MOVIIM/t
nrvT
SLOVENIAN MORNINO NEWSPAPER
LETO U.—VOL. LL
VESTI
1 TL SLOVI fllilE
V CERKVI SV. JOŽEFA' v nistične partije, med njimi tudi Ljubljani se sedaj nahaja drža-j Zloglasni morilec in požigalec vno podjetje za snemanje fil- Peter. Tudi žena njegova in hče-mov. Zaprli so cerkev sv. Jako- re so vnete komunistke. To je ba. Krožijo govorice, da bodo že tretji slučaj nagle nasilne
zaprli vse druge cerkve, le dve bi zaenkrat še pustili, da se bo v njih opravljala služba božja. Pravijo, da bodo Frančiškansko cerkev podrli.
UGOTOVLJENO JE, da je med zaporniki v jugoslovanskih
smrti med redkimi komunisti Butanji vdstf
V	TRST M PRIBEŽAL bivši minister in poslanik v Pragi Dr. Grizogono. Potuje v Pariz.
V	SLOVENIJI SO ZAPRLI zadnje čase zopet celo vrsto lju
Jlieu /.ayvi HIM V jUBWiutnuoiun	--1— — - -	-
zaporih že jetičnih nad polovico di. V Ljubljani so se znašli za
. .	..	v I__'__*	---TV*. D-h/i/Iam 1 n
ljudi.
NA SMRT SO obsodili strokovnjaka v železolivarski' stroki inž. Souvent-a. Z njim je bil obsojen tudi neki drugi partijec, ki je dejansko veliko kriv in je dobil 18 let zapora.
V	BILJANI V BRDIH na Goriškem so iz neznanega razloga zaprli župnika Antona Krapeža.
V	VIPOLŽAH V BRDIH so
13. julija ob drugi uri zjutraj ......-----	;---------
neznanci, maskirano oblečeni v dak Berlic, frančiškanski brat v bele halje, razrušili kapelico, ki Ljubljani, je stala nad vasjo.
železnimi vrati Dr. Prodan, lekarnar Kmet, drogerist Kanc. Posebno je aretiranih veliko mladih deklet, ki niso hotele na “prostovoljno udarniško delo.” UMRLI SO: Lado Rebernik v Ljubljani, Zofija KalČenko v Ljubljani. Karolina Wolf, roj. Dolinar v Ljubljani, Vinko Mla-
Komunisti hožejo prevrat v Finski
Vlada zapira — Vodstvo komunistične stranke kliče Rusijo na pomoč — Delavstvo spregleduje in zapušča komunistično vodstvo.
Helsinki, Finska. — Splošna politična stavka, ki so jo vprizo-nli komunisti, izgleda, da pojema. Vlada je zaprla komunistične voditelje. Vodstvo komunistične stranke je apeliralo na predsednika republike. V spo menici pravi, da je vlada poga žila ne samo domače zakone, ampak tudi mirovno pogodbo. Ta stavek spomenice objavljajo tudi sovjetske radijske postaje. To
ROVI GROBOVI
Frank
V	nedeljo popqjjdne je preminul Frank Pdpea iz 1426 Starkweather A ve. Pogreb bo vodil pogrebni zavod Louis Ferfolia. Podrobnosti bomo še poročali.
Novorojenček Berzanske
V	soboto zvečer je umri novorojenček družine Berzanske. Mati je v Booth Memorial Hospital.
Pogreb oskrbuje Mary A. Svetek. Starši otročička so Frank in Eve Berzanske. Materino dekliško ime je Skully.
Mary Adler
V	nedeljo zjutraj ob 7. uri je preminula v Charity bolnišnici rojakinja Mary Adler, rojena Sadar, 3548 E. 110 St.
V KOŽBANI V BRDIH na Goriškem je OZNA prijela in odvedla v zapore kar 18 domačinov, ker so se uprli nasilni obmejni titovski policiji. Aretacije so v obmejnih krajih stalno na dnejfiem redu.
('»“"V’” rvjclia OaUfU,	IIU »JV.
je očeviden namig naj Sovjetska Bila je stara 71 lefelDoma je bi-
Unija intervenira in “napravi j ja ;z župnije St. Vid pri Stični.
red.” Sovjetski časopisi označu-|od tam je prišla v-Ameriko le-
jejo odredbe vlade kot krvavo'ta 1902. Pokoj ničazapušča ža-
zatiranje delavškjih interesov. V jlujočega soproga Antona, hče-
Dolinar v Ljubljani, Vinko Mia- nekaterih mestih so se delavci re Albino, poročeio Kastelic,
kar v Ljubljani, Josip Berčon iz že vrnili na delo. Nekatere de- Angelo, poročeno Hunter, Jo-
Jevš pri Litiji Andrej Polenčič lavske ™ije se niso odzvale, ko sejhine, poročeno Strekal, sina
.	Kamniku	Tiv TH so komunisti pozivali naj se pri-'Anthony, 6 vnukov in vnukinj
v Nevljah pr. Kamniku, Fr. D.- ^ 8tavkP0Čim Ejino pri.|in ge3tričm) Mr8. Rose Rodich.
■ ■	■ ■ Pokojna je bila članica društ-
va Mir št. 10, podružnice Ženske Zveze št. 47, društva Sv. Lovrenca št. 163, društva sv. Rdšnjega Telesa in tretjega reda sv. Frančiška. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz pogreb-
(Dok Halla v sporu z Angleži
Podpredsednik vlade na Malti odstopil — Malta izročila ultimatum v Londonu.
Malta. — Ta mali otok, ki ima svojo vlado pod britansko suve-reniteto, je sedaj prišel tudi v politično krizo. Podpredsednik vlade Dom Mintoff je odstopil, ker predsednik vlede ni hotel pristati na kake omejitve pri pogajanjih z londonsko vlado. Vlada Malte namreč sodi, da otok nujno potrebuje pomoč po Marshallovem načrtu in da je treba, da angieži zaposlujejo v vseh svojih pristaniških napravah domače delavce in uslužbence, število britanskih delavcev naj bi bilo omejeno na 1200 ljudi. * Britanska vlada noče sprejeti teh dvignejo proti Titu in zrušijo
Papesk Day
; Cleveland Stadium August 14,1949
jstaniški delavci kompaktno vztrajajo v stavki. Komunistična stranka sklicuje protestna zborovanja po celi deželi.
Centralna delavska zveza pa je označila stavko kot nepravilno in pozvala delavske unije, ki so njeni Člani naj s stavko prenehajo. Zagrozila je, da bodo.
*“ uniie. ki n« bodo izvršile te od- t0 ,na
Tllo laže kot Hitler-pravijo Rusi
Rusi zopet pozivajo Jugoslovane naj likvidirajo Tita — Nota radi Rusov, ki žive v Jugoslaviji.
Moskva, Rusija. — V novi diplomatski noti je Rusija zopet napadla vlado jugoslovanskega diktatorja Tita. Nota je bila izročena 18. avgusta. Nota govori o tem, da Titova vlada zatira svobodo sovjetskih državljanov in tiskih Rusov, ki žive v Jugoslaviji, pa so zaprosili za sovjetsko državljanstvo. Rusi groze, da bodo podvzeli učinkovite korake, da zaščitijo svoje državljane. V svoji ostali vsebini pa je nota dejansko samo nov poziv na jugoslovanske narode maj se
predlogov maltske vlade in noče razpravljati o ultimatumu, ki ga je vlada sestavila in predložila. Posebna 3eja vlade je pooblastila predsednika, da naj se pogaja 7. Britanci in najde sporazum.
njegovo vlado. Sovjetska nota pravi, da je Titov režim podoben diktaturam v Španiji in v Grčiji. V teh treh deželah je komunistična propaganda prepovedana. TJitove trditve, da izgra-
I, ui luviivi in uajuc ojjuiojh.hu -------- r	■
Podpredsednik vlade pa s tem iuje socijalistično državo, nota popustljivim stališčem ni bil označuje za praznei laži, ki so sporazumen in je zato dal osta- popolnoma enake tistim, ki jih
_.i_.	io Siril Hi+lpr ali nn Mns-
Ivko.
Malta je bila britanska naj-jboljša postojanka v Sredozem-I skem morju in se je ves čas voj-
I------------.------nr	ne junaško branila. Nikoli nil—	.
nega zavoda Louis Ferfolia, mogei Hitler podjarmiti otoka, mov> protl katerima se je dvi-kjer bo sv. maša ob 9. uri in na dagi g0 daij iasa mogii Britan-Ignil svet, da Jih je zrušil.
11. — „ w.J>MbkiRUA TTniKrorilO	• S l	__'^kostno 1
je širil Hitler ali pa Mussolini, ko sta organizirala fašizem in nadizem. Titova diktatura, tako pravijo Rusi, se nič ne loči od teh dveh nasilnih reži-

Razne drobne norice h Clevelanda in te okolice I
Brezposelnost—
Državni urad za delavsko statistiko poroča, da je v Clevelandu in okolici zdaj brezposelnih že nad 57,000. Med temi je 16,000 žensk. Toda k temu številu so iprišteti tudi dijaki [višjih šol, ki so se prijavili za delo tekom počitnic pri državnem posredovalnem uradu. \Pozdrav iz Pariza
August Hollander pozdravlja iz Pariza, Francija, kamor je srečno dospel. Od tam bo šel v Švico.
Pozdrav iz Montane—
Iz Helena, Montana, pozdravlja Charles A. Terček, ki je na obisku pri Rev. Joseph | Mavsarju.
Obisk iz Chicaga—
V soboto so nas obiskali iz Chicaga: Mrs. Marion Grom in sin Frankie ter njen brat Ivan Buh s sinom Ivanom. Bu-hova sta prišla prošli mesec iz begunstva v Chicago. Pripeljali so se sem, da obiščejo sestro |in družino, Mr. in Mrs. Tom Zdešar v Mentor, Ohio. Mr. Buhov naslov v Chicagu je: j Ivan Buh, 3345 W. Walnut St., |chicago, 111.
Važna seja nocoj— ' i Nocoj se vrši zelo važna seja Ivseh članov korporacije za po-
L:j____v;* — CO in KI rositi.

..i ga postavili v
mil. Kar dvesto ljudi je spremljalo ta aparat. Vse so Medanov-ci morali prehraniti. Pojedli so dve veliki teleti in popili polo-vnjak vina. Kmetje, ki so morali ta teleta vzrediti, pa ne smejo imeti niti koščka me3a niti za slučaj bolezni. To je komunistična enakopravnost.
V ŠT. JOŠTU NAD VRHNIKO se je smrtno ponesrečil Janez Sečnik, mali posestnik iz Butanje vasi, podomače Rekar. Sinu Petru je pri delu pomagal. Konj se je splašil, mož je padel pod voz. Kolesa voza so mu šla preko glave in bil je na mestu mrtev. Bil je oče najbolj komunistične družine v župniji Št. Jošt. Trije sinovi so člani komu-
slovenskega igralca žoge, i Frank Papesha. ■ > > - °-Nad 500 vstopnic je bilo prodanih za ta večer in kdor bi še rad vstopnico, jo mora kupiti pri blagajni y stadionu, ker mi £t smo prodali vse že zadnji petek. Naj .vpraša za vstopnico okrog 1. baze, ker tam bo slovenska sekcija.
M h ta
Ako bo kateri naš^h rojakov kdaj v škripcih zaradi svojega sopotniškega delovanja, se bo moral zahvaliti samo svojemu tovariškemu časopisju, kateremu tako zveBto sledi. Zdi se nam, da bo v Ameriki do tega prišlo.
Kongresni odsek za preiskavo protiameriškega delovanja, ni zastonj tiskal debele knjige
T
unijam pristartiškega delavstva, gozdarskih delavcev, gradbenih delavcev in uniji tekstilnih delavcev.
Vsa stavka (in nemiri so sred-_:vo komunistov, de se na kak način napravi v Finski komunistična vlada. Načrt za to ofenzivo je bil napravljen na polletnem zborovanju komunistične
iiisna Bonvijo.	nem zuoruvanju auiuuuuuure
Pomnite sledeče! Igro pri- stranke. Sovjetska Unija bi ra-
.1 Q .0/1 (TitTAPlai* Trtris* ,	1 « -I .	1. A..	_____1
čnejo ob 8:30 zvečer. Toda slovenski program bo že ob 8, torej bodimo vsi -do takrat že na svojih sadežih.
Da bo večja slavnost smo dobili slovenski orkester Pecon m Trebar. Pa tudi slovenski radio kvartet je obljubil, da bo navzoč fin bo zapel nekaj slovenskih pesmi. Tako bodo druge narodnosti lahko videle in slišale, da naša kri ne fali Slovenski. cvetličar Charles Slapnik je obljubil, da bo za ta večer snlepgromno podkev od samih; !«i, kar naj bo v znak dobre sreče.
Igralcu Franku bo "Ohio K8KJ Boosters Club” izročil primerno darilo za spomin na metropolo.
Torej pomnite, da vai tisti, ki boste šli v sredo večer 24, avgusta gledat igro v mestni stadion, bodite na svojem
uuvjuwno unij«	B1CUV ajuuaj	u	•
da dobila tudi to državo popol- gkovega pogrebnega zavoda v.
Tmm
ilovence
pesnik moli za Sveto Cerkev:
.	* w ---o-	—- .V • Al at	U1IUIUU	iiiwwnv
'bolnišnici umrl Mate Stipčevič, prei,jvalstvo in sam kralj je ob- pobite Sl
, star 79 let. Pokojni je bil doma i3kg]otok^d8	iSaatjSe .gredi -	. j
\h vasi Milno v Dalmaciji. Od vojne Tgkoj ^ vojni p8 so na. Pred povzdigovanjem, takole j tam je prišel v Ameriko pred tgj.	rj kj g0 ge gedaj mofno
48 leti. Bi, je član dru3tva|zaogtr^
[Dalmacija in Mlinarska Sloga, žena Mary ura je umrla leta 1936. Zapušča sinove George,
John, Anthony, hčeri Mrs.
Mary Wilde, Mrs. Anna Evica, in več vnukov. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Zakraj-
Stoni tlSKol ucueie Aujigc ^ omuivu,
SANSu, ameriškem slovanskem dežu že pred 8 zvečer. Vrata kongresu in tako dalje. Knjiga je zanimiva in polna imen slovenskih ‘“voditeljev” in še več pa koristnih budal.
stadion oprejo že ob sedmih, -o---------------------
noma za železno zaveso, da bi Imela kontrolo nad vsemi svojimi sosedi. Finska je dobila posojilo pri mednarodni banki za obnovo in Sovjetska Unija se boji, da bi ji ta dežela odšla preveč proti zapadu in postala res neodvisna do Rusije.
IZ RRZliir NASELBIN
CHICAGO, IH — Od fare Sv. Štefana je bil premeščen č. g. Claud Okoren. Mi farani ga bomo zelo pogrešali. Bil je izvrsten govornik in tudi dober družabnik, želimo mu veliko uspeha tudi na novi postojanki v njegovem težkem poklicu. V nadomestilo smo pa dobili č. g. Pe-lagius Majheniča, ki mu kličemo vesel: dobrodošel! Upamo in želimo, da bo prav zadovoljen med nami.
V bolnišnico se je morala po-
cerkev sv. Pavla in na pokopališče Kalvarija.
Hvalo Ti dajem, tv v. v da si z mmi iimmi ostol v živi zvezi
po svoji sveti Cerkvi, postavljeni po Tvoji Zavedi na Eno samo Edino Skalo,
Poizvedovalni kot Kek
Za naslov Stanley Ukmarja, doma iz Gaberja pri Vipavi, bi rada zvedela njegova nečakinja.
Zadnji njegov naslov je bil: tako resnična RFD 3, Fly Creek, N. Y. Naj ji piše, ali če kdo drug ve za njegov naslov, na: Slava Turk, Cal-le Catalinas 27l, Villa Fortuna,
FCNGSM, Santos Lugares, Bue-nos Aires, Argentina.
Mednarodna zveza obsoja jugoslovanski režim
Pariz, Francija. — Medna-----------
rodna zveza časnikarjev je obto- segajočo do Pekla žila Jugoslavijo, da načrtno za-'in dvigajočo se v Nebesa tira svobodo izražanja misli ter sredi vesoljnega morja, da vlada na njenem ozemlju intelektualna praznota. Jugoslovanske oblasti preganjajo ljudi, ki si upajo povedati svoje mnenje, razširjevanje vesti je pod vladno kontrolo in vsak je kazno-
vladno kontrolo m vsaK je aazno- iepse	——•>-
van, če širi kako vest, ki je via- ga slovenskega krščanskega člo-da ni odobrila, pa če je sicer še veka. Pri Ameriški Dombvmi 'stane 3.00 s poštnino vred.................................
• •
Čudili smo se, ko smo knjigo čitali, kje da kongresni odsek dobi vse take informacije in Ijiska stvari, ki jih niti mi nismo vedeli o nekaterih “naših.” Samo to rečemo: vsak dan naj sproti prosijo Boga, da t* ne prišlo do vojne z državami onstran zasto-
tisti, katerih imen* so v knjigi in bodo kmalu pri tistem batalj-
Kje se nahajata Vinko in Ivan Sovič, doma od Središča na Štajerskem? Za njiju naslov bi rad zvedel nečak Janez Lukman, Rich. Wagner Str. 19, Klagen furt, Austria.
• • • | Marija in Albina Dobnikar1 iščeta svoja strica, Jack in John Dobnikar, doma iz Spodnjega
še :	'	Tl
ir bo treba odločiti v	"
[zelo važnih zadevah, jf skujmi molitvi—
Članice Slovenske ženske Zveze, podružnica št. 17 naj pridejo nocoj in jutri zvečer ob 8. uri v Ferfoijev pogrebni zavod volit za pokojno sosestro Marijo Adler. V sredo zjutraj naj kolikor mogoče vse gredo k njenemu pogrebu.
Obisk iz Minnesote—
V spremstvu prijazne Mrs.
Tomle sta nas obiskala Mr. in Mrs. Joseph Zaic iz Hibbing,
Minnesota. Bila sta na obisku pri sinu in hčeri v Washington,
D. C., kjer je njun sin vladnli in-Naročite to knjigo, ki je naj- špektor za zdravila in živila. V Clevelandu sta se ustavila pri bratu, Johnu Zaic, na 452 E.
157. St., Mrs. Zaic je pa obiskala bratranca Mr. Tomleta, s ka-Iterim se nista videla že 50 let.
ki se je razdivjalo v tem velikem času. s silo satanskega besa.
lepše zrcalo duševnosti sedanje-
Pismo ima pri nas—
Pri nas ima pismo St. Gerce-vich ;pismo prihaja iz Holandije.
Pozdravi iz Cal.—
Iz San Pedro, Californija, pozdravlja Antonija Gnidovec. Zelo lepo je tam, piše, samo suša je velika.
, ova,™.™ ~ j«	r- Dobnikar) doma a spounjega
dati Mrs. J. Kerzich. °Per8C1!°,Kašlja št. 5 pri Zalogu pri Ljub-je srečno prestala in zdravje se . projjena ^ dg ge jav[ta ji izboljšuje. — J. M. zastop. 1	...........-	> -
Levičar gre v zapor potem pa bo fagnan
st“
ljani. Prošena sta na naslov: Marija in Albina
obBojen na eno leto ječe in 500 dolarjev globe, ker je nelegalno prišel v Ameriko. Imigracijski urad je pol« tega uvedel postopanje za njegovo deportacijo.
če bo, bodo nezanesljivi vsi Doyle je rodom Škot Obtožen
je, da je imel zveze a komunistično stranko in komunistično in-
nu za žično ograjo, popolnoma ternacijonalo. že leta 1948 so nrav! Niso hoteli poslušati pa- mu oblasti prepovedale vstop v metnih ljudi, ki »o jih svarili. Ameriko radi njegovega komu-Saj še danes besljajo.	nističnega delovanja.
Budimpešta, Madžarska. — Madžarske oblasti so zaprle podtajnika v ministrstvu pravde Gyula Hajdu. Obtožili so ga, da se je pridružil trockistični skupini, ki ima izdajalake namene proti ljudski komunistični republiki.
NAM n TUKAJ DOBBO, KATO « nu VSAKI PRILIKI SPOMNI MO NA BEGUNCE
štafinija Peterca rojena Ra-detič Iz Kosez pri Ljubljani in njen mož Maksimilijan Peterca iščeta svoje sorodnioe v Ameriki, Albino in Franka Zajca, ki sta bila trgovca z likerji in sta živela v Clevelandu. Sedaj je naslov Petefčevih: Bagnoli — Napoli Italia, IRO Čampo pro-fughi. Kdor bi kaj vedel, ga [prosita, da sporoči na ta naslov
R aziiB najnovejše svetovne vesti
OSLO, NORVEŠKA. — Danski, in Norveški zastopnici razpravljajo o skupni produkciji obrambnega orožja in mumcije.
Obe državi sta članici severno-atlantske pogodbe.
* ; « *
HONG KONG, KITAJSKA. — Združene Države bodo zaprle vse konzulate v Kitajskih krajih, ki bi mogli sedaj ali v bližnji
bodočnosti priRi pod komunistično oblast. Konzularni uradniki	-------------
se bodo zaenkrat umaknili v južno Kitajsko. Misijonarji bodo še DyjXg vnjaškft nriDIRVe ostali na svojih mestih, drugi ameriški zasebniki, tam žive, pa	j. J''*'.
se bodo tudi umaknili.	proti zapadiu livropi
| * • •
SANTIAGO DE CHILE, CHILE. ■- Vlada je razglasila, da so komunisti napravili že drugi poizkus v teku enega tedna, da bi izvršili državni prevrat in nasilno prevzeli oblast v državi. Zato je bil razglašen izjemni zakon in vsa mornarica je bila v vojni opremi poslana v industrijska in rudarska mesta. Vojaštvo ima nalog, da zasede rudarske revirje. V Santiago je bilo več javnih demonstracij in nemirov, ki so povzročili prelivanje krvi.
Komunisti so sedaj hoteli organizirati generalno stavko. 1 • • ’ •
WASHINGTON. — Hracy S. Voohees, ki je novi podtajnik za vojsko, bo odpotoval na Japonsko, radi posvetovanj z generalom MacArthurjem in drugimi odgovornimi vojaškimi uradniki
USA na Daljnem Vzhodu.
• • •
VATIKAN. — škof Joseph P. Hurley, ki vodi Škofijo St.
Augugstine v Florida, in je ob enem papežev delegat in vodja
nunciature v Belgradu v Jugoslaviji, je imenovan za nadškofa.	-------- ■	--
Dekret je objavil sv. Oče iz svojega letn«a bivališča v Castelli Nemčiji, ki so zadnji Čas dokon-
Gandolfo.	Pne #li >ih sedaj «rade-
Hamburg. — Listi objavljajo informacije nemških expertov, da so Rusi v Poljski in na ozemlju baltskih držav zgradili celo vrsto postojank, od katerih bodo mogli izstreljevati svoje avtomatske bombe proti zapadnim deželam. Nahajajo poedina imena mest, v katerih so te postojanke in utrdbe. Postojank je cela vrsta v Turingiji, severni Šleziji, na baltskih otokih in na obalah vzhodne Nemčije. Nekaj jih je tudi v Oelpslovaški. Zavezniški uradi imajo tudi več informacij o drugih ruskih vojnih gradbah in utrdbah v vzhodni
Ameriška Domovina
(JAJCB DEUEVEO, Editor)
«11 Sl Cimlr Ato.	HEndenon Mit	ClevrUnd 1 Ohio
PubUihod (telly wants* Saturday!, Sunday« pad Holiday«
IIMIUUIU SUWi/Kliati« to*) vw	J'vmiRi sis
narodnih nesrečah v slovenskih obmejnih krajih bi se moral zgroziti vsak Slovenec, ki hoče še nositi to ime.

august
turn mom lvi wio mu m
i JJ4' 78 9 K) n n 13
5 Z
1415 16 17 18 10 jo 21 22 23 24 25 Jb 27 28 29 P 31
NAROČNINA
Za Zed. države 18.50 na leto; za pol leta |5.00; sa četrt leto $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, U 8 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $820 for 3 months.
lESIIA IZ NARODA
sMtHttwii nun a ****** **M**ms*aa> 11 teeeeeeeeej
To je v resnici še mnogo slabša banda kot so bili Hitlerjevi narodni socijalisti. Vsaj ob izdajalski politiki in strašnih
hrano, naj *e kar javi in da >a pristaniiču pe-
Kako vidim Ameriko
Entered u *i«m« matter January 8th ISOS, at the post OMee at demand. Ohio, under the Ant nt March 3rd 181».
No. 164 Mom, Aug. 22, 1949
Komunisti so izdali in prodali slovensko zemljo
Zadnje tedne je jugoslovansko časopisje polno komunističnih protestov radi “izdaje” nad koroškimi Slovenci. Izdajo naj bi bili zagrešili Rusi. Recimo, da so jo. Odločitev proti Slovencem na Koroškem so napravili in vzdrževali Angleži in Amerikanci. Res so jo.
Koroški Slovenci so žrtev komunistične politike kakor je bila prva taka žrtev in bo morda tudi tretja Trst in Svobodno tržaško ozemlje;. Angležev in Amerikancev demokrati niti napadati radi tega ne moremo in jim ne smemo nič očitati, ker imajo lep odgovor: Ali hočete še te ljudi poslati v Titov raj ?
Ko pada zadnje upanje, da bi se koroški Slovenci to pot rešili v skupno slovensko domovino, je; pa le dobro, da se spomnimo malo bolj podrobno vseh grehov, ki so jih komunisti zagrešili v svoji nenarodni politiki.
V Matjaževem glasu je; popisano delo komunistične partije glede Koroške takole;
Koliko je komunistom do tega, da Jugoslavija dobi Koroško bo uvidel vsak, če se spomni famoznega dogovora med jugoslovansko, italijansko in avstrijsko komunistično partijo, ki so ga sklenile leta 1937 na Dunaju. Glasom tega dogovora so jugoslovanski komunisti obljubili za sodelovanje in podporo italijanskim komunistom vso Julijsko krajino do rapalskih meja, avstrijskim ga ne le stare meje, ampak
New Middletown, O. — Kmalu bo poteklo mesec dni kar sem tu v Ameriki, čimbolj jo ogledujem, tem bolj. vidim razliko med tukajšnjim življenjem in evropskim. Tu zamore vsak Človek, če le hoče in mu Bog zdravje da, živeti kakor se človeku spodobi. Najpreprostejši delavec ima lahko svojo lepo hišo in avto. Hrana je odlična. Napravi svojih osem ur, pa je prost. Pravi gospod napram evropskemu delavcu.
Hvaležen sem Katoliški Ligi, dr. Kreku in njegovim sodelavcem, ki so podpisanim omogočili prihod v Ameriko. Priznati se mora, da je slovenski odbor Katoliške Lige delaven, kar sem opazil že v Salzburgu in Breme nu. Hvala dr. Basaju, ki me je ob prihodu sprejel in vse potrebno uredil, dalje hvala Jožetu Ahlinu, Jerebu, in Miheliču, ki so prišli pome v Johnstown. Posebna hvala pa gospej Ahlinovi, ki me je po materinsko sprejela in oskrbela, njenemu sinu Rudy-ju, ki mi je sponzor in ostalin sinovom in hčeram. Bog jim po. vrni za vse, kar nam nesrečnim beguncem store!
varstvom, zdravjem in srečo za pgr ja prislužiti. Za svojo ose-
Vas in Vaš« drage, v večnosti pa naj bo On sam Vaše najboljše plačilo!
Iskreno Vaiin hvaležni in uda-ni rojak,
Rev. Nace Brglez.
■o
kar potom avočnikov povddsii, ds kdor ni zadovoljen s tako
bodo t prvem -------------
stavili na suho in od taim naizaj v Nemčijo, odkoder j« prišel na ladjo S.S. Mohamedi. Mi smo jim pa povedali, da s to ladjo nikdar nikamor več, raje $*.
Pa kaj hočemo, ko smo pa p*č
vsi DR. judovske številke! Z
dragi rojaki m rojakinje, dobri ..._________________________ _
Bog povrne! Tukaj s svojim nami si skuša vsak čim več de-
NASA MICKA MA
To in ono iz La Salle
La Stih, III. _ V nedeljo 7. avgUSta so naš župnik Rev. Stefan KasovSc priredili cerkvenemu pevskemu zboru lep piknik gori na farmi pid Mr. Antonu Jenku to Mr. Josephu Jenku. Prijetno smo se zabavali v košati sadni senci. V imenu zbora izrekam hvalo g. župniku kakor tudi Jenkovimi.
Zadnjič smo v tem listu vabili na naš župnijski ipjknik cerkve sv. Roka. Vse je bilo lepo pripravljeno in urejeno, Bog nam je dal pa lep dan. Od vsepovsod so prihajali ljudje med nas tisti dan in gmotni uspeh za cerkev je bil kar lep. Tako so bili med nami Jolietčanje Mrs. Mary Pirc, sin in njegova soproga in Mr. John Riffel. Vsi so bili zadovoljni in veseli. Ce-
____________ lo Tonetajgoti n'a Hribu so raiz-
Omeniti pa moram tudi Slo- veselili: prinesli so mu lepih vence v Girardu, Ohio, ki so v nedeljo 24. julija priredili lep sprejem in pogostitev nam beguncem. Pa tudi v Bessemerju
nas prijazno sprejmejo in so nam naklonjeni. Sploh je tu v okolici dosti Slovencev, Hrvatov in Poljakov, s katerimi se lahko
bo povem, da tako slabo še nisem živel kot na tej ladji. Samo z talijansko internacijo bi jo mogel primerjati, to je, kot so nas Italijani hranili v svojih taboriščih v letu 1942-43, ko sem bil internrran od njih in pač samo zato, iker ima vsaka baraba več za opraviti z D.P. kot pa kak pošte® človek. No, pa upajmo, da bomo tudi mi lahko enkrat rekli: tudi za nas je prišla ura, da smo svobodni ljudje.
Sedaj nam je še edino skrb kako bomo prestali to kontrakt, ker za Avstralijo traja dve leti. A upamo, pa, da bo tudi to hitro potkelo.
Tukaj smo se že kar nekam udomačili, delamo pridno in zadovoljno ter tudi prilično dobro zaslužimo. Sedaj vsak gleda, da bi se čimpreje dobro oblekel in če bo mogoče tudi kaj domov .poslal, kajti doma je beda in revščina, da jim pride vse prav, kar odkje dobijo.
K sklepu prejmite Vi, g. urednik še enkrat prisrčne pozdrave, kakor tudi vsi ostali Slovenci širom Zed. držav, Argentine, Kanade in Avstralije.
Rad bi še izvedel, kje se nahaja v Argentini g. Kastelec Anton, po poklicu čevljar, doma te Drašič pri Metliki. Ro-
TUD BESEDO
hrušk in breskev, za kar se jim 'prav lepp zahvaljuje.
Priznanje zaslužijo naše ku-	—...........
harice, delavci pri bari, delavci jen je bil leta 1906 in v Argen-
pri igranju ob mizicah, dalje delavci, ki so vse pripravili, pevski zbor in “IplaniiAki” pevski zbor pri bari, To vam je bilo
tino je prišel v marcu letošnjega leta. Ce kateri izmed rojakov v Argentini ve za njegov naslov, ali če mogoče sam čita
" Ml.......
Mene je začelo močno skrbeti, kaj bo z našim. Mislim, da ni prav zdrav, ker je postal zadnje čase toko nekam deber. Oni dan se je kar na vsem lepem zmislil, da se bomo peljali v nedeljo na farme. Križ božji, saj nisem mogla takoj razumeti, če sem prav slišala, ker on nima take navade, da bi me po farmah vlačil, pa ki tako rada kam stopim ob nedeljah. Z našim Francetom v oficu sta se domenila, da bomo šli, pa še Nemaničev Jože s svojo Francko da jo bo primahal, so rekli. Pa kam? kam drugam kot h Krkotovemu Tonetu v Madison, pišejo se pa tako kot mi, ki ga ni lepšega priimka, odkar ga jaz nosim. Meni se tako poda, če me kdo nagovori z gospo in pove vse ime in pri. imek.
Pa kaj tisto! Kar bi jaz rada povedala je to, da smo se peljali na farme za eno celo nedeljo. K prvi maši smo leteli, potem je bila pa vsa nedelja naša. Zares smo se lepo imeli in le prehitro je dan minil. Jaz bi najraje videla, da bi šli vsak dan na farme. V nedeljo namreč ni bilo treba nič pomivati črepinj, ne opodne ne zvečer., Doma pa ne delam drugega kot po sinku brkljam.
In ko smo se proti večeru odpravljali proti domu, se nam je nekaj primerilo, da nekaj časa res nisem vedela, kako se ho iz-
čutila sem, da sem kar prebledela, ko sem zaslišala taks besede. Saj ne verjamem, da bi prav slišala, zato sem pehovila: “Pravim, po čemu ti bo ghoj, neki?”
"Saj ti pravim, da ga bomo imeli za na solato!’ se obregne on. Vsa trda sem pogledala na druge, če se kaj križajo, ko so 3lišaK tako govorjenje. Le kaj si bodo mislili od nas, ki da uživamo tako packarijo, da polivamo solato z gnojem, namesto z oljem in jesihom. Ne vem ali niso slišali, ali kaj, ker nihče se ni zmenil za besede, jaz jih pa tudi nisem hotela še enkrat de-vati na jezik. Saj so morda le preslišali in ne vedo o naši sramoti. Kot na koprivah sem sedela in silila, naj bi šli kmalu domov. No, končno sem ga le zvlekla našega in še ni dobro zavozil z dvorišča na cesto, ko sem ga že popokala:
“Ampak to ti pa povem, da jaz že ne bom belila solate z gnojem! Jo boš moral že sam, če jo boš hotel jesti. Uh, le kaj si bodo mislili od nas. Meni se je zdelo, da me je Ne-maničeva Francka tako nekam čudno pogledala, ko te je slišala, da polivamo pri nas gnoj po solati. Joh, nihče nas ne bo več pogledal, ko se bo to rzneslo po Clevelandu. Naj zve še tisti tvoj birt Janez iz 79. ceste, pa te bo v Prosveti namalal, boš videl.”
“Kaj te pa črviči?” se znese on nad menoj, “kaj pa je narobe z gnojem, bi rad vedel.”
“Kaj vem, kaj je narobe, ampak v naši kuhinji ne bo nihče polivaj gnojem po solati, dokler sem jaz pri hiši že ne, da boš vedel. Pri vsaki stvari si tako natančen, da Bog ne prizadeni, da bi bila kakšna stvarca v jedi, zdaj boš pa

di v koncentracijskem taborišču Dachau, takoj po osvoboditvi 29. aprila 1945 so avstrijski priporniki, ki jih je bilo vseh skupaj le 261, zavedajoč se mednarodne važnosti dachavskega taborišča, v kate,rem so bili zbrani ugldeni politični veljaki iz vse Evrope, uprizorili propagando za nedeljivo Koroško in priznanje starih avstrijskih meja, poudarjajoč, da so se cele avstrijske divizije borile za svobodo demokratičnih ljudstev. Enemu izmed slovenskih pripornikov, katerih je! bilo nad 3,000, se je zdela ta lažnjiva propaganda že takrat nevarna. Napisal je oster članek v obrambo naših pravic na Koroškem. Članek je osebno izročil uredniku “Dachavskega Poročevalca” Ludviku Mrzelu, ki ga je skrbno prečital in odgovoril: “Imaš prav! Z etnografskega stališča jej članek posebno dobro napisan, vendar ga ne morem objaviti. Tebi, kot Mihajlovičevcu gotovo ni znan dunajski dogovor komunističnih partij iz leta 1937, po katerem je KPJ odstopila Koroško Avstriji. Kako stvari stoje danejs, še ne vem, da pa ne bi odstopil od partijske linije, članka ne bom priobčil. . .”
Komunisti so izdajali in prodajali slovensko zemljo med celo revolucijo in ves čas po drugi svetovni vojni. Njihov glavni in prvi interes je vedno bil, da dobe svoje gos-podstvo nad koščkom zemlje, pa ni važno ali je dežela večja ali malo manjša, samo, da je komunistična. Za komuniste je bilo važno, da zavladajo komunisti v Sloveniji, v Italiji in v Avstriji, da bo komunistična oblast v vseh teh deželah nad vsemi temi ljudstvi, za narodnostne meje se niso brigali drugače kot da so narodnost izrabljali in zlorabljali za svojo propagando med nevednimi ljudmi.
Med Slovenci v Ame.riki so komunisti vseh skupin vedno šarili z narodnostno mislijo in lagali in vlekli za nos naše uboge naprednjake, da so se kadili narodnostnega navdušenja in zraven seveda za Tita, ki je Slovence prodajal zdaj tej zdaj drugi politični firmi.
Tudi sddaj, ko padajo kosi naše zemlje pod sekiro Slovencem nasprotnih diplomatov z vzhoda in zapada, se naši titopotniki opirajo na “nacijonalni moment” sedanje naj-novtyše titovske gangsterije. Pravijo, da je Tito iz nacionalnih momenov postal nasprotnik Moskva in se uprl njenemu vodstvu, da bi ohranil narodnostno samostojnost in državno neodvisnost Jugoslavije’ in njenih narodov.
V resnici ni tito-gangsterjem za nikak drug moment kot le za to, da se obdrže na oblasti, da vladajo. Moskva je
vini in gostilni. Tako, da nam angleščina ne dela dosti preglavice. Cerkev je v Bessemerju, 5 milj daleč, kar pa ne dela nobene težave, kajti z avtom smo tam v petih minutah. Pokrajina tukaj je nekoliko valovita, mestoma poraščena z drevjem kar dela lep vtis.
Tako upam, da bomo že prestali ta čas, ki nam ga je Bog odločil preživeti v Ameriki v upanju na srečno vrnitev v našo staro domovino, kar nam Bog kmalu daj!
Pozdrav “Ameriški Domovini,” ki se vztrajno in pogumno bori za nas, Rev. Franc Gabrovšku; dalje pozdravljam vse Slo-
naš župan Matt Bildhauer je bil med nami in n®m je veselo stregel s pijačo, če<š, vi ste storili svoj del pri volitvah, jaz bom storil pa svoj del za naš slovenski nairod.
“Hvala vsem, ki so ipjrišli na piknik ali pa kaj prispevali za piknik,” plavita naša čč. gg. duhovnika Stefan in Koloman Kassovic. ‘“Z dobrim srcem ste darovali in pomagali. Bog vas živi in ohrani zdrave!”
Nemanič Josef,
c-o Castorina Lamnereost Est.
Ingham,
Queensland, Australia.
0 tovarišu “Vestniku”
vence v Kanadi in še posebno Michae, F. Koba, j* velike Chi-
Katrčnega Jožeta, znance v Argentini in Rev. Brglezu v Colo-radu.
Ivan Plečnik,
R. D. 1,
New Middletown, O.
Gornji zahvali se pridružujeta tudi Janez Mihelič in Janez Meglen od istotam, ki se še posebej zahvaljujeta prvi bratu Tinetu, Anžičkovim in Dolčiče-vim za darove, drugi pa Lovrencu Jerebu za podpis sponzorstva in g. Pavlu Stebeltonu.
Kadar pa bo dodelana nova dvorana, vam bomo pa že naznanili, da jo veseli in zdravi slovesno odipremo; tako tudi šolske prostore.
Se to moram omeniti, da Mr.
Pueblo, Colo. — Čutim prijetno dolžnost, da se iskreno Zahvalim vsem mojimi dobrotnikom med našimi naseljenci v Pueblo, v Indianapolisu, zlasti Mir. LudVigu Staniču, v Cleve-videla da so nesposobni in pokvarjeni še za komuniste pre- laW(kl zlagti Mr. Anton Grdini več in jih je hotela odstraniti. Titovska gangsterska druhal se je uprla tudi Moskvi radi oblasti in ne radi slovenskih ali jugoslovanskih interesov kakor ni delala z Moskvo nikdar radi kake slovanske skupnosti.
Ne, moremo se čuditi niti ne veliko zameriti, da se anglosaksonski svet poslužuje tudi gangsterja, kadar misli, da je to dobro za mednarodno igro, toda težko je razumeti naše slovenske napredne tepce, ki so preživeli Titovo slo-vanščino in moskovščino, preživeli titovsko politiko v Trstu,
Gorici in sedaj na Koroškem pa skušajo zadnji “upor Moskvi" opravičiti s slovenskim narodnim stališčem in z obrambo jugoslovanske državne neodvisnosti.
cage je bil tudi med nami; celo z mašim cerkvenim zborom je popeval im obiskal vse svoje domače ljudi. Hvala, Mr. Kobal.
Vsem, ki te vrstice čitate, najlepši pozdravi
Lasal Iški	Tone s Hriba,
ki še živi.
-----—o-—-----
Javna zahvala
St. in Mrs. Knausovi ter njenim otrokom.
Prav tako sem dolžan najtoplejšo zahvalo članicam Slovenske ženske zveze v Meadow-iandsu pri Pittsburghu. Iskreno zahvalo naj (prejme Mrs. Agnes Žitko in Mrs. Jennie Peterneli ter skrbni dušni pastir te prijazne neeeibine, Father MacMan za vse njegovo' in njihovo pozornost, gostoljubje in
Titovci sami sebe sedaj nazivajo narodnim komunistom, ljubezen do mene. Naj taSMtežili radi slabe brane, se
Dopis iz Avstralije
Cleveland, O. — O jej, kaj bo paz dej, če je res, da je zamrl na Koroškem tovariš “Vestnik”?
Pa tako lepo ubrano je znal brenkati, da ga je vsak rad poslušal. Za vsakega nekaj: za kmeta, za delavca, za intebgen-ta — še celo za cerkveno gosposko se je vadil eno kratko.
Naši bratje, koroški Slovenci v Avstriji, so tudi potrti ob izgubi tako zvestga “kažipotnika’ in same čč. šolske sestre v St. Rupertu bi spletle žalni venec, če bi se v tem zadnjem času prijateljstvo med njtmi in “Vestnikom” ne bilo zrahljalo.
Ob tej priliki je prav, da se tudi mi “begunci,” raztreseni po vsem svetu, spomnimo s solzami “ustih’ ’tega “kričača,” ki je vsaj eno četrtino svojega pisar-
na farmah.” Tone pa, da kolikor ga hoče, gnoja na kupe. Jaz nisem verjela, če zares misli zastran gnoja, pa sem našega na-tiherii vprašala: “Kaj pa boš z gnojem?”
“Glej jo,” mi pove, pa na vsa usta, da so vsi slišali: “Za na solato ga bomo imeli.”
Ingham, Avstr. — Dragi g. urednik! Najprej Vas prav lepo ipozdravljam, kakor tudi vse ostale Slovence v U.S.A. Obe-nenm ipa Vas prosim, da mi takoj začnete pošiljati Ameriko Domovino, kajti poznam ta list že iz Avstrije, da je res katoliški, zato pa ga hočem tudi jaz podpirati in čitati. Prosim pa Vas, da mi zraven pošljete tudi račun in če le mogoče v avstralsk valuti.
Prišel sem v Avstralijo 14. maja t. 1. in sem sedaj zaposlen pri sekanju sladkornega trsa. V našem transportu nas je bilo okrog 900 t otroci vred. Na ladji je bilo slabo, hrana slaba, stan vanj a smo imeli v skldiščib, ker to ni bila potniška ladja marveč tovorna. Pa ža nas D.P. je bilo Že.odi nekaj tako, da morate® biti i vsem zadvoljni. Saj ko smo se pri-
počeščenje.
koroškim Slovencem zdravo pamet, Sicer bi nas bili v 3olati snedli, če bi se bili ravnali po navo-
odnesli zdravo kožo in še prav radi smo se imeli; to vemo posebno tisti, ki smo si po tri leta pri njih služili vsakdanji kruhek.
Pa se je krota tudi res napihovala, da ni prav nič čudno, če je že po štirih letih počila in da jo sam zdravnik dr. Petek ni mogel rešiti. Kdo bo pa zdaj pel slavospeve koroškim “dvakratnim udarnikom,” ki so se polni-navdušenja za delo (z jezikom samo, seveda) vrnili iz Titovine?
Pa gospodje so že potuhtali in dobili vrednega nasednika ali namestnika, ki bo pomagal na-
“Korošči tudi nismo za všesi mokri,” mi je rekel ob neki priliki Močeradnikov Miho, “mi že vemo, kaj delamo,” je še pristavil. Zato je pa kaj mogoče, da bo stolčkov premalo za vse, ki si jih tako želijo. .
Vsi, ki poznamo komunistično taktiko, pa ne verujemo v smrt “Vestnika’ — samo “pregvan-tat” se je Šel, kakor pravijo Korošci. Saj v starih capah je bil res že tako zapackan, ds se je Samemu založniku nerodno zdelo in se ni znat drugače izkopati iz blata, kakor da je sklenil, da ga za volitve preobleče.
Tudi slavna koroška “osvobo-jenja posvečal nam beguncem V dilna fronte” težko diha in si bo
tudi ona nadela rešilni pas z dru-
ge dobro, da je Bog ohranil gim imenom, pa z istimi delav-
ci. Res škoda, da ni še Koroška priključena Jugoslaviji, kajti ona je bogata na lesu in “gozd-
dilih “Vestnika.’ Tako pa smo ni maršal” bi dobil za te les kaj
lepe denarce, škoda! ! !
Bom zaključil, ker naš urednik je slabe volje, če mu načečkam preobširen dopis.
Samo pozdrav še Erjavcu in Vovku, ki.ste pred nekaj dnevi sem priplavala; v Kanado pa pozdrav :Lavrih Cirilu, Gimpelj-nu, Cestniku, Sojarju, Zamida-tu, Erjavcu in Zupančiču, če se me še kateri spominja iz Steifel-da. če se bo pa v bližnji bodočnosti kateri izmed naštetih ženil, lepo prosim, ne pozabite me na ohcet povabiti, ker sem še
vedno prijatelj dobrih jedi, pijače pa tam Rak nimate kaj pritakniti nesrečnemu narodu zanj-'da, kot sem zadnjič bral v Ame-. ko na vrat — Petka pomakniti .riški Domovini.
'na stolček, kamor teko že«. I	Kranjski Janez, lajka in upošteva.
soit
avša,” mi sponese on. “Tone mi je dal v zaprto posodo gnoja, del ga bom na vrtu v sod, dolii vode in vse skupaj dobro sparil. Kadar bo pa dež, pa na solato, da bo rasla kot bi norela, ti rečem.”
“Pa tam na njivi?” vprašam, ker še nisem verjela.
“Kje pa drugje kot na njivi, prismoda. Boš videla, kakšno endivijo bomo imeli jeseni, če ji bom parkrait prili; gnojnice. Pa vrtnicam jo bom dal po nekaj kalpljic, ga ni boljšega gnoja zarije.”
“Vidiš, jaz sem pa mislila . . . saj pravim ki ne vem dosti od vrta. No, se bom že privadila,” se sladko opravičujem, in kar nekam nerodno mi je bilo, da sem ga tako polomila.
Ko smo se pa domov pripeljali, bi bilo pa skoraj zopet nekaj narobe. Ko smo se pripeljali na naš jard, je bil ob fencu sosed in je našega vprašal, kje da je bil z avtom. Naš mu smeje pove: “Eh, nekaj gnoja sem pripeljal domov.” Sosed pogleda mene in se na ves glas zasmeje. Ker sem zelo brihtna, sem takoj vedela, da sosed misli, da je naš name cikal, ko je rekel, da je vozil gnoj, zato sem naglo popravila, da ne bo kakšne pomote: “Ja, zares, naš farmar ga nam je dal eno pele in ga imamo zadej v avtu, pa kako lepo diši!” Tako sem drobila, da ne bi sosed napačno razumel besede našega, ki ima vedno kakšno tako na jeziku, da ni nikomer podobno. Saj pravim, venomer moram paziti in popravljati za našim, da ni napačne zastopnosti. Pa saj je menda vaš glih tek, kaj ne ... Ni čudno, če mi je naš oni dan rekel: “Veš, Micka, kadar bom tebe zgubil, pa eno oko, pa bom- napol slep." Kar dobre se mi je zdelo, ki me teko
J

T
V samotah pragozda
S. Scoville ml. — Pavel Holeček
“Lej, pritrjena je na bruna. Tamle zgoraj mora biti še podstrešje.”
In res zagledata na stropu ob zadnji steni male samoeaklopme durce. Ko bi trenil, pristavita lestvico. Gost dim se je valil skozi okna v kodo in plamen je jel požrešno lizati tramovje.
“Če zlezeva tja gor," reče tiho Rok, “ne prideva več živa
reva. Ko prideva ven, naju hoče počasi in v mukah umoriti.” Zdaj je gorelo že tudi pod streho; žareča vročina je razgrela kamnitne stene dimnika in dečkoma je postajalo vedno bolj vroče. Kmalu je bil zid kar razbeljen; ko nista mogla vročine nič več prenašati, sta splezala nekaj metrov niže. Tudi tu sta težko dihala, ali zid
dol. Pogineva ko podgane v pa- je bil vendar toliko debel, da
sti. Rajši bi umrl zunaj — v boju.” Snel si je sekiro z rame in se bližal oknu.
“Ne, ne,” je sopihal Vilče, “ne smeš ven. S podstrešj a morda splezava na streho. Drživa ee le še nekaj minut, pa vsa rešena. Voz bo takoj tu.”
Rok se ni dalje obotavljal ampak je sledi) prijatelju. Zlezla sta po lestvici in se z zadnjega klina zavihtela v ozko podstrešje. Zaloputnila sta vratca za seboj in stala v kotu pod streho; prostor je bil tako nizek, da se nista mogla čisto zravanti. Zrak je bil sicer tudi tu vroč in težak, vendar sta bila za nekaj minut varna dima m ognja. V temi sta tipala po poševnih škarnicah na seboj, a nista našla line, ki bi držala na streho; pač pa sta se prepričala, da imata preslabo orožje in da ne moreta z njim prebiti težkih prečnih tramov in dvojne plasti deščic na strehi. Rok je nazadnje zadel ob steno širokega kamnitnega dimnika; bil je le ipovršno ometan in dva ali trije kamni so tičali prav rahlo v zidu. Teh »ta se lotila in se upirala z rokami in orožjem, da je prvi kamen odjenjal in padel iz stene; sledili so mu hitro še drugi in kmalu je zija-
vanjo in željno vdihaval hladni zrak. Tipaje po notranjih stenah v dimniku je našel dolg rob, ki je molel toliko iz zidu, da je lahko stopil nanj. Splazi se nazaj in razloži Vilčetu v kratkih besedah svoj načrt. Ko bi mrgtnil, sta se skobacala v dminik in stopila na rob, nato pa luknjo za seboj zadelala za silo z manjšimi kamni, da ju ne bi ogenj in dim iz podstrešja preveč nadlegovala. Stala sta tako visoko, da je Vilče, ki je bil precej velike rasti, lahko prijel z roko gornji okra-jek dimnika; vendar se nista upala zlesti na streho, kjer bi ju le prelahko zadela krogla iz puške. Vedela sta, da jima je dimnik spet za nekaj časa otel življenje; zato »ta hotela v njem ostati, dokler ne pride po-pomoč, ali pa poginiti. Tiščeč se tesno ob izidu Sta dobro slišala vse, kar se je zunaj godilo, Indijanec je izza varnega grmovja vpil nanju v svojem domačem narečju, da se je Rok nehote srdito nasmehnil.
“Kaj pa pravi?” vpraša Vilče.
“Upa,” raztolmači Rok, “da nama je všeč in da se iepo’cv-
sta se ga lahko tiščala, ne da bi si pri tem ožgala kožo.
Ali že jima je grozila nova nevarnost. V dimniku je nastal prepih in začutila »ta, da
se dviga od spodaj modrikast, praznuje 10. obletnico s ple-zadušljivdim.'Bilo ga je ve-som.	i
' k ~"h	”	18,—Klub društev Slovenske-
ga društvenega doma na Reck
>i V	■— t
dno več, silil, je v oči in pekel v pljučih; torej sta molila obraz kolikoi1'' mogoče visoko, tiščala usta in nos v usnjeno srajco in dihala počasi hi poredkoma skotti dlako kožuhovine. Seveda vse to ni dolgo pomagalo in Vilče je čutit, da se ga prijemlje omotica. Kri mu je razbijala po sencih kakor s kovaškimi kladivi, pekoče oči je zastrla rdeča megla. Čutil je, da se rdeča megla zdaj zdaj izprameni v črno in potem mora omahniti in se zgruditi v dim in plamen pod seboj.
ženska dobi delo
Sprejme se ženska za splošna hišna dela. Ima stanovanje, in hrano v službi v Chagrin Falls. Pokličite za informacije IV 5106.	,	(x)
Stanovanje iščejo
liski naselbini v Collin-
woodu. če ima kdo kaj naj pokliče MU 9886 ali PO 8643.

OHE
gStSSSS
SSitvsr"—
praznuje 20 letnico obstanka vlico v Slovenskem narodnem do. dvorani sv. Kristine na E! ,222 mu na 80. cesti. Igrali bo Me-St	'lody Pilots orkester.
■ELO B0IIJ0
HALI OGLASI
Sobe se odda
Odda se opremljeno ali neopremljeno sobo poštenemu človeku. Ima sama zase vhod. Vse na novo dekorirano. Za naslov vprašajte v našem uradu. (164)
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Am. In E. 68th
Popravljamo
Popravljamo strehe in rabi-ro “Barrett Dublecote Shingles,” žlebove in obijanje hiš. Imamo 25 let izkušnje v tem delu. Pri- ^°val hranite si izdatke za posredoval-in vprašajte direktno nas. Prijazna in točna postrežba. Delo garantirano. Pokličite ENdi-cott 2843.	(168)
Sobs se odda
V najem se odda opremljena soba poštenemu moškemu. Vprašajte na 1083 E. 67. St.
—(Aug. 22, 25.)
Par išče stanovanje
Zakonski par, oba delata, Slovenca, sta brez otrok, bi rada dobila v najem 3 do 4 sobe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče HE 5806	(166)
ErSttTS
2 hiši naprodaj
Hiša na vogalu ima prodajalno in stanovanje, zadej pa je hiša za 2 družini, duplex. Za nadaljna pojasnila pokličite HE 9592.
IMS AUG. IMS
KOLEDAR
DRUŠTVENIH . PRIREDITEV
AVGUST
28. Piknik Slovenske moške zveze na Brae Burn prosto^, 26000 Euclid A ve.
28.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. , ,
SEPTEMBER
3 — Društvo sv. Ane št ‘4 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
ll.Doma Zapadnih Slovencev
er Ave. priredi svoj piknik na kach-Habat orkester.
prijaznih domovih prostorih na Recher Aive., Euclid, Ohio.
24.	in 25— Praznuje Slovenski dom na Holmes Ave. 80 letnico svojega obstoja.
25.	— Podružnica št. 32 SŽ?
OKTOBER . ,	•
16. — Oltarno .društvo fate
dela pred oltarjem . .
Nastopili so burni dogodki meseca maja 1946. Boljševi-ška armada je prestopila meje bivše kraljevine Jugoslavije. Vojna je bila končana . . Nam pa še ni zasijala zarja svobode. V dramatičnem begu se je na tisoče in tisoče Slovencev umaknilo svojim smrtnim sovražnikom komunistom, ki so napovedovali množično klanje, čim
Marije Vnebovzeite priredi pridejo na oblast. To oblast “Card party” v cerkveni dvoran ni.
22.—Podružnica št. 47 S2Z re z dojenčki v naročju, beite-
so jim zahodne velesile same dale v roko . . Bežale eo mate-
priredi “Autumn Dance” v Slovenskem narodnem domu na' 80. cesti. Igfa Lou Trebar orkester.
28. — Pevsko društvo Zvon priliki 35 letnice svojega obstanka. Koncert bo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
NOVEMBER 5.— Kegljaška skupina društva Kras št 8 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra So-
12. — Federacija Slovenske moške zveze priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
12. — Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ priredi plesno vese-
Slovenska makabejska družina
(Piše Mavsar Jolt) (Nadaljevanje.)

Še mnogo več so jih po zlomu, Mussolinijeve armade odgnali v internacijo nemški gestapovci. Kakšne strahote so se po nemških taboriščih dogajale, vemo iz procesa proti nacističnim paryakom v Nuernbergu. Primer z .mojim bratom vam te trditve najbolj .^govorno potrat Pavel je v mte
če mi more dati kako mater-jalno pomoč, ker so mi komunisti uničili vse. Takoj je' od-, klenil blagajno in mi dal “velik dar” 1,000 Lir, kar znese 81.60.
Brata Pavleta pa j,e res tele-grafično poklical iz internacije. Brat je bil takrat skoro na tem, da umre. Ni bilo niti govora, da bi ga poslali na pot.
Pač pa so niu takoj po telegra-,ga a Gambara,
žni starčki, opirajoč se na palico, žene brez mož, možje brez žene; le malo je bilo vmes tako srečnih, da so imeli okoli sebe Zbrane vse svojee. Mnogo so jih partizani na bega zajeli, mnogo jih je obnemoglo na poti, drugi so se srečno rešili čez mejo.
V kočevskih gozdovih počiva deseta Irtet — brat PAVIE.
Bratje Pavle, Franci in jaz smo s krvavečim srcem zapustili domovino. Zatekli smo se v Avstrijo, ki so jo zasedle zavezniške čete. Brat Pavel se je pridružil slovenskim domobrancem, protikomunističnim borcem, ki so se. zbrali v Vetrinjp na Koroškem. Imeli so čisto Vest: ijorili šo se samo proti domačim prevratnežem - komunistom. Zato so uprkvičeno upali, da jih bo angleška zasedbena oblast zaščitila. Bila, je tragična zmota. Angleži so jih že čez nekaj tednov izročili Titovim oblastem. Enajst tisoč jih je bilo, mladih in idealnih, Bogu in domovini Zvestih. Skoro vse so Titovi Huni zverinsko pobili.
Med ostalimi je bil Titu izročen tudi moj brat Pavle. Ko se je pripeljal v Kranj, in je sodni zbor ugotovil, da je bil nekaj mesecev pri, policiji, so] partizani spustili v pro-
Bangm Kqige
za leto 1949 so izšle!
Knjig« bo sledeče:
1.	“BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949
2.	Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA
NARODA"
Obe knjigi skopaj staneta—$1.50
. iiimvMvwaiiff* Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tedniktt. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam boeta. Tiskanih Je le omejeno število. Hitite z naročilom, dg ne boste prepozni. Naročnino za knjig« je poslati v Money ordrn, ali bančnem čeku na:
BARAGOVA PUHU
1857 W. žlst Place
Chicago 8, Illinois
Naročite si PIVO!
Mi dovažamo VSAKO SOBOTO pivo na dom in sicer, vse po Chardon Rd., White Rd., Bishop Rd. in tam okrog. Kdor želi imeti frno iptivo doma, naj pokliče nas in v soboto mu ga bomo točno pripeljali
MARINKO'S
416 E. 15«. St. — IVmhoe 3176
1882
stradal in trpel, da smo se bali
za njegovo življenje. Prav za božične praznike, ko je umirala družina strahotne smrti, je on od gladu popolnoma opešal. Uslužbenci so ga odvlekli iz barake, v kateri je stanoval, v poseben prostor, kjer so imeli se-tradane jetnike, ki so čakali smrti. Vsi njegovi sostanovalci so napravili takrat križ čez njega.
Meseca januarja sem se na-naipotil na italjansko vojaško poveljstvo v Ljubljani. Posrečilo se mi je priti do generala Gambara. Opisal sem mu tragedijo naše družine in ga vprašal, ali ni ta tragedija dokaz, da moj brat ni komunist. Ves usopel je general poizve-zakaj so braita internirali. Okrito in pogumno sem mu povedal, da so njegovi podrejeni organi v naši dolini odpeljali v internacijo skoraj same antikomuniste. Še danes ne vem, kje sem kot mlad bogo-slavec vzel toliko moči, da sem vsemogočnemu italjanskemu generalu očital umazano igro njegove vojske. Pač, takrat mi
ga. Po dobri zdravniški je cez mesec dm toliko okreval, ugtavj Tominec Milan iz gt. Ru.
da so ga poslali domov.
Ko se je vrnil, sem ga takoj odpelja; k ljubljanskemu zdravniku. Zdravnik je ugotovil popolno oslabelost srca in mi zaupno svetoval, naj zamolčimo tragedijo naše družine. Groziia novica bi utegnila iz-zavti katastrofo.
In res smo mu prikrivali resnico dan na dan, teden za tednom. Šele pozneje, ke se je telesno in duševno nekoliko okrepil, smo mu previdno razodeli vse. Nikoli ne bom pozabil groze, ki se ,mu je vžgala v očeh, in žalosti, ki mu je zasenčila čelo. Zagrebel je obraz v dlani in jokal kot otrok.
Trpljenje, ki ga je okusil v internaciji, je na njem zapustilo vidne sledove. Dvajsetletnemu fantu so se roke neprestano tresle kot osemdestletne-mu starčku. Zato ni bil sposoben za težje delo. Zato ga tudi v domobransko vojsko, ki se je organizirala, da bi zaščitila prebivalce pred partizan-
ni bilo nič niti za življenje. Fa- sko krvoločnostjo ter branila šisti in komunisti so mi unkSH domove pred njihovo rtraščeval-vse, kar sem imel najdražjega, jnoštjo, niso »prejeli. Šele ne-naj pokončajo zdaj še mene, kaj mesecev pred razsulom »em si mislil. Razložil sem mu | nemške vojske je stopil v slu-torej, da je bi) zločin v gradu‘žbo k ljubljanski policiji.
Dob storjen v sporazumu z ita- j Italjanska okupacijska oblast ljanskim vojaškim poveljstvom kakor tudi nemška nam klub v Mokronogu. General je prebledel. Divje se je razburil, češ
vsej tragediji, ki smo jo doživeli ni bila naklonjena. Sredi juda delam njegovi zmagoviti nija 1944 sem bral novo mašo.
vojski veliko krivico. Cisto mirno sem mu navedel nekaj dokazov in mu dejal, naj pokliče
—( Aug. 22, 24, 26, 29, 31, onega vojaka, katerega ime sem
Sept. 2.)
Stopnice naprodaj
Naprodaj so skoro nove reševalne stopnice (fire escape) napravljene natančno po predahih, v dva nadstropja, samo 3 le. ta rabljene. Ogledate si jih lahko v ozadju novega Grdino-vega kegljišča. Dobite jih prav poceni. >
že pozabil, iz Italije, da bo ime) in doživetjih milostno podelil.
še italjanske priče,
Naenkrat je postal krotak m sladak do mene. Vedel je namreč, da je vse to res, bolelo ga je le, da to vem tudi jaz. Zagotovil je, da bo vojaško komando v Mokronogu kaznoval in jo pr«tavil. Dejansko ni tega nikdar storil.
Brat Pavel se je hote) udeležiti tega lepega družinskega slavja im z mano deliti srečo, ki mi jo je Bog v bridkih preizkušnjah
Prosil sem nemško oblast, ki je 8. sept. 1943 okupirala ljubljansko pokrajino, da bf dovolila bratu, ki je žive) za 50milj od Ljubljane, to je v Novem mestu, da bi smel v Ljubljano. Nemci so odklonili. In oče in mati . . . Kako sta hrepenela po tem dnevu. Ni jima bilo
perta, znani morilec naše družine. Ves začuden vpraša Pavleta: “Tovariš, Pavle, kam pa ti?” “Prost sem,” je odvrnil “in grem na svoje posestvo”. “Kaj, ti prost?” se je začudil partizan in ga /abodeno pogledal z svojimi krvavimi očmi. “Ne, nikdar, tovariš! Z mano!” Aretiral ga je in pahnil v vlak, kjer je čakalo še tisoče slovenskih antikomunističnih borcev, da jih odpeljejo v komunistično klavnico, v kočevske gozdove.
Tako je padla deseta žrtev komunizma v naši družini.
Z bratom Francijem sva ostala sama. Izgubila sva očeta, mater, brate, sestro, domovino, — vse, razen Boga in trdno prepričanje, da bo Bog premagal krivico, da bo resnica razpršila temino laž, d* bo Bog premagal satana in njegove najzvetejše sodelavce — komuniste.
Ne kličem maščevanja na glave morilcev, ki so nama uničili družinsko srečo. Moja beseda naj oznanja ljubezen, ne sovraštvo. Blagoslovljena tista ma, ki bo razsvetlila temo v dušah morilcev, da bodo presunjeni onemeli pod težo svoje krivde. Blagoslovljena ura, ki jim bo iz labirinta zmot pokazala pot ke večni Luči in Resnici. To bo nujsrečnješa ura mojega življenja.
Takrat boos skupaj s svojimi sotrpini — begunci zapel iz dna duše s pesnikom Gregorčičem:
“O, zlatih dni spomin me vleče na pianine, po njJh srce mi gine, saj jaz planin sem sin! tedaj nazaj, nazaj v planinski raj 1”
Mavsar Jože.
Helena, Montana, t. maja, 1949
Na god sv. Stanislava
Globoko potrtega srca in žalostjo naznanjamo vem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni soprog in oče
Matija Beljan
ki je preminul, previden z svetimi zakramenti dne 1.
I avgusta 1949.
Pokojni je bil rojen dne 7. decembra 1982 v selu Brod pri Kolpi na Hrvaškem.
Pogreb se je vršil dne 4. avgusta iz pogrebnega j zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. Po sv. maši, katero je daroval č. g. Rev. Jo-| seph Mišič, je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se želimo iskreno zahvaliti č. g. Rev.
I Joseph Mišiču za opravljeno pogrebno sv. mašo ter vse , druge pogrebne molitve. Za vee to naš iskreni Bog plačaj za vse.
Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki M poklonili 1 ob krsti pokojnega toliko lepih vencev ter fa ozalj-[ šili, ko je počiva! na mrtvaškem odru.
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše.	■iT1
Zahvala vsem, ki se na dan pogreba dali brezplačno svoje avtomobile na razpolago.
Naša zahvala vsem, ki so predi pokojnika kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše; prav tako vsem onim, ki so se udeležili pogreba in pa sv. maše ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti do njegovega groba.
Naša zahvala društvu sv. Nikola št 22 HBZ, ter | društvu Naprej št. 5 SNPJ za vso pomoč in naklonje-' nost.
Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstne posl ago, ki eo nam jo dali.
Končne zahvala vsem, ki so nam kaj pomagali, ali drugače kaj dobrega Štorih; prav tako zahvala za izraze sožalja.
A Ti, predragi soprog in ljubljeni oče, počivaj v . miru v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda; duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga h srca želimo, enkrat pa srečno snidenje onkraj groba.
Tvoji žalujoči:
MARGARET BELJAN, roj. TOMAC, soproga DR. MATHEW R. in CHARLES BELJAN, sinova MARGARET BELJAN, hči CHARLES BELJAN, brat ter VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 22. avgusta 1949.
Pred odhodom sem ga prosil, usojeno, da bi svoj epi sina v>
'(Konec)


ogromno kostanjevo drevo pre-jžgal drva v izkopani luknji, je [čeljusti, dočim se je Chouteau-kinprek pokriva s svojo senco, 'lahko takoj pristavil kuho. Vr- a in drugih loteval velik po-Na levem bregu, na travnatem gel je umetno zrezano meso vjgum, ko so brez najmanjšega pobočju, je postavil polk svoje veliki, z vodo napolnjeni kotel; dvoma o poročilih časopisov šatore. Častniki so dejali, da 'fto je bila blaženost, opazovati sanjarili, kako bodo skoro pobi-bodo štirje zbori zvečer bivako-Vrenje juhe! Ves oddelek (rali Pruse kakor vrabce po to-vali ob črti Sui,ppe od Auberi- protst vsaketere službe, se je či. Posebno :pa so se vili od Heutregiville-u čez bil zleknil po travi kroginkrog smeha nad Bismarckovim sko-
In tam se je tudi že na vsej zadnji milji marša videl ogromen dim, ki se je vali) izza gričev ter se nabiral v tako gostih gručah, da je nazadnje zapiral obzorje s strašnim oblakom požara.
“Kaj !pa gori tam doli?” so vpraševali od vseh strani.
Kmalu je šlo pojaisnilo te enega konca kolone do drugega. Bilo je chalonsko taborišče, ki je gorelo že dva-dni; baje so ga bili zapalili na povelje cesarjevo, da ne bi tam
V BLAG SPOMIN
TRIDESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Struna
ki je preminul in nas tako prezgodaj zapustil dne 22. avgusta 1919
nakopičeno bogastvo padlo Prusom v roke. Konjenica zadnjega oddelka je dobila nalog, za-paliti veliko leseno zgradbo, ta-kozvano žolto skladišče, polno šotorov, kolov in pregrijal, in novo skladišče, ogromno zaprto kaščo, kjer so se kopičili vojaški kotli, čevlji in odeje, vsega dovolj, da bi se opremilo še sto tisoč mož. Tudi skednji za krmo so bili zapaljeni ter so goreli kakor orjaške baklje. In spričo tega prizora, pred temi svinčenimi oblaki, ki so se vali' li nad daljnimi griči ter polnili nebo z brezupno žalostjo, se je bila vojska na poti skozi otožno, veliko planoto vdala topemu molčanju. Pod pripeko soln-ca si slišal le še takt korakov; ali vojaki so nehate vedno izno-obračali korake proti naraščajočemu dimu, in njegov ne-srečonosmi oblak se je zdel še celo uro, kakor da sledi koloni.
Med velikim počitkom, kjer so se mogli vojaki Jeanovega voda v neki kmečki koči razpo-sesti po svojih telečn jakih in založiti grižijej hrane, se je vrnila veselost. Grobe štiriogel-ne suhorje so namočili v juhi, mali, okrogli pa, lahki in krhki, so bili pravcata slaščica, ki je imela edino napako, da je delala silno žejo. Na poziv tovarišev je Pache zapel cerkveno pesem, in ves oddelek se mu je pridružil v zboru. Jean se je dobrodušno smehljal, puščaje ljudem njihovo voljo. Vsa di-
ve proti
Dontrien, Bethiniville in Pont-1ognja, kakor ena sama druži-Faverger, v fronti, dolgi blizu na, in je z nežno skrbjo nadzo-pet milj.	|roval meso. Samo Loubet je
Takoj je Gu|ade zatrobil k (mešal po kotlu in delal resno-razdelitvi hrane, in Jean je bil ben obraz. Na tej poti v nezna-
nemudoma na nogah; korporal je bil vedno tisti skrbni človek, ki je spretno skrbel za vse. Vzel je Lapoulleja s seboj, in čez pol ure sta se vrnila s krvavim govejim bokom in s kupom drv. Pod nekim hrastom so bili že
zaklali več goved iz čede, ki je I je bil kupil v Reimsu, in Chou-sledila, in razkosali meso. La- |teau se je obrnil do njega z poulle je moral nazaj, da pri- vprašanjem: nese kruha, ki so ga pekli že od, “Ali je kaj novico poldenva v Dontrienu v doma-lTo nam morate prebrati!”
nost, ki jim morda ni bila namenila nobenega "jutri”, niso imeli ljudje — kakor otroci in divjaki — nobene potrebe razen po jedi im po spanju, i Takrat pa je našel Maurice v svojem tornistru časopis, ki ga
čih vaških pečeh. In ta prvi dan je bilo zares vsega v izobilju, razen vina in tobaka, o kadrih je bilo rečemo, da jih sploh nikoli ne bodo delili.
kom. Da zuavi in turld,* (Pehotne čete, po uniformi podobne zuavom. Lenti nosijo obleko prikrojeno po turški ter so se v vojskah XIX, veka odlikovali s posebno smelostjo in hrabrostjo.) to so bili vrli fantje! Vse mogoče pravljice so krožile o njih; Nemčija se je tresla pred njimi ter govorila z ogorčenjem, da ni vredno kulturnega naroda, dajati se braniti od divjakov. Daši so trpeli pri Froeschweilerju strašne izgube, vendar so se zdeli še nodotak-Prusih? njeni in nezmagljivi. ^
V nizkem zvoniku dontrien-
Jeana je vladala lepa sloga med vsemi. Maurice je vstrež-ljivo čiU-1 zanimive novice, dočim'je Pache, krojač oddelka,
Ko se je Jean vrnil, je videl, krpal njegov plašč, Lapoulle pa kako si Chouteau s pomočjo Pa- snažil njegovo puško. Nazad-cheja prtfeadeva postaviti šator. nje je prišla velika zmaga Ba-Gledal jih je kratek hip z obra- zaine-ova, ki je bil v chaumont-
n, m
Minilo le trideset j
odkar zapustil ai ta svet,
zapustil svoje drage si,
Sel plaiilo večno vlivati.
Glasu Tvojega slišati res ni, duh Tvoj v srcih naSih Se živi, zato vsi Tl kličemo, na svidenje nad zvezdami.
žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI
Cleveland, O., 22. avgusta IW9.
Is) ijuueni i	_
vizija in ves tren je sledil, vi-ioč « po tem gozdovju in po M
'pesku, kjer so se pogrezali do P1 gležnjev. Pusta plan je bila čimdalje širja, in vse, kar so srečali na njej, je bila suha če-da onvnov, ki jih je stražil velik črn ovčarski pes.
Nazadnje, krog 4. ure, se je 10<>. polk ustavil v Dontrienu, dobro grajeni' vasi na bregu Suippe. Rečica teče tam med grmovjem, in stara cerkev Sto-
nom izkušnega vojaka, ki ne bi dal niti beliča za njihovo delo.
“Cisto dobro je, če bomo imeli ponoči lepo vreme”, je dejal naposled, "drugače pa, če vstane veter, nas pomete vse skupaj dol v reko . . Moram vama pokazati.”'
In hotel je poslati Maurica z velikim vrčem po vodo. Ta pa je sedel v travi; sezul je bil čevlje ter je pozorno gledal svojo desno nogo.
"Kaj pa vam je?"
“Obšivak mi je odrl peto. Moji stari čevlji so bili raztrgani, pe sem napravil v Reimu neumnost in si kuipil te, ki so se mi dobro prilegali. Mora) bi bil vzeti večje.”
Jean je pokleknil k njemu,
S*1 Mauriceve w#ro, obrnil jo bilo ; revidno ha vse strani kakor ameJ
nogo Otroka in zmajai z glavo. “Poslušajte, taka reč ni šala ... Le pazite. Vojak, ki nima več svojih nog, ni več za nič drugega, kakor da ga vržejo na kamenje. Moj kapitan v Italiji je vedno pravil, da se bitke dobivajo z nogami.”
Zdaj je ukazal Pacheju iti po vodo; reka je tekla itak le petdeset metrov daleč od njih.
Pod bf)raščajočim uglfedom skem je ura udarila šest, ko je Loubet (zaklical:
“Juha je gotova!”
Oddelek je pobožno razpose-Sel naokoli. Loubet je bil v poslednjem hipu našel spri bližnjem kmetu nekaj zelenjave. Tako je bila pojedina popolna; juha, ki je razširila balzamno vonjavo po korenju in česnu, nekaj, kar se je prilegalo želod-kakor baržun. Ljudje so
skih kamenolomih podrl cel pruski armadni zbor; in ta izmišljena vest je bila premije na z dramatskimi podrobnost-
šurnno zajemali iz svojih skle-
mi: ljudje in konji so se davili die. Nato je moral Jean, ki je med skalami, bilo je popolno odmerjal porcije, razdeliti go-
uničenje, niti celih trupel niso mogli pokopavati. Zatem so se vrstili podrobni opisi klaveme-ga stanja nemške aramade, odkar se je nahajala v Franciji: vojaki, slabo hranjeni in slabo obelčeni, v ipomanjkanju vsega najpotrebnejšega, so po glasu teh poroči)1 umirali po cestah od gnusriih'jbolezni. Drug članek je pravil, da ima pruski kralj grižo in da si je Bismarck zlomil nogo; ko je skočil skozi akno krčme, kjer, so ga malodane zalotiti zuavi. Vse to je
sredi 'pokopališča, ki ga Loubet, ki je .bil medtem pri-
OBLAK MOVfeR
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite s« z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1148 E. 81. St	HE 2788
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride
vedino, in sicer z najtočnejšo natančnostjo, kajti oči vojaka so se svetile od 'požel.j ivosti, in gotovo bi ,bil ta ali oni mrmral, če bi 'bil eden kos večji od drugega. Polizali so vse, in toliko da niso vtaknili še glave v kotel.
“Ah, Bog in bogme”, je menil Chouteau, ki je po končani jedi legel na hrbet, “kaj takšnega je na vsak način boljše nego brca v zadek.”
(Dalje prihodnjič)
af_______________
bi-12."

WHISKERS
JV a znanilc in Z/ahniala
Žalostnega ter globoko potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul pre-ljubljeni soprog in dobri oče
1892
Dick Spetič
1949
iiiii

ki je po dolgi bolezni ter previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 20. julija 1949. Naš ljubljeni pokojnik je bil rojen dne 12. decembra 1892 v Vavti vasi, p. Straža pri Novem mestu na Dolenjskem. Pogreb pokojnega se je vršil dne 23. julija 1949 iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sveto mašo zadušnico je daroval preč. g. Rt Rev. Msgr. B. J. Ponikvar. Po sveti maši zadušnici pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se želimo prav iskreno zahvaliti č. g. Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojnika previdel z svetimi zakramenti ter ga potem spremil iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida. Za vse to Rev. Tomcu nala najlepša hvala in Bog plačaj za vse.
Dalje se iskreno zahvalimo preč. g. Rt Rev. B. J. Ponikvarju za opravljeno pogrebno sveto mašo zadušnico, kakor tudi za vse pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnika, tudi njemu naš iskreni: Bog plačaj za vse.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih ven
cev ter z njimi okrasili pokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru, ter mu tako izkazali zadnjo čast
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnega.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile na razpolago povsem brezplačno ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnika kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše. Prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti svete maše in potem pokojnega
spremili na pokopališče vse do njegovega groba.
Posebej pa naša iskrena zahvala društvu Vodnikov Venec št 147 SNPJ, društvu France Prešeren št. 17 SDZ, ter društvu Carniola Tent št 1288 T. M., za vso pomoč in pa za pogrebce.
Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali.
Naša iskrena zahvala za izraze sožalja bodisi ustmeno ali potom kartic, ln končno prav vsem, ki so nam ob tej uri velike žalosti na en ali drugi način kaj dobrega storili.
A Ti, naš preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in dobri oče, počivaj v miru v zemlji ameriški, ki Ti je bila Tvoja nova domovina; naj Ti bo lahka gruda te svobodne zemlje, a dull Tvoji čni mir,’ ki naj Ti ga podeli dobri Bog za vse Tvoje delo in skrbi za nas. Na svidenje onkraj groba!
Tvoji žalujoči:
MARY SPELIC, soproga	Vse mine, vse zgine,
FRED E. SPELIC, sin	le večnost trpi,
ALBINA poročena MESHAL, in VICTORIA, hčeri	e Tebi, preljubi,
FRANCES SPELIC, sinaha; JOHN MESHAL, zet; JEANETTE, vnukinja	naj luč večne gori.
V Clevelandu zapušča pokojni brata JOSEPH SPELIC, sestro ANNO PAPEŽ, e Palnesville, Ohio, pa sestro URIULO BAVEC, ter dosti dragih sorodnikov
Cleveland, Ohio, 22. avgusta, 1949.