Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Stev. 129. v mm, v čemet m io, junija 1920. LelO XLVE pSLOVElTEC« velja m mM » vm atmi Jngo-ta v LjnMJaai: K Wm P» m •« N __ V ■ ' « ' ifl. . ■■ om« n •« ti K«BMN8 ...» 15w IbtmaMtfsooMetno K 2«N sa Sobotna izdala: bs Za celo leto.....K 3D-- ti inozemstvo ■ • * • „ 35*— i Inserati: Eaostolpaa pettlmU (59 mm Uroka ta 3 mm visok* aH nfi prostor) D enkrat ... po K 4*91 armtnl rasgtut, poslana itd. .... p. K 9"-«, rti vedjam naročilu popub Hajmanjšt oglas 59/9mm Kit, Ishaja r«1" Ara UraemM ponedeljek ln 4an po pramtt^ ob 5« tri >|tlu)i sproj« __Uradništva }e t Kopitarjevi adlel Stev. 6/111. Bakeplsl m ae vračajo; nofrankinna pisma so m zprejemafo. Urefln. tetei. Str. 50, npram štv. 328. Političen list za slovenski narod. Igrava jo v Kopitarjevi nI. 6. — Ražan pattns hran. ljubljanske št. 630 za naročnino ta št 349 za oglasa, avstr. ln češke 24.737, ogr. 28.511, bosa.-hero, 7583. Volilne u Nemčip. V nedeljo, 6. t. m., so se vršile v Nemčiji državnozborske, na Bavarskem hkrati deželnozborske volitve. Volilni boj je bil zelo hod, volitve same pa so potekle po-ysem mirno. Volilni boj se je vršil v dveh smereh: v strankarski in koalicijski, smeri. Dosedanja vladna koalicija je sestojala iz večinskih socialistov, centrnma in demokratov, Op OZICIKl p čl iz neodvisnih sociail-stcvv, nemške ljudske stranke in nemško-»aicioiialne ljudske stranice. Dosedanja vladna koalicija, kj je štela Teč kajkor dvetretjinsko večino, je izšla iz boja poražena; večino, četudi neznatno, so dobile izvenkoalicijske stranke. To bo notranji položaj v Nemčiji zelo poslabšalo, ker danes šc nihče ne more z gotovostjo nap»ovedati, katere stranke da se bodo ko-alirale, da prevzamejo vladno krmilo. Hudo so bili poraženi demokratje, ki So dobili pri volitvah 19. januarja 1919 (74 mandatov, pa so padli seda jna 45. Na •njihov račun sta se.ojačili nemška ljudska stranka (naslednica narodno - liberalne stranke, ki je poskočila od 22 na 61 mandatov, in. nemško - nacionalna ljudska stranka, ki jc pridobila 23 mandatov. Večinski socialni demokratje so izgubili 53 !mandatov, so pa šc vedno najmočnejša stranka; na njihov račun so se dvignili neodvisni socialisti od 22 na 80 mandatov. Edina vladna stranka, ki jc tudi te volitve prestala neokrnjena, jc katoliški centrum, ki tc pridobil celo čn mandat. Centrum ima za seboj slavno, skoro 50 letno dobo in sc jc vedno izkazal kot edina trdna skala v političnem boju. Ima pa težke notranje boje, ki so povzročili, da so bavarski člani izstopil: iz centra in pod vodstvom dr. Heima ustanovili bavarsko ljudsko stranko, ki jc zaeno s krščansko ljudsko stranko po drugih pokrajinah države dobila 21 mandatov. Del centruma je bil z Erzbergerjevo taktiko nezadovoljen in v lastnem časopisju se jc vnela huda borba. Centrumu se je očitalo, da v koaliciji s socialisti preveč popušča socialistom, da popušča v načelih, ki so stranko privedli do sijajne višine. Ni dvoma, da bodo nastopali y zbornici skupno, cla pa bo treba nove orientacije, da sc stranka zopet enotno formira. Vclikansk uspeli jc dosegla ljudska stranka (ccntrum) na Bavarskem, kjer bo v deželnem, zboru najmočnejša stranka; dobila je 106.226 glasov in je pustila daleč za seboj demokrate s 86.026, neodvisne socialiste s 67.545 in večinske socialiste z 42.891 glasovi. Komunisti so sc slabo odrezali. Priborili so si samo dva mandata. Vprašanje je, katere stranke, ki so iz Volilnega boja izšle ojačenc, bi utegnile vstopiti v vladno koalicijo, V poštev bi morda prišla nemška ljudska stranJca, ka- LISTEK. lero vodi dr, Stresemann. Stranka priznava, da je republika začasno potrebna in da brez socialistov ni mogoče vladati. Toda socialistični vodja, državni kancelar Herman Miiller jc isjavil, da je kompromis z nemško ljudsko stranko za njegovo stranko nespremenljiv. Neodvisni socialisti so se zadnje čase nekoliko približali večinskim socialistom in so se odločno izjavili proti tretji intcrnacionali. Vsekakor jc nemška država s sedanjimi volitvami prišla z dežja pod kap in ni upati, da se bodo politične razmere v Nemčiji v doglcdnem času izčistilc in ustalile. Značilno jc, da je nemškonacionalna stranka pri teh volitvah tako močno narasla, kar pomeni okrepitev monarhistične misli. Ljubljana, 9. junija. Včeraj, dne 8. junija je bil na Slovenskem razglašen občinski volilni red ter je s tem dnem stopil v veljavo. »Uradni list« z dne 8- junija priobčuje novi volilni zakon za občinske volitve na Slovenskem. Najvažnejše določbe tega volilnega reda so na kratko sledeče: Pravico voliti imajo vsi oni 21 let star! državljani moškega ali ženskega spola, ki imajo vsaj že eno leto svoje redno bivališče v občini. Javni nameščenci pa imajo volilno pravico, čc vsaj vse od dne, ko so bili volilni imeniki prvič razgrajeni, redno bivajo v občini. Voliti je treba osebno. Pravice voliti nimajo vojaki, častniki, vojaški uradniki; dalje osebe, ki so pod očetovsko oblastjo in pod varuštvom ter občinski reveži. Izvoljen sme biti vsak moški ali ženski državljan, ki je dopolnil 24. leto, če ni izvzet od volilnosti. Voliti, voljeni biti nc smejo: občinski uradniki, uradniki oblastev, ki neposredno nadzorujejo občinsko upravo itd. Daljo so izključene osebe, ki so bile obsojene radi hudodelstva ali prestopka tatvine, poneverbe, sleparstva, sovodstva, radi veriže-nja, tihotapstva itd. Dalje so izključeno ženske, ki so bile obsojene zaradi izvrševanja nečistega obrta, ter ženske, ki so pod nravnostuopolicijskim nadzorstvom; dalje pijanci, osebe, ki so v konkurzu itd. število občinskih odbornikov. Občinski odbor sestoji v občinah: Z manj ko 500 prebivalci iz 10 odbornikov in 10 namestnikov; z manj ko 2000 prebivalci iz 16 odbornikov in 16 namestnikov; z manj ko 5000 prebivalci iz 24 odbornikov in 24 namestnikov; z manj ko 10.000 prebivalci iz 32 odbornikov in 32 namestnikov; z man j ko 20.000 prebivalci iz 36 odbornikov in 36 namestnikov; z manj ko 40.000 prebivalci iz 40 odbornikov in 40 namestnikov; s 4.0.000 ali več prebivalci iz 48 odbornikov in 48 namestnikov. Kandidatne liste. Občinsko odbornike je voliti po obveznih listah. Zato morajo stranke, ki se potegujejo pri volitvah, do določenega roka predložiti županu kandidatno listo. Kandidatne liste se morajo vpisati na uradno izdanem, z županovim podpisom, datumom in uradnim pečatom opremljenem tiskanem obrazcu, ki ga je dobiti pri županu. Volišča ne smejo biti v gostilnah in krčmah. Ženske morajo imeti volišče, ločeno od moškega. Volilna dolžnost. Vsakdo, ki ima po tem volilnem redu pravico voliti, je dolžan priti na volišče in oddati uradno glasovnico. Kdor se tej dolžnosti brez opravičenega razloga odteguc, se kaznuje z globo 20 do 200 kron. Opravičujejo pa volilen sledeči razlogi: bolezen ali oslabelost, uradne ali sicer neodložljive stanovske dolžnosti, potovanje izvun Slovenije, prometne ali druge nepremagljive okoliščine. — Poleg tega niso podvrženi volilni dolžnosti redovniki in redovnico Nadaljnje važne določbe volilnega reda so še: Volilni imeniki. V občinah z lastnim Statutom mora mestni magistrat dati tako prvotno razgrnjene, kakor tudi popravljene volilne imenike pravočasno in v zadostnem številu razmnožiti in jih na za-htevanje od začetka reklamacijskega roka, oziroma od razglasitve volitve, izročiti vsakomur proti povračilu napravnih stroškov, ki odpadejo na vsak izvod zahtevanih imenikov. V ostalih občinah je vsakemu volilcu prepuščeno, da v uradnem prostoru ob navadnih uradnih urah, najmanj pa vsak dan od 9. do 12. ure in v občinah z vsaj 2000 prebivalci tudi šc od 15. do 18. ure, v dobi, določeni za razgruitov volilnih imenikov, prepiše te imenike. Občina mora v ta namen napraviti vsaj tri poverjene prepise volilnih imenikov, in sicer mora vsekakor vsaka politična stranka, že dejansko obstoječa v občini, imeti priliko, da ga prepiše. Volilni razglas. Volitev se mora vsaj štiri tedne prej vsem osebam, ki imajo pravico voliti, dati na znanje, in sicer ua sledeči način: V občinah z lastnim statutom na občinski deski in v »Uradnem listu«, v ostalih občinah pa ua občinski deski in z oklicem na nedeljo po glavni službi božji pred župnimi cerkvami. Volilne izkaznice in glasovnice. Vsem volilnim upravičencem je vsaj osem dni pred volitvijo proti dostavnici vročiti volilne izkaznice in glasovnice. Volilne listine, ki se ne dado dostaviti, jo shraniti pri županu (mestnem nmgistrtu) in izročiti le volilnemu upravičencu ali izkazanemu zastopniku- Ako je istovetnost volilnega upravičenca ali njegovega zastopnika dvomlji- va, sc mora izkazati po listinah ali znanih pričah. Tudi je volilne upravičence pri razglasitvi volitve opozoriti na to, da lahko pridejo osebno k občini po svoje volilne Ii« stine, ako bi jih ne bili prejeli iz kakršne« gakoli vzroka najkesneje 48 ur pred volitvijo. — Volilna izkaznica mora obsezatl tekoče številke volilnega imenika, na-i tančno označbo (ime in priimek) volilnega upravičenca, kakor tudi volišče in dan volitve, uro nje začetka in zaključka. Tudi jo na izkaznici izrečno pripomniti, da se smejo pri volitvi uporabljati lc uradno izdano in z uradnim pečatom označene glasovnice. Namesto izgubljenih ali nerabljenih izkaznic ali glasovnic mora izdati župan (mestni magistrat) duplikat izkaznice, oziroma drugo glasovnico vsakemu volilnemu upravičencu, ki to zahteva. Duplin kat izkaznice se mora označiti za takega, izdajo duplikata pa je zabeležiti v volilnem imeniku- Volilni upravičenci, ki so izkažejo z volilno izkaznico, dobe proti odškodnini tudi pri političnem oblastvu, omenjenem v § 9., odstavku 5., uradne glasovnice s pečatom tega oblastva. Namesto izgubljenih ali nerabljenih glasovnic mora izročiti predsednik volilne komisije na dan volitve volilnim upravičencem na njih zahtevo drugo glasovnico. Poslanec dr. H o h n j e c jc pretekli mesec stavil na našo vlado interpelacijo o položaju in številu jugoslovanskih vojnih ujetnikov v Italiji iu Rusiji. Od vojnega ministra je dobil naslednji odgovor: I. V Italiji je še: 1. 300 jugoslovanskih ujetnikov, ki bodo prišli iz Bara v Dubrovnik cjkoli 1. junija t. 1.; 2. 119 ujetnikov rekonvalesccntov, ki bodo poslani v domovino, ko ozdravijo; 3. 10 jugoslovanskih ujetnikov v Pa-lermu, ki so dali izjave, da sc ne vrnejo več v domovino. Torej skupno jc še 429 ujetnikov, od katerih se jih 10 noče vrniti, drugi pa so vrneje skoro. II. Iz Rusije jc zadnji čas prišlo 2221 jugoslovanskih ujetnikov. Kar sc tiče vprašanja, koliko jih jc še v Rusiji, ni mogoče odgovoriti, lzvestno število Jugoslovanov je ostalo v, tistem delu Rusije, ki ga držijo boljševiki, od katerih jc nemogočo dobiti poročila. Drugi so tako razkropljeni, da se o njih nič ne more do« znati. Za nabiranje naših državljanov sta v Rusijo odposlani 2 vojni misiji: V Južno Rusijo iu v Vladivostok. Njuna naloga je, da takoj pošljeta nabrane ujetnike v, domovino. Vojni misiji to tudi izvršujeta, čeprav so velike težkoče. „Sv@ta Rušila". Misli o zbližanju ruske in katoliške cerkvc. .^vJ^.,. (Dalje.) -r Usojam si prositi častite očete cerkvene uprave v osvobojeni Rusiji o tem svoječasno obvestiti prevzvišenega in pre-častitega očeta Tihona, z naše strani globoko spoštovanega patrijarha vseruske pravoslavne cerkve in sveti zbor vseruske pravoslavne cerkve v Moskvi. Globoko udani. ; Franc Terseglav. (Pisano sredi febr. 1919 y Jckaterin-burgu) v •f. Ugodni faktorji za zbližanjc. Po Terseglavovcm mnenju so za zbli-žanje ugodni faktorji posebno sledeči: 1, Med ruskim narodom do danes (čc Izvzamemo po revoluciji iz izgnanstva se vrnivšo strujo boljševikov, ki so odločno ktilturnobojni, proticerkveni in protiver- skU ia ni SKavzinrav nobene al cisti č - n e propagande. Poudarjam ateistične, kar nikakor ne pomenja, da bi ne bilo proti-cerkvenih struj. Zavest o Bogu pa je globi, ko ukoreninjena v narodu in inteligenci in tvori eno osnovnih črt ruske narodne duše. Šele boljševiki so nastopili v izrecno ateističnem smislu in si dovolili nelc preganjanje cerkve in vere, ampak tudi mnogo -katera barbarstva, ki so mej kulturno družbo in tudi v vojnem položaju neopravičljiva. Tako so n. pr. škoia Hermogena v Permu živega zakopali v zemljo (vsaj tako so poročali vsi časopisi, in uradna poročila poveljstvu sibirske armade. — V osvobojeni Rusiji (ki v glavnem obsega vse ozemlje Sibirijej se je osnoval »Vserosayj-skij nacionaljnyj sojuz«« (vseruska narodna zvezaj, zveza srank, ki podpirajo Kol-čakovo diktaturo; ta zveza v svojem programu izrecno povdarja važnost in potrebo verskonravne vzgoje ljudstva na temelju krščanske civilizacije. 2. Velik del ruske inteligence jc globoko veren. Mnogi pričakujejo reformo ruske cerkvc nc od škofov, ki so večinoma vsi stare carske šole, ampak od. lajikov- V Rusiji izhaja v časopisih mnogo člankov verske vsebine in ti izhajajo večinoma iz peresa vernih z verskimi vprašanji sc pe-tikiačiJb laiikas, t 3. Protikatoliške propagande v Rusiji kot taki in mej ruskim narodom kot takim ni absolutno nobene. Oboji žive mirno drug poleg drugega in se skoro ne opazijo. Izjema so seveda obmejne zemlje, kjer sc stikala poljska in ruska ter pravoslavna in katoliška kultura. 4. Ruski narod sam je nenavadno toleranten hi ne kaže sovraštva niti proti mohamedanom. Sicer na Poljake gledajo »pravoslavni« Rusi kot na nekaj manjvrednega, nikakor pa se to ne kaže v tem, da bi jih ovirali pri svobodnem izvajanju njihovih verskih obredov. V vsakem sibirskem mestecu skoro imate poljski kosciot, tatarsko mečet, židovsko sinagogo in pogosto še nemško kirko, vendar nisem niti enkrat opazil, da bi se Rusi zgražali nad tem, da drugovcrci mej njimi kažejo svojo vero ali jih ovirali pri tem. O veliki tolerantnosti cclo vodilnih cerkvenih krogov govori tudi dejstvo, da pravoslavni škof Ufimski Andrej (poprej knez Uhtomskijj podpira in sodeluje pri katoliškem listu »Kristjani n<: v Ufi in podpira katoliško stranko, ki jo jc Ksiadz Grabowski ustanovil v TTfi. Zanimivo je tudi, da so celo nacionalistični Poljaki preganjali Graboivskega in ko jc bil po češkem nastopu okt. 1918 aretiran, jc za- nimivo, da so ga morali izpustiti na zahtevo ruskega javnega mnenja. Škof Andrej si tudi prav nič ne pomišlja udejstvo-vati v praksi krščanskosocijalni program Leona XIII- 5. Razgovor o vprašanju unije, posebno pa o možnosti kulturnega zbližanja in sodelovanja katoliške in pravoslavne cerkvc jc precej po revoluciji stopil na dnevni red. Ko so otvorili po 1. 1917. vseruski cerkveni zbor v Moskvi, je ruski katoliški list v Petrogradu »Sivo I s t n y« obžaloval, da katoliška cerkev ni poslala nobenega zastopnika, čeprav mogoče samo v svrho informacije. List je pisal, da ni niti najmanjšega dvoma, da bi ga bili radostno sprejeli. Privatno so bili navzoči nekateri, poljski duhovniki, V odsekih zbora so mnogo govorili o katoliški cerkvi in po-vdarjali njene vrline. — Neki pravoslavni protoirej je v »Slovo Istiny« objavil članek, v katerem povdarja misel, da bi se katoličani, pravoslavni in protestantje morali združiti pred nevarnostjo antikristjan-stva, Resen zagovornik zbližanja jc. škof Andrej Ufimski. Po udarcih, ki jih jc prejela ruska cerkev od boljševizma, jc to vprašanje postala še bolj aktualno. (Dalie.l Stran 2, SLOVENEC, i?n« JO. jfurdfa' 19». Stev, 129. Potiska. Nova poljska ofenziva, LDU Berlin, 9. junija- (DunKU) — »Vossischc. Zeitung« javlja iz Vratislave: Varšavska »Abendzeitung doznava, da se jc pod vodstvom maršala Pilsudskega pričela nova poljska ofenziva v Smeri proti Vitebsku. Kakor poroča Schlesischc Zei-ttmg«, sc nadaljuje ljuti boj za prehod čez Bereziuo. LDU Varšava, 7. junija, (DunKU — Brezžično.) Poročilo poljskega generalnega štaba: Naša protiofenziva med D vin o in gor en j o Berezino ugodno napreduje pod osebnim vodstvom višjega poveljnika. Zlomili smo obupni odpor boljševikov in popolnoma uničlii dvanajsi sovjetskih pehotnih divizij. Zasedli smo več krajev ob gorenji Berczini. Izgube sovražnikove so jako velike. Na različnih kraih presfcrežena bolfševiška povelja in poročila dokazujejo, da vlada na poveljujočih mestih in v vrstah čet panika.. V Ukrajini je položaj ne izpremenjen. Nekateri sovražni konjeniški oddelki, katerim se je posrečilo, prodreti v naše fronte, so zopet pobegnili pred na-«o konjenico. Nemčija« Končni izid volitev. LDU Berlin, 9. junija. (DunKU) Ako ta preštejejo poslanci glas-ovalnih krajev, se razvidi po poslednjih uradnih beležkah in po razdelitvi ostalih glasov, da bo imel nov državni zbor vsega skupaj 460 poslancev. Mandatov so dobili: Socialni demokratje 110, centrum 67, demokratje 45, krščansko-federalisitčna lista 21, netnško-nacionaJna ljudska stranka 65, nemška Ujudfika stranka 61, neodvisni socialisti 85, komunisti 2, bavarska kmetska zveza 4 in nemška hanoveranska stranka 5. LDU Berlin, 8. junija. (DunKU — Wolff,) Po državnih poročilih, doposlani voditelju državnih volitev, je bilo pri volitvah za državni zbor vsega skupaj oddanih 25.119.067 glasov. Od teh jih jc dobila. socialnodemok ratska stranka Nemčije 5,521,157, neodvisna socialno-demokratska stranka 4,609.862, nemško - nacionalna ljudska stranka 3.638.851, nemška ljudska stranka 3,456.131, cemtrum 3,00.800. nemška demokratska stranka 2,152.509, kr-Sčansko-federalistična lista (bavarska ljudska stranka, krščanska ljudska stranka) 1,214.963, komunistična stranka 438.199, nemšk o -liano ver ans k a stranka 318.104. Avstrijska republika. Graške žrtve, LDU Gradec, 9. juniia. (DunKU) Od 'demonstrantov, ranjenih pri demonstracijah ob murskem mostu. so umrli trije. Vseh mrtvih je štirinajst. Jutri popoldne bodo pokopali deset mrličev skupno na centralnem pokopališču. Stalila. Gospodarski odnošajj z LDU London, S. junija. (DunKU) Kakor doznava »Morniag Post- iz Revala, je glavna uredivk lista »Avanti« Serrati s štirimi odposlanci in člani italijanske strokovne zveze dospel v Kelsngfors, odkoder bo odpotoval v Moskvo. Njegova misija ima namen, vzpostaviti gospodarske odno-šaje r. Rusijo. V Rimu pričal-: u je jo uspeha njegovega proučevanja; po njih bodo odločili, alt se sprejmejo u kredi tirani agenti sovjetske vlade, Francija. Bojkot Mažarske. LDU Pariz, 9. junija. (DunKU — Havas.) Splošna delavska zveza je pozvala nacionalne zveze in departmeutske združbe, naj pripravijo vse potrebno za. izvedbo bojkota Mažarske, ki naj se prične dne 20. junija. Zveza narodov. Pritožba Jugoslovanov. LDU Rotterdam, 9. junija. (DunKU) V angleški poslanski zbornici je dejal včeraj Lkryd George, da bo seja sveta zveze narodov, ki je bila sklicana, da bi proučevala pritožbe Jugoslavije, brez dvoma mogla obravnavati tudi nevarnosti in tež-koče, ki ogrožajo srednjeevropski mir. Pri zborovanju zveze narodov bo navzoč najbrže Llod George kot zastopnik Britanije, ako pa bi bilo njemu nemogoče, bi stopila na njegovo mesto Baliour ali lord Curzon, PoiltKne novice. ' ; Dolnja Lendava v veliki nevarnosti. Po glasu mirovne pogodbe z Mažar- 1- :__,vi«mo mr-rl Odrsltn in tiašn m14* uutuviu u—(- — —o-—■ —* — državo posebna komisija, ki ima najobsežnejša pooblastila, tako da zamore brez vsakega priziva odtrgati poljubne kose od ene država in jih erideliti ikutfi. Pri znanih zvezah mažarske aristokracije z v se vplivno angleško, vsled notorične sovražnosti Italije napram nam je skoro z gotovostjo pričakovati, da bo slavna komisija, v kateri prevladuj? nam sovražen element, odtrgala kar cele okraje od nas in jih vrnila Mažarski. Zlasti velja to za Prekmurje, ki je gospodom v Belgradu španska vas, dasi je njen gospodarski in strategični položaj izredne važnosti. Tukajšnje mažaronsko prebivalstvo pozna dobro naše slabe strani in s triumfom šepeta, da bode meja med Mažarsko in Jugoslavijo na jugozapadu Mura. Kaj bi mi s tem izgubili, ni treba praviti, in opozarjamo našo delegacijo, naj stori vse, da sc vsaj dosedanje posestno stanje ohrani. Siccr se zna zgoditi, da gremo tukajšnji Slo-vcnci tekom par mesecev med zasmehom Mažarov po svetu. Če se pa žc Dolnja Lendava sama ne da rešiti, naj se izpo-sluje vsaj primerna meja za Prekmurje in kot kompenzacija za Lendavo na severa meja do Rabe, kjer so ostale tri slovenske župnije pod Mažari. Toliko, da se nc bo reklo, da nismo pravočasno svarili, -f- Vera je privatna zadeva. Dunaj ima socialnodemokratičnega župana Reu-manna in danes Dunaj na celi črti bridko čuti dobroto socialistične gospodarske politike, ki je doživela popoln fiasko. Krščanski Dunaj pa razburja sedaj predvsem pro-tiversko postopanje socialdemokratskega župana. Reumann jc prepovedal sirotam v mestnih zavodih udeležbo pri procesiji na praznik sv. Rešnjega Telesa, Njegovemu vzgledu so sledili socialistični delavci. Dvanajst krščansko organizirani!) cestnih železničarjev se je udeležilo procesije v uniformi. Štirje so nosili baldahin, šest jih je korakalo ob oheh straneh in dva sta nosila svetilke. »Vera jc privatna zadeva«, pravijo socialisti, kadar lovijo za svojo organizacijo kaline, dejansko je pa versko udejstvovanje isto, kar je puranu rdeč robec. Socialdemokratski zaupniki so imena krščanskih cestnih železničarjev, ki so se udeležili procesije, v uradnih prostorih na favoritskem kolodvoru zabeležili na uradni deski, Vrhtega so opsovali krščanske cestne železničarje, pljuvali pred nje in grozili, da bodo nedeljsko procesijo motili, ako se je bodo krščanski železničarji udeležili. Podporni stebli kapitalizma. Že i dvakrat smo vprašali častivredni »Naprej«, kaj jo s pogodbo z g. Drufovko, kaj s pogodbo za 1000 vagonov losa in razmerjem nekdanjega socialističnega poverjeništva do teh zanimivih zadev, kaj z lirami, pa ni odgovora, »Resnicoljubni« gospodje okolu »Napreja« seveda na vse to molče. Njim so vse te stvari lapalijo. Molk je zlato, si mislijo. Tem glasneje pa, vpijejo proti stvarem, ki bi vtegnile tudi ljudstvu koristiti. Židovski kapital tišči od vseh strani v naše kraje. Polastiti so hoče posebno naših šum. Bil je že na tem, da sklene pogodbo proti ljudstvu in zadružništvu za največji lesni kompleks na našem ozemlju. V zadnjem, hipu se je to preprečilo. »Naprej« je priskočil židovskemu velekapitalu na pomoč. Dobro ve, j da ne more prevzeti eksploatorjc vsled J svojo nezmožnosti država, zadružništvo j samo tudi nc. Edina mužnosi, ki odgo-! varja v listu ljudskim potrebam, jo znana pogodba. »Naprej« je nastopil proti njej. Jasno je, da s tem podpira prizadevanja tujega, predvsem židovskega kapitala, da dobi ta zaklade v roke. Ljudstvo naj seveda gleda, kako so bodo tuji kapitalisti šopirili po naših veležumali, samo pa ne bi imelo niti toliko besede, da bi v nesreči dobivalo les za svoje najnujnejše potrebe. Hoče, da bi imeli še nekoliko več gg, Dru-fevk po naših krajih- No, »Naprej«, kaj je z g. Drufovko, kaj s pogodbo za 1000 vagonov lesa, kaj z Urami, kaj s Croatijo? Govorite jasno! Zakaj prehajate preko tega na dnevni red? Kje jc bila vaša »velika« skrb za ljudštvo tedaj, ko ste delali te pogodbe? Govorite vendar! 4- Volitve v Nemčiji leta 1949 in 1920. Na drugem mestu poročamo o končnem izidu volitev v Nemčiji. Zanimivo je primerjati ta izid z volitvami lanskega leta. Nemško-nacicnalna ljudska stranka je dobila lani 42 mandatov, letos 65; nemška ljudska stranka lani 22, letos 61; centrum (s krščansko-federalistično listo in nemškimi hanoveranci) lani 92, letos 93 demokrati lani 74, letos 45; večinski, socialisti lani 163, letos 110; neodvisni socialisti lani 22, letos SO; bavarska kmetska zveza lani 4, letos 4, Šnmarslio ndrnZenle teSpstua SHS. V dneh 26, in 28. maja 1920 sc jc vršilo zborovanje delegatov vseh dosedanjih gozdarskih društev kraljestva v Gumarskem domu v Zagrchu v svrho osnovanja enega samega močnega društva. Slovenijo so zastopali na tem zborovanju t. č. predsednik Lenarčič sen- podpredsednik inž, Pahernik, dvorni svetnik inž. Rustja, inž. Sivic, inž. Urbas in inž. Ružič. Zastopana so bila tudi Hrvatsko, Srbsko in Bosansko Hercegovaško Cozdarsko društvo Ta« koj počotkom zborovanja, kateremu je predsedoval predsednik hrvatskega društva baron Turkovič, se jc dognalo, da razločkov v pojmovanju in mišljenju sploh ni in se je brez debate sprejel predlog Lenarčiča sen., da se vsi sklepi sprejmejo enoglasno. Zborovanje je poteklo nepričakovano gladko in je imelo popolen uspeh. Redakcijski odbor je izdelal pravila ?Šumarskog udruženja Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev«, katera je plenum po daljši debati sprejel. Sedež udruženja bo Zagreb. Naloga udruženja bo povzdigniti gozdarstvo in gozdno gospodarstvo. Vsi dosedanji člani gozdarskega društva v Sloveniji bodo sprejeti v udruženje kot redni člani, z vsemi pravicami. Udruženje bo upravljal »glavni odbor«. Po potrebi se bodo osnovale podružnice po Kraljevini. Vsa imovina dosedanjih društev (hrvatsko ima premoženje 7 milijonov kron) postane last udruženja. Redakcijski odbor bo izdajal najmanj po enkrat mesečno šumarski list, ki ga bodo dobivali vsi člani brezplačno. Tajniki podružnic bodo obenem člani redakcijskega odbora za svoje področje. Članki sc natisnejo v črkah io besedilu lokalne redakcije. To so bili glavni sklepi. — Pri slavnostnem komerzu v dvorani »Kola«, ki so ga priredili gostoljubni člani hrvatskega Sumarskega društva, jc vladal edino le duh bratstva in sloge. Iz srca vseh je govoril tudi zastopnik zasužnjenega opusto-šenega Krasa: Blagodarim na današnjem dnevu, dnevu novega početja in novega zelenega življenja v Jugoslaviji? D m mm m novic«. — V Slovo! Maribor, 7. junija 1920. Danes se poslavljam od drago domovine. —- Jugoslavije. Pot me pelje čez Avstrijo, Nemško, Nizozemsko in Severno Ameriko na Kitajsko t- drugo domovino mojo. Ob slovesu kličem iz srca vsem dragim prijateljem in znancem —■ Bog z Vami! Spo- , minjajte sc me v molitvi, prosim! — O. Veselko Kovač, apostolski misijonai* r.a Kitajskem. — S pošte, Za požtarieo v Krški vasi je imenovana poštna odpravnica Ana Vc-selič. Računski oficial Ivan Korun je imenovan za računskega revidenta pri računskem oddelku poštnega iu brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani, poštar Ant. Učakar, dosedaj poštar v Ribnici na. Dolenjskem, je imenovan za nadpoštarja v Ljutomeru. — Premeščeni so: poštni odpravnik Josip Jakše od poštnega urada na Jezici kakor poštni oficiant k postnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Ljubljani, poštni oficiant Albin Della Mea od postnega ravnateljstva v Sarajevu k poštnemu uradu v Celju in poštna oiieiautka Olga Slabina od poštnega urada Jesenice na Gorenjskem k poštnemu uradu v Dol. Lendavi (Prekmurje). — Poštno službo sta odpovedala: poštni oficiant Srečko Franzl, ki je zadnji čas služboval pri poštnem ravnateljstvu, v Ljubljani ter poštna oficiant ka Marija Uršič v Celju, —• Začasno je vpokojeria postna oficiautka Ana Jenko, roj. šutšteršič pri gospodarskem uradu poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Stalno je vpokojena poštarica M. Plesec v Mo-škanjcih. — Občni zbor Slovensko Matice sc vrši v nedeljo dne 13. t. m. ob 10. uri dop. v magistralni dvorani. Spored: 1. Nagovor predsednika; 2- poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; i. poročilo preglednikov računov; 5. Sprememba pravil; 0. slučajnosti. (k) — »Koroška vigred« stane, kot nam poroča Narodni svet v Velikovcu, za izven koroške naročnike 8 K in ne 5 K, kot smo poročali svoječasno. — Na kr. drž. realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani (Sv. Jakoba trg 2) se bo v prvi razred vpisovalo dne 27. junija 1920 od 9. ure, izpiti za sprejem v ta razred bodo dne 28- junija ob 8. uri zjutraj. K vpisovanju naj učenci (učenke) prineso s seboj izpričevalo o skončanem četrtem razredu ljudske šole ter krstni (rojstni) list. — Sklepno izpraševanje privatistov in eksterni-s t o v bo od 22. do ld6. junija, njihovi pismeni izpiti bodo samo 23. in 24. t. m. Da. nihče tega roka ne zamudil —■ Razpisani poštL Razpisano je od« pravniško mesto pri poštnem uradu Jesenice ob Savi in poštarsko mesto v Ribnici na Dolenjskem. — Višji Šolski svet je na svoji seji dne 27. maja 1920 imenoval za ravnateljico I. dekl. mešč- šoTe v Mariboru Zoro Klavžar, strok, učiteljico II. dekl. mešč. šolo v Mariboru; za stalnega strokovnega učitelju, na mešč. šoli v Celju Franca Hribernika, $ačasn*ga strok, učitelja na isti šoli. — Dalje je imenoval za nadučitelje: v Rečici Branka Zemljiča, učitelja v Solčavi; pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah Ivana Majhna, učitelja pri Sv. Rupertu v Slov. Gor.; v Temu Antona Brumna, sedaj začasno v Toznu; v Radvanju, Radoslava Knafllča, začasnega Šolskega vodjo Motam; v Studencih uri Mariboru Antona Hrena, za« Časnega Šolskega vodja ravnotam; na de« škl ljudski šoli v ŠiŠki Jakoba Furlana, učitelja na T. mestni doški ljudski Soli v Ljubljani; za uadučiteljico na dekliški šoli v Studencih pri Mariboru pa Adela Srnid, sedanjo začasno voditeljico iete šole; za strokovnega učitelja za rakotvorni pouk na pomožni šoli v Ljubljani Jakoba Blagajna, dosedaj na I. mestni deški meščanski Soli v Ljubljani. Službi stalnega suplenta in stalne suplentko na ljudskih šolah v Ljubljani sta se podelili Ivanu Kocijančiču in Albini Kocijančičevi, dosedaj stalnima učiteljema v Bučeči vasi. V isti seji so se imenovale za stalne učiteljice: v Gotovljah Draga Zaje, učiteljica v Slivnici; v Framu Itozalija Zolger, učiteljica pri Sv. Peti-u pod Svetimi gorami in Ljudmila' Skrblnšek, učiteljica pri Sv. Marjeti na; Dravskem poljrj; in za učiteljice za. ženska' ročna dela: na II. dekl. mešč. šoli v LJubljani (Sp. Šiška) Cecilija Skubic, sedaj "fl Postojni; za Cirkovco in Podovo Elizabeta fug-Weixel, sedaj pomožna učiteljica žen-t skih ročnih del v Po d o vi; m PilStanj in Zagorje Ana Grruovšek, sedaj začasno v Pilštajnu; za Vojnik in Novo Cerkev Ana Smolnikar, učiteljica ?eriskih ročnih del v Zavodnju; za Čadramljc in Prihovo Josipina Pa.user - Dobnik, iz Ponikve ob juž. železnici; za Zreče in Skomarjo Kristina Klun, otroška vrtuarica v Strnišču; za Podsredo in Koprivnico Frančiška Arko v Ravnem Dolu pri Sodražici; za Tezno in Dev. Mar. v Brezju Viktorija Breziger: učiteljica ženskih ročnih del v Strnišču; za Breg pri Ptuju Elizabeta Kosi; za Bra-slovče in Letuš Franja Urbas; za Mokro nog in Tržišče Marija Dolžan iz Novakov pri Tržiču; za Homec, Rove in Krtino Marica Trernpuž; za ljubljanske dekliško šole Ivana Demšar, Rozalija Lampič, Julija Kun tih in Marija Avbelj. Premestila, fio je iz službenih ozlrov iz Ptuja Franja Stmo-nio v Zavodnje. Stavil se je tudi predlog na poverjeništvo r,a uk in bogočastje glede zasedanja službe ravnatelja na drž. gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani.. Za ljudsko šolo v Mostah sc je niste-mizirala služba stalnega katehela. Ljudska šola v Brežicah sc jc razdelila v štiri-razredno deško in štiri razredno dekliško šolo. Sprejel se je učni načrt zra slovenščino kot učni jezik na gimnazijah in realnih gimnazijah v Sloveniji. Končno je sklenil višji šolski svet predlagati poverjenih tvu za uk iu bogočasljc pomaknitev nekaterih učnih oseb na učiteljiščih in srednjih šolah. — Predsednik: prof Fr. Vadnjal, 1. r. —- Nemcurska predrznost. Časopisi poročajo o nemžkutarski predrznosti ob Vrbskcm jezeru.Nc samo tam. ampak tudi v prekrasnem popolnoma slovenskem Roi;u rastejo neinčurjem rožički vedno bolj in bolj. Tako so zadnje praznike hoteli v Bistrici v Rožu vsi sicer maloštevilni nemčurji iz celega Roža skrivoma se zbrati, da bi tu demonstrirali in propagirali za Nemško Avstrijo. Ker so pa zvedeli, da se domačini za to nemčursko predrznost zanimajo, so svojo namero opustili, ker so imeli slabo vest. Obžalovanja vredno je le, da jc še vedno nekaj elementov v internacionalnem društvu, kateri se za to društvo skrivajo, so pa vuc prej kot interna-cioualci. Slovenski delavci! Pometite že vendar enkrat s temi nem č ur s k imi -proti -državnimi kričati. Nc pustite se od teh ljudi zapeljavati, ampak bodite to, kar ste in morate biti v prvi vrsti, Slovenci, — Belgrajsko časopisje. V Belgradu tiraj kaj o stavci žc daljo časa. Izhajajo samo časopisi, ki so simpatizirali s stavko: Republika, Radničke Novine (komunistično glasilo) in Progrcs (glasilo obrtnikov). Poleg teh listov je pa izhajalo poprej še 9 drugih dnevnikov: Samouprava, Tribuna (radikalna stranka), Dcmokratija, Pravda, Epoha (demokratska stranka.), Balkan, Beogradski Dnevnik, Politika in Trgovinski Glasnik, ki v politiki niso izrazito opredeljeni na gotovo stranko. Vseh teh 9 listov pa izdaja sedaj skupno dnevnik »Beogradska Stampa«, ki izhaja na dveh straneh, vsaka strogi s b kolonami. Vsak izmed imenovanih 9 listov ima malo rubriko, kamor lahko piše, kar hoče. Večina listov sc odloči pri tem za kratek Članek politične vsebine ali na polemiko s kakim drugim listom, bodisi da izhaja posebe ali pa da je našel streho pod skupnim krovom »Beogradske štampe«. Na vsak način je belgrajsko občinstvo sedaj objektivno informirano, ker vsakdo, ki bere »štampo«, bere takorekoč D listov, ki so si dostikrat medsebojno nasprotni. Od 10 kolon, ki jih obsega list, jih jo kakih 6 odločenih za imenovanih 9 listov, ena obsega najnovejše brzojavke in novice, kake 3 kolono so pa odločeue za reklamne notice. Tako pride, da se v Belgradu med občinstvom tiskarski štrajk razmeroma prav malo občuti. -— Tatvina. V noči od 5, na 6, t. m. jc bila ukradena posestniku Janezu Pla-hutniku v Godiču pri Kamniku kobila rdečkaste barve. Kobila je 164 cm visoka, koščena, na čelu ima belo liso. Ukradena je bila okrog 1 ure por.oči. Ako bi kdo kaj vedel, naj sporoči proti dobri nagradi na orošnižko oostaio v Kamnik Slov. plan. društvo naznanja, da so otvori dno 15. t. m. koča pri Triglavskih jezerih, dno 27. t. m. pa so otvorijo vse ostale Triglavsko koče, in sicer: Triglavski dom na Kredarici, Aleksandrova koča nad Velim Poljem, Vodnikova koča na Velem Poljn, Staničeva koča nad Peklom. Do omenjenih dni so obisk imenovanih kog ne priporoča, ker oskrbniki koč, ki imajo sedaj mnogo posla s transportom ilvil in drugimi pripravami, ne bodo na razpolago. — Častniški dom. Iz Maribora poročajo: dne 5. t. m. se je vršila tukaj otvoritev prvega častniškega doma v Sloveniji. Ob navzočnosti velikega števila častnikov Ia zastopnikov raznih oblasti je pozdravil polkovnik Todorovič kot poveljnik mesta prisotne, nakar je podpolkovnik Zwira raz-tolmačdl naloge častniškega doma in očr-tal dosedanje delo pripravljalnega odbora. !1 lj Mestni poptsovalnl nrad bo v četrtek, potok in soboto radi nujnih popravil in snažonja prostorov za stranko zaprt. Izvzeti so samo res neodložljivi slučaji. !j Nepoštena Unlraatlnte. Bivša sestra bolničarka Rdečega križa Lina Potočnikova ia Zadra doma je ukradla ponoči ua 7. majnika t. 1. Slavku Pudaču 750, ponoči na 8. t. to. A rit, Mftžeku 2100 kron in i. majnika Ivani Eeker popito krilo, vredno 300 kron in Jožefi Hočevarjev! belo krilo, vredno 100 kron. Sodišče -je obsodilo Potočnikovo ua 6 mesoccv težko ječe. lj Meso J d. klobase je kradel Ljudevit Sa-nalcr doma iz beljaške okolice pri Andrettu na Viču, pri katerem jo delal kot dolavec. Ko je nesel ponoči na 18. majnika letos ukradeno blago po Bregu, ga jo aretirala varnostna straža. Ukradeno blago je vredno 1-166 kron 40 vin. SodiSče jo obsodilo Sandlerja na i mosece težko joče. lj Koroška mladina v Ljubljeni, V petek junija 1920 pride koroška mladina s posebnim vlakom iz Borovelj in iz Rožne doline, iknpno nad 350 učencev, spremljanih po ufci-teljstvu in deloma s starši posetil prestolico Slovenije — Ljubljano, Mladinski pevski zbor boroveljski bo v koncertu Glasbene Matice v soboto nastopil s številom 47 deklic in 26 dečkov. — Posebni vlak odide iz Borovelj ob 7. uri zjutraj in bi moral priti v Ljubljano ob 10. uri 28 minut. Ljudskošolska mladina z uči-teljstvom bo na vseh železniških postajah cele Gorenjske pozdravljala prihod koroške mladine, ki prvikrat po osvobojeniu prihaja v središče Slovenije. V Ljubljani bodo pozdravili koroško šolsko mladino zastopniki šolskih oblasti, šolska vodstva in odposlanci vseh ljubljanskih Šol. Vsa mladina ljudskih in meščan-urfli ljubljanskih šol pa bo napravila pred kolodvorom in po Dunajski cesti žpalir. li Izletu pevskega .zbora meščanske šole te Borovelj sc v petek 11. junija pridruži vsa ljudskošolska mladina iz Bilčovsa, Podgorja, Sveč, Bistrice, Št. Janža, Kaple ob Dravi in it. Jakoba v Rožni dolini v skupnem številu okroglo 350 učencev. Došlece pozdravi in »premija vsa šolska mladina z godbo na čelu v skupnem obhodu po Dunajski cesti, Šelen-burgovi ulici okrog Zvezde proti Vegovi ulici, Rimski cesti, GradiSču, mimo dramskega gledališča po Erjavčevi cesti mimo poslopja de-lelnc vlade in po Blcivveisovi cesti do Mladike. Pevski zbor, 73 po številu in nekaj učiteljev in učiteljic bodo prenočevali in obedovali v Mladiki, ostali učenci borovcljske meščanske šole in ljudskih šol v Rožu pa ne bodo prenočevali v Ljubljani, temveč se bodo 5e v petek zvečer vrnili ua Koroško nazaj. Obedovali bodo med 1.—'AZ. in večerjali med 5. in 6. uro v Ljudskem domu v Streliški ulici. Ij Poživljamo ljubljansko prebivalstvo, da te v prav mnogobrojnem številu udeleži sprejema Korošcev na kolodvoru. Poseben vlak s Korošci pride v petek ob 10. uri 28 minut do !>oldne v Ljubljano. lj Za koncert koroške mladino se vstopnice v trafiki v PreSernovi ulici prodajajo-, Vsak Ljubljančan naj se zavoda, cla jo njegova dolžnost, udeležiti sc koncerta in idealno lepega pozdrava, katerega nam prinaša navdušena koroška mladina. lj Pevski zbor »Glasbene Matice«. Skušnja ženskega zbora, se vrši v četrtek, dne 10. t. m., skušnja m o S k e g a »bora je v petek, dne 11. t. m., obakrat Ob 8. uri zvečer — Odbor. (k) lj »Baski kražok«. Erosi m vse člane, ki co si izposodili knjige, da jih vrnejo do konca junija. Knjižnica jo odprta v ponedeljkih od pol S. do pol 9, ure zvečer. Knjižničar. (k) lj Umrli so v Ljubljani, Danica Pun-5oh, sejmarjeva hči, 15 mesecev. -- Ivan Dobrota, sin invalida, 5 mesecev, — Ma tevž Kobal, trgovski sotrudnik, 24 let, — Ivana Lampič, mestna uboga, 56 let. — Ivan Kristan, višji sodni oficijal, 56 let, — Franc Sluga, ključavničarski pomočnik, 19 let, — Anton Ludviger, sin policijskega agenta, 2 meseca. — Karolina Volaj, hči upokojenega premogarja, 4 leta. — Her-raip? Plevnik, hči uradnega sluge, 7 mesecev. — Uršula Jankovič, služkinja, 27 let, — Dragotin Jaroš, železniški zavirač. v— Marija Jeran, mizarjeva vdova, 68 let, Marjana Starman, postrežnica, 72 let Marija Slapar, delavčeva hči, 10 let. — Ana Jasnar, hiralka, 69 lot, — Marija Dimnik, občinska uboga, 75 let, — Valentin Ktrnot, bivši posestnik, 63 let. — Jakob Martinčič, ključavničar in po: ustnik, 71 let. — Marija Tavčar, dninari a, 60 let. Marjan Gartner, sin pism-uoše, o let, Marija Kramaršič, gojeni i učiteljišča, 17 let — Ivana Schweiger, vdova zobozdravnica, 71 let — Josip Avšar, rejenec, 5 tednov. — Magdalena Pečaver, kočarica-hi-ralka, 61 let — Marija Pajk, občinska uboga, 82 let — Anton Selan, posestnikov sin, 6 mesecev. — Neža Cvirn, služkinja, 70 let, — Ferdinand Urenjak, brivslii po močnik, 28 let. — Ana Kalja, služkinja, 34 jet, — Kristina Ban, prodajalka, 19 let _ Uršufa Mrzlikar, hiralka, 75 let. — Karolina Spe c, prodajalka, 20 let. — Marija Mihelič, služkinja, 27 let — Marija Kralj, hiralka, 64 let. . lj Deželno sodišče v Ljubljani jc mesto venca na krsto umrlega višjega pisarniškega oficiala. Ivana Kristana, podarilo društvu za mladinsko skrb znesek 100 K. lj Poneveril je včeraj pri tvrdki Ran-zinger 34 letni kontorist Jo«. Koller 34 tisoč kron in ooberfnil. Policiia zasleduje. Drama: Četrtek", 10. junija: Pritožne bukve. F. Petek, 11. junija: Zaprto. Sobota, 12, junija; Veleja, .A Opera: Četrtek, 10, junija: Jevgenij Onjegin, C, Petek, 11, junija: Vesele žene windsorske. Gostuje g. Nikola Zec, prvi basist državne opere na Dunaju. Izven. Sobota, 12, junija: Pagliacci, Les Sylphi-des, D, Nedelja, 13, junija: Vesele žene windsor-ske. Gostuje g. Nikola Zec, prvi basist državne opere na Dunaju. Izven. do Pariš« domneva, da jc francoska vlada za, to predlagala belgijskega kralja. E0R3A. LDU Zagreb, 9, junija. Deviza. Berlin 260—267, Bukarešta 215—0, Italija 630 do 650, Ne\v York 0—90, Pariz 750—760, Praga 227—229, Švica 1600—1810, Dunaj 57.5-60. Valute: Dolarii S i.5—87, avstrijske krone 54.5—55.5, levi 170—0, češkoslovaško krono 230—240, angleški funti 350—0, francoski franki 700—750, napolf ndorji 325—330, nemško marko 260—265, leji 210—215, italijanske liro 580—620. REGENT PRIDE ŠE JUNIJA V LJUBLJANO. Belgrad, 9. junija. Ministrski svet je sklenil, da obišče regent prestolonaslednik Zagreb in Ljubljano še meseca junija, in sicer pride v Ljubljano najbrže 25. junija. V Zagrebu ga bosta spremljala ministra Drinkovič in Trifkovič, v Ljubljani pa ministra dr. Korošec in dr, Kukovec. V regentovem spremstvu bo najbrže tudi ministrski predsednik dr. Vesnič. VOLILNI ZAKON. Belgrad, 9. junija. Danes popoldne ob 4. se je vršila seja odbora za volivni zakon, katero sc je udeležil tudi minister Stojan Protič. Čitaii so se razni dodatki in popravki, nakar je bila sprejeta končna stilizacija zakona. Dr. Paleček, ki je nedavno ostro nastopil proti poslancu Hoh-njecu, ki je zahteval volivno pravico za Nemce, ako izjavijo, da se nočejo poalužiti opcijske pravice, je predlagal, da se število nemškega in mažarskega prebivalstva v posameznih volivnih okrožjih ne upošteva pri določitvi števila mandatov za to okrožje. Dr- Holmjec je glasoval za Palečkov predlog, vso srbsko stranke so bilo proti. Protič je izjavil, da jo ta predlog nekaj novega in da bo o tem razpravljala vlada. Belgrad, 9. junija. Ministrski svet je danes razpravljal o predlogu, da v volilni zakon vstavi nov paragraf, ki odreja, da se konstituanta, ko dokonča svoje delo, preustroji v reden parlament Belgrad, 9. junija. Volilni zakon pride pred narodno predstavništvo v soboto. Pričakujejo, da bo razprava ostra. Najprej se bo razpravljalo načelno o celem zakonu in nato o podrobnostih. Od prvega do drugega branja mora preteči pet dni. Težko, da bi bil zakon še ta mesec sprejet POSLANEC KEJŽAR ODLOŽIL MANDAT. Belgrad, 9. junija. Demokratski poslanec Kejžar je odložil poslaniški mandat. Demokrati skušajo spraviti na njegovo mesto dr. Gregorija 2erjava. RAZPRAVA PROTI RADIČU. Zagreb, 9. junija. Glavna razprava proti Radiču se bo pričela 21. junija. Zagovarjali ga bodo dr. Valter, dr. Maček in dr. Hinkovič. Razprava bo trajala osem do deset dni, ZNIŽANJE CEN V DALMACIJI, LDU Split, 9. junija. Odbor za določitev cen je imel snočl sejo, na kateri so se sorazmerno znižalo cene, in sicer mesu, ribam, žitu in zelenjavi, KRIZA V ITALIJL LDU Rim, 9, junija. (DunKU) Agencija Štefani javlja: Poslanska zbornica se je danes sestala. Ministrski predsednik Nitti jc poročal o sestavi novega kabineta in je izjavil, da je bil kraljevi dekret glede krušnih cen ukinjen. Kabinet je z ozirom na politični položaj podal demisijo. Začetkom seje ie podpredsednik Rossi naznanil, da je Orlando podal ostavko kot predsednik poslanske zbornice. V TEŠINSKEM OKROŽJU NE 130 GLASOVANJA. LDU Pariz, 9. junija. (DunKU - Ilavas) Z informirano strani so poroča, da sta Poljska in Čehoslovaška sklonili odreči se glasovanju v tešinskem okrožju in predložiti rešitev spornega vprašanja razsodbi evropsko, posebno ugledne osebnosti- »Echo pr Dvoboj. Igrokaz v treh deianiih. Francoski spisal Henri Lavedan. Prevel Miran Jarc. Režiser J. Osipovič-Šuvalov. — Dejstvo, da jc to delo v Parizu v živo zadelo in aa si ie pridobilo tudi v svetu ime, sicer šc ni porok, da je izreden umotvor, kakor tudi utis, ki ga človek dobi v našem parterju, šc ni dokaz, da ta drama ni visoko nad povprečnostjo naše publike. Dvoboj je močno delo v pravem pomenu besede, če namreč mora izžarevati iz vsebine same in ne iz efektnega zunajega dejanja. Zunanja kompozicija se je tu skrčila v situacijo, ki ima vse piti že neposredno za seboj; to jc snov, ki se jc urejena zgostila pred nami v problem iu z neodofjivo skrajnostjo kliče TJ človeško zadovoljujoči rešitvi. Zapletljaj vojvodi-nje de Chaillcs, ki na tihem ljubi doktorja Moreva, zdravnika svojega neozdravljivo bolnega moža, ki jo je pahnil v nesrečo, bi se sanp po sebi sčasom mirno na zunaj razvozljal, pa tudi ona bi y Moreyevo ljubezen lahko takoj privolila, da pisatelj ni upošteval tu dejstva, da ima namreč dogmatična morala tu svoj termin, s katerim klasificira tako dejanje. Lz duše vojvodinje de Chailes zane&e položaj boj na dva brata, duhovn. Daniela in zdravnika Moreva. Tako si v dvoboju stoji nasproti dvoje opredeljenih svetov, zaključenih v sebi, da ju je lažje definirati kakor analizirati, ker drug djugega popolnoma izključujeta. Duhovnik se bori t a dušo svoje izpovedanke, zdravnik se bori, da si pridobi vojvodinjo kot ženo — dvoje svetovnih nazorov pa se le bije za žensko, ki ni Še to, kar se zdi prvemu in ki lahko tudi v trenotku napravi nekaj, kar se zdi drugemu nemogoče, žensko, ki svetovnega nazora snloh nima, ampak se samo bori z dobrim in zlom. V neveri vera, iz ljubezni najstrožji samostan — kljub temu, da je nazadnie še nainaravnejši in najbližji zakon — vsega tega vojvodinja de Chailies v vsakem trenotku zmožna. Le stari škof-misijonar monsignor Bolene, ki pozna svet dovoli dobro, more soditi in dvigniti Daniela, da v dvoboju seže z višjim orožjem proti sebi, in le -on more privesti vojvodinjo v roke Moreva, Tako misel tu triumižra nad masom, ideja nad nazorom in duša nad človekom. — V to zapletenost je posegel pisatelj z močjo dialoga, ki more biti doma le v deželi razuma in duha. Značilno za pisatelja je, da je zarabil vojvodinjo ravno od te strani, kakor je značilno, da iu oba predstavitelja svetovnih nazorov poslal v dvoboj — za žensko. Kljub sijajnemu dialogičnemu ln psihologičnemtt razvoju prave sprave tu ni, kakor je tudi biti nc more, da se v duhovniku Danielu pri borbi za vojvodinjino dušo ni oglasila šo — lastna oseba. Preko te šele postane velik. Zdi se, da je pisateli zato poantiral situacijo, ki bi jo imenovali skoro preveč simetrično, da. je s tem odprl razgled v probleme, ki jih sicar m podčrtal, pač pa jasno n označil. Predvsem ie to storil z ozirom na duhovnika, ki ga je bolj vsestransko osvetlil kakor brata zdravnika. Pa voidar jc ta rešitev le odstranitev tistega, kar je segalo preko opredeljenih pojmov nasprotnikov — jedro samo ni razrešeno; zato tretje dejanje ni v sorazmerni moči s prvima dvema, ki gresta nenavadno globoko: kaka bi bila rešitev v slučaju, da vojvoda de Chailes ne bi še dolgo umrl? Vsekakor imamo tu opraviti s slučajem, in kljub temu, da je ta sličaj že dovolj jasno eksponiran v situaciji, in d* zanj niti ne gre v bistvo, je vendar tc nekak deus ex machina, ki zmanjšuje silo drame. — O uprizoritvi na našem odru smemo reči, da je posrečena. Režiji se pozna resnost, trud in skrbnost in če poudarimo, da ima ta drama kot še malokatera letošnjih svoj posebno strog ritem, pri tem pa upoštevamo dejstvo, da se -a. Pregarčeva in g. Gaberščlk z jezikom ven-iajle še borita, moramo ta trud in resnost tehtno ccniti. G šče, zraSna čreva in vsakovrstni deli za dvokolesa in razne stroje, vzamejo se tudi stara dvokolesa v račun. F. B. trsovlna i raznimi stroji. iInB»2Iana, Stari trg št. 28. Vsled padca tujih valut izvrstna francoska angleška italijanska za premogovnik Hrastnik Trboveljske premogokopne družbe se išče. Nastop službe 1. septembra 1920. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe na Bratovsko skladnlco Trbovlje._2262 ■it v, , ■■■ ;.r <: .'' C* ■. cm je razen ponedeljka vsak dan od 8. do 17. (5. popoludne) odprta. kolesna pnevmatika gladka in gorska v ceni znatno znižana. tG0REC Gosposvetska cesta 14. Najpriljubljenejša shajaliSča odličnega sveta so prekrasne obednice in prijetne vrtne lože v elegantno zanimivem, prvovrstnem restavrantu ,Nova Pivana' Zagreb, Draškovlčeva hI.24. Postajališče električne želez-niče. Prvovrstna kuhinja. Špe-cijaliteta za zajutrek, kosilo in večerjo. Vsak večer koncert. Solidna postrežba. flnvjma za spalno sobo dobro ohranjeata UjllulU in popolna se proda. cesta št. 2., dvorišče. Rimska 2234 Dalmatinsko vino zajamčeno pristno črno vino in belo po 10, 11 in 12% priporoCa po konkurenčnih cenah veletrgovina vina Barbič & Ra« donič, Novi Vodmat, v hiši gospoda Lapajne. (Slavonija.) kopališče. Postaja južne železnice. Radioaktivni topli vrelci, — Najuspešneje lečenje: revmatizma, Iscbiasa, posledic raznih bolezni, ženskih bolezni, slabokrvnosti in obče slabosti. Ugodno letovišče.-Dobra oskrba. Celo leto otvorjeno. — Glavna sezona od maja do septembra. Gumi za cepljenje trt, cevi za škropilnice ter plašče in cevi se kupi najceneje pri iyn.Yok, Ljuijlfc Mm ulica l lllili, podgane, stenice, Ščurki m vsa golazen mora poginiti, ako porabljat« moja najbolje preizkušena in »plošno hvalj.na sredstva, kot proti poljskim mišim li iu, sa podgano in miši K 10; za Sčnrko X 10; poBebno močna vrsta K 20; tinktura ua atenloa K. 10!-uniuevaleo moljev K. 10.; prašek proti mrča-Bom K 10 in 12.; mazilo proti nšem pri IJaSah K. 5.—10.; mamilo za uši pri živini 6.—10.: pra. šek za u81 v obleki m perUa K o in 10.; tin-ktnra proti mrčesu na sadju in zelenjadl (nnioev. rastlin) It 10. Frasek proti mravljam K10. Mazilo proli grarjam K10. — Pošilja po povzetju Zavod za eksport ammmr0*r Trgovcem pri vefijem odjemu popust. ■t "'('Si''-1'::'!,- i 1 1 proti srbečici, garjam, lišajn, kožn. izpuščajem t zahtevajte v Vaši najbližji lokami priznano in zdravniško priporočeno Dr. FLESCH-evo izvirno SKAB0F0RM-MAZILO. Ne maže, ne barva, brez duha. Dobiva se ▼ vseh lekaznah. Glavna zaloga za Ljubljano ln okolico: Rihard Sušnik ■pri zlatem jelenu« IV,, Marijin trg. Carinska agentura ££ SKL, naznanja ccnj. industrPalcem, trgovcem in obrtnikom da je pričela poslovati s 1. junijem 1.1. Posreduje v vseh carinskih zadevah, to je: pregle-danje blaga, reklamaciie preve? plačane carine itd. 2114 Maribor, dne 1. junija 1920. Izdaja konzorcij »Slovenca«* Odgovorni uredajk Mihael Moš^erc x Uublja^ %s'oslQyaaska tiskataa x loobljani.