MARCI
Q%£jo»t
{-'/uAuce..*
NO. 41
/Imeri^ka Domovi m a
r ,2 st.
,ew N.y.
C? «-23^ Ma^’s Pia
W03GMM,TONt
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg DenwSt.


.oenJbK, Ely, Pueblo, EockSpring*
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 15, 1977
LETO LXXIX. — Vol. LXXIX
Eisenhower ni hi! za integracije šol
Bivši vrhovni sodnik Earl Warren trdi v svojih spominih, da predsednik Eisenhower ni odobraval integracije šol, ki jo je odredilo Vrhovno sodišče leta 1954.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA D. D. Eisenhower je imenoval za Vrhovnega sodnika ZDA bivšega kalifornijskega guvernerja Earla Warrena. Pod vodstvom tega je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da je. treba za enakost šol v teh pomešati črne in bele šolarje, med tem ko je preje zadostovala za enakost enaka vrednost samih šol, šolskih poslopij in šolskih programov.
Znani odlok Warrenovega Vrhovnega sodišča v slučaju Brown proti Šolskemu odboru pomeni začetek integracije šol, katero so v naslednjih letih skušali in jo še vedno skušajo doseči med drugim tudi s prevažanjem šolarjev v avtobusih iz črnih predelov mest v bele in obratno.
Četudi je Vrhovno sodišče leto kasneje zahtevalo, da se integracija šol izvaja “z vso možno hitrostjo”, predsednik Eisenhower v tem pogledu ni nič storil,, niti ni izjavil, da je poslej ‘’nezakonito” vzdrževati in o-hranjati rasno ločene šole.
Vrhovni sodnik E. Warren piše v svojih spominih, da je pričakoval “nekaj odpora” proti integraciji, toda ne tolikšnega in ne tako kljubovalnega. Eisenhower naj bi bil ob neki priliki branil zagovornike segregacije na jugu naše dežele, češ. “To niso slabi ljudje. Vse, kar jih skrbi, je to, da ne bi bilo treba njihovim malim, sladkim dekletcem sedeti v šoli poleg kakega velikega, preveč odraslega črnca/’
“Spomini Earla Warrena” bodo začeli izhajati prihodnji mesec v Atlantic Monthly tri leta po Warrenovi in 8 let po Eisen-howerjevi smrti.
Švica bo pustila tujce v deželi
BERN, šv. — V nedeljo je bi lo v Švici ljudsko glasovanje o tem, ali naj število tujih državljanov v Švici omeje na 12% vsega prebivalstva, ko jih je stvarno v deželi okoli 15%, ali ne.
Ti tujci so prišli v Švico večji del v času industrijske rasti in so prevzeli vsa težja in slabše plačana delovna mesta. Del Švicarjev je tujce težko prenašal in je že pred leti zahteval njihovo omejitev. Najprej so ustavili prihajanje tujcev v Švico, nato pa so jih hoteli postopno spraviti iz nje, kar jih je nad 12% celotnega prebivalstva.
O tem so imeli ponovno ljudska glasovanja, ki pa predloga oiso nikdar odobrila. Tudi preteklo nedeljo je bil predlog odklonjen.
JOSEPH CAL1FANO JR., zvezni tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo, je predlo-ložil ustanovitev posebne zvezne agencije ki bi naj nadzirala stroške zdravljenja v bolnišnicah. Ti rastejo daleko hitrejše kot vsi ostali življenjski stroški.
Republikanci obnavljajo svojo organizacijo $ tal
WASHINGTON, D.C. — Republikanska stranka se pri vo-iitvah v novembru z izjemo predsedniškega kandidata ni posebno dobro obnesla, četudi se je dežela nagibala bolj proti
Skupni gospodarski odbor Kongresa hvali predsednika Carterja
Na splošno poročilo skupnega gospodarskega odbora Kongresa predsednika pohvali, predlaga pa dodatno znižanje davkov kot gospodarsko poživilo.
WASHINGTON, D.C. — Odkar je v Beli hiši demokrat, je skupni gespodarski odbor Kongres do Bele hiše dosti ljubeznivejši. To ni prav nič čudnega, saj imajo v odboru veliko večino demokratje. Tako je kong. Richard Bolling iz države Missouri pohvalil predsednika Carterja, “ker je nastopil naglo in učinkovito”.
Carterjev gospodarski program so na splošno v odboru označili za “dober” toda liberalno krilo demokratske stranke, ki je še vedno močno, je priporočilo dodatne ukrepe za pospešeno rast narodnega gospodarstva in za odločnejše ukrepe proti inflaciji-
Liberalni demokratj e hočejo hitrejšo rast gospodarstva, ki bi naj hitrejše zmanjšala brezposelnost. Predlagajo dodatno znižanje osebnega davka, ki bi naj
Novi grobovi
Frank Pirc
Frank Pirc (Pierce) z 22471 Arms Avenue je zbolel na domu svojega sina, od koder so ga prepeljali v Euclid General bolnišnico, kjer so ugotovili njegovo smrt. Pokojnik je bil vdovec po leta 1972 umrli ženi Anni, roj. Longar, oče Frances Orton (Atlanta, Ga.), Eleanore Bortnick in Franka J. Pierce, 6-krat stari oče, brat Katherine Bernik (Chicago, 111.), pok. J ilie Milan, pok. Josephine Zjalin <n pok. Antona Pirca. Rojen je bil v Žužemberku in je prišel v ZDA leta 1905, zaposlen je bil do upokojitve leta 1960 kot strojnik pri Wean’s Equipment Co. Bil je član ADZ ši:. 27 > i veteran prve svetovne vojne. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.30, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš.
Frank M. Rupnik
V Slovenskem domu na ostarele je umrl preteklo nedeljo ponoči 88 let stari Frank M. Rupnik, mož Ann, roj. Habinc, preje pa pok. Rose, roj. Russ, oče Rose Gudhe, Victorie Kiel, Eleanor McFarlane in pok. Ernesta, očim pok. Emily Miller, 12-krat stari oče in 18-krat pra-staii oče. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 9.30, v cerkev sv. Jeroma ob 10.,
JUGOSLAVIJA NAMIGUJE NA JEDRSKO OBOROŽITEV
Eden vodilnih generalov in partijskih vodnikov je v listu “Nin” pretekli teden zapisal, da utegne Jugoslavija razviti lastno jedrsko orožje, če jo bodo k temu prisilile zahteve po varnosti.
konservativni strani. Trenja zmanjšalo dohodke zvezne via- nato na Kalvarijo.
BEOGRAD, SFRJ. _ že nekaj let so navajali razni vir j SFR Jugoslavijo med državami, ki da so sposobne razviti in izdelovati jedrsko orožje. Vendar Jugoslavija sama o tem ni nikdar javno razpravljala, stalno je izjavljala, da je proti jedrskemu orožju in se zavzemala za njegovo splošno prepoved. Sedaj je eden njenih glavnih vojaških in partijskih vodnikov gen. Ivan Kukoc v časopisu ‘Nin” zapisal, da morejo določene okoliščine SFR Jugoslavijo le pripraviti do tega, da se bo lotila gradnje jedrskega orožja.
Gen. polk. Ivan Kukoc svari v svojem članku V tedniku “Nin” da bi napad na SFR Jugoslavijo pomenil začetek tretje
--rsr

Župan fewaka m
pristajanje Concords
župan mesta Newark v New Jerseyju je pozvai port Authority, naj dovoli pristajaj« je letala C o n c o rde na tamkajšnjem letališču, če tega ne more na letališču Kennedy.
NEWARK, N.J. _ Kenneth Gibson je pozval Port Authority držav New Jersey in New Yorka, ki ima pravico dajati dovoljenja za pristajanje in vzletavanje.letal na letališčih
„T ,	...	,obeh omenjenih držav, naj da
sveto™ vojne. Nato dodaja: lfrancosko_britanstemll lcla]u
Jugoslavija je vedno bila m bo	^	svaje na(|.
tudi v bodoče proti monopolne- I
zvočne brzine povzroča več hru-
med vodilnimi republikanci so zmanjšala in ovirala skupni napor za zmago in s tem v precejšnji meri pomagala k zmagi demokratom, v prvi vrsti predsedniku J. Carterju.
de v novem proračunskem letu za nekako 6 bilijonov dolarjev, ter dodatnih 5 bilijonov dolarjev za ustvarjanje novih delovnih mest. Skupno bi to pomenilo povečanje primanjkljaja v
Posledice teh trenj nekatere zveznem proračunu za dodatnih od vodnikov niso zmodrile, zato -jj biLijonov na skupno 69 bili-se ta trenja nadaljujejo, četudi i jonov
Ker bi tako povečanje pri-
morda manj vidno kot preje.
Novi načelnik glavnega narodnega odbora republik anske stranke Bill Brock bi rad stare spore odstranil in izgladil, istočasno pa je začel obnavljati re- ne	in cene dobil n0va
publikansko strankino orgamzu-	dn hn mn0p1 ,lWTlkn.
cijo s tal.
manjkljaja predstavljalo tudi pospeševauje inflacije, je kongresni odbor za gospodarstvo predložil, naj bi Svet za usta-
Posebno pozornost posvečajo on in njegovi sodelavci okrepitvi strlanke na državni ravni. Iščejo vabljive in sposobne kandidate za .državne zakonodaje pri volitvah prihodnje leto. Tisti, ki bo imel v rokah te, bo odločal o volivnih okrajih po ljudskem štetju 1980 in seveda te začrtoval tako, da bo čim ugod-n6 j še z«! njegovo strsnko. Seels j imajo demokratje večino v 36 državnih zakonodaj ah, republikanci pa le v 14.
pooblastila, da bo mogel učinkovito zavirati rast cen.
Sadat ne bo pustil pedi arabske zemlje Izraelu
Belgijci bodo volili
BRUXELLES, Belg. — Pred. sednik vlade Leo Tindemans je pretekli teden objavil razpust Parlamenta in nove volitve za 17. april.
Kalifornija dobila vrhovno — sodnico
SAN FRjANOSOO, Kalif. — Rose Elizabeth Bind je bila pretekli teden potrjena kot prva ženska na čelo vrhovnega državnega sddiišča.
Na to mesto jo je imenoval guv. Edmund G. Brown Jr., komisija za sodniške nastavitve jo je potrdila kljub precejšnjemu javnemu odporu, ker imenovana doslej ni imela nobene sodniške skušnje.
KAIRO, Egipt. — Predsednik Egipta Anvar Sadat je ob odprtju zasedanja Palestinskega narodnega kongresa dejal, da ne bo. pustil niti pedi arabske zemlje v rokah Izraela. Gre za arabsko zemljo, ki so jo zasedli Iz-/ raelci v vojni junija 1967.
Člani kongresa, skupno 290, so Sadatu navdušeno ploskali. Kongres je izvolil zmerne vodnike, pa ni spremenil programa, kot so pričakovali. Še vedno je njegov cilj uničenje — Izraela.
Pokojnik je umrl star 87 let.
Delsgadp ¥ IsMokmo oiiia Ivanja m sispeh
WASHINGTON, D.C. — Posebna delegacija .ZDA, ki je v nedeljo odletela v Vietnam in v Laos, da bi dobila podatke o pogrešanih vojakih v dolgi vojni v Indokini, ima malo upanja, da bi uspela. Delegacijo v Hanoi vodi predsednik Unije avtomobilskega delavstva Leonard Woodcock.
Ta je pred odletom v Azijo dejal: “Če človek pomisli na o-zemlje in na vse stvari, ki so spremljale dolgo vojno, je preko predstave, da bi mogli dobiti podatke o vseh osebah, ki so na tem seznamu.”
Delegacija bo prišla v Hanoi jutri, v sredo, in bo skušala dobiti odgovore na vprašanja o 2,250 osebah, ki so še vedno pogrešane in o njih ni trdnih podatkov. Delegacija bo ostala v Hanom tri dni, pa se oglasila tudi v glavnem mestu Laosa Vientiane. V Hanoiu se bo delegacija razgovarjala s tamkaj
mu nadboru, ki ga skušajo uy<- ^ kot d ,eW dOToli ri
sti nekatere države clamce ta- . .	. i + v--	.T ,
,	• j n , i ,, iStajanje na letališču Newarka,
kozvanega jedrskega kluba.” U ; J	’
| ce tega ne more dovoliti za leta-
“Ali bo Jugoslavija prisiljena ^<-'e Kennedy, kjer bi hrušč začeti razvijati jedrsko bombo, vznemirjal nekako milijon in za visi ■'lajmani od nic. Je dob 'O ljudi) Ei živijo v bližini, znano, da Jugoslavija je in ditir/ Britanski ministrski pred-ne odločna podpornica politikccll ?ednik James Callaghan je med
razorožitve, toda razorožitve za item zadni° nedelj° v razgovoru
na ABC televiziji izjavil, da on
ni za kake posebne odgovore
vse,” piše gen. Kukoc, nato pravi, da ima Jugoslavija možnosti za razvoj jedrske bombe, ter nadaljuje:
slavij a uspela razviti obsežne možnosti i n dustrijsko-tehriolo-ške raziskave, ki temeljno zadovoljuje potrebe jugoslovanskih oboroženih sil.”
Možnosti jedrske oborožitve in priprave na jedrsko vojskovanje je prvič omenila “Borba”, uradno glasila Zveze komunistov, že leta 1975. Tuje vojaške zastopnike je iznenadil njen članek 7. decembra 1975, v katerem je med drugim zapisano: “Naše oborožene sile so pripravljene za dolgo in uspesno vojskovanje pod najsodobnejšimi okoliščinami, kar pomeni tudi jedrsko vojno.”
Gen. Ivan Kukoc je pretekli teden v “Ninu” zapisal, da bo j Jugoslavija, če se bo čutila o-Šnjimi vodniki brez dvoma tudi: groženo, pretehtala svoje se o vseh drugih vprašanjih, ki za- j danje stališče proti širjenju je-devajo Vietnam in ZDA. jdrskega orožja”.
ZDA v slučaju, če bi Port Authority odklonila letalu Concorde pravico pristajanja na leta-“Z vztrajnimi napori je Jugo-llišču New Yorka.
V zadnjih tednih je bilo posebno v Franciji slišati zopet take grožnje v okviru pritiska, ki bi naj pripravil ZDA do tega, da bi dovolile letalu Concorde polete v New York. Ti bi naj zmanjšali izglbo teh letal v potniškem prometu.
Ameriški potresni strokovnjaki v Romuniji
BUKAREŠTA, Rom. — Koncem tedna je prišla sem skupina ameriških potresnih strokovnjakov, ki bo sodelovala z romunskimi pri opazovanju znakov, ki bi mogli kazati na nov večji potresni sunek.
Ameriški strokovnjaki bodo pošiljali svoje ugotovitve v Romuniji na narodno potresno središče v 'ZDA, kjer bodo njihove Delno oblačno z naj višjo tem- podatke proučili in sporočili svo> peratura okoli 66 F (19 C). je ugotovitve v Romunijo.
Vremenski prerok
Sovjeti zavračajo zahodne komuniste
MOSKVA, ZSSR. — Komentator G. Dadyants je v listu “Socialistična industrija” obdolžil zahodne komunistične partije, da so “prijele trnk” in podprle nasprotnike sovjetskega režima.
V svojem sestavku trdi Dadyants, da je bil smoter napadov na Moskvo v pogledu njenega postopanja z onimi, ki se zavzemajo za človekove pravice, zastrupiti ozračje pred konferenco v Beogradu, ki bo v letošnjem juniju pregledovala izvajanje določil v Helsinkih leta 1975 podpisanih sporazumov.
Iz Clevelandu in okolice
Uprava išče raznašalca—
Uprava lista išče raznašalca za Ameriško Domovino za E. 60 St. E. 58 St. in Bonna Avenue. Kličite tel. 431-0628 ali se oglasite v uradu.
Iz bolnišnice—
Anton Jarc, 30439 Mark Ct., Wickliffe, Ohio, se je vrnil iz Richmond Heights bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in voščila.
Seja—
Podružnica št. 32 SŽZ ima jutri, v sredo ob sedmih zvečer sejo v SDD na Recher Avenue. Znižana cena za vodo—
Robert Novak, zastopnik 23. varde v mestnem svetu, sporoča, da bo skoro na razpolago voda iz mestnega vodovoda po znižani cene za osebe stare nad 65 let in za one, ki so stalno nesposobni za delo. Za vse podrobnosti kličite R. Novaka na tel. 391-3333.
Palestinski skrajneži v
boju z zmernimi podlegli
BEJRUT, LLb. — Palestinski gverilci, ki odklanjajo Izraelu pravico do obstoja, so se v začetku tega tedna zapletli v boj z zmernejšimi skupinami Al Fatah. V dveh dneh bojev v mestu Nabatiye so skrajneži podlegli enotam Al Fatah in Sajka.
Obe zadnji skupini sodelujeta z vladama Sirije in Egipta, med tem ko skrajneže podpirata zlasti Irak in Libija.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je včeraj izglasoval predlog za izpolnjevanje gospodarskih sankcij proti Rodeziji, sprejetih v ZN leta 1966. ZDA so to opustile leta 1971, ko so obnovile kupovanje kroma v Rodeziji. Senat bo o predlogu glasoval danes.
ATLANTA, Ga. — Danes so tu nadomestne volitve v 5. kongresnem okraju, kjer je bil v novembru izvoljen A. Young, ki je bil kasneje imenovan za poslanika ZDA pri ZN. Utegne se dogoditi, da bo med 12 1 kandidati prevladal beli, ko so črni glasovi razdeljeni.
WASHINGTON, D.C. — Son. Barry Goldwater zanika trditve skupine novinarjev, ki so preiskovali zločinsko dejavnost v Arizoni v zvezi z umorom novinarja Dona Bollesa lani, da je on povezan z zločinskim podzemljem poslovno in osebno. Namignil je, da se ti očitki utegnejo končati z eno največjih tožb zaradi obrekovanja.
ABIDJAN, Slonokoščena obala. — Luciaono Porcari, neki italijanski mehanik, ki je bil pred leti tu zaposlen, je ugrabil včeraj potniško letalo španske letalske družbe, ki je bilo na poti iz Barcelone na Malorco, ter ga prisilil k poletu v Slonokoščeno obalo, kjer ima hčerko. Ko je dobil tu svojo hčerko in zahtevanih $140,00, je usmeril letalo v Casablanco v Maroku.
RAVALPINDI, Pak— Opozicija proti vladi Bhutta zahteva razveljavitev volitev in izvedbo novih pod nadzorom vojske. Položaj se je v državi tako zaostril, da je Bhutto preko radia pozval svoje nasprotnike, naj ne gonijo države v notranje nemire. Včeraj Jo bil pri demonstracijah proti vladi en mrtev, veliko pa so jih prijeli.
MAR DEL PLATA, Arg. — Tu se je začela včeraj konferenca Združenih narodov O vprašanju oskrbe z vodo v raznih delih sveta. Konference se udeležujejo zastopstva okoli 100 držav.
ZGODOVINSKI SPOMENIK — Slika kaže rojstno hišo predsednika Jtmmpja Carterja v Archery, Ga., dve milji jugozahodno od Plains, Ga.
Imelda Marco* v Libijo mi uporniki na južnih Filipinih, MANILA, Filip. — Predsed- katere podpira Libija, nlk Marcos se je odločil poslati Predsednikova žena naj bi po-svojo ženo Imeldo v Libijo, kjer magala razgovore spraviti spet ' so bili zadnjič prekinjeni razgo- v tek in jim pomagati do uspe-vori med njim In muslimanski- Snega zaključka.
DoyovaivA
8117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINA
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 41 Tuesday, March 15, 1977
Zato je opravičen klic naJOMOoč. Po duhovno-' sH Aor je med mašo prav lepo ranjencem in vztrajal pri njih j ohranitvi njegove demokrauc-harodni zavesti pripadnosti CSISjO ostati zavedni prepeval. - Zlatoporoienea sta do konca; Ivo Plrkocic je neto'nost., idejne m kulturne av« udje naroda tudi potomci prihodnjih generacij zdom-, izredno krepka, zlasti zlati že- msai. da so v zv. -ocev* n cev, čeprav ne bodo več razumeli maternega jezika. Za- nin je izgledal prav mladeniško, vest pripadnosti je več kot jezik! Lahko se zgodi, da bo Slavje se je nadaljevalo v
se je
take Slovence “po duši in srcu” narod v domovini kdaj j Coach House, Justice, 111. Se to potreboval in iskal pri njih opore, ko bo sedanji rod naj napišem, da g. Matija vsako zdomcev že zdavnaj pod zeleno rušo. Na to mislimo, če soboto, ko je končana slovenska je v nu,s še kaj ljubezni do domovine, in vestno odstra- sobotna šola, posnazi vse razre-njujmo vse zapreke na poti uresničenja take možnosti, de, ki služijo pouku naše mla-Pi va, največja zapreka so narodnostno mešani zakoni dine. In to za bogionaj! Reku zdomstvu	Uo mi, dci tooljsogo. nc bi mo^ i
Več je sredstev in načinov, ki vodijo k omejitvi ta- najti, ziatoporočencema še en-kih zakonskih zvez na najmanjšo mero. Vsaka zdom-Jkrat prisrčne čestitke!
ska družina, ki ima otroke, naj išče svojo pot k temu	*	,T ,
......... .	. i Mo;ja mašina kašlja. Nobene
drcnije ne pomagajo. Je pač zelo stara. Rabil sem jo v Barber-tonu in sedaj že nad 20 let v Chicagu! Lepo vse pozdravlja Toti Staj ere”
cilju, predvsem pa najprej razmišlja o tem vestno in resno in išče sodelovanja raznih slovenskih ustanov in organizacij. Kjer je volja— tam je pot.
L. P.
Narodnostno mešane poroke v zdomstvu
Oni dan smo obžalovali, da je v Sloveniji pod seda njim režimom prišlo tako daleč, da se je lansko leto celih 16', slovenskih fantov in deklet poročilo s tuje-iodci / juga države, ki govorijo drugačen jezik in so ve činoma tudi druge vere. Taki mešani zakoni slabijo slovenski narod v domovini v narodnem in verskem oziru, sai je skoraj notorično, da se slovenski človek kaj rad prilagodi tujcu v rabi njegovega jezika (zlasti če je soroden,* in privzemu njegovih narodnih izročil. Kakšni bodo v takem zakonu otroci v narodnostnem oziru, ni tažko uganiti. Verjetno nikakršni Slovenci, gotovo pa n~2 zavedni Slovenci. Za maloštevilen narod je taka perspektiva v bodočnost vznemirljiva, če ne alarmantna.
Ugotovili smo, da je za opisano stanje odgovorna gospodarska in načrtno zasnovana narodnostna politika \iaaajoce komunistične partije. Resignirano smo dejali, aa za preokret te politike zdomci žal ne moremo kaj prida opraviti, če sploh kaj. Danes bomo pa spravili na površje vprašanje narodnostno mešanih porok med nami izseljenci v tujih deželah, kjer emigrantski starši in njihova skupnost vendarle morejo napraviti mnogo, da se poroke njihovih otrok s tujerodci o-mejijc na minimum. Kaj takega je zlasti opravičeno pričakovati v krajih, kjer slovenski emigranti živjo toliko blizu drug drugega, da lahko prihajajo v isto cerkev, v isto dvorano in v isto društvo.
In vendar vidimo, da ustanavljanje družin s tujerodci ni redka izjema, ampak postaja skoraj že nekaj navadnega. Ob izteku lanskega leta smo brali med drugim tudi statist5 ko porok slovenske mlade generacije v letu 1976, in sicer v izseljenski skupnosti, ki	ce-
lotni slovenski emigraciji za vzor — v Argent-]z pregleda imen in priimkov je mogoče razbrati, dh’ se je tam celih 50', slovenskih deklet in mladeničev poročilo s tujerodci. Toda preden o tem naprej govorimo, velja poudariti, da se ta problem v domovini, in isti problem v tujim, ne more in ne sme primerjati kot enako z enakim.
Z ozirom na neugodnost in škodljivost za narodovo bodočnost, ki jo orinašajo narodnostno mešani zakoni, je treba najprej pokazati na razliko, ali je tak zakon sklenjen v domovini ali v tujini. Doma živi bodoči zakonski drug sredi avtohtonega lastnega naroda, na svoji zemlji, pod zakonitimi odredbami in pod upravnim aparatom, ki je v rokah slovenskih ljudi. Ima torej pod nogami trdno narodno osnovo, ali vsaj imeti bi jo moral, če bi režimska politika namerno ne delovala v sme a asimilacije med narodi Jugoslavije. V zdomstvu se ^najde tak zakonski “kandidat” v bistveno drugačnem položaju. Sredi ljudi tujega naroda je njegova narodnostna osnova brez trdnega temelja, okoliščine mu največkrat niso naklonjene, zakonska zve.za med zdomcem in domačinom skoraj rednd pomeni žrtvovanje narodnosti od strani prvega.
Pri primerjavi moramo imeti pred očmi tudi ravno obratni učinek priiagojevanje in asimilacije osebe, ki pride v tuje okolje in si tam poišče domačina za življenje v zakonski skupnosti. Med tem ko se v domovini priseljenec z juga prilagaja krajevnemu jeziku, izročilu in načinu življenja, kar vse je slovensko vendar njemu »orodno, se v zdomstvu slovenski emigrant p6d silo razmer mora prilagajati vsemu, kar je zanj tuje in dostikrat malo ali nič sorodno.
Razumljivo torej, da so tudi posledice drugačne. Otroci rnešamn zakonov doma rastejo v slovenskem o-kolju in morajo v slovenske šole. Zato se tak otrok ne more odločilno odujiti slovenskemu jeziku in tradiciji, lahko pa zelo trpi njegova slovenska narodna zavest, ki sc nadomešča z nekakim jugoslovanstvom. V zdomstvu je gojite', narodne zvesti v mešanem zakonu in v povsem tujem okolju zelo težavna, da ne rečem nemogoča, tudi če bi slovenski zakonec imel trdno voljo — ta je pa zelo redka, če sploh obstaja. Tako so otroci z enim slo v en sicim staršem v pretežni meri narodnostno popolnoma in dokončno zgubljeni.
Iz kratkega razmišljanja o vprašanju mešanih za koiiov v zdomstvu se vidi, kako narodnostno kvarne po sledice rodijo taki zakoni in kako velike so izgube, če se pomisli, da živijo cele množice naših ljudi v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji... in če se vsem tem množicam dodajo še deset in deset tisoči mladih slo venskih delavcev-gostov po zahodnih deželah Evrope, zlasti v Nemčiji. Za majhen narod so take izgube živ Ijenjskega pomena. Naj se nihče ne izgovarja, s poceni ugovorom, češ, saj so itak vsi zdomci zapisani narodni smrti, nekaj preje ali pozneje. Toda vsako živo bitje se po naravrtem zakonu upira smrti, človek tudi duhovno-narodni smrti.
številka je 74
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, 111. — So ljudje, ki neprenehno gledajo nazaj in hvalijo stare, lepe čase, ko je bila maša v latinskem jeziku. Čemu te novotarije, ki jih ne razumemo, tako godrnjajo. Latinščine niso razumeli, sedaj pa, ko slišijo mašo v slovenskem jeziku, tudi ne razumejo in ne sodelujejo z duhovnikom, ampak molijo iz starih mašnih bukvic ali pa molijo rožni venec. V roke mi je prišel govor pok. pisatelja Karla Mauser j a, ki ga je imel v Clevelandu članom Najsvetejšega Imena. Tako je govoril: “Je pravično zapirati lepoto in bogastvo obredov ljudem, ki govore samo svoj jezik? Je to ljubezen, če lahko moliš v svojem jeziku iz mašne knjižice, o-pravljaš zasebne molitve, ne bi pa mogel sodelovati z duhovnikom v svojem jeziku pri naj-
škem vrtcu gajna, ki
vodi ga. Vera Manam je tudi predsta-
vila njene mlade junake. Pokazali so, kako molijo večerno molitev. Najnižji razred vodi ga. Krista Arko, je deklamiral pesmici “Prsti” in “Bele snežinke”. Nastopili so tudi mladi vojaki s čepicami in lesenimi puškami in zapeli “Mi smo vojaki korenjaki”. Nato so dodali še: “Lisica je zvita zver” in “Le se kaj, sekaj smrečico”. Naučila jih je ga. Nanda Pucova. — Nato so sledila poročila o delova nju Slovenske šole in Lige, ki so jih podali ravnatelj šole g. Andrej Remec; tajnica, ki je obenem tudi učiteljica, ga. Ana Gaber, je podala skrbno sestavljeno poročilo o delovanju šole: o mladinskih mašah, o prireditvah, sodelovanju na proslavi Slovenske radio ure, na razsta-
bolj sveti daritvi ? Mnogo je bi-J vi v Navy Pier, na miklavževa-
lo godrnjanja med starejšimi ljudmi. Zdelo se jim je, da je maša drugačna, da je komaj še prava. /
Čudno je, kako se človek navadi nekih osebnih molitev v ta ali oni namen, za to ali ono osebo, za to ali ono potrebo. Tako se navadi, da jih čez leta opravlja po istem redu, da jih moli tehnično tako popolno, da se je treba čuditi. Kar je narobe, pri tem, je to, da izginja duh molitve, bolj smo navezani na o-brazec molitve kakor pa vsebino. Tukaj je treba iskati glavni vzrok godrnjanja. Nekaterim se je zdelo, da so jim liturgične spremembe zmedle štrene, jim vzele pri maši čas, ki so ga porabili vselej za tisto kopico oče-našev. Zdaj molimo skupaj z duhovnikom, pa se nekaterim zdi, da nimajo pri tem časa, da bi Bogu naročili: ta očenaš je za tega, ta za onega, ta molitvica za to potrebo in ona za drugo. Kakor da bi Bog ne vedel, kaj je v našem srcu in kakšne so naše prošnje ... To je samo odlomek iz skrbno sestavljenega govora, ki zadene v živo in nas
nju itd. Slovenska šola ima 59 učencev, 38 fantkov in 21 deklic. Posebno je poudarila lepo sodc-lovnje staršev, ki izredno mnogo žrtvujejo za Slovensko šolo. Blagajničarka ga. Vukšinič je podala poročilo o stanju blagajne.
•
Na “koline” smo vabljeni v nedeljo, 20. marca, takoj po slovenski maši v veliko farno dvorano. Se še gotovo spominjate, da nas je lani obiskal č g. Nace Čretnik, ki je duhovni vodja Slovencev v Parizu. Hočejo zgraditi dom s kapelo, ki bo služila Slovencem, ki so v Parizu, in onim, ki prihajajo po opravkih v mesto. Osnoval se je posebni odbor, ki bo zbiral prispevke za ta dom s kapelo. Čisti dobiček “kolin” bo šel za gradnjo tega Doma. Pridite, koline bodo gotovo dobre, namen je pa tudi vreden, da ga podpremo.
V Lipsenah na Notranjskem je umrla ga. Amalija Petrič v starosti 78 let. Bila je mati Franka Petrich na 22nd Pk ter
opomni, da smo pri maši skup-j njegovih dveh bratov Antona
lo farno občestvo, ki rncVii skupaj, z duhovnikom in mu odgovarja. Kako naj sodeluje tisti, ki moli pjo svojem brez ozira na to, kar moli duhovnik in z njim
vsi oni, ki sledijo sveti daritvi?
*
Mladinska nedelja, ki je- bila ored leti uvedena, lepo združuje mladino Slomškove sobotne slovenske šole, njihove starše in pritegne še mnogo drugih. Na zadnjo nedeljo februarja je kazalo, da bo slaba udeležba. Sneg in poledica. Pa je bila cerkev skoraj polna in prve klopi zasedene po mladini. Sv. mašo je daroval župnik p. Tomaž, ki je
in Jakoba, žalje!
Petričevim naše so-
udeležba pri slovenskem križevem potu, ki ga imamo vsak petek zvečer ob pol osmih pred izpostavljenim Najsvetejšim, je bila prvi teden v postu prav 1e-pa. Pridite še drugi, ki ste tokrat izostali.
+
Pri Sv. Štefanu smo imeli v soboto, 5. marca, prisrčno slovesnost zlate poroke g. Matije in Angele Vlašič. Okrog zlato-, poročenca, ki sta splošno znana v slovenski naselbini in uživata vsestransko spoštovanje, so se
imel prav lep nagovor na mla- zbrali sinovi in hčerke z ženami
dino, ki naj bo lučka v temi naših dni. Berili sta brala Marko Buh in Gregor Remec. Otroci so pri darovanju zapeli pod vodstvom p. dr. Vendelina “Zvonček je zazvončkai”. Po maši je bil v spodnji dvorani lepo o-biskan sestanek.
Nastopili so učenci iz otroškega vrtca. Najmanjše v otro-
ter vnuki in vnukinje, kar 14 jih je, pa tudi drugi prijatelji. Oltarji so bili lepo okrašeni. Sv. mašo! pridigo in zlatoporočni o-bred je opravil družinski prijatelj č. g. Alojzij Hribšek, župnik iz Bridgeporta, Conn. Stregla sta mu pri maši vnuka: Viaši-čev in Kranjčev. Berilo pri maši je bral njun sin Frank. Pev-
(Misel za postni čas) Bridlgeville, Pa. — Številka je 74, morda je višja, morda je 80, ali še višja. 74 slovenskih katoliških duovnikov je bilo pomorjenih deloma med vojsko, deloma po končani vojski. 4 dU; hovniki so bili umorjeni po nacistih; med njimi je toil moj sošolec Tone Duhovnik, umrl krematoriju v IManthausenu. Komunisti — sinovi slovenskih staršev — so pomorili 70 du hovnikov. Tu niso všteti bogoslovci.
Prav je, da se v postnem času spominjamo listih, ki so izgubili livljenje, ker so bili duhovniki Naj komunisti in njihovi pomagači trobijo, kar hočejo. Duhovniki so padli, ker so bili kot duhovniki no poti komunistični laži in komunističnemu zločinstvu. Niti sedaj — več let po smrti duhovnikov ne puste komunistični oblastniki nikomur, da bi napisal članek v obrambo pomorjenih duhovnikov. Samo komunistična “resnica” se sme širiti. Samo komunistična “resnica” o izdajstvu sme priti ljudem v roke. Če bi bili komunisti tako sigurni, da so pomorili Jzdajavce, da se je vse vršilo skladu z zakoni, potem bi se ne bali nikake brošure, nikake-ga članka, ki bi zagovarjal padle duhovnike. Tako pa še sedaj po tolikih letih ne upajo javno primati, koliko duhovnikov so pomorili. Ne upajo priznati svoje komunistične “pravice”. . . .
Naj na prvem mestu omen-jaim župnika iz fare, kjer sem il krščen: Franca Cerkovnika, župinika v St. Jerneju. Bil je obsojen pred sodiščem in ustreljen 20. marca 1946 — torej po vojski. Kakšne zločine so mu naložili, le beri Dolenčevo knjigo, ki jo je pisal v novomeških zaporih. Dolenc prepisuje iz komunističnega ljubljanskega časopisa “zločine”, ki naj bi jih župnik Cerkovnik zagrešil: da je učil, kako naj režejo z nožem otroke in žene. Župnikov “u-čenec” je bil z Dolencem v ječi. Ta “učenec” pa je Dolencu rekel: Vse je sama laž. Župnik mene najbrž niti ne pozna. — Kdoi je poznal župnika Cerkov nika, ve, da ni bil zmožen ni-kakega zločina, ki so mu ga naložili na vest šentjernejski in drugi komunisti. Radi teh “zločinov” je šel mirno v smrt. Kake mirno vesi — če sploh vest ’majo —'imajo pa komunisti, je drugo vprašanje. .
Vinko Kastelic—kaplan v St. Jerneju je bil ustreljen z nekaterimi šentjernejskimi fanti Gorjancih. O tem bi lahko več povedal komunistični v o d j a France Pirkovič iz št. Jerneja. Morda bo prišel čas, ko bo prišlo vse na dan, kako so mučili, streljali v gozdovih Vinkota in druge. Vinko je padel, ker je bil duhovnik. Nobeno zavijanje o izdajstvu — pa naj prihaja to zavijanje od Franceta ali Tvota Pirkoviča ali koga drugega — ne spremeni resnice, da je bil Vinko usteljen, ker je bil duhovnik.
Janez Jenko je padel v komunistične roke z ranjenci, pri katerih je bil. Zakaj ste ga, komunisti, umorili? IKidaj ste ga obsodili pred sodiščem? Ali je
pisal, da so v grobovih le tisti, ki so bili pred sodiščem pravično obsojeni. Janez Jenko je bil umorjen z ranjenci vred. Padel je, ker je bil duhovnik.
In mehki Jože Kofalt iz Bele Krajine. Zaprt in pregnan po Nemcih pe prišel domov s Plr-vatske. Padel je pod komunistično zločinsko kroglo, ker je zagovarjal in nastopal proti laži.
Stanko Erzar — Robasov iz Pšenične Police pri Cerkljah je izginil. Komunisti niso nikdar priznali, nikdar povedali, zakaj in kje so ga ustrelili. Nihče ni nikdar bral, da so ga pred sodiščem obsodili.
Ali naj bi našteval še druga imena: prijatelja Jožeta Geohe-11 j a, ki so ga na pol živega vrgli mmunisti v prepad v Zaplani.
Srečko Huth pe našel smrt nekje v gozdu pod Koprivnikom
bode.
Toda zamejstvo, četudi svobodni svet, ni isto kot zdomstvo, ampak ima čisto drugačen pol°' žaj. In to v pri vrsti v tem, njegova vloga ni v idejnem ^ politničnem nasprotovanju ^ žimu v matici, ampak v tem, ^ naj njegovi dejavniki zastavi]0 vse moči, da se v njem slovenstvo ohrani vse do tedaj, ko bodo evropske meje prehodne, H0 se bo lahko vsaka narodna skupnost kulturno razvijala in ras^ v ohranitvi pluralistične in de mokratične družbe, ki je del on£ večinskega naroda v idlržavi.
Zamejstvo ni zdomstvo, afl1' pak je del matice, starega kr# del domovine, četudi zunaj P goslovanske države. Bilo bi P0, grešno misliti, da mora zame)' stvo biti na vsak način odskočn8 deska za izžarevanje politničn’!1 idej zdomstva na območje m3'
Bohinju. Šel je po duhovnis- tiče. Po drugi strani pa je sp(
kem opravilu na Koprivnik, a ni zgrešeno misliti, da bi v zame]' nikdar prišel do cilja. Nič sodbe, lstVu morali prezreti in molče41 nič pisanja. Duhovnik je padel pod komunistično “pravico”
o slovenstvu v svetu, njegovi izrednih dosežkih na vseh pol)1 brez sodbe.	družbenega, kulturnega in ll8'
74 duhovnikov — 4 umorjeni rodnega življenja. In to na IF po hitlerjanski “pravici”, 70 u- bo idejnim razlikam in naspi'0' mor jenih po komunistični “pra- tjem med matico in političnii11 vici”.
Nekdo je pred nedavnim do-“Namigovati, da v
ter kulturnim zdomstvom. Zamejstvo je samostojna ose nost in ga ni podrejati ne eni i( drugi strani. Kdor pač v slovel skem narodnopolitičnem in # turnem življenju vidi samo m možnosti, črno in belo, in vse obširne problematike od ^ tere je odvisno slovensko bn) in žitje v različnih krajevni razmerah, izkazuje hote ali pomankljivo razgledanost in b poznavanje, nedoživljanje venstva v najširšem smislu. ^ Popolna odsotnost kakrŠiL koli stikov in razgovorov neodvisnim slovenskim taboi0 na Primorskim in Ljubljano ^ postala toliko bolj neprikladA kolikor bolj so se in obiski medi obema in državama na uradni -- . posebej pa še na stranka)^, saj italijanska, v deželi in drz® še vedno vladajoča krščanS demokracija vzdržuje red stike s Slovenijo in Jugoslav1) čeprav tudi njej ne bi zmanj,, lo razlogov, idejnih in polil11 ^ j nih, za opustitev takih stik0
_______^______, Tolda le-te narekuje življellS
naj večje žrtve: nujnost.
Pred časom je bilo nekje ^ pisano, da so se ohladili ih mejili stiki med zame j stvori
je
ma zapisal:
Jugoslaviji ni verske svobode, je zlonamerno klevetanje.” Če je doma res svoboda, zakaj ne bi smeli svobodno pisati o pomo-rnjenih in svobodno braniti čast, ki so jo komunisti vzeli duhovnikom, katere so poklali, postrelili, pomorili. Če bi kdo doma napisal te vrstice, ki jih tu bereš, bi pisec kmalu občutil “svobodo” komunistične pravice v komunističini ječi. Doma mladina hoče zvedeti resnico. Prej ali slej bo vsa resnica prišla na dan.
Prof. Velikonja, sin umorjenega pohabljenega očeta, piše v Zborniku (str. 118): ... na Studencu (umobolnica pri Ljubljani) žive krvniki iz Kočevskih gozdov. Spomini masovnih pobijanj jih zasledujejo, tulijo cele noči in sfe zvijajo v kotih, kot da bi jih oživljeni mrliči zasledovali. Njihov svet je poln grozot in strašil. Teh vojnih pohabljencev ni na cestah. Zanje ni spomenikov, ne' slavospevov, niti elegij. Ti so vojnih grozot.”
Težka vest je najhujši maščevalec. Morda pa bo kak komu-
nist našel pot nazaj k Bogu j zdomstvom. Toda misel je ] prav radi nedolžno prelite krvi! bolj slabo utemeljena. Pred#0
j*
i$
T,v»-	,
množili dežel#? ra#
slovenskih duhovnikov. Bogdaj.
Jože Cvelbar
Zamejstvo in mafisa
TRST, It. — “Slovenska skupnost”, eleina slovenska stranka v Italiji, je bila meseca februarja letos povabljena v Ljubljano. Njeno odposlanstvo so sprejeli predstavniki Socialistične sveža s predsednikom Ribičičem in drugimi osebnostmi. "Slovensko skupnost” pa so za-
ni bilo povedano, za kaKs stike naj bi šlo? Politničn6’ dejne, zgolj, kulturne? Za šno vsebino stikov naj bi šlO’ so mišljeni samo stiki, poteri treba reči, da ti še vedino tri] jo. Bodisi ob udeležbi na gi, ali pa na različnih P| davanjih, kot je bilo pred 1# kim predavanje prof. Tousri ta Hočevarja z univerze v N, Orleansu na študijskih dne slovenskega raziskovalnega
| štituta itelj je
v Trstu (njegov
raV’
levičar in podporo
F
stopali vsi njeni vodilni funk-t va mend!a tudi iz šlovenije) , , cionarji iz goriske in tržaške. tem so sodelovali tudi neievi#.
pokrajine.
V sklepnem poročilu se ta o-bisk označuje kot začetek novih odnosov med samostojnimi slo venskimi organizacijami In italijanskim Primorskem in matično domovino, za predstavitev rge plati medalje nasproti Ljubljani, kot pa so jo doslej prikazovale slovenske organizacije, vključene v italijansko komunistično stranko. Obenem pa so zastopniki “Slovenske skupnosti” (SSk) izrekli tudi svoje predloge in pripombe glede gospodarske vsebine Osimskega sporazuma, ki določa p Trstu, prav na slovenski zemlji, ogromno industrijsko cono, za kar bo razlaščene ogromno slovensko krnske zemlje,
Med zdomstvom ta obisk večinoma ne bo odobravati, številne slovenske osebnosti v zdomstvu so delovale v zamejstvu v njegovih najtežjih časih in s svojim delom in jiožrtvo-
k
bil zločinec zato, ker je pomagal j vainostjo veliko pripomogle
t/’
W1
ski ljudje, celo en župnik, je šlo za raziskave splošno 5 venskih življenjskih vpraša1*] zamejstvu.
Tu naj še spomnimo, d3 ^ vičarsko krščanska idejna sprotja v zamejstvu niso ostra, da nebi bilo možnih sk nih nastopov v splošnoslov# prid kot je bila npr. zavZ# za ustanovitev samostojri slovenskega šolskega okraja, kar so morale popustiti tud' ^ vičarske italijanske stranke P* pritiskom njih slovenskih c ' nov. V danih razmerah se P rešuje, kolikor se more.
T. P'
7 A SMEH
Lovec je prinesel domov z° drtega zajca. Žena ga je vP#.^ la: “Kako pa to, da je # brez kože?”
“Oh,” je odgovoril mož streli! sem ga, ko se je sel pat.”

■kXSlHMJffUM
KANADSKA DOMOVINA
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
2e smo sredi marca in sonce ne skupnosti, ter ostala narava kaže, da je pomlad že pred vrati. Vsi jo težko čakamo, siti dolge, hude zime. Starejši slovenski rod se v takihle dneh rad spominja na svojo domovino, na leta, ki jih pe preživel tam, predno ga je pot zanesla v tuji svet. Pomlad je čas, ko domotožje najmočnejše oživa stare podobe in spomine.
Velika večina nima za obujanje spominov, za sanjarjenje o nekdanjih časih kaj prida časa.
Današnjost nas vse pretrdo drži in nas sili v delo in skrbi združene z vsakdanjim življenjem.
Kanada je v vrenju, katero sicer ni od včeraj, todia se zanj nismo menili in ga zato tudi nismo opazili. Sedaj smo se nenadno zavedli, da je ta obširna dežela, ki je postala naša druga domovina, naša krušna mati, v težavah, na katere nismo nikdar mislili. Naša dežela se raztega oid Atlantika db Pacifika, od meje z ZDA pa vse tja do skrajnega severa, kjer je onstran Ledenega morja soseda Sovjetske zveze. Trenja med angleškim in francoskim delom prebivalstva Kanade, ki imajo svoje poreklo v zgodovini' naše dežele, so postala močnejša in glasnejša. Kanada je bila prvotno posest Francije, ki pa jo je morala zaradi poraza v “sedemletni vojni” odstopiti leta 1763 Veliki Britaniji. Ko so se stare britanske kolonije leta 1776 uprle in proglasile za neodvisne, se nekdanja Francoska Kanada temu uporu ni pridružila, ker ni imela z njimi nobenih tesnejših stikov in vezi. V oni dobi so imeli v Kanadi francoski naseljenci večino, angleško govoreči prebivalci so bili v manjšini. Seday je položaj obraten, saj francosko govoreči del prebivalstva Kanade ne predstavlja več kot ene tretjine vsega.
V zadnjih letih je med francoskimi Kanadčani nastalo močno gibanje, ki je zahtevalo polno enakopravnost z angleško govorečo večino. Ko ni dosegalo svojih smotrov, kot je upalo, je to gibanje začelo misliti na posebno kvibeško državo, ločeno od ostale Kanade, pa vendar s to tesnejše povezano. Ko je lani v novembru zmagala pri pokrajinskih volitvah Kvibeška stranka in je ta nato prevzela vlado, so odnosi med francosko in angleško Kanado postali kritični. Predsednik kvibeške vlade Levesque je zadnji teden v svojem govoru ob odprtju pokrajinskega parlamenta na široko naznačil cilje svoje vlade.
Ta hoče poseči na vsa področja, ne le na ona, ki so običajno prihranjena pokrajinskim vladam v Kanadi. Napovedal je ljudsko glasovanje o neodvisnosti Kvibeka tekom svoje poslovne dobe. Pokazal je, da se mu s tem glasovanjem ne mudi preveč. Nanj se hoče temeljito pripraviti in po možnosti zagoto-hiti zmago “suverenemu” Kvi-beku.
Predsednik zvezne vlade Pierre E. Trudeau, ki je sam francoski Kanadčan, zatrjuje, da bo Kvibek ostal del Kanade, četudi morda v nekaj drugačni o-hliki, kot je sedanja. Tako sta-
ZDA
Francoske oblasti so odkrile poskus trgovcev z viti njihovo pošiljanje v preko Francije. Prijele so znanega mafijevca, strokovnjaka za mamila Franka Catina ter kakih 200 gramov čistega heroina. Ca-tino in štirje njegovi francoski pomočniki so zaprti in bodo prišli pred sodišče.
Z vlakom iz Osla do Lizbone
(Piše Anton Pušavec iz Cookstowna v Ontariu.)
Finančni minister Donald Macdonald je dejal, da proračun, ki ga pripravlja in ga bo 31. marca predložil parlamentu, ni
VIII.
Postaja v Lurdu je bila kot so
...	. ipo večini vse druge francoske
mamili obno-| , . m u • i.i ,
'postaje. Treba je metle, barve,
kladiva in vsi drugi obrtniki, ki
imajo opravka z gradnjo, bi
imeli kaj delati. In kdo bi pre-
štel Vse te postaje, kjer sem
zadnje štiri tedne izstopal ali
tudi ne, katerih imena je klical
sprevodnik. Ko pa je klical
Lurd in še nekajkrat ponovil,
sem bil skoraj ganjen.
Po vseh drugih mestih sem si
vzel hotel čim bližje postaje, tu
pa sem hotel biti ta dva dni, ki
sestavljen z namenom, ida bi o- sem imel v programu, ostati
krepil stališče vlada pri volivcih. Povečana podpora vladni stranki med volivci v zadnjih tednih je pri nekaterih vzbudila misel, da bi predsednik P. E.
čim bližje votline. Radi velike božje poti nisem dvomil, da ne bi bilo hotela v bližini. Ko sem prišel iz postaje in predno sem koga vprašal, kje je votlina in
nove volitve. On sam je vsak tak načrt odločno zanikal.
Trudeau utegnil nenadno raz-.kako priti tja, je že naredil voz-pustiti parlament in razglasiti! nik man3žega avtobusa, kjer jih
je več stalo, nekaj korakov proti meni in vprašaje reče: bazilika? Avtobus je bil skoraj zaseden, Tajnica bivšega vodnika krš- komaj sem se še podrenjah.Pre-čanskih demokratov v Zahodni senečen sem bil, ko se je avto-Nemčiji Rainierja Barzela Han- bus komaj premaknil, že je stal
neliese Reggentin, stara 54 let, je bila prijeta pod sumom vohunjenja za Vzohodno Nemčijo. Njen mož Rudolf je izginil, predno so ga mogli prijeti. Sodijo, da je on prenašal ženina poročila in dokumente zastopnikom Vzhodne Nemčije.
*
V Zahodnem Berlinu so zvedeli, da bo Vzhodna Nemčija o-koli 1. maja letos poklicala v vojaško službo večje število rezervistov v preskusu nenadne mobilizacije. Zahodni strokovnjaki sodijo, da ta “mobilizacija” ne bo presegla 40,000 mož.
*
Poljedelski strokovnjak William Sims v Kaliforniji je razvil paradižnik bolj četverokot-ne, kockaste kot okrogle oblike. Je tudi trši in odpornejši ter bolj rodoviten. Novo vrsto so začeli širiti in upajo, da se bo obnesla in prihranila kalifornijskim pridelovalcem samo pri pakiranju in prevozu do 20 milijonov dolarjev. Novi paradižnik je znan za enkrat pod imenom UC-82.
*
Mednarodna delavska zveza — ILO, ki ima sedež v švicarski Ženevi, je objavila, da je v 24 najbogatejših in industrijsko razvitih državah 7 milijonov mladih ljudi brez zaposlitve. Odgovorni v teh državah se za te izpod 20 let stare brezposelne premalo brigajo in zato utegnejo ti postati težko vprašanje za te države in za njihov notranji mir.
Zadnje Gallupovo povraševa-nje kanadskih Volivcev je pokazalo, da se je položaj vladne stranke precej izboljšal. Za njo se je izjavilo 41 fr povprašanih namesto 35% en mesec preje, med tem ko se je za progresivne konservativce, glavno opo-zicionalno stranko tokrat izjavilo le 37% napram 45 L en mesec preje.
*
Žena predsednika zvezne vlade Margaret Trudeau je vzbudila pretekli teden precej po-
pred hotelom samo blok vstran
hoda. Na južnem robu ga krasi srednjeveški grad.
Zadnje jutro, predno sem zapustil Lurd, bila je nedelja, sem imel v programu, da grem k maši k votlini, ki je bila ob pol sedmih v angleškem jeziku. Pa je dež to jutro padal brez pre-stanka, tako sem šel že ob šestih v roženvensko baziliko, kjer je bila italijanska maša. Do postaje je bilo le okrog petnajst minut hoda, ker pa je bil kovček precej težak, posebno pa, ker je padal dež, sem si naročil taksi. Vlak sem imel okoli devetih v smeri Madrid. Dve ali tri minute pred odhodom je na postajo počasi privozil vlak, “Roma-Termini” je pisalo na vagoni z večjimi črkami, spodaj pa z manjšimi celo vrsto imen mest, preko katerih je vlak vozil, tudi Lurd, potem samo še Bayonne z manjšimi na morski obali Francije. Spodaj pa zopet z večjimi črkami Irun, mesto na špansko-francoski meji, že v Španiji na morski obali prav v konici Biskajskega zaliva, do kamor je ta vlak peljal. Vstopil
od bazilike. Tudi tu sem dobil sem in vlak je odpeljal. Kot v sobo takoj v prvem hotelu, kjer i pozdrav sem videl še enkrat
sem vprašal, ker tudi za Lurd je veljalo kot v drugih mestih, da so počitnice mimo in da so ljudje odšli, oziroma pridejo le v manjšem številu. Kot znano Francozi niso ravno najbolj čisti, znajo pa biti elegantni. Hotel, ki mu je bilo ime “Panorama”, je bil zelo čist, restavracija tudi zelo lepa in čista, pa vse primeroma zelo poceni, hrana tri obroke na dan, res zadostna, in soba — vse samo $17.
Takoj po kosilu, ko sem odložil kovček, sem šel na sveti kraj, kamor se je iz sobe, ki je bila v četrtem nadstropju, malo proti levi, čez edino vrsto stavb, ki je ločila kraj, lepo videlo. Koliko-kat sem slišal, kar se spominjam še kot otrok besedo Lurd, ki je bila takrat daleč, nekje v Franciji. Ko se je z razvojem tehnike, ki je naredila svet majhen, približal in sem sedaj stal pred votlino, ki je točno, kjer se začenjajo Pireneji in nič več kot dvajset korakov do komaj srednje velike reke Gave.
Dva dni, ko sem bil tam, je bilo vsega, dežja, oblačnosti, sonca in zopet dežja. Ker je pred votlino na prostem, se prav radi negotovega vremena ni nikoli nabralo naenkrat več ljudi. Le manjše grupice do nekaj sto največ, so se zbirale oba dneva pred votlino. Ganljiv prizor je bil zvečer db pol devetih oba večera pred votlino, kjer se je po mojih cenitvah nabralo 4 do 5,000 ljudi. Prvi večer nas je prepodil dež, drugi dan pa se je po rožnem vencu, ki je bil v treh jezikih, ta večer angleški, nemški in italijanski, razvila procesija od votline s svečami v rokah. Na skali točno nad votlino je v siju luči mogočno stala kot trdnjava bazilika. Nisem vi-
božjo pot na zahodnem robu mesta, kjer je vlak vozil manj kot 200 m vstran. Vlak je vozil ob vznožju Pirenejev, ki so le redko pokukali skozi oblake, ker dež je neprestano lil, kot da bi oblaki hoteli dati zadnje iz sebe, da ne bi bili potniki, ki so izstopali iz zadnjih vagonov, mokri, ker vlak je bil predolg, da bi šli vsi vagoni pod streho.
Na severnem kraju postaje, od koder so vozili in pristajali vlaki v Francijo ali od tam, sem izstopil, šel skozi postajo, kjer je bila carina, tudi tu kot drugje po Evropi dokaj enostavno, še potni list je carinik pogledal zelo površno. Kovčka pa se ni dotikal. Na južni strani postaje, kjer je bilo mnbgo tirov, od koder so vlaki odhajali naprej po
Španiji in od koder sem tudi jaz (nadaljeval pot proti Madridu, sem čakal več kot tri ure na zvezo.
Bilo nas je vsega komaj kaj več kot pet, ko sem prišel, ko pa sem odšel okoli treh popoldne, se je nabralo ljudi, da je bila polna restavracija. Zunaj je bilo zasedeno z ljudmi in prtljago. Skoraj mi je šlo na smeh, zdelo se mi je novo v restavraciji. Ko sem prišel, je bilo zadosti čisto, vse na svojih mestih, police polne raznovrstnih sendvičev in krofov, ko pa sem čez tri ure odšel, so bila tla polna raznovrstnih odpadkov. Vsak zavojček za sladkor, cigaretni odpadki in vse drugo se je enostavno metalo na tla tudi, če so bili pripravljeni pepelniki in razni koši. Nič bolje ni bilo zunaj, kjer so ljudje največ sede na prtljagi čakali nadaljne zveze. Ko sem gledal vrste novih apartmentov, takoj od postaje in pozneje že na vlaku prilično dobre ceste, se mi je zdelo, da se kar iskri med sistemom, ki hoče, in špansko človeško naravo, ki je precej malomarna.
Okoli treh je vlak odpeljal proti Madridu. Mislil sem, da vsi ti ljudje po postaji čakajo na ta vlak, pa ni bilo tako. Sestoja! se je le z okoli petih vagonov, ki so bili vsi prvi razred. Sedeži so bili skoraj do zadnjega vsi rezervirani po postajah na poti proti Madridu. V Irunu je komaj polovico potnikov vstopilo. Vlak je bil naravnost eleganten po prvih vtisih, ki sem jih dobil v treh urah, ko sem na postaji čakal. Celo pot nas je spremljala lahka glasba in pred vsako postajo nam je sprevodnica povedala po zvočniku ime postaje v štirih jezikih. Vlak je vozil najprej skozi pokrajino Baskov, od koder slišimo zadnje čase precej nemirnih glasov, kjer so ravno nekaj dr^i pred tem v San Sebastianu, preko katerega mesta je vlak tudi vozil, umorili separatisti nekega državnika.
(Dalje sledi)
Kje naj teče	Ski pridelki 3.8%, nato pa indu-
goreiljska avtocesta strijski izdelki 1.6%.
T7 jv..,	, I Višje cene so povečale živ-
V srednjeročni načrt za grad-',. . .	, v,
,	01	...	. .. menjske stroske za 2.7% nanjo cest v Sloveniji so sprejeli	.	,	,	,
,	.	. .	.	. pram onim v lanskem decem-
gradnjo gorenjske avtoceste j
Ljubljana-Naklo. Sedaj premis- rU‘
ljujejo, kje bi naj to cesto spe-
AMERIŠKO DOMOVINO v vsako slovensko družino v ZDA in Kanadi!
CLEVELAND, O.
MAU OGLASI
Ijali, da bi bilo za vse najboljše. Imajo tri zamisli, od katerih naj bi bila menda najboljša ona mimo Smlednika in Medvod do Podutika. V Projektivnem podjetju v Kranju izdelujejo le načrte za 10 km dolg odsek ceste od Nakla do odcepa pri letališču Brnik, od tam dalje proti Ljubljani trasa še ni določena.
Od treh zamisli poteka zahodna	HIŠA NAPRODAJ
mimo Smlednika in Medvod do : s štirimi spalnicami, z alumini-Podutika, srednja od Brnika na jem obita, bungalow tipa, dvoj-Vodice, šmartno-šentvid, in na priključena garaža, polna Podutik, vzhodna pa Brnik-Vo-j klet, z rekreacijsko sobo. Dosti dice-Dobrava-Moste.	| posebnosti.
___	j	EUCLID
Razvoj fotografije prvikrat naprodaj, tri leta star V galeriji Prešernove hiše v z^an ranč, s tremi spalnicami, Kranju so pripravili razstavo ^v°jna priključena garaža. Pol-pod naslovom “Razvoj fotogra- na ^et' ^ 0k°hci novih domov.
Borba za Labrador med Kvibekom in Novo Fundlandijo
Ogromna nahajališča železne rude in drugih rudnin in neizmerne vodne sile so napravile polotok Labrador za zakladnico Kanade. Leži na severovzhodu severno-ameriškega kontinenta med Atlantskim oceanom in Hudson Bayjem. Meri 462,000 kvadratnih milj (skoraj za dva Teksasa), pa živi na njem samo nekaj deset tisoč prebivalcev. Ena četrtina polotoka spada pod Novo Fundlandijo, tri četrtine pa pod Kvibek. Glavne gospodarske dejavnosti so: rudarstvo, ribištvo in gozdarstvo.
Labrador je odkril norveški raziskovalec Bjarni Herjulfson leta 986 po Kr. Pozneje so ga obiskali še John Cabot, Sebastian Cabot ter Jacques Car-tier, ki pa niso videli na njem del nobenih topov, pa je bila vsa jnjQ vrednega. Portugalski raz-ta množica, ki je bila po bese
Ušče zavzemajo tudi negateri; zorn0£hh ko je Ha poslušat zna-
dmgi politiki v Kvibeku.
V angleško govorečemu delu Kanade se je prvotno vznemirjenje poleglo in večina je prišla do zaključka, da bo treba francosko govorečim Kanadčanom 'dati, kar zahtevajo, da se tako ohrani enotnost Kanade. Če se
no skupino Rolling Stones, pa odpotovala v New York, kjer je bila pri Jasmin Ali Khan. Ko so jo vprašali, kako je s tem, je Margaret odgovorila, da bo “več časa rabila za fotografiranje in manj za uradne posle”. V
bila
dah neke nune v primeri s poletjem, ko so počitnice, majhna v srcu enakih misli.
Tudi kramarji imajo svoj delež. Toliko še nikoli nisem videl spominkov na enem kraju kot v Lurdu. Mesto Lurd ima 13,000 prebivalcev, 365. po vrsti v Franciji pri zadnjem ljudskem štetju, pa je na tretjem mestu po številu hotelov, takoj za Parizom in Nico. Drugi dan pc prihodu v soboto, ko sem bil Ves dan v Lurdu, sem šel peš na
Francoski raziskovalec Jacques Cartier, ki je bil kot mornar zelo uspešen, je označil Labrador 1. 1534 za “deželo, ki jo je Bog dal Kajnu”. Sedaj, ko daje Labrador 40% vse kanadske železne rude in ko vedo, da predstavljajo Churchillovi vo-dopadi mnogo več vodne sile kot Niagarski slapovi, je postal Labrador dragocena posest.
Ta posest je bila dolgo sporna. Res jo je vrhovno kanadsko sodišče prisodilo 1. 1927 tedanji britanski koloniji Novi Fund-landiji, toda Kvibek te razsodbe ni nikoli priznal. Leta 1964 je spremenil novofundlandski premier Smallwood ime najmlajše kanadske province v “Nova Fundlandija m Labrador”, da bi tudi na ta način za-jiečatil enotnost obeh pokrajin
lije na Slovenskem od 1840 do 1918”. Na fotografskem področju se Slovenci s ponosom ozremo na zgodovino, saj je Janez Puhar izumitelj fotografije na steklo.
Manj vemo o stari fotografski umetnosti na Slovenskem. Razstavljenih je bilo 59 fotografij-skih povečav, s katerimi so izenačili originalne fotografije raznih velikosti. Ob odprtju je izšel tudi katalog z zgodovinskim orisom razvoja fotografije-
Delavcev v KP vedno manj
Tudi v Celju so se pogovarjali partijci o delu v celjskem, koroškem in premogovniškem območju. Ugotovili so, da so se vrste ZK “okrepile”, toda delavcev je v partiji vedno manj in najmanj je delavcev v partiji v industrijskih krajih.
Rekli so, da bodo odslej morali pozorno spremljati zapuščanje ali izstopanje iz partije in izluščiti vzroke. Sprejemanje novih članov pa naj bi ne bilo formalistično. — I, kaj hočemo, koristolovcev je vedno dovolj, idealisti pa v partijo ne gredo, ker raja, ki so ga obljubljali, komunisti doslej še nikjer na svetu niso ustvarili, tudi v “sa-moupravljalni” Titovini ne.
Hud porast cen v januarju
Lansko leto so se v Jugoslaviji borili z vso vnemo proti inflaciji ter napovedovali, da jo bodo spravili na letno raven izpod 15%, ko je ponovno dosegla skoraj 30%.
V letošnjem januarju so cehe ponovno močno poskočile, povprečno kar za 1.7/v ali na letni ravni 20.4%. Porast je bil večji kot katerikoli mesec lani z izjemo novembra, ko so cene porastle 2.3G. Največ so k povišanju cen doprinesli kmetij-
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.
731-1070
Odprto od 9. do 9.
(43)
HIŠA NAPRODAJ
5-5 za dve družine, lastnik prodaja, zimska aluminijasta okna, v dobrem stanju, dve garaži, v okolici Sv. Vida. Kličite 481-6073 ali 531-2414.
_________________________(43)
NAPRODAJ
Enodružinska hiša je naprodaj na 63 St. s Carl Avenue, 3 spalnice, 2 kopalnici in rekreacijska soba. Znotraj vse prenovljeno, z aluminijem obita. 361-5002.
_______________ (41)
V najem oddajo
Pet sob v 1. nadstropju na St Clair Avenue in E. 63 St., odraslim. Kličite 432-1324.
(x)
iskovalec Gaspar Carte-Real je Ker je imel Labrador komaj polovil kakih 60 labradorskih (40,000 prebivalcev, je prišel na
Zaradi izvoza železne rude (tudi clevelandske jeklarne so odvisne od nje), je labradorsko pristanišče Sept-Iles v 25 letih napredovalo od 1,200 na 35,000 prebivalcev. Iz nekdanje ribi-
Indijancev in jih odpeljal s se- drugo mesto, Nova Fundlandija jŠke vasi je nastalo živahno me-
boj na Portugalsko kot sužnje, delavce. Po njih je polotok dobil svoje ime (v portugalskem jeziku pomeni “labrador” - delavec).
Po zadnjih volitvah v Kanadi, pri katerih je zmagal v Kvibeku Rene Levesque, zagovornik severnega Kvibeka, je postal Labrador še bolj važen. Če se
s svojimi 530,000 prebivalci pa na prvo, čeprav meri samo eno tretjino Labradorja. Novofundlandci so šele 1, 1949 glasovali za prikljlučitev te bivše britanske kolonije h Kanadi. Premier
sto s povprečno najboljšim zaslužkom v Kanadi.
Labradorska železna ruda vsebuje 35-40 b železa, pa jo na mestu predelujejo v koncentrirane kroglice (pellets1), ki vsc-
Help wanted Male er Female
CHEF - COOK
Bus boys — dishwasher for small exclusive restaurant. Experienced. Dependable. 231-8464 or 283-6625.
(42)
OFFICE CLEANING Monday thru Friday Call 39S-5310
ČIŠČENJE URADOV Od ponedeljka do petka Kličite 398-5310
(43)
HiisfcantS and Wife team JANITORIAL WORK
Opening for qualified couples,
Green Rd. and Euclid area.
Call 442-0206
Help wanted Female
soboto zvečer je bila Margaret bodo francosko govoreči Kanad- skupaj z možem gostiteljica bri-čani v Kanadi počutili dobro, če'lans’Kega predsednika vlade Ja-(postajo, da sem poizvedel za nabode prišli do spoznanja, da je! mesa Callighana in njegove že-j daljno potovanje proti Madri-njihova kultura zavarovana, nji-i ne na slavnostni večerji v njuno jdq. Od božje poti, ki hov jezik enakopraven in da’rast. Ta dva sta se kratko iista-hnajo v Kvibeku vso besedo oni, j vila v Ottawi, ko sta bila preje ne bodo silili iz kanadske držav- na xiradnem obisku v ZDA.
Levesque je pred kratkim izja-[bujejo 660 odstotkov železa, vil: “Leta 1927 nam je bil La- Tako se prevoani stroški zmanj-brador ukraden.”	jžajo skoraj za polovico. Tudi la-
^	^ ^	_ Tudi Novofundlanci so odio-^fcradorske vodne sile dobivajo
bo v prihodnjih'’dveh letih ve-lčeni svoj del Labradorja obdr-; vedno večji gospodarski pomen, čina Kvibeka s plebišcitdm od-jžati. Njihov minister za rudar-,Na izkoriščanju vec kot 7 mUi-ločila za ločitev od Kanade ih'stvo je rekel:	“Nas je 530,000. j ono v konjskih sil y , ,	oou
ustanovitev lastne republike, bo Pa če bi nam grozil potop m bi.vih vodopadov je močno udele- (um 641-h.j3
Pomoč v restavraciji Ženska dobi delno zaposlitev zvečer po 5 uri v restavraciji. Mora govoriti slovensko in angleško. Vprašajte na 6415 St. Clair Avenue ali kličite 431-4173 zvečer med 6. in 8. uro.
(43)
ttulp Wuntotl Malo
Churchille- j Moški
Ti vodo-
leži na ju-(premier Levesque predložil'nam kdo ponujal rešitev v za-. šen _ »rtgleški kapital. .
gozahodnem robu, gre pot kar j mednarodnemu sodišču v Haagu 'meno za košček Novo Fund km- adi imajo 1t.-5-kt.it io im> \o.c, precej v breg skozi mestece, ki zahtevo po priključitvi vsega'dlje ali Labradorja, bi jajc vsi kot ie porabi Monvreni, iianaci-pa je le vsega skupaj 15 minut polotoka Kvibeku.	(potonili. To je dejstvo,	Si-* ^ mi- .
DELO DOBI / avto delavnici. Kli-podnevi,' 'zv ečer po 7. uri 486-3749.
CITY AUTO FRAME SERVICE 10731 Broadway
a      .~—r,*-.....,. —
ij Avgust Senoa:
1 ZLATARJEVO ZLATO
Toda brez sodnika, brez poglavarja ne gre.’ Turčin je ibil na vasi popolnoma svobode! n. Hodil je z vojakom po cesti in prepeval. Nekoč je ugledal Maro. V Turku je vse zavrelo, kakor so mi rekli. Potem je 1 »rišla zapoved, da ga moramo spu fititi na svobodo, ker so ga zamenjali za naše ljudi, ki jih je ib1 jel požeški paša. Ukazano mu je bilo, da mora v Ivanič. Ko sem prišel domov, so mi rekli, 'tla se je mudil v vasi nekakšen mazač, majhen, škiljast, ki je zdbravil ljudi in živino ter prodajal različne maže. Mara mi je povedlala, da ji je ta pritlikavec ponujial neko mažo, gledal okoli hiše iti povpraševal po meni. Po meni?' Kaj mu bom jaz? Saj sem hvala Bogu zdrav. Jaz se ga ne spominjam. Tretji dan, so pravili, j e svojo robo naprtil na kljuse in jo odkresal proti dolnji Kra jini. Potem se nisem več zanimal', za to. Ali ni dovolj po-hajkova.čev na svetu? Doma pa smo živeli srečni in zdravi. Toda nana.gloma je prišel ukaz, da gospod ban Peter Bakač zbira veliko vojsko zoper Turke. Vojvode so zbrali vse vojake in
hodil in vso noč. Bili smo še dve uri oddaljeni od naše vasi. Precej nas je bilo, sami haramije. Srečal sem kmeta iz sosednje vasi. ‘Bog daj, stric!’ ‘Dal Bog!’ mi je kmet plaho odzdravil. ‘Kaj je, stric, zakaj me gledaš postrani? Kako je doma?’ — ‘Nič, nič. Hudo! Vsi so zdravi.’ — ‘No, hvala Bogu!’ sem se razveselil. Kmet je odšel, mi pa proti vasi. Prišli smo do griča. Mare ni bilo. čudno! Toda čakaj, dragica, danes te bom prehitel. Tedaj je nenadoma padel pred nas Gjorgje, sinko našega kneza. ‘Za božjo voljo, ljudje, hitreje!’ — ‘Kaj je?’ smo vsi vzkliknili. ‘Hitro v vas! Požeški Turki so nas zjutraj napadli. Odvedli so živino in ljudi,’ je povedal. — ‘Kaj je, kako je bilo, Gjorgje?’ sem vprašal ves iz sebe. —. “Okoli poldne so pridrveli kakor grom z jasnega, vsi na konjih. Pred njimi Jusuf in z njim tisti mali mazač, no, oni škiljavec. Hudo bo, smo mislili. Kar je bilo živine doma, so jo vso odvedli. Oni zdravnik pa je povedel Jusufa do tvoje hiše, Miloš. Vstopila sta. V hiši je nastal krik. Staro mater sta vso
Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Rudi Hren, tajnica Mojca Slak, 5405 Stamard Ave., Cleve-i land 44103, 881-1725; blagajnik Edi Mejač, zapisnikarica Nežka Tomc, programski odbor Ivan Jakomin, Jakob Mejač, Srečo Gaser, Zdenka Zakrajšek, Ivan Hauptman, Janez Tominc, oderski mojster Frank Jenko, bara Lojze Mohar, reditelja Peter Trpin in, Stane Krulc, knjižničar Frank Jenko, športna referenta Mark Jakomin in Tone Hauptman, nadzorni odbor Matija Hočevar, Miro Celestina, Lojze Zupančič.
Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Slovenski domovi
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Bob Prince, Predsednik; Anthony Simčič, Podpredsednik; Pauline Slepic, Blagajničarka; Mary Estanik, Zapisnikarca; Ella Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Estanik, Anthony Simčič, Marie Zeitz.
Seje vsaki tretji četrtek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edward Škufca, pod-pred. Ella Samanich, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Harry Blatnik, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Dan Pavšek, nadzorniki Louis Sajovic, Mary Dolšak, Louis Fink. Seje so vsaki drugi mesec.
mene so uvrstili v Radmilovi-čevo četo.. Poljubil sem sinka, objel ženo in ji naročil, naj pazi na otroka. Druge krati sem šel veselo v boj, toda to pot mi je nekaj stiskalo srce. Slutnja ali kaj. ‘Miloši, božja roka naj te spremlja ha vrne,’ je vzdihnila žena in me objela okoli vratu.
Ban Peter ni bil škrbasta baba, temveč mož železnih zob. Če smo mi udarili, je Turek držal, in če smo zopet udarili, se je Turek pognal v beg. Ban Peter jih je podil kakor mačka miši. j Ko jih je po človeško pobil, da je bila Krajina mirna, smo šli prepevajoč domov. Ves dan sem.l
krvavo izvlekla iz hiše in jo kakor klado vrgla ob tla, ženo in sina pa sta vzela k sebi na konja in hajd v šumo! ‘Pozdravi junaka Miloša!’ se je zasmejal mazač, ko je videl, kako sem oka-menel. Takoj nato je hišo objel plamen. Ubili so tudi popa in njegovo ženo ter razrušili cerkev. Joj, joj!’ — Oči so se mi zalile s krvjo, zarjul sem kakor besna zver in, kot bi me veter nosil, sem pohitel naprej v vas do svoje hiše. Pogorišče! Prazno, pusto! Klecnil sem n? tla, na ostanke svoje sreče. V srcu pa mi je bilo neizmerno hudo.
(Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Edward Pevec, predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Bencin; tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, mo H. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femee. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds Victoria Skarbetz tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Mary Stran car. Nadzornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Amelia Gad, Zastavonošinja Ivanka Kete. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dar popoldne ob 1:30 uri molitvena ura po blagoslovu pa seja v cerkven dvorani.
Publicity: Mollie Frank, Carolyn Budan, Charles Terček
O ur choral director is Vladimer Malečkar.
Rehearsals Wednesday evenings, 6417 St. Clair Ave.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Penko podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Matthew J. Dolenc, 1815 Sunset Drive. Richmond Heights, O. 44133 tel.: 261-1921, zapisnikar Rudolph Ivančič, nadzorniki: Joseph Trebeč, John Poz-nik, John Žnidaršič, pevovodja John Rigler.
Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Edward A. Pevec, predsednik Stanley Hribar podpredsednik Joseph Hočevar, slov. podpredsednik John Ovsenik, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Miro Odar, tajnik Greg Hribar, 1253 E. 60 St, blagajnik Charles Winter Jr. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Pevovodja Ing. Franček Goren-šek, predsednik Frank Lovšin,' podpredsednici Anuška Lekan in Anka Mihelič, tajnica Leni Skubitz, blagajnik Lovro Rozman, arhivar Peter Dragar. Odborniki:	Metka
i Hauptman, .Andrej Kokal, Sonja j Lekan, Musi Pogačnik, France Sever, Sonja Štepec in Janez Tominc. Nadzornika:	Ivan Hauptman in
Jože Likozar.
i Naslov: Korotan, 1116 E. 72 St., Cleveland, Ohio 44103.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
The Officers for the year 1977 are as follows:
President: June Price 1st Vice President: Marie Shaver 2nd Vice President: Marie Skorich Treasurer: Carolyn Budan,
Secretary Joseph Batis Secretary: Catherine Hopkins Auditors: Mollie Frank, Josephine Bradach, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Batis
Librarian: Mollie Frank, Marie Babbitt
Stage: Joseph Novak, William Mehaffey, Frank Ivandc
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsed., Florence Unetič 2 podpreds., Gil Dobida in M. Dolšak
Tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102.
Zapisnikarica Betty Rotar Arhivarke: Mary Pečjak, Louise Cosgrove, Kathleen Cesan Nadzorni odbor:Ann Kristoff, J. Capko, Frank Kristoff.
Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Kristoff, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič.
Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Ann Kristoff, C. Wolf, S. Matuch.
Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, L. Cosgrove. Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
“SLOVENSKI FANTJE”
Pevovodja: Martin Kolnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Avenue
President — Edward Kenik Vice Pres. — Albin Lipoid Sec. — Ann Marie Zak Treas. — Frances Tavčar Rec. Sec. — Julia Pirc Josephine Zakrajšek Ulrich Lube Josephine Stwan Cyril Rovanšek Antonia Zagar John, Perencevic June Price James Novak Charles Ipavfcc Stan Mezic Louis Arko Edward Godic August Pust Ann Opeka Frank Azman John Milakovieh 1st Alternate — Louis Peterlin Jr 2nd Alternate — Robert Klancher Seje direktorija so vsak drug torek v mesecu v sobi naspror. urada S.N.D. Začetek ob 8 ur zvečer.
KLUB LJUBLJANA
Predsed. Kristina Kovach, pod-predsed. Steffie Janša, tajnica Mae Fabec, 6015 Cedar Wood Rd,, Mentor, Ohio 4)42-3785; -blagajnik Tony Yerak zapisnikar Louis Lod-vik. Nadzorni odbor1 Josie Škabar, Eddie Hiampiri, Anna Bracklow. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Pevovodja Frank Rupet. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKI DRUŠTVENI DOIV RECHER AVE., EUCLID, OHIC
Predsednik Ed Leskovec, po predsednik John Troha, 1839 Kap Dr., tel. 261-5886, tajnik Ray Br dac, blagajnik William Frank, z pisnikar Joe Petrič Jr., nadzornil Louis Sajovic, John Hrovat, Willia Janša; gospodarski odbor: Al N vine, George Carson, John Boz: direktorji: Joe Kušar, Phil Alič Joe Klopovich, Ron Šuster; čast predsednik Joseph Trebeč, čast tajnik Stanley Pockar. Seje so vs ko tretjo .sredo v mesecu ob osm zvečer v SDD na Recher Avenue.
SLOVENSKI DOM J.'5810 Holmes Ave.
Predsednik John Habat Jr., pod-predsed. Dan Pavšek, Sr., blagajnik Joseph Ferra, zapisnikarica Sophia Magayna, fin. ta j. Frank Koncilja; nadzorniki Mary O’Kicki, Frances Somrak in Keith Smrekar, gospod. odbor John Churney, Eugene March, Bob Osolin, ostali direktorji Robert Osolin, Ed Habat, Joe Jerkič, nar. domov Joseph Ferra, Henry Bokal; upraviteljica Agnes Kolo-vich. Seje so vsak 4. ponedeljek v mesecu ob 7:30.
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110
President: Anthony E. Sturm 1st Vice-Pres., Frank Videmsek 2nd Vice-Pres., Rudolph Zakely Financial Sec’y., Helen StuPm Treasurer, John Prince Rec. and Corresp. Sec’y., Cecelia M. Wolf
AUDITORS: Frank Kristoff, Ann Kristoff, Stanley Grk and Tony Umek.
HOUSE COMMITTEE:	Frank
| Kristoff, Chmn., Frank Koss, Joe | Prime, Stanley Grk, Tony Umek land Frank Videmsek.
(Legal Advisor: John Prince
Trustees: Jennie Marolt, Mary Dolšak and Boris Kozel Alternates: John Cech and Frank Grk
Meetings held every fourth Thursday at 8 p.m.
HALLS AVAILABLE FOR ALL OCCASIONS — phone 486-3018 ox-5378.
LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road
President, Jennie Marolt; Vice-Preds. Mary Dolšak; Secretary Treasurer Cecelia Wolf, 261-0436; Recording Secretary, Florence Sla-by; Auditing Committee:	Mary
Koss, Sophie Bayuk, and Bertha Dovgan. Publicity Josephine Tomšič.
FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY FROM NOON TO 8 P.M.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikarica Anna Ranik, nadzorniki Frank Urbančič. Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor Al Glavic, Millie Lipnos, Anton Kaplan in Albert Lipnos, odborniki; Anton Perušek, Antonia Stokar, Louis Kastelic in Robert Hočevar, Anton Sitimetz, Louis Ferfolia. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
V blag spomin
prve obletnice smrti naše
ljubljene matere
HELEN PETEK,
rojena ZOBEC
ki je v Gospodu zaspala 15. marca 1976
Le počivaj v miru božjem naša mamica predraga!
Misel in spomin na Tebe, vsem ostaneta nam blaga! (I.Z.) Žalujoči:
Mary Kovach in Helen Tivader T -•r hčeri;
Mathew in Alvin - sinova ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio 15. marca 1977.
LADIES AUXILIARY OF j EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
President, Mary Kobal
Vice President, Christine Kovatch
Recording Secretary, Marica Lokar
Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429
Audit. Committee: Christine Kovatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin
FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
Predsednik Frank Grdina, podpredsednik in upravnik Stane Vidmar, tajnik Janez Ovsenik, blagajnik Anton Oblak, oskrbnik Janez Košir, knjižničar Frank Cerar, odborniki: Frank Tominc, John Zakel, Frank Kamin, Frank Sleme, Joe Starič, Jože Tominec, svetovalca: Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom ima prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska številka je: 881-9617.
V blag spomin
5. OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA
FRAM MATOH
ki je zatisnil svoje oči 14. marca 1972
Kaka moje srce pogreša mehkobo Tvojih besedi/ pogreša moč ljubezni Tvoje, pogreša topli žar oči.
Nihče odvzeti mi ne more ljubezni vroče, ki gori za Te, nihče spominov dragi ji, ki vedno v mojem srcu tie.
Žalujoči:
Mary — soproga Frank in Edward J. —- sinova vnuki in vnukinje Ostalo sorodstvo.
Cleveland, O. 15. marca 1977.
1:
PRIJATELJ SOV — Stephen Leigh iz New Yor-■ca ie prijatelj sov. Na zgornji sliki je sova, ki jo je izdelal iz penijev in kosov bakra, zbranih med odpadki. Na spodnji sliki so prazne lupine jajc kot “sovice” postavljene na kos starega drevesu.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Jože Leben, 1. pod-pred. Jože Kristanc, 2. podpred. Stane Rus, tajnik Filip Oreh, 29800 Robert St., Wickliffe, O. tel. 943-4681; blagaj. ga. Berta Lobe, odborniki: Jože Bojc, Ivan Hočevar, Maks Jerič, Ivan Kosmač, Louis Lobe, Franc Lovšin,, Pavle Lavriša, Lojze Mohar, Lojze Petrič, Edi Podržaj, Stanko Pristan, Janez Švigelj, Martin Tominc, Edi Veider, Janez Var-sek, Matt Novak in Vili Zadnikar,
, nadzorni odbor: Mate Resman, Branko Fajfer in gdč. Marija Lunder, razsodišče: Ivan Berlec, Franc Kovačič in Franc Urankar.
SLOVENSKI NARODNI DOM 3563 E. 80 St. Predsednik: Al Stražar . Podpredsednik, Alan Novak Tajnik, Mary Wolf Blagajnik, Ray Habian Zapisnikar, Eddie Skufka Nadzorniki: Richard Martinsek, Antonia Stokar, Mary Prosen.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
jNAJSTAJREJSA slovenska KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Ml izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago SL, Joliet, 111. 60431).
JOSEPHINE WINTER, društvo št 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80th Street, Cleveland, Ohio 44105
GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, Dl. 60091
ANNE TUSHAR, društvo št. 196, Tel. 741-0654 P.O. Box 731, Gilbert, Minnesota 55741
r
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103 (j
( Moi stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1653 East 62 S«
17010 Lake ShCtTi Blvd.
431-2088
531-6300
GRMNOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-123S
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Height*
Nazxianiamo, da bomo odslej nudil! kompletno postrežbo (catering ser-'ice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstne postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag« vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR iti SIH0VI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th SL	KE 1-9411
•k Vse predpriprave v naši posebni privatni sobL ★ Vera. narodnont in privatni običaji upoš‘evanL ir Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 trna ambulančna posluga In aparat za vdihavanje