285. številka. Ljubljana, v četrtek 11. decembra XVII. leto, 1884. SLO« MOD. Ishaja vsak dan *v«*«>r, izimši nedelje in prazjrifce, tev" yet)X P ° polti prejeman za a v stri i iko-ogenke dežele za vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljabljano brez pošiljanja aa dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. aa mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnini* tnala. Za oznanila plačuje se od četiristopne netit-vrste po 6 kr., Ae ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 Kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredniltvo in upravniitv o je v Ljubljani v Prana Kolmana bili, »Gledališka stolba". Upravništvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vae administrativne stvari. Slovenskim trgom. Dunajska predmestja: FUnfbaus, Hernals, Wabring, Neulerchenfeld in OttakriDg, katera bo doBle volila svoje državnozborske poslance v skupini kmetkib občin, poslala so h grofu Taaffetu poslanstvo s prošnjo, da bi se uvrstila v mestno skupino. Minister jim je odgovoril, da priznava njihovo željo za popolnoma opravičeno in da bode vlada še v sedanji poslednji zborbi predložila državnemu zboru zakonski načrt v smislu njihove prošnje. Stojimo tedaj pred važno popravo državnozbor-Bkega volilnega reda; važno ne zarad tega, ker se bode omenjenim predmestjem Dunajskim priznala bržkone jednoglasno pravica oddajanja volilnih njihovih glasov v mestni kuriji, temveč zato, ker je s to vladno akcijo izrečeno načelo, da državnozborski volilni red v tem oziru potrebuje poprav. Nikjer pa ne stoji zapihano, da bi ravno Dunajska predmestja imela pre Inost, katero jim priznava sam na čelnik kabioeta m da bi se ravno zarad njih ime! popraviti državnozborski volilni red; kajti je tudi de mest in trgov po ostalih kronoviuab, katerim ustavoverna stranka, bivša na krmilu, ni hotela iz Btrankarskih ozirov priznati volilnega prava v mestni »kupini. Žalostni ostanki nekedanje vsemogočne stranke — takoimenovana združena levica — bodo sicer glasovala za v začetku označeno popravo volilnega reda, ker se ji zdi vender prenevarno zameriti bo nemškim prebivalcem Dunajskih predmestij; sicer pa se bode — o tem po vnem dosedanjem njenem ravnanji ne more biti dvojbe — izjavila proti vsaki drugi premembi. A mnenje te, sedaj menda popolnoma dogospodavše stranke, ne more in ne sme biti merodavno desnici. Oni ae mora na njo oz'rati le v toliko, v kolikor jej bode pobijati nazore njene, ki 8e bodo proti obširnejši premembi državnozborskega volilnega reda navajali in bodo bržkone poglavitno izrekali to, da je za tako politično operacijo treba navzočnosti dveh tretjin onih zdravnikov, ki imajo nalog službovati pri poro d. h važnejših državnih zakonov. Imenitnejše pa mora desnici biti vprašanje, če hi mogla ona vsled tega, ako bi ugodno, po nem- ških državljanih sproženo politiko, porabila v to, da bi provela obširnejšo popravo državnozborskega volilnega reda; da bi ne ostala le pri predmestjih Dunajskih, temveč posegla tudi izveu Dolenje Avstrije in popravila tudi po ostalih kronovinah jednake mestom in trgom prouzročene brezozirnosti; če bi, pravimo, mogla ona po tem o državnozborski h volitvah, ki se imajo vršiti prihodnjo pomlad, kaj pridobiti ; če bi si v ti ali oni volilni skupini mogla zagotoviti večjo verjetnost v zmago svojega kandidata, nego je bila dosle. To pa mora važno in me rodavno biti tudi vladi, o kateri, ktjubn njenemu dosedanjemu posebno Slovencem nauproti tako mnogokrat dokazanemu omahljivemu ravnanju, vender Se ne mislimo tako slabo, da bi si sedanje neznosno stanj«-, sedenje svoje „biti ali ne biti1' od danes do jutri, hotela vzdržati tudi v prihodnji perijodi državno* zborske zborbe. Zuto smo prepričani, da vlada ne bode imela nič protu temu, ako državnozborska večina predloži tudi druge take premembe volilnega reda, ki ne morejo skleniti z nadpolovično večino glasov. Ne bodemo navajali, kake premembe bi to morale biti, ker vemo, da jih dobro poznajo izkušeni mnogoletni parlamentarci, kakeršnih se nahaja na prebitek v vrstah združene desnice. Ker pa je vsekakor veliko vredno, ako so si poslanci že zr naprej svesti, da ravnajo v soglasji onih faktorjev, katerih se stvor neposredno tiče; zdi ee nam vender potrebno opozoriti naše občinstvo, posebno pa zastope narodnih naših trgov, na neko Bpremembo državnozborskega volilnega reda, katera bi se dala na prizadevanje naših poslancev prav lahko izvesti, ko bi se zakoniti znstopi dotičuih trgov s prošnjami do mioisterstva notranjih zadev in do državnega zbora za njo oglasili. Po dosedanjem državnozborskem volilnem redu so namreč iz mestne skupine Celjske izključeni trgi: Braslovče, Št. Jurij, Pilštanj, Planina, Podsreda, Rečica, Raj henburg in Velenje; iz mestne volilne skupine goreniskonotranjske, trgi: Cerknica, Jesenice, Logatec. Mengiš, Motnik, Planina, Senožeče in Vipava; in iz mestne volilne skupne dolenjske, trgi: Litija, Mokrouog, Rateče, Sodražiea in Žužem- berk. Vsi ti trgi imajo po številu svojih prebivalcev, po davkih, katere plačujejo, in po obrtnosti, ki se v njih nahaja, isto pravico vsprejeti biti v mestne volilne skupine, kakeršno drugi v marsikakem ozira celo nezuatnejši trgi. Za to svojo pravico treba ae jim je tedaj potegniti; potegniti posebno zato, ker bo bili tedaj, ko se je izdelovala postava o nepo-srednjih volitvah za državni zbor, z namenom po-tisneni v stran. In državnega zbora večina mora jim v lastnem svojem interesu ustreči; vlada pa mora njihovo pravico priznati isto tako, kakor je priznala ono Dunajskih predmestij. Tedaj, slovenski trgi! ganite sel Pošiljajte v navedenem zmislu peticije do m i n i s te r s t v a in državnega zbora. One ne smejo in ne morejo ostati neuspešne. Vi pa storite s tem mnogo za svojo domovino in svoj narod; kajti po tako izvedenih premembah volilnega reda zagotovi Bi slovenska narodna stranka svojega poslanca v Celjski mestni skupini in pre-prepreči, da bi dolenjsko skupino zastopal še k eda j kak narodni reuegat, kakor v poslednjem obdobji državnega zbora. Bog i sreća junačka 1 Slovenščina pri c. k. davčnih uradih na Kranjskem. (Z Dolenjskega.) Dosta se je že pisalo o rabi slovenskega jezika pri c. kr. sodnijab, in dokazala in priznala se se je veljavnost njegova pri vseh c. kr. uradih in oblastnijah na Slovenskem. Du bi se pa tudi o rabi slovenskega jezika pri c. kr. davkarijah dalo kaj pisati, to je istina; kajti, če le kje, ima saj pri davčnem uradu slovenski kmet pravico zahtevati, da se za Djegove slovenske, trdo in krvavo zaslužene novce, bodi si ustuo ali pismeno, izključljivo le slovenski ž njim uradno občuje. Bodi nam dovoljeno, si malo ogltdati razmere pri c. kr. davčnih uradih na Kranjskem. No, kar se tiče ustnega uradnega občevanja 8 slovenskim kmetom, to je povsem slovensko, ker LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil L P.) Drugi del. III. (Dalje.) Prepričana sem bila, da sem vedela vse, kaj bode on storil, povedal, kako bode pogledal; in če on kaj ni storil, ali ni pogledal tako, kakor sem pričakovala, zdelo se mi je, da se je zmotil. Nič nesem pričakovala od njega. Z jedno besddo, bil je moj mož in nič več. Zdelo se mi je, da mora tako biti, da mej nama ne more biti in ni bilo nikdar drugih razmer. Ko je on odšel, bilo mi je nekaj časa dolg čas in hudo, ko ga ni bilo, čutila sem velik pomen njegove opore; ko je prišel, sem se samega veselja oklenila mu okolu vratu, četudi sem čez dve uri popolnem pozabila to veselje, in nič nesem imela govoriti ž njim. Samo v trenutkih tihe, zmerne rahločutnosti, kateri so bili mej nama, se mi je zdelo, da ni tako, kakor bi moralo biti, da mi nekaj hudo de* v srci, in v njegovih očeh sem isto čitala. Ču- tila sem, da je neka meja rahločutnosti, katere on ni hotel in jaz nesem mogla prestopiti. Včasih sem bila žalostna, pa nikdar nesem mogla kaj resno premišljevati, prizadevala sem si pregnati to nejasno otožnost z raznimi zabavami, katerih mi ni manjkalo. Svetno življenje, katero me je sprva oslepilo s svojim bleskom in laskalo se mojemu samoljubju, je kmalu si popolnem prisvojilo oblast nad mojimi željami, postalo mi je navada, uklenilo me v svoje okove in zaselo ves oni prostor v mojej duši, ki je bil odločen za čustva. Nesem morala biti sama, kajti bala sem se misliti o svojem stanji. Ves moj čas od zgodnjega jutra do pozne noči so izpolnjevale razne zabave, in ni bil več moj, tudi tedaj ne, kadar nesem šla ven. Nesem bila niti vesela ne žalostna, in zdelo bo mi je, da drugače biti ne more. Tako bo minula tri leta, in najine razmere se neto nič premenile, kakor bi se bile ustavile, zamrznile, in se ne bi mogle zboljšati, pa tudi ne shujšati. V teh treh letih sta se v našem rodbinskem življenji prigodila dva važna dogodka, ki pa nesta nič spremenila mojega življenja. To je bilo rojstvo mojega prvega otroka iu smrt Tatjane Se-menovne. Prvi čas je materinska čut s tako silo se me polastila in name napravila tak nepričakovan upliv, da Bem mislila, da se začne zame novo Življenje; čez dva meseca, ko sem začela zopet zahajati v društva, se je pa to čustvo polagoma zmanjšalo, spremenilo se v navado in hladno izpolnovanje svoje dolžnosti. Mož je pa, odkar se je rodil najin prvi sin, postal prejšnji krotki in mirni domosed, in prejšnjo svojo nežnost in veselje je prenesel na otroka. Često, ko sem za ples napravljena prišla v otročjo sobo, da prekrižam na noč otroka, našla sem njega tam, ki me je strogo in bistro pogledal, kakor bi mi bil hotel kaj očitati, in meni je vselej postalo težko. Pri tej priči sem se začela sramovati svoje ravnodušnosti k otroku in vpraševala sem samo sebe, ali nesem slabša od drugih Žensk? Pa kaj se hoče? mislila sem, ljubim sina, a ne morem sedeti pri njem cele dni, dolg čas mi je; a hliniti se pa nikakor nočem. Smrt njegove matere bila je zanj veliko gorje, težko mu je bilo, kakor je govoril, po njenej smrti živeti v Nikolskem, a meni je sedaj bilo prijetneje in mirnejše na deželi. Vsa ta tri leta preživela sva največ v mestu, na deželi sem bila samo jedenkrat dva meseca, a tretje leto sva potovala v inozemstvo. Po letu sva bila v toplicah. (Dalje prih.) drugače biti ne more, ako kmet samo slovenski zna. A kadar je treba le kij malega pisanja našemu kmetu dati ali od njega izgovorjenega protokolirati, tedaj se ogromna večina n.iših gospodov davćmh uradnikov le nemščine poslužuje; menda, ker jim gladkeje teče. Da so pa, kakor povsod, t .ko tudi tukaj častne izjem*:, to radi priznamo; saj imamo vender se nekaj davčnih uradnikov na Kranjskem, katerim srce za nas, za svoj narod bije in kateri se tudi narodnjake čutijo in vsekdar pokažejo, da so. Le strah pred višjo oblastjo še pri večini nad-vladuje, kar pa je povsem neopraviceuo: Saj se vender ne sme davčnemu uradniku pri višjej oblasti v greh šteti, ako kako prošujo slovenskega kmeta, slovanskega davkoplačevalca, slovenski napiše in predloži? To je že iz tega razvidno, ker se pri c. kr. davkarijah tudi sloveuske tiskovine nahajajo. Le žali-bog, da se malo rabijo. Tudi je doi/iiost c. kr. davčn« ga uraduika, da 8 slovenskim kmetom iaključljivo le slovenski uradno občuje, bodi si ustno ali pismeno V dokaz tej trditvi omenimo poleg državne ustave, katera vsakemu državljanu, kar se tiče rabe in veljave materinega jezika pri c. kr. uradih itd , j'dnakoprav-nost jamči, samo še ukaza c. Kr. fiuaičuega vodstva v Ljubljani z dne 24. julija 1870 št. 855/Pr., kateri ukaz smo slučajno pri nekem c. kr. davčnem uradu na Kranjskem videli in čitali, in kateri ukaz bi mor-,I baje pri vsakem c. kr. davčnem uradu na Kranjskem, na 1- iiko pristopnem mestu nabit biti. Reči moramo, da prečitavši tu, vsem c. kr. davčnim in sploh finančnim uradom in oblastnijam j na Kranjskem namenjeni ukuz, smo takoj mislili, j da je zdavnaj preklican ali razveljaven, kar pi nika- i kor ni res; le pohabljen je, in jako koristno bi bilo, j ko bi se naše c. kr. davkarije po višjej oblasti nanj » zopt t opozorile. »Brezpogojno^ brezlsjemno in z vso ivsnostjo ! je uu to delati, da se bode s strankami, katere so ! samo slovenskega jezika zmožne, v vsakem oziru, ! bodi si ustno ali pismeno, uradno le v tem jeziku občevalo/' tako nekako, ako smo si dobro vajiomnili, je čitati v omenienem ukazu. Da bode pa mogoče, se tega ukaza tudi strogo držati, moramo slavno c. kr. finančno vodstvo prositi, da da našim c. kr. davčnim uradom kaj več Blov nskih tiskovin; kajti s sednnjmi slovenskimi tiskoinami ni mogoče še tako vestnemu uradniku Ustrezati goreujemu ukazu popolnem. Kajti, kolikor je nam znano, uemajo c. kr. davkarije na Kranjskem za vse tri stopinje zemljišč no izvršbe 'ReaUxeeution) nikukeršnih slovenskih tiskovin. Iu vprašamo, ni li i to pismeno občevanje z davkoplačevalcem? mar li ne gre tu za njegov imetek, za njegov obstanek ? Pošlje se kmetu, kateri je s svojim davkom za jedno leto zaostal, nemška rubrika in „pešajd", s kojim se mu naznanja, da se je c. kr. davkanja za dolžni davek na njega nepremakljivo posestvo eksekutivno uknjižila; pošlje se mu Čez nekaj tednov zopet jeduuko, nemško pisanje, naznauujoč, da se mu bo zemlj šče eksekutivno ceuilo, iu slednjič, da se mu bo vse ua javnej dražbi prodalo. Kakor re-čeuo, vse te pisarije so nemške; še le ko soduijski sluga v nedeljo po končauej maši, pred cerkvijo s hripavim glasom okliče, da se bo ta iu ta dan, tega pa tega posestvo prodavalo, ko je cksekutivna dražba tako rekoč že prtd durmi, in ko je že kacib 20 do 40 gld. troškov uarastlo; še le tedaj izve naš kmet V svojem materinem jedino, mu razumljivem jeziku, da bo šel njegov „gruut na bobenu. Koliko eksekutivnib cenitev zemljišč, kar največ troškov prizadene, bi se lehko prihranilo, ko bi dobil naš kmet za intabuiacijo in cemtev slovensko rubriko in odlok, kajti ako ne sam, bi mu sinek ali hčerka, ki v šolo bodita, gotovo lehko pročitala, in vedel bi zakaj se gre. Soduijski sluga pa, kateri take rubrike iu uradna pisanja uručuje, menda nema toliko časa, tudi ne dolžnosti, še manj pa veselja, da bi pred vsako hišo postajal, in vsakemu posamičnemu unvdne spise tolmačil. „To le sem vam prinesel zavoljo štibre ali fronkoV, reče mu navadno pa gre dalje. Torej bi trebalo slavno c. kr. deželno vlado, katere predstojnik je tudi predstojnik finančnega vodstva, uljudno prositi, d* naše c. kr. davčne urade, kar se tiče pismenega uradnega občevanja s slovenskimi strunkami, tudi s potrebnimi slovenskimi tiskovinami preskrbi, kajti sicer 80 vsi ukazi in vse naredbe o slovenskem uradovanji pri c. kr. davčnih uradih le iluzorične. Tudi slovenske davkoplačevalce, slovenske beležnike, in sploh Slovence, kateri imate pri divč-nih uradih kaj posla, prosimo in pozi vi jemo, da se pri vsakej priliki le slovenskega jezika poslužujete, posebno pa v eksekucijskih in pristojbinskih zadevah. Ni treba misliti, da bode v.-šu pritožba zoper kako previsoko odmerjeno pristojbino nepovoljno rešena, ako je slovenski napisana, da se odlogu za vplačanje davka ne bode dovolilo, ako ste slovensko prošnjo vl» žili, itd., itd. Le zahtevajte, in mora se vam dati, ako dotični uradnik vašega jezika ne zna, naj se ga pa uči, to je njegova Bkrb, ne vaša. — Obravnava proti „krvavcem" v Celovci. (Dalje.) Zal i i en t c Kriegl pravi, da je vsa zatožba le podla laž in obrekovanje. On jo dve leti bil v društvu, nekaj časa perovodja, pa tudi predsednik. Vodil je društvo popolnem zakouito, da celo vedno se je prizadeval, da se v diuštvu ni politikovalo. Razne liste on pozna, gasla lista „R«diealtf: „oko za oko, zob za /ob," on ne pozna; liste je on redko kedaj iital, o kakem prepiru zaradi listov v društvu mu ni nič znanega. Ta se je pri preiskavi pri Turni na4Ia adresa na Kaiola IL.userja, katero je on pisal, razlaga tako, da so se večkrat ponudili rokodelci, katerim smo mi pomagali, da nam tudi hočejo pomagati drugod, ter so zato pustili svoje adrese. Waitza je dobd v Št. Vidu. Njegova zUožba izvira le iz narodnostne nestrpljivosti. Bil je vedno pravi -čeu vsem narodnostim. Na vprašanje zagovornika pove. da je na svoje Mtroške imel naročeno „\Y. hrheit"; odkar je bil Železnikar /uprt (21. april«) do tega časa, da so tudi njega dejali v zapor (v juniji), bil je vedno v Ljubljani, ter je imel dovolj priložnosti pobegniti. Predsednik konstatuje : Železnikar je zmerne slovenske stranke, Turna in Šturm nemške, Kriegl pa internacionalen. Potem se zasliši zatoženec Dhii, ki pravi, da je nedolžen. Pri njem najdeno puntarsko tiskovino je dobil že pred tremi leti, je ni razumel, pa tudi ni več na to mislil. Da bi bil on pisal Appeju v Trst, da skrije puutarske tiskovine, ni res. Ludovika Saduiku v Šturmovi gostiluici ni naziva! izdajico, a le oč'tal mu je, da je društvo spravil v slabo ime. Predsednik miznaoi, da je sodišče sklenilo brzojavno povabiti pričo Breskvarja, katero je zahteval zagovornik; povabilo drugih prič je pa zavrglo. Priča Ludovik S a d n i k se pokliče iu predsednik jo pouči. Zagovornik predlaga, da ta priča ne priseže, državni pravduik pa, da priseže. Sodišče sklene v /mislu državnega pravduika. Priča Sadnik bil je član izobraževalnega delavskega dru>tva od 1880 do junuvarja 1884, ko so ga izključili. Uzroka, zakaj se je to zgodilo, ni zvedel, proglasili so ga za ščuvalca in obrekovalca. V društvu so bili sumo radikalni časniki, ko je on ustopil, zahteval je, da se naroče zmerni listi. Društvo jih pa ni hotelo naročiti, češ, da jih podpira vlada. Priča se izjavi o programu zmerne in radikalne delavske stranke. Prvi štirje zatoženci so bili vsi za radikalni program. Priča pripada narodno-slovenskej stranki, pa zaradi tega ga neso izključili iz društva. Zatoženci so imeli velik upliv v društvu. Šturm je rekel: „Dunajčani se bodo organizovali in, kar ti store, to moramo tudi Ljubljančani", kaj je s tem mislil povedati, piiča ne ve. Turna je rekel, ko je bil Hlubek umorjen, da je prav, kar radikalni listi o tem pišejo. Blizu tako se je izjavil tudi Železnikar. Predsednik opominja pričo, na njene izjave v predpreiskavi, ki so bile popolnejše iu točnejše kakor sedanje. O raznih obtežujočih hjavah zatožencev Železuikarja, Šturma in Turne, katere je on povedal v predpreiskavi, pravi, da so bile izrečene v razburjenosti morda samo zato, da so ga prisilili mol čati. Agitatorji v društvu morda sami neso vedeli, k:«j je auarhistična ideja. Pričo so iusultirali zaradi izpoved pri preiskavi. Na vprašanje predsednikovo, se je li bal, odgovarja Sadnik, da nt. Da ga je zatoženec Dhii nazival izdajico, se še sedaj dobro spominja. Zagovornik ga vpraše, kako se ločijo delavske Btranke in njih časnikarstvo. Priča odgovori, da v radikalno (anarhistično) in socijalnodemokratičuo (zmerno). Na vprašanje, zakaj da smatra Peukertovo „Zukuuft" za anarhistično, pravi, da list sam bi ne bil anarhističen, a je bil le v rok..h nnarhistov. Zatoženci so bili le za dovoljene radikalne liste. Prodaje zmernih listov on ni oskrboval, pa jih vedno več izvodov imd. Na vprašanje državnega pravd nika zanikava priča, da bi bil kdaj pisal članke za zmerne liste. Zatoženec Železnikar pravi, da priča ne govori resnice, temveč da je na nekem shodu ue celo izjavila: Delavci osnovali bomo novo državo, na kar mu je vladni komisar odtegnil besedo. Sadnik razjasni ta svoj izrek. Zatoženec Turna tudi pravi, da ni res, kar govori priča, zlasti on ni nikdar odobraval Hlubeko-vega umora. Zatoženec Šturm pravi tudi, da priča ne govori resnice. Kriegl pa trdi, da je Sadnik njegov osobni sovražnik, zato so njega izpovedbe vse laž; ravno tako tudi Dhii. Državni pravduik vpraša, kateremu društvu sedaj pripada pnča. Ta pa odgovori, da nobenemu. Na vprašanje državnega pravnika, kdaj se je iz rad.kalne stranke izcimilu anarhistična, odgovo i priča, da tedaj, ko je P.ukert prišel v Avstrijo. Priča Fran Dekval se poklice. Zagovornik je proti temu, da se priča zapri-Beže, državni pravnik za to. Sodišče se po dolgem posvetovanji izreče, da priča priseže. Dekval se ni brigal za delovanje društva; razloček mej radikalno in zmeruo stranko mu ni znan; o delovanji zatožencev ničesar ne ve povedati. V vseh izpovedbah je jako zdržlj v, iu muogo več ne ve, kar je povedal v predpreiskavi. — Juk. Waitza ne pozna. Puntarskih tiskovin uikdar ni ime, dve je dobil od Sadnika, pa mu jih je nazaj dal, ne da bi jih bil čital. Zagovornik želi, da pojasni, zakaj se razne njegove izjave v predpreiskavi s sedanj um ne ujemajo. Priča pravi, da je teiaj bil v stiski, zato mnogo ni res, kar je povedal. (Dalje prih.) Kako je kolekovati napovedbe in priloge v konkurznih zadevah. Ker se v mnogoštevilnih t> ucajih trgovci in obrtniki zaradi nepravilnega in pomanjkljivega ko-lekovaujh v konkurznih zadevah /usučijo (uocijoni-; rajo) na/uanilo je Dunajsko linatvuo okrajno vodstvo Do'enje-Avstrijskej trgovskej in obrtuej zbornici določilu pristojbioskih zekouov in naredeb, na katem je tieba paziti, da se ne greši proti pravilnemu kolekuvanju. Iz teh določil razvidiino, da mora vsak izpisek, s katerim se napove ki ka terjatev, kolekovan biti s 36 k raj carski in kolekom na vsakej poli, tort) tudi vsi po §. 110 koti: urzoega reda ob jednem z napovedbo predloženi prepih. Kar se tiče napoveub»m iu prepisom priloženih računov, se izrecno opominja, da ne mora za kupčijske račune, kateri uadomestujejo koleku podvrženo ulogo, kolek za ulogo, — če so pa priloga takej ulogi ali pa kakemu koleku podvrženemu zapisniku, kolek za prilogo posebej plačati, to se pravi, da se na istih za ralun uporabljeni stalni kolek za 1 in 5 kr. od pole nikakor ne uračuni, in da je treba prepise turih računov ravno s tolikim kolekom kakor izvirnike kolekovati. B. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. decembra. Vodja Staročfhov Rieger baje tudi prihaja do spoznanja, da se z zmernostjo za C<*lie ne da dosti doseči. Drugače si ne moremo razlagati njegovega poslednjega govora pri nekem slavnostnem večeru, katerega so mu v ponedeljek na čast pripravili Cehi v Brnu. Izražal je željo, da bi moravski Cehi bili odločneji in ueupogljiveji. Kaj neki poreko na to oficijozi V Konservativni list „Vaterland" prinaša članek o «li»lavsilteiii vprašanji. Ta list. pravi, da je treba ločiti radikalne delavce od anarhistov. Ra-dikalci sestavljajo pravi delavski stan, bore se proti kapitalizmu in nečejo ničesar vedeti o političnih reformah. Pravi ščuvalci so tako imenovani zmerni delavci, ti tudi silijo, da vlada mora podaljšati izjemno stanje. S to izjavo konservativnega lista se ve da se mi popolnem ne strinjamo. Ko je v ogersltej zbornici prišel na vrsto hrvatski budget, vnela se je obširna debata. ZlaBti skrajna levica je h;ido napadala ogersko vlado. Iz vseh teh govorov se je videlo, da ogerskim junakom še nikakor ne zadostuje sedanje zatiranje Hrvatov. Noben ogerskih po-lancev pa ni imel dobre in pravične besede za hrvataki narod. Vladna stranka je nekoliko zmernejša, ker pri raznih prilikah po- trebuje hrvatskih glasov, opozcija pa je brezozir-nej.sa, ker jih ne potrebuje — Reški mestDi za-stop je imenoval ogerskega ministerskega predsednika, finančnega in komunikacijskega ministra za častne meščane. * nanje države. V pouedeljek ;e bila v Petrogradu slovesnost na čast vtezov ruikega redt* sv. Jurija. Pri tej priliki je car napil na zdravje najstaršega viteza tega reda cesarja Viljema. Turškn vlada je zahteval* od vjeIio«IiiJ«»-rumclajfiltfgra guvernerja Krestovičt pojasnila O carinskej pogodbi z Bolgarsko in pokominah leg -jonarjev (iuvalidn h prostovoljcev iz poslednje vojske) Guverner je objavil, da ima carinska pogodba z Bolgarsko ri;tm■ ■ m pospešiti trgovino, omenjene pokojnine pa je uvel njegov prednik m jih on ne more labko odpraviti. V ItallJaiiAiicJ zbornici vrši se generalna debat* o železniSkej konvenciji. K-»ko doigo ho trajala, se ne ve. Poslanec Sangu netti |e govoril skozi tri seje — v petek, soboto in ponedoliek. Ako bodo drugi govorniki tako zgovorni, tedaj debat* še dolgo ne bode končana. FriinciiKlm zbornica je vsprejela nov volilni zakon, kakor ga je vspre;el seuat. Svoj^ prejšnje radikalne sklepe je zavrgla, k« r je spoznala, da bi s tem samo to stvar zavlekla. Volitve za senat bodo se v januurji vršile že po novem volilnem redu. Komisija afrlš?w» ktmiforciicc se je že sporazumela zsstran plovbe po N gru. Dotični sklep se pa mulo loči od onega, ki določuje svobodno plovbo po Kongu, kajti v poštev so se jemale želje Anglije. Grnnville posreduj«1 mej Francijo in 1441 a- jem na sledeče) jtodlagi: Francozi n zasedejo niti Tam Su's-4, niti Ke-Lunga, o lademnfteti ni več govora. Znto pa K taj odstopi Fr.neozom ves Ton-king. — Francozi baje hočejo počakat, knk vspeh bode imelo to posredovanje, zato je vlad* dala poveljnikoma v Tonkingu in ua Formozi ukaz, ne spuščati se v nobene odloč Ine boj*1, dokler ne do-bosta novih povelj. Razsodba sodišča v pruvdi blagajnice ejfi|>-t«>v»k«»ga dizavnega dolga proti egiptovske) vladi se je objavila. Obsojeni so finančni minister, v^č mudiriev, generalni davkurp po provineiiah, gospoda Le Murier in Caillurd., da imajo povrui'i blagajnici državnega dolga vse svote, katero so protizakonito izplačali vladi. Vlada se bodo baje pritožda proti tej razsodbi. Emir Osmim Abu Fimuir se baje bliža s prš cejšnjim oddHkom »udancev Donpoli. General Wo'seley se že boji za m.jo.|a Kit'h tierja v Deb-buh-u in je že odposlal polkovnika Herbarta St<-Wartti s podkrepljenjem v Debbah. Domače stvari. — (Prihod kuezoškofa d r a. Misije. ) Danes popoludne prijo Ijn se je z Dunajskim poštnim vlakom knezoškof dr. Misija, v spremstvu gospodov kanonikov: generalnega vikarja dr. pl. P a liker j a in Zamejca in dvornega kaplana gosp. Šiške v Ljubljano. Na kolodvoru pričakovali so vladiko: deželni predsednik baron VVinkler z dvornim svetnikom grofom Cboriuskim, deželni glavar grof Thurn iu deželni odbouiki gg. De tel a, Dežman in Murnik ter nekaterimi deželnimi po-Blanei, stolna korarja dr. Čebašek in Jeran, vsi mestni župniki in mnogo duhovščine iz Ljubljane in z dežele, mej isto mnogo gg. dekanov in župnikov, gg. profesorji bogoslovuice, deželno sodnije predsednik g. Kapretz iu podpredsednik g. Ko Cev ar, finančnega vodstva načelnik g. nadsvetnik Dimitz, finančne prokurature načelnik g. nadsvet-nik dr. Račič, predsednik kupčijuke zboruice gosp. Kušar in podpredsednik g. J. N. H o rak, župan Ljubljanski g. P. G ra ssel 1 i iu podžupan g. Pe-tričič in mnog; odborniki, gg. bogoslovci in jako velika množina izbrauega občinstva. Ko se pripeljal poštni vlak na postajo, zapeli so vsi zvonovi Ljubljanskih cerkva. G. knezoškof dr. Misija je hitro izstopil iz vagona prvega razreda, oblečen v višnjevo škofovsko obleko. Novi g. knezoškof je jako simpatične velike postave in izredno prijaznega obraza. Najprvi pozdravil ga je g. dež. pred. baron VVinkler, kateremu je g. knezoškof prijazno odgovoril. Zatem govoril je g. kanonik dr. Će baše k dolg latinsk govor, v katerem novega kuezoškofa navdušeno pozdravlja v imenu dubovenstva. Okončaje svoj govor slovenski, rekel je kanonik dr. Čebašek, da si verni narod kranjske škofije denašuji dan Šteje v veliko radost, ko je prišel od Boga poslan nov knezoškof na Bedež Ljubljanski. — Knezoškof dr. Misija odgovoril je na pozdrav kanonika dr. Ćebaška najprvo v latinskem jeziku, ter naglasu!, da gu jako veseli toli prijazen vsprejem in zaupanje kranjske duhovščiue, potem pa v lepi slo- venščini sklenil svoj govor, izrazujoč svoje presenečenje na veličastnem prijaznem vsprejemu in občnem zaupanji, katero se mu kaže od strani njegovih vernikov in prebivalstva, za katero bode zrni-rom hvaležen in katero mu ostane v trajnem spominu. Navdušeni slava in živioklici zaorili so po slovensk m govoru g. kuezoškofa. ki govori slovenski jako lepo in izborno, z milim, prav prijetnim glasom. Na to je škofa pozdravil deželni glavar grof Thurn, na kar je ta kratko odgovoril in jako laskavo izrazil se o deželi kranjski. Naposled pozdravil je mestni župan g. Grasselli novega knezoškofa. Rekel je, da je bi na žalost prebivalstva vse Kianjske, so-sebno stolnega mesta L ubliane, sedež Ljubljanske vladikovioe izprazuen. Tem večjim veseljem pozdra-vi'o j- posebno stolno mesto Ljubljansko imenovanje nov>ga vladike in gotovo »e ne bode motil prisotni mestni zustop Ljubljauski, ako uvaža željo, da bode novi prevzvišeui vladika prijatelj i stolnemu mestu in da hod-- pospeševal istega napredek ia razvoj. Vlad ka dr. Misija odgovoril je s povzdignenim glasom slovenski, iarazujoč srčno ztthvaio mestu Ljubljanskemu posebnd mestnemu zastopu in zagotovlja, da se bode z vsemi svohrai silami trudil, da bode zaupanje, katero se mu toli laskavo izkazuje, tudi opiavičil. Navdušeni fivio- in slava klici zadoueli so po tem govoru. Potem je odšel v spremstvu g. deželnega predsednika barona VVioklerja s perona, ker ga je slednji povabil, nuj se pelje v odprtem vozu z njun v mesto, katero po\alolo je gosp. knezoškof vsprejel Pred kolodvorskim poslopjem bilo je jako mnogo občinstva, mej istim katoliško rokodelsko društvo s svojo zastavo. Skozi po Kolodvorski in Dunajski cesti postavljeni so bili dijaki srednjih šol m učenci iu učeuke ljudskih šol. Na hišah, mimo katerih se je vozil vhdika, razobešeno je bilo mnogo zastav, cesarskih, narodnih iu mestnih, ob kraii pa je stalo ua tisoče občinstva, katero je g. kuezoškofa spoštljivo pozdravljnlo Dospevši v stolno cerkev, pričakoval g* je pri velikem uhodu v cerkvenem ornatu kanonik in žujmik g. Ur bas z mnogim du-hovonskini spremstvom in mu izročil „Aspergos". Stolna cerkev je bila krasno razsvetljena in vsa s cvetlicami okrašena. Po sredi cerkve stali so gospodje bogoslovci v dubovenski obkki, ua koru pa so pevci krasno zapeli: „Eece Baeerdos ninguus1*. Po blagoslovu, katerega je podelil g. kanonik Ur-b^s, šel je vladika k velikemu altarju in podelil shranim vernim svoj blagoslov, potem j»a šel v spremstvu stolnega kapiteljna v svojo palačo- — (Županstvo v Dutovljah na Krasu) je kupi.o na občiuske stroške deset loterijskih srečk zu „Narodni dom". Viv»t sequeus! — • (Dnevni red mestnega odbora javni seji), katera bode v petek 12. dan decembra 1884. leta ob 6 uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva II. Finančuega odseka poročilo a) o izidu občega skontriranja, katero se je vršilo v 13. dan t. m novembra; b) o revizijonu blagajnikih kujig in dnevnikov, ki se tičejo šolske prikrade iz let 1881, 1882 in 1883; c) o prošnji mag. jetni carja Martina Šterka, da bi se mu podelila remu-neracja za posebni trud pri žrebanji mestne loterije; d) o prošnji istega, da se mu povrne izdatek mesečnih 6 gld. kot služnino osebi, ki oskrbuje kurjavo in čiščenje imgi&tratnih pisarn in uietuišnic za leto 1883/84; e) o predlogu magistrata, da se plača letnih 700 gld. nadzorniku mestne klavnice, katera se je doslej izplačevala iz kiavnifinoga zaklada, razdeli mej mestno blagajno, sejmišče iu mestno klavnico. III. Stavbinskega odseka poročilo o mifirtu za reguliranje ceste v mestni log. IV. Poročila odseka za olepšavauje mesta a) o uapravi nasadov v kotih pri stopnicah Frančiškanske cerkve; b) o napravi železnih pisoarjev pri Frančiškanski cerkvi iu v La-termanovi aleji; c) o odpravi ribnjaka ali bajarja pod Tivoli. — V tajni seji pridejo na vrsto prošnje za nagrade in podpore. — (Iz Trsta) se nam piše v 10. dan t. m.: Mestni zbor je v današnjej seji b 23 proti 19 glasom sklenil, da se o peticiji političnega društva „Edinost" za napravo šole 8 slovenskim učnim jezikom preide na dnevni red. Peticijo podpisalo je 14l2 9 slovenskih očetov, torej število, ki bi se vsekako moralo v poštev jemati. Radovedni smo. kaj poreče k temu tukajšnji deželni šolski svet. — Oaepnice pri nas še vedno razsajajo. Od predvčeraj do včeraj opoludne jih je 31 na novo za osepuicami zbolelo, 2 pa umrla. Za obitelji za osepnicami zbolelih nabranih je 9334 gld. 10 kr. — Predsednik naše nadsodnije baron Kemperle je nevarno zbolel. — (Firma „T s c hi o k e lu.) Is Lovozice se brzojavlja 9. t. m.: Shod Tschinkel-ovih upnkov, kateri je včeraj tukaj zboroval, sklenil je Tschln-kel-ovej firmi dovoliti moratorij do konca meseca januvarja 1885." — — (Zadnji mesečni aomenj 9. t. m.) ni bil posebuo dobro obiskan. Konj se je malo prignalo iu ni bilo skoro nobene kupčje. Boljše je bilo obiskano semnjišče goveje živine, kjer so tuji kupci z Laškega in Tirolskega pokupili vse boljše vole in krave. Na aomenj se je postavilo: 128 konj, 330 volov, 413 krav, 58 telet in nad 200 prašičev. Veliko prašičev so kupili Tirolci; cena je bila 17 do 20 kr. stari funt.. — (Kmetijsko predavanje v Sevnici.) Na vabilo podružnice c. kr. kmetijske družbe štajerske v Sevnici imel bode tajnik c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani g. Gustav Pire v nedeljo 14. t. m. popoiudue v Sevnici predavanje ob umnem ravnanji z gnojem. — (Sv. Nikolaj za svoj god okradeu.) Ko bi se bila imela v soboto 6. t. m. v sv. N.ko-laja cerkvi v Litji rano zjutraj začeti maša, manjkalo je patene na masnem kelinu. Ker so v bližnjem Šmartinu že ua vse zgodaj vedeli za tatvino, tidijo zlobni jeziki, da so poslali iz L'tije tjakaj v dekanijo po drugo pateno na posodo. Da se je pa nezuau tat zadovoljil samo s psteno, je jako čudno, sosebno, ker je obilo druzih dragocenost j imel na razpolaganje. — (Iz Cerknice.) Dne 14. decembra t. 1. ob 5. uri popoludue bode v tukajšnji „Narodni čitalnici1' občni zbor, pri katerem se bodo vrnila sporočila blaca.nikovo in tajnikovo, ter volitev novega odbora. Vse č. gg. ude uljudno vabi k obilni udeb'žbi odbor. Telegram „Slovenskomu Narodu": Dunaj 10. decembra. Danes zjutraj bil je po okolici hud vihar, ki je napravil veliko škode pri hišah in nasadih. Tri osobe vrgel je vihar tako močno ob zid, da so teško poškodovane. Na aspanškej železnici so se pri Laxenburgu odtrgali zadnji trije vagoni in vihar zavalil jih je po nasipu nizdolu. Trije potovalci in kondukter teško ranjeni. Govori se, da je vlak mej Šopronjem in Dunajem za-I dela jednaka osoda. Bazne vesti. * (Naslednik škofa R u d i g i e r-j a.) V Dunajskih duhovskih krogih se pripoveduje, da bo jirošt Dunajske votivno cerkve Maršal izvoljen škofom v Linci. Tudi v Liuci precej govore o tej kandidaturi. Se ve da tu govorica oficijelno še ni potrjena. * (Gomila p r i p o ž a r u D u n a j s k e g a gledališča n a R i n g u ponesrečenih žrtev.) Tri leta so minula v 8 deti t m , kar je ogenj uničil Dunajsko gledališče na Ringu in pogoltnil jir^ko 400 ljudij. Gomila nesrečnih žrtev bila je minoli ponedeljek, v dan obletnice grozne nesreče, s krasnimi venci ozaljšana. Najlepši venec poklonila sta prestolonaslednika, na krasnih atlnsovih trakovih bralo se je: „Rudolf —Štefanija". Jako lep venec iz samih vrtnic spleten položil je tudi mestni zbor Dunajskega mesta ua gomilo nesrečnih pokojnikov. * (Prvi dalmatinsk> tabak.) Nedavno pobirala iu kupovala je vlada prvi letos po Dalmaciji pridelaui t'ibak. Da bi si narod za občno sajenje tabaka potrebnih znanosti j pridobil in da bi itnel» kmetje priložnost seznaniti se z raznimi opravili ti-kajočimi se tab-ika, dovolilo je letos vspomladi dalmatinsko finančno deželno vodstvo, da se je po sredini Dalmacije u poskušnjo zasejal tabak. Z velikim veseljem in z nepopisljivo radostjo vsprejelo je občinstvo to dovolitev ter s posebno nado sejalo ta-buk. Kakor kažejo sedaj pridelki, obnesla se je prva poskušoja vrlo dobro. Letošnji izvrstni tabačni pridelki bodo gotovo ne le vlado, marveč tudi ljudstvo spodbujali k razširjenju plodonosnega polja za saditev tabaka v prihodnjem letu. Množina letos pridelanega tabaka ceui se ua 5 do 7000 kgr. Kakovost novega tabaka se pa tudi občno hvali, ker je jednak onemu v Trebinji sosednje Hercegovine. * (Vojašuica pogorela.) 2. t. m. zgorela je v Bjelini v Bosni topoičarska vojašnica. Ogenj razširjal se je tako silno naglo, da so si komaj oteli življenje v vojašnici stanujoči častniki in moštvo popust ivši ves svoj imetek požrešnemu požaru. Na srečo ni nihče mrtev ali lanjen. *(Razstrelba.) Iz Londona se poroča dne 6. t. m.:. V uekej hiši v Strafordu (Neuhampshire) razstrelila se je danes baje dinamitna bomba. Poslopje je popolnem razrušeno, 5 prebivalcev mrtvih, vse druge osobe pa teško ranjene. Škoda je prav velika. Loterij ne srečke 6. decembra: V Trstu: 54, 60, 40, 71, 85. V Linci: 82, 24, 6, 27, 57. Meteorologično poročilo. i Ča» opazovanja Stanje barometra 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737 22i 739 00i 74236« Tem-peratnra + 6 6" C +10-0-C -f 1-6« C Vetrovi Nebo nI. zah. si. jz. si. vzb. oh], jas. jas. Mo-krina v mm. 0*00 bi, Srednja temperatura -f- 6*1°, za 6*7° nad normalom. doc 11. decembra t. I. i Iivirno telegrafično porodilo.) Papirna r nta.......... 81 gld. 95 Srebrna renta.......... 83 „ 05 Zlata reuta........... 104 , 10 5°/0 marčna renta......... 97 „ 20 Akcije narodne banke....... 853 „ — Kreditne akcije......... 297 „ — London............ 123 „ 80 Napol............. 9 „ 75 C. kr cekini.......... 5 , 77 Nemške marke......... 60 „ 20 4<>/0 državne .rečke iz 1. 1854 250 gld. 125 „ 75 Državno srečke iz i. 1864. 100 gld. 172 . 50 4'/« avstr. zlata renta, davka prosta. . 104 , 25 Ogrska zlata renta 6%...... 123 , 95 - i".'. .... 96 „ 20 h papirna renta 5°/0..... 91 , 20 f>° u štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . ■ 104 „ 50 Dnnava reg. srećke 5<*/0 . . 100 gld. 116 „ 50 Zemlj. obč. avstr. 4'/i0/o zlati zast. listi . 122 „ — Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnico 110 , 20 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 70 kr. Kreditne srečke......100 gld. 180 gld. 50 Kudolfove srećke .... 10 „ 18 . 25 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 103 „ 25 Trammway-drult. vol; 170 gld. a. v. 213 „ — kr. Zahvalo izrekam v svojem in v imenu svojih otrok vsem M rodni kom, prijateljem in znancem Za milo sočutje in tolažbo, katero so skazovali o bolezni in smiti moje nepozabljive soproge Ivanke Toman-Jamnikove. Posebno se Se prisrčno zahvaljujem za podarjene krasoe vence sorodnikom, gospodom kolegom in slav. dramatičnemu društvu, kakor tudi gospodom pevcem slav. Čitalnice Ljubljanske za mile na-grobnice, ter sploh vsem prijateljem, kateri bo se tako obilno udeležili pogreba moje soproge. V Ljubljani, dne 11. decembra 1884. Herman Toman, (791) oficijal deželnega knjigovodstva. Pri fari v Slavini na Pivki Je hiša št. 43 z jednim nadstropjem, hlevom, skednjem, vrtom in ograjenim dvoriščem selo dober knp ns prodaj. S hišo je združen mali travnik, gozd, pravica v občinskem pašniku in Kalistrova nstanova v znesku 300 gld., od katere se dobiva 15 gld. letnih obresti. Uiša je pripravna za krčmo ali drugo trgovino. Od pogojenega kupa bi se plačalo precej samo 10 odstotkov, ostalo pa v treh ali štirih jednakih letnih obrokih. Kupci naj se pismeno ali osobno oglasijo pri županstvu v Matcnjl v »nI poleg Prest ranka. (789 — 1) Spreten mlinar, ki je ob jednem tudi dool stalno delo (790—1) "v mestnem mlinu v Ito^ovji. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slab dah iz ust. 1 velika steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, upliva celo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr. ! ip# Najnovejše epričalo. ! Vaše blagorodje! Mnogo let uporabljam Vašo salicilno ustno vodo in salicilai zobni prašek z izvrstnim vspehom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem Anton SI mu a. župnik. Vsa navedena s-edstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna Mpri samorogu" JUL. pl. TRlTKOCZY-ja v LJubljani, na Kastnem trgu it. 4. B*F~ Vsakej v lekarni Trnkocxy kupljenoj originalnoj salicilnej astuej vodi in salicilneran zobnemu praska se zastonj priloži obširni pouk, kako zdrave (703—6) obraniti zobe in usta Tesarje za izdelovanje železniških tramov (Schweller) vsprejme takoj Franjo Koch, Kolodvorske ulice št. 30. (785-2) Pl IH 11Qtuf! v vsen etadijah ozdravi po ■^■^F riJdllOlVU desetletne) praksi reelno in vestne, tudi ne da hi dotični prt j vedel, z jamstvom TH. KONETZK7, Berlin, Brunnenstrasse 6'i, izumitelj radikalnega zdravljenja in specijalist za trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tega nedosegljivega sredstva nasproti sredstvom raznih ponare-jalcev, zastonj. (680—7) r zdravilni malaga-sekt 4 po analizi ces. kr. poskušnje postaje za vina v Kloster-ueuburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodca izvrstno upliva. V Vi >d Vt originalnih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (605—10) SPANJSKE TRGOVINE DUNAJ VINOM VINADOR HAMBURG po originalnih cenah a gld. 2.50 in gld. 1.30. Dalje razna fina Inozemska vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah pri gospodih: Josip Sun boda, lekar, in H. L. Wenzel, prodajalec delikates v LJubljani ; A. Roblek, lekar v Radovl)tcl; Fran Dolenz, trgovina s špecerijskim blagom v Krau|l. Umrli so: 5. dec.: Marija Boltz, stavb, adjunkta žena, 39 let, Poljanska cesta št. 35, za otrpnenjem pluč. — Lud-mila Vider, črovljarjeva hči, 2Vi mes., .Stari trg št. 11, za vnetjem pluč. 6. dec.: Janez Potisek, Črevljar, fG let, Kladezno ulice št. 13, za jetiko. 7. dec: Anton Lavrin, tnagaeinar, 62 let, Karlov-ska cesta št. 18, za jetiko. — Marija Aleš, delavčeva žena, 65 let, Sv. Florijana ulice št. 13, za plučnieo. 8. dec.: Ana Anžlovnr, mestna uboga, 76 let, Karlov |ka ceBta št. 7, za oslab-ljenjem. — Jožef Janovski, učiteljev siri, '21 dni, Zvo-narske ulice št. 3, zn ho-ž j a s tj o. 9. dec: Ivana To:uan, deželnega računskega ofi-cijala žena, 37 let, Stari trg št. 24, za spridenjem krvi. — Josip Oblak, delavcev sin, 21 dni, Karlovska cesta št. 15, za božjastjo. V deželnej bolnici: 5 dec.: Janez Kozlev-čar, gostač, 66 let, za pluč-nico. — Tine Skodler, delavec, 18 let, za vročinsko boleznijo. 6. dee.: Jera Zvokel, gostačeva žena, 42 let, za vročinsko boleznijo. 7. dec: Gregor Pajaar, gostač, 77 let, za starustjo. lQ^QCCQ3Qi Uatanovljeno 1767. jQOQQiTQQn Svetinja za napredek Dunaj 1873. Sesalke Svetinja za zasluge I Danaj 1873. t * najboljše konstrukcijo za različne namene: za pivnrne, tovarne, rudnike, #->a vodnjake in vodovode; potem j sesalke in za rabo v kleti pristne angleške cevi iz litega železa; p konopljine in gumaste vodovodne cevi; kovinsko blago vsake vrste, prehodne, odtočne, privatne, glavne, vijačne in zračne zaklop-nice (ventile), vsakovrstna priprava za združenje in podaljšanje vodnih c-evij, kopalne priprave, parni kotli, varnostne priprave, priprave za muzo i. t. d. i. t. d.: pritiskalne in samokipeče pipe in (813-4) _ Kovinski in medni liv po kalupih H priporoča po najnižjih cenah ■ zagotovilom izvrstne isdelave £J ALBERT SAMASg^a 8 c, kr. dvorni zvonar, tovarnar In izdelovalec gasilnega orodja v E,jn bi lani. O l*o. da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da so odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je užo več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepil no zdravilnih zelišč j::ko ekrbno, upliva uspešno pri vseli težavah pri prebavljetiji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (.vsled motenja prebave); isti o/.ivija vso delavnost prebave, lapravljii kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled toga svojega izvrstnega npliva je zdi'i gotovo in priznano "jutiska domače .vt-4'tlst* «> postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frerakirane dopise ra vse kraje proti po-tnemu povzetju Bvote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povced izrečeo dr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne E. Fr.-.gnorja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več kraiih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega babama. Pruvl dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnoj zalogi izdelovale:! B. Fragneija, lekarna „k črnemu orlu* v Pragi, Ecke der Sporneigasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Piccoli, lekar; V1J. Mayr, lekar; Erai. Blrsohltz, lekar; Jos. Svoboda, leaar: J. pl. Trnkoczjr, lekar. V Postoj i ni : Fr. Baooaroloh, lekar. V Kranj i: K. Šavnik, lekai. V Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar. V Kamniku: Jo*. Močnik, lekar. V Gorici: O. Ghristofoletti, lekar; A. de Gironcoli, lekar; B. Kiirnor, lekar; a. B. Pontoni, lekar. V Ogleji: Della Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburjr, lekar; O. Prendlni, lekar; G. B. Forabosohi. lekar; Jak. Sorravalto, leKar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanetti, lekar. VZagreou: O. Arazim, lekar. i/W Vse lekarne in večje trgovine b materijalnim blagom v Avatro-OgrskoJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam so tudi dobi: HPrsižlr© domače rr^azillo zoper bnle, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrBte, pri turih, gnojnih tokih, pri Črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti) zoper revmatične otekline in puti ko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razkopanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kozo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekočo rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilep«. V if.nl i j i* nh po 23 in 3.% kr. (158—13) Balsfl ii za ulio. Skušeno in po mnozih posk.isih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno *e zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. i zda tel j in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastu i uu in tisk -Narodne Ti&karneV FL