Tudi ta poprime svojo torbo in se z zmagoslavnimi mislimi poda proti izhodu. Najame si izvoščeka, položi kovčeg previdno na sprednji sedež in ga drži z obema rokama. Tako v naglem tiru pridrdra do hotela. Tu prijazno odkima natakarjem, ki so mu hoteli odvzeti torbo, sam jo nese v sobo v I. nadstropju, jo položi v omaro, ključ pa spravi v žep »Sedaj sem na varnem", si misli. Koj na to se poda v sodišče, da se tamkaj predstavi.
V	Lyonu je tedaj kot viš. drž. pravd, posloval dr. G e r m a i n Montneuf. Bil je prav tako dolgočasen in suhoparen, kakor je bila njegova dražestna soproga vseobče ljubeznjiva. Pripove dovali so, da je po rojstvu Nemec, od francosko-nemške vojske sem pa zagrizen renegat, ki je celo pofrancozil svoje ime. Morda so ga baš radi tega protežirali in postavili na tako odlično mesto. Montneuf pa se je tudi kazal hvaležnega; proti vsem Nefran-cozom, osobito pa proti svojim nekdanjim rojakom razvijal je skrajno strogost. To je bilo vladi po volji, kajti v onih razburkanih časih bilo je v Lyonu mnogo politiških procesov, na kar je tudi vplivala bližina Švice, v katero so se zatekali vsi osumljenci. Pred tega strogega moža je torej stopil Deibler. Predstavil se je s preprostimi besedami: »Deibler iz Pariza”. Čuvši to ime se je dr. M o n t n e u f
Državni poslanec Ivan Hribar interpeliral je v 114. seji poslanske zbornice na Dunaju dne 4, decembra 1908. št. 3839/1, 3840 1, 3841/1, 3842/1, 3843/1, 3845/1, 3870/1, gospoda voditelja ministrtva pravosodja zaradj konfiskacij
člankov in notic ki se takole glase:
Gorje neprevidnežem!
Kdor je čital naše članke o »Kranjski hranilnici", je dobil jasen vpogled v stanje tega zavoda. Brezvestno gospodarstvo je vzrok, da je imela »Kranjska hranilnica" veliko manj dobička, kakor bi ga morala imeti po milijonih, ki jih je oskrbovala. Pri »Kranjski hranilnici" nazaduje vse, vloge padajo in rezervni fond pojema.
V	svoji nemškutarski zagrizenosti so mogotci pri »Kranjski hranilnici" postopali pri nalaganju denarja včasih prav neprevidno. V Trstu, na Dunaju in na Štajerskem imajo mnogo milijonov izposojenih. Nekatera posojila so dobro zavarovana, druga pa slabo. Hranilnica ima terjatve, ki jih ne sme izterjati, ker bi se pri prodaji dotičnih poslopij ne dobilo toliko, kolikor znaša terjatev.
Izgube bodo neizogibne,
kolikor bolj bo »Kranjski hranilnici" predlo za denar. Največji bodo tisti, ki bodo čakali in odlašali z dvignje-njem svojih vlog. Danes plačuje »Kranjska hranilnica" še vloge in obresti — a koliko časa bo to še mogoče? Zdi se nam, da bomo kmalu lanko rekli: Gorje neprevidnežem.
Tisti, ki bodo zadnji prišli po svoje vloge, že morda ne bodo več dobili svojega denarja, marveč jim bo hranilnica za vsak goldinar plačala
samo 70 ali 80 krajcarjev.
Pozor vložniki, pazite, da ne pridete ob svoj denar, ker za vaše vloge pri „Kranjski hranilnici" ne jamči nihče.
Slovenci so izgubili zaupanje v ta zavod in izgubili so zaupanje že tudi Nemci. Povprek dvignejo ljudje po
100.000 K na dan.
»Kranjska hranilnica" je vsled tega v vedno večjih zadregah za denar. Sila je tako velika, da že najbolje stoječim trgovcem odpoveduje kredit, samo da pride do denarja. Nemšku-tarska vlada se seveda hudo boji za profite, s katerimi je »Kranjska hranilnica doslej polnila nemškutarske žepe.
Redno, dan na dan, dvigajo ljudje denar iz »Kranjske hranilnice". Prodrlo je končno spoznanje, da denar v
»Kranjski hranilnici" ni varen,
saj je »Kranjska hranilnica" zavod, kjer nimajo ljudje nobenega jamstva za svoje vloge. Pri drugih hranilnicah jamčijo občine z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo za vloge, pri posojilnicah jamčijo člani z vsem svojim premoženjem
—	pri
-Kranjski hranilnici" pa ne jamči nihče.
Naj ta zavod zadene kaka nesreča, pa izgube ljudje lahko milijone. In nesreča se prav lahko zgodi, ker je gospodarstvo slabo. S tolikimi vlogami, kakor jih je imela »Kranjska hranilnica", bi morala imeti vsaj tretjino več dobička, kakor ga je izkazovala, če bi bila dobro in varčno gospodarila. Toda okrog hranilnice so se vedno gnetli
lačni nemškutarji in so žrli.
Vsa nemškutarska bogatija v Ljubljani je krivično pridobljena. Kako se
nasmehnil, kar je bila baje velika redkost. »Vi ste torej došli," je povzel. »Moj kolega P a i n i c h e mi je že poročal, da nameravate jutrajšnjo justi-fikacijo izvršiti s svojo novo giljotino. Painiche je ves navdušen za Vašo iznajbo. Upam, da pojde vse gladko. Justifikacija je določena na 7. uro zjutraj in sicer se izvrši na drugem dvorišču sodnijske palače. Glejte, da ste že uro poprej na mestu". »Gotovo, gotovo, gospod vi<ji državni pravdnik, dobro se zavedam svoje naloge in nadejam se, da bo moja iznajba tudi francoski justici v čast. Obglavljenje s sekiro, kakor je na Nemškem v rabi, je strašno surovo, pa tudi obešanje, kakor so ga vajeni v Avstriji, zdi se mi neokusno. To je bila naša giljotina, ki se je za časa revolucije tako obnesla, pač vse druga stvar! Sedaj pa, ko bo delinkvent svojo glavo položil v lično Skrinjico, ki na zunaj niti najmanj ne kaže svojega namena, ki ne bo ne obsojenca, ne gledalce navdajala z grozo, ki pa bo vendar bliskoma in z nepremagljivo silo od-parala glavo, sedaj smo francozi res na višku just.fikačne tehnike". Dr. Mo n t-n e u f je pazno poslušal, potem pa zamahnil z roko, kar je pomenjalo, da je Deiblerjeva avdijenca pri kraju.
Nečemo popisovati, kako je Deibler prebil to noč, povemo naj le, da v svojih častihlepnih in nič manj lakomnih mislih skoraj ni zatisnil očesa. Točno ob 6. zjutraj bil je na sodnij-skem dvorišču. Zavžil je preje le čašo vode z absintom, kakor je bil to vajen
dela, za to naj navedem en zgled. Svoje dni je hranilnica imela posoditi veliko svoto na neko hišo na Dunaju. Pametni ljudje bi bili izbrali strokovnjaka na Dunaju, da bi hišo cenil, Toda pri »Kranjski hranilnici" so rekli: Naj zaslužijo nemškutarji,
dokler so Slovenci taki osli,
da nam zaupajo svoj denar.
Nemškutar, ki je bil takrat na vrsti, da kaj zasluži, je bil stari Gariboldl. Mož o vrednosti zemljišč in stavb sploh nima nobenega pojma, še kake bajte ni v stanu prav preceniti, kaj še veliko hišo v tujem mestu. Vendar se je mož opetovano vozil na Dunaj, samo da je mnogo zaslužil in je hranilnica tudi res posodila veliko vsoto na tisto hišo. Konec je bil jako žalosten. Hiša je prišla na boben in da ni hranilnica vsega izgubila, je morala sama kupiti tisto hišo. Seveda je imela škode veliko tisoč — a kaj za to, da si je le oče Gariboldl napolnil žep. Tako početje je seveda le mogoče, kjer je »landesfiirstlicher Kommissar" tako slep in gluh, da ničesar ne vidi in ne sliši. »Kranjska hranilnica",
trdnjava vsega posillnemštva
na Kranjskem, se je začela majati, Slovenci ki so nad 80 let nosili svoj denar v njo, ter tako z lastnim denarjem kupovali bič, ki jih je tepel, so se streznili, ter dvigujejo svoje vloge v prav velikem obsegu. Nič ne pomaga, da jo brani vlada,
ljudstvo zahteva denar,
s čigar obrestmi se je redilo in podpiralo nemštvo, ter sovražno teptalo slovenske pravice ob tla, nazaj in uver-jeni smo, da ga Nemci nikoli več ne bodo videli.
DNEVNE VESTI.
Klerikalni nasilneži. Klerikalci bi radi Ribnikarju kot mestnemu uradniku zamašili usta z nasiljem s
tem, da pritiskajo na vso moč na vladnega komisarja pl. La sc ha n a. Kar sme prof. Jarc, kar sme učitelj Jaklič ali Ravnihar, ne sme po njihovem mnenju uradnik Ribnikar. Klerikalci pa naj so brez skrbi. Dokler ni Avstriji zakona, ki bi jemal v urad-ništvu politično svobodo, ni nikogar
—	razen klerikalcev — ki bi hotel delati državljanu uradniku krivico. — Tudi uradniki plačujejo davke, tudi imajo aktivno in pasivno volilno pravico in celo aktivno volilno dolžnost. Prepričani naj bodo klerikalci, da v Ljubljani še nismo v hribih in da sl na noben način uradništvo ne bi dalo kratiti političnih pravic, ki jih je s trudom teKom let izbojevalo. Resnica v oči bode in to je ravno vzrok, zakaj so se »Slovenčevci" že opetovano spravili na »uradnika" Ribnikarja. Če bi Ribnikar slepil ljudstvo kot klerikalci in trobil v njih rog, bi bilo dobro.
Klerikalci in uradništvo. Ob vsaki priliki se klerikalci prilizujejo uradnikom ter drugim državnim in deželnim in mestnim uslužbencem. Da klerikalci niso prijatelji inteligentnejših stanov, se vidi najboljše iz volilne reforme za ljubljansko mesto, pri kateri so najbolj osleparili takozvane intilegentne volilce. Kako nesramno postopajo klerikalci z učiteljstvom je tudi znano. Dejstvo je, da bi isti hip, ko bi zavladali v naši deželi v vseh korporacijah klerikalci prene-
od prejšnih justifikacij sem, kajti ob takih dnevih niti on, ki je bil sicer okamenel v svojem krvavem poklicu, ni imel pravega teka.
Stražniki, ki so patrulirali po dvorišču, so z začudenjem opazili, da Deibler ne dela skoraj nikakih priprav. Dal si je le prinesti težko leseno klop, kakor jo imajo po vojaških stražnicah. Jetmški pazniki morali so jo s količi krepko pritrditi na zemljo, ki so jo v velikem krogu posuli s žaganjem. Ves ostali čas pa je D e i b I e r nervozno prom niral po dvorišču, skrbno noseč svojo torbo iz črnega usnja.
Ob polu 7. hitel je čez dvorišče jetniški kapelan Berce r in izginil v vratih, ki vodijo do celice na smrt obsojenih. Kmalu na to nastopi četa jetniških stražnikov, s trobentačem na krilu in se postavi ob zidu tik velikih vhodnih vrat. Malo pred 7. uro se v teh prikaže zverižena postava dr. Montneufa v črnem, s Škrlatico ob robljenem talarju, kar je v tem tre notku vplivalo posebno grozno. Sledili so mu sodmk Empereur, ki je vodil razprjvo proti nesrečnemu veleizdajalcu in dva prisednika ter nekaj sodnijskih praktikantov, ki so kot na debudni juristi seveda hoteli prisostvovati justifikaciji. Med njimi vzbujal je posebno pozornost kratkokraki dr. Chameau ali dr. Chamaeleon, kakor so ga naztvali kolegi. Prorokovaii so mu zlato bodočnost, ker je res znal izpreminjati barve in ker je spretno izigraval stranko proti stranki. Pred tremi meseci bil je še prepričan mo-
hala osebna svoboda vseh nastav-ljencev. Samo tisti klečeplazci, ki bi poljubovali klerikalnim svetnikom noge, bi smeli živeti in dihati, vsi drugi bi bili uničeni.
Zakaj je spoved? Neka kmetica je hotela na trgu prodati slabo blago za dobro. Ko je prišel neki gospod na njeno goljufijo, ji je rekel: Vi ste gotovo pobožna žena, tu pa goljufate. Kaj ne, potem pa pojdete zopet k spovedi." »Zato pa je spoved," se je odrezala kmetica in je šla drugam prodajat svoje blago. To se vidi, kako misli ljudstvo.
Novi most v Stepanji vasi. Kdor hoče spoznati modrost klerikalnih občinskih mož, ta naj si ogleda novi most čez Gruberjev prekop v Stepanji vasi. Špecijaliteta! Ljudje se po pravici poprašujejo, ali je ta most samo za opazovanje ali pa tudi za ljudi in vozove! Ozek in neprikladen za večji promet, izgleda, kot bi bil namenjen za kakšnega grajskega valpeta, samo da ni na verigah. Treba bo na obeh konceh napraviti, liki pri železnici, — table z napisom: »Pozor na vozi", drugače je človek v nevarnosti da ga voz ne pritisne k steni in — zmečka. To je umotvor prav po klerikalnem načrtu.
»Mir“. Pričakovali smo z radovednostjo sedanjo številko »Mira", ker smo mislili, da bo v njem kar margolelo pritožb glede ljudskega štetja, kakor to prinašajo vsi obmejni listi, naši, nemški, češki, sploh vsi. In kje se stori več krivic, kakor na Koroškem. Toda v »Miru" je mir, jezi se sicer nad portugalskimi republikanci, o krivicah, ki se gode pri ljudskem štetju na Koroškem, pa popolnoma molči. In vendar je zdaj čas, da se zaznamuje vsak posamezen slučaj, da se sestavi seznam vseh krivic, ki se gode pri ljudskem štetju. Sedaj, ko se pripravlja akcija za parlament, molči »Mir" o razmerah na Koroškem, kakor da je šlo vse po pravici.
Kaj dela vlada z volilnimi imeniki? Tri tedne že leže volilni imeniki pri vladi, a referent se ne potrudi, da bi razpisal reklamacijski termin. Pa ne da bi se stvar klerikalcem na ljubo zavlačevala.
Nemški uradniki kot števni komisarji Okrajni glavarji so letos gledali posebno na to, da so kolikor mogoče nemško mislečih uradnikov postavili za števne komisarje po deželi. To nas bodo pri tem štetju ostrigli. Tak je zdaj — vladni sistem!
V	Dalmacijo se je odpeljal poslanec Hribar po zavarovalnih poslih in da si zdravje okrepi.
Preuredba mestne dvorane. Mizarski mojster g. Rojina, kateremu so se jeseni izročila mizarska dela za nove klopi, je iste za mestno dvorano že izdelal in jih postavil. Klopi so lično izd. lane. Kakor znano, bo v dvorani sedaj 45 sedežev za obč. svetovalce. Nepotrebna oprava se bo iz dvorane odstranila in ostaneta notri le dve mizi za časnikarske poročevalce ljubljanskih dnevnikov.
Argentinski banket v Pragi. Ko je prišlo argentinsko meso v Prago, je bilo sprejeto še z večjo slavo in častjo, nego pri nas. Praški mestni očetje so namreč takoj, ko je prišlo meso v Prago, naročili zase v znani restavraciji pri »Choderi" argentinski banket — in sicer — po amerikan-sko — na svoje stroške. Udeležil se je banketa župan dr. Groš z zastopniki raznih mestnih uradov. Kritika je izpadla sledeče: Banket je bil priprost: juha bouillon, izvrsten okus, kar so
narhist, za časa ravnokar končanega veleizdajniškega procesa bil je odločen republikanec, že pa so pripovedovali nekateri kolegi, da na skrivnem obiskuje socijalno-demokraške shode. Sodniki stopili so v kolobar in so se zamolklo pogovarjali, le dr. Montneuf gledal je nervozno okolu. Menda mu vendar ni prijala čast, zapovedovati eksekuciji ubogega beguna. Kmalu za sodniki vstopili so še dr. Cocaille, ki pa je — Gaskonjec — s pozdravom »Bon jourrr . . . r" hitel mimo sod nikov nanvnost v celico delikventa in pa dva zastopnika meščanov. Za njim se zapro vrata. Drugega občinstva to pot niso pustili k eksekuciji, ker so se bali da bi obsojeni veleizdajalec še v zadniem trenotku mogel izdati kako državi nevarno tajnost.
Kar začne na bližnjem stolpu biti ura. Dr. Montneuf namigne z roko proti stražnikom in trobentač zatrobi nek klic. Vsi navzoči, neizvzemši sodnike, so obmolknili in plaho gledali, kaj bo. V tem trenotku stopi Deibler k že omenjeni klopi, odpre svojo torbo in vzame iz nje lično leseno Skrinjico, ki jo postavi na klop. Kakor so navzoči videli, imela je rujavo lakirana Skrinjica v sredi odprtino, dovelj veliko, da vtakne človek svojo glavo vanjo. Ob strani Skrinjice pa je Deibler ravno napenjal neko pero.
Že pa obrne nek drug prizor vso pozornost (ia-se. Od že omenjenih vrat se bliža eskorta — obsojenec v sivi platneni obleki z zvezanima rokama. Obraz mti je bil bled, vendar ni od
vsi priznali, golaž, ki so ga vsi pohvalili in vrhunec je dosegel boeuf a la mode, ki je pripravil go-4e v p avo navdušenje. Po večerji so mestni očetje v govorih slavili izbornost argentinskega mesa.
Tvrdka Czeczovviezka prične z nadaljevanjem poglobljevalnih del v Gruberjevem prekodu sredi prihodnjega meseca, če bo dovolj — delavcev in ugodno vreme. Istočasno se prične z dovažanjem kamenja iz Podpeči v Prule. Ta dela in naprava betonskih sten bodo trajala še celo leto 1911.
Za mestne uboge je podaril g. Jakob Bole, posestnik in gostilničar, povodom otvoritve svoje gostilne vsoto 50 K-
»Nekateri slovenski pravniški izrazi". Spisal dr. S. Volnič. Ponatis iz »Slovenskega Pravnika". Cena 40 h. Navedeni strokovnjak v ti razpravi spretno zavrača nekatere napačne termine n. pr. obravnava, ugovor itd. ter priporoča prave n. pr. razprava, vgo-vor itd., to pa posebno radi vporabe strokovnih izrazov v novem prevodu občnega državljanskega zakonika, ki ima iziti v tem letu in pa zaradi ed-notne pravniške terminologije na slovanskem jugu. Razprava je jako zanimiva, kakor je lahko misliti o uredniku treh obširnih zbornikov: Civilno-pravdni zakoni, Zemljiškoknjižni zakoni in Zakoni o nespornem sodstvu. Knjižica se dobiva po ljubljanskih knjigarnah. Knjiga je zaradi zmedenosti terminov, ki vlada pri nas, za vsakega važna.
»Novi akordi" praznujejo letos svoj jubilej. Nastopili so svoj deseti letnik. Že to dejstvo samo, da izhaja pri nas glasbena revija že deseto leto, je najboljše priporočilo za »Nove akorde". Izšla je prva številka X letnika v novi lepi obliki s književno prilogo, ki ima sledečo vsebino: Deset let novik akordov. — Dr. Gojmir Krek: še enkrat Jenkov »Naprej". — Fran Gerbič: Moj prvi javni »prima vista". —' Emil Adamič: Narodna pesem na koncertnem odru. — Koncerti. — Muzikalne in književne novosti. — Glasbena društva. — Slovenski glasbeni svet. — Naše skladbe.
— Izza tujih odrov. — Odmevi iz koncertne dvorane. — S knjižne mize in iz glasbene mape. — Umetnikov življenje in stremljenje. Pele-mele. Listnica. Književna priloga obseza to pot 16 strani in nudi vsakemu, posebno pa onim, ki se zanimajo za glasbo in za glasbeno umetnost, obširen pregled po sodobnem glasbenem svetu. Veseliti nas mora vse, da smo se povspeli do tako lepe glasbene revije. »Novi akordi* prinašajo v 1. številki skladbe od znanih naših skladateljev, in sicer E. Adamič: Morje (za klavir)
— Anton Lajovic: Zunaj na rahlo sapica piha. (Sopran s klavirjem.) — Vazilij Mirk: Katrica (kvartet) Fran Gerbič: Mazurka. Emil Adami: Otroške pesmi. (Izza gor, Je pač zima, Solnce). Jos. Pavčič; Kaj se misli? (mešan zbor). »Novi akordi" izhajajo po 6krat na leto. — Cena za celo leto 10 K, posamezne številke po 2 K. Izdaja L. Schwentner v Ljubljani.
Rodoljubna prošnja! Slovenci na Spodnji Poljskavi prirede dne 12. svečana t. 1. veselico'v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Na programu je med drugim tudi srečolov, in prireditelji se obračajo na slovensko javnost z rodoljubno prošnjo, da bi jim v ta namen prispevali z darili. Ni treba kakih dragocenosti, vsaka tudi najmanjša stvar bo hvaležno sprejeta.
njega odsevala mkaka bojazljivost, niti najmanj strahu. Na vsaki strani sta ga spremljala dva jetniška paznika s puškami v pobočju, zadaj pa sta šla kapelan Bere er z molitvenikom v roki in zagovornik dr. Cocaille.
Obsojenca popeljejo zad že omenjeno klop, dočim ga od treh strani obkoli četa stražnikov, ki je čakala na dvorišču. Spredaj pa se v nekolikem razdalju postavi sodna komisija. Sodnik Empereur prečita z zvenečim glasom še enkrat obsodbo in dostavi, da je predsednik republike odklonil pomiloščenje. Na to pozove višjega državnega pravdnika dr. M o n t-neufa, naj da povelje, da se izvrši eksekucija. V tem trenotku ovije D e i-bl er okolu nog delinkventa močan pas, ki ga hitro zadrgne. Z veščo roko potisne obsojenca na tla, tako da je padel na kolena, obenem pa mu tišči glavo v že omenjeno odprtino giljotine. Desno roko nasloni ob pero na strani Skrinjice in zre na državnega pravdnika, kedaj da ta povelje, da se izviši krvava sodba. Dr. Montneuf gleda nekaj sekund, ki pa so se zdele navzočim kakor ure, srepo pred se, ua to pa dvigne proti Deibler ju roko in — zamiži. Četudi mu je bilo srce ledeno — saj je iztrgal iz njega vse, kar ga je spominjalo na domovino, na mater in ra otroška leta — takega prizora kakor je obglavljenje pa vendar ni mogel prenašati.
V	tem trenotku se iztrga prsim obsojenca krik, ki mu je pa takoj na to sledil krohot, ki se navzočim ni zdel prav nič grozen.	(Konec.)
Saj, kdor kaj daruje, ni izgubljeno, ] ker je čisti dobiček namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Dobitke sprejema g. Ludovik Mlakar, žel. sklad, mojster, Jenkova ulica št. 20 v Ljubljani.
Lovec. Glasilo „Slovenskega lovskega društva" prinaša v svoji zadnji -številki prvega letnika sledečo vsebino: Dr. P.: Prepelica. — „Nekaj o jerebu." — Trzinski: Nekaj o koz cah. — Iz lovskega nahrbtnika. — R. Murnik: Trinajsti medved. — A. Schweitzer: Ribarstvo in zakonodajstvo. Iz ribarske mreže. Za drugi letnik obeta list novo zanimivo vsebino.
Sokol II. ima danes 22. t. m. ob 9. dopoldne v gostilni br. Kavčiča na Privozu svoj III. občni zbor, iia kar opozarja vse br. člane in prijatelje društva. Pričakuje se posebno od br. -članov več zanimanja za mladega lepo se razvijajočega »Sokola". Na -zdar!
Za lovski ples vlada vsepovsod veliko zanimanje. Odgovor na razna vprašanja, ki prihajajo od vseli strani, bodo nad vse pričakovanje zanimivi in originalni plakati, ki se začno v ponedeljek že lepiti in razpošiljati na razne strani. Vse, ki dobe te plakate, prosimo, da jih takoj nalepijo na najbolj vidnih mestih. Dekoracije pri tern plesu bodo prekrasne, cela prireditev veličastna in najlepši zaključek letošnje lovske sezone.
Kdor hoče preživeti par veselih uric v neprisiljeni zabavi, naj po-seti VII. veliko mednarodno maškarado „Strokovne zveze tobačnih delavk in delavcev, ki se vrši v soboto dne 11. februarja 1911 v zgornji veliki dvorani Narodnega doma. Zabave na tein maškaradnem plesu je bilo vsako leto za plesalce in neplesalce dovolj. Tudi letos bo ta prireditev zadovoljila v vsakem oziru nje posetnike. Vabimo torej vsakega, da se udeležite te zabave. Svira »Slov. Filharmonija".
Ljubljanski športni klub bo imel dne 7. februarja t. 1. ob pol 9. zvečer v zgornjih prostorih restavracije „pri Roži* svoj redni občni zbor. Dnevni red: Odborovo poročilo. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se skliče pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih članov.
»Klub slov. amater-fotografov v Ljubljani". Odbor društva javlja, da si je v svoji prvi odborovi seji izvolil naslednje funkcijonarje: Predsednik: Vesel Fran, namestnik dr. Cerk Josip; tajnik: Čadež Karol; namestnik Tavčar Ivo, blagajnik: Kram ar Josip; društveni gospodar: K u n a v o r Josip, odbornika Brinšek Bogomil in B a d i u r a Rudolf. Ustanovni občni zbor je postavil letno članarino rednim članom K 12. — Odbor je sklenil glede plačevanja članarine rednim članom, da jo plačujejo ali celoletno, pol, četrt-letno ali pa lahko plačujejo tudi mesečno. V vseh slučajih se plačuje članarina v naprej ter se pošilja na naslov društva. Vpisnina znaša glasom društvenih pravil K 1’—, ki jo plača član, ko je sprejet v društvo. Sklenilo se je tudi na ustanovnem občnem zboru, da vsak na novo pristopivši član prispeva poleg imenovane vpisnine prostovoljno s primernimi prispevki, da bode društvo moglo uspešneje izvrševati svoj cilj in tudi čim preje nuditi vse udobnosti svojim članom. Odbor pričakuje da člani in prijatelji novo ustanovljenega društva k njemu pristopijo ter delajo z vso vnemo v prid in korist društva.
Odbor.
„0 predpusl, ti čas presneti" je govoril že marsikak veseljak na pepelnično sredo. „Da bi res več ne prišel v drugo. Pri bogve kolikih zabavah in veselicah sem bil, plesal in ra-doval sem se, da je bilo veselje, pa kaj imam sedaj od tega! Nič ne bi rekel, če bi se nekaj denarja uporabilo v narodne namene, pa v svoji mlačnosti niti tega nisem storil." — Da si ne bo mogel nikdo kaj takega očitati, vabi Giril-Metodova podružnica v Stepanji vasi vse rodoljube na predpustno veselico, ki se vrši v n e-d e 1 j o, 22. t. m., pri našem ustanov-niku g. Leopoldu Čerinu v Štepanji vasi. Veselica bo nudila posetnikom dosti zabave, da bodo vsi prav zadovoljni odhajali. Zato, na svidenje v nedeljo!
V včerajšnji notici na novo je opremil ... se ima pravilno glasiti, da je na novo otvoril zraven svoje gostilne na Taboru g. Jak. Bole tudi novo udobno prenočišče s popolnoma novo opravo.
Napad. Ko se je pred kratkim vračal 561etni posestnik Ivan Kaplja iz Jastrobleka pri Litiji iz cerkve domov, ga je na potu napadel posestnikov sin Ivan Mandelj in ga 4krat sunil z nožem. Kaplja je zadobil težke telesne poškodbe.
Nezgoda. 161etno tovarniško delavko Marijo Mihevc je dne 17. t. m. vsled njene lastne neprevidnosti v tukajšnji kartonažni tovarni Ivana Bonača zagrabit stroj in ji odtrgal na desni roki dva prste.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Slovenski klub prodan.
Dunaj, 21. januarja. Glede imenovanja ljubljanskega kanonika dr. Karlina tržaškim škofom je naš poročevalec zvedel sledeče: Dr. Šušteršič in dr, Krek sta napela vse moči, da dosežeta njegovo imenovanje. A vlada je zahtevala od slovenskih klerikalcev zato protiutež in sicer glasovanje za proračun. Šušteršič in Krek sta mešetarila popolnoma na svojo roko in ravno radi tega ni hotel Šušteršič toliko časa sklicati seje »Slovenskega kluba". Dr. Koroščev bojni govor je bil popolnoma v vladnem smislu, samo da besede niso bile jasne. Njegov govor, oziroma njegova taktika je bila naročena, čisto navaden pesek v oči jasnosti. Prihodnji teden ima »Slovenski klub" zopet sejo in takrat se bo pokazala vsa klerikalna hinavska politika. Poslanci bodo vsi glasovali za Krekovo taktiko, samo glede Čehov bodo morali nekoliko spremeniti taktiko prostih rok, ker so jih Čehi z reorganizacijo »Slovanske Enote" vjeli v past, pred katero že zgolj iz slo vanskega stališča ne morejo pobegniti.
Seja ministrskega sveta.
Dunaj, 21. januarja. Danes se je vršila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vojni minister Scho-naich, baron Bienerth, dr. Hochen-burger, Szekely, Georgi, Hazay in grof Khuen-Hedervary. Razpravljalo se je o reformi vojaškega kazenskega reda. Dosegel se je delen sporazum, a definitivnega se še ni sklenilo ničesar.
Semestralne počitnice na srednjih šolah.
Dunaj, 21. januarja. Na podlagi odloka naučnega ministerstva se konča prvi semester na srednjih šolah dne 31. januarja, takoj drugega dne pa se prične drugi semester. Dosedanje semestralne počitnice pa odpadejo.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 21. januarja. Današnja seja ogrskega državnega zbora, ki se je pričela ob pol 11. uri, je bila nesklepčna, vsled Časar se je morala za dalje časa prekiniti. Ko se je zopet otvorila, se je razpravljalo o raznih interpelacijah, ki so se večinoma nanašale na trpinčenje vojakov. Nato se je nadaljevala debata o bančni predlogi.
Učiteljice proti celibatu.
Dunaj, 21. januarja. Deputacija
nižjeavstrijskih učiteljic je danes izročila poslancem naprednih strank posebno spomenico, v kateri povdarjajo nižje avstrijske učiteljice naj se odpravi celibat učiteljic. Vsi poslanci, ki so dobili to spomenico, so izjavili, da je celibat učiteljic nekaj nemoralnega, vsled česar bodo napeli vse moči, da se odpravi.
Deputacija katoliško-ločenih v parlamentu.
Dunaj, 21. januarja. Včeraj je prišla v zbornico deputacija katoliško ločenih, ki je prosila svobodomiselne poslance, naj deiajo na to, da se dosedanji ločitveni zakon reformira. Deputacija je povdarjala, da je edino sedanji zastareli zakon kriv, da se nahaja sedaj že okolu 100 000 kon-kubinatov. A še večje je število nezakonskih otrok, ki pridejo od tega življenja. Spomenica, katero so predložili poslancem, naglaša, naj se ločitveni zakon v toliko spremeni, da se sme ločena oseba poročiti šele po 2 letih in sicer samo oni, katerim je sodnija priznala, da niso krivi ločitve zakona.
Vstaja v Arabiji.
Carigrad, 21. januarja. O vstaji v Arabiji prihajajo vedno bolj kritična poročila. Vzdignila se niso samo nekatera plemena, ampak vstaja je razširjena po vsej Arabiji od Bagdada do Adna. Organizacijo in vodstvo cele vstaje ima v rokah revolucijonarni klub. Iz Bagdada prihajajo zelo resna poročila o nemirih v Mezopotamiji. Vali je položil svojo dennsijo, ker ne more zatreti upora, oziroma radi tega, ker ni dobil zadostne vojaške pomoči iz Turčije.
Carigrad, 21. januarja. Včeraj se je več tisoč turških vojakov vkrcalo na bojne ladije, ki so v brzem paru odpotovale proti Siriji. Pred odhodom se je vojni minister osebno poslovil od njih in imel navduševalen govor. Tudi sultan je želel vojakom veliko sreče in izjavil, da pričakuje, da se jim bo kmalu posrečilo zatreti upor.
Razburjenje v Franciji in Angliji.
Pariz, 21. januarja. Vesti, da namerava belgijska vlada ut;diti pristanišče Flisingen, so vzbudile v Franciji in Angliji velikansko ogorčenje, ker se bo na ta način kršila mednarodna pogodba med Francijo, Anglijo, Nemčijo, Rusijo in Avstrijo. Splošno se sodi, da je dala Belgiji incijatijo za utrdbo tega pristanišča Nemčija, ki se hoče za slučaj vojne z Anglijo zavarovati pred angleškim brodovjem.
ali oglasL
Gostilničarji, ki žele godbo za predpustne veselice, naj se blagovoljcf oglasiti ustmeno ali pismeno pri g. F. Vodišku, Vodovodna cesta 26. _________________________________________18	6—3
I Stanovanje z eno sobo, kuhinjo ter drugimi pritlikinami se takoj odda v Rožni dolini štev. 239.	46/5—1
Brinjsice In od večjih let brinjevo olje se prod.' na pol ubno množino. Cene po dogovoru, Za pristnost jamčim Leonard Del Linz, Razdrto.	41/4—1
Dobro npfOjana fcrojalka obrt v prometnem trgu na Sp. Štajerskem se prepusti proti mali odškodnini slovenskemu krojaču. Več se poizve pismeno pod šifro „J. Š.\ poštno ležeče, Loka pri Zidanem mostu.	42/3—1
I*fe ne mrbloTar.a mesečna soba s prostim vhodom ako mogoče s hrano. Ponudbe pod F. R na inseratni oddelek »Jutra". 44/1—1.
Pos5<*Uo perje mehko, sortirano, temno kg po 1 K, svitlo kg po K 1 -20 prodaja perot-ninski zavod v Šiški.	43
Rabljen
- pisalni stroj -
se proda po zelo nizki ceni. Vprašanja naj se naslovijo na poštni predal št. 76. Ljubljana.
Salonska obleka
za močnega gospoda, šivalni stroj (Singer) in Brockhaus leksikon se ceno proda. Odda se tudi lepo meblovana soba za enega ali dva solidna gospoda. Kje, pove inseratni oddelek „Jutra“.
Garantirano pristne
Kuč
v za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuč najboljše sredstvo 5 kg franko K 4 -.
po okusu nedosežne, brez primere drugim izdelkom, pošilja po poštnem povzetju najmanj 30 parov. Par 44 vin. R. M. Zore, Jesenice, Gorenjsko.
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoc*y zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne v Ljubljani in bol. blagajne južne železnice.
Godbo na lok
od 6 do 20 dobro rutiniranih moči priporoča : Avg. Zornič, godb. konces. v Ljubljani, ulica Stare pravde 3.
Veiiko
posestvo
z dobro idočo gostilno
v vasi z velikim prometom tik Ljubljane, se radi bolezni takoj proda pod jako ugodnimi pogoji. Kapitala ni treba veliko. Naslov pove inseratni oddelek „Jutra".
sprejme pod prav ugodnimi pogoji
več poslovačev
potem za oddelek zavarovanja v
Reflektantje obračajo naj se do generalnega zastopa banke „Slavlje“ v Ljubljani.
Sprejme se popolnoma
izurjen dacar
za davčni okraj Trebnje. — Mesečna plača K 90'— ter stanovanje in drva prosta. Nastop službe s 1. februarjem 1910. Prošnje je vlagati na Alojzija Slaipaha, representanta, Velika Loka, Dolenjsko.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Izvod samo 4 vinarje.
ovina
se proda
radi nastalih rodbinskih razmer na zelo prometnem kraju, tik kolodvora. Zelo . ugodna prilika.
Naslov pove inseratni biro „Jutra“.
Veselo poročilo!
posebno onim, ki se slabe in trudne čutijo.
Uri | in okusni zajutrk ‘ imajotisti.kinepi-Moč! jodruzega.kotdr. .IZLl pl. Trnkoczya Zdravje! siadničaj, J pod imenom
50% prihranka! jjja-
Izborno okusno živilo najboljše kakovosti! Ob-, enem senzacijsko boj-' 5 kotno sredstvo proti ode-| ruštvu živil. Dobi se | povsod, tudi pri trgovcu, i >/1 kg velja 50 vinarjev. J Glavna zaloga v petih j lekarnah Trnkoczy: : Dunaj,Josefstadterstrafie 30, Radetzkvplatz 4, SchOnbrunnerstrafie 109. Gradec, Sackstrafie 3, v Ljubljani, Kranjsko. — Po pošti se pošilja najmanj 5 paketov. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniške blagajne južne železnice.
1 do 2 vin. obratnih stroškov na uro in HP z mojim pat.
motorjem z mečnim pri iškem in za surovo clje od 16 HP naprej;
4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobi-lah, dalje 2—3 HP tudi stoječe motorje
Tvornica motorjev
I. Wsrchalnwski
Dunaj III., Paulusg. 1.
Na tisoče motorjev v obratu Cenovnikl eratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni pelrolinovi motorji
l£odna trgr©T7-I:n.si
52—8
Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za zimsko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih, kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — I^erilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavi-atnic, ovranikov in manšeto v. Nogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
3
o
X!
5
i/i
TJ
ra
>
o
aJ
-*->
ra
fcJD
O
ra
N
1860 Ustanovljeno 1860
M. DRENIK
ZLo-u.Toljeina, Kongresni trg1 r7. Predtiskarija, Risarski atelije. Plisiranje. Kuiriranje. Montiranje.
= Tamburiranje in vezenje na roko. =
Največja zaloga ženskih ročnih del
in vsakovrstnega materijala.
tsi
e
3
C3
P
O
rx
Število naročnikov za
Planirsšekovo praženo kavo
narašža od	d.©	ca.n.e.
mr- Nad tisoče gospodinj jo kupuje, -»•
Velecenjena gospa!
Ne opustite je tudi Vi v Vašem gospodinjstvu vpeljati!
Planinšekova pražena kava
ne potrebuje ni-kakih priporočil,
kdor je kupi enkrat, jo zahteva vedno! — Dobi se le v pražarni: vogal Dunajske ceste in Sodnijske ulice in v špecerijski trgovini: Dunajska C. 6.
,Jutro‘se prodeua vTrstu
po 4 vinarje
tt n.a,sled-r^jili. toToa3s:eir:Exe3a.:
Beclier, ulica Stadion,
Ti 'etisail, «Hca Fontana, l*i|MIl, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Ilrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar,
91 ;l£olo, ulica Belvedere, Geršillil, Rojan, Killinaclie.1, Canpomarzio, Krilila, s. S. Farliri, . Ercigoj, ulica Masimiliana, Koilčeij, ulica S. Marco,
Cecliimi, ulica del Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Grainaticopiulo, ul. Bariera, SpOder. T:llca Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Gepa,
Llizatto, ulica Aquedotto, Šeglllill, ulica Judustria, Železnik, Sv. Ivan, lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
, gospode
S. MOND8CHEIN
Nanovo opremljeno
prenočišče in gostilno
Tabor 4, (prej Škofja ulica) v Ljubljani, priporoča
I. BOLE,
gostilničar in posestnik.
Najboljša ufa sedanjosti:
zlata, srebrna, tula.
? I ? I K O ?0 ?
nikelnasta In jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
1! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
Stampilje
\ seh vrst za urade, dru štva, trgovce itd.
Anton Čeme
graver In izdelovatelj kavču-kovlh štampillj.
Ljubljana, Sv. Petra c. Ceniki franko.
Enonadstropna
HIŠA
(nasproti pekarije) s šestimi sobami se
proda
v Rožni dolini št. 217 pri Ljubljani.
Zaradi smrti trgovca
se takoj odda
dobro založena In dobro Idoča
trgovina
s papirjem, galanterijo in šolskimi potrebščinami
na velikem trgu z zelo živahnim prometom v središču Ljubljane.
Kje, pove inseratni oddelek „Jutra“.
Umetna knjigoveznica.
Fr. Breskvar
knjigoveznica
Priporoča na novo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike; dalje ima v zalogi veliko izbiro okvirjev, tiskanje trakov po najnižji ceni. Trakovi so vedno v zalogi. Na izbiro so od navadnih do najfinejših. Zelo pomenljivo je shranjenje tiskanja pri trakovih, ko se pri nalepljenju črk polovica črk pogubi. V zalogi ima tudi elegantne platnice za .Slovana", .Dom in Svet", .Ljubljanski Zvon", .Planinski vestnik" i. t d.
Cene zmerne. Točna postrežba.
.a icnjjgo veznic«.
■|aViic. Richterja
i
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vporabi te pomade; rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
HSchampos“, prašek za umivanje glave.
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
V!nIUte,ZCT&aS!£
Zalego Ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj L, TaclUaabea •
Izdelovalno e
Ernest Hoffarth jun., Dunaj Vi!!.,
——	i  Pfeilgasse 34. n ■ i mi m—c—
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura \	K	4*—
Huzarska	,,	j	obstoječa iz čake, prsnega	,,	5’—
Planin, lovcev	,,	f	oklepa,	sablje, patronske	,,	5*—
Dragonska	,,	(	taške,	puške v najfinejši	,,	5-—
Ulanska	„	]	izdeljavi	„ 5*—
Telesne straže	,,	/	,,6*—
Prekupovalci specijalnl cenik.	Razpošiljatev	po	povzetju.
Telefon interurban štev. 129.
Valjčni mlin v Domžalah
L BONČAH, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Stolni trg štev. 9.
Zaradi inventure
izredno znižane cene.
. za dame preje K 40*-— sedaj K 12-—
Raglan.................
Gledališka mantila. . .
Paletot ...............
Pelerina.......
Kratki kožuhi ....
Zimska ali športna suknja Obleka.................
40*—	99	99	12
60 —	y>	n	16
15 —	»	99	8
60 —			30
40 —		»	18
40 —	99	99	16
©tročje obleke pod vsako ceno!
Angleško skladišče oblek 0. Bernetoiič.
——Ljubljana, Mestni trg 5, ■■
VI prihranite denar!
Automatični natnizni
liri 7 2 (TA 1*13 k (poraben tudi kot pilZIgailUR žepniprižigalnik)
oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannli-cherjevih pušk.
dariloI J®-	darilo!
f<-tc CrtiiinHor tehnični pisarn* Dunaj XIII., JUS. atnunuer H5tteldorferstr»sse 237/V.
Preprodajalci dobijo velik popust!— Pošilja se samo pc poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji Izjemne cene.
Rezervni zaklad
nad pol milj ona
kron
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice
Stanje hranilnih vlog dvajset) milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
Zboljšana Kneipova metoda in
ventilirane spalne čepice
so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osivelosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo,
1	čepica	z	dvojno	ventilacijo	K	6 —
1	„	.	trojno	„	„	8’—
Balzam pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom 1 stekleničica	.	K	2.—
1	.	.	.	4’-
1	.	•	.	6’—
Naročila iz province po pošti le proti povzetju.
Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naroti’u čepice naj se navede obseg glave.
P. FrGtscher, Dunaj III.,
Barichgasse 17.
obrestuje hranilne vloge po čistih
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.	,
Posojuje na zemljišča po iUbS:S;n“*
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena == leta 1882.
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 —
Eskomptuje
trgovske menice.
to co S®
Ustanovljena = leta 1882. =
Upravno premoženje I v letu 1910 K 20,500.000 —
MAKSIMILIJAN SART0RY
: Ljubljana, Rožna ulica št. 15. :
Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave eletrične luč, zdravniških aparatov in dentlstiških motorjev za :	zobozdravnike.	:
Kamnoseški izdelki iz marnv jjja za cerkvene in pohištvene opi a 'e spominki iz marmorja, granita ali ali sijenita, apno živo in ugn*e o se dobi pri «■■«■■■i
ALOJZIJI VODVIKI
h-Hmpnarskem mojstru -	~
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okrasui i. t. d.
Kranjska betonska tvornica Tribuč Komp.
■■ ■" "=
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
“5X5: ljubljanska kreditna banka Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 34.
===== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici = Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4
Res. fond K 450 000