r :' T
JM/IM/M VSMA Jšn rMMen mi ti j in pr a sni kov.
glasilo slol/enske narodne podporne jednote
Issoed d šil t egcept SandM^s And Holid*ys
leto—year xi.
Mtt«r JUMrjr 11, Iti«, it tb* poal-oHto« •t CSlea««, liiinoia. undtr th« A«« »f Cmmgrmt of March I. I m.
CHICAGO, ILL., PETEK 2S. JUNIJA (JUNE) 1918.
STEV.—NUMBER 161.
mu4ur	l4>> »»tkeeiaed Wy Act of OcUUc t, 10IT, ea C1U »t th. P-t Office mf Ckt~i», IIIUoU by mr4mr ml tkm Pr-U«at, A. •. Buri—a, P~tma.««r rml
car ustreljen po kratki obravnavi
nove narfdbe proti jugoslovanom.
Avstrijaka vlada ja poostrila na-rodbo proti Slovanom. Iagre-di in štrajki imajo bol-ševiiki in revolucionarni anačaj.
NEMŠKE ČETE VA ČE0KO.
London, 27. jun. — Po brzojavkah ia Ouriha je kronaki svet na Dunaju na svoji pondeljkovi aeji sklepal o nadaljnih naredbeh pro-.ti rebelnim Čehom in Jugotdova-nem. Kroniki avet ae je pečal tudi 7. akutnim vprašanjem pomanjkanja živi) in k položajem armade na bojišču.
Odstopi vši hi in i «t raki predsednik Seydler je priporočil cesarju barona Bahanaa, aedanjega železniškega ministra, aa predaednika kabineta, ali Bahans je baje od' Kovoril, da sprejme le pod pogojem, ako ae skliče državni zbor v zasedanje. Nato je Kari naročil Hahansu, da naj poskufo doseči Kporazum z raznimi političnimi strankami v svrho otvoritve drža vnozborske ga zasedanja, toda z omejenim zborovalnim programom.
fttrajld in izgredi v Avatriji se nar daljujejo.
kerenskij v londonu. pride v ameriko,
Bivši predaednik ruake vlade je nagovoril delavce v Londonu. Pravi, da bo Ruaija fte v vojni.
slovensmvatska naselnna zgorela,
NOVA AMERIŠKA KOMISIJA POJDE V RUSIJO.
Ženeva, Švica, 27. jun. — Ukrajinski biro v Lausannu je danes raiglasil, da je prejel potrdilo pr. ve vesti, da je sovjet v Ekaterino gradu obsodil bivšega ruskega carja Nikolaja Romanova na smrt po kratki obravnavi in takoj po • tem je bil Nikolaj ustreljen. Po-drobnosti o obravnavi in ekaeku • ciji še niao mane.
Amsterdam, 27. jun. — Ia Moskve če« Berlin poročajo, da v Moskvi trdovratno vstraja govo -rioa, da je bil bivši oar ustreljen v Ekaterinogradu.
Amsterdam, 27. jun. — Po vesteh * avstrijako-švioarake meje je notranji položaj v Avatro-Ograki ^ &e v$dup TtaOttf en. skem naralca m pošta ter brzojav skoraj nič več ne poelujeta.
Delavski nemiri na Dunaju in drugod imajo v splošnem bolševi-Alri in protimilitaristični značaj. Stavka v Budimpešti ima ie revolucionarni karakter. Pri iagredih sodelujejo tndi neštevilni deaer-terji ic armade. Iz dezerterjev ao naštele tudi večje roperske tolpe v gotovih krajih na deželi, ki ae vež" kjer le morejo.
Iz Berna je prišla veet, ki menda izvire iz temošnjege evatrijake-<?a poslaništva, da eo pruske čete na pgtu ne Češko z namenom, de "narede mir." V Pregi ao bili zadnje dni zopet veliki nemiri in i/«redniki eo očitno proalavljall l-lalijanako zmego ob Pievi. Želez niški promet na Češkem je negotov; roparake čete večkrat napadajo tovorne vagone.
Prage je brez kruha, meaa in krompirja in Galicija Je akoraj brez vsakih Živil. Avstrijska vlada je nalašč oplenlla češkoaloveške in malorueke pokrejine vaeh živil, da » tem izaiM pokorščino upornega ljudstva.
Nemčija okupirala Trst.
Ženeva, 27. Jun. — Nemške vla da je brez ozire ne evatrijako vlado pričele graditi mornariško pri •tanlšle v Trstu ze razširjenje »voje trgovine inko ntrolo Jadran »ki-Ka morja. Odkar je Avatrije iz-Rnliila avoje drednetke razen ene ki ho jih potopili Itelijeni, no \ Pulju in Trotu nemški oficirji ne-don.estill avstrijske. Nemški če«t t nik i ae po obnešajo kot previ go "podan imenovanih dveh meet.
Paria, 27. nov. — Depeša ia Kijeva, datirana 26. junija, ae glasi, da je vest o ekaekuciji bivšega carja potrjena. Nikolaja ao ustrelili bolševiki, ld so se umaknili v Ekaterinograd pred deško-elova ikimi četami
(Gornje vesti, ki eo ai v konfliktu med aeboj in a prvo vestjo o usmrčenju bivšega ruskega carje, prihajajo vne iz nemških virov.)
London, 27. jun. — Aleksander
Ole Elum v pepelu. Olani društva proaijo rojak* aa nuj no materijalno pomoč.
VSI DOMOVI SO JIM ZOOREU
Dnevni liati so danea ajutrej poročali, de je požer uničil mestece Cle Klum, Wash., kjer je lu-di alovensko-hrvataka naselbina.
Br. Verderbar je prejel aledeči dve brzojavki:
"Vsi člani društva št. 79 (SNPJ) so izgubili domove in proeijo po* moči. — Malt Kaualarič, Frank O. blak in Anton Lučič ".
"Ali members of lodge 70 leet their home«. They need financial help. -1 Matt Kanalarioh, J. A. Ralmar, oity mayor".
Druga brzojavka v angleščini je eneke vsebine kakor prva, Kanjo da je podpiaan tudi mestni župan. — Naše društvo v Cle Rlun^fttcje okrog 60 članov ln beda med njimi je zdaj velika, kajti vae jim je zgorelo. Prosimo brate, člane jedT-
da se odzovejo klicu na pomot, kl je nujno potrebne. * Pošljite \*e prispevke ne naalov: John Ver-derbar, 2659 8o. Lewndale Ave., Chicago, 111. Denar bo takoj po-slan na prlatojno mesto. ,. 7 \|
WILS0N ČESTITA ITALIJI
Waahington, 27. jun. — Pred-
nasvet vojnega tajnika sprejet.
Starost aa obvezno vojaško sluibo ne bo še raaširjena. Dovolj mol po aedanji starosti do spomladi
ŽEKBANJI NOVE ARMADE
Waahington, D. O. — Žrebanje novincev ae je vršilo v četrtek v konferenčni sobi senata. Prvo številko 246 je potegnil vojni tajnik lieker, drugo 1,168 je potegnil ae • jiiator Chamberlaln kot predaednik senat nege voješkega odaeka. Druge številke ao potegnili: Henator Werren je potegnil HI M, kongres nik Dent 1,091, kongrajnik Kolin 479, generel Merch 469, general l'rowder 492, polkovnik Warren 154, polkovnik Re*by-8mith 52M in mejor Kramer 355.
Druge številke je vlekle gdč. Wllhelmina Wellborn ln prve številke je bile 580, ki jo je potegnile.
Washiagtoa, D. 0. — Vojni tej-)tik Baker in generel March, šel generalnega štabe, nlata sa takoj-
note in druge rojeke dobrih src, Snjo revizijo zakone za voješko
obvezno alužbo. ampak vojni de partment predloži v šestdesetih aH devetdeeetih dneh kongreeu program ze povečanje armede. Senat-ni odaak za vojaške eadeve Je po tej tajavl zaključil, da oponira razširjenju staroeti za obvezno, vo jaško dollnoat.
Henator Hitcheooek je dojel, da ho v avgustu 3,300,000 moŠ v ar-
pridelbk men
PtlVICB OORO V KAVSASU
Kerenakij	V** *«<", bo Ušrpen »rvi eeared
Topeka, Kana. — Drftavni polje-d*b*ki odbor eeni pridelek zimake Pšcnioe na 6,654,886 ekerih ne 97 •«4,37» bušljev. Tako Je kazelaJe-<'"a p« došlih poročilih dnr IS ianija. Aker bo dal povprečno 14 -* hušljov pšenice po velikosti za v"na letina tretje meeto v zgodo države.
•Izmena bodo prtdeleH 17,0*7.. *»» ^Aljev, ril pe 2*4t,42S
l^ev.
pojevil v Ijoridonu. Kerenakij je ill predaednik revolucionarnega kebineta v ruski republiki, dokler ga niso strmoglavili bolševiki v novembru m. 1. V prvem revolucionarnem kabinetu je bil juatični n pozneje vojni miniater.
V Londonu je prišet nepoznan pred štirimi dnevi in vea ta čaa je konferiral z mnogimi Ruei, ki žive na Angleškem. Včerej je dejel Ne-bokov, ki ime v oekrbi rueko poslaništvo v Ixmdonu, da je Koren ikij na potu v Zdrušene države, kemor odpotuje v enem tednu ali deaetlh dneh. Prišel je v ftsglijo z nemcifom, de pridobi zeveznike ze pomoč Ruaiji. Nabokov je tudi dejel, da Kerenakij ne mere ališati beaede "intervencije", temveč pravi, de edine potrebe je pomoč od zunaj na ker se-be Rusija sama otresla Nemčije.
Včeraj je bil Kanpakij predstavljen zaatopnikotn * angleških delavskih strokovnih unij, ki oo zborovali V konferenci. Delegetje so ga nevdušeno pozdravili in iz-pregovoril je sledeče: "Prihejem neravnoet iz Moskve in moje dol žnoet je, da kot državnik in aocia liat povem vem in ljudatvu vaege avete, da ae rueko ljudstvo, ruake demokracije bori proti tiranatvu Prepričen sem, de ee vem rusko ljudatvo kmelu pridruži v boju ze avobodo."
Ko Je Kerenekij končal, je ne-stal nemir v dvorani Neki deleget je vprešel, kej je prbieelo Keren skija na konferenco in koga zeatopa Predaednik zborovanja je od govoril, de ni a Kerenekijem nič govoril in de ne ve, koga ze stopa.
Razume ae, da je angleške vlede vedele ze njegov prihod.
Lonrfon, 27. jun. — Kerenekij jc denes izjavil, de pojde prej v Pe riz predno odpotuje v Ameriko.
generalu Diazu, vrhovnemu poveljniku itelijanake armade,- ke-belgram sledeče vsebine:
Prosim, sprejmite tople čestlt-ce na aijajnem uepehu armade pod Vašim poveljništvom. Vae Amerika pozdravlja uspeh bt čuti, da je bila dosežena velike zmaga za avobode ne le Italije same, temveč vaega avete".
ČETRITI JULIJ v FRANCIJI IV ITALIJI.
r'hieefo hi okoHea: V petek ne-«*be in morde M. Južni vetrovi.
Špekulacije v Waehtogtonu o prt-hodu Kerenekija.
Weehington, 27. Jun. — Nepr čakovena veat. da jr Kerenakij, bivši predaednik provieorične ruake vlede, denes v Londonu In da namerava k mahi priti v Ameriko je povzročile veliko diakuzijo tukajšnjih diplomatl^nlh in urad nih krogih. Ne j več špeka*H>e«« •oše okrog vprešenje. e kakšnim namenom pribeje Kerenekij (Dalje aa 1 fltv, L
Rim, 27. jun. — Vae Itellja bo praznovale emeriškl praznik Ne-od\lanoatl dne 4. julija, kl bo proglašen italijanskim narodnim pra-znikom. Mesto Florenclja bo t*g« dne Imenovalo predaednika Wllao-na svojim čaatnim meščanom.
Pariz, 27. jun. — Francije ae pripravlja, da doatojno proalavl . julij, praznik neodvbmoeti JSdru ženili držev. Hlevnoati, ki jih pri redi ameriška armada, ae vdeleš« tudi francoske armede ln civilno preblvaktvo.
Ixmdon, 27. jun. — N< Angleš kem botio tudi proelavlll emeriškl nerodni preznlk 4. julije.
zalooa premooa v paeku.
Ohioago, ni! — v (Jrand perku
bodo neprevill veliko zalogo premoge. K uri vne uprave namereve tam razložiti 5,000 železniških vo« ali 200,000 do 250,000 ton pre-mogo.
Reymond K. Durhem. okrajni knrivnl upravitelj pravi, da v nekej dneh akllče konferenca poeea> nlkov in upraviteljev hiš v notre njem mestu ln še ae izrečejo aa ne frt, de prično tekoj « delom.
allan bevsov izstopil ie
Vew Tork, v. T. - Allan *
Benaon, pr»<Wdniški kendldet ao-rialistične atranke pri zadnjih »o-lit veh. je i«etopll I« stranke, ker voditelji v stranki nočejo ttmeknl-ti nelogične In protisoelalletl^ne st-lotiiške platforme.
haravni plin ubil delavcev
_ Oal Pet dfleveev,
ki ao kopeli tunel ze nenadoma naleteli ne neravni plm, kl je eksplodiral io ubil
regletrirencev. Cenijo, de jih bo ob tem čeau k večjem 1,450,000 v Franciji.
General Crowder, o keterem ao večkrat poročell, da je za reašlr • jen je aplošno vojaške doHlnoatl, !•• dejal, de ne zahteve takojšne. ge rezširjenje ateroatl aa vojaško dolftnoet, ampak meni, da je akcl. je za povečenje števlle regiatrl • rani'ev potrebne spomladi.
Armad n i oficir j'I ao1>ill priaotnl ne aeji odaeka, preden je pričel razpravljati o takojšnjem razširjenju vojaške dolžnoNtl. General Merch ln vojni tejnlk Beker ete izjavila, da lahko dobe toliko mol ze armado, kot jih potrebujejo. Ponovno razred oven je regiatrlren. cev ae aedaj vrši In letnik 191H šteje H00.000 novih regiatrlrancev, ki zadostujejo, de krijejo ze nekej mesecev potrebe v armadi. General M#reh je tudi dejel, de teko mnenje aplošno prevleduje v gene-retnem štabu.
Večbie senatorjev, ki ao poalu šali priporočila, sodi, dn kougrte sprejme priporočilo.
Vojni tajnik lieker In generel Merch ste dejela, če kongree v* t raje pri tem, de ae razširi Starost za obvesno voješko alužbo, tedaj j« boljše, da ae eteroet zniža ne 20 let, kot de ae poviša ned 31. letom Rekle ate, de bo errneda dobila boljše bojevnike v mladini kot med starejšimi ljudmi.
Generel Crowder je tadel v do poziv ze 124,535 regietriranoev i belopoltnikov in zemorrev. Mobill-racija ae vrši po prealedklh v me-seeu juliju in prišne e pozivom 27,-257 mož dne 6. Julija. Če ae šteje sredin poziv, druge izredne pozive in poziv ze 220,000 mol, ki Je bU laden v torek, bo v mseeeu juliju pozvenih M7.W1 mo« v armado.
Poziv, ki Je Ml laden v sredo, ae deli v štiri aekclje. Gd 5. de l, julija je poavenlh 33.250 belopoH-nlkev, od 15. do lt julije Je po klicanih 21.255 belopolt nlkov, od 16 do 70. julije pojde v armad« 46,000 samorcev, od 29 do Sl. K IIjs ps 25.011 zamorcev.
AMERIČANI UNIČILI GARNU 1200 MOŽ.
Naše četo ob Marni so okupirale velik hrib« 800 Nemcev je bilo ubitih. 400 vjetih in Američani to vplenili 50 strojnih puike - Italijani vjeli nadaljnih 3000 Avstrijcev in prodrli eno miljo v gorah.
Paria, ST. jun. - Ameriške šele aa mil severno od Mame so všeraj iavojevale najeljejnejso amago od
Franciji Američani ao vdaraj na skošUi velik hrib med vasjo Toroy in gozdom SaUeau, aajeli
pobmtaTdaloaa vjeli; 800 Nemoev j« bilo ubitih in 400 vjetih Vrhu-^lo^šani vplenili 50
nili na sovralnika.
Bitka je trajela 24 ur. Ameriška artllerije Je pripravila tle aa napad a silovitim l»oiulNi«4irsnjeut, k i je t lajale 13 ur in potem Je naskočila pehote nakar Je trajal vroč boj večjidel m<»!g proti mo lu.
Američani ad takoj konaolldlra U okupirane postojanke, ki sdej tvore vešno točko ua zavezniški obrambni črti oh Marni,
t ameriško armedo v Franciji 27. fin^Pel ameriških letalcev Je prejšnjo noč bombeniirale Con-flans « dobrim uspehom. Val le-telel so, ae vmUi; '
Periz, 27. juti. r- Nemci so alno-čl metali bombe na Paria vsllc bemu vremetiu Bombe so neirtliii: nekaj škode.
Ba sam Američan vjel 68 Vemoev.
/ ameriško armado ob Maral, 27. Jun. - Všeraj je proutak I V. K. Lenert i« 1'hlcege, kl elull pri morneTskl pehoti, pripeljal ia gozde Belleau 83 Nemcev, med kete-rimi je pot častnikov. Vjel jih je sem. Fant je star 21 let ln njegova atera meti je bilo rojena v Nemči.
Ji.
Nemški vjetniki pripovdujejo, de ao jim pravili njihovi oficirji, de Je Nemčije izkrcala veliko ar medo v Ameriki, okupirale Kc* Vork in sdaj ae armada bliža Pi ladelphijh obenem razširjajo v Nemčiji veet. da so nemške aubme-rluke potopile čez 50 ladij v an*e rlšklh vodah
Sm.	11 1 1 r
Dnevni aeanam lagub
Weahiggton, 17. Jun — liani, šnjI seenam vsebuje NO Imen. I/ gube: 29 mož ubitih v boju, šest jih je umrlo sa ranami lu dve vsled bolezni, šeet Je smrtuo ponn»r;Čllo (dve ne eroplenu), 31 mol je težko in dve ete lehko ranjena, štiri pa pogrešejo.
VB 0KBJO PODRAŽITI PRE ■	MOOA
Ithn, 27. jun. — Vojni atan jm-roč«, da so Italljenske čete včeraj vjele nadaljnih 3000 Avstrijcev In napredovala eno miljo na gorakl fronti. Vsi Italijanski topovi in o-stell meterijel, k) so ge vplenili Avstrijci prve dni svoje ofenzive, je prišel uezaj v roke Itelljanovt v Hudega au Avstrijci ustavili tm zapadnem bregu reke vellkeimko m noši no urošje in etrellvg. Modem avstrijaklh eroplanov je včeraj padlo na tla. Moetišče Capo Hi|e na IMavl je popolnoma v rokah I-talijanov.
Loudun. 27. Jun. — Včerajšnje uradno poročilo « Dunaja ae gla-ni, da ao bili odbiti Italijan*! napadi v gorah med rekema Brento ln Plevo.
Nemški vjetniki, kl ao prišli v roke Angležev, ae čudijo, kako Je mogla avstrijska armada dolivati tek pora«.
,Nla Avle* prihajajo vfteti, da pri-»JU jo večje'Čel C nemških reaerv ls Francije v goreti okoliš 11411-janake fronte. Nemčije je vsek i* tor apoanel« veliko neventoet, ! i preti Avetrijl, eko ae srušl nji nu fronta v gorah. Avstrijske In nemške reaerve se bodo menile koncentrirale v okolišu Aelaga In go« re (Jrappa, kjer ao nekatere važne postojanke pod ognjem Itall. jiniske protlofeiislve.
POSOJILO SELOUI
D. 0. — Nove to vorna tarife ne šelezulcali Je po-stele veljevne v torek, (ode kuriv ne uprave Je izdale neredbo, de trgov*! e premogom ne smej« po-drsšRI premoge, za katsrege so plešali staro prevozno cene. Trgovci amej|o le tedej prišteti cen povišeno i^revoznlno, če so Jo res plsčall j V—
RUSKI MORNARJI OPRO •CEHI
Norfolk, - IMavski depari ment Je #dredll, ds je 52 nmklh mornarjev peoetlh. kl ao Mil dne mar« a <»btošmtl. de ao ae uprli
Pred novo ofenaivo ia sapada
Pari«, 27. Jun. — Vojni stan poroča tlanes, da ee rasvljajo topniški boj! južno od Alane In v Vo-gezih. Francozi ao alnošl lavršlll tri vpade iu vjeli nekej Nemeev, Loo&m, 27. JtMt. — Uradno Jev* IjaK da ao Nemd včeraj Izgubili močno postojanko na flandr^kl fronti.
Nemci se pripravljajo na ponov* no ofenzivo, tode kje ee bodo «.»• leteli, je še teftko reči. Nemci v|. dljo, kako pred njihovim immoiu rasle ameriške ermede, In videli »o, keko žahsileu konec Je dollve-In avstrljsks ofenalve v Italiji, zato Jim menda nI ostalo doetl ko-rs j že ze ponovni neval. Tmla če kejzer hoče vreči v klavnico še par desetih divizij, ao aaveenlkl pripravljeni.
__IS_____
Wsshinrton D. 0. - Ameriške ns ruekem pomiku t »maku. Mor
Umikam m»U mmV*r\^^^	„ W , I. H««,
vsa
Angleško deUvstvo Ja premirje a vlada.
I^ndoti, 27. Jun — /astopulkl angleške delevake etrenke ao včeraj na avojetit letnem zlrnru apre-Jcll resolucijo, a katero so pretrgali premirje s vledo, kl Je olietalo skoraj od zečetke vojne. Ii•lega^ je, kl zestopejo 1,704,000 gleaov, so bili «s resolucijo, dočlm so zastopniki 915,000 gleaov bili proti.
Arthur llenderaon Je dejal, da Izredne volitve ze perlement v nekaterih krajih lahtevejo, de delavske etrenke vodi evojo semo-stojno politiko,	% * f
NOVINEC PRIPELJAL SVOJB DETE V TABORIŠČE
Oamp Lee, Va. — A. W Cerpen-
ter, novinec i« Vlrginije, Je vael a eabo evojo !>/«-letMO hčerko v vojaško leborišč*. liejal je, de mors asm skrbeti senjo, aeto Jo Je pritedel v taborišče, ker upe, dajo v njem lehko prsšlvl.
Bolniške strežnice v eporiššnl
rggr r^t	^
I VITA
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED HOTE
vnako repmbhker Ia Masarik aam je drugi dan v svojem govoru v Hjurison Hifh Sckool: kaaao s bojem, dokler m ko čeiko-aloeaiki narod vl
r ČEŠKOSLOVAŠKI REPUBLIKI". Te beaade je slišalo
najmanj 5000 oaeb. To naj za enkrat zadostuje, da da< kartama Uo laže.
Dalje pravi "Jugoslov. Svijet", dR je tudi v & N. P. J. ie precej monarhistov; a tem miati avstrijakante, ki se fc tupatam oglasijo s kakšnim aabavjjhrim pismom brez podpisa. Ti ljudje niso nobeni monarhisti, temveč navadni avatrijakantje z otroško ppmetjo, ki ao jo ohmniH še iz tistih let, ko ao*v ljudski šoli brenčali cesarsko pesem. Jugoslovanski monarhisti pa vedo, kaj delajo in zavedajo
Slovensko Republičansko Zdm2ehje.
tudi, da pride
pesmi kraljeva himna.
VOJAŠKEGA T ARO

Stvari, ki dajo misliti.
Kuehlmann, kajzerjev minister zunanjih zadev, je rekel v pondeljek, da je odločilna zmaga z orožjem nemogoča. Nemčija torej končno priznava, da ni "nepremagljiva". To priznanje je prišlo iz Berlina še le letos, ko imajo Združene driave blizo miljon mož v Franciji. Toda kajzerjev minister je povedal le pol reanice. Odločilna zmaga z orožjem je ne samo mogoča, temveč tudi
gotova stvar — na strani Amerike in zaveznikov.
-
Kari Prvi in Zadnji — zadnji avstrijski monarh — milo prosi Viljema — zadnjega kajzerja v Nemčiji — za pomoč proti revolucionarjem in Italijanom. Nemški listi pa ogorčeno vprašujejo: "AH bodo naše čete vedno podpirale slabega zaveznika?" Kadar se tatovi in morilci grdo gledajo, tedaj je kmalu konec roparske bande.
Razlika med socialisti v starem kraju in Ameriki je le ta, da tukaj lahko odprto govorimo o republiki, medtem ko oni tamkaj še ne morejo kakor ne morejo govoriti niti o monarhiji. Povejte nam, da li je do danes tamkaj en sam govornik črhnil ali en sam slovenski aH hrvaški list zapisal, da mora biti Jugoslavija kraljevina in da kralj sankcionira vse sklepe ustavodajne skupščine.
V listih, ki podpirajo propagando za jugoalovanako monarhijo, je čitati: "Slovenski socialisti v starem kraju ao v skupnem boju za neodvisno jugoslovansko državo, drugačni pa so njihovi sodrugi v Ameriki". Resnica pa je, da smo mi bili s sodrugi v starem kraju in s hrvaškimi ter srbskimi socialisti vred za neodvisno jugoslovansko državo (federativno republiko) še takrat, ko so vodilne glave sadimjega monarhističnega gibanja marširale v paradah na Fraacjožefov god ali rojstni dan.
TALK ODRORs Fraak Bortieh, Filip OodJjM, Frank Karla, Martin V.
- NADZORU ODBOR:
Ladvfk Banadik, Matt Petrovi«,
Kood*
aam, loQti takozvano "božjo mi-loat" iaaajo vladarji le aa peeek r oči priproetemn ljudstvu.
Nekateri bi ljudem je vaeeno, kako državno fonao dobi bodoča Jugaaiavija; glavno je, da ae Jugoslovani režijo okovov. V tem osiru polagajo ta- j ki ljudje vae prestalo važnoati rešitvi tega vprašanja. Ce že delam kito, jo bom, če aem le prev-dasra gospodar, uredil tako, da bo odgovarjala mojim potrebam in mojim koristim, ne pa "aklaa-fal" nekaj skupaj, kar bo le aia-bo držalo in hišo bo treba vedno popravljati. Čimbolj pa kako stvar popravljaš, tem bolj ae pojavljajo nove napake in popravljanja ni konca ne kraja, hiša pa be dobila obliko podrtije. Avatrija je danea ena taka podrtija, ki ja le a klanfanjem drže skupaj, daairavno vsakdo ve, da na bo mogoče ohraniti te habsburške stavbe v celoti, ker je že od vse-ga aaietks zgrajena tako, da je obsojena razpadu. Zato je ravno pri formiranju državne ustave prvi in glavni pogoj uspešnemu
John Rnmene, Joeeph Prit*, Joaeph Ivanetič, J. Jndaii. Iv« i Kaker, Anton Mota, Frank Mravlja, Jaeob Muha, Zveoko N0*a k a Poglodič, Matt Pogemle, John Rami, Jomph Stebla* ftanT 1 > Frank Udoviš, Charlie Veeel, Andrao Vidrih, Sufan ZabriLll Zakra jiek, Anton Zlogar.	^
(Opoaaba. Zeetopniki orgaetaacij in liMor, kl m deadaj ia sk. priglasili, poatanejo člani centralnega odboas, čim aa prstno J" javijo h* izjavijo, da ee strinjajo e temeljnimi načeli S R. z Naalov ta piama in denarna poiiljatva Je aledeši: Anton J. Terbovst P. O. Box 1, CSeere, UL)	^
"Člevelandska Amerika" piše, da ima S. N. Z. tri nasprotnike: Avstrija, Zotti in Slovensko republičanako združenje. Kakšni nasprotniki so pa bili takrat, ko je g. Pire pisal v svojem listu o našem gibanju za republiko: "Braeo, možje, tako je treba! Slovenci ao že eiti cesarjev in kraljev" itd., in ko je tožil "Slogo" v Washingtonu zaradi alavospevov avstrijski vladi? Svetujemo eksekutivi S. R. Z., da ponatisne Pirčev članek z naslovom "Kralj sankcionira", v katerem jc Pire vrgel sledeče besede Londonskemu odboru: "Tukaj ae ločijo naša pota, goapod joT' Ta članek — katerega je "G laa Naroda" triumfalno komentiral: "Londonaki odbor je izgubil zadnji slovenski list" — se naJ razširi v posebni brošurici med naše ljudatvo, da bo videlo, kakšni karakterji ao v monarhističnem taborju.
/ *
"Glasilo K. S. K. J." piše nekaj o ameriških aoeia-liatih, toda urednik je namenoma zamolčal polovico resnice. Povedal ni, da ata v stranki dve frakciji in da manjr šlna — ki pa bo kmalu večina, ako ni Že — absolutno naaprotuje protivojnemu programu st louiške konvencije in podpira vojni program ameriške vlade. Omenil bi lahko tudi to, da je pred kratkim odpotovala socialistična delegacija v Anglijo in Francijo in vlada ji je dala potne Mate. In končno bi lahko omenil, da Slovenska sekcija J. S. Z. stoji na stališču manjšine, kar dokazuje resolucija čikaš-kega kluba št. 1, ki je bila objavljena v več listih in tudi v "New Appealu". Kdor hoče biti pravičen, mora povedati vso resnico ali pa nič.
V slovenskem delu "Jugoalav. Svijeta" čitamo, da "Cehi v star«n kraju niti v Ameriki ne govore nič o republiki". Nt/vemo, kako jo v tem oziru v starem kraju, dasiravno imamo dvome, toda pisec navedenih besed naj nikar ne misli, da amo tukaj nami slepci in gluhei. Ko je ^	"g
Ml Maaarik v Chicagu, amo videli na češkem lokalu velik * j, pSTrillBtfit napis. "2ivel Tomaž Maasrik, prvi predaedaik čeikoal*- ps ♦'božja
nobene razlike, češ, da imata obe organizaciji eden ia isti etlj. Su-re Mike t Je razlika, je. pa ie v*. Mka, kajti če ne M Mlo rasllko, hl Me liilo treba tega boja, ki ga vodijo aedaj v elovenakl javnosti Na vaak način je realika, ie jaa hočem republiko, nekdo drugI pa progtaai pokrajine, sa katere želim, <la bi postale republika, monarhije. To je raalika allright Med predsedaikom republike bt ^MB	M milo
Farry, O. —- Gotovo aal čitateljem čudno dozdeva, da pri-kaja zadnje čsse tsko malo poročil slovenskih -fantev, ki ae nahajajo v armadi strica Sama. To morda že vriva kateremu mnenje, da smo se vsi vrnili naaaj v civilno življenje, kar bi pa bilo napačno mnenje, kajti saaM> v tem taborišču je okoli sto alovenskih fantov v armadi, kar tndi ni tsko majhno število. Vojaških novic vam ne bom poročal, ker ni nič tsko poaebno važnega, da bi vsa zanimalo.
Ta kraj poleg Erijakrga rs je zelo prijssen, tako da akoro niso mogli izbrati taborišča. Najbližnje meato je Port Clinton, ki je kakih šeat milj oddsljeno od taborišča. Ho je jako lepo, snežno mestece. V okoli- -
ci taborišča sc nahajajo rodovi-!™™^ drffve dobra konsUtuci t ne farme, večinoma veliki sadni vrtovi. Največ goje jabolka In breskve. Zares, lepi kraji ao, kjer je obilica sadnih vrtov. Farmar ji v tej okolici ao jako premožni ljudje.
Četudi vojak, ae vaeeno zanimam za politično gibanje med a-meriškimi Slovenci, kajti atvar ae tiče vojakov ravno tsko, sko ne še bolj, kot dragih ljudi, kajti} mi som v armadi, da se z orožjem v roki borimo za principe demokracije, izraženim v predsednikovih proglesih.	„.
Zadnje čase ae opaža prav živahno delovenje po raznih aloK venskih naaelbinah za Slovenako republičanako združenje kljub vsestranskim napadom od strani ljudi, ki jim je beseda svoboda »amo na jeziku, ne pa v srcu. Ako bi bili resnični prijatelji demokracije, potem bi ae ti ljudje pridružili delovanju za program SRZ., toda v resnici pa delajo ravno nasprotno, to je da napadajo na vse mogoče načine to organizacijo. Ker ne morejo oporekati programu, ki ga zastopa SRZ., so pa pričeli s blatenjem posameznih oseb, ki so* aktivne v delu za program SRZ. OI)žalovu nje so vredni ljudje, kl v svojetn fanatizmu ali nadutosti izlivajo trnojnieo osebnih napadov na so-trudnike SRZ.
Vse delovanje SRZ. je zgrajeno na podlagi stvarnosti ia brez zavijanj ali "obljub", kot trdijo, da jih imajo pri nasprotni organizaciji, kajti vsa naia moč sc nahaja v ljudstvu. Ljudstvo jc tisto, kl mora prvo zahtevati svo-bodo, potem iele mu lahko pome trs jo demokratične države.
Vedno čitamo poročila pristašev SRZ., da jim njihovo delovanje ovirajo priatail monarhije, najsi bo pri shodih zf SRZ., pre ('svanjih, veselicah itd. Najpri-Ijul.nejša taktika teh ljudi je seveda denuncijanetvo, daairavno vedo, da ne morejo ničesar dokazati priataiem SRZ., da le njihovo de*ovsnjc v protislovju e prin«M pl Združenih držav, pa pa je rev no nasprotno resnica.
Dobe se ljudje, kl trdijo, da nl med programom SRZ. in SNZ
podlaga, na kateri sloni vsa državna stavba. Ako je dobra podlaga, dotgr načrt, potem eo tudi poznejše poprave površja hiše lažje in tudi uspešne. Ker se hoče naš narod rešiti ene podrtije, naj ee ga ne sili v drugo, nogo na j se upošteva v prvi vrsti pravična rešitev jugoalovankke ga vprašanja na podlagi demokratičnih principov. Taka reši tev je možno le, če ae uatanovi Jugoslavija na federativni repu-blikanski podlagi, ki bo onemogočila vsako prikrajšanje posameznih jugoslovanskih narodov na račun drugega naroda. Le na ta način bo mogoče najtesneje zbližati vse jugoslovanske narode ter delati podlago sa sktipni jezik in skupno kulturo.
Prava demokratična država za more biti le republika, ne pa monarhija. To se je v Ameriki vedno povdarjalo in vemo še danee. To vedo tudi avstrijski Slovani, zato jim prav gotovo ni vseeno, ksko formo države dobe njihova ozemlje po tem, ko ae otreaejo avstrij ske nadvlsde. Če ae hočemo reši ti ne avtokracije, ne ememo u Ktvarjati možnosti, ds se nekega dne znajdemo pod vlado' drage avtokracije.
Zato delajmo zs en akupen cilj, zs poraz avtokracije in aa ueta novitev demokratične jugoslovanske driave, kjer bodo odpn dli vzroki ponovnih bojev za dr-žavljanake pravice in socialna zakonodaja. Ako bi ae pričeli tski boji meA Jugoalovani v njihovi laatni državi, bi bili bržkotne ie ksjii, kot ps ao bili v mejah av strijske monarhije. 8ej smo lahke opazovali boje med Malornsi in Poljaki v avstrijski Galiciji, med Poljaki in Ruai v biviem Ni kolajevem earatvn. Če ae hočemo takim bojem la naprej izogniti, ee moramo iaognlti vaek vzrokov, ki odpirajo polja aa rasprtjje in neeoglaaja, ki imajo tolikokrat tako uaodepolne posledica, da na previjajo aseprdtctve nepremostljiva.
Vee to ja vaelo v obzir Slovenako repo bi Mansko adruženje, pa je sprejelo program, ki bo ©dgo-vsrjsl mirnemu razvoju bodoče jugoslovanske dčžsve. Ts program ni nov, kajti sprejet je bil prvič v Relgesda, kt je Imel ie Urša obzorje, kot pa program SRIL, kajti belgrsdski program ie vedno ohetoje ia ima obilo pri-med Slovenci v tndi med Srbi in Hrvati Ta program je bil apre-jet na konferenci zastopnikov Ju
Koalo venskih aoelal-demokrat lč.
nik strank v Relgrada leta 1910, aa kateri je Ml apeejet princip balkaaeke federativne republike aa edine pravo rešitev balkanske ga vprašanja. Za atvar eo ee peae-
ao-
bno zavzemali ju«o»lo%un^kj svstro-ogrskih jeialni demokra?
Dne 18. avgusta, 1917, sta isda-s zastopnika socialne demokratične stranke za Bosno in Hercegovino ter sa Hrvatsko in Slavonijo memorandum ikandinavake-mu socialističnemu odboru, v katerem zahtevata kot glavni pogoj rešitve balkanskega vprašanja ustanovitev jugoslovanske driave, ki naj se pridruži balkanski federativni republiki. V Um memorandtfisu povdarjata, da niao jugoalovanaki aoeialni de mokra t jc ničeaar popustili od svojega programa, ^prejeta na konferenci v Belgradu 1910, pač pa eo časi taki, da sc sedaj zahteva za ljndstvo še precej več pravic. Ta zastopnika sta bila sodruga Mar-kič in Redoševič in razume se, da nista več vrnila v Avatrijo, kjer ju čakajo viatice valed omenjenega memoranduma. ^
Politične frakcije v domovini, razven ŠušteršiČevih črnožoltih pristašev, ao se združile na podla g! majske deklaracije jugoslovanskih poslancev v avstrijskem državnem zboru. Časi so resni, ta ko resni, da se jih lahko imenuje najkritičnejši v svetovni zgodovini. Ni čuda, ako taka doba združuje po svobodi hrepeneče ljudi in jih navaja k skupnim ciljem. Med amerižkimi Slovenci je to drugače. Ali ne bi mogli pustiti vas kričanje in zmerjanje na atrani in ac zavzeti za delovanje na programu Slovenakega republičanakega združenja, kajti le v složni, močni organizaciji jo moč. Maaa ameriških Slovencev ae ne bi smela puetiti zavajati od rasnih kričačev, ki gledajo le, kako bi oblatili poitene ljudi. Ako bi vladni organi poznali taktiko teh ljudi, bi jim gotovo ne puatili strašiti ljudi a kartami SNZ., češ, da tisti, ki niso državljani in ni majo kart SNZ. ne bodo mogli dobiti dela in lahko se zgodi, da i-majo še druge neprilike. Zares, vaeh mogočih načinov se poslu žujejo gotovi ljudje aa slepljenj.-slovenakega deUvetva. Idadi, ki gredo redi na limance, je f>a menda še vedno dovolj, kajti drugače se neumnost ne bi izplačala.
Ali ni dogolj velika lumparija, če Hočejo ostraŠiti slabo poučene ljudi, da bo pričela proti priataiem Slovenakega depubličanrfke-ga združenja naatopati vlada in jih preganjati! Mak ngmen imajo n Uko gonjo, je jeano, kajti odvrnili bi radi Slovence od SRZ. Z veseljem opažamo, da nasprotniki SRZ. ne marajo s Uko taktiko Uj organizaciji prav nič škodovati, pač pa jo še utrjujejo, torej so do-M>gli popolnoma naaproUn efekt, ket ao ga pa aami želeli
Mi priporočamo ameriškim Slovencem, naj ae ne ozirajo na razne napade, nego naj slušaio klic rojakov v domovini, ki «i žele po dolgik letih tiranij tydi enkrat svobod* in ae organizirajo val v svetem boju ce demokracijo, kate-re zmaga pomeni tudi oavobodiuv našega naroda. Oeelo: "Na delo za republiko" naj vaa spremlja v lom delovanju. Vi lahko nodite sovražnikom aVtekreeije veliko pomoč v tej vojni, ake aapraviu it SRZ. najmočnejšo aloveaako or-unnizaeije, kar Je aieer že sedaj, le da jo moraU orgaalaatorično ie bolj utrditi ln jo gmotno zadoatno
j «i Za vzgled al vaemUe tukajine
slovenake fante v armad ni slušbi, ki se kljub evojeine vojaškemu utenu živahno tsnlmajo aa va* kar poh,w Auje poraz avtokracije. Nedolgo tega smo se zbrali aknpaj la zložili sveto f!S la je peelall tajniku SRP., A. J. TVrbovee, kajti mi seio prepričani, da
eija kot Ja
stev, 6e hoče vriiti tvoje velik« delo. N| velik, nsšs plača, in « nikakor ne da primerjati « p|»^ premogarjev ia radarjev ter raz-nih obrtnikov in dragih induxtri-alnih delavcev, toda vseeno je dovolj velika, da amo zbrali to svoto tz zavesti, da jo damo organizaciji, ki zaatopa demokratičen program in veliki aovražniei avtokra-
eUe.	<fg1
Vojakom ne preostaja denarja in svojo plačo prav lahko potrosijo za razne potrebe. Če smo in bomo ie prispevali za SRZ., je to dokaz, da amatramo to organisaci-jom potrebno in da zasluži finančno in moralno pomoč. V taki stvar, vaaka organizacija na tem božjem avetu, še hoče ekiittirati, ie odvisna od M. Če ni teh, prt' neha ekaiatenca.
vai narodi imajo organizacije, katerih namen je voditi propagando za osvobojenje ali pa u demokratične pridobitve . tvojemu narodu. NekaUre teh organizacij so zelo močne in imajo na razpolago velika finančna sredstva. Tudi Slovensko republičansko združenje potrebuje aredatev za svoja propagando. Rojaki, posebno tlo-venaki fantje, prispevajte za to organizacijo, za osvoboditev jugoslovanskih narodov. Pritrgajte ti vaak mesec par čaž piva, pa žrtvujte tisto svotieo SRZ. Imejte vedno pred očmi, da so časi remi, da je treba izrednega dels in izrednih žrtev, kajti tudi narodi kr-vave, kot ie nikdar poprej. V boju za demokracijo moramo včatih pozabiti na predvojne čsse, ko te v Ameriki niamo brigali, kaj m godi onkraj AtUntika. Sedanja vojna se tiče tudi nas direktno in direktno amo v nji prizadeti. Morda ai bo kdo predaUrljal, da »em postal ioviniat ali kaj takega: Toda nič Ukega ae ni zgodilo r. menoj, prijatelji. Vae, kar tu pifem. pišem iz prepričanja, da je danes vea boj v prvi vrsti med dvem* faktorjema: Med pristaši demokracije na eni atrani in med pred-auvniki največje avtokracije, ki je kdaj ekaietirala, na drugi strani. Zame ln zate ostaneta le dve poti Ali v aktiven boj, hoditi * kakoršaikoli formi na stran demokracije, ali pa v tabor kajicrttva. Kajaerju ae pomaga žc • tem, * si brezbrižen, če ne delsš v na« bojnih organizacijah ra demokracijo, za poraz centralnih «1
Hvala tndi g. Pire«, umdnik« "C. A." za njegove lepe črnske" elovenekin. vojakom. OP"« aem v njegovem lističu not h«J kateri p*,dessso slo^H«^ je laaeko leto, ko smo odhajali » armado Združenih držav,
vrkkali, da je bite grdo m d--
tiati, ki odhajajo letos adrtt* vae mirnejša. Morda ata po*^ da ao bili tiati fentje k. * Uko "rjoveli" pred odhodom v vojaško aluŠbo, večinoma v* prista£, kl so šli	%
bi vedeli takaj, nismo pa bfl J
Uki, S- P*«. ^ U
amo vzeli slovet ker m za* ^am
današnjega	+
veste, ds vojsški	* £
bave» ill ao pa ii annade tnti » ao se ogrevali aa mi*, aar.
ki amo pripravljam siom zmege Amerike v te^vejnlRj^
di pe naših H Svoto H«,
iisa
Wa«hington, D. O. — Predsed.
nik \Vilaou je odredil, de se dne 31. julije registrirajo vse molke osebe, ki ao postale stare 21 let po 31. juliju 1917.
PET RADI SPANJA NA STRAŽI.
Oamp Dix, N. J. — Vojno sodišče je sposnelo krivim Roy B. Juoksona, prostaka 349 topniško-ga polka, da je spal ne atraii. Obsojen je bil na pet let ječe.
IZ MALE ISKRE VELIK PO-UR.
Panhroke, Oni. — Ia majhnega ognja, kl je naatal v nek eni hlevu, se je raavil velik polar, ki je napravil v trgovskem delu mesta, $1,000,000 škode. Dve ieui sta isgubill življenje v joiadu.
OsUaovljoaa april*	Iakorp. IT. jaa tj« ltOT
»•01.	v«rt Illlsoto
olivni ar alt i lest—oe sa lawndalb ave, ohioaoo, ilunoib.
tJPBAVNIODBOBt Prodeodalkt Joka Vogrll, bea 100, U gallo, tU. t Pod predsed sik i J. BrstkoviJ, B. P. D. < bes M, Oirsrd, Eiu. IL Podpredsedniki Jol.f Kuholj. Kwtsg Av«., Ba. Okls«««, IU. Tsjalki J«ka Vsrdsrbar, 170« Bo. Lasradalo Avs Gklsago, UL , Bkgajalki Aatea J. Terbovs«, P. O. Boa 1, Otooro, IU. Saptsatkavi Jaka Molek, 400« W, liat Bt, Okteog«, LU,
NADSOBNI ODBBK« Jols A si brodil, baa 151, Oaaoasbarg, Pa,	t«;
Paal Savger, T41-1* »t., Ia Ballo, IB. P. B. Taasbsr, IT« Aksap Ave* Booksprftags, Wpa,
POBOTNI ODBBK i ' Aataa Brast, Boa 110, Oaeaaskarg, Pa. '"•s Badllok, bos 43«, Badtktoa, Pa.
Rudolf Pleterlek, bos 488, BridgevtUa, Pa.	"
Jakob MlkUvlift, L. Bos I, WiUook, Pa. M. Petrovich, 14815 Halo Ave, Oolllavrood, a
OBBDM1K PBOBVBTB i
Jolo gavertatk.
VBBOVNI IDBAVNTKi P. J. Kara, M. D., 6801 Bt Olatr Ava, Olovolaad, Okle.
VBB DKNABNB IADBVB IN HTVABI, kl M Mojo gl apvavaeg« odbora ta B. N. P. J. aaj so pollljaje aa aaslov i
JOHN VKBDEBBAB, 8«8T-8| Bo. Uwadala Ave* Okieago, lil PBITOiBB OLBDB OBNBBALNBOA POSLOVANJA eo pošiljajo aa asalos JOftB AMBBOtlO, boa M, Oasosoburg, Pa.
Pritoibe prepirljivo vsobiae, kl sta jlk velUl prva to draga laMsnea, m pollljajo aa aaalovi
ANTON HBABT, kos 140, Oaasssbarg, Pa.
V81 DOPISI, raaprave, Uaakl, aaaaaalla Itd. aa "Pfoevoto" se pollljaj« ss nsslov t
UREDNIŠTVO "PBOBVBTB", NBMI Be. Laaradale Ava, Oklssgo, IU ' VBB UPBAVNIAKB BTVABI, asrolslna. oglasi, se pollljajo aa stolov i UPBAVNllTVO "PBOBVBTB", BBflT—BT Bo. Uwadals Ava, CbUsgn, DL V korekposdsaot i tsjslltvo« B. N. P. J* aredattlveai la aprsvslltve« "Prosvots" ao rabite taiaa arsdalkov, aisrvsl oaplBlo aaslov, kl ja to navad«, sko Bolita, ds bo vsaka stvar hitre roleea.
Hrbtobol
jo bolocsn, kateri so d i ul^Ja la dnifS bol« I 4iUn» hrbtobol Vi rtidnoiU n. Isdioah. ju ia sa sahtova pri
poiorno«u nt dobri
v vsoh takih služIl priporočamo
Se ver as
MH| ui Um Risiii
fc0,l"rr' in Doissuism spusasiuu
«od. in pri otrauh. kl moeija po
zoprn Islodsc. To sdravilo ea-Na prodaj v vaeh lekarnah.
POTBBBUJBMO 80 UNUBKIH 7 * BUDABJSV.
Ml Imamo »risi presoj dobrih atanovaoi m oleajene rudarje, kt Ishko dobe tukaj dobro dolo| uit |»(it n-luiji ino d*lsVSO kl BO pri
volji delati vssk dsa. MiaAnelev as m« rmno. • Pretaog jo 4 do 8 tevljev visok, si pllaa na vode. Dobre strshs, rabijo s« »d|>rte svetilke. To ie vsrsn rudnik v vssk mirih. Ml Imsato dolavee, ki delslo sa nss Is II Ist, ti so prlprsvljsnl vam vask Asa pove* dati ksko js v oslih ruda i k ih. Ks ssmcs isismo lakaj proosj drulis, ki jih bodi* rsdi vssll as stano. vanjo ia hrsao, Ako holete imeti atalno dalo ia dober eealulek, pe-tem pridite dsletl M aalo drulae. Nsll .Jidevei »aalolljo do |ie0.0f ns dva trdna (lonasn C»al k doke Oo., Aastoa, W. VtrgtoJa, polfg n. A O.' B. II. lelesnles. Vprslsjte sa Mr. Msrphyjs, sa-
Kamni osdsnta Ui aiu poksilte ta
t Če pa vsm ai »o|o*e priti takoj, |« pilite aa gornji naslov.
SLOVENSKI ZDRAVNIK NI Ptn Ave., Pltlibarflh, Ps.
...........1....... ..
POTREBUJEMO
f rl '■	i
k »
; slamnikarce sa delo pri • | ženskih klobukih; dosti j I dela, dobra plača.
i MIDLAND HAT CO.* i \ * 844 W. Adama St.,
Chicago, III. »«o+o4ooe#M»oeaeoooeo»0'
MIMMePMIlMUlIMIBI
;	POSBBNO BLAGO, TUDI TA- |
.	KO KI SS MNOGOKRAT
PRIKRIVA	,
>	To jo rssso tsko blsgo, kl ss ne
\	more dobiti povsod 1n gs potrs- |
,	huje vsak Mevsk. bodisi stsr sli
*	mlad, sdrav sli h olsa, reven ali 1
|	oremoten. Selo nanlmlv, podu.
>	Ijlv in obaoftan eessaaisk is a«nlk '	poAlJem brssplafao. Knjig. "Mali ;	domači sdrsvnlk", ooa« M ooa
>	to v j v sslogi imam tadl vsa v Isti '	opiasns nt ra v lis.
;	MATU. PBBDIR.
;	P. O. Baa Idil, Ne« Tork, N. T.
♦ »♦eeeeeitMMMeeeeeeee
"Proaveta" pile 8B blagostanja
ljudatva. Ako ae strlfijal s njenimi idcjnml, podpiraj trgovea, kl oglašajo v Proevetl. — V aalogl Imam vae aa veakianje potrebščine po amere^eenj
Jnajsttu^i^ižsBUsSi
e*""	'ea ib aieie m w onem tem P*'
•puSlsnJu vode, eslfovko s s«u«aaljs. BsvtsoUMaiMsaftk BMMa slMMs*
POTREBUJEMO
za Mtanol Mold" livarno «per|e. navadne delavee la "raa^r|e".
Priglasite se prtt
Bollinacp-Aodrew8 Conslructlon Go.
EDRA WIK — SPECIALIST ZA SLOVEHOE
411—4th Avcnuc
(va sproti poste)
Pittsburgh, Pa.
Tolofoa urada Coart Sdff.	Telefon aa deaae Mevflle ISTO R.
FRANCIS A. BOGADCK, ' alov—abrvhrvalki advokat, % VRHOVNI ODVETNIK NAlt HRV. ZAJEDNICE, aolea 103 Bakaw«ll Building,
(nasproti Couit Hou«) PITTSBURGH, PA.
peokoo. Id rovi ospotoo la Miro vos bo-losal, plols, |ol..d»e, obleti, trgesjs, sorvasaal, krvae koloaal. kakor todl drage ko|oaal sinkih. Osdrsri ssafco bsloaoa kaioro p»s< msn v eeojs oeir bo. OporoMJs sa|bot)s svropek«, esaori' Iks to asiaMfc dolov etoM sdrsvli« Nje be eeso. Nasvet bra^lelss. Tatee pro-
PB08V1TA
ILUTERANCI.I
Historičen roman. Spisal Anton Koder. WMMMIIIH1MMM0>MIIIMMMM
(IMU*)
"Kriškur, pomagaj, lovi mi pokrivalo, ti ai uren kot podlaaica, jaz aem pahodil že mnogo danea, teiko ae pripogujemt"
Kriikar je atopil navlašč na breg in zrl za pokrivalom, a dobro je pazil na vaak gibljaj tovarišev.
In V reaniei, ko zagleda (Ioriček avojega tovariša na levi ob vodi, zavrtil ae'je proti njemu, kakor da bi ga oaa piknila, zgrabil ga za ovratnik ln zklel;
"Čakaj me, ti amrt oalovaka, jaz ti pokažem, kaj ae pravi mene loviti v past."
IzgrfvorivAi skušal je z vso ailo pahniti tovariša v derečo Uiatrico hok na meatu, kjer je delala globok tomun; a Kriškar, ki je aam prežal ki pričakoval napada, vrgel ae mu je hipoma pod noge in kakor da bi trenil, podrl ga je na tla, zlezel mn na trebuh ter ga jot srdito apeatmi obdelovati Goriček je kričal na vae pretege in se zvijal pod avojim tovarišem in ga prosil, naj ga pusti, saj bosta delila novee za Kaiaflja.
"Ti iii tvoji lutrovski novei! Jaz jih zaslutim lahko aam brez tebe, če hočem, a jaz ne izdajam prijatelja kakor ai ga mislil ti, ali tebe bi, ko bi bila tvoja griva groša vredna, pa ga ni. Zdaj vem, kakov zanesljiv tovariš si ti nam luterancem; kajti vedi, tudi jaz sem Lutrov prijatelj in sem ta le aknšal, kakovo hudičevo dušo imaš."
Tako je zmerjal in obdeloval Kriškur avojega tovariša. Nato pa pristavi i
"Spomin moram vendar tudi imeti od takeg.1 zvestega prijatelja, kot si ti pasjedlakec."
*	Izgovorivši potegne krivec in odreže hipoma Gorlčkn desno uho. Potajil se je zdajci (ioriček kakor ješ ki aapo je na-se vlekel: kajti edino to si je mislil, more me še rešiti iz rok grozovitega črevijarja.
"Dovolj Ima," je dejal v reaniei potem Kriikar, vatal jc raz videzno nezoveatnega tovoriža in odhajajo s odrezanim ušesom priatavil: "Zdaj pole pojdi ln izdaj prijatelja bUMfeml Zaznamo val sem to tako, da pozna vea a vet Judeža Išku-rijota."
*	Danilo ae je še ln ondi za Bergantovim hribom jo rridela jjitranja zora, ko se vzdigne aori-ček ob Bistriškem bregu in kolneč gre dalje, ko-
- Ukor mu raatepeno in krvavo truplo dopušča. Vedel ni a podatka, kaj mu je storiti, ali naj Knaflja Izda Kramarju in z lepimi novei v rokf zapusti Ibteraneko družbo, pri kateri ga bode brc* dvoma ta grivec, skriti Kriškar, o katerem ni mislil, da je res luteranec, očrnil, ali naj pa ondi Kriškarja za odrezano uho ln za dregauje a kriv-<fem v rebra toži.
Prisedši potem pred sodnikovo stanovanji na Malem gradu, prestraši ae, kakor da bi bilo treščilo predenj; kajti na vežnih durih zagleda pribito svojo lastno uKo< • ' t l*
*	"Prehitel me je ta prokleti paajedlakec in me brez dvombe Izdal," pravi (ioriček samemu sebi
' in zapusti urno, kolikor ga morejo noge* nepti, grad in se Izgubi v mestnih ulicah.
1VAJST0 POGLAVJE
Trikrat je vahajal mesec potem, Četrta noč pa je bila oblačna. In v taki noči je šaka Kna-felj grajsko hčer pod košatim kostanjem ob graj-akem osidu na eevemi atrani. Saj Aiu je obljubila, da čuje, dokler ne poapl vae po gradu, a da je
* atrah aame iti skozi dvorišče na vrt pod viaoko Ivo,
*	Knafelj je položil roki okoli njenega života, ko je pritekla po peščeni atezi, ln dolgo jlje zrl molče v lopo piavo oko. Potem jo je vprašal: "Lavra, ali me rea ljubiš tako, kakor neveata avojega šenlna, ki mu aledl, če je treba, na kone« sveta in deli i njim gorje in arečof"
Tiho je bilo zdaj nekaj čaaa, da se je čulo težko dihanje grajske hčere, ki je nagnila lire na ljubčekove pral ln dejala boječe: "Zakaj govoriš tako, dragi mojf"
"Zato ker te ljubim tako nepopisljivo, kakor solnee zemljo, katere se nikdar nagledatl ne more, kl jI pošilja bledo luno, ko pada v tnorje, In zlato zoro, kl nasnanja prihod njegove ljubezni."
"In zemlja je tudi hvaležna za Uko ntilobo. l*po cvete, zeleni in aorl o solnčnih Žarkih ln zori o solnčnih žarkih in umre ter zledenl, ko pojem-Ije luč njenega tovarša," odgovori urno deklica.
"Kaj al rekla t O reci Ae. enkrat, draga moja: Zemlja zeleni v ljubezni In umira brez nje I Kaj pa človek, povej Lavra, kaj je on brez ljubezni?" povzame Knafelj ln strastno poljubi svojo tovaršleo.
"TI si dsnes tako čudno raivnet, dragi moj} lakov še nVsl bil nikdar, kaj ti je!" vpraša nekako boječe l^ivra potem.
"Nič ml nl, samo bojim se, kako bode živelo inoje »ree, ko mu Irgine za vnelej luč tvoje Ijuhe-rn); saj prsvlš, ds zledenl celo zemlja brez milo-dejne gorkote."
MT1 dvomiš o moji ljubezni? Sramuj »e take mUli brez uarokat"
"Lavra mojs. sree Človeško je ugnnjka, katere najvišji mndreo ne more nu vozla ti. 1 spremi* nja se kakor luna ns nebu, ki sveti le nekaj ur, ki vzhaja vsako nol pozneje in pozneje, s nepoaled izostane."
"Kaj aam t! storila, ds trpinčiš s takimi mi* -»limi noeoj maje srre, in vendar si obetal, da mi imaš poročati važne utvari, katerih naj se ne utra-*lm."
"Pač zlat« Lavra, Čeran ti aakrlvam oblak, ki se je privlekel nad najino ljubezen, ki vsuje, prej ko mor«In zaveva, ledeno točo, ki uniči zadnjo bilke up« o Irpi najini bodočnosti; zakaj povem ti, dete moje, prej neg« solnee trikrst vzhaja, odpelje mi* pot zs one daljne gore, ondi aa v net* klpešim Triglavom.'
Stresla se je grajaka hči po vaem životu pri
teh besedah, in desnica, a katero je gladila otožno tovariševo čelo, zdrznila ji je ob životu, in deklica vpraša: "Ti greš, zakaj greš, in brez mene, in za vselej f"
Toliko stavljenih vrašanj t enem stavku,
kdo bi ji odgovoril tako urno z lahkim srcem?
"Jaz odhajam, ker te ljubim, kakor še niaem in na bodern nobeneg človeka več na svetu, bolj t<akor samega sebe, kot domovino bi bolj, aranro-jem se skoro te besede, bolj kakor aveto atvar, kateri aem izročil avOje nesrečno življenje. Lavra moja, jaz grem, ker ti vošim arečo, ker ti ne želim take uaode, kakoršna je moja; kajti mene bodo, če me še niao, izdali prijatelji moji, ker aem jim mlačen, nedelaven tovariš. Kam gremf To vrašanje je lahko, a težek odgovor. Tja, golobica moja, kjer ni potreba človeku zatajevati avoje« ga prepričanja, kjer vlada mir in bratoljublje, in kamor me vabi moj prijatelj Primož Trubar, kterega preklinjajo njegovi rojaki za njegovo ljubezen."
Tako je govoril Knafelj svoji tovaršici ter pristavi) brieoč njene v eurkih tekoče solze po bledem licu;
"Odpusti, draga moja, tem besedami Ti, le ti bi mi bila lahko še rešilni angelj, ki bi me pripc-Ijul s pota moje pogube, kakor uče vaši duhovniki, v naročje cerkvi, v kateri me je ranjka mati moja izredila. Zdaj je prepozno. Prisegel in zaklel «em se tovarišem, da ostanem zvest svojim načelom. Povrh si zapomni, skrivna prijateljica mojn, kdor izpremeni avoje dejanje brez prepričanja iz osebnih uzrokov, je renegat. In tako najbolj gnusno, vse veke od vseh narodov prokleto ime, bila bi moja smrt. Prosim te torej še enkrat, odpusti mi, nepozabljlv angelj moji Jaz ne morem tu zaradi tebe več ostati, a z menoj, s prokletim luterancem, bežati ne smeš, in ti ne velim, — ker te ljubim."
Tiho je bilo po teh besedah pod grajskim kostanjem. A med tem se je grajska hči izvila iz Kuafljevega objet ja in dejala resno:
"Pojdi dragi moj, če je tako, kakor pravifi! Zaradi mene ni vredno prelomiti danih priseg. A ničen je izgovor, da odhajaš zaradi tega, ker me ljubiš! Povej mi za slovo, kje je zapisano v sv.f pismu, da vpraša prava ljubezen po veri in atanu. Knafelj, ti si velik učenec avojega mojstra, a poslednjega stavka niai razumel. Zaradi tega pojdi sam, kamer te je volja., kdo vpraša—."
Poslednjega stavka ni izgovorila grajska hči, le zo bema rokama si je zakrila obraz ter omahnila na peščeno stezo. Knafelj je planil kvišku in dvignil v solzah utopljeno deklico in klical:
"Lavra, dete moje, sreča moja, ali greš ti v resnici z menoj? Ali te ne plaši preganjanje, rev-ščina in trpljenje luteranskega duhovnika?"
(i rajska hči ni odgovorila tem vprašanjgin, le oči polne solz so se jele čistiti in svetliti, in težko dihanje se je pomirilo ter mrale roke so dobivale prejšnjo toploto.
"Hvala, ti nepopiana, Lavra moja, za tvojo preveliko ljubezen, katere jaz ne zaslužim in/katere nisem vreden," odvrne Knafelj potem in pri-tkine at rast 110 Lavrino roko na svoje prsi in poljubi deklico, nato pa reče:
"Uredi torej avoje reči in bodi pripravljena! Tretjo noč te bodem čakal pod ravno tem koata -njem, toda varujv,a ae, da ae ne izdava; izgubljena sva lahko oba."
Lavra bi najrajše vzkliknila samega veselja pri teh besedah, da bi odmevalo od gorš; aaj ji je zrlo nasproti lepo življenje na atrani ljubljenega moža I Srečna deklica ni potnala življenja niti njegove goljufije in bridkoeti. Bivanje na aamot-nem gradu poleg bolehnega, čmerikavega očeta, bilo je največje gorje njenemu zgodaj vzbujenemu arcu.
Potem sta zaljubljenca še dogo v sladkem objemu sanjala o svoji bodoči sreči na Nemškem. Kako al hočeta urediti prijetno življenje, pa kako se ljubiti in si ostati zvesta. In ko oe pomiri vihar v preljubem domovju, hočeta ae vrniti na Slovensko. Saj jima bode oče odpuatil, ko ju nihče več ločiti ne more, in z ljubeznijo mu hočeta potem atotero povračati sedanjo njegovo ialoat. Ru-deti je jelo nebo ondi za Vlženskkn vrhom, ko ae ločita Lavra In Knafelj, zatrjujoča ai še enkrat, da čez tri dolge dni ni več aa njiju ločitve, temveč samo ljubezen, in nič drusega kot ljubezen 1
DVANAJSTO P00LAVJ1.
Na jnini atrani Cerkelj ob centi atoji dandanes velika zidana enonadst ropna hiša, ln tamkaj se toči vhto, prava kisllca in žganje, in kaka mesena klobasa se tudi dobi za prigrizek. Na tem mestu je stala za časa naše povesti pol zidana, pol lesena koča, pri cent na krčma. Nič nl ostalo od nje v današnje čase kot hišni priimek: "Pri Jajcu" in pa pravica točiti vino in žganje.
V ti krčmi "Prt Jajcu" aedel je tretji večer po dogodbi v prejšnjem poglavju tuj človek in pil po malem Žganje, a precej pogostoma je pogledoval Skoai malo okno na eeato, ki vodi v Kamnik in Mengeš. Med tem ae je pričelo mračitl in ia zvonika jo namenjal avon "Ae Marijo". V tem tre-notku je atopil v krčmo viaoko raeten, debeluhaat krčmar, snel je pokrivalo ter jel moliti na giaa angeljako čaščenje, fte prej je namreč akrivaje opazoval avojega goata, a ta mu ni bil nič kaj všeč.
"Kdo tč, ali nl ta griva ščetinama povrh še luterš, in mene zapro naposled, ker mu prodam kupo žganja," sodi pri tem opaaovanju mož
Znano je namreč, da je bilo pod ostro kaanijo prepovedano ol>čevati s hiteranci ki še toliko bolj spre jemati jih pod streho. Zaradi tega je krš-mar, zvita glava. Še teiko čakal prlloftnostl, da jame moliti na glas angetjako čaščenje, sklepajoč takole: "Če moli a menoj in ad odgovarja ta griva, kakor ae spodobi, potem je pošten in noj pije, da pod talen pade; aka ne, slnadti moram, da ga upravi* na eeata."
(Dalja Mi). » «
Milko Vogrln.
Novela. — Spisal dr. Btojan.
(Nadaljevanje.)
Tako je injolil baron Robert sam pri aebi, a na tihem ae je vendar jezil, da se Olira zanj tako malo zanima. Ali to se mu je z druge strani zopet dopadlo! On je namreč vedel, da se nedolžne dekli« c « prva aelo bojijo moškega apola. In ako ae kdo nežni gospici približuje, kaže se, kakor da bi se ga bala, a vendar ga zna na tihem ljubiti. Treba je torOj nekaj umfc-'noeti v obnašanju proti talkini deklicam. Človek mora biti drseu. Z drznostjo ae pri ženskem spolu največ opravi, in to najbolj v vojaški suknji. Česa se je pa treba sramovati ali bati? Deklicam ir moška drznost dandanes le dopa-da. ■.......—•—I_________J _
"Ograke gospice so rekel bi vee na to stran jako lahke; tudi nemške hi mod njimi Olga sama, nimajo menda tršjega srca kakor moje rojOkinje," sklepal je potem Robert. "S prva je treba malo po-nositi se s svojim plemstvom po-bahati in zarožljati s svetlo sab-ljico; nato nekaj dadcavih besed o njeni lepoti in o ženici kreposti »ploh: potem se govori o srci, uda noHti, ljubezni, alodrtjič pride tajen poljub — in srčna vez je gotova! Tako sem zmagal vsektia« in bodem tudi tu," vzklikne z4aj Robert ves vesel in tleskne dlan ob dlan. "Meni se ne more žensko bitje protiviti, ako ga v srH» zadenejo moje iskre oči. Tu v Po rečah bode veselje! Danea ae po šalim z Olgo, jutri grem *opc' kam drugam, adi v mesto Celovec kjer so neki lepe, žive goapice, ali v kako bližnjo kopel. Povsod mi bode src na izbiro, in Olga naj pc zi, če hoče, da se ji ne izneve rini!"
V takih pogovorih in mislih bii je baron Robert vesel in zadovoljen, kajti nikdo mu ni tu ugovei jal, saj je bil sam v sobi. A ko Si ia bila, ti Ijdblka bralka, videla, kaiko samosveb&no je trdil on vse to, smejala M se mu bila rekoč, cia se aelo vara o ženskem spolu in tla si izida gradove v oblake I
Manj zadovoljnega se je pa kf. zal baron Robert s avojim stanovanjem. Zdaj ate mu bili njegovi dve aobi premajhni, »do j mu ni lega proti aolnčnemu vzhodu u gatjala, češ, da ga bodo jutranji sotnčni žarki nadlegovali, zdaj ao mu bile služkinje v vili pregrdo in preuraazane. 'kakor da bi bile Madlarke naljsnafnejše in najlepše ženske na avotn; a znano je vendar dovolj, da eo slovenska dekleta v kope lih jako lepo in praanično oblečene. Da lahko bi bil rekel, Ikdor ga je videl, da jo ta madžardki baron nestrpljiv kakor mnogo drugih!
A tudi narava mu ni ugajala. Jeziti ae je rekoč, da so mu gore previsoke, ker ne more prek njih videti; zdsj mu je manjkalo rov nin, kakor eo one tam na < »ir skem ; zdaj je zopet klel, da ae bode jahanju eelo odvadil, ker ni dobiti ježnih konj, a tudi pripra nega prostora za jahanje ni; da še s krasnim jezerom ni bil zadovoljen, ln ga je imenoval mlako, če tudi obsega 3581 oralov površine in je do 85 m globoko ter se eelo do 1860 m na široko rax-toguje. Z ničim ni bil U ogrski pmtron zadovoljen, a prestopil je bil komaj prag. avojega stanova nja I
In to avojo nesa^ovoljnoat je kaaal tudi pri Skenovokih. Ošteval je ljudi ln jih zmerjal, kako so neoteaanl, ker se mu seveda niso tako priklanjali, kakor ogrski kmetje na njegovem zadolženem posestvu ob Blatnem jezeru. Naa slovenski kmet že ve dandanes prav doforo, komu ae ima odkrivati in komu ne, a to je baš jezHo madžarskega plemenltafta. Govorila je agolj oAabnoet h njega, a ta se kakor znano ne prikupi nikomur, in tedaj tudi ni Olgi in njeni materi ugajala.
Razgovor pri Skenovskih bil je torej prvi ve#er jako enoličen. Največ je govoril Robert aam ln ae pri tem dobro počutil, ker mu nl nlkdo, tudi Olga ne, ugovarjal. A to ae ni agodilo k ljubezni d) nJega, ali ker bi bila a njim gojila euake nazore, temveč iz na-lomarnostl, katero je kazala pri njegovem beaedovanju. Ni ae ji vredno adrio, da bi ae o takih nl-re vnoitih in abotah pogovarjala nJim. Pri vaem tem pa se je vedel Robert proti Olgi in »ploh v Skenovski hiši. kakor da M bil daosač. CutO ae je vavttenega nad
obkeljo Skenovako kot baron in se ponašal o avojo visokostjo ob vaaki priliki Hotel Je pokmmti, da ai mora Olga v ičast, v veliko čaat šteti, da pride t baronsko rodbino, in to ▼ graščino ogrskega magnata, kakor ae je večkrat sam imenoval.
(Dalje.)
AMESIČAHI SO POTOPILI 28 POTOPUAC.
Peinborton, Maaa — "Odpr-vega januarja je naša mornarica potopila osem in dvajaet nemških potapljač, in našim pomorščakom gre hvala za to, "je rekel zvezni senator John W. VVeeks, član senatnega odaeka za vojaške zadeve pri nagovoru lastnikov tovarn za pranje perila. "Prepričan sem, če se izvrši junaško delo, da se naznani javnosti.'
STEKLA
ZANETILA TOVARNO.
Pittaburgh, Pa. — Strela je u-darila v tovarno Falk kompanije, v kateri izdelujejo olje in barve, in je zanetila požar. Ob času ognja je delalo 150 delavcev v tovarni, ki ao se rešili pravočasno. < Skoda po ognju znaša $150,-000.
etil ZufeHovo fanuo m^JJ ******
Ukrenil je Vae potrebno, da
vi avojo družino in K fe J? Milino Zufeltove farme, ^ me družino a sabo. Sešel j* 7 feltovhn fantom pri BiH W i
iMr.v % t. VT__*••	" '
«ev«yju. Naročil mU po njegovo ženo m otroke *! pnvede do Dugwayja
Mesto njegove žene je Zufelt z njegovimi sinovi \fl bili oboroženi. Nihče ne ve
* * «f«li!o tik^ bitko Ko se je smodnika* dvignil v zrak, je stari Zufelt žal smrtno ranjen na tlel,, Rfcfe Zufelt je imel razstreljeno kol,, Wall si je pa napravil pot sko, Zufeltov kordon in izginil, Zufeli sodijo, da je ranjen.
V NA
lb
LOKOMOTIVA POPAKILA OSEB.
v New London, Oonn. — Petnajst oseb'Je bilo poparjenih, ko je iz lokomotive sikala para na potniške vozove, ko je vozila mimo osohnega vlaka na New Hi-ven in Hartford železnici. Nihče ni težko ranjen.	'
UMOR IH POIZKU&EN SAMO MOR
Waxren, 0. — Thomas Tellap, bogat Grk,, je oddal štiri strele na svojo ženo. Ena krogla je prodrla srce, druga pa pljuča. Po izvršenem umoru je Tellas obrnil samokres proti sebi in sprožil. Krogla mu je prodrla pljuča nad
srcem. Ljubosumnoat je povzro-	"dohe legni tp J
čila tragedijo.
DRUŽINSKI PREPIR S SLA-BIMI POSLEDICAMI.
Lyman, Wyo. — Farmar Owen Zufelt je mrtev, njegov sin Ri-chand Zufelt je obatreljen v kolenu, Jaa Wall, Zufeltov svak je pa juatični ubežnik radi družinskega prepira, ki ae Je razvil v pretep.
Wall je pred nekaj dnevi zapu-
HOVA VODKA POTA ČRTU
Waahington, D. 0. - Trgovt tajnik Redfield je izdelal nafrt i štiri velika vodna pota oh atla tifikem obrežju, ki bi alužil« pr, važanju blaga in bi ladje varoval pred napadi potapljač.
V ta namen je treba zgradi štiri kanale: Cape Codov kana Delaware in Karitanov kanal, D« laware in Ohesapeakov kanal Albemale in Cheapeakov kan Vai štirje kanali bi postali Združenih držav, Kongres j? dovolil potrebni denar za Cap t dov kanal, o dveh kanalih nc v naprave, Albemale in Shespeak kanal je pa že vladna last in ga treba le še poglobiti, da poštam dovolj globok tudi za velike ladje
LES ZASEŽEN
Waahington, D. C. - Združen države ao odredile, da gre smre kov les na pacifičnem severozaps du in les žolte smreke v južnih dr Žavah za vladne potrebe.
Ko bodo krite vse vojne potre be, bo vlada cddala les važnim in dustrijani. Če bo ie kaj ostalo


KONGRESNI VODITELJI SO ZI POČITNICE Waahington, D. 0. — Voditelj
zbornice in senata so se sporazume li na tridesetdnevne počitnice, k prično, ko bodo sprejete predle žene predloge. Tako je izjavil mi Kitchin, vodja večine v kongresi zbornici.
..................................
VABILO VA" IZLET AU PIKNIK, . *r.'ti	katerega priredi , v
dno A julijo Slovenska Mazhom godba v Joknstovmn, Pa. na atarem, navadnem prostoru na koncu Ohio ulice, kakor druga leta na dan Proglašeaja neodvisnosti.
Obhajali bomo šestletno proslavo obstanka uk godb«,
Pričetek točno od DTI URI popoldne. Vstopnina za moške $1.50, za ženske pa le 10c. Vljudno vabimo vaa aoaedna društva ki ,vae posamezne rojake in rojakinje v bližini in ia oddaljene okolice Johnstowns, Pa., da ee v velikem številu udeleše naše zabave. Ob enaki priliki bomo vrnili.
Poakrbljeno bo z dobro postrolbo za lačne in žejne, kakor tudi za dobro zabavo bo skrbel odbor.
Opomba: V alučaju alabega vremena ae bo vršila dvorani društva "Triglav", e Maihom god* 11111 r.............................................
MALI OGLASI.
Pittaburgh, Pa. r
Potrebujemo dekleta, ki se 1-majo učiti likanja v čistilnici in barvil niči. Delo atalno. Dobra plača, lep proator. Pri Eaat End Dye Works, 365 Paulaon Ave., K. E. Pittaburgh, Pa. 4x).
Potrebujemo dobro dekle sa hišno delo, dobra plača, mora apati doma, ni pranja in ne dela ob nedeljah. Oglaaite ae pri 5210 Woo3-lawn Plače, Tel. 4519, J. Shenlcy.
(4i)
--
KAD BI UVEDEL
sa mojo zveato prijateljico Karo-lino Žefran ln aicer valed salo važnih zadev. Cenjene rojake u-ljudno proaim če kdo ve sa njen sedanji naalov naj mi ga naznani, ali pa čs bode aama to Čitala naj aa ml prijavi čim preje mogočo. Moj naslov Jo:
A. Msrkulin Grahov, 387 K. Ferrjr Ave., Detroit, Mich.
POTMlUJmo
Kudsrje, Oaiavee frtW« I***9*
lavo* v mvarai WiaOOKSDf STBBL	^
Premog je 61
f lWenjs Ikrlevlnf, di^r. »Irfhs U ^ rsbljo ae odprte svH»k« ^ "J j« s »trojem \m s ptko«.	J
Ui phUSamo zs l*k> s «tr»j«J »l od rouL*», » delo . piko. J-^% voiWk», poleg t*g,i ptajsj«» » JUU>|
Sem vhodu P« 75« od js«U-mi .troljs/o pfmog K« ^J kokaovne, jo prt
IeU is imaa* vodso4orojJJ^
I tega.

e100.00 BS des tedas. Dmjssjf« novsajo s elektriko rm»retl>v» U do. Ta ^Mr.
vsilite ta T. M. C. A.	ml4tl
PrUii. Ut.J M <■ mlf" fig";
Vignu.
PREKLIC Ol IZJAVA.
DR. JOS. V. CRAHff
renoeelnlk v Pennri»»nw Zdravi vss otročje, ženska ia
IVeklirujcm ln izjavljsin, da Frsnjo Grl ni tega storil o čemar ■ ljudje tukaj pogovarjajo, da je storil in izjavljam, da jo to le navadna obrekljivo«! Mladenič je pošten. To izjavljam Jas, GR-On BRANJOV1Č. Minnesota
U«ine»rsso:10«w^ traj da 1 ors popoklaa. Bell Tslepkoam ded* ^ gtfB.