Leto LXVL, ŠU 158 Ljubljana, petek U. Julija 19JJ Cena Din i.- l^iaja vsak dan popoldne, tevzemsi nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 peUt ir?t t?;~/° "S! Vrst 010 2-50' 06 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inseratt peSt vrsta Din 4._. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, KnafUevm alte it. 5 Telefon st- 3122, 3123, 3124, 3125 ln 312« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 66, podružnica uprave: K oceno va ulica 2. telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Proslava francoskega narodnega praznika Cvetje na spomenik Ilirije in pesnika Valentina Vodnika — Recepcija na francoskem konzulatu ZBLIŽAN JE ITALIJE IN FRANCIJE Pakt štirih velesil je izzval živahno diplomatsko akcijo za zaklju čitev novih zaščitnih pogodb Rim, 14. julija. AA. Francoski poslanik je prejel cd svoje vlade pooblastilo za podpis pakta štirih. Sod?io, da bodo pakt podpisati že jutri poslaniki Francije, Velike Britanije m Nemčije. Gre še za to, da dobita poslanik Velike Britanije in nemški poslanik pravočasno potrebna pooblastila. Pariz, 14. jufi-.ia. AA. »Petit Journal« poroča o i talijansko-francoski h odno-Šajih, da so se po parafiranju pakta štirih znatno izboljšali. List se pri tem sklicuje na včerajšnjo sejo francoske vlade, na kateri so ugotoviti, da je napetost z Italijo popustila. Rezervirano medsebojno zadržanje se je umaknilo ozračju vzajemnega zaupanja. Sedaj kažejo vsa francosko-ftaliianska vprašanja povsem drugačno lice. V vprašanju »AnscMussa« na pr. obstoja trdno prepričanje, da bo Italija zavzela enako stališče kaikor Francija. Prav tako kaže. da Italija ne bo več nasprotovala državam Male aimante, zlasti Jugoslaviji, ki se naha-•jaio v deHkatnem položaju. Na drugi tstranti se je zb'.ižanje med obema državama pokazalo tudi v Londonu, kjer je italijanska delegacija sodelovala s francosko, ta.ko da je mogel Bonnet uspeti in združiti blok držav z zlato va'hito. Darđanelski Locarno London. 14. ju Kija. Listi poudarjajo važnost pogajanj, ki se vodijo med Mnssoliniiem in turškim zunaavi ob 5. se je v Dueem eelu pri Zagrebu na posestvu advokata dr. Josipa Predavca odigrala *.rvava tragedija, katere žrtev je postal odvetnik dr. Josip Predavec. Predavcu je Seljačka banka v Zagrebu poverila, da iztoži od kmeta Toma Košceca iz Dugoga sela posojilo 30.000 Din, ki ga je bil km^t najel pri banki. Dr. Predavec ie terjatev iztožil in je bila za 26. julij razpisana dražba imetja Toma Košceca. Košcec je že prej večkrat grozil dr. Predavcu, da ga bo ustrelil, vendar advokat te grožnje ni jemal resno. Davi pa je Košcec počakal Predavca na vrtu njegovega posestva in ga z lovsko puško ustrelil. Zadel ga je v trebuh in je Predavec poškodbam kmalu podlegel. Košcec je bil takoj aretiran in je pri zaslišanju priznal, da je Predavca ustrelil iz maščevanja. Madžarski parlament na počitnicah Budimpešta, 14. julija. Na današnji seji senata je predsednik baron VVlassich predlagal, naj se odpošlje italijanskemu senatu čestitka zaradi uspehov italijanskega letalstva. Nato je med razpravo o razširjenju oblasti državnega upravnika podal predsednik vlade Gombos izjavo, da se za tem zakonskim načrtom ne skrivajo nobeni tajni manevri. Načrt ni posledica kakšne spletke, da se izloči parlament. Vsaka država ima sicer pravico, da si ustvari ustavo, kakor odgovarja razpoloženju prebivalstva. Svoj-čas se je reklo, je nadaljeval Gombos, da sem naklonjen fašizmu, v resnici se pa navdušujem samo za dela tega fašizma. Moralno razpoloženje madžarskega naroda pa je popolnoma drugačno. Nato je bil zakonski načrt o oblasti državnega upravnika sprejet in je senat odgodll svoje seje do jeseni. Popoldne se je sestala poslanska zbornica h kratki seji pred poletnimi počitnicami. Začetek jesenskega zasedanja je določen za 24. oktobra. Bela Kun aretiran v ČSR Breclav, 14. julija. Na kolodvoru v Bfe-clavu je Čakal včeraj na dunajski brzovlak med drugimi neki 52 letni mož v spremstvu neke dame. Carinska revizija je bila že končana, ko je obmejni policiji prijavil neki potnik, da je na peronu med potniki tudi bivši komunistični diktator Madžarske, Bela Kun. Policija je neznanca z damo legitimirala. Mož je pokazal potni list na ime K. Hein. Ker ni imel drugih listin, so ga aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Bfe-clavu. Po fotografijah sodeč gre nabrže res za Belo Kima. Konec mdskega odpora Pnna, 14. julija. AA. Konferenca ind-skih prvakov je bila odgođena. Indski prvaki so se razšli brez točnih sklepov glede civilne neposlušnosti. Zdi se, da so proti nadaljevanju tega pokreta in za končno spravo % angleškimi oblastmi. Gandhiju so naročili, naj se pogaja z indskim podkraljem. Gandhl bo obvestil voditelje kongre-sistov o svojih nadaljnjih ukrepih na prihodnjem skupnem sestanku. Kongres francoskih socialistov Pariz, 14. julija. Danes je bil otvorjen kongres socialističčne stranke, od katerega bo odvisno, ali bo došlo do sporazuma med raznimi stru jami ali pa do popolnega razcepa. Kolikor se je doslej ugotovilo, razpolaga levičarska skupina Leona Bluma, ki je proti sodelovanju z vlado, s 4.060 glasovi, skupina Aureola ki se zavzema za pomirljivo stališče z 2.200 glasovi, skupina Renaude-la ki je za sodelovanje z vlado pa z 1.050 glasovi. Snoči so imele vse tri frakcije svoja posvetovanja na katerih pa so sklenila, da ne morejo izpremenitl svojega dosedanjega stališča. Ameriška trgovinska pogajanja Washington, 14. julija. Predsednik Roo-sevelt je zapoćel s celo vrsto držav pogajanja za preureditev trgovinskih odnošajev. Državni podltajnik Phillips, ki je ie stopil v zvezo z zastopniki Brazftije, Chi-la, Kolumbije, kakor tud? skandinavskih držav, je prejel od Roose-velta nalog, nejj prične razgovore o novi ureditvi trgovinskih odnošajev tudi z Argentino. Ni še gotovo, ali bo predsednik Roosevelt priste; na splošno izpreimerrtbo sedanjih cartrrsikfh postavk. Obsedno stanje zaradi epidemije Pariz, 14. Julija. AA Iz Santiaga v Čilu poročajo, da je tamkaj izbruhnila huda epidemija trebušnega tifusa. Predsednik republike je moral zaradi tega podpisati dekret, s katerim proglasa nad mestom obsedno stanje. Število bolnikov Je tolikšno, da so morali vse vojašnice izpreme-niti v bolnice. Vlada je imenovala posebna komisarja z izrednimi pooblastUi aa borbo proti tej epidemiji. Rooseveftove gospodarske reforme Washington, 14. julija. Predsednik Roo-sevelt pripravlja dogovor z električno industrijo, po katerem naj bi se uvedlo 36-urno delo na teden in mezda 35 centov za uro. čuje se tudi, da namerava Roosevelt dekretirati sploSno uvedbo 40 urnega dela na teden. S petrolejsko industrijo je bil ie sklenjen dogovor o uvedbi 40 urnega dela na teden in določitvi mezd 45 do 47 centov na uro. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2306.18 — 2319k54, Berlin 1362.91 — 1373.71. Bruselj 798.02-801.96, Curih 1108.35 — 1113.85, London 19033 — 192.13, Newyork ček 3941.60 — 3969.86. Pariz 223.96 — 225.05. Praga 166,23 170.09, Trst 302.40 — 304.80 (premija 28.5 %). Avstrijski šiling v privatnem kli-ringu 8.85. INOZEMSKE BORZE. Zurich, 14. julija. Pariz 20305, London 17.22. Newyork 358._. Bruselj 72.—. Milan 27.325. Madrid 43.15, Amsterdam 20835, Berlin 123.15. Dunaj 72.70-^585 Praga 15Aras«, ki so starejše od gobelinov, so neprecenljive vrednosti. V velikih dimeriztrah vise na stenah obšimHi kiralnavskih dtvoran. Za eno teh preprog, ki predstavna prizor iz keitsko-germanske zgodovine, so ponujali Američani nad po! milijona dolarjev. Sobane Lmaio vsaka svoje ime, tako »sala plane-tovc, »pod glavami«, »fpod kordobom* 5td. Dvor je v ceioti ve&ka stavba, v ob-Hki pravokotnika z valakim dvoriščem v sredini. Tu so vprizariali bojne igre, ki jih vidimo voodobiijeoe v freskah soban. Lepo stebrišče, segajoče v najvišje nadstropje, je v svojem slogu zelo raznovrstno, kar nam priča o arhitektih, ki so tedaj živeli v Krakovu. Tik dVora se dviga krakovska katedrala — poljski Pan-theon, poslopje is 14. stoMja. Seveda — zopet 50 grošev. Ubogi kralji, gotovo se jim nikdar ni sanjalo, da bodo služili nekoč kot razstavni predane« nam preprostim zemljanom. Preko praga, kjer vstopamo sedai mi, so hodMl oni s kronaomii gdavami v tnmmfc po zmagah. Takoj pri vhodu v katedralo vzbujajo pozornost ob steni na verigah viseče ogromne k octi diki vi a Wh 6e*veironogih prebivalcev naše zodVe. O ntfc iMtpovataft bajka, da so koeti zrnata Kratota, po katerem je dobilo maato *roh kot. Notranjo* je razde-Im v m para&afce podoHoc todHe, kate-sssM, H • podaljšanimi v obiski pakn, notlfo strop, Na stenah vise gobelini i« 17. »tole*a. V sredt cerkve, v maV kapelici, stoji srebrni sarkofag z reHfevtjami Sv. Stanklava, mučenika is tvetitika poljskega naroda. Na levo in desno med stebri so 4 sarkofagi, med mknf sarkofag kraljico J a dvige, umetniško delo iz kararskega marmorja. Ustavimo se pred končnim oltarjem leve ladje. Gospod Ma»rtynovski nam pripoveduje, kako ie na tem mestu preara&je-vala J a dviga, da-li bi vzeia za moža Habs-buržana ali Jagelonca. Kakor nam priča zgodovina, se je odločila za poslednjega, torej važen dogodek za poznejšo zgodovino vzhodne Evrope. Po oztkih stopoicah pridemo v podzemlje, v glavno grobnico, ki datira te 12. stoletja. Tu gledamo sarkofage Ko-sciuszkega, Poniatovskega, Jana WL, So-bietskega — kakih 16 kronanih giav. Pokrove krase tara-Heivske iosigmij«. Volio zadone kovinssike krste, če potrkamo nanje. Okrašene so z vsemogočimi refc-jefi in napisi. Stene so prazne in od stropov vise svetilke v obiiki kra4jevskfh kron. Mimo spe poljski velikani v s*vo-bodmii Po?tiski. V dnhu nam stopa pred oči napds: sle transit gloria rmmdi. V podaetn-ljn, s posebnim vhodom, počivata največji potiski pesnik Adam Mvak!ewicz in Ju-Mus Slovaaloi. V visokem zvoniku obču-dujjemo veftk, bronast zvon, težak 14 ton, ki zvoni le ob naisvečanejših prilikah. Njegov premer znaša skoro 3 metre. VMt je iz topov v 16. stolpu. Srečo ima, da je v Krakovu. kajti pri nas bi ga sigutmo dohitela konfiskacija v svetovni vojni. Popoldne pričakujemo, zbrani na krakovskem kolodvoru, vlak, toi nas odpelje pogledat zopet nekaj edinstvenega v Evropi — solne rudnike v VVieliczki. Kakih 20 minut od Krakova je oddaljena, po svoji zunanjosti skromna in preprosta — VVieHczka. Najstarejši zgodovinski podatki o kopanju soli v te»m kraju sega«jo v leto 1404. I&Kkrifc ima več vertikalnih vbodov, kamor se spuščajo dvigala 300 m globoko. Seveda tudi mi smo se sousrih v te rove z dviga*, toda ne prav na dno. Zelo interesantno. Vodnik — rudarski inženjer v uniformi — nas vodi po neskončnih rov*u ki obkrožajo v sedmih etaža* osroje rmtaika. Obrat le avtomatiziran. Velike skale so* odvaiajo po rovih, kjer je napeljali tir, do dvigal, lojen- jih pošiljajo na povitie. V vsaki etaii se ustavljamo v kapelicah, kjer so oltarji in kipi modelirani Iz kristame soli. Obširne dvorane, kjer prirejajo zabave s plesom, so velike tottne, izdo&ene v sol. Rudnik zaposluje 1400 delavcev. Vsak dan izkopljejo do 50 vagonov so«. Tudi Jugoslavija naroča sol na Poljskem, od koder jo dobiva v zamenjavo za tobak. Ta nas" slavni tobak, menda ga res poznajo po vsem svetu. Kamor pridemo, povsod vprašajo najpreie po njem Pri vstopu v rudnik so nas fotografirali in za&M z mastno vstopnino 120 grošev za osebo. Ko smo zapustiK rudnik, so bile slike že izgotovsjene — zares vse imajo avtomatizirano. Nakupimo si še par spominckov na WieJiczko in že smo po kratki vožnji zopet v Krakovn. V narodnem muzeju so razstavljene umetnine poljskih upodabljajočih umetnikov, od najstarelSih dob do najnovejše. Ogromne siike v velikosti 5X9 m, dela sKkarja Jana Matejke, predstavljajo herojske čine iz poijske zgodovine; tako zmagovalca Kosciuszka sredi njegove armade, prisego zvestobe Habsburžanov poljskemu kralju Sigmundu, itd. Še zan4miveiš(i je Cartorijsta muzej, ki je puivataa last To je eden najstarejših poijiskuh muzejev. V njem so ohranjeni znameniti državn-i zgodovinski dokumenti, orožje in bojne oprave. Ta najbogatejša zbirka umetndških slik hrani umoivore svetovno znanih umetnikov. Med njimi dva unikata, in to Leonardo da Vinoijevo »Damo s harmeKnom« in portret, delo Rafaela Santia. Zastopani so še Rembrandt, Murilio, Van Dyck, brata Diirer. Poljske umetnike reprezentira Jan Ma»tejka z alegorijo »Zakovana Polfiska«. Posetkno še tiskarno »Ilustrovanega kurirja«, in Kopjec Kosciuszkov, kjer stoji srednjeveška trdnjava. Po nekoliko izrremenjenem prvotnem progirainiu odpotujemo v ponedeljek ob 16. uri v sedarojo prestolnico po^ske republike v Varšavo. V. O. Tragična smrt inženjerja Jožeta Mihevca Ustrelil ga je odpuščeni delavec Paško Jakovljević iz Šibenika Ljubljana, 14. julija. Sooča so pripeljali v Ljubljano krsto s truplom ing. g. Jožeta Mihevca, ravnatelja velike žage znane gozdne industrije v Bosni »šipad«. Pokojni je bil star šele 33 let, doma je bil iz Logatca, kjer žalujeta za prerano umrlim sinom oče Ivan in mati Marija. Gimnazijo je študiral pokojni Mihevc V Ljubljani, po prevratu je pa ab-solviral gozdarsko fakulteto v Zagrebu in je dobil kot inženjer službo pri »šipadu«. Kot vestna in sposobna moč je hitro napredoval, postal je ravnatelj velike žage in lesnih skladišč v Drvarju. Tu si je ustanovil družinsko ognjišče, njegova soproga Rada je iz ugledne ljubljanske družine apelacijskega sodnika g. Antloge. In zdaj je ostala dobra žena in skrbna mati sama s hčerkicama Eriko in Nasto. Ing. Mihevc je postal žrtev poklica, ustrelil ga je v navalu jeze vročekrven delavec, ki je bil odpuščen, ker je rad popival in pa ker je podjetje pod težo razmer nekoliko omejilo obrat. O tragični smrti inž. Mihevca smo zvedeli tele podrobnosti: Morilec pokojnega inž. Mihevca je delavec Paško Jakovljević iz Šibenika. Bil je še pred kratkim nameščen pri podjetju, zaradi pomanjkanja dela in ker je prav rad pijančeval, pa je bil odpuščen iz službe. Jakovljeviča je to silno potrlo in je prišel večkrat moledovat v pisarno, naj ga sprejmejo nazaj v službo. Direktor inž. Mihevc pa mu je prošnjo odklonil. Jakovljević se je vrnil domov v Šibenik, čez nekaj dni pa se je spet pojavil v Drvarju pri žagi. Taval je po ulicah, kjer je na cesti srečal ravnatelja inž. Mihevca in ga ponovno prosil, naj ga sprejme nazaj v službo. Ravnatelj je zopet odklonil njegovo prošnjo, Jakovljević je odšel m se potikal po vino točili/ Popoldne se je pa nenadoma pojavil v pisarni podjetja. Stopil je v pisarniško sobo ravnatelja inž. Minevca, ki je ravno pregledoval akte. Molče je potegnil samokres in oddal na nič hudega slutečega ravnatelja tri strele. Ena krogla je obtičala v mizi, drugi dve pa sta zadeli. Prva je pogodila ravnatelja nad desnim ušesom v glavo in je na nasprotni strani izstopila, druga pa je prodrla v desno stran prsi in obtičala v telesu. Ravnatelj se je takoj ves krvav zgrudil, morilec pa je po svojem strahotnem zločinu pobegnil. Krogla, ki je obti-čala v prsih, je povzročila zaradi notranje krvavitve smrtno nevarno poškodbo, ki ji je težko ranjeni po poldrugi uri podlegel. Morilec se je sam javil na orož-niški postaji, kjer so ga razorožili in pridržali v zapoTu. Zemske ostanke tragično umrlega in-žnjerja polože k večnemu počitku jutri ob 11. na viSkem pokopališču. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim družinam pa nase iskreno sožalje! Zarja iz Zg. Kašlja : Primorje 4:2 (2:0) Uspešen prvi in zadnji nastop športnega društva tz Zg. Kašlja LJubljana, 14. junija. V mirni vasi blizu Ljatbtiane v Zg. Kašlju je nedavno zagledalo luč svela novo športno dru§tvo, ki si je nadeio ime SK Zarja. V sedaina« dobi, ko zavzema sport po vseh krajah velfik razmah, bi to ne bilo nič posebnega. Zanimivo pii tem klubu pa >e — društvo *oji samo nogomet — da ni v njegovem moštvu nobenega igrača vz domačega krajam temveč sestavljajo enajstorico samo izbrani igrači raznrh klubov v Jugoslavija. SiK Zarja se je snoči prvič in zadnjič predstavila tfcib-rjanskemu občinstvu. Navzlic temu, da je moštvo po svoji včerajšnji igri pokazalo, da bi l-ahko zavzelo vodritno mesto med najboljšimi kfribi v državi, se bo druStvo menda že danes aH jutri razSlo. Igrači Ibo-do prestopili v razne kfcrbe, največ v Cou-eordrio in Primorce, nekad pa tućM v druge klube in bodo imeli za nove klube pravico takojšnjega nastopa. Skoda je SK Zarje, dobro bi labfco uspevala, toda novo pečeni klub je storil svojo dolžnost in zdaj se lahko razi de. Lepo je zažareaa »Zarja«, prav tako hitro je pa tudi ugasnila. Naj v miru počiva! Za sinočujo tekmo, ki se je odigrala ob svitu žarometov na IgriSSu Ilirije, je vladalo precejšnje zanimanje. Na igrišču se je zbralo okoli 600 gledalcev, ki jih igra SK Zarje ni razočarala, toliko bolj pa Primorje, ki je razen nekaterih Izjem popolnoma odpoveda>o. Zarja j« nastopila v postavi: Brum—BeJoievič, Bertouceij I —PaviSa, HeJd, Buikovlć—Repotoomk, inž. Stvek, Bertoncerj FT, Makovec. ZemUHČ, dočlm je Primorje nastopilo z moffrvom: Stare—Svette, Jug H — Zetrittak, Sočan, Bofjce^J—Slambenger, Slapar. Ca g« ari, Ha »si, Jež. Igra je potekla ves čas v lahki premoči Zanje, ka ie prednjačila zdasti v tehničnem pogledu. Videlo se je sicer, da moštvo ni vigrano, igraHi so namreč prvič skupaj, kljub temu pa so pokazali nekaj prav lepih potez. ZJasti sta se dobro znašla Ber-tonoeld FT in inž. Sivek, ki sta največkrat kar sama z lepimi kornfanadjskđmtt potezami prišla do nasprotnega gola. Tudi Zerniiič se je dobro uveljavil, ostala dva napadalca pa ne dosegata imenovane trojice. Krilska vrsta je bila prav dobra, posebno Heid je izreden tehničar in razpolaga s studom, ki se mu pozna, da je od dobrih staršev. Obramba je btta najbolj de* moštva. V začetku je briJjirad Beloše-vić, po odmoru pa ga je Bertonoelj fl zoatoo prekašal ki je bil poiejg svojega brata sigurno najboljši mož na polfru. Ve-Hc talent je pokazal vratar Brum. Primorje ni moglo zadovoljiti. Igralo je raztrgano, brez povezanosti, brez kombinacij. Obramba je bila nesigurna, tudn iritei so »plavaiic. Castaa izjemna je bil BoGce&u nedvomno najboljši mož Primorja, ki pa se je v drugem potčasu po nepotrebnem spuščal v igračkanje. Napad ni zmogel niti ene smiselne kombinacije. Slapar je siiušal spra«vH< red v vrsto, kar se mu ca ni posrečilo. Tempo ie bil boij izletniški. Pred odmorom je inž. Sivek zabil dva lepa gola za Zarjo, ki jih Stare ni mogel ubraniti. Po odmoru je primorje pokazalo malo več borbenosti šele, ko je Zarja po Butkov4ču poetavtia na 3:0. Jež in rlassl sta iz prodorov zmanjšala na 3:2, proti koncu pa je BcTtoocefl B hi precejšnje razdalje posta- s krasnim strelom končni reruktat. Sodi je g. Lepac H Zagreba v s**u tekme. Madžarski plava« v Ljubljani Goatovaaja madžarskih plavalnih klubov so v Ljubljani postala že tradicionalna. Tako smo imeli tukaj kar štirikrat FTC in enkrat klub MESE. Sedaj pa dobimo novega ki to je MUE (Magvar Usz6 Egvesii-let) iz Budimpešte. Vsakokrat je bil nastop Madžarov za Ljubljano senzacija in tako bo tudi vdaj. Zanimivost tekmovanja pa bo še stopnjevana z nastopom plavačice Ilonke Toth, ki bo prva inozemka, ki je kdaj nastopila v našem bazenu. Tako bodo prišla na račun tudi naša dekleta, ki so morala doslej gledati le svoje tovarne v borbi z Madžari, dočim imajo sedaj tudi one svojo konkurentko. Pa še zelo nevarno. Saj preplava Tothova progo 100 jn v 1:14, tako da se bo morala celo naša rekorderka Lam-pretova pošteno boriti za zmago. V moških disciplinah imajo Madžari prav tako izvrstne moči. Sorinter Nagv potrebuje za 100 m 1:02—1:03, Strausz pa'1:05. V prsnem stilu beleži Rasrmanv na 200 m 3:02. Na drugi strani pa kažejo naši Ilirijani od nastopa do nastopa večji napredek in boljšo rutino. Od leta do leta odnašajo celo Madžari vedno manj zmag s seboj. Letos bo borba povsem izenačena in zato tem bolj napeta od vseh dosedanjih. Tekma bo jutri ob 9. uri zvečer na kopališču SK Ili- Grazer Sportklub : Primorje Jutri ob 8.45 bo na igrišču SK Ilirije, torej v svitu umetne električne razsvetljave, nočna tekma med Graaer Sportkljbom in Primorjsm. Gosti so znani iz nedavnega nastopa proti Iliriji, Primorje pa nastopi to pot v novi formaciji. Keže. da bo to najmočnejša enajstorioa, kar ao jih postavili naši klubi zadnja leta na noee. V vrstah domačinov »e bodo namreč pojavili brata Bertonclja in Žemljic, ki so se zdaj po poklicu preselili v Ljubljano in bodo tu po vsej priliki nastopali v crnob?lih dresih. Tekma bo torej zelo zanimiva. Primorje bo moralo v prihodnjih lipinih tekmah na hude preizkušnji. Prva bo v Ljubljani proti Gradjanskemu. Zato je treba že zdaj preizkusiti site in zlasti posvežiti moči, ki bo nekaj časa počivale, tudi na lavorikah. Saj je našemu občinstvu tekma proti Vojvodini 5s v živem epominj. Se ve Grazer Sportklub je druga znamka in daleč presi gra Vojvodino. Zato bo ta tekma tudi napeta in bo v jutrišnjem večrnem hladu prav dobrodošla našemu občinstvu. Upajmo, da bo jutrišnja tekma dober trening za nadaljne nastop? Primorja v 11-gi. T?kma bo ob vsakem vremenu,_ Lepa sokolska prireditev Ljubljana, 14. julija. V nedeljo 9. t. m. je priredilo Sokolsko društvo Jezica na prijaznem vrtu gostilne Ramovž svej letni društveni nastop. Kljub temu, da je bilo v nedeljo vse polno društvenih nastopov in da je prva topla nedelja v tem poletju zvabila marsikoga v hladno Savo, se je zbralo pri nastopu, kakor tudi pri veselici precejšnje število občinstva. Zastopana so bila skoraj vsa bližnja društva, župno upravo je zastopal žnpni blagajnik br. Cotar. Pod vodstvom načelnika br. Kušata in s. načelnice je pričel nastop domačega članstva točno ob pol 16. uri s naslednjim dnevnim redom: 1. Moška deca (26): proste vaje; 2. Ženska deca (28): proste vaje; 3. Moški naraščaj (19): proste vaje; 4. Moška in ženska deca (32) s skupnimi vajami, 5. 2enski naraščaj (20): proste vaje, 6. Igra dece (54); 7. Člani (21): proste vaje; 8. Članice: (8): proste vaje; 9. Orodna telovadba članov na drogu in bradlji — moški naraščaj: skok čez konja. Skoro vse točke so bile še dobro izvedene. Kritje pomanjkljivo pri moški in ženski deci — priporoča se več pazljivosti. Ženski naraščaj; ob pozoru se stoji mirno in naj si ne popravlja bluzic, las, rute itd. To zelo moti gledalca. Orodna telovadba dobra. Vsi oddelki so porastli in so dovolj močni, le članice so zaostale, želimo, da se za prihodnji nastop tudi ta oddelek pomnoži. Po nastopu je bila prosta zabava z godbo, srečolovom, šaljivo pošto, ki je prinesla društvu gotovo tudi gmoten uspeh. — Zdravo! Krožni avtomobilski izlet bo f iltnan Ljubljana, 14. julija/ Za krožni avtomobilski izlet »Krke« na Dolenjsko se sprejemajo prijave tudi še danes in jutri v soboto do 12. ure dopoldne. Prijave sprejemajo: obe pisarni Putnika, Unionska trafika. Zvezna knjigarna v šelenbuTgovi ulici in trgovina Samec na Mestnem trgu. Vožnja s kosilom in večerjo stane 75 Din. Odhod avtomobilske kolone je v nedeljo 16. t m. točno ob 6. zjutraj izpred Mestnega doma. Izletniki naj pravočasno pridejo! Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu. Kdor se ne bo izmed priglašencev udeležil teleta, mu bo denar zapadel. Avtomobili so najeti in jih je treba plačati. Zato glejte, da se izleta na vsak način udeležite! Vsem izletnikom da »Krka« na turjaškem klancu, odkoder se odpira krasen razgled na Ljubljano, brezplačno skromen zajtrk. Ves izlet bo filman in se tako nudi izletnikom prilika, da se bodo jeseni ob otvoritvi nove »Krkine« sezone gledali v filmu. Vsak izletnik naj vzame s seboj kopalno obleko, ker bo v Žužemberku daljši počitek in se bodo izletniki lahko kopali v Krki. Opozarjamo na svojevrsten užitek, ki ga bodo imeli izletniki v Kočevju pri ogledu Zelujske jame, ki je najbližja Kočevju in najlažje dostopna. Jama bo nedvomno vsakega obiskovalca prijetno presenetila. Z rovi in dvoranami je okoli 300 m dolga in od 15 do 40 m visoka, bogata s kapniškimi tvorbami. Ta iama doslej ni bila znana širši javnosti O jami priobčimo v jutrišnji številki »Slov. Naroda« kratek opis izpod peresa prof. Franceta Uršiča, ki je kočevske jame raziskoval in jih tedaj izvrstno pozna. Prof. Uršič bo tudi razkazoval Zeluisko jamo izletnikom. Med vožnjo bodo skrbeli za red in informacije potnikom odbornik' »Krke«, ki bodo nosili na rokavih svetlozelene trakove z rdečimi napisi »Krka«. Poskrbljeno ie rudi za zdravnika, če bi bilo komu slučajno slabo. Upamo, da bo lepo vreme in da bodo vsi izletniki zadovoljni. Posebno, ker reflektira »Krka«, da se bodo udeležili tudi drugega krožnega avtomobilskega izleta na Dolenjsko na progi Ljubljana—4Vovo mesto — St. Jernej — Koetan jevica —Krško— Bostanj — St Janž — Mokronog—Mirna — Trebnje—Ljubljana. Ta izlet se bo pa vršil «a trgatev. Udeležencev je prijavljenih že za 4 velike avtobuse, ki se jim pa pridruži več zasebnih avtomobilov. Zanimanje za izlet je povsod zelo veliko. KOLEDAR Danes: Petek 14. julija, katoličani: Bonaventura, Svobodln, pravoslavni l julija. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: F. P. l ne odgovarja. DEŽURNE LEKARNE Danes: Bohinec. Rimska cesta 24, dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, in Leustek, Res-Ijeva cesta l. Uacpod sita in resda Bogati smo, kar je res, je res. Za kon-tribucijo kot nalašč ustvarjeno zemlja in ljudje tudi. Dobri bog že ve, kateri kravi je treba odlomiti rog in kateremu oslu podaljšati ušesa. Kamorkoli se ozreš, povsod je narodnega blaga zvrhano mero. Vzemimo kar naša narečja ali posebne jezikovne ocvirke. Vsaka vas skoraj ima svoje narečje in vsak ceh ali stan svoj poseben jezik. Kdo bi vse naštel? Sicer je pa vse to itak znano in priznano že od njega dni. Lovska latinščina je postala že splošna last, le naši vrli trgovci bi v tem pogledu zaslužili malo več pozornosti in dobrohotne reklame. Da. tudi trgovci imajo svoj »žargon*, e lahko imenujemo tako njihov poslovni jezik. V trgovini ogleduješ robo in kar ne moreš se iznebiti vtisa, da so nalepljeni na nji zdravniški recepti. Same asirske in babilonske krivulje, trgovec pa samo pogleda na recept in že ti pove najnižjo ceno. Ali pa imajo trgovci navado, da naročeno blago odpokličejo. Država odpokliče svojega poslanika ali konzula, lovec psa, če zaide za divjadjo predaleč v goščo, trgovec pa robo. Kdor zna, pa zna. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Frana Josefove« grenčice, če ga popijete VBak dan zjutraj na tesče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Iz Celja —c Poverjeništvo Vodnikove družbe za Celje in okolico prosi vse člane, ki še nl-©o obnovili članarine za tekoče leto, da to čim prej uredijo v Tujskoprometni pisarni pred kolodvorom. Kdor še ni prejel knjig" za lansko leto, naj jih dvigne čim prej v omenjeni pisarni. c— TJmria Je v četrtek 13. t. m. v celjski bolnišnici 68-letna g-ospodmja Antonija Jagrova tz Zebndka pri Radečah. —c Bik ga je treščil v jasli. V sredo 12 t. m. zjutraj je hotel 44-letni dninar Jo&e šalej v Ormojah pri Veliki Piresici privezati bika k jaslim Bik ga je pa nenadoma napadel z rogovi in ga treščil v jasli, šalej si je pri tem zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. —c Velika nogometna bitka, za 22-karatni 2>zlat« pokal in prvenstvo Celja ali Gaberja se bo pričela danes, v petek, ob 18.30 na Glaziji med kibici SK Celja ln SK Olimpa, Tekma bo zelo zabavna. Igrali bodo po povsem novih nogometnih pravilih. Pravijo, da gledalcem s slabimi živci vstop brez zdravniškega Izpričevala ne bo dovoljen. Zaradi visoke napetosti bo kajenje najstrožje prepovedano. Stojišča bodo numerirana. Občinstvo se v lastnem interesu opozarja, da se pokorava odredbam nogometnega sodnika in njegovih organov. Reševalna postaja bo v permanentni službi. Nihče naj se ne dr en j a okoli aparatov radijske oddajne postaje, ker sicer ni mogoče jamčiti za redno oddajo. Za to veselo, svojevrstno tekmo vlada v Celju in okolici izredno zanimanje. Sodelovala bosta celjska železničarska godba in orkester. Cisti dobiček je določen za rodbine brezposelnih trboveljskih rudarjev. Nesreče in nezgode Ljubljana, 14. julija. Menda bo le res, da je nastopila sezona, ko ljudje padajo z dreves, ze včeraj smo poročali, da prihajajo v splošno bolnico dnevno ljudje, ki so se ponesrečili pri ob; ranju črešenj. Danes so spet pripeljali v bolnico 321etnega Antona Močivnikarja, sina posestnika iz Velike vasi pri Litiji, ki je doma padel s čresnje in se poškodoval na desni roki. Magdalena Brandstetter Ima že skoro 70 let. Včeraj popoldne je odSIu s svojega stanovanja v Kapiteljski ulici 11 nabirat v Streliiko ulico cvetje. Blizu Ljudskega doma je splezala na lestev, za-idi visoke starosti pa je neokretna in Je padla ter dobila hude notranje poškodbe, ki jim je danes dopoldne podlegla. 34Ietni delavec Janez Dečman iz Rašice št. 15 pri Slamniku je včeraj domu razstreljeval ska lo. Naboj pa je prezgodaj eksplodiral ln je Dečman dobil hud3 poškodbe po vsen telesu. Klučavničar državnih železnic Franc Slapar iz Tržišča pri Kranju, star 45 let. ie delal v kurilnici na gorenjskem kolodvoru. Pri delu ga je udaril kos železa po glavi in je moral v bolnico 30^etni delavki Angeli Pušnik. stanujoči v Kamniški uli-i 4. je na Gosposvetski cesti padla ope ka na glavo. K sreči poškodba ni preveč 'ežka. Včeraj popoldne je neznan avtomo bilist poveril v (lmdi?ču '241etneaa p1 kovskega pomočnika Antona Albrehta, stanujočega v Gradišču 5. Avtomobil Je izginil, še predno so mogli ugotoviti nje govo številko. Na univerzi Profesor: Danes sem hotel predavati o možganih, pa preložim predavanje na jutri, ker imam danes nekaj dtm-*e*a v s:lavi. Ste v 153 >SLO VENSKI NAROD«, dne 14. Jurija 1933 ^tra-n - Dnevne vesti — Italijanski in švedski poslanik na Bledu. Na Bled sta prispela italijanski poslanik v Beogradu Galli s soprogo in švedski poslanik Unden. V sredo je prispel na Bled tudi bivši zunanji minister dr. Momčilo Ninčič, ki se je naselil v hotelu »Toplice-*. — Rektor ljubljanske univerze v Beogradu. V Beograd je prispel po službenih opravkih rektor ljubljanske univerze dr. M. S1 a v i e. — Odlikovanje častnikov in podčastnikov. Odlikovani so z redom jugoslovenske krone V. stopnje pehotni kapetan I. klase Ivo Kilar, z redom Sv. Save V. stopnje artiljerijski kapetan I. klase za general-štabne posle Vekoslav Kolb. pehotni kapetan I. klase Vladimir Vodopivec, artiljerijska kapetana I. klase Evgen Kurelec in Franjo Šmigoc: z zlato kolajno za vestno službovanje poročniki Zdenko Schreiber. Ivan Kališ. Leopold Lončar. Evgen Dža-monja, Pavle Laskov, Andrej Kocebu, Ante Skok, Atojz Budihna, Viktor Benedik, Albin Vesel, Franjo Rupnik. Valentin Koro-pec in Branko Sunar; podporočnika Milan Vodenik in Franc Bezjak; s srebrno kolajno za vestno službo pa podporočnik Alojz Kralj; s kolajno za vojaške vrline kapetani I. klase Štefan Kos, Josip Kočevar, Oton Pečar, Danilo Trampu ž. Drago Jagnič, Zvonimir Svoboda in Rudolf Kilar; kapetani IL klase Ivan Kurelec, Ivan Sokelj, Janko Šalamun. Joahim Šitnik in Marij Koštan, pehotni poročnik Josip Brence ter poročniki fregate Vinko Hudeček, Miren Blaž, Franjo Keser in Matija Podkrajšek; z zlato kolajno /a vestno službo orožniški podna-rednik Drago Rauss, s srebrno kolajno za vestno službo naredniki Ivan Cafuk, Peter Orel, Dragotin Flegar, Alojz Stržinar. Karel Cenčič, Josip PrinčiČ. Konrad Kolšak, Viktor Dih, Ivan Zgonc, Anton Nekrep, Fr. Damis, A. Kočevar, A. Kralj, A. Host-nik, Josip Erlač, Josip Vidas, Josip Škra-bar in Franjo Jurca ter podnaredniki Franjo Knez, Miroslav Rudolf, Ivo Skelin in Franc Gmajner. — Natečaj za dva strojna inženjerja. Državna srednja tehnična tekstilna šola v Leskovcu potrebuje dva strojna ali elektro-strojna inženjerja s tekstilno prakso. Prošnje je treba vložiti do 1. avgusta. — Vozne olajšave za planince in športnike. Člani Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije, člani JZSS ter izvidniki in planinke, kadar prirejajo izlete, ter člani igrači JNS, kadar potujejo v svrho sodelovanja na nogometnih tekmah, imajo pravico do polovične vozne cene v II. ali III. razredu potniških in mešanih vlakov, če potujejo v skupinah najmanj po 6 ali če plačajo znižano voznino najmanj za 6 oseb. Skupina članov igračev JNSS lahko znaša največ 16 oseb. Vsi člani skupine morajo potovati v istem razredu. V razdalje nad 500 km, pa tudi na krajši progi, če se plača znižana voznina za razdaljo nad 51 km, je dovoljena vožnja z brzovlakom proti plačilu znižane voznine za brzovlak. člani JZSS lahko uživajo te vozne olajšave samo od 15. novembra do vštetega 30. aprila. Vsak potnik mora imeti člansko legitimacijo s fotografijo, člani igrači JNSS pa še izkaznico za igrače s fotografijo, ki jo izda savez. Legitimacijo morata potrditi društvo in pristojna železniška direkcija in velja za eno koledarsko leto. _ Ugodnosti za, tetovišcarje v Avstriji. Da postanejo lepote Avstrije vsem prijateljem dostopne, nudijo letos avstrijske zvezne železnice letovišč ar jem mnogo olajšav. NajvažnejSe so te Je: 15 in 30 dnevni predplačilni listki za naslednje pokrajine v različnih kombinacijah: Gradišćansko, Koroško, Nižje Avstrijsko, Gornje Avstrijsko, Solnograško, Štajersko, Tirolsko-Pred arls ko in za >Salzkauimer-gut«; znižane karte za krožno vožnjo; 50%, 661/2% in 80% znižano voznino pri povratku pri najmanj 10-dnevnem bivanju v avstrijskem kraju v svrho zdravljenja ali oddiha (Izvzemal Graz, Innsbruck, Linz, Salzburg, St. polten, Wien in Wie-ner Neustadt); družinski listki; 15-dnevni letovisčni izietni listki itd. Pojasnila pri vseh potovalnih pisarnah (Putnik, Ljubljana in Maribor), kjer tudi sestavijo vozne listke Informacije daje tudi avstrijski konzulat, Ljubljana, Tvrševa cesta 31. _ Občutno nazadovanje gradbene delavnosti v Zagrebu. Gradbena delavnost v Zacrreba j s letos občutno nazadovala-Predlanskim te bilo izdanih v prvem polletju 693 jrradbdnih dovoljenj, lani 418, letos pa samo 251. Novih stanovanj je bilo zgrajenih v Zaerrabu predlanskim v prvem polletju 833, lani 826, lutoa pa 452. — Izlet Avstrijcev v Jugoslavijo- Ver-kehrevvissenechaftliche Oesell6chaft organizira veliko znanstveno potovanje po Ju-ijnelavij;. 18 članov te organizacije, med njimi ucrladni avstrijski politiki, poselijo Beoerad, Niš, Sarajevo, Dubrovnik, Kotor. Split in 9uŠak. Na Sušak prispo 28. t m. — Delavce odpuščajo. Kupna moč je silno padla in z njo tudi prodajna možnost. Pri tem so najbolj prizadeti delavci profesijonisti, ki jih tovarne kar v gručah odpuščajo, ker nimajo dela. Tako bo tovarna za klej v Ljubljani odpustila v kratkem 20 delavcev, Strojne tovarne in livarne so že včeraj odpustile 36 profe-sijonistov, trajno pa se tudi vzdržuje govorica, da bo tovarna Titan v Kamniku primorana ustaviti obrat. Kriza nezaposlenosti zavzema čedalje večji razmah in če -pojde tako dalje, bo zavzela brezposelnost nevaren obseg. — Službo dobe. Borza dela v Ljubljani išče za takoj 1 krojača, 1 Čevljarja, 1 mizarja, 5 dobrih tkalcev, 1 raznašalca kruha, 2 vajenca in 1 inženjerja elektrotehnike (za galvanične elemente). — Iz Kostanjevice. Končno smo dobili dolgo zaželjeno in nujno potrebno zvezo s Krškim. Poštni avto odhaja odtod ob 6. zjutraj v Krško in dospe še na vlak, ki vozi ob 7. v Ljubljano. Vrača se ob tričetrt na 11. iz Krškega. Upajmo, da se obnese tudi del proge proti Novemu mestu. Vsekakor smo postni direkciji hvaležni za uvidevnost. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu in Beogradu, drugod pa ni bilo dežja. Najvišja tempe- ratura je znašala v Skopi ju 35, v Splitu 33, v Zagrebu 27, v Ljubljani, Mariboru in Beogradu 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763. temperatura je znašala 17 stopinj. — 300 igralcev se poteguje za 30 mest Nova uprava banjaluškega gledališča je odpustila vse igralce in razpisala natečaj za popolnitev 30 novih mest Prijavilo se je že 300 igralcev, prijave pa še vedno prihajajo. — Župnik milijonar. Župnik Josip Cifrič v Golubincu blizu Sremske Mitrovi-ce je nedavno umrl in zapustil djakovske- mu semenišču okrog 2 milijona Din. Mož, je trgoval z žitom in je spravil skupaj dva milijona^ Zanimivo je pa, da je ostal državi na davkih dolžan nad en milijon Din. — Stric zaklal nečaka. V vasi Kovačiči blizu Sarajeva je Vukan Mirkovi? v sredo zaklal svojega 131otnega nečaka Mifo Mir-koviča in sicer zato. ker }> sodišče prisodilo deoku posestvo po umrlem oč?tu, a stric bi ee bil rad polastil bratovega posestva, nomadi <»o *»eri>ili za mizo in naenkrat ie Vukan skočil k dečku. ?a zerabil za lase in mu z velikim kuhinjskim nožem prereza 1 vrat tako, da se ie glava komaj še držala. Po kratkem tavaniu po okolici se je morilec sam prijavil sodišču. — Samomor zagrebškega zidarja. V gozdu bu u . a e peb 1 se je obesil včeraj zi- " »i •—: i.i v s»t. Jerneju na Dolenjskem. Zapustil fe sice^r v žepnem koledarju nekaj beležk, ki pa iz njih ni razvidno, kaj pa je pognalo v smrt. Najbrž je imel sitnosti z dobavo materijala in z denarjem. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« g renči ca do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« ^renčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —-Ij Na ribjem trgu zdaj ni več tistega vrvenja kot pozimi. Zlasti malo gredo v denar morske ribe. Poleti meščani kon-zumirajo največ zelenjave in sadja. Stalni odjemalci rib so restavraterji, ki jih pa zdaj tudi ne kupujejo tako, kot so jih pozimi. Prodajalci se zaradi tega zalagajo slabše z ribami, vendar pa kupec lahko izbira. Danes je bilo dovolj lipanov, postrvi, soma in drugih dražjih vrst rib, čeprav je za dragimi ribami malo povpraševanja. Med morskimi ribami je bilo precej sardel, ki so po 20 Din leg in sar-delic po 16 Din. Najdražja morska riba je bila danes na trgu brancini po 48 Din. Zobatec, s katerim je trg založen vedno, ima stalno ceno 36 Din kg. Na trgu je vedno tudi bradač, ki so ga prodajali po 36 do 44 Din kg. Cena se ravna po velikosti rib. Skombre (loKarde) prijatelji rib radi kupujejo. Danes so jih prodajali po 24 Din. Tudi palamida je precej priljubljena. Prodajajo jo po stalni ceni, po 36 Din. Morskih rib je bilo še več vrst, vendar pa vsake le prej za vzorec kot za prodajo. Ljudje posegajo zdaj nekoliko bolj po rečnih ribah kot po morskih, menda zato, ker so rečne bolj sveže, kajti dovoz morskih rib je precej zamuden, kar se nekoliko pozna poleti. Kot vedno so prodajali tudi danes postrvi po 50 Din, kar se zdi nam ponižnejšim zemljanom precej drago, najsi so postrvi še takšna poslastica. Nekoliko cenejši so lipani, po 40 Din, ki so jih včasih prodajali po isti ceni kot postrvi. Zdaj je zopet dovolj ščuk, ki jih prodajajo po stari ceni, po 30 Din. Stalno ceno imajo tudi najcenejše rečne ribe, belice, 12 Din kg. Smuč, donavska postrv, je v primeri s pravo postrvjo poceni, po 30 Din kg. žabji lovci preživljajo krizo, ker je zdaj slab žabolov. Sezona za ta lov je spomladi, ko so žabe zaljubljene ter povsem slepe, zdaj so se pa streznilerek so ga počakali, ko se je vračal. Pri njem so našli nekaj denarja in mnogo živil. V začetku se je izvijal, končno je pa priznal, da ga pošilja po živila nekdo, ki živi v jami v gozdu. Zatrjeval je pa, da ne ve, da bi bil to razbojnik Miljkovič. V torek ponoči je krenila orožniška patrulja pod vodstvom podporočnika Popo-viča z Veselinovičem v gozd, kamor Je nosil kmet živila. Veselinovič je odvedel patruljo v goščo daleč od samostana Krupa. Pokazal je orožnikom dokaj globoko jamo, češ da se skriva v njej mož, ki ga je pošiljal po živila. Orožniki so jamo obkolili in zgodaj zjutraj se ji je približal komandir podporočnik Popovič ter pozval Miljkoviča. naj se uda. Pojavil se je zagorel mož v liški narodni noši. Na rami je imel karabinko. za pasom pa revolver. Ko so ga orožniki pozvali, naj se uda, jim Je odgovoril: »Ziv se ne udam!« V naslednjem hipu je že počil strel. Orožniki so odgovorili na razbojnikove strele, oddali so sedem strelov in vrgli v jamo bombo. Razbojnikovi streli so utihnili in orožniki so sklepali iz tega, da je Miljkovič že mrtev. Previdno so se spustili v jamo in našli Miljkoviča res mrtvega. Bil je ve« prestreljen. Zadeli so ga bili skoraj vsi streli. Pri njem so našli 300 Din in notes z raznimi beležkami, na enem listku je bilo pa napisano: »Ni več denarja, ni več prijateljev«. V razbojnikovem žepu so našli na bivšega bančnega ravnatelja Markoviča naslovljeno pismo, datirano 10. maja 1933. V njem Miljkovič piše Markoviču, ki takrat še ni bil aretiran, naj mu pošlje ostalih 20.000 Din kot delež plena po umoru trgovca Stankoviča. Piše tudi, da jepre-jei od Markoviča samo 10.000 Din. Tako je ugotovljeno, da bi moral dobiti Miljkovič za svoje razbojniško delo 30.000 Din, da je pa odnesel iz Beograda samo 10.000 Din. Pod narodno nošo je nosil čedno civilno obleko. Pri njem so našli tudi z oljem lokomotive zamazano rokavico in zato oblasti domnevajo, da ima Miljkovič na vesti še en umor, ki je bil izvršen pred dvema meseca na progi Zagreb — Split. Truplo ubitega razbojnika so prepeljali na orožniško postajo v Krupi, kmeta Keseli-noviča so pa aretirali in bo izročen sodišču. V Krupo, kjer je bil Miljkovič ubit. J« odpotovala včeraj iz Obrovca posebna komisija, ki bo razbojnikovo truplo obducl-rala. V Krupo je prispelo včeraj mnogo ljudi iz okolice. Včeraj so hoteli Miljkoviča pokopati na pokopališču v Krupi, pa so se kmetje uprli, češ da nočejo imeti na pokopališču razbojnika. Iz Kamnika _ Zadnja pot dr. Karbe, Kamnik že dolgo ni videl tako veličastnega pogreba, kakor je bil včeraj pogreb dr. Riharda Karbe. Pokojni je ležal na mrtvaškem odru ves v vencih in Šopkih. Po pogrebnih molitvah se je razvil veličasten žalni sprevod a sokolstvom na čelu. V sprevodu so nosili 32 vencev. Na zadnji poti je spremilo pokojnika mnogo njegovih prijateljev in znancev ter odličnih predstavnikov naše javnosti. Pred Narodno čitalnico se je poslovil od pokojnika v njenem imenu podpredsednik dr. Janežič, na pokopališču pa v imenu sokolztva prof. Peterlin ln župni starosta direktor dr. Pipenbacher, v imenu prijateljev ln javnih delavcev dr. Potokar, v Imenu lekarnarskih tovarišev pa lekarnar g. Bakarčic. Društvo »Lira« je zapelo pokojniku v slovo več žal os tink. Bodi mu lahka zemlja! Iz Črnomlja — Učitol^kih moči v našem srezu precej primanjkuje, pa upamo, da bodo med počitnicami popomjena vsa prazna mesta, tako da se bo z novim šolskim letom lahko kar najbolj uspešno povsod pričel pouk. Zlasti potrebne bi nam bile moške učne modi, pri čemer seveda ne želimo omalovaževati sposobnosti Ženskih, le za gospodarsko delo med ljudstvom je uči* telj pripravnejsi od učiteljice, v nadih krajih pa je treba krepko orati gospodarsko ledino, ki je bila v doigih letih precej zapuščena in zanemarjena, kar se je sicer v zadnjem Času zelo zboljsalo, vendar pa so nedostatki še vedno oči vidni. Najbolj močna zgoja pa je potrebna našim vinogradnikom, ker je vino nas glavni pridelek, od katerega Bela Krajina živi bolj .kakor od kateregakoli drugega pridelka. — Potrebo mestne klavnice smo im večkrat naglasall. vendar pa vedno brezuspešno. Ako bi to bila potreba, ki ni nujna is zdravstvenih razlogov, M odi asa-.nje rešitve tega problema še razumeli, tako je pa res čudno, da se ravno temu najvažnejšemu vprašanju posveča tako malo pozornosti kljub temu, da so sedanje razmere izredno primitivne in niti najmanj ne zadoščajo higijenskim predpisom. Upamo, da bo to vprašanje v najkrajšem času rešeno, ker veliko potrebo klavnice sedanja vročina Še bolj potrjuje. Enako odprto je vprašanje našega gozdarskega strokovnjaka, za katerega prosimo brezuspešno že več let, pa bodo sčasoma lahko vsi gozdovi zaradi neracionalnega gospodarstva ln mrčesa uničeni. — Za ovčjerejo je bilo nekaj časa precej zanimanja, d očim je s oda j menda zopet vse zaspalo, če le pomialfmo, da se je število ovac v naših krajih v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo za dobro polovico, nam bo jasno, kakšne ogromne Izgube trpi naš kmet. Bila bi potrebna kar najbolj energična, akcija oblasti in posameznikov, da se ta plodonosna panoga živinoreje obnovi, ker imajo redko kateri kraji ravno za ovco tako prikladne pašnike, kakor naša Bela Krajina. — Zdravstveno stanje v našem srezu. je bilo v minulem mesecu prav dobro, pa razen par primerov Sena ni bilo drugih nalezljivih bolezni. Pranje perila ni užitek! Tudi s »Hubertu&c milom ne. Vendar je trrubertus« milo domač, celjski izdelek. In tudi slabo ni. Vsak trgovec Vas z njim rad postreže. Nista se razumela. — Gospod sprevodnik, vlak sem zamudil. Kdaj odpelje prihodnji? — 1934. — Križ božji, kaj leta 1933 ne bo vozil nobeden več? Premetena kura Ne vem kaj početi s to preklicano kgr? Jajc ne nese, da bi jo skuha "a je pretrda, obenem je pa preveč prebri-vvria da bi se nastavila avtomobilu. Pred sodiščem — Kako ste prišli na to, da vam prisodimo milo kazen? Mar ste se prvič pregrešili? — Ne. slavni sodni dvor, pač ie pa *n nrv' r»roces mojega zagovornika. Biran C »SLOVENSKI NARODc, dne 14. Julija 1933 dJve siroti Konji Policist se je priklonil. Pričakoval je povelja im bdi je pripravljen nemudoma storiti vse, kar bd mu grof za-povedal. Po kratkem molku se je grof de Li-nieres ustavil pred njim in mu pogledal naravnost v oči, rekoč: — Gospod Marest, ali ste prepričani, da je vitez de Vaudrey zdajle pri dekletu, ki ste mi o njem poročah'? — Skoraj prepričan, gospod direktor. — Ah! —Da, gospod grof. Ob tem času zahaja vritez k nji. K večjemu če bi bil danes shičajno zadržan... — To naključje je seveda možno, — de dejal grof. Potem je pa pripomnil strogo: — Vitez mi ne sme uiti, slišite, Marest ! Marest je lahno prebledel. S&urtil je že prej in zdaj se mu je zdelo verjetno, da grof to pot njega ne bo rabil. Ta bojazen pa ni bila utemeljena. Grof je sedel zopet k pisalni mizi ki nadaljeval: — Od vas zahtevam, Marest, da ne zapustite te palače. — Vaša zahteva bo izpolnjena, gospod grof. — Bodite pripravljeni v srednji dvorani. Policist se je priklonil. —In pridem vam povedat — naročim to slugi — kadar pride vitez de Vaudrev. Marest je že slutil, da ga čaka važna častna naloga. — Potem se pa predstavite gospodu vitezu, — je nadaljeval grof. — Da, gospod grof. —In viljudno ga boste prosili, naj izvoli počakati, da se vrnem. — Kaj pa če ne bo hotel počakati? — Upirati se ne bo smel, — je odgovoril grof previdno. S tem je povedal vse, kar je hotel. Zato je namigni* Marestu, da lahlko gre. Marest je odšei počasi v dvorano, kjeT naj bi počakal, da pride vitez de Vaudrev. Razmišljal je o stvari iz vseh vidikov in še vedno si ni bil na jasnem, kako bo ravnal, ko je prišel sluga povedat, da je prišel vitez de Vaudrev in da bi rad govorili z grofom. Marest je planil pokonci in odhitel v predsobo, kjer je Roger s Picardom že nestrpno čakal, da bi ga grof sprejel. Vse drugo že vemo: kako je Roger kDub vsej nestrpnosti sklenil počakati, da se grof vrne. Grof de Linieres je bil ostal po Ma-restovem odhodu sam v svojem kabinetu. Šlo mu je za to, da čim prej uredi to mučno zadevo. Vedel je še predobro, da bo dvignila pustolovščina viteza de Vaudreva s siromašnim dekletom mnogo prahu. Treba se je bilo požuriti. — Opozorili ste me na mojo dolžnost, vitez, — je mrmral grof sam pri sebi. spominjaioč se, kako sta se bila razšla z nečakom, — jaz vas pa prisilim izpolniti vašo. Vstal je. Toda v hipu, ko je že hotel pozvoniti služabniku, si je premislil. Hotel ie govoriti pred odhodom še z grofico. In zvedel je. da je odšla grofica v cerkev sv. Sulpicia. — Kaj?... V tako slabem vremenu? — je vzkliknil nehote. In jel je razmišljati: — Moiitev!... neprestana molitev! V tem išče utehe, z molitvijo si lajša tajno gonje, ki jo razjeda, ali pa dela pokoro za greh, ki mu moram priti na sled. In pod tem vtisom je stopil grof v svoj kabinet. Boječ se, da bi ga ne obšla slabost pri izpolnjevanju uradnih dolžnosti, je nemudoma pozvonil služabniku. — Odnesite tole pismo službujočemu častniku, — je dejal. KmaJu je prišel služabnik povedat da stoji častnik zunaj. Grof je namignil, naj vstopi. — Potrebujem vas, — je dejaL — Vzemite dva stražnika in spremite me. A v hipu, ko se je častnik priklonil, hoteč oditi, je grof pripomnil: — Naročijte kočijo, da sedete v njo s stražnikoma. Potem je pozvonil služabniku in mu velel pripraviti malo kočijo, ki se je z n/jo vozil inkognito. Na pragu palače je dal nova povelja častniku. In tako so krenili proti okraju Saint-Honore. Kočija za kočajjo so se peljali čez bulvarje, dokler niso prispeli v omenjeni okraj. Kočijažu je bilo naročeno ustaviti na vogalu ozke ulice. Častnik je bil s stražnikoma izstopil že malo prej in je čakal spoštljivo pri vratcih grofove kočije. Mimoidoči so spoznali policijskega ravnatelja in so ga pozdravljali. Na vogalu ulice, nekaj korakov od hiše, kamor so hoteli vdreti policisti, je Froohardka beračila, držeč pod roko slepo Luizo. In slepa sirota je prepevala svojo otožno pesem, da bi omehčala srca mimoidočih. Kar je postala stara beračica nemirna, kajti v bližini je zaslišala ime policijskega ravnatelja. Brž je potegnila Luizo na drugo stran, mrmrajoč: — Kaj neki išče tu? In vdova po usimrčenem zločincu jo je brž odkurila. Luiza jo je komaj dohajala. Sirota ni vedela, kaj pomeni ta naglica, in neprestano je pela... Kmalu se je^njen glas izgubil v daljavi. Policijski ravnatelj je s Častnikom in stražnikoma vdrl v hišo. Ne da bi koga vprašali, so odšli v četrto nadstropje. — Tu stanuje, — je dejal grof in pokazal na vrata Henrikine sobice. Pritisnil je na kljuko in odprl vrata Častnik in stražnika so ostali zadaj. Videč pred seboj grofa, je Diana prestrašeno kriknila: — Moj mož! Toda Henrika ni slutila preteče nevarnosti. Hotela je planiti za Luizo, čije glas se je oddaljeval, in zato je hitela k vratom. Grof ji je zastavil pot. In miren, grozen, mereč s pogledom Diano, ki je bila povesila glavo, je prekrižal roke na prsih. Ubogo dekle ni razumelo, kaj pomeni prihod tega moža. V ušesih ji je še vedno zvenel grofičin klic: »Moj mož«. In mislila je, da prihaja tudi grof ae Linieres z namenom izsiliti od nje oblmbo, da se ne bo nikoli več sestala z Rogerorn, da ga bo pozabila, da pobegne v tujino, da ne bo večna nevarnost za mir vitezove rodbine. Dan angleškega kralja Kako preživi dan prvi gentleman angleškega imperija, kakor se imenuje angleški kralj Med najpopularnejšimi vladarji in tuda poglavarji držav je nedvomno sedanji angleški kralj. Za veliko popularnost se mora v prvi vrsti zahvaliti svojemu demokratičnemu načinu življenja. Angleški listi često pišejo o kralju kot vzornem demokratu in kamor prideš, kjer se omenja kraillj, ti ljudje smeje povedo, da je to dobri »old boy« (stari dečko) ta His Majesty the King. Človek bi mislil, da je zelo prijetno biti angleški 'kralj, vladati najmogočnejši državi na svetu, imeti pod seboj toliko podložnikov in razpolagati s tako ogromnimi denarnimi sredstvi. V resnica pa celo položaj angleškega kraba ni baš zavidanja vreden. Angleški kralj stoji po ustavi izven politike, on je predstavnik naroda ter čuvar parlamentarnega sistema in državljanskih svoboščin. Vlada ga prosi samo, da podpisuje zakone, da nastopa po potrebi v parlamentu z otvoritvenimi govori itd. Pač so pa velike in naporne dolžnosti prvega gentilemana angleškega imperija, kakor se krala sicer imenuje. Kraljevo življenje teče po točnem programu, kakor ga določa uradni list dvornega ceremonijala Bu-ckinghamske palače. »The court cirku-lar« (dvorna okrožnica) z dne 1. julija navaja naslednje dolžnosti angleškega vladarja: Ob 11. Izredno politično posvetovanje, ki mu bodo prisostvovali lord Rennell, zunanji minister sir John Simon, minister za kolonije J. H. Tho-mas, kraljev osebni zakladni minister sir Frederik Ponnsobv in polkovnik sir Maurice Hankev kot kraljev osebni tajnik. Pred začetkom posvetovanj sestanek sira Johna Simona s kraljem — zadeva angleških državljanov, zaprtih v sovjetski Rusiji, zdaj že izpuščenih. Ob 12.05 dr. T. V. Sun, kitajski finančni minister, si bo štel v čast, da bo mogel pozdraviti angleškega kralja. Ob 12.30 Mr. Hvde Gowan poljubi roko Njeg. Veličanstvu kot novo imenovani guverner centralne Indije in bo uveden kot komander reda sv. Geor-ga in Mihaela v slavnostno dvorano, kjjer mu bodo izročeni znaki reda. Ob 4.05. Kraljevo spremstvo poseti teniški turnir v WimbIedonu. Dama sprevoda bo ladiy Viktorija Forester. pobočnik pa polkovnik ReginakI Sev-rmir. Ob 9.05. Večerja na čast holandske princese Julijane, ki je prispela kot gost lorda Akhona v London. Ob 11.05. Dvorna brzojavna služba. Prof. L. Anneskv bo sporočal najnovejše vesti iz imperija in inozemstva. Navadnemu zemljanu bi se zdel ta program operetno pester. Angleži so pa drugačni ljudje. Od ministrskega predsednika, bivšega novinarja, ministra za kolonije Thomasa, bivšega pristaniškega delavca, do zadnjega sna-žUca če vin e v pred londonskim glavnim kolodvorom, vsi z velikim zanimanjem zasledujejo kraljevo delo. Angleži pravijo, da kralj ne dela za svojo osebo, temveč kot reprezentant države. Angleži so ponosni, če občuduješ njihovo gostoljubnost, ki stane mimogrede rečeno težke milijone. Nikomur pa ne pride na misel, da bi protestiral proti razkošnim pojedinam in banketom. Vsak nov večer in ples na dvoru smatrajo Angleži za narodno prireditev. Angležem je tradicija nad vse. Cilindri zopet v modi Na svetovni gospodarski konferenci v Londonu se je nepričakovano pojavilo mnogo cilindrov na glavah zbranih delegatov. Posebno navdušeni so za cilindre delegati orijentalskih držav in plemen, ki menijo, da brez cilindra ni pravega diplomata. In zanimivo je, da so se cilindri zopet pojavili baš v konservativni Angliji, ki je zadnje čase dosledno odklanjala to pokrivalo. Sicer pa prihajajo tudi iz drugih držav vesti, da se cilindri zopet vračajo v modo. V mladi španski republiki je bM cilinder zadnje čase povsem izginil, kakor da ga je odpihal zakon za zaščito republike. Toda ko je posetil Madrid viceprezident angentinske republike dr. Roce, so ga pozdravili predstavniki vseh španskih uradov s cilindri na glavah. Vse torej priča, da se vrača moda cilindrov, ki so jih nosili moški zadnja leta samo še pri pogrebih. Spomenik Tomažu Bat'i V Zlinu, sedežu največje evropske čevljarske industrije, so v sredo svečano odkrili spomenik Tomažu Bat*i. Svečanost odkritja je bila zgodaj zjutraj ob istem času, ko se je pred letom dni Bat'a na letališču smrtno ponesrečil. Po žalni koračnici je spregovoril novi šef podjetja Jan Bafa, ki je dejal, da je umrl Tomaž Bat'a. kakor je želela njegova velika duša. Ljubil je življenje, a smrti se ni bal. Umreti je moral v delu, da je posvetil svoje delo s krvjo. Na dan njegove smrti so se drugi šele prebujali iz sna v krogu svojih rodbin, ko je bil on že v zračnih višavah. Med govorom so krožila nad Zli-nom letala. Za Janom Bat'o je govoril še zlinski župan Cipera, potem so pa spomenik odkrili. Spomenik je navadna stavba iz železobetona in stekla, stoječa na koncu zelenega prostranstva med Masa rakovimi dekliškimi šolami, veliko trgovsko hišo ter dekliškimi in deškimi internati. Stene so iz stekla, tako da se vidi v prostorno dvorano, kjer visi v sredini rekonstruirano Junkersovo letalo, ki se je z njim Bat'a smrtno ponesrečil. Spodaj so razstavljeni razni spomini na Bat o in njegovo rodbino, najvažnejše listine iz njegovega arhiva m pregled razvoja njegovega podjetja. 6000 porok naenkrat Šanghajske »North China Dailv News« poročajo, da se pripravlja v Harbinu v Mandžuriji svatba, kakršne svet še ni videl. 6000 mladih Ja-ponk se je zaročilo pismeno s 6000 Japonci, živečimi v Mandžuriji kot uradniki. Srečne neveste odpotujejo te dni v svojo novo domovino, kjer se ornože. Posredovala je sama japonska država, ki je zelo interesirana na tem. da pride v Mandžurijo čim več zavednih Japoncev. Vlada je ustanovila v velikih mestih šole, ki se v njih dekleta pripravljajo na zakonski stan. Gojenke se uče kuhati, prati, voditi gospodinjstvo, skrbeti za otroke in sploh vsega, kar mora znati po starih japonskih nazorih dobra zakonska žena. Ko dovrše šolo, dobe gojenke posebna izpričevala, da so zrele za zakonski stan. Vse neveste so fotografirali in poslali fotografije mladim, neoženjenim uradnikom v državi Mandžukuo z naročilom, naj jih izmenjajo s svojimi tovariši ter začno dopisovati z onimi dekleta, ki so jim najbolj všeč. In skrb države za razmnoževanje Japoncev v Mandžuriji se je obnesla. Vseh 6000 deklet je našlo ženine. Japonska Vlada namerava svojo akcijo nadaljevati. Vojaška zgodovina v svincu Društvo zbirateljev svinčenih vo-jačkov v Parizu je priredilo te dni razstavo, ki je vzbudila med pariškim prebivalstvom splošno zanimanje, ker so bile razs/tavljjene izredno lepe in bogate zbirke. Zbiranje svinčenih vo-jačkov je sport zase, ki ga goje le redki. Vojačkov izobraženih pariških zbiralcev pa ne smemo zamenjavati s primitivnimi svinčenimi vojaČki, ki jih imajo otroci za igračo. Svinčeni vo-jački odraslih so mnogo bolj korektni in izdelani do najmanjših podrobnosti tako da so podobni pravim in so pogosto prave umetnine. Na pariški razstavi je bila v svincu lepo prikazana vojaška zgodovina mnogih držav, razstavljena sta bila tudi slavna vojiščaka Gustav Adolf in Napoleon. Mnogi zbiralci sami so visoki častniki, drugi pa pripadajo raznim poklicem. Na tem poliju za članstvo ni meje, pač pa mora žrtvovati vsak član mnogo časa in denarja. Zbirke društva se bodo v bodoče razširile tako, da bodo obsegale vse vrste orožja od strarorimskega kopja do plinske maske. TARZAN 11. DEL JE IZŠEL KNJIGO BOMO RAZPOŠILJALI NAROČNIKOM TAKOJ, ĆE BODO IZNOS DIN 20.— IN 3 DIN POSTNE PRISTOJBINE POSLALI OB ENEM Z NAROČILOM. NAROČILA NASLAVLJAJTE NA UPRAVNISTVO > JUTRA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA 5. Mestni pogTetrai zaxi©4 Občin* Ljubljana + RADA MIHEVC roj. ANTLOGA javlja v svojem in v imenu svojih otrok ERIKE in NASTE ter staršev IVANA in ANTONIJE MIHEVC vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da jih je njihov predragi, dobri soprog, oziroma oče, sin, brat, svak itd., gospod ing. JOŽE MIHEVC, ravnatelj pilane šumskog industrijskog preduzeća „šipad" v Drvarju dne 10. t. m. v 33. letu svoje dobe, zadet od zahrbtne krogle pri izvrševanju svojega poklica, za vedno zapustil. Smrtni ostanki nepozabnega pokojnika se prepeljejo iz Drvarja v Ljubljano. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto dne 15. julija 1933 ob 11. uri dopoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče na Viču. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 18. t. m. ob % 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Drvar-Ljubljana-Logatec, dne 13. julija 1933. >*A£a1i og1asi< V/taka beseda &0 p»r- Plačo mo lahko ouH m gnamkaK Za odgovor znamko f - Na trpra&anja brca znamko am «— n&omm humm NaJmanJH o4la* ©tu S*—* mm—M DANES MORSKE RIBE DVOSOBNO STANOVANJE oddam v Domžalah, Nova ulica ! * V«**** dalmatinska št. 3. — Pustotnik, Blagovica, \ vina v Kersnikovi ulici. - Pri- 2973 1 Poroca se Martin Bujas. 2981 ŽENITVE POROKE posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v poštnih znamkah — »REZOR«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 52/L KUPIM MED kupuje Suppanz, Pristava. 2972 KUPIM STAR DENAR za numizmatiko. — Ambrožič, Domžale, Mlinska 5. 2976 DiMŠOAtSE SOLIDEN nesebičen, starejši inteligent — išče enake družbe za popoldneve, — Pisma pod »Ločeni računi 6936-2978« na upravo »SI. Naroda«. Lepa ste, ali. .. VaAa la>na felja: polepšati se. Svila Va« poJepča. Kupite jo pri 4. 2lender, Mestni trg 22 PRED ODDAJO ALI NAKUPOM najfinejšega ali navadno izdelanega pohištva z garancijo blagovolite se oglasiti pri mizarstvu ALBERT ĆERNE, Zg. Šiška, pri remizi. 42-L PRODAM MOTORNO KOLO DKV7 prodam za 6000 Din. — Zaje. Ziri. 2951 SAMO SE PAR DNI razprodaj amo globoko pod lastno ceno krasne lestence in svetila. Istotam se prodajo trgovske stelaže, pisalne mize in drug inventar. — Slavka Petan, Sv. Petra cesta štev. 25. HRUŠKE, ČEŠNJE sveže, trde, debele kg Din 4.-, zgodnje slive (špingle) rdeče, rumene kg Din 3.25 v košarah 30 kg franko brzovozno razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2969 TRGOVCI POZOR! Garantirano repno seme razpošilja vsako množino šket, Ptuj 2. 2975 SLUZ9E NATAKARICO veščo nemškega jezika, sprejmem ob avstr. meji. — Restavracija Pristavec, Kranjska gora. 2966 TRGOVSKI POMOČNIK se takoj sprejme. — Plementaš, Planina pri Sevnici. 2968 TRG. VAJENCA sprejme 2eleznik, Zidani most. 2974 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14 LETOVIŠČA RJI Ob izviru Krke prijetno kopanje, krasni gozdovi. Sobe s popolno opremo, kurivo, električna razsvetljava Din 200.— mesečno. — Pismene ponudbe: Josip Zaje. Stična, Dolenjsko. VSA EVROPA rabi FLOOR VOŠCHA) za parkete in linoleum (Floor parket metle, politura, rokavice. Mo-scalus čudovito Jajce proti moljem. Zahtevajte pri vašem trgovcu. — Jelodvor, Ljubljana. Gosposvetska cesta 8. 50-L ZAHVALA Vam, ki ste nam lajšali s sočutjem najtežje trenutke, vam, ki ste poslali vence in spremili na njivo večnega miru našega dobrega, nenadomestljivega, nad vse ljubljenega očeta, starega očeta in strica, gospoda GELO GAŠPERJA se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo dolgujemo zastopnikom pevskega društva >Lipa« iz Litije, katerega soustanovitelj je bil pokojnik, ter pevcem njegovih prijateljev za poslovilno petje, katero je pokojnik vedno ljubil. V Ljubljani, dne 14. julija 1933. ŽALUJOČI OST A) Urejuje: Josip Ziupan&c io »Narodno Fran j — Zrn. upravo tn tnaoratm «ei tista: Oton Cnrlstot. — Vs) v Ljubljani