Prano • Cona Ur 0.50 PoKtnlns platin, v eotovin) Spedlzione tn abbonament« portale Štev. 220. F Ljubljani, v ponedeljeh, 28. septembra 1942-XX Istv° Prav go- Za nastop pri Tobruku je kopensko poveljstvo poslalo osem težkih prevoznih vozil te 11 manjših. Letalsko poveljstvo pa je poslalo*^ 200 letal, ki naj bi z bombardiranjem pomagala ostalim silam. Pomorske sile'pa so obsegale križarke zaščitne rušilce, 17 torpedovk in obilno število manjših izkrcevalnih enot. Za nastop pri Bengazi-ju pa so imeli Angleži 60 lažjih, toda novih in močno oboroženih oklepnih vozil in še druga oklepna sredstva. Pri Džalu je nastopila motorizirana pehota, ki jo je podpiralo topništvo in protiletalstvo. Kakor znano se je boj pri Tobruku začel z letalskim napadom, ki je trajal celih pet ur. Nato so se angleške čete skušale izkrcati pri Marsa Savšku. Takoj pa so nastopile edinice in najvišja složnost je zvezala ter veže te sile v njihovi borbi, da si odprejo pot do dosege življenjskih pravic narodov in da si postavijo temelje in zagotovijo pogoje novega reda, po katerem naj bi narodi dosegli blagostanje, stalnost in varnost. To je bila premisa in to je vsebina trojne pogodbe ter postopnega razvoja njegove sile in njegovega akcijskega področja s sodelovanjem tistih držav, Bolgarije, Hrvatske, Romunije, Slovaške, Madžarske, ki so se nam pridružile za zmago naše stvari. Za to stvar se danes žilavp borimo, da uresničimo težnje narodov glede reda sveta, ki naj temelji na pravičnosti, na tistem miru s pravico, ki je bila vsekdar visoki cilj velikih vodij, ki upravljajo naše usode in ki jih bosta njihov genij ter zmaga orožja znala zagotoviti Evropi in svetu. Berlin. 28. septembra, s. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je za dvoletnico trojnega pakta objavil sledečo poslanico: »Pred dvema letoma ie bila v Berlinu svečano podpisana pogodba med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Na predvečer obletnice pošiljam v imenu nemškega naroda in vlade pozdrav narodom, ki so se zvezali z nami na podlagi te pogodbe. Namen podpisnikov pogodbe ie bil, da bi preprečili razširitev evropske vojne, ki se ie tedaj že razvijala v pravo svetovno vojno, da bi dalje olajšali obnovo miru in ugladili pot novemu svetovnemu redu temelječem na pravici. Sovražniki trojnega pakta so mislili drugače. V sebičnosti in lakomnosti so odrekali mladim in zdravim narodom najnaravnejšo pravico do prostora in do deleža na dobrinah te zemlje. Njihovo vedenje ni dopuščalo nobenega dvoma, da je bilo na .»tehtnici vprašanje življenjske pravice in obstoja naših narodov. V tej kritični dobi za naše narode se je trojna zveza izkazala na sijajen način. Zavezniški narodi so se še boli povezali v skupno usodo na življenje in smrt in nastopili proti skupnim sovražnikom. Trojne sile so dosegle sijajne zmage na kopnem, na morju in v zraku in si ustvarile postojanke, ki jih je težko napasti. Navzlic temu nadaljuje sovražnik svoje poskuse, da nam odvzame dosežene postojanke. Pričakovati ie treba zato še težkih borh. Ker pa se naši narodi zavedajo pravičnosti svoje borbe, bodo š-> z večjo odločnostjo tolkli po sovražniku, dokler ne bo prišel do spoznanja, da nima nobenega opravka v njihovih življenjskih prosto- »San Marca« in italijansko topništvo je angleške sile hudo obstreljevalo ter jih prisililo k vdaji. S tem je spodletel prvi del načrta. Pomoč iz Libijske puščave ni prišla. Prestregel jo je oddelek karabinjerjev, ki je kljub angleški premoči zdržal in nasprotnika razkropil. , Nato so se skušali izkrcati pri Marši el Audi in Marši Abdel Crimu. Le na enem mestu se jim je posrečilo stopiti na suho, a takoj jih je obkolil ogenj italijanskega^ topništva. Tudi tu je poskus bedno propadel.^ Nazadnje so skušali s silo vdreti v pristanišče. Lahke angleške pomorske edinice so trikrat najiadle, a vselej so bile zavrnjene. Ko so spoznali, da se ne bodo mogli izkrcati ter prodreti v mesto, so s topništvom jeli obstreljevati mesto. Po končanih bojih je zjutraj ostalo le še nekaj spremljevalnih ladjic in tri torpedovke, ki so se naglo usmerile proti svojim oporiščem. 650 ujetnikov in kakih 100 mrtvih ter ranjenih je bil uspeh tega nastopa. Tudi pred nastopom pri Bengaziju je najprej nnpadalo angleško letalstvo, ki je na tem odseku bombardiralo dve uri. Takoj zalem so se pojavili angleški avtomobili, ki so se bližali letalski postojanki. Potem pa se je vnel zelo hud boj, po katerem so se angleške sile znova razpršile. Ko je napočila zora, so v boj posegli naši lovci in bombniki, ki so se lotili angleških ladij. Ti so v drznih poletih sejali strah in smrt vsenaokrog. Podobno je potekel tudi boj pri Džalu. Angleško poveljstvo je približno ocenilo moč italijanske posadke ter poslalo nadnjo skupino sil. ki naj bi jo premagale v nekaj urah. Toda junaška italijanska posadka se je kljub angleški premoči trdno držala. Potem ko so doživeli vrsto neuspehov pri Tobruku, Bengaziju in Barči, so Angleži zastavki vse sile, da bi zavzeli vsaj Džalo in s tem omilili celoten jioraz. A če je Tobruk pokazal vso skrbno pripravljenost italijanske obrambe, je odpor pri Džalu potrdil najlepše vrline italijanskega vojaka. Zakaj tudi tu so bili Angležem prekrižani vsi načrti. Tako je ves račun angleškega vrhovnega poveljstva vseh vrst orožja prav bedno propadel. A!exander je doživel prav tak poraz kakor pri Dunkerquou in v Birmaniji. Majsky odlikovan s Stalinovim redom Rim, 28. septembra, s. Iz Londona poročajo, da je rdeča vlada odlikovala sovjetskega veleposlanika Majskega z najvišjim redom, tako imenovanim »Stalinovim redom«. Slovesno je to razglasil petrogrnjski radio, ki je med drugim poudaril, da je Majsky prejel to visoko odlikovanje zaradi izrednih zaslug, ki si jih je pridobil za svojo domovino. To je nov lovorjev venec, ki venča glavo boljševiškega zastopnika, kateremu je Stalin. hotel izkazati čast za zasluge predvsem zato, da bi še enkrat vplivni na angleške in bol-seviške ljudske množice ter jvotolažil britanski konservatizem. Da je Majsky po kremeljskem mogotcu jiostal v Angliji veličina, je že znano. Odlikovanje s Stalinovim redom, ki ga je prejel, to potrjuje. rih za vse večne čase. Tedaj bodo ustvarjeni pogoji za nov pravični red. Trojna zveza bo delovala tudi po zmagovitem zaključku naše borbe kot temelj svetovnega reda in kot jamstvo za dolgo in srečno dobo miru naših narodov. Japonski zunanji minister je izjavil med drugim sledeče: »Če pogledamo na spremembe, ki so se v dveh letih na vsem svetu izvršile, se vidi, da so Japonska, Nemčija in Italija povsod v Aziji in v Evropi skupaj z zavezniškimi narodi zapletene v borbo, ki je edinstvena po svojem obsegu in prostranosti. Borba velja Angliji, Ameriki in njunim pristašem. Sprva je pogodba hotela omejiti bojišče na Evropo in vzhodno Azijo, toda angio-amerikanski politiki niso hoteli razumeti teženj treh velesil. Izzvali so vojno proti Japonski, Nemčiji in Italiji. To je sprožilo plaz svetovne vojne. Odgovornost pada na Angleže in Amerikance. Končni cilj te vojne je novi red, ki se bomo zanj borili do konca. Ta borba bo zagotovila blagostanje narodom in trajen mir. Borba bo šla naprej, naj bodo ovire kakršnekoli. Trdno sem prepričan, da sta Nemčija in Italija gmotno in duhovno sposobni pripeljati to veliko nalogo do konca.« Pozdravne govore so imeli za dveletnico trojnega pakta tudi vsi zunanji ministri članic trojnega pakta. Madžarski zunanji minister je poudaril, da se popravijo krivice iz leta ,1918. Tudi njej gre za boljši svet in trden mir. Romunski zunanji minister poudarja smernice trojnega pakta za novi red in novo Evropo po vojni. Trojna zveza je trden branik proti komunizmu in ta branik sta postavila Hitler in Mussolini. Hrvaški zunanji minister je izjavil, da je pogodba izraz revolucije mladih narodov. Hrvaški narod je po zaslugi te pogodbe dosegel svojo neodvisnost in bil sprejet kot enakovreden član med ostale evropske narode. Hrvaška bo z ramo ob rami stopala s svojimi zavezniki do konca, do zmage. Bolgarski zunanji minister in predsednik vlade Filov je dejal, da se je bolgarski narod takoj oklenil trojnega pakta, ker vidi v njem pot za dosego svetle bodočnosti in pravic, po katerih je tako dolgo hrepenel. Trojna pogodba je orožje miru, orožje za zakonito obrambo narodov in držav, ki so jim Angleži in Amerikanci omejevali prostor in življenje. Voščilne brzojavke poglavarjev držav trojnega pakta ob drugi obletnici pogodbe Rim, 28. sept. s. Ob drugi obletnici podpisa trojnega pakta so bile izmenjane sledeče brzojavke: Kralju in Cesarju v San Rossore — Ob drugi obletnici sklenitve trojnega pakta pošiljam Vam, Veličanstvo, svoj prisrčni pozdrav in pozdrav nemškega naroda. Nemčija, Italija in Japonska z nezlomljivo in odločno voljo, povezane z vezmi najtesnejšega prijateljstva, nadaljujejo do končne zmage svojo borbo za nov red v Evropi in v vzhodni Aziji, ki bo temeljil na pravici in vzajemnem razumevanju. Adolf Hitler. Adolfu Hitlerju, voditelju in nemškemu kan-celarju — Berlin. — Za drugo obletnico sklenitve trojnega pakta, ki je s tako trdnimi vezmi povezal Italijo, Nemčijo in Japonsko v skupni nalogi za uvedbo novega reda v Evropi in Aziji Vam pošiljam, vodja, pozdrav in srčne želje italijanskega naroda in moje osebne. Viktor Emanuel. Kralju in Cesarju Viktorju Emanuelu. — Ob priliki druge obletnice sklenitve trojnega pakta, «i ima namen ustvariti novi red na svetu, Vam hitim izraziti čustva mojega občudovanja za krasne uspehe, ki jih vaš narod že ima, obenem pa mojo trdno odločitev, da bomo sodelovali skupaj prav do končne zmage. Hirohito. Nj. Veličanstvu Hirohitu, cesarju Japonske. — Za drugo obletnico trojnega pakta, ki je združil Italijo, Nemčijo in Japonsko v skupni borbi za uvedbo novega reda, pošiljam Vam, Vaše Veličanstvo, in Vaši slavni dinastiji, ki skozi stoletja vodi japonski narod k slavni usodi, svoje najčistejše in najplemenitejše želje. — Viktor Emanuel. Eksc. Benitu Mussoliniju šefu vlade in voditelju fašizma. Rim. — Duce, obletnica pod- Kisa trojnega pakta, na podlagi katerega so se emeija, Italija in Japonska zvezale med seboj v tesnem sodelovanju za obrambo in za zaščito svojih pravic in življenjskih koristi, je našla naša dva naroda in japonski narod združene nerazdružljivo v zmagoviti borbi za nov pravičen svetovni red. Ko ta dan posvečam svoje misli fašistični Italiji in 1 njenim vojakom, ki skupaj korakajo z nami. pošiljam Vani, Duce, pozdrav zvestega tovarištva, kakor Judi žive in prisrčne pozdrave moje in nemškega naroda. — Adolf Hitler. Eksc. Adolfu Hitlerju, vodji in nemškemu kanclerju. — Fašistična Italija pozdravlja ob drugi obletnici trojnega pakta s poglobljeno zvestobo nacionalno socialistično Nemčijo. Solidarnost treh velikih zavezniških narodov je trdnejša in tesnejša kakor kdaj koli prej. Naše prepričanje v zmago in v dosego ciljev zn obnovitev Evrope in Azije je jasnejše in trdnejše kot prej. Sprejmite, vodja, na dan obletnice moj prisrčno tovariški pozdrav. — Mussolini. Eksc. Benitu Mussoliniju, šefu vlade, Rim. Druga obletnica trojnega pakta med Japonsko, Italijo in Nemčijo mi narekuje čast, da izrazim Vam, Ekscelenca, in italijanskemu narodu svoje nadvse žive čestitke. Globoko sem ganjen in ne morem zadosti krepko izraziti svoje globoko občudovanje nad dejstvom, da je italijansko ljudstvo preko vaeh težav pod Vašim odločnim vodstvom doseglo sijajne bojne uspehe in še naprej koraka z vso odločnostjo k dosegi novega reda v Evropi. Ob priliki obletnice oi rad ponovil odločenost, da dosežemo končno zinago v tej vojni, ki ji ni enake, v duhu pakta in v tesnem sodelovanju med nami tremi, da 'tako dospemo do novega sveta, ki temelji na pravici. Zato pošiljam Vam, Ekscelenca, svoj pozdrav, izražam pa tudi svoje vroče želje za uspeh fašistične Italije. — Tojo, japonski predsednik vlade. Generalu Toju v Tokiu. — Druga obletnica trojnega pakta je našla naše tri narode bolj kot kdaj prej prepričane v zmago, V teh prvih letih obstoja pakta so italijanski, japonski in nemški bojevniki na vseh bojiščih neutrudno tolkli sovražnika na kopnem, na morju fh v zraku. Trdni temelji novega reda so žjs zmagovito postavljeni. Na dan obletnice pa pošiljam Vam in velikemu ter odločnemu japonskemu narodu svoj prijateljski pozdrav in svoje vroče želje. — Mussolini. Rim. 28. septembra, s. Ob priliki proslave druge obletnice podpisu trojnega pnkta ie bila prireditev v vili »Madama« oh navzočnosti diplomatskih in vojaških predstavnikov sil podpisnic. Zunanji minister grof Ciano ie irpel kratek govor, v katerem ie poudaril pomen in značilnosti tega zgodovinskega dneva. Podčrtal ie. da je trojni pakt, ki veže v trdno zvezo Italijo. Nemčijo, Japonsko, Bolgarijo, Hrvaško. Romunijo, Slovaško in Madžarsko izraz zgodovinskega položaja in skupnosti koristi, kakor tudi skupnosti idealov. Zadnja leta. je rekel grof Ciano. so se države trojne pogodbe znašle nenadoma pred dvema nevarnostima: pred podtalnimi poskusi sitih bogatašev, ki so si vzeli v zakup vsa bogastva sveta in vse prometne ceste, potem pa pred boljševiško nevarnostjo, ki izpod-kopuje temelje in bistvo človeške omike. Da bi ohranile svoja izročila in da bi si zagotovile delo za svoje sinove, zraven pa tudi življenjski prostor svojih narodov, obvarovale pred razsulom politične, verske in družinske ustanove, so sc Italija, Nemčija in Japonska zmagovito vrgle v orjaško borbo, ki besni od skrajnih obal Atlantika, pa prav do skrajnih bregov Tihega oceana in prepaia s svojo krvjo ves svet. To je ogromna naloga in naj vzvišene iši cilj. ki ie našel daljnovidne tolmače v velikih voditeljih, ki imajo genialen pogled v bodočnost. Grof Ciano je zaključil govor 7, zatrdilom, da dajejo trdna in nerazdružljiva povezanost trojnega pakta, vrhunska razumnost šefov, junaštvo vseh borcev na bojiščih vse zagotovilo, da se bo ta naloga končala 7. dosegom po-popolne zmage in da se bodo naše zastave združene v trdih bojih ovenčale s končno zmago in da se bo mir naselil v srca vseh narodov. Splošno ploskanje je pozdravilo besede grofa Ciana. 8 hrastovim listom k železnemu križcu Je odlikoval Hitler poročnika Mllllerja, ki je kot poveljnik letalskega oddelka dosegel 100, letalsko zmago. Poraba mesa v Združenih državah bo zmanjšana za 20 odst. Med severnimi prebivalci je uživanje mesa zelo razširjeao in jih bo ta ukrep hudo prizadel. škofov poziv vernikom Vai, ki ste mogli v redu opraviti pobožnost devetih prvih petkov, bodite presvetemu Srcu Jezusovemu iskreno hvaležni za to veliko milost. Mnogi, le premnogi, ki so pobožnost zafeli, je niso mogli končati. Nekateri so jo šele pozneje začeli opravljati in je z meseeem septembrom še niso dovršili. Nekateri pa se še niso pridružili tej vseljudski pobožnosti zadoščevanja žaljenemu Srcu Jezusovemu. Kaj naj zdaj storimo? Ali naj nehamo častiti presveto Srce Jezusovo in prekinemo pobožnost zadoščevanja? Nikakor ne! Vsi, ki ste mogli vseh devet prvih petkov v redu opraviti, ne prenehajte zdaj, marveč nadaljujte pobožnost, saj tudi ljubezen Jezusova do nas ni prenehala, in žalitve božjega Srca se žal tudi še nadaljujejo med našim narodom. Dolžni smo torej božjemu Srcu zadoščevati z ljubeznijo. Zato: pridružimo se tistim, ki pobožnosti devetih prvih petkov še niso mogli dokončati in z zgledom pritegnimo še tiste, ki doslej še začeli niso. Zadostilna pobožnost prvih petkov naj postane slovenska ljudska pobožnost za vso bodočnost: spomin na vero in zaupanje našega naroda v težkih dneh, vir tolažbe in pomoči v vseh bodočih preizkušnjah in »ob pravem času« — kakor pravi sveti Pavel (Hebr 4,816) — izraz najgloblje hvaležnosti presvetemu Srcu za rešitev. Ostanimo vsi zvesti pobožnosti prvih petkov, vztrajajmo v njej do konca! f Gregorij Rožman, škol. Po kolesnicah božje narave hodi tudi moda E Ljubljana, 26. septembra. Po kolesnicah božje narave hodi, hvala Bogu, tudi lepotilna umetnost — moda. Vsako leto zna moda nekaj značilnega, nekaj takega, ar se povsem razlikuje od prejšnjih mod. Včasih so to rokavi, drugič zopet kratek bolero, potem Široko in spet ozko krilo. Letošnja jesenska moda ima kljub potrebni štednji dovolj možnosti, za katere se lahko navdušujejo dame. Oblekce lahko poživijo z nagubanimi žepki; moderni so učinkoviti črtasti volneni kroji, katere zapenjajo na hrbtu; moda priporoča tudi progasto blago, kateremu lepo pristojajo volnene jopice z zapenjači ob vratu itd. Moderna so celo nabrana krila, ki pa ne pristojajo vsakomur. Plašči imajo lahko majhne gube, ker dajejo kroju tako svojo učinkovitost. S krznom bo letos težje, kajti to je predrago. Zato se bodo skromne dame zadovoljile s preurejenimi starimi plašči z visoko zaponko ob vratnem izrezu, kjer bodo lahko uporabljale tople šale, ki so jih že založile v predalih. Sploh je sedaj glavno pravilo v vsem go- mo omalovaževati starih krp in perila. Iz njega lahko napravimo čedne srajčke in oblekce za otročičke. Dame naj tudi ne podcenjujejo starih klobukov, ki so v kakšnem kotu na podstrešju močno zaprašeni. Nekoč so nosile velike klobuke, cele zrakoplove, ki jih lahko sedaj uporabijo za copatke. Iz enega velikega klobuka lahko napravimo kar štiri oopatne podplate. V skrinjah imamo še volnene jopice z dolgimi rokavi, ki pa so na komolcu strgani ali samo oguljeni. Moda prav nič ne prepoveduje bluz s kratkimi rokavi. Zato odrežimo kratke rokave in imeli bomo lepe bluze s kratkimi rokavi. Pa morda še predelamo in zgledale bodo kot nove. Naše gospodinje nimajo še tako hudih skrbi z modo. »Pester Lloyd< razpravlja v zadnji številki o novih ženskih nočnih oblekah, ki jih lahko uporabljajo žene za primer, ko^ bi bilo piotrebno iti v zaklonišče. V Budimpešti se je namreč doslej izkazalo, da so sedanje spalne Prispelo je še nekaj sodčkov od paradižnika. Intereseutje jih dobe v Kolodvorski ul. 3 (dvorišče). Umrla nam je danes ob 20 v 93. letu starosti gospa Leopoldina Kersnik rol. Roti profesorjeva vdova in učiteljica v p. Pogreb pokojne bo v ponedeljek, 28. septembra ob pol 4 popoldne z Zal iz kapele sv. Antona k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. septembra 1942. Sorodniki. obleke preohlapne in nepripravne, kadar moraš ob alarmu izginiti iz tople postelje in se zateči v mrzlo zaklonišče. Zato so Budimpeščanke pripravile nove obleke z volnenimi jopicami z dolgimi rokavi in z dolgimi hlačami. To si lahko ženske napravijo tudi iz tople flanele, tako priporoča vsaj omenjeni dnevnik. Hlače lahko pritrdiš k jopici na gumbe ob pasu. Seveda imaš lahko v takem primeru tudi kako toplejše ogrinjalo. Pa še besedo o modnem kvartetu. Kdo igra tu prvo violino? Klobuk? Rokavice? Torbica? Čevlji? To ni tako lahko določiti. Morda bo kdo rekel, da je treba vse to spraviti v harmonično soglasje. Najlepše je, če pristojijo k obleki čevlji in klobuk. Torbice in rokavice naj bodo po možnosti enake. Vsakdo daje prednost skritim zaznamkom, to je v istih barvnih odtenkih. Hvala Bogu, da se lahko ta modni kvartet mnogokrat menja, ker bi imele dame sicer še več skrbi — in praznih žepov. Pa še eno. Ni nam do tega, da bi obsojali dostojno nekričeče lepotičenje, pač pa obsojamo vse, kar vzbuja pozornost, kar je vsiljivo in tudi vse, kar je pretirano. Puljenje obrvi ni več moderno. Nosijo jih kar zraščene, le štrleče pulijo. Rumenkasta ali modra barva, umetno modre sence pod očmi, kričeče barvane ustnice in močno pretirlna lična rdečica napravijo modro, nežno barvo in prostor zmerno rabljenim lepotilnim zvijačam. Rdeča barva na licih in ustnih lahko ostane naravna, če znamo to zmerno rabiti in dovršeno skriti prevare naravne barvne lepote. V Ljubljani je vedno več rdečeličnih in rdečeustnih dam, celo otrpk, ki pa vse premalo upoštevajo, da je le dostojno in nekričeče lepotičenje potenciranje naravne lepote, ne pa pretirano mazanje, ki niti najmanj ne skrije prevar »take lepote*. Komunistični krvniki padajo V Višnji gori so ustrelili po zasliševanju krvnika številnih žrtev na. polici Lado Potokarja. Taka smrt je doletela najkrvoločnejšega-terenskega komunističnega 6odnika. Iz Hinj pri Dobrem polju je prispelo poročilo, da je v borbah ipadel prosluli poveljnik partizanskega bataljona Štefan. Njegovo ime je znano po etrašnih zločinstvih, ki jih ie izvršil njegov bataljon. V tej borbi je bil hudo ranjen tudi Daki, poveljnik bivše 4. čete v krimskem bataljonu in vnet sodelavec pri morijah v Ribniški dolini. Njegovo ime poznajo zlasti v Sodražici, kjer «e je hvalil, da je bil prostovoljec v španski revoluciji. Imel je ».šance« za poveljnika bataljona, kar pa ni hotel. V razsulu ie tudi udarni bataljon Toneta Tomšiča. Pred dnevi so vaške straže in vojaki zasledovali ta bataljon, katerega je spet zbral komunistični inspirator Leskovšek. Prijeli so več partizanov, med njimi člana te udarne vojske 18 letnega Borisa Usarja in 16 letnega Kregarja iz Ljubljane. Slednji je delal v Ljubljani in so ga odpeljati partizani, Boris Usar pa je služil kot begunec najprej v Laščah, nato pa pri nekem posestniku na Robu, kjer se j<| pridružil .partizanski ^vojski. Pri zasledovan ju so našle vaške straže več napol pokopanih človeških trupel. Tako so na Jauhah našli truplo nekega moškega, poleg ^katerega je bila korespondenca Al. Primožiča, čuvaja na Jauhah. Domnevajo, da je ta žrtev učitelj iz Korinja. t S. Gregorija čož S. Gregorija Čož. prednica v mestnem zavetišču za onemogle je dne 26. septembra t. 1. odšla k svojemu Gospodu po bogato plačilo. Rojena ie bila 1. 1877 v Št. Vidu pri Stični. Dasi se ji ie življenje v bogati dediščini prijetno smejalo nasproti, je vendar izvolila samostansko življenje. Noviciat je opravila v Gradcu, potem pa službovala v najrazličnejših krajih. Med prvo svetovno vojno ie lajšala težave in rane na soškem bojišču, vodila s posebno ljubeznijo zavetišče v Tržiču v težkih letih pomanjkanja. bila prednica v Mali Loki pri Ihanu, kjer je pokazala vse svoje velike gospodarske talente. V mestno ubožnico ie prišla prvič leta 1922, ko so sestre reda sv. Križa prevzele ta zavod, drugič pa leta 1938 kot prednica. Bila je v vsem res dekla Gospodova. Delavna preko dolžnosti in lastnega zdravja, ljubezniva do nai-višje mere dopustljivosti, skrbna kot svetopisemska Marta, vključujoč izredne, ne le gospodinjske. ampak tudi gospodarske zmožnosti, širokogrudna nasproti vsem v vseh primerih, le zase stroga, potrpežljiva do nerazumljive mere. vendar pa vedno dostojanstvena brez najmanjših možnih osebnostnih odtenkov. Kar ie najtežje v življenju — biti služabnik in gospodar — to je združila s. Gregorija v eni osebi. In še na smrtni postelji ie bila ista: skrbna za sestre, za gospodarstvo in gospodinjstvo, za oskrbovance zavoda, še vedno kot luč z opominom: pridni in potrpeti. Res vseskozi sveča, ki je svetila in použivala sebe samo za druge. R. i. p. anima pia. Pogreb bo v ponedeljek, 28. septembra ob treh popoldne z Žal. Zadnji poslovilni obiski so v zavetišču za onemogle, Japljeva ulica 2. šport Vič : Žabjek 2:0 (1:0) Včeraj so najmlajši nadaljevali z nogometom na igrišču Ljubljane. Kakor so z igrami pretekle nedelje dokazali, so se, oziroma bi se morali pomeriti v prvi tekmi za tolažilno darilo obe premagani moštvi SK Mladika in SK Korotan. Na žalost pa nobenega od navedenih moštev ni bilo na igrišče, tako da so potem le zmagovalci pretekle nedelje igrali med seboj. Igra obeh nastopajočih je včeraj mnogo bolj ugajala kot zadnjo nedeljo. Kombinatorno so igrali precej dobro, kolikor se pač more od takih mladih igralcev že zahtevati, pa tudi streljali so precej. Obe moštvi sta imeli tudi nekaj svetlejših mest. Lahko bi rekli, da je pri včerajšnji tekmi zmagal tisti, ki je igro zdržal do konca. In to je bil Vič, ki je postavil na^ igrišče tudi krepkejše fante. S tehničnega pogleda bi mnogo bolj odgovarjal neodločen rezultat, saj sta si bili obe enajstorici precej enaki. Gol v prvem delu igre je padel s prostega strela s kazenske črte, v drugem delu igre pa je bil zgoditek dosežen po lepi kombinaciji. Tudi Zabječani so imeli nekaj prilik za rezultat, vendar jih niso znali izrabiti. — Še nekaj naj nasvetujemo prirediteljem za morebitna bodoča srečanja take vrste: da si izberejo po možnosti pač najmanjše igrišče, ne pa največje kot je bilo to včeraj. Tako veliko igrišče ni za tako mlada .igralce, saj še,,o,lini!^ttlll|ll)||Htj 91 Ufi S. S. van Dyne: 47 ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI KOMAN GOSPODA BENSONA »Odložil sem klobuk in palic« v predsobi, potem pa sva stopila v salon. On se je vsedel k mizici. Jaz sem kar stal in mu povedal... tisto, kar sem nameraval. Nato sem potegnil pištolo in ga ustrelil « Vanče ga je pozorno motril, Mark-ham pa ga je posluSal, ne da bi trenil z očmi. »Kako si razlagate, da je Benson bral, ko ste na tak način z njim govorili?« »Smatram, da je vzel v roko knjigo samo zato, da bi pokazal, da mn je Čisto vseeno.« »Prosim vas, premislite: vidva z gospodom Benson o m sta odšla iz predsobe v salon, čim »ta stopila v hišo, ne?« »Da.< »Kako je potem mogoče, gospod stotnik, da je imel gospod Benson tedaj, ko je bil umorjen, na nogah copate in bil oblečen v jopič, ki ga ima za doma?« Leacock je razburjeno pogledal okrog sebe. Preden je odgovoril, si je z jezikom oslinil ustnice. »Ah, saj res, zdaj se spomnim, da to Benson takoj nato, ko sva stopila v nišo, šel zgor in se tam zadržal nekaj minut... A jaz sem bil preveč zamišljen, da bi se mogel zdaj vsega spomniti,« je odgovoril ves obupan. »Cisto naravno,« je dejal Vanče nekam prisrčno. »In potem mi povejte ie tole: ali tedaj, ko se je spet vrnil z gornjega nadstropja, niste slučajno opazili ničesar posebnega na njegovih laseh?« Leacock se je začudil. »Na njegovih laseh?... Ne razumem, kaj mislite s tem.« »Če ste opazili kakšno posebnost na barv) njegovih las, sem hotel reči; ali še bolje: ali tedaj, ko se je Benson vsedel pred vas in mu je luč svetilu na glavo, niste opazili kakšne spremembe, recimo na njegovih laseh?« Leacock je napol zatisnil oči, kakor da bi se bil hotel na vsak način spomniti, kako je že tedaj bilo. »Ne, ne spominjam se.« »Se nekaj drugega,« je nadaljeval Vanče mirno. »Vas je način Bensonove-ga govorjenja kaj začudil? Sle opazili morda, da mu jezik ne teče gladko?« Stotnik je bil zelo v zadregi. »Ne vem. kaj hočete reči; zdelo se mi je, da govori tako, kot običajno.« »Pa niste morda opazili na mizi kakšne modre škatlice z dragulji?« »Ne, nisem je videl. Vanče je za trenutek umolknil, potem pa spet dejal: »Ko ste ustrelili Bensona in odšli, ste seveda ugasnili luč.« Ker Vanče ni dobil na to nobenega odgovora, ga mu je sam položil na jezik; »Morali sto to storiti, kajti Pfyfe je J dejal, da je bila tedaj, ko je prispel pred hišo, tema pri Bensonovih.c »Da, tako je, nisem se mogel takoj prvi trenutek spomniti.« j »Zdaj, ko se tega spominjate, mi povejte, kako ste luč ugasnili?« »Zasukal sem ..« je spregovoril po kratkem molku, »električno stikalo.« I »Na kaleii strani v sobi pa je stikalo?« , | »Ne spominjam se več,« i »Zamislile se malo. Ni mogoče, da se ne bi spomnili tega.« »Zdi se mi. da je na nasprotni strani vrat, ki drže v predsobo.« j »Na kateri strani izhoda?« »Kako naj bi se tega spomnil?« je vzkliknil milo rčno leacock. »Bil sem preveč zamišljen... Zdi se mi, da na desni.« j »Na desni, če gledate v sobo, ali iz nje proti vratom?« »Ce gledate iz nje.« »Torej na tisti strani, kjer je knjižnica?« »l)a.« Videti je bilo, da je bil Vanče s tem zadovoljen. »Pa preidimo zdaj k tisti pištoli: Cernu ste jo odnesli na stanovanje gospodične St. Clairovo?« »Bil sem strahopetec,« je odvrnil stotnik. »Bal sem se, da je ne bi našli na mojem stanovanju in sem si mislil, j da je pri gospodični bolj varna. Niti na j misel mi ni prišlo, da bi njo utegnil kdo imeti na sumu.« »In ko je bila osumljena, ste šli k njej po pištolo in jo potem vrgli v reko. ne?« »Da.« »Mislim, da je že to, če se najde pištola, v kateri ni naboja, samo na sebi precej sumljivo znamenje ...« »Res sem si tudi jaz tako mislil. To je bil tudi vzrok, zakaj sem orožje vrgel proč.« Vanče je začudeno pogledal. »Nekaj čudnega . . Po tem takem sta bili vsekakor dve pištoli. Prehrskali so na tistem kraju dno reke in našli avtomatično pištolo ,Colt\ v kateri ni manjkalo niti enega naboja. Sle res čisto prepričani o tem, gosjrod stotnik, da je bila tista piStela. po* katero ste šli k gospodični St. Clairovi, in ki ste jo potem vrgli v vodo, vprav vaša?« Meni je bilo znano, da v reki niso našli prav nobene pištole in vprašal sem se, na kaj Vanče s tem meri. Morda je skušal zaplesti v stvar še gospodično St. Clairovo? Tudi Markhamu je bilo videli, da je presenečen Leacock ni takoj odgovoril. Ko pa je spregovoril, je bil njegov glas kar nekam surov. »Pištola je bila samo ena, in sicer tista, ki ste jo našli v vodi, in ta j* bila moja... Izstreljeni naboj sem sam nadomestil z novim.« »Ah, zdaj razumem.« Vancejev glas je bil prisrčen in prepričevalen. »Še eno vprašanje gospod stotnik. Cernu ste prišli sem, da priznate svoje dejanje?« Leacock je dvignil glavo in prvič, odkar se je začelo zasliševanje, so postale zdaj njegove oči živahne. »Čemu? Za človeka, ki kaj da na svojo čast, je bila to vendar edin« možnost. Po krivici ste bili osumili nedolžno osebo in nisem hotel, da M po nedolžnem trpela.« S tem se je zasliševanje končalo. Markham ni stotnika vprašal ničesar, in paznik je jetnika spet odvedel. Sledil je čuden molk. Markham je kadil cigaro in puhal dim v zrak. Roke je sklenil zadaj za vratom ter se zagledal v strop. Major se je udobno zleknil v naslonjač ter občudoval Vanceja. Vanče je postrani opazoval Markhama, na njegovih ustnicah pa se je poigraval smehljaj. V tem njihovem različnem vedenju so se razodevala čustva vsakega posameznika ob tem prizoru. Markham je bil vznemirjen, major zadovoljen, Vanče pa prevejan. Vanče je bil potem tudi tisti, ki je naredil konec temu molku. Spregovoril je skoro brezbrižno. »Vidite zdaj, kako bedasto je bilo tisto priznanje? Naš vzvišeni stotnik ima zelo revno domišljijo. Nihče se ne bi mogel tako zlobno lagati. In to se j* hi ga smatrali za krivega! Morda si je predstavljal, da g* zlagal samo zato, da bomo odpeljali na morišče zaradi priznanja, ki si ga je pripel na srajco. Ste opazili, kako nič določnega ni vedel povedati o svojem prihodu v Bensonovo hišo? Priznal Je, da ie bil Pfyte na cesti in to je skoro že izjiodbMo tla njegovi iznajdbi, da je Šel v hišo skupaj s svojo žrtvijo. Ni se mogel spomniti, da je bil Benson že v jopiču, ki ga ima za doma-In ko sem g« na to spomnil jaz, se J* izgovarjal, da se je Benson z vso naglico stekel zgor preobleč. Sreča da časopisi niso prav nič omenjal' lasulje! No, pa kaj sem že hotel reči. gospod major, ali je vaš brat takrat, kr lar si jo vzel iz ust umetne zobe, kaj jecljal?« Ljubljana fi t»l*>ftar Danes, ponedeljek, 28. septembra: Venceslav. Torek, 29. septembra: Mihael, n. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-seva c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. U6tar, Šelenburgova ulica 7. Nocojšnji koncert na dveh klavirjih, ki ga bosta izvajali pianistki Marta Bizjak-Valjalo in Silva Hrašovec, je izredno pomemben, posebno za to, ker se bo prvič javno izvajala Tomčeva skladba za dva klavirja pod naslovom Nizki rej. Delo je napisano po ljudskih plesnih motivih v obliki suite. V tem delu je združena cela vrsta plesnih pesmi, katere smemo smatrati za najstarejše ljudske pesmi, kar jih pozna naša zgodovina. Delo je izredno učinkovito in bo imelo prav gotovo velik uspeh. Poleg Tomca so na sporedu še naslednji skladatelji: Longo, Grieg. Reinberger in Rahmaninov. Koncert bo začel drevi točno ob pol 7 v mali filharmonični dvorani Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Rokodelski oder prične svojo novo sezono. V nedeljo 4. oktobra bo pričel eden najstarejših slovenskih odrov svojo sezono, s pretresljivo dramo »Kadar se utrga oblak«, katero je napisal Joka Žigon. vVsebinsko bogato delo je polno dramatične razgibanosti. Dejanje poteka na velikem po-!?sf.vu. iškega podjetnika in prikazuje zgrešeno življenje, ki je oprto na nepoštenost in krivico. iNa otvoritveno predstavo že danes opozarjamo! »Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine* ima ustanovni občni zbor v nedeljo dne 4. okt. *• 1. ob^ 10. v dvorani Kina »Sloge« Vabimo vee proste železničarje, da se udeleže občnega zbora. Občni zbor je odobren od Visokega Komisariata Ufficio Gabinetto No. 6337 od 17. sept. 1942-XX. Seznami davčnih osnov trgovin s stroji in vozili, deželnimi pridelki in semeni, z zeljem ?n E?P° ter trgovin s perutnino, ribami, konji in živino bodo do vštetega 11. oktobra t. 1 med uradnimi urami razgrnjeni v sobi it. 19 mestnega odpravništva v III. nadstropju na magistratu v hiši za vodnjakom. Upraviteljstva II. in IV. deške ter I. dekliške ljudske šole v Ljubljani naznanjajo, da bo vpisovanje šolobveznit otrok 28., 29. in 30. septembra t. 1. od 8—12 v šoli na Grabnu in sicer za vse razrede. Starši se pozivajo, da vpišejo svoje otroke v šolo zgoraj omenjene dni. Med šoloobvezne otroke spadajo po zadnjih odredbah tudi oni otroci, ki bodo izpolnili do 31. decembra t. 1. 6 let. Novinci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu staršev ali odraslih oseb. o seboj naj prinesejo otrokov krstni list oziroma družinsko knjižico, izkaz o uspešnem cepljenju koz in potrdilo o uspešnem cepljenju Proti davici. Starši, ki menijo, da je njihov otrok nesposoben za obisk šole, morajo predložiti zdravniško potrdilo. Učenci in učenke, ki so že lansko leto obiskovali šolo, pridejo lahko sami k vpisovanju. Iste dni bo tudi vpisovanje otrok v II. mestni otroški vrtec in sicer v mestnem zavetišču v Trnovem od 8—12. Vhod v vrtec je na zapadni strani v Riharjevi ulici. V četrtek, l. oktobra t. 1. se prične šolsko leto s sveto mašo v trnovski cerkvi ob 8 za učence IL in IV. deške ljudske šole. V petek se začne redni šolski pouk. j Praktični učiteljski izpit za učiteljiče Gospodinjskih šol in tečajev bo zidnie dtii oktobra t. 1. v učiteiiski gospodinjski šoli dr. Kreka v Ljubljani. Pravico prijaviti se k temu izpitu imajo učiteljice gospodinjskih tečajev ali razrednih gospodinjskih in meščanskih šol. Prošnje za pripustitev k izpitu je treba vložiti do 1.0. oktobra t. 1. na Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino (IV. oddelek). Prošnji ie treba priložiti: kratek življenjepis, prepis diplome. prepis dekreta o nastavitvi za gospodinjsko učiteljico in zdravniško potrdilo. Potrdilo ° službovanju in ocenah izda Visoki komisariat, IV. oddelek. Pismeni izpit se prične 26. oktobra t. 1. ob 8 zjutraj v učiteljski gospodinjski šoli dr. Kreka. ljubljansko gledališče Opera: Četrtek, 1. oktobra ob 17: »Boheme«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Nedelja, 4. oktobra ob 16: »Boccaccio«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Prijavljanje abonentov za letošnjo gledališko sezono, ki se je vršilo v veži dramskega gleda-k*'° v nedeljo zaključeno. Ev. zamudniki se lahko še prijavijo v pisarni v Drami. Pisarna se nahaja v pritličju na lev\ Vhod pri levih zadnjih vratih. I Dal 15 al 30 Settembre vengono emesse Se nuove serle di BUONI del TESORO NOVENNALI 4°/. • PREMI Interessi e Premi esenfi da ogni imposta presente e futura PREZZO di emissione: L. 92 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 4% dal 15 Settembre fino al giorno del versameuto. Le sottosenziom possono essere eseguite m contanti o con versamento di Buoni del lesoro novennali 4% seadenza 15 febbrato 1943. Vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione. Per le sottoseriztom con versamento di Buoni del lesoro novennali 4% 15 febbralo 194^ i medesimi vengono aecettatl alla pari e al sotto-scrittori viene corrisposta la differenza di L. 8 per ogni cento lire di capilale nominale. nonchč il raieo di interessi in ragtone dl cent 35% in corrispondenza della cedola non ancura seaduta clie dovra trovarsi unita ai titoli versatl in »ottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4,500.000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoserizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dali Banca d ltalla: * • , Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assirurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Prevideiiza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per l’Assicurazione contro eli infortuni sul lavoro — Banca dMtalia — Banco di Napuli — Buncu di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di I urino — Monte dei Paschi di Sienna — Banca Coinmerciale Italiana — C rediti) Italiano — Burn o di Koma — Federa- zione Nazionale l-ascista delle ( asse di Risparmio — Istituto di Credito per le (asse di Risparmiu Italiane — Cassa dl Risparmio delle Provincie Lombarde — hederazione Nazionale l-asrista delle Bauclie e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolan — Banca d America e d ltalia — Banca Popolare C ooperativa Anoniina di Novara — Banro Amhrosiano — Banca Nazionale deli Agricoltura - Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicuraiioni Generali di Irieste — C ompagma di Assi* curazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicnrazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurtn - La Fondiaria Compagnia di A»sicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. Credito Coinmerciale. Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provincinle I ombarda — Banco di Cbiavari e della Riviera t igure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Honiagnolo — Banca Lombardo di L)D. Si C^. — Banco S. Geininiano e S. Prospero — Banca di l.egnano — Banca Lnione, Milano - Banca B* linzaslii — So< iel4 Italiana di Credito. Milano Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Coinmerciale. Reggio Em il ia — Banca Piccnlo Credito Bergairrasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo. Brescia — Banca Gaodenzio Sella & C* Biella — Banca Popolare, Lecco - Banca A Grasso e FTglio lorino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito'Savonese. — Banca Cesar e Ponti Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calahriai Banca Mutna Popolare, Bergamo — Banca Popolare. Luino — Banca Cooperativa Popolare. Padova — Banca Mutua Popolare. Verona — Banca Mutua Popolare Agricola. Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Ranca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare. Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa. Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicen/a — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Tutte le altre Casse di Risparmio. Banche e Banchieri, e Banche Popolarl, iseritte alle Federazioni di Categorla, nonche gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. i Od 15. do 33. septembra bodo emltfrane nove serije 9 letnih 4°/. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti in Premije so oproilene sleherne sedanje in bodoče dsviitne EMISIJSKA CEJJA: 92 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 4% obrest! od 15. septembra do dneva vplačila. Vpisovanje se lahko opravi ali v gotovini ali z vplačilom 9 letnih 4% zakladnih bonov, ki zapadejo 15. februarja 19+3. Sprejeti so kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. Pri vpisu z vplačilom 9 letnih 4?5 zakladnih bonov 15. februarja 1*>4T se isti sprejemajo a la pari in vpUnikom «e nri/na razlika 8 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice, poleg odgovarjajočih obresti v znesku ce.nu 35% z ozirom na še ue zapadli kupon, ki mor« t>■ ti priključen bonom, izročenim v vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 446 premij v skupnem znesku 4.^00.000 lir. ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripada jo emisi jskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca a Italia: • Cassa Depositi e Prestiti*— Istituto Nazionale delle Assicnrazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previden/a Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1’Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dMtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Na/ionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Sienna — Banca C omnierciale Italiana — Credito Italiauu — Banco di Koma — Federa-zione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le ( asse di Risparmio Italiane — t assa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolarl — Canca d America e d’l1alia — Banca Popolare Cooperativa Anoniina di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale deli'Aaricoltnra — Banca Popolare dl Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicura/ioni (ieneiali di I riesle - Compannia di A**i-corazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La t-ondiaria Compagnia di Assicnrazioni Firenze — Conipagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. ' Credito Coinmerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Pp>vinciale I ombarda — Banco di Cbiavari e della Riviera Ligure — Banca Vunwiller — Credito Industriale. Venezia — Credito Kotnaunolo - Bani a Lombarda di UL). A CC, — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di l.egnano — Banca Unione. Milano — Bunca Bclinzaphi — Societd Italiana di Credito. Milano Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale. Reggio Emilia — Banca Piccolo t redilo Bergnniasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo. Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C, Biella — Banca Popolare. Lecco - Banca \ flrasso e Figlio Torino. - Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Snd — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti. Milano — Banca Privata Finanziaria. Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Indnstriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutna Popolare, Bergamo — Banca Popolare. Luino — Banca Cooperativa Popolare. Padova — Banca Mutua Popolare. Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banco Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare, Aretina — Banca Popolare. Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese - Banca Popolare t ooperativa. Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicem« — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Vse ostale hranilnice, banke, bančniki In ljudske posojilnice, ki so včlanjene v Zvezi bančne kategorije, kakor ludi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di cambio*. V. HEISEP 107 Zdravnik gre križem svet Jordanka dolina je rodovitna, toda zaradi strahotne malarije, ki tam razsaja, so obdelovanje morali skoraj doceila opustiti: tisti pa ki so tam iskali srečo, fio putsili zdravje ali celo življenje Leta in leta niso mogli odkriti izvora malarije, ki je tako razvita okrog Tiberskega jezera. Ni bilo dvoma, da se komarji niso mogli raaploditi v slanih vodsh jezera, drugih kotišč pa niso mogli najti. Nazadnje pa so našli majhne studence ob vznožjih gričev. Ameriški inženirji ao uvedli spretne načine izsuševanja stoječih voda in njočvirij z dinamitom. Napeljali bo •lolge vrvice razstreliva med stoječimi vodarni in nižje ležečimi kraji, jih nato zažgali in tako izstreljevali dol-Se prekope. Tekoče vode pa, pri kate-!>b ni bilo mogoče postopati na ta na-fin, so obdelovali s pariškim zelenilom. Potem je obdela.no polje, ki so škropili, samo preprečevalo zaploditev komarjev. Pred nekaj leti so imeli ob zahodni obali Nicarague majhno radio-telegrafsko postajo, katere posadka je tedensko izgubljala nič manj ko 'petdeset delovnih ur, ker so njem maloštevilni uslužbenci skoraj stalno bolehali. Rockefellerjeva ustanova je poslal« tja veščaka, ki je našel postajo v eni velikih zarez med onetot-nimi gorami, iz katerih je nicala voda ter se zbirala ravno v bližini postaje. Dal je izkopati goseben krožni jarek, v katerega so se odtekale stoječe vode okrog hiš ter ga or>delal s pariškim zelenilom. — S tem preprostim sredstvom so se ognili izguni tisočem delovnih ur letno in majhhna skupina telegrafskih uslužbencev se je spet opomogla. V Maleziji se je malarija tako razpasla, da je celotno gospodarstvo strahovito trpelo. Vzdolž ohrtle se je raztezala planjava naplavin na tisoče kilometrov, obrobljala pa so jo močvirja,' porasla z »mangrovom«. Na daleč je ni bilo vasi. ki ne bi dajala groznih prispevkov nenasitni malariji. V tej obširni zemlji, redko naseljeni in šele pred kratkim odprti industriji kavčuka, k uliji niso redili domače živine, tako da so se komarji pa«li le na ljudeh. Nič nenavadnega ni bilo, če si v nekaterih krajih dognal, daj je od tisoč prebivalcev pomrlo letno: do dve sto; a nihče ni vedel za vzro-k. V Maleziji je dosti komarjev, ki ( prena-šajo malarijo. V prugozdu je brenčal komar vrste »umbrosus«. v slanih vodah ob obali komar vrste »ludlowii« komarji e p'kčastimi krjli pa so se zaplodili povsod, v globokih jarkih, v stoječih vodah po razpokah, med zelenimi algami, kjer jo bilo le za dva, tri milimetre vode Težko ga je bilo iztrebiti, ker se je’ tako izdatno plodil, kjer koli je prinicala na dan neznatna vodica. Ena največjih teža.v v Maleziji je bMa ta, da so se rečne struge, ki so odnašale nečisto vodo iz rudnikov, tako nagatile z zemljinami, da je voda pogosto prestopila bregove in pustila nešteto močvar vseh velikosti. Na mnogih krajih je bilo pariško zelenilo v neprecenljivo pomoč, a povsod ni moglo zadoščati: včasih je bilo celo dvom no, če bo dovolj uspešno proti tako silni in obširni razploditvi komarjev vrste »maciflatus«. V nekaterih krajih so se celo hoteli znebiti culesov, a pariško zelenilo proti tem komarjem ni imelo nobenega učinka. Komarji vrste anopheles se hranijo ob vodni površini, eulexi pa imajo glave obrnjene navzdol, zato se hranijo samo z drobnimi živmi, ki plavajo v vodi, in ne pridejo v dotik s praškom zelenila, ki plava na vodni gladini. Tenka plast petroleja na gladini zamori vsako komarjevo ličinko, ker ji ne da dihati. A tudi ta postopek ima svoje dobre in slabe strani. V mnogih krajih je bilo to precej drago sredstvo, vrh teg8 pa — kakor je lahko umljivo — popolnoma neučinkovito, kadar je Slo za tekoče vode. Za nad/or pa je bil petrolej seveda ne-prekosljiv, zdravstveni nadzornik je le hodil po cestah in se je mimogrede lahko prepričal ali je k n II opravil svojo rlolžno«t ali ne; če je pa hotel vedeti, ali je vodo čistil « pariškim zelenilom, jo je moral kemično preiskovati. Po dolgih raziskavah smo dognali, da je biti glavni vir vsega zla v malezijskih nasadih v tem, ker so preveč krčili pragozd, na kar je močno na-rastlo število ličink komarja »macula- tusa«, ki se za razliko od odrastle žuželke na soncu prav dobro počutijo. Ko so sekali gozdove, so odkrili mnoge jase z močvirnimi vodjmi, kjer so se potem ličinke močno zaplodile, (ločim bi se to v pragozdni temi ne bilo zgodilo. V starih časih je bil Singspoore •prava smrtna past Gilbert flrooke, ki je bil načelnik zdravstvenega urada v Singapooreju ?e je za zadevo toliko zavzel da so mu bili komarji ne samo poklicni, marveč tudi sicer najljubši življenjski posel. Vse njegovo zanimanje se je vrtelo okrog teh žuželk in o njih je spisal prav debelo knjigo. ki je bila no večini sestavljena iz izvlečkov iz ogromneg« kupa knjig, spisanih o tem vprašanju. Brdoke mi je bra*l nolgo Vergilovo pesem o izvirniku in mi nato prevedel neko me^to, o katerem je bil prepričan, da dokazuje da so bile tamkaj popisane mušice komarji vrste cule*. V Singapooreju pa ntso bili nevarni samo komarji vrste »maciilatus«, marveč tudi zastopnik- ra/reda >lud!owiW. čeprav so bili prvi srditejši. Boj proti te.i nadlegi je zahteval lepe denarne vsote, na srečo pa so jih ^t ra it a Set-tlements kjer je ravno tedaj trgovina z gumijem vzcvetela tudi premogle. Skora j v vseh deželah, ki sem. jdi obiska'1 so se zdravstvene oblasti zelo prizadevale da bi si zagotovile pomoč v težavah, ki so jih iinele zaradi malarije Na pobudo domačinov je hotela ceylou*ka vlada začeti velik hoj proti malariji po vsem otoku in nam je dala vedeti, da im« za to ,ia -9zp«• Kramarič — Izdajatelji mi Sodja — Uredniki Mir*« Javornik — Kokniilioi ne *ro<*amo — »Slovenski donn tzha|» ob deia«ni*it> »h ll — •cčna naročnina II li*. ca toiizemalvo 13 Ul — llrednlitvoi Kopitarjeva n lica fclil — Lprataj Kopitarjeva alica t> Ljubljana — Teletoa |te». <001 do 40-05 — Podroinira No*e meate