i Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. ^ ■ ^H ilHL g ■ I ■ ^fl upravnlitvo v ^^ I lil/ Ij1 Jml | j1 I « Lil ii v V lil i I jI J " ^^^^^^ JK^I ^^JF .^L^fl X | Uredništvo v ^^^ ~ ^^^^ ulicah it. Političen list za slovenski narod. sstšsr: pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v petek, 9. oktobra 1903. Letnik XXXI. Po polti projoeiM: sa oelo leto naprej 26 K — h pol leta » 18 » — » četrt» » 6 » 50 » meseo > 2 > 20 • V opravolitvu prejemal: za Selo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — > letrt » » 6 „ — » ■eseo » 1»70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Štev. 233 Kranjski deželni zbor. Ko je otvoril današojo sejo deželni glavar, je Hein izročil zahvalo presv. cesarja na čestitke deželnega zbora povodom cesarjevega godu. Deželni predsednik je izročil načrt zakona glede olajšanja davka delavskih stanovanj. Izjava deželnega glavarja. Deželni glavar z ozirom na dogodke koncem zadnje seje pravi, da mu ni treba danes dokazovati, da je on imel prav, ker so se gospodje sedaj sami o tem prepričali. Soglasje med dežel, zborom in glavarjem je potrebno in vsak mu mora priznati, da se je oziral po možnosti na želje, ki so mu bile kedaj izražene, iz tega je logično sklepati, da ni iz trmoglavosti vstrajal na svojem stališču, ampak v varstvo pravic, katere daje dež. glavarju ustava. (Odobravanje pri katol. narod, poslancev.) Ne kot želja, ampak kot predlog se mu je zadnjič izrekla dotična zadeva, zato je moral postopati na podlagi svojih ustavnih pravic. Niso samo bili formalni razlogi tu merodajni, — pravi dalje dež. glavar — pač pa sem hotel delu pot odpreti. Taktika, imeti vsak dan neprenehoma sejo, ne bo vodila do zaželenega cilja. Iz državnega zbora lahko spoznate da je po opravilniku obstrukcije orožje tako, da ji ne morete zabraniti tudi potem ne nastopa. Morda bi se rešili nujni predlogi, a vseeno labko bi prišli novi nujni predlogi'in interpelacije. (Jaklič: Tako je. Tavčar: Naj bi se jih zaprečilo.) Dežel glavar: Tega po opravilniku ni mogoče. Hotel sem s svojim nastopom v ustavnem odseku dati gospodom priložnost priti do pravega in vspešnega delovanja in pri seji v sredo je bila res sprožena misel, katera, če se te misli gospodje oprimejo, bo morda omogočila delo v finančnem in ustavnem odseku. Očitalo se mi je, da podpiram obstrukcijo. obratno pa je res, da sem hotel omogočiti delovanje dež. zbora. Dal sem povrh čas odsekom, da naj bi našli pot do sprave. Jaz se ne oziram na časniško pisarjenje, ali bilo je od strani napredno liberalne stranke rečeno, da sem sedaj vrgel krinko raz sebe in podpiram obstrukcijo. Vsak mi mora priznati, da ves čas svo- jega življenja sem se bojeval z odprtim vezirjem in da nikdar nisem imel krinke pred obrazom. Jaz sem proti obstrukciji (Tavčar: »Čujmo!), ne samo v deželnem zboru (dr. Šusteršič: »Tudi v finančnem odseku"). Dež. glavar: „Jaz sem proti obstrukciji v vseh zastopih, ker obstrukcija zadaja rane ustavnemu življenju in vodi do propada ustavnega življenja, kateremu bo sledil absolutizem ali (Klici na galeriji: »Pravice ljudstva«) anarhija. Jaz imam popolnoma proste roke in sem član kluba le v kolikor to ne tangira pravic dež. glavarja. Odločno zavračam da bi kot dež. glavar postopal strankarski kot član ene stranke.« (»Dobro" klici pri katoliško narodnih poslancih.) Luckmann hoče govoriti. Dr. Šusteršič : „Jaz sem se prej oglasil k besedi." Izjava katoliiko narodne stranke. Dr. Šusteršič: Visoka zbornica ! Po soglasnem sklepu kluba čast mi je po datj^sledečo izjavo: Katoliško narodna stranka je vložila v tem zasedanju nekaj nujnih predlogov, ki se tičejo brez izjeme važnih in nujnih zadev, spadajočih v področje deželnega zbora. Dosedaj se je od teh nujnih predlogov šestero obravnavalo in je prvim štirim vis. zbornica priznala nujnost. Petemu teh predlogov je večina zbornice brez navedbe kakih razlogov nujnost odrekla ; pri debati o nujnosti šestega predloga pa je liberalna večina zbornice po svojih govornikih gg. baronu S c h w e g 1 u in dr. Tavčarju izjavila, da bode odslej glasovala zoper nujnost vsacegaod katoliško narodne stranke vloženega predloga. V istini je potem takoj nujnost zadnjeimenovanega predloga — zopet brez navedbe kakega stvarnega razloga — odklonila. Tako postopanje večine, ki naprej izključuje stvarno oceno in presojo predlogov, onemogočuje popolnoma katoliško-narodni stranki stvarno delo v tej zbornici, — ker je po izjavi večine že naprej sklenjeno, da se vsak predlog katoliško narodne stranke, če je tudi stvarno š e t a k o utemeljen in nujen, načeloma odkloni. To postopanje ne pome-nja nič drugega, nego odrekati katoliške-narodni stranki pravico, v zmislu § 21 opra-vilnika, spraviti zadeve, katere smatra kot nujne, v obliki nujnih predlogov pred zbor- LISTEK. Pisma s pota, Poljski napisal H. Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Dalje.) Ne vem, če ni pod vplivom taksnih misli nekdo dejal: Ko bi Boga zares ne bilo, bi ga bilo treba v blagor človeštva ustvariti. Skoraj ena ara mi je minila pri podobnem premišljevanju. Med tem je večer postajal čimdalje bolj romantičen. Parnik je dospel k obrežju tesno pod okna mojega hotela. V malem Deutzu je bilo tiho, kajti vse mesto je ie spalo. Samo krmar, sedeč n« prednjem delu parnika, je prepeval z dovolj lepim glasom: ,Wacht am Rhein"; od strani Kolina pa mi je doletavalo na ušesa žvižganje lokomotive. Od časa do časa je prinašal lahni veter komaj slišne odmeve mestnega hrupa in trušča. Ni se mi še ljubilo stopiti od okna, kar se vrata nakrat odpro in nekdo stopi v mojo sobo. Bil je moj popotni tovariS. »Dober večer!« »Dober in lep!« »Prišel sem vprašat, ali se ne bi hoteli iti šetat po meBtu?« »Ne, gospod. Nadejam se, da vsak hip pride nekdo, s komur morda še danes odrinem dalje. Sicer pa mi je kaj prijetno tu pri oknu.« ..»Oh, vi ogledujete stolno cerkev ?« Po teh besedah se moj tovariš približa k oknu ter pogleda proti mestu. Meseo je jasno osvetlil njegov obraz. Zdelo se mi je, da sem čital celo vrsto mislij in sanj na njegovem čelu; čez trenutek zares pokima z glavo ter reče: »Veste kaj, gospod?« »Kaj?« vprašam ga redovedno. »Evo, jaz si mislim, kaj, ko bi se na-pila konjaka? Hladno je.« Nehote mi je prišel na misel stih, ki ga je pred nekoliko leti ponavljal v šoli moj profesor latinščine, ko smo navzlic njegovemu prizadevanju rajše pravili drug drugemu zbadljice, nego bi se naslajali ob lepoti Horaoijevih pesmij: »Kaj se meni za godbo bedast osel v hlevu!« »Sviraj mu na lutnjo, ostal bo trd kot drevo.« Spomin na konjak je mahoma obuzdal razburkano mojo domišljijo. »Hvala za konjak«, mu odgovorim. »Vidim pa, da vi kaj zdravo opazujete stvari, ter vam k temu čestitam«. »A kaj je to«, reče kazaje na stolno nico. S tem pa krši večina na malo dostojen način pravice volivcev, ker jemlje njihovim poslancem možnost, zastopati njihove koristi po svoji lastni previdnosti v tistem okviru, ki ga določa poslovni red deželnega zbora. (Burno odobravanje mej poslanci katoliško-narodne Btranke in na galeriji. Deželni glavar zvoni. Tavčar vpije na galerijo.) Katoliško narodni poslanci so tem manj v stanu tako postopanje mirno trpeti, ko se zavedajo, da zastopajo ogromno večino naroda v deželi. (Klici: Tako je!) So pa še druge okolnosti, ki onemogočajo stvarno delovanje katoliško-narodnih poslancev v tej zbornici. Sklepom zadnje seje uprizorila je zbor nična večina nečuven atentat zoper v deželni ustavi in poslovniku zajamčene pravice in dolžnosti gospoda deželnega glavarja, ho-teča ga prisiliti, da bi prelomil svojo zapriseženo dolžnost, čuvati in braniti deželno ustavo (Burno dolgotrajajoče odobravanje) ter varovati svojo neodvisnost in nepristra nost na v s e strani, bodisi napram manjšini ali napram večini. Ne zadovoljivši se s tem, priobčilo je tem povodom glasilo liberalne večine, ko jega urednik je deželni poslanec in odbornik, napad zoper častitljivo osebo gospoda deželnega glavarja, napad tako nizkotnega značaja, da ni izraza, ki bi to početje primerno označil. (Odobravanje.) Vidi se jasno, da večina deželn. zbora skuša v deželni ustavi zajamčeno avtoriteto geželnega glavarja nadomestiti s svojo lastno samopašnostjo (Tavčar: Kaj, kaj? — Ploskanje na galeriji), da se pri tem ne vstraši nikakih sredstev. V najtesnejši zvezi s to večino, kine spoštujeniti deže1ne us t a ve, pa vidimo načelnika deželne vlade, barona Heina. Pod njegovim vodstvom zlorablja deželna vlada c. kr. korespondenčni urad, da razširja tendenci-jozno popačena poročila o deželnozborskih sejah mej svet (Gromovito ploskanje), v jasnem namenu, katoliško - narodno stranko v širši javnosti ponižati in sramotiti. Večina in deželna vlada ste torej vse storili, da se itak napeti položaj v zbornici po možnosti še poostri. cerkev, katero so obsevali lunini žarki; »mrtev kapital in nič drugega«. »Sprejmite gospod moje odkritosrčno priznanje in ob enem lahko noč, goBpod!« Ostal sem znovič sam, toda čez trenutek vstopi oni gentleman s svetlo brado, s katerim bi se imel po prvotnem načrtu sniti v Bremenu. Priznavam, da sem bil nekoliko utrujen, prepotovavši brez oddihljeja pot iz Varšave v Kolin ter bi bil kaj rad prenočil v Deutzu. Bil bi celo to izjavil glasno svojemu gentle-manu, toda on se je tega očividno sam domislil, ker me je prehitel in rekel ironično: »Vi gotovo že niti roke niti noge ne morete več ganiti. Kar se mene tiče, potoval bi drage volje dalje«. Razžaljeno samoljubje se je zbudilo v meni. »Kam pa bi še hoteli potovati ?« vprašam. »Hm! bodisi do Bruselja«. »Jaz pa vam povem, da odpotujem naravnost v London«. Priznavam, da sem ob teh besedah imel v duši nekoliko nadeje, da se moj gentleman ne bo strinjal s tem predlogom. Mislil sem s<, da ga s tem osupnem, da mi jame pojasnovati, da je to predaleč in da se oba po nepotrebnem utrudiva, toda ta surovi človek se samo nasmeji ter reče: Glede na te razmere in dokler se iste temeljito ne spremene, je katoliško - narodna prisiljena, poslužiti se do skrajne mere tistih odpornih sredstev, ketera jej daje na razpolago poslovnik deželnega zbora. (Dolgo trajajoče ploskanje. Glavar zvoni.) Retirada. oedaj so glede svojega nastopa proti dež. glavarju nastopili nasprotniki znatno re-tirado. Luckmann je zagotavljal, danje-gova stranka ni hotela žaliti dež. glavarja, da bi pa ta vender lahko vprašal za mnenje poslance. (Dr. Šusteršič: Je proti opravilniku!) Luckmann obžaluje, da so se seje zavlekle. (Dr. Šusteršič: Volivno reformo dajte. Tavčar Be smeje. Šusteršič: Vi se smejete volivni reformi in s tem dokazujete, kako neresna vam je vclivna reforma.) Luckmann pravi, da so katoliško-narodni poslanci stavili mnogo nujnih predlogov, niso pa povedali kje vzeti denar. (Klici: Saj imate tiskan proračun! Gledališče!) Luckmann: Deficit je! Dr. ousteršič: Zato je večina odgovorna! Tavčar: IIo, ho! Šusteršič: Večina gospodari, ona je odgovorna!) Luckmann izraža željo po delu. (Klici: Kdo pa obstruira v finančnem od sebu.) Luckmann pravi, da kaj takega, kakor sedaj, še ni bilo nikdar. (Klici: Bodete že še kaj druzega slišali!) Luckmann : 20 let je obstajala sedanja volivna pravica in kar je bilo toliko časa dobro, vendar sprememba naenkrat ne more biti tako nujna. (Klici: Nočemo čakati še 20 let!) S c h w e g e 1 tudi izjavlja, da spoštuje dež. glavarja, lahko bi se pa bil informiral. (Klici: Poslovnik berite!) Kar se tiče nujnih predlogov je njegova stranka le proti nujnosti, ne pa proti meritumu. Naj gredo predlogi normalno pot. (Klici: Le kar hitro jih sprejmite!) Govornik pravi, da njegova stranka obštrukcije ne bo podpirala! (Klici: Finančni odsek!) Volivno pravico bodete morali dati! Poslanec M i b. Arko ožigosa najprej postopanje nasprotnikov glede katoliško narodnih nujnih predlogov. Enkrat pravite, da ne veste kje denarja vzeti, a nočete sprejeti tudi nujnosti onih predlogov, s katerimi se vlada poziva, naj da podporo deželi kranjski in kar bi deželo nič ne veljalo! To pač ni resno. Govornik slika gibanje med ljudstvom in pravi: Ljudstvo zahteva, da ima vsak toliko pravic kot kak graščak. Če ne bodete <*_ »Izborno! Odpotujeva torej v London«. Ni bilo pomoči. Naročim pobrati mojo prtljago in oba se napotiva na osrednji kolodvor v Kolinu. Bilo je že o polnoči; jaz sem bil zelo truden, toda gibanje na kolodvoru me je vzdramilo. To gibanje, trušč in vrvenje, ki vlada na velikih kolodvorih, mi je kaj ljubo. Dvorane so bile razsvetljene, mize pokrite. Od zunaj je bilo slišati žvižganje in sopihanje lokomotive pomešano z odmevi zvončkov in s klici kondukterjev. Ljudje so tekli na vse strani, prenašajo kovčke in zavoje. Popotniki so klicali v vseh jezikih Btrežaje. Neki Anglež s podolgastim licem in stegnjenimi nogami je sedel poleg naju in je skrbno preiskoval notranjost svojega nosa s prstom, ozirajoč se pri tem po ljudeh tako, kakor bi bili vsi zbrani tu izključno radi tega, da bi on imel na čem pasti svojo radovednost. Naročiva si s tovarišem večerjo. Takrat sem zapazil prvič, da nama najini polikani škornji, podvlečeni s kožuhi in kosmate kučme pridobivajo popularnost Manjše tolpe ljudi so naju radovedno gledale. Smatrale so naju očividno za nekaka ruska kneza, ali za hercegovinska poslanca, ki gresta prosit pomoči zoper Turke. Vsled sočutja do nesrečnih turških mučenikov so zahtevali od naju dvakrat toliko plačila za večerjo in vse drugo, kakor bi bilo treba. hoteli nam z lepa deti volivne reforme, jo bodete pa našim naslednikom morali dati, Bamo da bodo naši nasledniki hujši od nas. Deielnl predsednik Hein pravi, da je dr. Šusteršič dejal, da on uradni korespondenčni urad izrablja za svojo osebo. (Dr. busteršič: Saj je tudi res!) Hein pravi, da se ni nikdar postavil na enostransko sta lišče in se ne bo. Radi zadnjega porodila prevzame odgovornost ia je je sam trikrat prebral. Nervozni dr. Tavčar. Dr. Tavčar je glede dež. glavarja tudi nastopil nekako retirado. Pravi, da vsakdo ceni dež. glav., da pa je bilo predalekosežno, ako se je pri tem oziralo na pisarjenje listov. „Slovenec" je tudi zadnjič hudo napadel liberalne dež. poslance in — pravi dr. Tavčar — v zadnji seji me je celo poročevalec *Slovenčev" z galerije psov0.; in gospa njegova mi je kazala fige, in deželni glavar ni nič ugovarjal. (Smeh. Deželni glavar: „Jaz nisem videl!" Klici: „Kako nervozen je!") Dr. Tavčar nadaljuje: Dr. Šusteršič se je danes zopet e š o f i r a 1! — Dr. Šusteršič: Ta izraz Vam dovolim. Dr. Tavčar govori, da so nujni predlogi katol. narodnih poslancev le pesek v oči, in da bi jih zapostavili takoj, ako bi dobili volivno reformo. (Klici: Tega pa nismo dejali. Sprejmite nujne predloge!) Tavčar: Katol. narodni poslanci pravijo „Dajte!" ne dovolijo nam pa sredstev. (Klici: Naj pridejo nujni predlogi hitro iz finančnega odseka, v zbornico. Poročajte hitro o njih. Dr. Šusteršič: Vi pa vzamete plačo kot deželni odbornik, če Vam tudi ni dovoljena.) Dr. Tavčar: Vi bi bili prvi nasprotniki volivne, reforme, če bi Vam ne bila v korist. (Dr.Šust.: „V e 1 e p o s e s t n ikom iz srca govorite!") Tavčar: Vam je za reklamo, nam pa ni za tako reklamo. (Klici: Vam ni tudi za ljudstvo nič!) Če bodete pa vi imeli večino, bomo ... Dr. Šusteršič: „Bodetevpa vi obstruirali!" Dr. Tavčar: „Jaa!" (Dr. Šusteršič: „No, vidite, potem bo pa ravno narobe!" Smeh.) Dr. Tavčar: Vi nočete delati. Klici: Vi nečete delavne zbornice. Klici: Finančni in ustavni odsek! Dr. Tavčar: Za vse prepuščam odgovornost dr. Šusteršiču. Dr. Šusteršič: Sprejmem z mirno vestjo vso odgovornost. Resnične besede liberalcem. Dr, Schweitzer pravi, da je Tavčar povedal samo to, kar ie bilo že večkrat v „S!ov. Narodu". (Dr. Šusteršič: »Mislij in idej mu manjka!«) Tavčar je spravil na dan, dase mu celo jeziki ali f>ge kažejo, ni pa poved jI zakaj se gre! Manjšina je prisiljena braniti opravilnik dež. reda proti večini in ugle d d e ž. zb or a protivladi. (Burno odobravanje). Radi tega so se danes e š o f r a 1 i gg. od večine! Z knjižnicami v roki mora manjšina Vam kazati paragraf za paragrafom. (Šusteršič: So na s t o p ili danes že retirato!) Sch\veitzer: Ves vtiaek današnje debate je ta, da se hočejo gg. na lep način spraviti iz zadrege v katero so prišli v zadnji seji. Čudno se mi zdi, da so ti gospodje tako vneti za delo, a so sami napotili nasprotno pot v finančnem odseku, kjer so poročila vzeli, a dejali, da poročati nočejo. (Klici: Tako je!) Kar se tiče barona Heina sprejme v vednost, da je Hein dejal, da sprejme vso odgovornost za poročilo korespondenčnega urada, in da je poznal njegovo tendenco. Dr. Schweitzer na to črta posamezna mesta uradnega poročila, kjer se n. pr. čita, da so Schwegel itd. dež. glavarja „nujno prosili." Dr. Šusteršič: Razbijali so pred glavarjem. Kaj bi ekselenca poročal, če bi jaz tako nastopal, kakor je takrat nastopal Schwegel. Schweitzer: Kadar Hein prebira taka poročila naj v bodoče premisli, kako se je stvar v resnici vršila. Glede Tavčarja pravi dr. Schweitzer: Če so naši predlogi pesek v oči, zakaj pa je narodna-napredna stranka sama pripoznala štirim nujnost. (Šusteršič: Ker ona komedijo igra.) Ako Vam naš nastop ni všeč priznajte volilno pravico. Burno odobravanje mej kat. narodnimi poslanci in na galeriji. Liberalci se smejejo. Dr. Schweitzer: Gg. ki so iz finančnega odseka ven nesli uloge, naj jih prebere in r e f e r i r a j o naj. To hočemo. Vi ovirate delo! Dr. Tavčar je dejal, da se njegovi stranki ni bati ljudstva, a vsake volitve pokažejo, da se ga ji je vedno bolj bati! (Govorniku ploskajo katoliško narodni poslanci in galerija.) S c h w e g e 1 pravi, da je njegova stranka proti vsaki obštrukciji in je očividno v zadregi, ko mu katoliško narodni poslanci kličejo, naj dela finančni odsek. Interpelacije. Naši poslanci so stavili več interpelacij: Radi kofiskacije včerajšnjega »Slovenca«, kar je posebno v zadrego spravilo barona Heina, ki je končno obljubil, da bo stvar uredil. Poslanec P o v š e : »Upamo, da odločno!« Dalje so katol. na- rodni poslanci stavili interpelaoijo v korist stavku j očim delavcem v Zagorju in radi tozadevnega postopanja o b 1 a s t e v ter radi zavarovalnih razmer v Vovčah. Interpelacije priobčimo jutri dobesedno. Koneo dopoludnevne seje. Dei. glavar ob l/» 1 uri zaključi dopolu-dnevno sejo in določi sejo ustavnega odseka ob 3. uri popoludne. Deželni glavar določi tudi sejo finančnega odseka in napove, da bo nadaljevanje seje ob 4. uri popoludne. STa karakteristiko dr. KOrberja, ki jo je priobčil o dr. Kttrberju madjarski list »Jovendo«, prinaša list »Die Zeit« in-teresantne črtice, dcšle mu iz dunajskih »političnih krogov«. Tudi ti krogi potrjujejo, da se dr. Korber za vse briga, v vse vmešava, vedno izraža svoje želje svojim ministrskim tovarišem, a ne dogaja bo redko, da dr. Korber s svojimi »željami« prihaja v navskrižje s tovariši. Ali tudi v takih slučajih je huda zamera, ako ne vstrezajo njegovim željam. Da dr. KSrber in bivši češki minister dr. Rezek nista bila v&ikdar najboljša prijatelja, temu je vzrok ravno ta, da je poslednji liste, na katerih mu je dr Korber javljal svoje želje, enostavno ignoriral. — Dopisniki lista »Zeit« pa oporekajo, da bi oni trije uradniki, katere smo včeraj v našem listu omenili, imeli toliko moči nad dr. Korberjem. Najodločneje pa se oporeka trditvi o toli prisrčnem razmerju med dr. KSrberjem in prestolonaslednikom. Nadvojvoda je bil sicer naklonjen Korberju posebno zato, ker se poslednji ni protivil ženitvi nadvojvode. Ali pozneje so dogodki izbrisali spomin na to, in danes ni dr. Korber pre stolonasledniku nič več, nego katerisibodi drugi minister. V nobenem slučaju ni dr. Korber »ministrski predsednik — prestolonaslednika«. Če bi kedaj — pravijo dopisniki v listu »Die Zeit« — prestolonaslednik prišel v položaj, da bo imenoval kakega ministrskega predsednika, bo to skoro gotovo neki češki kavalir, ki vživa posebno naklonjenost nadvojvode. Rusija iii Japonska. „Daily Mailtf je dobil poročilo iz Kobe: Baron pl. Rosen je dal takoj po Bvojem po-vratku iz Port Artbur, kjer je imel konferenco z predstojnikom vzhodne Azije, admiralom Alezievim, japonski vladi noto, v kateri pravi, da se japonska vlada ne sme nič vtikati med ruska in kitajska pogajanja zaradi Mandžurije, Dalje govori ta nota tudi o delitvi Koreje in sicer tako, da dobi Japonska južni, Rusija pa severni del. 5. t. m. so imeli japonski ministri posvetovanje, na katerem je Japonska odklonila ruske zahteve ter naznanila to potem to baronu p 1. Rosen. Vsak čas je pričakovati krize. \z brzojavk. Dunaj. V nižjeavstrijskem deželnem zboru so včeraj mnogi govorniki povdarjali škodljivost vinske klavzule z Italijo. Sprejet je bil predlog, naj se ob obnovitvi carinskega tarifa z vso odločnostjo dela na to, da bodo nižjeavstrijski vinogradniki s primerno carino na tuja vina obvarovani pred konkurenco italijanskih vin. Sprejet je bil predlog, naj vlada predloži zakon, ki bo prepovedoval izdelovanje umetnih vin in polu-vin. Sprejet je bil dalje predlog, naj se du bovniki, ki so v deželni službi, nastavijo kot deželni uradniki. Praga. V včerajšnji seji je deželni zbor češki sprejel predlogo o spremembi obč. reda, ki izključuje od volivne pravice častne meščane in razveljavlja, da ima meščan kot tak, volivno pravico. Nemci so se predlogu silno upirali. Kraljevigradec. V Polieu je sklical shod mestni svet. Govoril je poslanec Klofač, ki je obdolževal Mladočehe narodnega izdajstva. Klofač je dejal, da He-rold čaka le, da bo deželni zbor odgoden, nakar bo zopet prevzel državnozborski mandat. Shod je sprejel resolucijo proti Mlado-čehom. Budimpešta. Minister notranjih zadev grof Khuen je razveljavil vse sklepe administrativnih oblasti, ki se ozirajo na odklonitev prostovoljnega plačevanja davka. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. oktobra. Katoliikonarodni poslanci In baron Hein. Klub katoliško - narodnih poslancev je danes izrazil z ozirom na dogodke v dež. zboru mej dež. predsednikom in svojim načelnikom popolno solidarnost s svojim načelnikom in sklenil izvajati iz tega vse konsekvence ter je pretrgal vse osebne stike z deželnim predsednikom. Pri seji ni bilo g. dež. glavarja, ki ima v svoji lastnosti kot deželni glavar v tem oziru proste roke. O. deželni glavar je med drugim v današnji seji dež. sbora izjavil, da on kot dež. glavar je proti cbstrukoiji, pristavil pa je ob enem, da mu je klub katol. nar. poslancev dal v tem oziru proste roke. Kot dež. glavarju mora mu res biti na tem, da v dež. zboru ni obstrukcije, da se namreč deluje v njem redno. Ali s tem še ni rečeno, da obstrukcija ni potrebna, ali da ni koristna ljudstvu. Glavar ima svoje ustavne dolžnosti, poslanci pa svoje dolžnosti nasproti ljudstvu. To morajo v prvi vrsti vpofitevati in te so jim narekovale postopanje, katero so pričeli in katero ljudstvo odebruie in k je v soglasju z opravilnim redom. To smo morali pristaviti, da se izjava g. dež. glavarja prav ume. Nervozni dr. Tavčar. G. dr. Tavčar je spravil danes v deželnem zboru v razgovor nek prizor, kisejevršilpo zaklj učenju zadnje seje mej njim in našim poročevalcem, a spravil ga je v razgovor v drugačni obliki, kakor se je resnično vršil. Ko je deželni glavar zaključil sejo, se je vsa galerija smejala gospodom naprednim poslancem, ki so pokazali popolno neznanje poslovnika. Poleg našega poročevalca je stala neka gospa, ki pa ni bila Boproga našega poročevalca in ki se je od srca smejala Ferjančič-Luckmann Sohweglovi blamaži. Tavčar je nervozno zavpil proti dotični gospej na galerijo ne ravno 1 j u b e z n j i v e besede, na kar se je dotična gospa potrkala na prsa in se dalje smejala, fige pa ni nobene pokazala — to si je dr. Tavčar sam preskrbel v dotični seji, zato naj je ne obeša drugim. Naš poročevalec je vsled Tavčarjevega hruljenja vstal in mu s prstom pokazal na ložo, v kateri so bile liberalne dame, ter je zaklical: »Pojdite tja, nas pa pustite v miru; kar imajo one pravico, imajo druge tudi.« Tavčar je nato odšel, v-e je danes to stvar privlekel zopet na dnevni red, tedaj naj izve, da bo tudi v bodoče vedno dobil odgovor, kadar se bo v koga po nepotrebnem zaletel. Vpije on lahko na svoje služabnike, drugi pa tega ne bodo mirno dopustili. Dr. Tavčar naj pusti občinstvo in tudi poročevalce tako pri miru, kakor jih puste drugi poslanci, pa ne bo doživel več tako »bridkih ur«. Kadar bo gosp. dr. Tavčar deželni glavar, bo pa lahko razpolagal z galerijami, prej pa ne. Logika. Tavčar je dejal danes v dež. zboru, da so naši poslanci igrali z nujnimi predlogi komedijo, proti kateri se upira on in njegova stranka. Sam dr. Tavčar in vsa njegova stranka je glasovala za nujnost štirih med šestimi sedaj obravnavanimi predlogi. Ali je bila to tudi komedija? Nazaj! Svegelj in Tavčar staneiznsjd-Ijiva v svoji doslednosti. V zadnji seji je vpil Švegelj, da je glavar prelomil pravico in ga je gonil, naj odstopi; cel kup gnojnice je zvalil Narod na glavarja. Danes pa ponižno izjavljata oba svoje spoštovanje do glavarja. O, liberalna doslednost, ali si tolika koliker meri nsjkrajša kocina iz Svegeljeve brade? Osebna vest. Preč. gospod Matej blekovec, knezoškofijski konzisterijalni svetovalec in umirovljeni župnik od Sv. Marka niže Ptuja je hudo obolel in se od ponedeljka zdravi v tukajšnjem Leonišču. Plodo-vitemu slovenskemu pisatelju in zgodovinarju želimo zopet trdnega zdravja! Imenovanja. Gdč. Marija D e t e 1 a , ki je dosedaj suplirala v Novem mestu, je imenovana provizoričnim učiteljicam ravno-tam. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. j Marija Kastelic iz Ljubljane je pa j imenovana suplentkinjam. Konkurznega Izpita, ki se je vršil včeraj in danes, so se udeležili naslednji čč. gg.: Frančišek Boncelj, žup. upravitelj v Dražgošah; Janez D o 1 i n a r, kapelan v Logatcu; Alojzij J a r e c, kapelan v Slavini; Matija K a d u n c, žup. upravitelj na Preloki; Josip Novak, žup. upravitelj v Draga tušu; Alojsij Podobnik, kapelan pri Sv. Trojici pri Mokronogu; Gašper P o r e n t a, kapelan v Stopičah ; Nikolaj S t a z i n s k i, kapelan v Stari Loki; Andrej Širaj, ka- pelan v Vodioah; Josip Šolar, kapelan v Starem trgu pri Ložu. Premeščeni go davčni praktikantje: Franc Gala iz Brežic v Celje, Ant. c v ah te ic Konjic v Celje, Josip Čep in iz Celja v Konjice, J. Žuža iz Celja v Cmurek in Zvonimir Dobrave iz Kozjega v Mtlrzzu-schlag. Slovenski uradniki Be prestavljajo v tuje kraje, sem v naše kraje se pa nastavljajo uradniki, ki psujejo slovenske kmete, pljujejo na slovenske pobotnice ter zasramu-jejo slovenski narod. Osebne novioe s Koroškega. C. kr. okrajni nadkomisar v Celovcu, gosp. baron O 11, je imenovan za okrajnega glavarja na Koroškem in prevzame vodstvo okrajnega glavarstva v St. Vidu ob Glini. ■— Vladni koncipist dr. Herman B 1 o d i g v Velikovcu je imenovan za c. kr. okrajnega komisarja in prestavljen v Gradec. Dalje je za okraj, komisarja imenovan koncipist g. Fr. M ti -nichsdorfer. — Za vladna koneipista sta imenovana konceptna praktikanta dr. L. Petrin in dr. Blaž Labovnik, ki je obenem premeščen od okr. glavarstva v Celovcu k okr. glavarstvu v Velikovec. Okrajni komisar W. Rauseher pl. atamberg je prideljen okr. glavarstvu v Celovcu. — V Prevaljah je umrla nad-učiteljeva soproga, gospa Leop. S a h a n , rojena pl. Paumgarten. — V Št. Jakobu v Rožu je dne 1. t. m. umrl posestnik in poštar g. Jožef Šuštar, star 67 let. — Težko zbolel je deželni poslanec, odvetnik dr. M. A b u j a v Celovcu. — Učiteljioi Ida pl. Laschan v Stalu in Fr. S e y f r i e d v Steinfeldu sta prestavljeni v Borovlje. — Soli v Možici in Črni sta razširjeni v tri-razrednici. Čudno postopanje o. k. okr. šolskega sveta v Kočevji. Krajni šolski svet v Dobrepoljah je prejel dopis okraj, šol. sveta štev. 1787 z dne 1. okt. 1903 s katerim se naroča, naj se predlože zaznamki zamud v mest c h april, maj in juni t. 1. ali pa naznani da v teh mesecih ni bilo zamud. Komaj 14 dnij prej so se pa d o s t a v 1 j a 1 i n a p o d lag i zaznamkov zamud za gori imenovane mesece p 1ači l ni n a 1 o g i o p r i s o -jenih globah v zneskih od 10 do 6 0 K. Vemo, da naB hočeta imeti častita referenta o šolskih zamudah za — osle; pa jima povemo, da naj si za tako službo zbereta druge ljudi. — Poizvedeli bomo, ali ima naš krajni šolski svet res samo dolžnosti pobiranja drv za šolo in nabavljanja denarja, pa nika-koršnih pravic, ali je nekoliko drugače, ker na ta način ne pojde. Gospod vladni svetnik dr. Gstettenhofer naj pa dobro premisli, predno da svoj podpis na tako neutemeljene in nagajive dopise. Planinska veselica slovenskega planinskega društva, ki se bo vršila v soboto zvečer v »Narodnem domu« v »Sokolovi« dvorani, obeta najlepši vspeb. Vse se zanima za to veselico obče priljubljenega društva, ki bode pravi narodni praznik ob desetletnici tega društva. Poskrbelo se je za vsestransko zabavo, domačo in neprisiljeno, kakoršna je običajna v krogih planincev. Društvo je pripravilo pristno kapljico. Toaleta poljubna, najboljša planinska. Začetek zvečer ob pol osmih. Shodi na Štajerskem. Politično društvo »Pozor« s sedežem v Ptuju priredi v nedeljo, dne 11. oktobrs 1903, ob 3 uri popoldne na dvorišču (vrtu), pri neugodnem vremenu v prostorih gospe J a -godie n a P t u j s k i gori shod z na-stopnim vsporedom: 1. Pozdrav predsed-sedniks. 2. Slučaj Bratuša in nemško časopise — poročevalec g. dr. Ant. B rum en. 3. Čitanje resolucij in glasovanja o resolucijah. 4. Slučajnosti in nasveti. K prav obilni vdeležbi vabi odbor. — V nedeljo dne 11. t. m. se vrši v Velenju pod župni-kovim kozolcem volivni shod, pri katerem poročata državni poslanec vitez B e r k s in deželti poslanec V o š n j a k o svojem delovanju. Na dnevnem redu tega zborovanja sta tudi govora dr. Vlad. Serneoaindr. Kukovca. — V nedeljo 18. oktobra se vrši na Dobrni velik političen shod. Na shodu bodo govdlrili: državni poslanec g. Jožef Ž i č k a r , deželni poslanec g. dr. Ivan Dečko in drugi. Ker je ta shod velikega pomena za Dobrno in okolico, opozarjamo že danes na ta velevaien pojav t političnem življenju Dobrne in okolice. — Gospode somišljenike pioiimo, da nam o vseh shodih blagohotno poročajo. Germanizaoija na sodišču v Ljutomera. Čim dalje, več si upajo spodnje-štajerski nemškutarji in podrejeni jim nemški uradniki. Dasi dobro vedo, da živijo med samimi Slovenci in od njihovega denarja, vendar ne spoštujejo jezika tega ljudstva. Pred kratkim se je od ljutomerskega sodišča poslal nekaterim osebam k Sv. Juriju ob Ščavnioi o nekih stvareh popolnoma nemški dopis. Ia še kak je bil ? Pisan tako grdo, kakor če bi kure praskale po papirju, ne pa ljudje. Take pisave ni mogoče čitati. Vprašamo se, ali so ti gospodje tam pri eodniji zavoljo ljudstva, ali ljudstvo zavoljo njih? Če so zavoljo ljudstva postavljeni, naj pač spoštujejo njih jezik in dopisujejo slovenski ter naj hodijo t ljudske šole tja v prvi razred se lepše pisat učit! V Ljutomeru so na sodišču sami taki uradniki, ki so sinovi tujega naroda! Is celovške žkofije Razpisana je do dne 31. oktobra župnija Tiffen in do dne 14. novembra župnija Ž i h p o 1 j e. — Pri frančiškanih v Beljaku je dne 4. oktobra daroval novo mašo irančiškan č. o. Mark T e m a 1 i, rodom Albanec. Pridigoval je č. o. Metod Snedic. — Župnijo St. Rupert pod Celovcem začasno oskrbuje č. g. stolni vikar M. P a u 1 i t s c h. — Č. g. Iv. S i r n i k , župnik v Žihpoljah, je postal župnik v St. Rupertu pod Cslovoem. — Farni izpit je delalo 16 gospodov, in sicer: provizorji: Fliri, K I i m s c h, E d g a r, Maierhofer, Pšeničnik, Raidl, Reinsperger, Sch iwi t z , S or -ger, Streit; katehet S o h a d e r ; ka-pelani: Auernig, Ebert, Haag, K euschnig, Štefan, U r a n S e k. Javno vprašanje koroški odvetniški sbornici. Zadnji »Mir« objavlja sledeče javno vprašanje: Povsod po mestu se sliši govorica, da so celovški odvetniki sklenili, slovenskega odvetnika g. dr. Brejca na ta način bojkotirati, da noben nemški odvetnik od njega ne sprejme namestovanja. Koliko je na tej govorici resnice, ne vemo; vemo pa, da že celo na sodišču o tem bojkotu govore, in izvedeli smo tudi, da je g. dr. Breje že opetovano razne svoje ljubez-njive kolege zaman prosil za namestovanje. Kolikor je nam znano, je odvetniška zbor nioa korporacija, ki mora, ali bi vsaj morala jako natančno paziti nad ugledom odvetniškega stanu. Vprašamo tedaj: kaj pravi celovška odvetniška zbornica h »kolegijalnemu« bojkotiranju njenega člana dr. Brejca, ki se ni z ničem drugem pregrešil, nego da zah teva] spoštovanje in dejanjsko izvrševanje zakonov, na koje je svojo odvetniško prisego položil?! Ali se tak bojkot strinja z ugledom in častjo odvetniškega stanu? Is naiega upravniitva. Pozor Ljubljanski naročniki! Ravnokar smo na novo uredili dostavljanje »Slovenca« cenjenim ljubljanskim naročnikom. Ker so pa raznašaloi večinoma novi in so mogoče še kake pomote, prosimo vljudno, naj se nam takoj naznani vsak slučaj kakega nereda bodisi po dopisnici bodisi osebno v upravništvu, ki se za dobo poprav dosedanjih prostor nahaja na dvorišču nad tiskarno v prvem nadstropju. Obenem tudi opozarjamo, da se v bodoče »Slovenec" cenjenim naročnikom v Vodmatu in na Zaloški cesti ne bo več dostavljal po pošti, marveč potom raznaSalcev že zvečer. IV.svesek letošnjega letnika »Katol. Obzornika" je ravnokar izšel in bil razposlan. — Is odbdora »Dramatičnega društva«. Kakor se je že enkrat na tem mestu naznanilo, primoran je odbor »Dramatičnega društva« spričo opetovanih prošenj in z ozirom na slabe izkušnje, ker se je mnogo po-gubilo in raztrgalo, izjaviti vnovič, da se ne izposodi nikomur in pod ni-kakim pogojem več gledališka garderoba. Slavna društva naj torej ne prosijo več za garderobo, ker je »Dramatičnemu društvu* nemožno ustreči jim. — Po zadnji povodnji na Koro-ikem. Poročali so sicer ie o grozoviti po- vodnji, ki je zadela Koroško sredi minulega meseca, a vemo, da bodo razne podrobnosti naše čitatelje še vedno zanimale, zato jih podajamo v sledečem. V Lužnici in Lipalji-vasi so uničene biše posestnikom: Miba Kovač, Tomaž Kovač, Tomaž Karnel, Luka j Peml, Ana Grilc, Ana Miklavčič. — Vedno { bolj se kaže, da so najhujše prizadete Ukve, j ki so v pravem pomenu besede zakopane v j kamenju in pesku Vas bodo morali pozidati j na drugem kraju. Brez strehe je tam 27 i družin s 127 osebami. Za zimo jim bodo ! Bezidali barake. Solo v U k v a h bo morali opustiti, ker je tudi šolsko poslopje pod pe skom. — Cesta iz Trbiža do Pontablja je zopet odprta prometu. Neumornemu delu vojakov in drugih ljudij se je zahvaliti, da se je vsaj oesta zopet odprla. — V L u ž -nicijeutoniltudinek duhovnik, pravijo, da je bil s K r a n j s k e g 8. S 1 je po železnični progi ko ga je dobila voda in se ni več mogel rešiti. — V Zgornjih Alah pri Greilenburgu je utonil 44letni posestnik S. S m o 1 e j ; tri druge osebe so bile tam v veliki nevarnosti, da utomjo. a so se še rešile, putem pa nevarno zbolele. — Blizu S >vodja je veda odnesla neko ribičevo hišo. Ljudje se niso več mogli rešiti in utonili so : mož in žena, dva sinova in ena hčerka. Trupla so našli blizu Spitala.— Okrajna glavaistva so dobila ukaz, da morajo posebne komisije v vsaki občini pregledati in ceniti škodo, ki jo je napravila zadnja buda ura. P 1. A u e r dr. Welsbach je podaril za po povodnji poškodovane 10000 K. Deželni pomožni odbor je nabral doslej 67 000 K. — Stavka premogarjev v Trbovljah in Hrastniku Premtgarii so ust«vi|i delo, ker zahtevajo zvišanje plače in sicer: dnevno plačo za rudokope naimanj 3 K na dan, za prevažače 2 60 K in za mlade delavce in ženske 160 K. D izdaj so olačali nekaterim po 58 do 60 v. na dan. D izda) ravnateljstvo premogokepov ni utrodilo zahtevam. Stavkajočih je okoli 3000 V ponedeljek je ostavilo delo okoli 600 delavcev v premogovniku v Zagorju. Delavci so povsod mirni ter ne povzročajo nikakih izgredov. Mir vzdržujejo orožniki, ki s"> iz vseh krajev sem poklicani. Vojaki so v CjIju pripravljeni, da se vsak čas lahko odpeljejo v Trbovlje. Stavka se ne bode prej končala, dokler ne bode cdjenjalo ravnateljstvo ali pa delavci, ali pa morebiti cbe stranki. Skrajno krivično je, da plača ravnateljstvo, ki ima velikanski dobiček pri premogu, tako slabo svoje delavce. V Trbovljah je kakor izumrlo, na kolodvoru je vse tiho; kjer so prej naložili na dan po 200 vagonov premoga, se zdaj niti koščeka ne odpelje. Prosimo poročil ii Zagorja. — Borzna cena sladkorja za Ljub Ijano je danes preko noči padla za eno krono, — Sola je zaprta še za 14 dnij v Stari Loki pri Kočevju, ker grče še niso ponehale. Bolnih je 32 otrok. — Na smrt obsojen. V Duisburgu je bil na smrt obsojen rudar W e n g u s t iz Trbovelj radi trikratnega umora. — Ogenj je napravil 3. t. m. v tovarni za stole g. Jožefa Verbiča v Dulah 2300 K škode. Verbič je bil zavarovan pri .Slaviji" za 1000 K. — Ropi v Opatiji. V Opatiji je bila včeraj zjutraj neka goBpa napadena na sprehodu od treh neznanih zlikovcev, ki so ji oropali zlato verižico in denarnico. — Hrvatske novioe. Višjo realko ustanove v Sarajevu. V zadnji seji mestnega odbora je podžupan Petro-t i č stavil predlog za višjo gimnazijo. Predlog je bil enoglasno sprejet. — Najdeno truplo. V Reki so dobili v morju truplo Ljubljančana Jurja Petelina. Bolehajoči mož je najbrže po nesreči padel v morje. — Celestin M e d o -v i č, ki je dovršil portret papeža Pija X, se je vrnil iz Rima v Zagreb in se kaj pohvalno izrazil o izvenredni ljubeznivosti sv. očets. Medorčavo sliko je pohvalil sam sv. oče, kakor io je pohvalilo več rimskih slikarjev, kateri so jo videli. — Nemiri v Kalinovacu p r e d z a g r e b š k i m sodiščem. Včeraj se je pričela obravnava proti 11 seljakom iz Kalinovaca, ki so toženi upora in javnega nasiUtva. Obtožence zagovarja dr. Derenčin. — Samomor. V Reki je skočila iz svojega stanovanja Kati Dobrila, mati štirih otrok. Bila je takoj mrtva. Neozdravljiva bolezen jo je tirala v smrt — Znameniti hrvatski slikar Bukovac bo imenovan profesorjem na umetniški akademiji v Pragi, kakor poroča .Narodni list". — Koroike novioe. Dne 25. sept. se je na Rudi ponesrečil 43 letni pekovski pomočnik P. K o 1 e r, doma it Gorenč. S tremi drugimi pomočniki je prenočil pri p. d. skefu pod streho. Ko je hotel po noči iti na prosto, je padel črez stopnice tako nesrečno, da je obležal mrtev. Prejšnji večer si je bil s svojimi tovariši privoščil dobro merico žganja. — P r e s v i 11 i cesar je daroval za uboge pogoreloe v B r e ž k i -vasi 2000 K. V isti namen je dal koroški pomožni odbor 600 K in baron A u e r - W e 1 s b a c h v R»stenfeldu 1000 K. — Soli v Črni in Možici sta razširjeni v trirazrednici. — N a š o 1 a h na G o 1 -šovem in Radišah je razpisano mesto šolskih voditeljev do 26. okt. Zi obe šoli je dežel, zbor dovolil krajevno doklado 300 K. — O b e s i 1 se je v Spod. Rutah pri Trbiiu 54letni dninar Pr. Taupe. — Pod vlak je padel pri postaji Otiški vrh sprevodnik K. Gradnicer in bil težko poškodovan. Prepeljali so ga v bolnišnico v Snoven. Gradcu, kjer je kmalu na to umrl. Zapustil je 5 otrok. — Pri deželni živinski razstavi je bilo primanjkljaja okrog 10.000 K. Vse potrebščine so znaSale nad 77.000 K. pokritih pa je le 67 000 K. Kdo bo plačal ? - Pogorelo ie v Voglah pri Porečab dne 24 sept. pohištvo p. d. Sameka. — Utopil se je v Oaojskem jezeru mesarski pomočnik T. Stojan. star 49 let. — Celovške novioe Celovško gledališče je pričelo s predstavami 26 sept. — V tovarni za milo ob ljubljanski cesti se je podal delavec Martir.c v hlev, v katerem je bil mlad konj ; dasi so mu to odsvetovali. Konj ga je večkrat udaril in mu prebil čre-pinjo. Smrtno ranjenega so prepeliali v bolnišnico. — V Celovcu 89 dne 12. oktobra ot\ori ženski licej. Zi celovška dekleta so se otvonli kar trije novi zavodi : žensko učiteljišče, nadaljevalni tečaj na meščanski šoli in licej. Kuhinjska šola bi bila potrebnejša . — Calovftka gimnazija šteje letos 488 be Ijaška 255 dijakov. - Dne 10., 11 in 12. t m. se priredi na prostoru, kjer je bila dež. živinska razstava, velika veselica na korist po zadnji povodnji oškodovanih Korošcev. — Ložnim najemnikom slovenskega gledališča naznanja odbor »Dram. društva", da se vrste popoludanske predstave in pa ostale predstave izven abonnementa po posebnem redu brez ozira na večerne predstave in sicer tako, da je eno nedeljo popoludne za ložne posestnike »par«, drugo nedeljo pa „ n e p a r "; tretjo nedeljo zopet »par" i. t. d. To se je vredilo za radi tega tako, ker pri predstavah izven abonnementa ostanejo lože najemnikom, abo-nirani sedeži pa ne in ni bilo možno drugače spraviti v sklad vrsto predstav na »par« in » n e p a r " za vse č. abonente. Vrsta popoldanskih predstav izven abonnementa prične v n e d e 1 j o s priljubljeno čarobno bajko »Pepelka« in sicer na »par«. — Nečloveška mati V Sv. Lovrencu nad Mariborom je povila minoli mesec 201etna dekla Alojzija Timov-šek fantička. Dete je takoj po porodu zadu šila, zavila v vrečo ter je skrila v skrinji med obleko. Čez nekaj dni je prišel orožnik na sled temu umoru ter je našel dete, katero bo prenesli v mrtvašnioo, kjer je mrtvo truplo pregledala preiskovalna komisija iz Maribora. Deklica, ki se je bala kazni in za pora, se je pa zastrupila ter že v noči od 2. na 3. t. m. po 6urnem umiranju izdah-nila svojo dušo. — Iz Višnje gore. Dne 7. okt. t 1. bil je v Višnji gori uradni dan o. kr. okraj nega glavarstva v Litiji. Ker je bil g. c. kr. okrajni ghvar zadržan, poslan je bil tjekaj uradnik baron Winkler, sin prejšnjega de želnega predsednika. Vse bi bilo prav, samo ta gospod je tako malo zmožen slovenščine, da je moral rabiti — tolmača. Gotovo bi bilo želeti, da v prihodnje pošljejo uradnika, ki bo zamogel neposredno občevati b stran kami. — Nagla smrt. V nekem vinogradu pri Sv. Mikloši je nagloma umrl Alojzij V a u p o t i č , svinjetržec iz Noršinec pri Ljutomeru Govorilo se je, kakor da bi se bil sam zastrupil, a preiskovalna komisija ni prišla do dotičnega prepričanja. Dobro ljudstvo je omilovala življenje in sedaj omiluje smrt imenovanca. — Tovarna na prodaj. Tovarna za pohištvo v Slovenjemgradcu, last umrlega tovarnarja Josipa F a r s k y, je od smrti posestnika v konkurzu ter je prejenjala z delom 4. t. m. Vsled tega so vsi delavoi odpuščeni. Tovarna s pripadajočim premogovnikom, ki je oddaljen pol ure od tovarne, se bode prodala dražbemm potom. Izdelki so imeli posebno mnogo odjemalcev na Ogrskem, Hrvatskem, v Trstu, na Grškem in v Egiptu. Ali bi ne bilo dobro, če bi to podjetje prišlo v slovenske roke ? — Umrl je na Gor. Polskavi dne 1. okt. zdravnik in posestnik Jurij W o 1 f, — Dne 4. okt. je umrla v Selnici ob Dravi hčerka posestnika Jožefa sernec gdč. Marija Sernec v 19 letu. — V Celju je umrl dne 4. okt. Al. Lang, c. kr. sodni oficijal v pok. — Dne 3 t. mes so pokopali v Braslovčah obče spoštovanega in priljubljenega moža ljubljanske novice. V nedeljo vsi na staro strelišče! Na starem strelišču se delajo velike priprave za nedeljski zabavni večer v korist salezijanakega zavoda. Ako že sedaj, ko se ne vidi drugega, kot umetne dekoracije, človek čuti v tej dvorani neko zanimanje, kaj bode še-le v nedeljo, ko bode dvorana polna blagomislečih src, ko bodo blagodušne dame in gospice prodajale vsako vrstnih stvarij, ko bodo vrli ljubljanski dijaki in gospice blažile duhove s čistimi glasovi, ko bo vojaška godba s svojo že vele-poznano umetnijo vabila ljudstvo in ko bodo salezijanski gojenci zabavali na odru? — Veseli nas to, ko vidimo, koliko premore ljubezen do bližnjega. Ponosna sme Ljubljana biti na tako brabre dame in gospode, ki delajo z značajem, katerega žalibog je možno opazovati le v krsčanskih krogih. Ponaša naj se Ljubljana z mladeniči in mladenkami, ki se tako zvesto drže onega, kar jih je učila njih krščanska mati: »Delaj dobro in se ne vstraši hudboih jezikov 1« — Da smo res napredni, to naj vsakdo pokaie v nedeljo s tem, da bo prišel na veselico, ki se napravi v korist človekoljubne družbe salezijanske ! Naj nikogar ne premotijo ona lažnjiva in nesramna pisma, ki se pošiljajo dobrodejnim osebam, ki se trudijo za to ve-selico, pisma, v katerih se zasramuje čast posameznih oseb, — in kar je še bolj sramotno, s podpisom Salezijanec. — Ker so taki ljudje tako sramotni, tako neolikani, pokažimo v nedeljo, kaj nam je mogoče storiti, ter p r i d i m o vsi na staro strelišče! Vabilo na dobrodelni zabavni večer ▼ korist salezijanakega zavoda na Rakovniku pri L;ubljani v nedeljo dne 11. oktobra 1 9 03 vzgor-njih prostorih starega strelišča. Začetek ob 6 uri zvečer. Vstopnina 60 vinar, za osebo. Preplačila se hvaležno Bprejemajo. Prostori bodo električno razsvetljeni. Vspored. 1. Godba. Svira godba c. kr. 27. pešpolka kralj Belgijcev. 2. Anton Foerster: »Mladi mornar«, šesteroglasen mešan zbor s samospevi. 3 R. P.: » A u g u s t, d u b i s t angeklagt«, burka v enem dtjanju, proizvajajo nedeljski gojenci. 4. »Venček slovenskih pesnij«, Bolospev, gospica Erna Povše, spremlja go-spica A. Ronner. 5. I. V.: „ B e b <ž « , samospev (petje in ples) 6. a) Davor. Jenko: »Pogovor z domom", čveteroglasen mešan zbor. b) P. H. Sattner: „ N a planine", čveteroglasen mešan zbor. 7. A. Hajdrih: »Sirota", moški zbor, alt-solo, gospica Ang. Malič. 8 J. V.: . o t e f a n k o k u s ", burka v enem dejanju. Proizvajajo notranji in zunanji gojenci. 9. a) Anton Nedved: »Nazaj v planinski raj", čveteroglasen mešan zbor. b) Ign. Hladnik: »Vesela pevka", dvospev za sopran in alt s spremljavo klavirja. 10. »Eine Phantasie«, alt - solo gospica Angela Malič, spremlja gospica A. Ronner. 11. I. V. »Pantomina« z godbo. — Bazar, srečolov, charcuterie, šampanjec, vino in pivo. — Slad-ščice. Kava, čaj. Cvetke, cigare in razglednice. Med posameznimi točkami svira vojaška godba, Tatvina Karol Lampič, postopač, mudil se je nekaj časa pri Bvojem svaku Jožefu Erbežniku, posestniku vPotočarski vasi številka 13 pri Novem mestu. V noči od srede na četrtek se je priplazil v sobo, kjer je spal svak, mu vzel iz žepa ključ od miz-niče in ukradel 120 kron. Zjutraj je pobegnil proti Ljubljani. Erbežnik je takoj to tatvino opazil, brzojavil v Ljubljano, naj Lam-piča, in ga je policija že pričakovala, ko se je popoludne pripeljal z vlakom. Lampič je imel pri sebi še 100 kron in je rekel, da je denar ukradel, da bi i njim svoje dolgove poplačal Izročili so ga deielnemu sodišča. Aretacija. Policija je aretovala včeraj postopača Gregorja Marčuna, stan. v Hra-zeckega vasi St. 11, ker je izvedela, da je on bil tisti postopač, ki je izvabil predvčerajšnjim v Babičevi gostilni na Dolenjski cesti št. 1 delavcu Ivanu Babniku z Malega vrha srebrno verižico, češ, da jo nese na vago k zlatarju, da bode vedel kako je težka. Marčun je z veriiioo odšel in ni prišel več nazaj. Kakor je sam pripovedoval, je veri-iico zakopal, da bi jo pozneje enkrat prodal. V Ameriko. Danes ponoči je odpotovalo v Ameriko 31 izseljencev. Semenj. Dne 8. t. m. bile je na semenj prignanih 700 konj in volov, 317 krav in 86 telet, skupaj 1103 glave. Kupčija je bila pri konjih kakor tudi pri goveji živini jako živahna, ker so prišli po konje Lahi, po go-'f;o *i"ino pa Tirolci in Moravci. Hud pes Na Cojzovi cesti je včeraj ob p~l 2. uri pes pleskarja Karola Pirkerja po-padel in podrl na tla nekega okoli 5 let s arega dečka, kateri se je vsled tega hudo prestrašil. Psa sta prepodila dva gospoda, ki sta »riši* ravno mimo. Prememba v posesti Dne 15. sept. t. I. je kupil ns y-i m m m •v* S m i i i M mmmmmmmmmmm^ Naznanilo. Vljudno naznanjava, da odslej nadalje v Hafnerjevi pivovarni Sv. Petra cesta št. 47 ne točiva več Japel-novo, marveč priljubljeno jjj^Cidssko marčno pivo in sicer sveže ob vsakem dnevnem času. Za mnogoštevilni obisk prosiva Velespoštovanjem __Fani m Ivan Jlafner. 1329 2-1 udana Ti»k »Katoliške Ii»karn««^v.L]ubljani.